(kako?), na katerih rastlinah je škoda najbolj opazna, © ali dobivajo zaradi onesnaženosti okolja oziroma škode odškodnino (od koga?). O kaj je po njihovem mnenju potrebno uredili za izboljšanje bivalnega okolja, O kaj so sami pripravljeni prispevali, da se stanje izboljša, O ali se onesnaževanje v zadnjih desetih letih zmanjšuje ali narašča, kje so vzroki. Odraz nezadovoljstva z bivalnim okoljem so ludi načrii za preselitev, kjer pa je potrebno ločili realne načrte od želja po preselitvi, zanimiv pa je ludi podatek kam se želijo prese- lili. Odgovore iz anket ocenimo tako. da anali- ziramo vsak sklop vprašanj posebej, še po- membnejša pa je primerjava podatkov o odno- su do okolja s splošnimi podatki o gospodinj- stvih, kjer se nam lepo pokažejo razlike o katerih govorimo v uvodu teh navodil (kakšen odnos imajo različne skupine prebivalstva do degradacije okolja). Posamezne analize in primerjavo lahko ponazorimo grafično (grafi- koni, karlogrami...). Černe F.. Genorio R., 1978, Degradacija oko- lja v Ljubljani, Varstvo narave 11, Ljubljan; Plut D.. Špes M., 1982, Socialnogcografsko proučevanje degradiranih območij v neka- terih slovenskih mestih, Geographica Slo- ve niča 13, Ljubljana. Cifrič I.. 1989, Socijalna ekologija. Globus Zagreb. USMERJENOST KMETIJSKE PROIZVODNJE Drago Kladnik* Moderna kmetijska proizvodnja za trg je lahko ludi v naših naravnih razmerah uspešna le, če se kmečka gospodarstva proizvodno specializirajo, kar se odraža v usmeritvi v eno samo oziroma največ dve ožji kmetijski pa- nogi. S tem se lahko v veliki meri poveča produktivnost kmečkega dela, kar omogoča ob manjšem naporu boljše proizvodne rezultate. Le takšna organiziranost lahko kmečkemu človeku zagotovi možnosti preživljanja z delom na zemlji. Seveda pa je princip proizvodne usmerje- nosti v ožjem smislu besede lahko le plod modernejših pogledov na kmetovanje. Ne- dvomno se za izrazom usmerjenost skriva ludi *, Inštitut za geografijo Univerze li. Kardelja, Trg francoske revolucije 7, Ljubl jana ' splošna regionalna razčlenjenost posameznih proizvodnih rajonov, ki so prvenstveno posle- dica različnih naravnogeografskih pogojev, v manjši meri pa tradicije in družbenoeko- nomskih odnosov na vasi. Raziskava lahko obravnava ožji ali širši vidik, ali pa kombinacijo obeh. Prav tako lahko vključi tudi proizvodno usmeritev druž- benega sektorja (kmetijski kombinati). Glavni namen mora biti predstavitev oblike in stopnje proizvodne usmerjenosti na določenem polju- bno (a smiselno) izbranem območju v odvisno- sti od naravnih, družbenih, socialnih, ekono- mskih in drugih pogojev, na drugi strani pa proučitev učinkov proizvodne usmerjenosti na spremembe na podeželju (deagrarizacija, kva- liteta življenja, infrastrukturna opremljenost, urbanizacija, ipd.). Le takšen pristop omogoča kompleksne) spoznavanje problematike usmer- janja kmetijske proizvodnje. PRIPRAVE ZA DELO Priprava za delo predstavlja enega izmed najpomembnejših raziskovalnih postopkov, brez katerega ni mogoče doseči željenih rezul- tatov. Dobra organizacija dela zagotavlja dose- go ciljev na optimalen način. Skrbna zasnova delovnega programa je torej neizogiben temelj in izhodišče. Šele nato se lahko lotimo konkre- tnih delovnih opravil. V drugi fazi določimo izbor proučevanega območja. Pri tem je potrebno upoštevali, da mora biti velikost regije odvisna od delovnega programa. Tako lahko proučimo določen pojav na širšem nivoju, podrobnejše raziskave pa opravimo na izbranih reprezentativnih sondnih območjih. Kot možna območja proučevanja pridejo v poštev zlasti: O naravnopokrajinske enote (območje istovr- stnih naravnih značilnosti - Alpski svet. Slo- venske gorice, Brkini, Celjska kotlina, ipd.), © občina (primerno za členitev v različnih naravnopokrajinskih enotah). © krajevna skupnost, 9 naselje (žel jena je primerjava dveh naselij v različnih naravnih pogojih). Nato v skladu z delovnim načrtom oprede- limo potrebne pripomočke: © merske instrumente (naklonomer. termo- metri, meter, ipd.), © kartografske podloge (katastrske parcelne načrte - po možnosti v merilu I : 5000, topo- grafske karte v merilu I : 50 000 za orientaci- jo), © druge pripomočke (milimetrski papir, pavs papir, barvice, ipd.), © izdelava in razmnoževanje anketnih vpraša- lnikov, © statistične publikacije (statistični podatki po občinah, statistični letopis SRS), © literatura (glej seznam na koncu ). DELOVNI POSTOPKI Raziskovalno delo v grobem delimo na kabinetno in terensko. Ker je jedro razisko- vanj vezano na povezovanje že znanih teoreti- čnih izhodišč z. dejanskimi praktičnimi spo- znanji, zahteva proučevanje usmerjenosti kmetijske proizvodnje oba tipa raziskav. Pod kabinetnim delom razumemo študij literature, priprave na terensko delo, analiziranje gradi- va, kartografsko delo in pisanje teksta. Teren- sko delo pa sestavljajo: © meritve, © anketiranje, O kartiranje. Pregled in analiza obstoječe literature omogoča podrobno opredelitev delovnega programa. Nedvomno takšen pristop pripomo- re tudi k boljšemu poznavanju problematike. Pomembna faza je priprava na terensko delo, ko natančneje opredelimo način zbiranja poda- tkov in temu primerno izberemo potrebne pripomočke. Ko pridemo s terena, se lotimo urejevanja in analiziranja zbranega gradiva. Pri tem se poslužujemo tabeliranja oziroma grupiranja posameznih podatkov v reprezentativne kate- gorije. Na ta način pridemo do sinteze spoz- nanj, ko lahki) zanesljivo opredelimo značilno- sti. vzroke in posledice obravnavane proble- matike. Glavne ugotovitve lahko grafično upodo- bimo, bodisi v obliki grafikonov, diagramov, bodisi na tematskih kartah. Tako lahko pred- stavimo izrabo tal po parcelah, starostno in poklicno strukturo po parcelah ali pa, kar je še najbolje, kombinacijo posameznih pojavov. Za posamezne kategorije izberemo ustrezne bar- vne, šralurne ali stvarne simbole (pike, triko- tnike. druge like). Zadnja kabinetna faza je pisanje teksta, pri čemer je potreben sistematičen pristop. Vsega, kar je prikazano na kartah ali pa številčnih vrednosti v tabelah, ni potrebno podrobno opisovati. Naj bo v ospredju prizadevanje po sintezi, po kompleksni vzročno-poslcdični predstavitvi problematike, torej problemski pristop. Terensko delo predstavlja izredno pomem- bno postavko v raziskovalnem delu. Od uspe- šnosti dela na terenu je odvisna kvaliteta razi- skovalnega dela. Seveda pa vseh potrebnih informacij ni potrebno zbirali s terenskimi raziskavami. Kjer je le mogoče, si je potrebno pomagati z različnimi publikacijami: O podatki popisov prebivalstva, O podatki hidrometeoroloških opazovanj (potrebno je izbrati ustrezno mrežo opazoval- nic), O podatki kmetijskih zadrug, kmetijskih kombinatov, agroživilskih organizacij, O podatki zemljiškega katastra, O podatki iz razpoložljive literature. Opiranje na tovrstne podatke v mnogočem olajša delo, tako da na terenu samo dopolnju- jemo manjkajoče oziroma pomanjkljive infor- macije, nepogrešljivo pa je pri proučevanju problemov, ki jih skušamo podrobneje oprede- lili. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da so praviloma uradno zbrani podatki ločnejši, še posebno v primerih, ko se nanašajo na daljše časovno obdobje. Meritve opravljamo v skladu z možnostmi čimbolj natančno. Za proučitev mikroklimai- skih pogojev je priporočljivo merjenje tempe- raturne inverzije (glej navodila o proučevanju megle). Če imamo na voljo higrometer, je zaželeno meriti tudi relativno vlažnost. Na terenu merimo tudi nagib zemljišč. Tovrsten prisiop je še posebno pomemben pri proučevanju usmerjenosti v sadjarstvo in vinogradništvo, pri čemer je potrebno upoštevati tudi reliefno ckspozicijo. Meritve opravljamo z mehanskimi in optičnimi naklonomeri ter s kompasi. Seveda pa meritve niso nujne v vseh razi- skavah. Njihov obseg je odvisen od zasnove raziskave. Nepogrešljive so le ob podrobnej- šem proučevanju naravnih dejavnikov, ki pogojujejo proizvodno usmerjenost. V večini drugih primerov zadostujejo podatki meteoro- loških služb. Pač pa je skoraj neizogibno dodatno zbira- nje informacij z. anketiranjem. Pri tem posto- pku jc potrebna dobršna mera previdnosti in iznajdljivosti. Vprašanja je namreč potrebno formulirati tako, da zberemo čimbolj natančne podatke, obenem pa z. njimi ne vznemirjamo čustev in lastninskih interesov anketiranih. Za vsako vprašanje (zlasti numerično) že vnaprej predvidimo možne odgovore, tako da nam gre izpolnjevanje ankete hitreje od rok. Razredi morajo bili zaprti, kar nam omogoča, da slehe- ren podatek vnesemo v določen sistem. Pri anketiranju moramo bili vljudni, prijazni in potrpežljivi, kajli računali je potrebno z dolo- čenim nezaupanjem ljudi. Obseg anketirane populacije jc odvisen od velikosti proučevanega območja: če proučuje- mo problematiko na nivoju krajevne skupno- sii. katastrske občine ali naselja, lahko zaja- memo vsa gospodinjstva, če pa je območje večje (občina), si moramo pomagati z vzorče- njem (pri tem lahko naključno zberemo vsako peto oziroma vsako deseto enoto ali pa v celoti proučimo problematiko v posameznih tipičnih naseljih). Tretji terenski delovni postopek je kartira- nje. S kartiranjem ugotavljamo prostorsko razporeditev pojavov. Na kartografsko osnovo (katastrski parcelni načrt, osnovna državna karta v ustreznem merilu) vnašamo nekatere informacije, s katerimi ponazorimo in doka- žemo naše ugotovitve. Seveda je lahko karti- ranje tudi osnova za nadaljne analize, če po- stopek smiselno povezujemo z anketiranjem. Tako lahko poleg ugotavljanja gole razporeje- nosti določenih pojavov, ugotavljamo tudi medsebojno soodvisnost med socialnoposest- nimi odnosi (poklicna struktura, starostna struktura, velikost posesti, proizvodna usmer- jenost ) in med stopnjo izkoriščenosti določene 54 parcele (zemljiška kategorija, stopnja intenzi- vnosti izrabe, oddaljenost parcele od centra kmetije, ipd.). Za podrobnejša navodila o kartiranju glej navodila za proučevanje megle. DELOVNI PROGRAM Na tem mestu podajamo le okviren delovni načrt oziroma predlagamo teme, ki jih je smi- selno v zvezi z. obravnavano tematiko proučiti. Seveda to ne pomeni, da je nujno potrebno obdelali vse vidike. Dijakom in mentorjem na šolah prepuščamo odločitev, da se skladno /. značajem naloge odločijo za posamezne teme. Prav tako prepuščamo svobodni presoji in lasti iniciativi podrobnejšo razdelavo problematike (izbor kazalcev, način vrednotenja, tvorjenje razredov določenih parametrov, tvorjenje vprašanj v anketah, način sinletiziranja, ipd.), ker menimo, da moramo vzbujali določeno stopnjo kreativnosti. Glavni vidiki proučevanja bi lahko bili: © vrednotenje značilne proizvodne usmeje- nosti (prevlada določene kmetijske panoge na nekem območju) z vidika naravnopokrajinskih pogojev (relief, nadmorska višina, podnebje, prsti, ipd.), © oblike proizvodne usmerjenosti v določe- nem območju, © proizvodna usmerjenost v luči tradicionalne usmeritve določenega območja, © stopnja usmerjenosti kmetijske proizvodnje na določenem območju. © razmerje med monostrukturno ¡11 poliku- lturno proizvodno usmeritvijo, © proizvodna usmerjenost v luči specializira- nih - usmerjenih kmetij, © proizvodna usmejenost z ozirom na social- noposestno strukturo (velikost posesti, staro- stna in poklicna struktura gospodinjstev, izo- brazbena struktura, zaposlenost, dnevno migri- ranje. struktura delovnih moči). © vzroki za usmerjanje kmetijske proizvodnje, © proizvodnja za trg kot spodbujevalec proiz- vodne usmerjenosti (način prodaje, količina prodanih pridelkov ipd.), O vloga zadrug pri pospeševanju proizvodne usmerjenosti (krediti, pospeševalna služba, ipd.), © posledice proizvodne usmerjenosti na socio- ekonomski položaj gospodinjstev (opremlje- nost z mehanizacijo, z gospodinjskimi aparati in stroji, problematika nasledstva, beg z. deže- le), © vpliv proizvodne usmerjenosti na produk- tivnost kmečkega dela (količina pridelkov, število delov nih ur _ povprečno, v konicah za delo na kmetiji), © vloga kmečke ženske kol izvajalke in pobu- dnice proizvodne usmerjenosti, © proizvodna usmerjenost družbenega sektor- ja (kmetijskih kombinatov, agroživilskih orga- nizacij). © donosi prevladujočih kultur na proizvodno usmerjenih območjih v primerjavi z republi- škim povprečjem, © oblike medsebojnega povezovanja na vasi kol posledica uvajanja proizvodne usmerjeno- sti. © proizvodna usmerjenost v območjih s klasi- čno zemljiško razdrobljenostjo in v območjih z izvedenimi prosiorsko-urcdiivcnimi operaci- jami (komasacije, melioracije, arondacije), © vpliv proizvodne usmerjenosti na stopnjo intenzivnosti izkoriščanja kmetijskih površin, © vloga vikendašev v proizvodni usmerjeno- sii. O širjenje kmetijske infrastrukture kol posle- dica proizvodne specializacije (sistem poti, odkupna mreža, ipd.), © vpliv proizvodne usmerjenosti na fiziogno- mijo naselij, © problemi, ki spremljajo proizvodno usmer- jenost in jo zavirajo (razdrobljena posest, slabo organiziran odkup, pomanjkljiva pospeševalna služba, davčna politika, ipd.), © načrti v določenem okolju za uvajanje proi- zvodne usmeritve, © vpliv intenzivne usmerjene proizvodnje na kvaliteto okolja. Seznam možnih vidikov proučevanja je razmeroma obsežen. To pa še ne pomeni, da je potrebno upoštevati vse. Svetujemo, da napra- vite izbor tistih tem, ki so na določenih obmo- čjih najbolj značilne in izrazite. Zavedati se je potrebno, da vsaka tematika, če je podrobno proučena, lahko predstavlja sama zase raziska- vo s specifično metodologijo. Vendar pa je tudi obravnavanje večih problemov hkrati, sicer nekoliko manj poglobljeno, lahko zelo koristno in prispeva h kompleksnemu pozna- vanju tematike na določenem območju. Poglavitno literluro si bo moral zbrali vsak raziskovalec zase. Le-la naj predoči območje proučevanja in obravnavano problematiko, ki se nanaša na posamezno področje. Največ ustrezne literature je v knjižnici PZE za geo- grafijo, na filozofski fakulteti Aškerčeva 12 v Ljubljani. Tu so na razpolago tudi statistične publikacije. Medved. J., Razvoj tržne usmerjenosti kmetij- stva v SR Sloveniji med leti 1969.1974. Geografski vcslnik XL1X (1977), Ljubljana. Melik, A., Slovenija. Geografski opis. Ljub- ljana 1963. Vrišer, 1., Sistemi agrarnega izkoriščanja tal v SR Sloveniji. Ekonomska revija XVIII ( 1967), Ljubljana. Vrišer. I.. Uvod v geografijo. Ljubljana 1982. Zasnova uporabe prostora - kmetijstvo, Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje. Ljubljana, 1975. KMETIJSKE DELOVNE ORGANIZACIJE, ENERGIJA IN OKOLJE Irena Rejec Brancelj* Industrijska revolucija je posegla tudi v kmetijstvo in ga bistveno spremenila. Na eni strani mu je odtegnila veliko delovne sile, na drugi strani pa so se z naraščanjem mestnega prebivalstva neprestano povečevale potrebe po hrani. Kmetijska proizvodnja je bila prisiljena spremenili tehnologijo. Organizirali se je morala tako, da bi z manjšim številom delovne sile, uporabo kmetijskih strojev in agroke- mičnih sredstev, čimveč pridelala. Posledica tega je bila tudi skokovita rast za kmetijstvo potrebne energije( npr. fosilnih goriv za pogon kmetijske mehanizacije in proizvodnjo umet- *, Inštitut za geografijo Univerze L. Kardelja, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana nih gnojil in zaščitnih sredstev). Povečevanje hektarskih donosov in farmska vzgoja živali terjala od človeka, za vzdrževanje njihovega obstoja, neprestano dovajanje energije. Izraču- ni so pokazali, da je količina energije, ki jo dovajamo kmetijstvu marsikdaj večja od proi- zvedene energije v hrani in drugih proizvodih. Namen naše naloge je, da izdelamo energet- sko bilanco enega ali več kmetijskih obratov, jih med seboj primerjamo in ovrednotimo njihov pomen v izbrani pokrajini (potem, ko prenesemo njihove pozitivne in negativne učinke na pokrajinske elemente). Ker je dejavnost kmetijskih delovnih orga- nizacij v Sloveniji zelo raznolika in terja speci- fično obdelavo, je oblikovanje splošnih smer- 56