ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
ft. 31
poračun J ena (G. C. sen ta p—ta)
V Trst«, v nedeljo 5. febmarja, 1938. - L«to VI.
itevUka 30 cccL
Isteffc Lili
| b«««os L p'
%, 6.50	^ >
v tkokocti l^kplofcf

pooedtljka. Naročnina: z« 1 nc* , celo Vato L 75,—, t Inozemstvo hm 30 mL — Oglasnim a* 1 mi trgovska in ob rtu« oglasa L L—, j 1-50, oglasa denarnih zarodov L prvi strani L 2—.
Uredniitvo in upravu iS tv o: Trst (3J, ulica S. Franceaco d'A^sisi 20. Tm 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« tja in denar pa upravaHtvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraaa se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost®* Poduredoiitvo v G o r i c i: ulica Giosuž Carducci Jt7, Ln. — Teki it 321, Glavni k« odgovorni uredniki proi. Filip Perla*	; ,, l

Za bodočnost
Vsi narodi, ki sta jim lastna fclaginja in moč pri srcu, pOsve-fcajo veliko skrb odgoji mladi-fce. Skozi veke vidi Človek važnost zdravega iji močnega naraščaja. To pa dosezajo narodi e smotreno 3>dgojo naraščaja v Snačajnosti in vztrajnosti. Šola nam ne nudi niti desetine one-
Sgl, kar potrebujemo v Življenju, ola j« teorija, bistritev uma, katerega le natrpa z jedrom in navlako vsemogočih znanosti. Praktičen človek čuti pomanjkanje prav« vzgoje. Ako si bliže* ogledamo stvar, kakor danes izgleda, si moramo misliti, da potrebujemo mnogo, česar nam nikoli ne more dati šola, ampak samo življenje in selo.
Življenje zahteva vedno bolj celega Človeka s samostojno in .a-dno voljo do zmage. Od kod naj dobi naraščaj te neobhodne lastnosti, kdo naj mu jih da? Dom v prvi vrsti in komaj v drugi šola. Dom mora biti prava i>la značajnosti in samostojnosti. Koliko se danes greši ravno nad mladino doma, kjer skrbna mamica celo nalogo spiše za svojega otroka. Seveda tak se bo vedno le zanašal na mamo in niti na um mu ne pride, da bi sam poizkusil in se trudil napraviti nekaj, kar je po njegovem mnenju težko. Kaj pa tfele. ako pogledamo na igrače otroka! Igrače so v resnici prava šola in tu se otrok uči in pokazuje svoje nagnjenje, katero Je treba gojiti in negovati. O-trolt si ustvari sam svoje pojme in mišljenje o različnih predmetih in si v teh tudi gradi svoje gradove. Nemci priporočajo v vzgojne namene posebno metodo, ki skoraj popolnoma izključuje sleherno pomoč odraslih. Otrok, ki hodi v šolo, mora vse sam oskrbovati, ima svojo sobico ali vogal, kjer so nakopičene vse njegove stvari, za katerih red mora skrbeti popolnoma sam. Naloge in učenje so samo nadzorovane od odraslih, a izvr&uje vse popolnoma brez sleherne pomoči otrok sam.
Dekleta morajo sama oskrbovati sobico svojo in ono svojih punček, obleke za punčke delajo vedno samostojno ali vsaj v toliko, v kolikor dopušča njihova sposobnost. A dečki morajo vse svoje igrače sami oskrbovati in popravljati. Vemo dobro, da deca, ki ni razvajena, ljubi svoje igrače, ki jih sama naredi, oziroma ki ji dajejo zadoščenje, ako iz njih zamore u-st variti stvar, ki je plod njene domišljije. Pri vsem tem se polaga mnogo važnosti na red in zopet na samostojnost, dva činitelja, ki igrata v življenju veliko vlogo.
Vemo, da vse to ne zadeva v toliki meri kmetske mladine in dece rokodelcev, ki so več ali manj že v nežni mladosti naučeni na trdo delo, katerih igrače so primitivne in grobe, a ravno radi tega tem jačje v smotru. V deci kmeta in rokodelca, ki ima priliko opazovati delo in trud ter tudi sama dela že v zgodnji mladosti, je več samostojnosti *n volje kot v oni meščana, oziroma intelektualca. In ravno tem krogom gre j o te vrste. Vzgajajte otroke k samostojno-iti v stalni dotiki z drugimi vrst-aiki obojega spola, da se priva-lijo med sebej in si tekmovalno merijo svoje moči in zmožnosti, pretirano naganjanje otrok k delu je odurno, a tudi pretirano ladzorovanje rodi velikokrat ravno nasprotno od onega, kar hočemo doseči.
Današnja mladina nima prave samostojnosti niti pravega zmisla za borbo z življenjem in prav radi tega Je tudi toliko propadlih eksistenc brez pravega cilja v življenju. Samostojnost brez družabnih predsodkov in take navlake! Kar je last a-meriške mladine in v zadnjem času tudi nemške, je plod prave družabne vzgoje, ki ne pozna razlike med revežem in bogata-iem.
Ker je današnje življenje tako, da živimo z vrtoglavo naglico, mora biti človek pripravljen na vse in vedno računati z norimi dogodki, ki zahtevajo lahko nove napore in dolžnosti. )Tem pa bo mogel biti kos le oni, ki zna samostojno delati in misliti. Odboje k samostojnosti in .delavnosti je predpogoj za bodoče življenje in uspešno borbo obstanek. Naša deca, pa naj
bo deca, delavca ali intelektualca, mora iti po poti reda, samostojnosti in praktičnosti, a za vodstvo so poklicani v prvi vrsti starši. Sola uči, a dom in življenje sta teorija v praksi. ŠoJa in dom morata skrbeti za to, da dobi deca pravo telesno in duševno hrano, da bo narod jak in velik.
Vsi narodi, ki so jaki in zdra-vi na duši, se imajo zahvaliti več ali manj načinu vzgoje. Nemčija, katera deluje kot vulkan, ima svoje korenina baš v samozavesti in samostojni vzgoji do dela.
Deca naj se ne naganja, ampak naj se racionalno vodi, da se že v nežni mladosti pripravlja za borbo z življenjem.Tudi tu pa velja izrek, kar se Janezek ne nauči, tudi Janez ne zna.
EmmyiL
PiBšsje zasstei? isMa
Poslanska zbornica bo razpravljala o državnom proračunu
RIM, 4. V torek se sestane, kakor je bilo že napovedano, visoka zbornica, katere tokratno zasedanje pa bo trajalo le malo časa. Kmalu po zaključku zasedanja visoke zbornice 28. februarja namreč, pa se sestane k svoji prvi seji poslanska zbornica, ki bo na svojem predstoje-Čem zasedanju razpravljala pretežno o državnem proračunu za leto 1928-29. Na predstoje čem zasedanju visoke zbornice bo predložen senatu v odobritev med drugimi kraljevi ukaz o postavitvi lire na zlato podlago. Ob tej priliki bo, kakor se zatrjuje, imel finančni minister on. Vol-pi velik govor o pomenu in da-lekcsežnosti te denarne reforme.
mm foiiMi m
bo postal posvetovalni zbor načelnika vlade?
RIM, 4. «Radio Nazionale« zatrjuje, da bo v kratkem objavljen kr. ukaz, ki bo podelil velikemu fašistovskemu svetu juri-dično obliko in bis Uro. Veliki fašistovski svet bo postal, kakor zatrjuje omenjena agencija, nekak posvetovalni organ načelnika vlade.
«Radio Nazionale* poroča tudi, da je veliki fašistovski svet na svoji poslednji seji temeljito izpremenil načrt za preuredbo nacionalnega predstavništva. O-stalo je v bistvu pri prvotnem načrtu, zakaj veliki svet ni smatral za umestno, da bi odobril novi načrt, katerega je izdelal pravosodni minister on. Rocco.
Prečni m-mi eisHfrms
za poslovno leto 1928-23
RIM, 4. Proračun ministrstva za zunanje zadeve predvideva za leto 1928-29 večji efektivni izdatek v znesku 13 milijonov in 374.100 lir v primeru s proračunom prejšnje poslovne dobe. Ta večji izdatek je pred vsem v zvezi z ukinitvijo posebnega proračuna za izseljeniški fond; kakor znano, skrbi sedaj za izseljence generalno ravnateljstvo v ministrstvu za zunanje zadeve.
Proračun predvideva »kupno 137,592.100 lir izdatkov.
Kako se je obneslo poiešta-tovstvu
RIM, 4. Tiskovni urad načelnika vlade naznanja v daljšem poročilu, da se je uvedba občinskih načelnikov izvrstno obnesla. Vsi občinski načelniki, ki so bili imenovani po uvedbi tozadevnega zakona, so se zelo dobro Ukazali. V celoti je bilo od 9000 občinskih načelnikov samo 363 odpuščenih iz službe: 15, katere so odstavili prefekti^ 180 radi preklica, 59 radi nevredno-sti, 109 pa, ker so bile v njihovem delovanju ugotovljene razne nepravilnosti. v Julijski Krajini ni bil odpuščen noben občinski načelnik.
Roman! j a bo izvedla stabilizacijo valute po italijanskem zgičdn
RIM, 4. Agencija «Radio Na-zionale» poroča, da proučuje sedaj romunska komisija za stabilizacijo valute, ki jo je bil u-stanovil Bratianu, material, katerega ji je predložil italijanski trgovinski ataše in ki se nanaša na stabilizacijo italijanske lire. Izgleda, da se bo pri stabilizaciji tudi Romunija ravnala po italijanskem zgledu.
Umsko cpra&nje ,
Nor članek vatikanskega glasila
RIM, 4. Današnji «Osserva4ore Romano* se vrača z uvodnim člankom spet k rimskemu vprašanju. Ob pričetku članka je rečeno, da je italijanski tisk sledil z objektivnim zanimanjem polemiki, ki se je vnela po govoru sen. Gentileja, da pa ni zavzel nikakega lastnega stališča. V tem pogledu tvorita edini izjemi rimska «Tribuna» ln tu-rinska «Gazzetta del Popolo*, ki sta prinesli o tem vprašanju kratke komentarje. Turinski list je omenil med drugim, nadaljuje «Osservatore Romano*, da bi moralo glasilo svete stolice sta-viti zaključno vprašanje v svojem nedavnem članku sebi, ker je še vedno dolžno odgovor na svoje časni članek glasila fašistov« k e stranke «Foglio d'Ordi-ni» in na razne druge publikacije, ki so se bavile z načrti in možnostmi nekakega «modusa vivendi* ali pa konkordata med državo in cerkvijo.
Na to opazko t urinskega lista odgovarja «Osservatore Romano«, da ni njegova naloga, odgovarjati na razne publikacije, ki so bile izdane o tem vprašanju. Njegova naloga je samo, povdarjati nespremenjeni obstoj težkega vprašanja, opozarjati na potrebo njegove rešitve in nič več. Proučevati, predlagati in razpravljati, to je naloga drugih činiteljev, kajti časopisi si ne smejo prisvajati delokroga doktrinarjev, diplomatov in vpolnomočencev. Nasprotno, časopisi postavljajo samo. ovire.
«Listu „Foglio d'Ordini", ki je dokazal veliko občutljivost za to vprašanje in priznal njegovo veliko vftinost, pa nismo odgovorili,* nadaljuje «03serva-tore Romano*, <tk«r smo navzlic vsemu onemu mnenja, da ne predstavlja rimsko vprašanje nikake posebne naloge in da ne spada pod nikako posebno funkcijo ene stranke, pa naj bo ta še tako velika in vplivna, ker je in ostan6 vedno samo stranka z jasno začrtanimi cilji. Zato je njena odgovornost različna od odgovornosti državne vlade in to navzlic obstoječi personalni uniji načelnika vlade in nekaterih drugih voditeljev, ki vodijo istočasno stranko in vlado. Dokler obstoja stranka, obstoja tudi razlika med stranko in državo, pa naj si bosta še tako sorodni.
^Zategadelj je pač jasno, da je in da mora ostati rimsko vprašanje v očeh katolikov Italije in vsega sveta, izven ia, pad vsako stranko, izveo in nad začasno politiko, pa četudi l>i imela ta začasnost trajati stoletja in ne leta. Rimsko vprašanie,* zaključuje glasilo sv. stolice* «moreta rešiti edino le cerkev in država, a nikakor ne cerkev in ena stranka, rešiti ga moreta cerkev in država, ki se pogajata, in ne cerkev in ena stranka, ki izdaja neki „Foglio d^rdina". O tem na more biti dvoma.*
zajehb nevarnega sicilijanskoga roparja Gaetana Lacorte-a, ki ga je oblast že dolgo iskala, ker je palermsko sodišče izdalo proti njemu tiralico. Na vesti ima namreč celo vrsto zločinov-ro-pov, tatvin, napadov in en roparski umor.
Fevtibtnjo p*tte£$skUt
izpod Mflae. režima
RIM, 4. Današnja «Gazzetta Ufficiale* prinaša kr. ukaz s dne 5. januarja 1928., glasom katerega so bili vsi nekdanji avstrijski policajeki agent je, ki so bili sprejeti v italijansko varnostno službo povišani v svojih službah.
leatinadje
FIRENZE, 4. Včeraj popoldne je imela sejo pokrajinska komisija, ki je obsodila nekega Karla Vergnana na tri leta konfinaci-je, ker je izvrševal posel oderuha. Na konfinacijo so bili obsoje. ni tudi drugi štirje možje, ki so bili že večkrat posvarjeni radi tatvin in drugih zločinov.
Vprašanje tiska
RIM, 4. Kakor doznava agencija «Radio Nazionale*, tvori položaj nekaterih pokrajinskih listov predmet posebne pozornosti vodstva fašistovske stranke. Med temi listi se nahaja tudi neapeljski «Mattino», ki je postal uradno in edino glasilo neapeljskih fašistov. Spričo tega se bodo morale izloč.u iz odgovornih uredništev in vodstev takih listov osebe, ki niso dovolj zveste fašistovskemu režimu.
Hud zločinec v rokah pravic«
NEAPELJ, 4. Preteklo noč je policija po daljšem zasledovanju
Nova pravila
*s fsšje v liMBimstm
RIM, 4. Predsednik vlade je izročil generalnemu tajniku inozemskih fašjev Petru P ar ini j u nova pravila po katerih se bodo morali ravnati vsi fašji v inozemstvu. V členu 1. teh pravil je predpisano članom inozemskih fašjev, naj bodo pokorni zakonom drŽav, v katerih živijo, naj se ne vmešavajo v notranjepolitične zadeve onih držav, naj se izogibajo medsebojnih sporov naj v javnem in zasebnem življenju nudijo vzglede poštenja, naj stpoStujejo zastopnike Italije v'inozemstvu ter naj se pokorijo njihovim navodilom, naj branijo italijanstvo tako v prošlosti kot v sedanjosti, naj se med seboj podpirajo v slučajih stiske in potrebe in naj bodo ravno tako disciplinirani v inozemstvu, kakor morajo biti Italijani Italiji. Ostali členi vsebujejo razne organizacijske določbe člen 6. pravi med drugim, da mora biti glavni namen inozemskih fašjev, podpirati sopleme-njake v inozemstvu.
Rimska »Tribuna* pripominja k tem pravilom, da stremijo za konsolidacijo italijanskih naselbin v inozemstvu. Vsaka kolonija namreč se po mnenju tega lista nahaja vedno v vojnem stanju in to že radi tega, ker je naselbina na tujih tleh. Postojanke v vojni pa, pravi «Tribuna*, se okrepijo le, če vlada med bojevniki sloga. Za zmago sta potrebni edinost in disciplina.
Prestoionaslednfk Humbert pri piramidah
KAIRO, 4. Prestolonaslednik je včeraj obiskal italijansko bol-nišniico Humberta L, nato pa srednje in ljudske šole, kjer so mu btli predstavljeni profesorji in učitelji. Povsod je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Pozneje se je princ Humbert podal k piramidam, kjer gu je pričakovala velika množica. Splezal je na vrh velike Keopso-ve piramide z uprav turistovsko spretnostjo.
Danes si je prestolonaslednik ogledal piramide v Sahari in grobišče Kalifov. Nocoj bo odpo-tovar proti Luxorju.
Nesreča ca Etni
CATANIA, 4. Petnajst vseuči-liščnikov se je bilo podalo pod vodstvom prof. Calonaccia na Etno. Zajel pa jih je silovit vihar, ki je zahteval svoje žrtve. En dijak se je smrtno ponesrečil, pet pa jih je bilo ranjenih.
Pralifflfilt&i M T Mi
Spopadi med ljudstvom ln policijo psrredotn prihoda angleške parianMfttfiflM komisije
LONDON, 3. V Bombay je dospela angleška parlamentarna komisija, ki ji načel j uje sir John Simon in ki mora na licu mesta proučiti načrt za indijsko ustavno reformo. Prebivalstvo, ki je Angležem nasprotno, je skušalo vprizoriti demonstracije, ki pa se glasom poročil lista «Time*» niso posrečile.
Pač pa se je ljudstvo spopadlo s policijo, ko je omenjena komisija dospela v Madras. Stražniki so morali streljati, da razženejo razburjene in krvoločne mase ljudi. 16 demonstrantov je bilo ranjenih.
Grška vlada podala ostavko
Spor med ministri
DUNAJ, 3. Radi nekega spora med ministrom za kmetijstvo Papanastasiujem, načelnikom republikanske unije, ter mini-strom prometa Matazasom, voditeljem umerjenih monarhi-histov, je podala celokujfna grška vlada ostavko. Glasom tozadevnega poročila agencije «UlIstein», bosta sestavila novo vlado republikanska in Metaxa-sova monarh isti čna stranka brez sodelovanja" Papanastasiu-jeve republikanske unije. Republikanska unija šteje 15 poslancev, ki jih pa bodoča vlada baje ne bo preveč pogrešala. Spor. med obema omenjenima
ministroma je nastal baje radi tega, ker je hotel minister Pa-panastastu dovoliti koncesijo za gradnjo cest neki grški skupini, ki je v zvezi z neko berlinsko tvrd ko. Metazas pa je zahteval, da se ta koncesija dovoli neki drugi grški skupini, katero bi finančno podprli angleški kreditni zavodi.
Seja UnSstainegi odbora o
BEOGRAD, 4. Danes je imel izvrševalni odbor demokratake unije sejo, na kateri so razpravljali o pripravah za glasovanje o davčnem zakonu. Definitivno o tem še ni bilo sklapano. Z odrom na to, da so demokrati sodelovali pri sestavi tega zakona, bodo bržkone zanj tudi glasovali. Tega glasovanja opozicija ne bo presojala s političnega stališča.
Dntta M ?
BEOGRAD, 4. Danes se je vršila seja vodstva demokratske zajednice. Ker je bila to prva seja po poslednji seji demokratskega kluba je vladalo za njo posebno zanimanje. Seja je trajala od 10. do 12. ure. Opoldne je bil iztdan naslednji komunikč:
«Na današnji seji predstavnikov demokratske zajednice je bil dosežen sporazum o nadaljnjem postopanju pri reševanju poedanih vprašanj. V vpraša^ njdh, glede katerih »ta kluba demokratske stranke in jugoslo-venjske muslimanske organizacije že zavzela svoja posebna stališča, imata oba kluba pravico, da vztrajata na teh svojih stališčih. O vseh ostalih zadavuh pa se bo vedno prej sklenil spo-raaum o tem, ali se bo o njih razpravljalo v skupnem klubu demokratske zajednice ali pa v vsakem klubu poeebej.»
V političnih krogih je ta ko-mimike napravil vtis, da demokratska zajednica polagoma razpada.
ZAVOD D»MWaU FIMtni TRSFVUWIOHlTEUHr.4003
KM&AMiut	v Tatu UNCM
Odprta je
lekarna v Barksvlidii
Riviera 5
(1269
Lastnik L. KflSMM&UI.
F. SflKOKEC - ŽiBERSA
Trst, VI« Ctsar« Battbtl 20, tel. 3841
pere bi Hka vsakovrstno perilo, Šistl kemično hj barva obleke
Seja )v0Dslovesisko narodne skupščino
BEOGRAD, 4. Današnja seja narodne skupščine je bila precej viharna. Pred prehodom na dnevni red je stavil g. Radič nujni predlog, naj se v zakon o vrhovni državni upravi sprejme določba, po kateri se razveljavijo vsi bivši cesarski patenti in druge avstro-ogmke naredbe, ki so bile izdane tekom svetovne vojne. Vsem velikim županom in srezkim poglavarjem naj izda notranji minister tekom treh dni vsa, postopanja po tistih na-redhah. O predlogu*»e je razvila živalgia debata. Kontno je notranji minister odklonil nujnost predloga, nakar si je njegovo stališče osvojila tudi vladna večina. Po sporazumu med šefi parlamentarnih skupin so bile seje narodne skisp»čine odgode-ne do pocideljka.
113. oblebifea rojstva škeća dr. 3troesmayerJa •
BEOGRAD, 4. Po odredbi prosvetnega ministra so se danes povodom 113. obletnice rojstva škofa dr. Stro»ssmayerja vršila po vseh šolah o nacionalnem delu tega moža.
TffensKi pmM
Trst 4. februarja 1928.
ITALIJA
Preteklo soboto zvečer je izšlo glavno glasilo fašistovske stranke, ki izfeaja, kot nanese x>treba. Med drugimi je v tej številki tud? članek o podaljšanju odpovednega roka prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. V tem članku pravi, da bo šest mesecev pač zadostovalo za ureditev odnošajev, če bo pokazala Jugoslavija dobro voljo, ki je pa doslej, kot pravi «Foglio d'Ordini*, ni bilo. «Se-daj ima Jugoslavija Šest mesecev časa, da ubere novo pot v svoji politiki napram Italiji, ki je velika država.»
Medtem se je v pondeljek pričelo prvo zasedanje velikega fašistovskega sveta v tem letu. Na svoji prvi seji je svet pričel proučevati načrt za reformo nacionalnega predstavništva O tem načrtu je minister on. Rocco podal izčrpno poročilo in se je že v pondeljek pričela raz- I Na drugi strani je v zvezi s tem prava o tem vprašanju. Drugo i omembe vrednih še nekaj do-
sejo je imel veliki svet v četrtek. Na tej seji ae je omenjena razprava o načrtu preureditve nacionalnega predstavništva nadaljevala in tudi zaključila. Veliki fašistovski svet jo načrt sprejel. Ker obsega dnevni red teg& zaaedanja poleg te točke še vprašanja pdošnega političnega položaja, delovanja stranke in praznovanja devete obletnice u-stanovitve fašjev, o priliki katerega se bo vršil tudi drugi fašistovski nabor, se zasedanje velikega fašistovskega sveta pač ne bo že s prihodnjo sejo zaključilo.
V	sredo se je vršil v Rimu povodom pete obletnice ustanovitve fašisiovi>*.e milice velik raport častnikov milice, generalov in konzulov. Načelnik vlade on. Mussolini je imel ob tej priliki nagovor. Očrtal je razvojna ck>be milice in naloge, ki so ji bilo naložene, nato napovedal, da se bodo morali miličniki boriti v slučaju vojne v prvih vrstah kot udarne čete. Generalni štab milico je že pričel izdelovati tozadevni načrt. Legije bodo morale postati nekaki naska-kovalni oddelki, prežeti s tradicijami arditizma in skvadri-zma. Ob koncu je načelnik vlade prečital besedilo pozdrava:, ki je bil poslan kralju in v katerem je izražena pokorščina in vdanost Nj. Vel. kralju Viktorju Emanuelu III. ter želja, da bi milica v bratstvu z drugimi vojnimi silami države služila kralju, fašistovskemu režimu in domovini. Kralj se je dan nato zahvalil častnikom in načelniku vlade.
Rimski list «Giorna!e d'Italia* je tekom tega tedna objavil poročilo iz Beograda, glasom katerega naj bi obstojal tajen pomorski dogovor med Francijo in Jugoslaviji. Beograjska in pariška uradni agenciji sta to vest sicer v petek dementiralf, omenjeni list pa vztraja še nadalje pri svoji trditvi, ki je po njegovem mnenju obe agenciji ne moreta ovreči.
V	poslanski zbornici se v tem času vršijo priprave za predstojeće zasedajije. Vlada je že izročila predaedniitvu zbornice proračune posameznih ministrov za leto 1928 29. Proračuna za armado, mornarico in aero-navtiko sta bila nekoliko znižana za tekoče poslovno leto. Proračun ministrstva vojne znaša 2 milijardi 655,628.045 lir, proračun ministrstva mornarice 1 milijardo 152 milijonov lir.
INOZEMSTVO
V	jugoslovenski demokratski stranki je vladalo že dni j časa nesporazumi jen je. Na eni strani si je osvojil Davidović misel o združitvi vseh demokratskih sil v Jugoslaviji. Na ta način bi seveda padla sedanja Vukićevi-ćeva koalicijska vlada. Spričo tega se je Davidoviću uprl zunanji minister dr. Marin kovic z vsemi ostalimi Štirimi demokratskimi poslanci. V pondeljek se je prčela odločilna seja d emokr al sk ega po s 1 an. kl u ba, ki se je zaključila v sredo. Da-vidovič je stavil na glasovanja resolucijo v -zrnislu dvojih teženj. Zanj je galsovalo 36, proti njemu pa 21 demokratskih poslancev. Mai/inkovid in ostali demokratski ministri so kljub svoji pretnji, da bodo v slučaju, da se poslanski klub odloči za Davidovićevo resolucijo, izvajali posledice, ostali klubu zvesti ter podali ostavke. Kralj njihovih ostavk doslej še ni sprejel.
n.
c£ĐnrosT>
V Trsta, ane o. iefcruarja iul'5.
Elkov. Na »eji narodne skupne, ki »6 j« bavila tekom tega. tedna z novim zakonom o Itr jeiiačeiiju davkov, so se demokratski poslanci pri glasovanju Razcepili ter glasovali dele m a p vladno večino deloma z opozicijo. Muslimanski poslanski •Llub, ki tvori sa enkrat Se ve-ttno del demokratske zajednice, me je na evo j i seji v četrtek odločil, da bo Se nadalje sodeloval fc vlado. V četrtek zvečer se ie sestavil izvrševalni odbor zedi-njenik demokratskih parlamenata ritih. skupin, ki mu načeluje Davidović, |>odpredsedniki odbora pa so Radić, Pribićević in (Jovanović, načelnik zemljoradničkih poslancev.
V	petek sta podpisala jugo-Blovenski zunanji minister dr. Marinkovič in estonski poslanik i v Beogradu ti*go vinsko pogodbo in plovno konvencijo med Jugoslavijo in Estonsko.
V	poslednjem času so se inozemski pa tudi italijanski listi mnogo bavili z vprašanjem protesta, ki so ga imele izročiti države Male antante povodom znanega incidenta |pri S t. Go-thardu na avstrijsko-madžarski meji. V sredo so res Čehoslova-
Jugoslavija in Romunija vložile pri tajništvu Družbe narodov sicer ne protest, pač pa skupno informativno noto o pošiljat vi strojnih pušk v Madžarsko ptreko postaje St. Go-thard.
Povsem nenadoma so se, dasi le v malenkostni meri, poostrili odnošaji med Nemčijo in Francijo. V začetku tega tedna je imel nemški zunanji minister Stresemann v državnem zboru govor, v katerem je zahteval, da se v čim krajem Času izprazni Porenje, katero so že takoj po vo-jni zasedli francoski, angleški in belgijski vojaški oddelki, Jsi ^o ra teknru Časa vedrio bolj krčili. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, dtc je Jbire-semann stavil to zahtevo na podlagi locarnske pogodbe, katere pomen je bil povodom tega resno ogrožen. Tega se je sicer nemški zunanji minister tudi takoj zavedel in kmalu nato o-milil svoje besede, ker ta pogodba ne nalaga končno nikomur nikake obveze, vendar pa njegov govor ni ostal brez odmeva, zlasti v Franciji. Odgovoril mu je francoski minister Brian.i, ki je ponovno poudaril, da locarn-ska pogodba v ničemer ne obvezuje Francije in ostalih dveh zaveznic, da bi takoj izpraznile Porenje, katero bodo zavezniške Čete zapustile leta 1935., kar bi inor&lo po njegovem mnenju biti Siresemannu vendar že znano.
Načelnik francoske vlade Poincare, ki je obenem finančni minister, je podal v Četrtek v poslanski zbornici ekspoze, v katerem je zatrdil, da je frank postavljen na trdno podlago. Francoski politični krogi so pričakovali, da bo Pouiearć napovedal stabilizacijo franka in so sploh spravljali njegov govor v zvezo s pred stoječimi volitvami. Poincare je žel odobravanje.
V	pondeljek bo podpisan v Washingtonu protokol o obnovitvi francosko-ameriške arbitražne pogodbe iz leta 1908. Pripomniti pa je treba, da ta pogodba ni v zvezi s tekočimi pogajanji za sklenitev pogodbe za trajni mir.
Drobne vesti
Uspeli ameriškega zrakoplova.
Ameriško mornariško ministr-etrstvo poroča o velikem uspehu vodljivega zrakoplova (tipa Zep-pelin) *Los Angeles«, ki se mu je posrečilo pristati na odprtem morju. Zrakoplov se je privezal z vrvmi na jambor matične ladje, ko je ta vozila z brzino do tridesetih morskih milj. To je prvi slučaj te vrste v zgodovini aviatike.
Lclalca pcžrli somi.
Ko je letel dobro znani letalec, poročnik Quiller, nad peščeno o-baljo ne daleč od Sidney-a v Avstraliji se je spustil s padalom na tla. Usoda je hotela, da je zajel njegovo padalo nasproten veter in ga zanesel bolj na odprto morje, kjer je bilo vse polno somov. Mal čoln je takoj hitel na mesto, kjer je bil padel letalec s svojim •pustiloin v morje, toda o njem ni i)ilo nobenega sledu. Somi so ga bili požrli. Mnogo ljudi je bilo pri-fca temu pretresljivemu prizoru.
Peš okoli sveta. < Jedert Benharn, ki se je bila v wvc;em Štiridesetem letu odpravila peš okoli sveta, je dospela te dneve v Plrmouth na Angleškem po dvanajstfh. letih svojega potovanja. Prehodila je že mnogo sveta, bila je celo v afriffkih pokrajinah, kamor dotlej še ni prišla nobena EvropkaJJenham Šteje sedaj lestdeset let in Izgleda čudežno aalada za svoja leta. Prod dvajsetimi leti *o jo navdušile Alpe in sklenila je zbirati vtise po Širnem svetu in občudovati lepoto narave. Xako je začela svoje potovanje.
DNEVNE VESTI
Ji MU - nfiitaMB
Danes slavi v Rojanu svoj sedemdesetletni rojstni dan učitelj v pokoju Jože Pertot. Svojo 70-letni-co obhaja zdrav in krepak. Oče mu je bil posestnik v Rojanu. Obiskoval je tržaško realko, v 5. razredu prestopil v 2. tečaj koperske-ga učiteljišča in bil imenovan leta 1878. za občinskega učitelja v Treb-čah. To službo je pa nastopil še le po končani enoletni vojaški službi v tržaški glavni vojašnici. V Treto-čah je služil pet let, potem v Bazovici kot voditelj 18 let (do leta 1902) in končno v Bojanu 10 let. Vsi njegovi učenci se ga hvaležno spominjajo in trdijo, da so se pri njen mnogo naučili. Letos je tudi 50 let odkar je bil Jože Pertot imenovan za občinskega učitelja tržaške občine.
Leta 1909. j« bil izvoljen za deželnega poslanca in v mestni svet tržaški za naslednjih šest let. Potem se je 1. 1918. umeknil na svoje lepo in vzorno poeectvo v Rojanu, kjer Še danes prideluje najboljše domače vino. V krogu svoje družine uživa zasluženi pokoj, gledajoč na svoje otroke, na ducat vnukom in lepo Število uglednih zetov.
Jože Pertot je znan in priznan strokovnjak v kmetijskih stvareh. Je že desetletja odbornik Trža&ke Kmetijske družbe in še danes ne zamudi nobene odborove seje. Tudi njegovi nekdanji učenci, današnji kmetje, se s hvaležnostjo spominjajo njegovih naukov v kmetijskih stvareh. Mož ni nikdar silil v ospredje in je vedno le tiho in skromno delal za	blaginjo
in blaginjo svojega naroda. Ta njegova poteza skromnosti iv nesebične delavnosti ga dela 7*\o simpatičnega.
Ob priliki njegovega jubileja mu želimo iz vsega srca vse oboi, kar si sam najbolj želi, posebno pa mu z naše strani želimo Še mnogo, mnogo let zdravja, in obilo sreče
in zadovoljstva.
* • •
Naslednjo krasno pesem poklanja danes slavljencu naš znani vipavski lirik F ram £g«ur:
K 70-letnici Josipa Pertots 1£58 - 1928
Morje šumi... Zapada dan — čez morsko plan, kot ptiček brzi naprej čolniček — Čolniček vodi star mornar, utrujen išče pot v pristan: — Kjer ni valov, molči vihar, kjer si pod varno streho, dobi pokoj, uteho...
Oj morje, čudovito morje,
kdo naj v skrivnosti ti dna zaorje? —
A naše tudi tako je srce,
nemirno, širno kot morj£; —
Nemir je v njem, je strah in boj	/
strasti in slasti — večni boji...
Morje, — iivljen;a šumni val,
kot lahne nas lupine
podi čez globočiue
kjer smrt preži od ostrih skal —
da nam čolri3; razbije,
v globoko ga serije,..
A Ti se vračaš, star brodar
v živi*enboju prci#ku€en,
k obali, kjer moki vihar —
kjer klic pozdravlja Te navduSen
prijateljev in Tvojih dragih
na varnih tam, — domačih pragih —
Umirjen zreš na mersko plan,
pozdravlja vzklik Te naš glaaan — —
— Nivzgor ok6, duha perot,
Bog s Tabo, slavljenec Pertotl! — —
i
Cenik itvfl
Tržaški poteštat je določil cene živilom v prodaji na drobno takole:
Kruh v hlebih ali štrucah po 200 g L 2.10 kg; v štrucah po 500 g L
I.90	kg; ržena moka L Z kg; riž briljiran, II. vrste, L 1.50 kg; briljiran, I. vrste, L 1.70 kg; testenina, navadna, L 2.60 kg; fina L 2.70 kg; najfinejša L 3.50 kg; sveže goveje meso, sprednji deli s priklado, L 6.— kg; zadnji deli s priklado L 7.60 kg; meso brez kosti L 10.40 kg; izbrana teletina, sprednji deli s priklado L 6.40 kg; zadnji deli s priklado L 9.20 kg; teletina brez kosti L 12.— kg; zmrznjeno goveje meso, sprednji mastni deli s priklado L 3.40 kg; izbrani sprednji deli s priklado L 4.60 kg; zadnji deli s priklado L 5.80 kg; zadnji deli brez kosti L 7.60 kg; svinjsko meso, glava L 5.— kg; «štinko» L 7.20 kg; bedro, pleča in vrat L 9.60 kg; pečenke L 10.40 kg; sir iz leta 1927 L 14.60 kg; polenovka «Ham-merfest« L 5.— kg; tun v olju, italijanski, L 20.— kg; fino olivno o-lje Bari L 8.— liter; navadno semensko olje L 5.60 1; kristalen sladkor L 6.60 kg; sladkor v prahu L 6.80 kg; kava Rio, navadna, L 21J40 kg; Rio, fina, L 22.40 kg; «Santos», dobra, L 24.70 kg; amerikanska slanina L 8.30 kg; domaČa,
II.	vrste. L 8.60 kg; domaČa, L vrste, L 9.40 kg; domača zabela L 8.— kg; amerikanska L 8.— kg; surovo maslo L 16.40 kg; koruzna moka, bela in rumena, L 1.25 kg; ga-liški fižol L 2.10 kg; zdrobljen grah (domač) L 2.80 kg; ječmen, debel 5t. 10, L 2.— kg; srednji 6t. 5 L 2.40 kg; kavi na primes « Frank* v fikat-Ijah ali zavojih po 100 g L 1.40. po 200 g L 2.55, po 500 g L 6.40, kislo zelje L 1.30 kg; kisla repa L 1.— kg.
Ta cenik, ki stopi v veljavo dne 4. februarja in bo veljal do preklica, si trgovci na drobno lahko na-
bavijo v tozadevnem občinskem uradu in ga morajo obesiti v prodajalnah na dobro vidnem mestu. Trgovec, ki prodaja blago, navedeno v ceniku, mora imeti vedno na razpolago vse vrste dotičnega blaga. Priklada k mesu ne sme tehtati več kot 25 odstotkov celotne teže, vćtevši tudi kosti, ki se drže dotičnega kosa mesa.
RUDNIKI IN KAMJTOLOMI
so po kr. ukazu od 18. decembra 1927, St. 2717, kateri je bil objavljen v uradnem listu «Gaaz>etta Uf-ficiale» od 2. februarja t. L, dolžni sporočati v rednih dobah ali od časa do časa ministrstvu za nac. gospodarstvo (Direzione generale del-rinduetria e del le miniere) kakor tudi osrednjemu statističnemu u-radu v Rimu (I štit u to centrale di statistica) množine izkopane rude ali izkopanega kamna. Pri tem se bo podjetnikom držati navodil, ki jih dasta omenjena urada. Morali bodo dajati tudi druga obvestila, ki bi jih od njih eden ali drugi u-rad zahteval.
Glede vseh podatkov ln pojasnil, ki se dobijo na ta način, je zajamčena tajnost, kot določa čl. 11. z*-ko na od 9. julija 1926, št. 1162.
Smrtna koca.
Sinoči je po dolgi in mučni bolezni preminul Jožko Stanič, abs. jurist, iz znane družine Staničevih v Trstu. Pokojniku blag spomin, prizadetim, posebno inž. gospodu Ivu, naše naj iskrene jše sožaljel
CIGARETE «MACEDOIfIA»
Finančna intendanca javlja:
Glavno ravnateljstvo monopola je uvedlo pred kratkim novo vrsto papirja z<t zvijanje cigaret «Mace-donia». Z novim papirjem se kakovost teh cigaret znatno zbolj£a in na drugi strani je flgorl jivost par pirja popolna, tako da pušča popolnoma bel pepel.
Nove cigarete se začnejo prodajati v najkrajšem čaau».
Včerajšnja «Goriška Straža* zaplenjena
Včeraj popoldne je tukajšnja prefekt urna oblast zaplenila «Goriš ko Stražo», radi uvodnega članka in drugih notic podobne vsebine.
ONI, KI PRENOČUJEJO TUJCE.
Gostilničarji, krčmarji in vsi oni,
ki prenočujejo tujce, morajo voditi -zapisnik, iz katerega so razvidni vsi tujčevi podatki ter od kod in kam je gost namenjen.
Vse to treba dnevno in sicer še tisti dan javiti lokalnim oblastvam javne varnosti; in sicer predvsem prihod, odhod in kraj, kamor je oseba namenjena.
Omonj-er.a naznanila se morajo izvršiti potom predpisanih, novih veorcev. Dosedanji vzorci se ne sprejemajo več od kvesture, zato si je treba nabaviti drugih.
Kdor se ne bo držal teh določb, bo deležen — kontravencijonov aH pa bo ime* opravka tudi s kazenskim zakonikom . Zato pazite I
Rojstva, smrti in poroka ▼ Trata
dne 3. februarja 1928.
Rojeni: 7 (dva mrtvorojena);
mrtvi: 5;
poroke: nobena.
Iz našega urada
FraaMika Kavčič - Črnin* nad
Idrijo: Vašega prvega pisma, na katero se sklicujete, nismo prejeli. Da stvar izsledimo v Rimu, potrebujemo podatkov in pozicijsko Ste« vilko, katero izveste na župan-stvvu.
Josip Kokalj* * Idrija: Vaša zadeva se nahaja v zaključnem Stadiju. Bo Čim prej predložena likvidacijskemu odboru, da uredi, kar je v njegovi kompetenci.
Josip Jerman - T.: Dne 1. 2. 928. smo vložili prošnjo za duplikat pokojninske knjižice.
Vloga je bila protokolirana s štev. 1330.
Ivan Kos mina - Sempolaf: Akt ni na mestu. Ako se ne najde bomo ropet pogledali.
R. Manili? Vaša prodaja ne pride v pretres. Sicer se vršijo zdravniške ugotovitve v slučajih poslabšanja pohabi j en j oziroma ran dobljenih v vojni, so pa izključene vsake ugotovitve bolezni tuberkuloznega značaja po tolikem času (po preteku 5 let od zadnje zdravniške ugotovitve).
Člen 21 kr. odi. 1491 je jasen v Vašem pogledu, ko pravi, da se vzamejo na znanje slučaji poslabšanja za one, ki niso nikdar imeli ničesar.
Blaž Gorela - Piran: Ne izgleda,
da bi bila kdaj dospela kaka Vaša prošnja za pokojnino v Rim. V svrho nadaljnega posredovanja v naš urad, ker potrebujemo natančnejših informacij.
Miliael Mezalič . Pnmantan: Vaše prošnje za pokojnino ni mogoče najti; ako želite nadaljnega posredovanja, pridite v urad, da nam podaste natančnejših informacij.
Ivan Vatovec — Plavje: Vaša zadeva ee nahaja v preiskavi. Manjkajo pa 8e nekateri dokumenti. Za nadaljna pojasnila pridite ob priliki v urad.
Fran Obersnel . Trst: Z min. odi. it. 62421 od 13. 10. 927. Vam je dovoljena pokojnina osme kategorije
v znesku 756.— lir letnih od 1. 7. 1926. do 30. 6. 1929,
Polh Valentin - Barka: Vaša zar deva se nahaja v preiskavi; vsekakor lahko upate na povoljno rešitev.
Frane Plrjevec - Dane: Z oziram na več istoimenskih aktov potrebujemo v svrho nadaljnega posredovanja natančnejših podatkov. Pridite torej ob priliki ▼ urad, pa prinesite s seboj tudi pokojninsko knjižico. •
Davki:
Dne 10. februarja bo začel rok za plačevanje pri davčni tetirjevalni-ci obroka direktnega davka, davčnih naklad in lokalnih tributov, a dne 18. februarja bo ta rok potekel.
Tajništvo.
Iz tržaškega življenja
Avto Je Je podrL
Ko je 63-letna Marija Skočir, stanujoča v ulici Stella št. 1, sinoči okoli 18. ure šla čez trg pred cerkvijo sv. Antona novega, je prišla na pot avtomobilu, ki je vozil iz ulice XXX. Ottobre proti Corso V. E. III. Čeprav je šofer — 47-letni Humbert Canova, stanujoč v ulici Milano it. 2 — skoro na mestu u-stavil, je avto zadel SkoČirjevo od strani in jo podn. Pri padcu si je starka na dveh mestih izpahnila levo nogo. Z istim avtomobilom je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. Ozdravila bo v 8—10 dneh.
Kolesar in avtomobil.
V zelo neprijetnem položaju ee je včeraj popoldne okoli 17. ure znašel 15-letni dijak Norman Sal-vadori, stanujoč v ulici Geppa, ko je, vozeč s kolesom po ulici Ugo Foscolo, privozil na križišče ulice T. Ve cel lio. V istem hipu je namreč privozil iz omenjene ulice avtomobil, ki mu je nenadoma pre-strigel pot. Šofer je sicer naglo zavil v stran in ustavil in tako je storil tudi Salvadori, a kljub temu ga je avto zadel z zadnjim kolesom, česar neizogibna posledica )e pač bila, da se je Salvadori prevrnil s svojim jeklenim konjem vred. Pa ni bilo hudega. Pri padcu se je fant le precej močno opraskal po desnem stegnu in poleg tega se je seveda tudi podteno prestrašil. Šofer mu je takoj priskočil na pomoč in ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izlečil posledice «srečanja» z avtomobilom, ozdravljive v 7 dneh. Nato je bil Salvadori prepuščen domači negi
Komplikacija padca s stolica
Vsa prestrašena in zasopla je včeraj popoldne okoli 15. ure prihitela v mestno bolnišnico priprosta ženska, noseč v naročju otroka, ki je močno krvavel iz ust in se zraven drl na vse pretege. Zdravniku je povedala, da je otrok
—	njen 4-letni sinko Gualtiero Ta-tarella, stanujoč v ulici Concordia št. 19 — padel doma s stolice ter se pri tem na jbrž težko poškodoval. Zdravnik, ki je malega ponesrečenca preiskal, jo je kmalu pomiril, kajti ugotovil je, da se je otrok Ie močno ugriznil v jezik in radi tega izgubil precej krvi. Ker bo pa treba rano zašiti, je mali Gualtiero moral ostati v bolnišnici. Ozdravil bo v tednu dni.
Iz tatinskega dnevnika.
Predpreteklo noč so se neznani zlikovci vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev v uradne prosto-store zadruge, ki vzdržuje delavske obedovalnice v prosti luki V. E. III., ter izvršili natančno preiskavo. Prebrskali so vse kote in predale ter pobrali znesek 1360 lir v gotovini in dve žepni uri z verižicami, last uradnikov zadruge Viljema Sturma in Renata Martin.
—	Tatvina, ki so jo odkrili naslednje jutro, je bila javljena orožnikom na postaji v prosti luki.
—	Ko je 31-letna Marija Maule, stanujoča v Rocolu — Valle št. 714, predsinočnjim občudovala izložbeno okno trgovine Oehler na Corso V. E. III., je neznan zlikovec izrabil njeno zamaknjenost s tem, da ji je ukradel iz ročne torbice denarnico z zneskom 200 lir. Meu-leva je javila dogodek orožnikom.
—	Mesar Humbert Hege, stanujoč v ulici Riborgo št. 35, je bil tako nepreviden, da je pustil svoje kolo, vredno 200 lir, brez nadzorstva pred gostilno «AH'operaio» v Rojanu. Ta neprevidnost ga je stala kolo, kajti ko se je kmalu potem vrnil, ga ni več našel. Brez dvoma se je s kolesom odpeljal kak prijatelj tuje lastnine, ki ga še sedaj iščejo orožniki iz postaje ▼ ulici Tor S. Piero, katerim je Hege javil tatvino.	4
—	" »j
Tržaško sodišče
Rop.
' Težaka Ivan Hrovatin star 25 let in Herman Zulian, star 27, sta se morala včeraj zagovarjati pred četrto sekcijo tržaškega kazenskega sodišča radi težkega zločina.
8. januarja t. 1. zvečer sta namreč Ma 60-letni Ivan Prevne in 40 letni Josip Prelz skozi gozdič pri Svetem Ivanu. Oba sta bila nekoliko v rodbcah. Nakrat skočita proti njima izza dreves dve postavi s samokresi v rokah. Zakličeta: «Roke kv4Aku». Potem sta roparja preiskala lepe svojih žrtev in odnesla obema 130 lir in srebrno uro.
Oblasti so izsledile napadalca T osebah obtožencev. Hrovatin noče vedeti ničesar o
zadevi. Dne 9. januarja zjutraj je našel v svojem žepu uro, ne da bi vedel, kako je sploh prišla tja.
Prejšnji večer je bil popolnoma pijan.
Zulian priznava dejanje. Pravi pa, da je vse bilo le šala. Ona dva nista imela v rokah samokres, temveč koščke lesa. Oba sta bila pijana in nista vedela kaj delata, ko sta preiskovala Žepe obeh oškodovancev.
Zaslišana sta tudi oba poslednja,
ki orišeta zločin, kakor je opisan
v obtožnici.
Branil je oba uradno odvetniltf Ninchi.
Sodišče je spoznalo obtoženca zaf kriva zločina v smielu okrolnica in obsodilo Hrovatina na 5 let isr 3 mesec» ječe, od katerih bo Juoraj eno Četrtino presedeti v earaotnl celici, ln Zuliana na Z leti in H mesecev ječe. Vrhu teg~a bo Hro« vatln imel na grbi Se 2 leti Zulian pa 1 leto strogega policijskega na(N zorstve.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Ali m sme uvažati krompir b Ogrska in Avstrije?
Ministrstvo narodnega gospodarstva je javilo goriškemu potujočemu uradu za kmetijski pouk, da se po novih določbah sme uvažati v Italijo kot tudi prevažati skozi Italijo krompir ogrskega in avstrijskega izvora. Fošiljatve pa morajo biti opremljene z izkazilom, pisanim v italijanščini, da je krompir zdrav in ni okužen z razlčnimi boleznimi ter da je kot tak ogrskega oziroma avstrijskega izvora.
Kdo je izgubil?
Našla se je ura in večja vsota denarja, ki se nahaja na občinski zakladnici. (Tesoreria comunale). Oni ki je uro oziroma denar izgubil, naj se javi na omenjeni »zakladnici.
O roparskem napadu v bližini Bor-go Biasola.
Pred dnevi smo poročali, kako je neki kmet našel na cesti, ki vodi iz Romansa v Borgo Biasol v, Furlaniji, nekega Alojza Lupierija v nezavesti s skoraj razbito glavo. Lupierija so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je prav močno pretresel možgane. Ko se je včeraj Lupieri zavedel, da ga je, ko se je vračal na kolesu pozno zvečer domov, nekdo napaniel, ga udaril po glavi in ga vrgel s kolesa.
Pobral mu je iz žepa 102 liri. Orožniki so na podlagi te izjave zaprli nekega Mazzuechinija, starega 30 let, iz Topogliana, ker je osumljen.
Odprte lekarne.
Danes, v nedeljo, dne 5. februar^-ja, bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ve® dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Cristo-foletti, na Travniku št. 14.; do ene ure popoldne pa lekarni Contin, Corso Verdi št. 17. in Liberi, Corso Vittorio Emanuele III. št. 39.
NESREČS IN NEZ&GDIL Z drevesa je caael.
Hlapec Dominik Lapanje, star 18 let, iz Dornberga, je tel po naročilu svojega gospodarja po drva. Sekal je po drevju suhe veje. Na nekem drevesu pa mu je nenadoma spodrsnilo in padel je s precejšnje višine na tla ter si pri tem zlomil levo ključnico. Moral bo čuvati posteljo 4 tedne.
Zimska nesreča.
V Kalu pri Kanalu se je 12-letni šolarček Alojzij Brezovšček tako nerodno drsal po ledu, da si je, ko je zgubil ravnotežje, zlomil levo roko. Moral se bo zdraviti 25 dni.
VRTOVIN Naša nova razširjena občiaa in občinski urad.
(Opomba uredništva: V tem pogledu smo dobili tudi od drugih prizadetih občin podobne dopise, ki pa obravnavajo isto snov, vendar pa izražajo eno in isto željo. Zato priobčimo samo enega).
Znano je, da se je zadnje čase izvršila združitev naše občine z občino Crniče. Dobili smo tudi pre-fekturnega komisarja g. Fabbioli-ja. Z združenjem občin se je umevno prenesel tudi naš občinski u-rad v črniče. Kakor smo z združitvijo občin zadovoljni, ne moremo biti zadovoljni s te»m, da je občinski urad pr&nešen v Crniče, torej na najskrajnejši konec naše sedaj tako obširne občine. To pa iz enostavnega razloga, ker smo občutno prizadeti; kajti najbolj oddaljeni občinarji imajo do urada celih 12 km. Ni potem treba posebej poudarjati, da trpi radi tega tudi hitro poslovanje občine same. Najbolj naravno središče občine — glede občinskega urada bi bilo Selo. Nam bi biLo mnogo olajšano, še bolj pa Kamenčanom, ki so še bolj oddaljeni od Crnič kot mi. V tem pogledu se je pred dnevi tudi podala deputacija nekaterih mož k g. prefektu v Gorico. Tem bolj bi bilo potrebno, da se uredi ta zadeva po želji prebivalstva ker se misli v kratkem — kot se čuje — zidati občinski dom.
ČRNIČE.
Sprememb« na pošti
Odstavljen je bil od našega poštnega urada g. Andrej Pet ti ni, doma iz Reetje. Bil je uradnik na naši pošti čes dve let L Znal je tudi slovenski. Na. njegovo mesto je prišla uradnica, — ki pa ne pozna našega jezika. — Kot ja Javnosti X« znano, je bil te dni naš bivši pismonoša Flseher obsojen na goriškem •odiščtt na 2 leti in 8 mesecev zapora radi nerodnosti v službi ki odpiranja ter prtdrftevan ja raznih denarnih in drugih pisem.
m fetnUnim zarodom.
Iz Londona prihaja vest, da ž£< vi v vasi Ljrmington-u v po rt-« amoiUh-ski okolici deset otrok* Najštevilnejša družina je Gate S pet in dvajsetimi otroci, tej sledd Thcanpo z eden in dvajsetim^ Clark z dvajsetimi, Eukle s petnaj-< sikni, dve drugi s trinajstimi, ena z dvanajstimi, ena z trinajstimi^ ena z enajstimi in dve z desetim* otroci.
ČEPOVAN
Požar
V Četrtek zvečer ob 8. uri sc? je raznesla po vasi vest, da gorf v bližnjih Puštalah pri posestniku Petru Winklerju. Ogenj j4 v hiši omenjenega posestnika za,< vzel takoj veliko razsežnost, tako da je hiša in vse, kar se j4 nahajalo v njej, popolnoma zgorelo. Isto tako je zgorel hlev, ia katerega ce je domačinom no* srečilo oteti le kravo in mlado telico. Ker se drzi Se ostalih hiš, so sosedje morali čuvati, da se ogenj ni razširil na njihovu domovja — in pri VVinklerjev hiši niso mogli veliko pomagatL Tudi ogrnjegascev ni bilo. \Vi11k-ler trpi ogromno škodo, ki je pa le deloma krila z zavarovalnino^
LOK OVE C PHI ČEPOVANU
Grcznr, smrt pol dru poletnega otroka
Te dni se je v hiši tukajšnjega va&čana Andreja Rijavca zgodi' la zopet nesreča stare vrste, kil je zahtevala mlado, komaj 18" mesecev staro žrtev. Rijavče^ sinček je namreč pri ognjišču* bodisi iz neprevidnosti ali pa ia otroške naivne radovodnosti, prevrnil nase lonec poln vrele vode in se tako močno oj^keL' da je nekaj ur nato izdihnil. Nal lice mesta so prišli orožniki in zdraviliška komisija, da bi pro\ gledali slučaj, in ugotovili, v ko-« liki meri so otrokovi starši krivi nesreče in otrokove smrt:. 1
Znanost !n umetnost
Dr. Ferdo Kern: «Prva pomoč po* nesrečenim živalim in nekalara diiigja navodila lastnikom vlom;.čila živali«. Ii)ii8. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 128 strani s 93 slikami. Cena Din 34, s poštnine Din. 36.50.
«Prva pomoč ponesrečenim ži« valim in nekatera druga navodilai lastnikom domaČih živali" jo naslov nove knjige, ki jo je napisal iivinozdravnik prof. dr. Kern, u-pravnik državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani in bivši profesor za živinozdrav-ništvo na višjem gospodarskem učilišču v Križevcih. Do sedaj sta izšli dve izdaji te knjige v srbo^ hrvatskem jeziku, ki sta popolnoma razprodani. Slovensko i-zalanje je še dopolnjeno, prevod pa je napravil g. živinozdravnik dr. J. Kune. Pisec pravi, da je napisal ta knjigo, ker se je prepričal, da je ljudstvo o najnavadnejših vprašanjih prve pomoči pri živini vseskozi nepoučeno, da so ljudje v takih primerih brez vsakih pripomočkov in da se v skrbi za živino lotevajo popolnoma brezin i sel nih in celo škodljivih sredstev. Bogata vsebina 128 strani obsegajoče knjige, ki je opremljena z 93 zelo poučnimi slikami, pojasnjuje v kratkih odstavkih sestavo živalskega ilivota, našteva nekatera zdravila, ki so potrebna za prvo pomoč in kako se uporabljajo ter Živini dajejo. Nadalje opisuje, kako se ravna z rajnimi ranami ter kaj storiti v raznih slučajih nagle obolelosti. Naslovi: «Poškodovanjo n>. gov», «cZo^kodba kopita in zkova-nje», «PrišČ mod parklji», «Opek-line», «Strela», «Zlom kosti», «Zvi-. tje», olzpad porodnice in maternice«, «Izpad danke», «Vnetje vimena«, «Driska», «Kolika», «Napenja-nje», «SoInčarica», «Nevamost zar dužitve«, «Zastrupitve», «Ozebl>o-nje«, «Postopanje s popkom novorojenih živali«, « Nalezljive bolezni« itd. žo sami dovolj govedo, da se knjiga peča z vsemi onimi slučaji, v katerih bi vsak lastnik živine moral vedeti, kaj mu je sto* riti, da ee obvaruje Škode. Lepo in koristno knjigo vseim interesentom prav nujno priporočamo.
Naroča se pri Tiako?ni zadro« v LJubljani, Prešernova ul. 54, aU pa pri Podružnici Tiskovne a** druge v Mariboru, Alek*ue£ronW cee ta it. 13.	• ti
Sirite „EDINOST
M
V Tir;ta, dne 5- februarja
« EDINOST®
22L •
ToSsfojsuo prua InozemsKo potovanje
Gusev, ki je bil radnji privatni fcajnik pisatelja Tolstoja, je spisal znamenito delo «2ivljenje Leva Ni-kol. Tolstega«. Prvi in drugi zve-«ek te knjige sta izšla v založbi Tolstojevega muzeja v Moskvi. O vsebini drugega zvezka smo o priliki že govorili. Prvi zvezek obsega leta 1828. do 1862. in zaključuje e prvimi pisateljevimi zapiski v evo jetrn dnevniku po zaroki. Ogromno Tolstojevo zapuščino, kar se življenj epi s nega gradiva t<tiče, pred vsem pa več zvezkov obsegajoči dnevnik, je Gusev izčrpno uporabil. Ta življenjepis bo Ibrez dvoma na prvem mestu med vsemi ostalimi Tolstojevimi življenjepisi.
Med drugimi prinaša prvi zvezek prvikrat docela jasno predstavo prvega Tolstojevega inozemskega potovanja v letu 1857. Dnevnik in razna pisma nudijo za to predstavo zadostno podlago. Prvi vtisi iz Nemčije, ki jih je Tolstoj dojmil skozi okno vlaka, so bili močni in prijetni. Ob koncu februarja jo bil v Parizu. Obiskoval je gledališča in koncerte, učil se angleščino in italijanščino, ogledoval znamenitosti, poslušal pre-predavanja v francoskem kolegiju in na Sorboni. Občudoval je način, s katerim Francozi igrajo Beethovna, v prvi vrsti pa je užival «socia!no svobodo, o kateri v Rusiji še sanjajo ne».
Mnogo je občeval s Turgenje-vim. Spočetka mu ta starejši pisatelj ni nič kaj ugajal. »Preveč nadut je in malenkosten«, «pre-dolgočasen je in gre na živce«, — so glasi v njegovem dnevniku. Nato pravi: «On je radi svoje mrzlo+e in radi neuporabnosti zelo s > Človek, toda je umetniško zelo moder in nikomur škodljiv«. Ko je odhajal iz Pariza, je Tolstoj ob slovesu s Turgenjevim jokal. «Tako zelo ga ljubim. On je napravil in bo napravil iz mene drugega človeka.«
Njegov odhod iz Pariza je povzročil nek slučaj. Dne 6. aprila so bili nekemu zločincu odsekali glavo. Tolstoj ni hotel zamuditi redke prilike, a se je pozneje ke-sal. «Debel, bel, zdrav vrat, in ravno take prsi, poljubil je evangelij in nato — smrt. Kakšen nesmisel! Močan vtis, ki ne izgine brez sledu... Giljotina mi je uropala spanje, neprestano se moram ozirati«. Nato je sklenil, da zapusti Pariz. Dne 8. aprila je bil Že na poti v Ženevo. Na vlaku je bilo dolgočasno. Ko pa se je vlak ustavil in so potniki pri polni mesečini splezali v poštni voz, je bilo «vse pozabljeno, od ljubezni in radosti prežeto. Po dolpom času sem prvikrat zahvalil Boga, da živim.«
V Ženevi se ni zgodilo s pisateljem nič posebnega. Dne julija ia priše Tolstoj v Bern. O vožnji na vlaku pripoveduje dnevnik: < Krasna mesečna noč. Vpitje pijancev, množice ljudi in prah ne morejo zmanjšati te lepote. Vlažen, v luninem sijaju svetlikajoči se travnik, vpitje žab in petje slavcev doni preko njega in vabi k se-ibi. In če bi šel za glasom bi te vabilo Š© dalje. Ta lepota narave ne vzbuja v meni slasti, ampak sladko bolečino.«
Iz Berna je šel Tolstoj v Lucern, kjer ga je bil navidezno brezpo-meben slučaj zelo razburil. Neki potujoči pevec je prepeval v enem boljših hotelov ure in ure, gospodje in gospe so ga poslušali, ali nihče mu ničesar ni dal. Ta slučaj je ovekovečil v svoji noveli <cLucern». Pisal jo je samo dva dni, in Tolstoj je zapisal 11. julija v svoj dnevnik: «Pred poldnem sem novelo končal. Prav je tako. Treba je biti pogumen, sicer se nič poštenega ne pove, jaz pa imam ra-zodeti mnogo novega in velikega.«
Ko se je Tolstoj vračal v Rusijo, ja dospel dne 24. julija v Baden -Baden. Tu mu je ugajalo igTanje, ki je toliko ruskih pisateljev — Puškina, Dostojevskega, Nekraso-va — že imelo v svojih krempljih. Takoj prvi dan je šel pisatelj v
kazino, stavil nekajkrat na roleto in izgubil. Njegova stara strast se je prebudila v njem z novo močjo. Naslednji dan je igral od poktne do polnoči, izgubljal, a dobil protd koncu. Tretji dan: »Zjutraj bolan, do šeste igral roleto, proti koncu dobil.« Četrti dan: «Dve sto rabljev si izposodil in jih izgubil. Ne*igram več.» Petega dne je prišel neki rojak in mu prinesel denarja. «Šel sem v kopelj in nato znova igral. Vse izgubljeno. Svinjarija! Zbit, bolan in osramočen grem na izprehod in nato znova v kopelj.« Šestega dne ni igral, ker «ni bilo denarja. Nagnusno, sramotno.« Turgenjev, ki mu je pomagal v sili, je dospel. Tolstoj ga je prosil na posodo — in znova izgubil. «že dolgo se sam sebi nisem zdel tako beden.» Po enajstih dneh je Tolstoj zbral vse moči in zapustil Baden-Baden.
Odpeljal se je črez Frankfurt v Rusijo. Po poti se ni ustavljal. Dne 8. avgusta je dospel v Jasno Poljano.
Kako bi se neki počutili mi, ki živimo v dvajsetem stoletju, če bi nas kaka čarobna palčića ali svetilka prestavila za nekoliko stoletij nazaj? Kako neusmiljeno kmalu bi se naveličali «dobrih starih časov« in zakoprneli po pregrešnih modernih dnevih aero-planske dobe! Kako zelo bi pogrešali samo naše vsakdanje pošte 1 Tako potebna nam je. tako nenadomestljiva, da si skoro ne moremo predstavljati časov, ko je še ni bilo.
In vendar., prvi poštni sistem, oziroma ono. kar je bilo podobno postnemu sistemu, se je ustanovilo v Evropi šele v trinajstem stoletju. In pred tistim časom?
V starem Rimu so se s pisanjem zabavali samo izobražene j ši sloji. Telefonov in podobnih naprav nI bilo in radi pomanjkanja vsakih zve« s tujimi kraji je bilo pošiljanje pisem tudi nujno potrebno in sploh edini način občevanja med seboj. Poštnih vozov in poštnih kurirjev ni bilo in zato je vsak premožnejši ali odličnejši Rimljan imel med svojimi sužnji posebne pismonoše.
Ta služba pa je bila počasna. Kuri , ki je prepotoval 35 kilometrov peš na dan, je bil prištevan že med brze sle. Pri večjih razdaljah je sel potoval z vprego, s katero se je dalo dnevno napraviti okoli 60 kilometrov. Iz Rima v Atene je potovalo pismo približno 21 dni. Pismo iz Sicilije je dospelo v Rim po enem tednu, iz Afrike je rabilo tri tedne, iz Britanije pet tednov, iz Sirije sedem tednov. Stoletja pozneje je s tako brzino potovalo pismo v Ameriki. Novi svet n-i imel v začetku nikakili poti in naselbine so bile medsebojno zvezane potom kurirjev na konjih ali na vozovih. Da je pismo v zimskem času potovalo iz Penn-svivanije v Georgrijo štori todne, je bilo povsem navadno.
Pošiljanje pisem potom posebnih kurirjev je bilo sila drajgo, zlasti še, če so morali potovati tudi po morju. Zato so bila na ta način poslana samo pisma največje važnosti. za druge slučaje je pisec raje potrpežljivo čakal na kakega slučajnega potnika, da mu ga ponese v zaželjeni kraj. Vsak, ki je nameraval potovati kam, je smatral za častno dolžnost obvestiti o tem namenu vse svoje znance, in to pravočasno, da so lahko napisali pisma.
Naravno je, da se je marsikatero pismo pri takem pošiljanju izgubilo med potjo. Za važnejša pisma je bilo vselej treba poslati še kopijo po kakem drugem potniku ali slu in čestokrat izbrati mu tudi drugo pot.
Razdalja med S tras sburgom in Baselom je približno 120 kilometrov. V šestnajstem stoletju je med tema dvema mestoma poslovala za tedanje čase redna pošta. S poStno kočijo je potovalo pismo v začetku osem dni, da je dospelo iz enega
(Dalje na IV. strani)
C
Noša preljubijena soprog* in mama
Marija Medved
je d-mes, ob 7.30 zvečer, previđena s sv.
zakramenti, mirno v Gospodu zaspala
Pogr b p edrag" pokojnice se bo vt5 1 v ponde^ek ob 3.3J pop. iz hiše žalosti td. O>ro'ieo št. 1
TRST, 4. febraatja 1933.
Žalujoči :
Ivan, soprog, Marica, Štefica, Nadica, hčerke, ter ostal) sorodniki. . pop. prijetje Nuova Interesa Con« V. E. III 47

POSLANO4)
ZAHVALA Zavarovalnici Union 3nf ^ Avgustu Ravniku v Gorici, Via Barzellini št. 2 za točno in pravilno odškodnino vsled požara.
186 Jcžel Sini čio, Gonjača
*) Za članke pod tem naslovom odkla* nia uredništvo vsako odgovornost.
□□□□□□□□□□□□O
Naznanilo preprodajalcem!
V skladišču
se likvidirajo vse potrebščine (moške, ženske in otroške nogavice, robci, naramnice po
uw0 nizkih ml
MAJE kosmate, moške in otroške po L< 9*50 kg. □□□□□□□□□□□□□
MAH OGLASI
Sl5.feHriiar)enir ađfi
Fiazza Ponterosso 2, tel, 44-82, novi skupni tečaji z razredi po največ 10 gojencev.
Hrvatsko, angleško, francosko, ne*aikot špansko, italijansko. L 20.— mesečno. 31
POSOJILA do 25.000 lir dobijo posestniki sežanskega okraja. Natančnejša pojasnila daje Pečenko, bar-buffet Dalma-zia, Piazza Oberdan (postajališče korijer)
117
SOBICA, čedna, se odda poštenemu delavcu. Via Ponziana 62, vrata 11. 118
MLADENIČA s stalno službo, iščeta znanja z gospodičnama v starosti 25—30 let
eventualno vdovi brez otrok. Le resne ponudbe pod «Pomlad» in »zvonček* na tržaško upravništvo.	119
STANOVANJE {1—2 sobi, kuhinja) tudi
v okolici iščeta novoporočenca. Ponudbe pod «Stanovanje» na tržaško upravništvo	-	120
ORAHA bodo na proda; po nizki ceni dne 12. t. m. v Sežani, pred cerkvijo. 121 OSEL, voz in oprema se prodajo v Via Sette fontane 16 (skladišče oglja 122
KROMPIR TOLMINSKI, semeaski izbran «Ida:> prodaja v vsaki množini L. Širca, trgovec v Dutovljah	123
SLUŽKINJA, zmožna gospodinjstva in molža je krav se sprejme v Orleku pri
Sežani št. 16.	124
MOTOR, dvocilindemki, na bencin, približno 18 konskih sil, popolnoma nov, ss proda po zelo nizki ceni. Na ogled na
žagi «-In - Le» v Prestranku.	125
SEMENSKI KROMPIR, isto izbrano pr-vovrstno seme, tolminski kaomik (tnw žin) se dobi po najnižji ceni in v vsaka množini v Koprivi pri Dutovljah §L 31
126
SLUŽKINJO za gostilno, veičo tudi k*-hanja, sprejmem. Campo Belvedere 1.
127
UČENCA sprejme trgovina jest vin Via Udine 19.	128
DOBREGA družabnika, brez drušine, najrajši penzijo« is ta, sprejmem za buffet. Naslov pri tržaškem upravništvu. 129
PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducei 36.	14
DRUŽABNIKA s kapitalom, iščem za vpeljano restavracijo - buffet v Portoro-se. Virant, Trst, Via Madonna del Mare 19/IL	131
POROČNE <sobe, masivne, psiho ali umivalnikom, 17C0.— topolove 1800.— dr-jge luksusne 1900.— postelje z mrežo 150.— Tiirk, Cesare Battisti 12. Pazite na številko!	84
SPALNE »obe, bukove, topolove 1850, orehove 1250, jesenove, kostanjeve po izrednih cenah. Lakirane kuhinje z mramor jem od 850 naprej, vzmeti, damaski-rane, 85, žimnice 60, z volno 65, postelje, orehove 125 in drugo novo pohištvo po izrednih cenah. Via Fonderia 10, Skladišče. (Piazza Ospitale.)	132
GLASOVIR prodam radi selitve. Šola na Repen tabru.	93
ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. DolHnar, Via Ugo Polonio 5, Trst.	1452
POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L napi e j. J. Sak-sida, Dornberg .	16
VEČ TISOČ trt cepljenih na angleški na-čin prodaja Franc Juren, Vojščica 53, 001	Traao^ *d
TOČIM pristno briško vino po L4.40. Ma-donnina 8, Bric.	109
AVTOKORIJEREr ena «Lancia», tri «15 Ter Fiat», ena «Spa» devettisoč se prodajo po ugodnih pogojih. Pojasnila v garaži Lancia, Trst, Via Coroneo 31. __113
IZREDNA prilika! Poročna soba orehova, z mran.orjem in ogledali, 1400, vila Forti 17, Opčine. Istotam se proda tudi šivalni stroj «Singker» in steklena omara.__104
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich, Madonaa del Mare 19/IL	130
BABICA diplomirana, sprejema noseče. Hladiš, Via Madonnina 10/IL	133
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
18
Kftnamno tfroSfro e ttnjeru
reg. z. z »m. por.
vabi na
30. redni
letni občni zbor
ki se bo vršil
▼	Lonjerju, v lastnih prostorih, dne 28. februarja t.. L ob 9. url
zjutraj.
DNEVNI RED: i !
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1927.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Slučajnosti.
(i8i)	CDBOF-.
iisie »o v mm
reg. zidr. z neam. z*v.
vabi na
Redni občni zbor
ki se bo vršil
▼	soboto, dno 25. februarja 1928., ob 19. uri in poi, v društvenih
prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev občnega, zbora.
2.	Preči tanje tajniškega poročila.
3.	Prečitanje revizijskega poročila.
4.	Odobritev bilance za leto 1927.
5.	Prečitanje poročila nadzor-ništva.
6.	Slučajnosti.
7.	Volitev novega, odbora.
083)	ODBOR.
Ako ob navedem uri ne bo zadostovalo Število navzočnih Članov, se bo vršil občni zbor pol ure kasne j a in bo sklepčen z vsakim številom navzočih članov.
da lahko kupite perilo in druge potrebščine dobro in po nizkih cenah.
Ne zamudite tudi Vi te prilike zadnjih šestih dni izrednega „BELEGA TEDNA" VELIKIH
SKLADIŠČ OHLER kjer znači nakup
CiifilflFM M. diliiNJI
trst, m mm 3 - m no. bbokahotti 38
pošlje vsakomur na željo brezplačno
§i®US CEHBE€ ^a
semen, sadik, čebul i. t. d.
ElsktriCne SMfflike in žarnice ze Radio
„METALLUM"
Glavna zaloga v Trstn '106
A. Ulcigrai, Via U. Polonio 3
T8ST
VELIKI DOHODI
POHIŠTVA
TRST
Prodaja od najnavadnejšega do najfinejšega, v veliki izberi. Najugodnejše cene. Na drobno in na debelo. Pošiljatve na vse kraje. (137)
fis!« XX. Settžiahre 33.
z mazilom
se odpravijo takoj
FARMACIA SPONZA, Trst V a Tor S Pfero 10 Pazite na ponaretibe — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3 —.
ran u u u ifti n ii ii^i
_ Zahtfvajtc originalno si«klanita! §>j
mir
22 vsebuje kSnin, kije dobro sredstvo m proti izpadanju las, in {isti fiavo
E LEKftRM CAS ELUIMOVfCH =
mm LASTNIK F. BCLAFFIO n
~ TBST-fiaBiiittM2 (Sv. Jatak)-TIST «
VELIKA LIKVIDACIJA
vseh zimskih potrebščin po najniijth cenah
HirEcsmio FonfglKire
TRST, Piazza Ppnterosso 5
HUJE. kasEMtc. mofke prej L 13.— udaj L 7,—
. lKMi . 16.— . 10.-
HmdRoHsja iac«ft»Mifc .	15.— ,	8.—
Csveratf zi plrtfe .	35— .	18.50
Ofcieke. zimske pral	L 48 sada) 32.	2S. 25 Predpasniki iz riga&na po . ... L 12.—
POGRINMLfl. Im. volna, likvidiram« po L	15.—
09EJE, vatirane	, . .	55.—
mil btii. a j?ar. piej	L 0.75 sriij L	0.35
. lamu ,	150 ,	1.—
EMsaia. toia . 7.— ,	3 50
. robat« .	12 50 .	8.—
Hitita (bta) »	4.50 4
C trii (a p:rilo) .	. 4 20 „	2 80
&>#*it:3fn visak ES cm »	3.20 ,	1.S0
Pirtia ii risfes 150 im. . 7.80 .	6.2C
. Si«?*sa 1Sfl csi. . 6.E0 ,	4 90
. Jiawl,|i«is. ISScni. »	6.20 »	5.50
SflTIN, črn, dvejna visaksst po L 3.13
Izberite, primerjajte in prepričajte se, da so le našp cn^ na«n'žie.
IFirflniE Kiiil
S. LEVI
Trst, Via S. Lazzaro 9
NOVI DOHODI
11!»
k"
GHIU - Fiqd, lii L CmAcJ 9 ■ 6tKI g
IIIIIIIIIIII115? IIEO
PLATNO za balo 150 cm .... L 5*50 • • , M« don na 150 cm „ 5 50 ■ ■ m' .Douglas" 150 cm . 6*—
•	i . .Douglas' dehelo
150 cm . C-50
•	• 3 .Douglas" extra
150 cm . 7 — Platno Madonna I. vrsta 80 cm L 3'— Madapolan od L 2*— naprej. .Peile d uovo-80 cm L 3-30. Platno .Douglas- extra, 80 cm L 3 50. Blago za prte od L 6'— naprej. Partija prtlčev od 95 cent. komad. Satin Skropljen po L 2 80, satin, črn, dvojna vi '
sokost od L 4-— naprej. Velika Izbera brtsač. robcev, ženskih, moških in otroških nogavic. (91)
Blaso prve m\t - Pettrežba točna.
O D L
S T E K
V. J. KR I ž ANO V SK A:
(5)
Roman v Štirih delih
Iz ruščine prevedel I. v.
—	Bog vas blagoslovi! Ta smoter je istočasno blagor vsega, čl o vež t v^, ker ms je Previdnost določila za gibalo svetovne kulture. _
Toda povejte mi, dra^ri Liberma.n. ali pa. zna,, to nič^ediio pleme ceniti vs-e dobrote ln prosveto. s katerimi smo g-a obdarili, ali čuti, da mu je »cjeno stopiti se z nami m nam služiti? To je zelo valno! Ako bo naš narod hotel v bodočnosti Izkoristiti svojo vladarsko oblast in dati razmah kulturi, je treba, da so podložne množice nam pokorne in da brez upora opravljajo oizka dela; da se točno izrazim, mi moramo iz njih napraviti poslušno, zavedno in delavno tovorno živino.
. — To bo težje kakor priklopiti deželo k nam, — je odgovoril Liberman in se popraskal za uše-aom. So vam tam kričači, ki vpijejo, da smo preplavili Rusijo kakor kobUice, ki žro kruh do-,mačinom, in da smo ogleduhi, ki samo i&čejo prilike, da bi i«daii in prodali državo, ki nam je dala pribežališče in nas hrani. To je res, da še mi ne bomo borili za njihove koristi v slučaju irojne, — se je nasmejal Liberman.
—	O! Grla bi nam prefiTizli. če bi magli_: no.
na našo srečo si morejo to samo želeti. Razen tega jim delajo skrbi glad in splošno ubofctvo, no in mi že poskrbimo, da ne pridejo iz revščine, in kjer ne zmoremo tega sami, tam nam Žid je pomore jo. Ni močne j3ih okov, kakor je glad!
— Tako je, dragi Liberman! Z nerazsveiljeno tolpo moramo biti strogi. Naj veliki Momsen je rekel, da je treba biti- s peetjo po trdih slovanskih bučah, ako naj gredo po ravni poti, — ie prepričevalno rekel pastor.
Zvečer tiatoga dne se je v gostilni «Prt debeli gosi» zbrala mnogoštevilna družba; vsa trška «smetana« je bila tam zbrana.
Pod lopo na vrtu so sedele «daxdb» z gospo Knollejevo, na njeni desnici, na «ča0ta*m mestu«, je sedela Malviua, vsa rdeča od raaburjeiija zaradi srsče, ki jo je doletela; danes jo je celo ošabna soproga organistova ob lizala te ji ftelela srečo v novi domovini.
° predstoječem potovanju Milerjevih navduševali so se nad bleičeCo ulogo ivemrev v Rusiji in tozadevne povesti so bile neizčrpne. Prijateljica gospe Knollejeve je šla za sobarico k neki ruski dami, nato je dobila mesto domače vzgojiteljice in postala «gospodična*. a končno joe je poročila z nekim zdravnikom. Neki drugi vsem poznani gostilniški sluga je postal profesor pri dobrodušnih sosedih itd.
V hiši, v posebni sobi, poleg obče dvorane, so sedeli za mizo, ki se je šibila pod težo vrčkov, steklenic in kozarcev, povabljenci. Predsedoval je Liberman. Tu se je pogovor sukal o politiki. Goscod Teodor, ki ie bil še ves ©od vplivom na-
govora s pastorjem, je za črt a val zemljevid zavoje vane Rusije — te nove dežele Kanaanske, ki je bila po usodi določena za obrazovanje nove ogromne Germani je in je morala zagotoviti na ta način nemškemu narodu žezlo «svetskega gospodstva*.
Pod vplivom vinskih, ali pravzaprav pivskih duhov, je zadobiva! «Drang nach Osten» (Prodiranje na Vzhod) zbranih rodoljubov prav homersko veličino in zaihišljena zavoj evanja so se jim zdela otročje lahka.
Kakor bi rezal sir ali gnjat, tako je Liberman drobil ^severnega kolosa«. Najprej je odvzel baltske dežele in Finsko, nato Poljsko z Litvo in končno Krim s Kavkazom, dokler ni zmagoslavno skrčil rusko državo do neke moskovske kneževine; toda takoj se je skesal tega ve liko-d uš j a in navdušeno nataknil nem&ko zsas tavo na Kremi, Ruse pa je izgnal v Azijo, kjer jih je v glavnem delu izročil kitajskim in japonskim bičem ter pri tem pozabil, da je odvzel «kulturo-noscem« njih «vprežno živino®.
V trenotku največjega navdušenja bi se bilo splošno soglasje skoro razrušilo. Nastala so nesoglasja in zdelo se je, da pride do splošnega pretepa; tedaj pa so posegle vmes «dame», ki so pritekle na vpitje svojih mož, ter razpršile prepirajoče se zavojevatelje, ki so se nato opotekaje razšli domov.
Čez tri dni 90 bili Milerjevi pripravljeni na odhod; hišo so dali v najem, a vse, kar so imeli vzeti s seboj, je bilo že spravljeno; sicer pa ni bila niib nrtliajEa bogve kako velika. Po veČini
se je sestajala iz majhnih cul, ki so jih odhaja* joči svojeročno nosili.
Toda otroci in oče so bili dobre volje: šli so kakor na zabavni izprehod. Samo Malvina je bila vkljub splošnemu veselju žalostna in zarniiš-ljena. Negotova bodočnost jo je plašila.
Mnogo tržanov in takozvanih prijateljev je prišlo spremljat «drage Milerjeve» in vsakdo je prinesel kakšen dar zanje: ta kos sira, oni- pečeno kokoš, lonec medu itd.
Slovo je bilo ganljivo in spremljevalci so prosili:
—	Ne pozabite na nas. Če bi se našlo kako toplo meetece, bi veseli prišli za vami.
Odhajajoči so odgovarjali s stiskanjem rok in s pokroviteljskim zatrjevanjem:
—	O, da! Gotovo ne pozabimo svojih.
Končno so se potniki vkrcali na voz in so
peljali proti Konigsbergu, odkoder so imeli nadaljevati pot po železnici.
Čim bolj so se približevali smotru potova*-nja, tem bolj dostojanstveno se je Liberman vedel. Skromnost, ki jo je kazal v Nemčiji, se je polagoma izgubljala v Rusiji. Tam, v svoji domovini, je bil ponižen in se je zavedal svojega druiebnega stališča; tostr&n meje pa je poeta! •gospod*, kateremu, ni bilo treba imeti nlknklh obzirnosti.
Na predvečer prihoda je brzo javil svojemu pomočniku, naj pošlje na postajo konje.
Malvina, ki je bila še vedno v skrbeh, je omenila, da bo težko živeti med ljudmi, katerih' iezika niso poznali,
XV*
dSNHOHk
V Trato, dne 5. februarja lG2Ss
mesta ▼ drugo. V *©d«nnaJstemnadaljno obdelovanj«. Zlati listi
stoletju so hitrost povečali — pismo je potovalo šest dni. V letu 1700 je bilo izboljšanje Že tako veliko, da je pismo rabilo samo štiri 'dni, da je prišlo na cilj, leta 1800 je pa med Baselom in Strassbur-jgom že vozil brzi konjski «eks-
Ees», ki je prepotoval daljavo 120
lometrov že v dveh dnevih in pol. Služba v začetku je ibila namenjena samo za uradna državna poročila, šele mnogo pozneje je začela sprejemati in prenašati tudi pisma in poročila zasebnikov.
V Ameriki je bila najprej ustanovljena poštna zveza aned New iforkom in Bostonom (leta 1672.). Prvi generalni poštar v Zedinjenih državah je bil Benjamin Franklin.
Časi bežijo naprej in se i z preklinja jo. Danes kroži po svetu na milijone in milijone pisem vsak dan. Z vsakim kotičkom zemlje je pošta v stiku. Za neznatno svotico pa je naše pismo dostavljeno znancu na drugem koncu sveta. F. M.
v domovin! tcUoRa
Pot do cilja.
E. Peterich priobčuje v «St. N. T.» zanimiv popis svojega potovanja v domovino tobaka.
«Sedem ur, sedem celili ur raibi tako zvani carigrajski ekspresni vlak iz Soluna do Drame. Sedem ur tja gori do bolgarske meje. skoti mrzlično ravnino reke Strimo-aa, črez sive pokrašene obronke Pinarskega gorovja, kjer apnenec r svo jom zbeganem skalovju in .raztresenih plasteh komaj in komaj dovoljuje bledim, rastlinam nekaj prostora. Dokler ni dosežena ravnina filipaka: strupona zelen nobkCiiCnin tonadnih polj, svetlikajoča se svetloba skritih vodnih površin, strme, temne gore; ogromna škatla, v kateri počiva bogastvo deželo, tobak.
Pred postajnim poslopjem v Drami stoji najmanj šestdeset avtomobilov, ki naj prepeljejo potnike v Xavalo. Vsako vozilo zatrobi, ko se mu približa potnik, dokler ne podivja ta zamorski koncert celo Tiajmirnejšega in najdebelušna-stega nakupovalca tobaka tako, tia skoči na slepo v najbližziji avtomobil, samo da ubeži temu peklenskemu trobenju. Imel sem srečo v obupu, Ifojti nahajal sem se v popolnoma novem «Studebaker»-ju, ki je bil voljan peljati me 45 km daleč za približno tri marke 'okoli 13.50 lir), katero vsoto sem znižal na 2.70, kajfci orijentalec spoštuje le varčne ljudi. Nato smo se odpeljali po neke vrste cesti. Počrez v Filipsko ravnino.
flMojemu vozu je sledil «Ford» in fr tem avtomobilu je sedel gospod, tči sem se bil z njim skupno pribijal z vlakom v Dramo, caY. C., naJvupovalec za italijanski cigaretni monopol. Že po malo kilometrih vožnje in e je prosil ca v. & smo prisesti k meni, kajti njegov avtomobil ga je bil tako pretresel kakor bi ga bila zdelala kaka posebno viharna noč na sto-tonskem parniku. Seveda sem do-ifolil temu tobačnemu izvedencu, ti mi je dal pozneje mnog koristen sravec, sedež poleg sebe. Tako mi ie pokazal selo Doksato, čigar tobačni nasadi uživajo svetovni slo-sres. Zelo prijetno diši tu po tobaku. m 3 d tem ko razširjajo ob cesti konjske mrhe neznosen smrad. Konjska trupla leže namreč ne-za-kopana v jarkih. Pod mostom, kjer so ležale tri take mrhe, smo slikali strašne glasove. Nekaj sto krokarjev se je vzdignilo, sedlo na fjližie topole, da je izgledalo, kakor bi viseli težki, črni grozdi z vej, in nas glasno oštevalo. Bili smo na Filipskem bojišču.
Pokrajina tragične veličine. — Temna razsvetljava. Dva oboka antičnega vodovoda v močvirju — zazidana v nemarno obcestno krčmo tako zvano «khani», velikanska mramorna ta plošča s konzularnim napisom — nekje v sredini tobačnega polja, med svetlozeleni-mi bilkami, rimski trofevski relief: To je podoba, ki mi ostane v spominu od tega kraja.
V tobačnem središča.
Preden smo se pripeljali v Ka-valo, srno obiskali Pravi, eno izmed najznamenitejših tobačnih »redišč. Moj strokovnjaki spremljevalec mi obljublja veliko tobačni o senzacijo. Pristno turško vas. Izvirki. Okrogli orehi. Nlad njimi kakor dve čudežni roži iz daljnih toplih krajev, kroni dveh belih miiiaretov. Nekaj odličnih osmanskih hiš z zavitimi hodniki, Lzroz-Ijanimi vrati, ličnimi cvetličnimi v«orcr v slogu turškega rokoko-ja. Podpl^ast lesen bazar. Toda — oo-beiu&ga Turka. Zunaj pred staro vas}o pa enolične hiše beguncev, nekako selo sredi vrta. Pravi je hilo nekoč po 70 do 80 odstotkih turško selo, p° zamenjavi prebivalstva med Turčijo rn Grčijo živi sedaj v njem sto odstotkov Grkov. Čeprav mnogi teh Grkov ne razumejo grškega jezika in se celo otro-čad, ki se uči v Šoli grščine, rajSi Igra po turško obroče in druge o^ troške igTe.
Po lesenih stopnicah stopamo v fdimarhion*, na grško županstvo, da se poklonimo županu. Pogovori O tobaku, strokovna mnenja, katerim ne moreš tako naglo sl<Kliti. Nato gremo v katerokoli vaško to-baJjno zalogo. Po stenah matija«, dolgi motvori z uvrščeni-*m listi, ki predstavljajo prvi šta-dij tobačne predelave. Prinesejo se na ogled tako zvane «kmečke cule«, drugi Stadij predelave. V teh culah prihaja blago v mesta v
se razširjajo, preizkušajo se z nosom, z jezikom. Tobak se poskuša tudi s hitro zvitimi cigaretami. Samsum! Samsusml To ime izgovarjajo vsi kakor čarobno besedo.
V Kavali.
Nađ avtomobil se vzpenja Čsrez nizko skalnato pregrado, ki deli filipsko ravnino od morja. Ako bi se napravil skozi to pregrado predor in če bi se odpeljala voda iz močvirja v morje, hi se pridobilo petnajst tisoč štirjaških kilometrov rodovitne zemlje in velika pokrajina bi s/j oprostila mrzlice. Načrti so izdelaniv toda sedaj manjka samo še glavno in to je denar.
Z vrha plava oko daleč naokrog. Kavala leži skoraj nifl manj lepo ko Neapelj in druga znamenita mesta ob Sredozemskem morju. Obsežen zaliv, ▼ tem hrib s trdnjavo, mesto s pisanimi hišami in belimi minareti. Za v&em tem temni Tassos in daleč tam črez morje ogromne piramide atoške gore, na kateri so si bili menihi vzhodnega kristjanstva ustanovili svojo duhovniško republiko.
Kavala se *ze daleč naznanja z mamečim vonjem, ki prihaja iz tobačnih skladišč. Ta tobačna skladišča tvorijo bogastvo mesta, ob enetn pa tudi vir njegove bede. Tu izbira na tisoče delavcev dišeče liste, pregiba jih v nežne šopke in sestavlja iz teh velike i^neuu^ke cule. Neznansko težavno delo, od katerega je toliko odvisno, kajti le dobro pripravljene cule jamčijo za prepozno sposobnost in ohranitev blaga. S tem izbiranjem pridobi blago še enkrat toliko na svoji ceni. Človek bi opazoval in gledal ure in ure. To delo je v resnici umetnost. Delavec je popolnoma zaverjen v svoje delo; s škodelico kave, ki se nahaja poleg njega na tleh, s cigareto si odganja spanec. Delavka mu pomaga. On ne pozabi niti gostoljubnosti. Temen, suhljat mož vstane, zreže ci-ekaj zlatih listov in nacn zvije cigareto: «To je mogoče najboljša cigareta na svetu,» pravi «Ksanti iz najboljše lege». Jaz mu rad verjamem.
Gospodarstvo
SEMENA IN EMSTIJSKE PO-TRKfcŠCiNE
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v svojih zalogah:
Semena. Vse vrste zel-enjadnih in poljskih semen, travna semena, ter semen detelj in lucerne. Vsa semena so zajamčena najboljše kakovosti.
Umetna gnojila. Mešanice pripravljene za gomoljnate rastline, zelenjad ali stročnice, ter posamezne vrste, kakor superfosfat, kalijevo sol žveplenokisli amonijak in čilski soliter.
Kmetijski stroji ln orodja. Razno vrtno orodje, Sape okoličanske in kraške pluge, slamoreznice, brane, mlečno posnemalnike, transportne vrče za mleko ter vse čebelarsko orodja in potrebščine.
MOČNA KRMILA ZA ŽIVINO. Orehove tropine, ribja moka, mesna moka, kl&jao a pao, laneno seme in ptičia krma.
MODRA GALICA.
Vabimo vse ona, kateri se še niso preskrbeli z angleško modro galico, da prijavno svoje naročilo, bodisi pismeno ali ustmeno v našem uradu ul. Torrebianca 19 ali pa potom bližnje zadruge za skupno naročilo.
SEHENSKI KROMPIR.
Prihodnji tešen vtrifrnse o pr-rc £kc£H2stve ^cla^dakega krom. jpitja, kataroe* bomo odposlali po naročnik« na nje$ov naslov.
Ci jena trto in sadu drevesca. Naročene cepljene trte in sadna drevesca nam dospejo v kolikor jih bo še na razpolago ▼ soboto, dne 11. t. m.
TRŽA&KA KMETIJSKA DRUŽBA
V TRSTU uL Torrebianca 19 in Raffineria 7.
BORZNO POROČILO
Amsterdam 759.50-705.50, Belgi}-ja 261-265, Francija 74.20-74.50, London 92-92.20. New York 18.86-18.92. Španija 320-326, Atene 24.75-25.25, Berlin 448-464, Bukarešt 11.40 -11.80, Praga 55.90-56.20, Ogrska 327-333, Dunaj 263.50-269.50, Zagreb 33.10-33.40.
Uradna cena zlata <3. 2.) L 364.54; vojnoodšikodninske obveznice 74.30.
Loterijske številke
Isftreban« dme 4. februarja 1928.					
BARI	15	48	37	52	51
FIRENZE	71	15	67	85	2
MILANO	59	74	9	1	13
NAPOLI	55	37	46	16	68
PAL.ERMO	27	36	76	68	1
ROMA	19	24	50	77	78
TORINO	61	39	41	84	16
VENEZIA	48	76	4	37	87
DAROVI
Gospod Ivan MedvediČ, Klana, daruje Lit. 6.— »Šolskemu društvu.
Preostanek izza boljSih časov, v znesku Lit. 300.— daruje N. N. za «$otsko drudtvo».
Gospod I. V. daruje Lit. 10.— za «3 otok o društvo*.
Meeto cvetja na grob nepozabnemu nečaku Srečkotu, daruje gdčna Ivanka M ali nič — Dekani — Lit. 20.— za »Šolsko društvo«.
Vesela Ajdovska družba darovala Lit. 40.— »Šolskemu društvu*.
Posojilnica Skrilje daruje »Šolskemu društvu« 50 L, »Dijaški ku-
hinji* L 50 in «SirotiS£u» 50 L. — Denar za »SSolsko društvo* hrani uprava. Blagi darovalki Iskrena
hvala-
Vsem zavednim darovalcem prav srčna hvala 1
RAZNE ZANIMIVOSTI
Izdaten blagoslov.
Fornanellato je mala občina v parmski pokrajini. Šteje 7754 prebivalcev, med temi je petnajst družin, ki imajo skupaj 163 otrok, in sicer jih ima ena 13, ena 12, osem po 11 ki pet po 10 otrok.
Kim] v letalo.
Na pariškem letališču Bourget-u so vkrcali kanja na letalo in ga prepeljali v London. Tri cele ure so se trudili, preden so ga spravili v letalsko kabino. Z letalom se je peljala tudi njegova lastnica neka angleška gospodična. Če bi bil konj količkaj izšolan in če bi imel primerno domišljijo, bi si lahko domišljaj, da je pegaz.
Izum Inženirja Bairđa
Škotski inženir BairdL, ki se je pred kratkim vkrcal na pot v New-York, javlja, da namerava ustanoviti stalno daleko gle dno zvezo med Londonom in New-Yorkom. Ze del j časa se vrše strogo tajno taki poskusi med omenjenima mestoma. Šest tednov se je v neki delavnici v bližini Londona vse pripravljalo in pred kratkim se je končno posrečilo, doseči z new-yor&ko postajo nameravano zvez>o. Pri a-paratu v Londonu so se videli o-brazi in roke oseb, ki so stale na nasprotni postaji v New-Yorku. A ne samo videli, tudi spoznali so se obrazi. Izumitelj pojasnjuje, da so obrazne poteze še nekoliko nejasne, toda ti nedoetat-ki so tako rakoč le začetne bolezni novega izuma, ki se bodo v najkrajšem Času prebolele.
Zborovanja ženskih županov
V	Liverpoolu (Anglija.) se je vršilo te dneve prrvo zborovanje ženskih županov. Od trinajstih je bilo samo deset prisotnih. Pobudo za ta sestanek je dala Margaret Beavan, prvi ženski župan mesta Liverpoola. Na sestanku so "se razmotri val a vprašanja o nalograh župana. Vseh deset ženskih županov je nosilo, kakor dogovorjeno, klobuke na tri vogle iz črnega žameta in črne svile. Neki sarkastični reporter je baje ugotovil, da je bil klobuk glavna točka razgovora pri obedu, ki je združil ženske župane po končanem sestanku.
VseučUidCe v Dnrbann
Tam, kjer leži danes moderno mesto Dur ban v Južni Afriki, so bila še pred sto leti bivališča divjih Culukafrov, ki imajo z letošnjim letom svoje vseučilišče, kjer študirajo samo zamorci in kjer predavajo samo zamorci. Vseučilišče obstoji iz več poslopij, v katerih »o gojenci z vsem preskrbljeni. Dijaki imajo svoje organizacije, med rt j tfmi vlada stroga disciplina. Goji se med njimi tudi sport. Na vseučilišču se predavajo j uri dične in filozofske vede, poleg teh pa tudi lepopis je in računstvo. Nekam čudno se sliši to, toda pomisliti treba, da tiči culukaferska civilizacija še v povojih.
Papige ln reklama.
V	Bueno»-Air«eu, glavnem mestu Argentinije, so poskušali uporabljati! papige; v reklamne namene. Ti poskusi so se popolnoma obnesli, tako da je sledila že cela vrata drugih mest v Argentini ji in v sosednih republikah zgledu argentinskega glavnega mesta. Na palčići pred brivnico sedi novi uslužbenec m opozarja mimoidoče: «Niste Se obriti!» Kmalu nato dostavlja: <cLe noter, precej pridete na vrsto 1» V pozlačeni kletki nad vhodom v dobro obiskovano restavracijo vabi vljudna papiga: »Le noter, čaka vas izborno kosilo!* Celo iznad atelje-ja zobozdravnika se og4aša papiga in priporoča svojega gospodarja: »Izdiram zobe popolnoma brez bo-le£La.» Za kinematograf dela reklamo s stavkom: »Jokali se boste do solz!« pri dramah in s stavkom: »Počili bost« od sxoehal» pri komičnih prizorih.
Mod domOljlja, Gospa Terezija de Amtcis iz Milana je sedela z dvoma hčerkama pri obedu. Kmalu po obedu je zar čela tožiti mlajSa hčerka o bolečinah v želodcu. V javkainju se ji je pridružila tudi starejša seetrica. Oče, ki je ležal v sosedni sobi — proiin ga je mučil — je slišal to javkanje in začutil tudi sam hude boležine v želodcu. Mati, ki je gledala moža in hčeri s takimi bolečinami, je začela sumiti, da je bil obed zastrupljen, in kakor hitro se ji je bila porodila summja, je tudi sajma čutila enake bolečine, za vpila in se zgrudila nezavestna na tla. Sosedje so na njen obupni klic prihiteli in dali vso družino odpeljati kot zastrupljeno z avtomobilom v bolnišnico. Tu se je pa ugotovilo edino le pri mlajši, Šestletni hčerki brezpomembno prebavno motenje, vsi drugi so bili popolnoma zdravi in so se lahko
vrnili črez eno uro »ozdravljeni* domov, kjer bo se sosedje že pripravljali na novo senzacijo: »zastrupljen je cele družine*. Bil je pač to navaden slučaj avtosuge-stije.
HatMiUia aamrtlter
Te dneve se je vršil v glavnem trgu v Antwerpnu ob enajsti uri pred poldne nenavaden prizor. — Usmrtili so obsoj enega vohuna Vana Thielen-a, toda ne dejansko, marveč le navidezno, kajti smrtne kazni ne pozna več Belgija Van Thielen je bil poleg tega še sojen v odsotnosti in je še danes neznanega bivališča. Delo rablja Nieuw-landa se je omsjilo na to, da je nabil na lesen drog izvleček iz razsodbe in čakal, da je minil v izvlečku določen čas. Kakor navadno pri takih navideznih usmrtitvah so se postavili štirje orožniki na konjih k drogu in straži]i s sabljami Črez eno uro se je drog z razsodbo odstranil in orožniki kakor tudi rabelj so zapustili glavni trg.
Strog guverner.
Guverner meksikanske države Tabasco je izdal ukaz, po katerem se morajo vsi analfabeti omenjene države naučiti v šestih mesecih pisati in brati, sicer bodo morali v zapor. Da se ukaželjnim olajša naloga, bodo šolska poslopja v tej poletni dobi noč in dan odprta. Ukaz se uteoneljujo s tem, da je v Tabascu od vsakih desetih prebivalcev devet nepismenih.
vratariea.
Med nebo slavnostjo v Londonu, katere sta se udeležila tudi vojvoda in vajvodmja yorška, se je pretila skozi množico gledajočega občinstva mlada Sana nekega londonskega vratarja Palaaerja. Ko je prišla v bližino drugega sina angleškega kralja, mu je meni nič tebi nič pritisnila dva poljuba na lice. Ženo so takoj prijeli, toda na posredovanje yoršk»g* vojvode samega tudi izpustili.
ODVETNIK
MATIJA RUTAR
je preselil svojo pisarno
i ifta CeiMg 5 t Oariti
v hišo pokojnega dr. Roji ca
ZotezđroralšKi ambulstcrU
Trst, Vi« Sctieffontane S
od 9*13 in od 15-20 Ob nedeljah In praznikih od 10-12. Dežetani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 122 Ljudske cene. 18* Olajšano plačevanje.
ZDRAVNIK
ordinira
v Trsta Via S. Lazzarc 2311
(zraven k a vara« Roma) Od 10.3U do 13
V Habrežlfli «&in trn psf&K
od 14—IS (na lasiaeta domu)
NA OBROKI
palalets, tfelari pia- «
■	ia, tkanin«, ptrms, platno,
■	dsisHd, fllels, vofflml pul-I iovsr, Miga tstoar S- d- ^
S Znižane ceae! Pogoji ugodni 2 «■
L Via ■ 3« NL nadstropje |
MUH«I II IIIH M li> II■ ■ n Edtoa zaleffc drobaar ie na debelo
EDSERIO PIHCHERLE
Gorica. Plaza Cena Bittorla 24
UcUa.vIjMi. I. 1853 - TeL Int. 166
lajtfa tošTv tej M\
Priporoča se trgovcem, kramarjem In kroš»jarjem. (ene zmerne. <«ji> Pesirežba to:?a
TOvaamžHE CSNS!
4
POTREBŠČINE
kosate, mehanike ln mizarje
peubTkahan & C.
d. z o. z.
Trmt, Vi« t. NK««* it. 12
LmtnatUađiivav p ros «1 lah)
TOVARNA RtM&CMfllD - NEMČUa
EKSPRES JUŽNA AMERIKA
24. februarja 1928
Tretje potovanje motorne Sadije
AUGUSTUS
največje motorne ladje na svetu 32.660 ton — A motorji — A vijaki
iz Genove v Eaneloao. iio Janmra, Ssatcs ie Mm fe
16. marca 1928
Hl GSULIO CESARE
Prekooceanski luksusni parnik 21.700 ton
ii fisnsva v gatetoa, Sio M, IM&a ia Mm gJres
Pojasnila daje:
NAVIGAZIONE GENERALE ITALiANA
ce^traln! sedež v Geievi a!i	v TRSfU Via Mercato Vecct}!o
Malte Mnmf
flojulšjg tm picčujsm m
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev. mačk, veveric, c j i krtov, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. pošiljalve po poSli.
0. Blrispadi - Trs!
Via Cesara Battisti 10. ii. nad., vrata IS
Telefon int. 3«-S5. M«»l
ZBUnmO ii aSNTSLLI-TaST
Skladifeta: Via Pier Luigi da Pa'.estrina St. 3 in 7 - Tel. Prodajalna na drobno: Piazza in Via Renato imbiinl (prtj S. Giovann!) tel. 2689 Prosta luka: Skladišče šf. 4, tranzit. Prosto erariČne carine.
NaJnelSa skladišča Juiijs^ Uršuli na
in bogata na izberi nacionalnega in čeSkega porcelana vsake znamenite tovarne in Starodavne in odlikovane tovarne RICIiARD GINORI di Doccia (Firenze) skladiščem tranzita za izvoz porcelana lonievin, kristalov, slekla, namiznih in to'-letn h servisov, dom»žia, velikih črnih buiiljk, belih in zeienih za lekarne kakor tudi damižan s pipo. — Bokalt in vaze ?a cvetlice s krasnimi okraski po L 6.— komad.
imitacije kristala vseh vrst krožnikov. Velika izbera majoličnih in kovfnastih kipov z zajamčenimi urami: PotrebtJMne za razsvetljavo, cevi za ročne in stenske avttlljke tulipani in zvonci za električno razsvetljavo, kovir.asti predmeti, alpaka, jedilno orodje itd. Kozarci (čaše) v raznih oblikah iz finega stekla za družine in javne lokale
po izrednih cenah:
Čafia : za likerje L 1.—; čaše za vermouth. majhne L 1.20; za venticuth, fve ike) L 1.30
za ko*jak L I.— ; za vino, L M0; za vino, velike I. 1.,' 0; za \tdo L l.MJ. Namizni kozarci za gostiir.e: */,, 1 lir — 40, 1 ,a 1 lir —.45, 1 lir —.50, »/„ 1 lir
—.55, '/, 1 lir —.6u, '/, i, večji lir —.65. Za likerje Ur —.30, za puneh Hr —.40. Velikanska izbera naj/ineižih vrst steklenic (za gostilne) vsake mere s	p«4aiom
V„ 1 lir 1.80, V. 1 Hr 2.50, V. 1 lir 2.50, 1 2 1 lir 3.25, 1 1 Hr 4.20. 2 1 Ur 5.40. Za večje oddaje cene po dogovoru. Krožniki in lončevine I. vrste, ckrašer.l po L I.- , kitajski L 1.50. Steklene Sipe, prozorne, barvane vsake mere in debelosti. Ornamentalne šipe. bele in barvane, katedralne, kristali vsake velikosti in debelosti (do 40 mm), parab ises za avtomobile, navadno steklo za pode in Dslles (steklene ploSče) vsake velikosti in debelosti do 40 mm. Imitacija kristala do 2 metrov širokostl In 4 metre visoio&ti. 4-6 mm debelega. Zaloga dijamantov za rc-zsnje. lastna to\aina izdelovanja in brušenja zrcal, vezave s svincem in medjo, neprozorne šipe. delane s kislinami in pe»kom. f Lastna stavba v Rojanu. Najnižja cer?. Proračuni in ceniki brezplačno. ffrjvečja prikladnost
-1
EPFifF^f3/^ Stroji za šivanje, vezenja ■ STAJ^JTrtAN wKJr in pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via Muda veccNia 3 Napeljave z motor, pogo-
uso nom. Popravila.
_ za -naalatratota? -- Brez:>li*Oea pouk v vez^ulu
ferso mm& pks.
Okreočevalno sredstvo, predpisano od zdravniSkili avtoritet proti
MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE	V?
LSKftRNA ZAHETTI - TRST ■ Via Naalnl
TM88SR0 OBSTHft WW& 11BII
registrorana zadruga z neomejenim jamstvom
Uia Hiiaao 20, pritličje (vogel XXX ott-.bre) - TeL 16-04
■ ■ ' '	'□ O U D
Obrestuje hranilne vloge po 5°/*
VttSj« vloge, vesana na odpoved, po dogovoru.
Davek na obresti plačuje zavod sam.
Izvriuja nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugoslavija In ostale iSvozemske ir&m.
Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte
Uradna ure od 9-15*/s d ep. In od 27.-4 pop.