I INTEL servis d. 5®= ČIŠČENJA: PROSTOROV "OIZVODNIH PROSTOROV ^‘A ČISTILNI PRIPOMOČKI, ČISTILNI STROJI ™IW*ll"*~»hal«IH6B 1 68000 Novo mosto, tal.: oea/32*-2ai| DO! VU1 Pogovor z ministrom za gospodarske dejavnosti dr. Maksom Tajnikarjem namenjen predvsem reševanju težav v Beltu - Obljubljena pomoč podjetju Danfoss Compressors ČRNOMELJ - Zaradi težav, ki se že nekaj časa kopičijo v črnomaljskem gospodarstvu, je župan Andrej Fabjan pretekli teden pripravil razgovor z ministrom za gospodarske dejavnosti dr. Maksom Tajnikarjem. Ker pa je želel, da bi posebno pozornost posvetili težavam štirih podjetij, ki so v lasti Sklada RS za razvoj, je povabil tudi direktorja Uroša Koržeta. a ni bilo ne njega ne katerega drugega predstavnik^ sklada. 'i itv # rrtP k --------- Slie/n0ma,jski občini le ne tofa ba„fVS01*’so spomnili iz podala ra>v °SS ^-omPressors, v kate-koncern pripravljen “lov lc«'h vložiti 100 mili-^IjiSč-i ‘ *>ro*Jlt,n j« 2,60 ha Y,ftia šjf'?a Okrega naj bi se to-SoJ-a’ za spremembo na-Pa morata dati privoliti inir.,strstvo za “kolje in Pros-IHi)j 'strstvo za kmetijstvo in S1' le (l.i^0ncern Je pripravljen JNtC ?? }: uk‘obra, sicer širit-H, v fv’k'bl zaposlila nekaj sto % l">m|ju ne bo, pod vpra- w ( "istCrTr?a 1 2^0 zaposlenimi. K ^l"krai‘J"ikar' ki Je zagotovil, n^lsVobi,, *>rvit sl'šal za Danfos-" 'S'"~ H1' je obljubil pomoč. Tako se je razprava omejila predvsem na probleme z Beltom oz. njegovim vzporednim podjetjem Belt Livarjem, ki je v stežaju. Jože Vrščaj, član izvršilnega odbora sindikata Neodvisnost Bele krajine, je opozoril, da je v propadu več podjetij: Kovinar, Obrt, Leso, Belt, Belt Livar, Novoteks, rudnik Kanižarica, usoda teh podjetij pa seje po njegovih besedah krojila v Ljubljani. Probleme v Beltu je povezal z negativno kadrovsko politiko, zavlačevanjem postopka lastninjenja (še vedno niso izračunane terjatve iz premalo izplačanih plač), v Beltu pa je še vedno tudi 40 invalidov, ki jim ministrstvo za delo že dolgo obljublja invalidsko podjetje. Poudaril je, da delavci ne morejo razumeti, da Dolenjska banka ne odstopa od svoje hipoteke, sklad od svojih zahtev tudi ne, delavci pa morajo odstopiti od vsega. Minister Tajnikar je pojasnil, da se je 1MP Livar iz Ivančne (jCrlče zanimal za nakup Belta, a sta vsaj dva problema, ki sedaj onemogočata nakup: IMP Livar potrebuje vsaj mesec ali dva, da uredi finančno konstrukcijo za nakup, Dolenjska banka pa ima hipoteko nad stavbami. Poleg tega gre še za denacionalizacijske zahteve in ekološke probleme, ki jih bo moč urediti le postopoma. Zato so se odločili za krat- koročno najemno pogodbo z IMP Livarjem, ki bo imel pri odkupu predkupno pravico, saj je pomembno, da proizvodnja steče čim prej. V tem času bodo rešili probleme s skladom in Dolenjsko banko. Z direktorjem Dolenjske banke Francijem Borsanom sta zagotovila, da so stvari zastavili tako, da bi Belt lahko rešili. Jasno pa je, da nihče ne more dobiti vsega. Če bi izplačali neizplačane plače, bi šel Belt v stečaj in ne bi ga bilo več. O lastninjenju pa v podjetju, ki nima trajnega kapitala, ampak le obveznosti, ki presegajo vrednost premoženja, nj govoriti. kar se tiče invalidskega podjetja, je po zagotovilih ministra Tajnikarja ministrstvo za delo pripravljeno takoj podpreti odprtje podjetja, ni pa sposobno predvideti, kaj bi v njem delali. Iz Belta Livarja so povedali, da so pripravljeni začeti delati že naslednji dan, a se boje, da bodo na rešitev podjetja predolgo čakali. Tudi iz Lesa so opozorili, da se proizvodnja seli iz Črnomlja ter s tem zmanjšuje število delovnih mest, ni pa bilo financiranja za aktivno prezaposlovanje. M.B.-J. jjl O ČRNOMALJSKIH TEŽA VAH - Čeprav v črnomaljskem gospodarstvu niso le težave, pa so se Črnomaljci v pogovoru z ministrom Tajnikarjem dotaknili predvsem problemov. Na fotografiji (od leve proti desni): državni sekretar za energetiko Boris Sovič, minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, črnomaljski župan Andrej Fabjan in svetovalec pri Gospodarski zbornici Slovenije Niko Galeša. (Foto: M.B.-J.) Po stavki bodo zamujeno nadoknadili Dogodki v SOP Ikonu KOSTANJEVICA - Po zapletih, ki jih je doživel SOP Ikon iz Kostanjevice, se bodo očitno do konca meseca zadeve uredile. Zaradi narave dela so namreč delo pred prvomajskimi prazniki prestavili na 3. in 4. maj, vendar v podaljšanem času prvi dan ni delalo 26 delavcev, prišli so le trije, drugi dan pa je neupravičeno izostalo z dela 16 zaposlenih. Po sklepu direktorja in kolegija podjetja so tem delavcem odtegnili 20 odstotkov stimulacije pri plači, tistim pa, ki so 4. maja delali, so odobrili 8 odst. dodatka. Pri izplačilu plač 27. junija so nekateri delo spet prekinili, predsednik sindikata pa je direktorju pojasnil, da zaradi neupravičenega odvzema dela plačila, zato so zahtevali polno plačo. Po sklepu skupine zastopnikov deiavccv so se zaposleni strinjali, da bodo do konca julija zamujena dneva nadoknadili. “Osebni dohodki res niso veliki, vendar so v provprečju branše, izplačila so sprotna, tako tudi povračilo drugih stroškov, kot so prehrana, prevoz,” pravi v. d. direktorja Lojze Strgar. T. G. PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 KOSTANJEVIŠKA NOČ VABI KOSTANJEVICA - Kostanjevica, ki bo v soboto, 22. julija, prizorišče tradicionalne Kostanjeviške noči, bo tega dne imela v gosteh številne pustne skupine iz cele Slovenije. Tako so obisk že potrdili kurenti iz Markovcev, lavfarji iz Cerknega, skupina iz Liga pri Kanalu idr. Skupine se bodo sestale že ob 13. uri v gostilni Žolnir na skupščini, ki so jo ustanovili pred dvema letoma z namenom, da bi zaščitili pustne like. Ob 16. uri bodo na Otoku športne igre, ob 20. uri pa bo po Kostanjevici povorka pustnih skupin. Sledila bo tradicionalna parada okrašenih čolnov, igrala bo kostanje-viška godba, nastopile bodo mažoretke, skupina Harlekin, na reselid bo igral ansambel Juhej in še kdo, ob polnoči pa bo ognjemet. I. G. SeCOM, d.o.o. PVC STAVBNO POHIŠTVO Vrbina 00,68270 Krško tel./fax: 0608/31-171 'fines v Dolenjskem listu tn papir v enih rokah II J 1 Pred obilno letino krompirja ^n.n izpolnjuje svoje obljube \^nJe suhorobarje zdesetkal jftgjtl. S Sr1**1 so pogosti grobarji S^fioje biti gledalec V« s i” Se Pozabljena Štajerka \!^Seneraciji naproti - kronika družine UH JlCl II ^ m ul tlU OlCcI 8 /\T iv Ld JL im 77U > Kako kaže s posodobitvijo nekdanje ceste bratstva in enotnosti - S pogovora poslancev, svetnikov in ministrov v IVebnjem - V Biču naj bi zgradili cestninsko postajo TREBNJE - Minister za okolje dr. Pavle Gantarje na pogovoru v TVeb-njem poudaril, da ni realno, da bi prej kot v dveh letih stekla gradnja tam, kjer še niso pripravili nikakršnih listin za tako pomembne posege v prostor. Minister za lokalno samoupravo mag. Boštjan Kovačič je spomnil na že staro resnico, da je bila ta regija zapostavljena. In je še zmeraj. Zdaj, ko le novomeška občina iztrži z izvozom približno 7-krat več, kot bi stala gradnja celotne trase avtoceste od Višnje Gore do Obrežja, je odrivanje modernizacije ceste le še en dokaz mačehovskega odnosa države do jugovzhodnega dela Slovenije. Brežiški župan Jože Avšič je menil, da bi morali pohiteti in na republiki okrepiti strokovne ekipe, ki pripravljajo dokumentacijo za lokacijske načrte, kajti poslovanje slovenskih podjetij in promet s sosednjo Hrvaško se naglo povečuje. $ e i .... I EVROPSKE UNIJE V STZŠ IN KRKI - Evropska unija je dodelila finančno pomoč Re- li H mi za razvoj poklicnega šolstva. Za opremo, izobraževanje in uvajanje evropskega sistema vi (,! % £ 'Jja bo v naslednjih letih pomoč v višini 6 milijonov DEM dobila tudi Srednja tehniška in zdravstve-* SČMi d mesta. Vponedeljek popoldan je delegacija Evropske unije na čelu s Petrom de Roolijem /tjt ^ z leve) in Paulo Merino Calvo ter odgovornimi delavci iz Ministrstva za šolstvo in šport Re- W k^cvoOVe,,lJC STZŠ in sc z ravnateljem šole Štefanom Davidom in vodjem Izobraževanja cen- Všk " ^ozom Kočevarjem pogovarjala o možnostih uvajanja novega izobraževalnega sistema v tej A L^e delegacija nadaljevala v Izobraževalnem centru Krke, kjer sta ju sprejeli Marjeta Potrč in Alenka 'Vali pa z večerjo v Gradu Otočec. (Foto: J. Pavlin) Poslanec mag. Marjan Šetinc, ki je trebanjski sestanek sklical v imenu poslancev z območja bodoče avtoceste, je poudaril, da so dosedanje gradnje potekale iz Ljubljane navzven. “Za nas je zelo pomembno motivirati Zagreb, da pritegnemo še večji priliv. Naš interes je, da povečamo ta promet, zato kaže vso do- • TREBANJSKI SKLEPI - Na trebanjskem pogovoru o možnosti gradnje dolenjske avtoceste so udeleženci sklenili pozvati vlado in ministrstva, naj te ustanove zagotovijo vse potrebno za sprejem uredbe o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Višnja Gora - Bič v septembru letos. Sprejeli so sklep, naj v delovnem načrtu družbe za avtoceste predvidijo tudi sredstva, potrebna za pripravljalna dela v zvezi s cesto Višnja Gora-Bič in cestninsko postajo Bič. Prisotni so podprli predloge za čimprejšnjo gradnjo gospodarskega terminala na mednarodnem cestnem mejnem prehodu Obredje, s katero pa naj bi soglašala tako vlada kot brežiška občina. Pripravljalna dela za terminal bi bilo potrebno začeti prihodnje leto. Udeleženci pogovora so tudi pozvali, naj do konca letošnjega oktobra predstavi program celovitega reševanja razmer na najpomembnejših magistralnih cestah, kijih vključuje dodatni sklep državnega zboru k proračunu za leto 1995. kumcntacijo pripravljati sočasno,” je dejal Šetinc. Novomeški župan Franci Koncilija je menil, da so pozivi v stališčih s tega srečanja vse premalo, da je treba videti, kaj je s financami, ali drži, da ima DARS veliko denarja, kot piše v časopisih. Če je tako, bi kazalo ta denar preusmeriti tja, kjer je volja in so načrti izdelani. Poprej je podobno, a bolj konkretno stališče zavzel že predsednik odbora za infrastrukturo in okolje pri državnem zboru Žare Pregelj, rekoč, da bi morali za “dolcnjko” pripraviti vse, da bi lahko začeli gradnjo že prihodnje leto. Ko je Pregelj omenil, da je za finančno kritje te naložbe poleg sprejetja posebnega zakona za “dolenjko” možna tudi uporaba cestnin, je minister Igor Umek opozoril, da so cestnine do leta 1999 že razporejene. P. PERC KRATKO IN KONSTRUKTIVNO SREČANJE - Minister dr. Pavel Gantar (na sliki s kolegom Igorjem Umekom) je na vprašnje župana Ivančne Gorice Jerneje Lampreta, kaj je s posodobitvijo odseka Višnja Gora - Bič odvrnil, da bo šel ta 12 km dolgi odsek zelo hitro na sejo vlade, da pa je potrebno še nekaj zadev uskladiti z ministrstvom za obrambo. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ EM Manjka politične moči? Za Slovenijo, mlado državo, ki hoče v Evropo, je “dolenjka ” prava sramota. Tej cesti, bolje bi bilo zapisati žskakalnici’, po kateri se ni dobro voziti s polnim želodcem ali pa je treba po njej dirkali, kot je nedavno dejal nek posavski poslanec, vsaj 150 km na uro, da avto bolj lebdi na cestišču, so prejšnjo sredo v Trebnjem številni državni poslanci, svetniki, župani občin in kar trije ministri posvetili nekaj svojega dragocenega časa. Na vprašanje, ali obstajajo razlogi, da v prihodnjih sedmih letih "dolenjka "ne bi postala avtocesta, so bolj ali manj enotno poudarjali, da teh razlogov skoroda ni. Seveda so bili župani ter tudi nekateri poslanci in svetniki bolj ognjeviti, ministri pa precej bolj zadržani, kar je povsem razumljivo. Minister za promet Igor Umek je povedal, da je večkrat dajal pobude za take sestanke Dolenjcev, in omenil, kako zelo aktivni so Primorci, da pa se je treba zavedati, da je on minister za celo Slovenijo. Državni svetnik Franc Glinšek je lepo povedal: “Imamo politično voljo, nimamo pa politične moči. ” Vprašal je, če zaostajajo programi gradnje avtocest v smeri vzhod-zahod, če ostaja denar. Da se bodo morali Dolenjci, Posavci in Belokranjci, ki so na položajih, bolje povezati, da bi bili učinkovitejši pri lobiranju, je menil tudi poslanec Lojze Peterle, ki je predlagal ustanovitev kluba poslancev in svetnikov s tega območja. Dogovorili so se tudi, da se septembra spet srečajo. PAVFI PFR<* Kakšen odpiralni čas? Slovenci, vajeni Trsta in podobnih nakupovalnih središč v belem svetu, so vse do danes živeli s slutnjo, da bodo tudi v njihovi domovini ustanove spremenile svoj delovni čas. Res so nastopile spremembe. Najprej so začeli revolucijo v delovnem času zasebni trgovci. Tako so ti med drugim najprej uvedli opoldansko zapiranje trgovin, šopa ravno zasebniki tisti, ki vam iskano blago prodajo ob kateri uri hočete, celo v nedeljo ob devetih zvečer. Drži tudi, da so nekatere velike trgovske hiše, ki niso zasebne, uvedle opoldanski odmor za svoje osebje. Kupci, ki jim nakupovalno srce utripa še po starem, so te opoldanske “trgovske blokade” pospremili vsaj s komentarji, češ kaj pa je bilo tega treba. Pesnikov vzklik “vse premembe so le kvari, malokateri obvelja” tudi nič ne pomaga, zlasti ne v zvezi z neka- dve uri po tistem, ko ljudje v kovačijah poženejo stroje, _, ko se na delo poti popoldanska izmena proletarcev, pa so navedene banke začasno zaprte. K sreči se močno približujejo delavniku najširših množic nekateri državni uradi. Napoved dohodnine, na primer, ste lahko oddali tudi po “šihtu”. Kako vi giedaie f.Š 3:: 'dPJfia&n odpiralni Čas ustanov? MARIJA VIVODA, medicinska sestra iz Curil pri Metliki: “V tovarnah uveljavljajo evropski delovni čas, torej začno delati pozneje in tudi končajo pozneje. V uradih bi morali temu prilagoditi delovni čas. Trgovine, zlasti neka- tere zasebne, so odprte do 21. ure, kar zadostuje. Dobro pa bi bilo, če bi bila katera odprta v nedeljo popoldne, saj v sedanjem tempu življenja marsikdo šele takrat najde pravi Čas za nakupe.” IVANKA OBERSTAR, delavka v semiški Iskri: “V Semiču so trgovine odprte do 20. ure ter ob nedeljah dopoldne. Zato mislim, da delovnega časa ne bi bilo potrebno podaljševati. Menim, da ljudje lahko nakupijo, kar potrebujejo. Dobro pa je, da prodajalne nimajo deljenega delovnega časa. Kar se tiče delovnega časa v uradih, lahko rečem, da pri nas lahko pridemo na občino kadar koli, vedno smo prijazno sprejeti, ne glede na to, ali so uradne ure ali ne." JANI MUHIČ, voditelj programa Studia D: “V študentskem naseljuje trgovina, ki je odprla dal in noč, petek in svet-ek. In to je meni všeč. Sem za dežurstvo trgovin z živili in nujnimi potrebščinami, predolgo smo imeli samo en čas. Konkurenca med zasebnimi in družbenimi trgovinami je vedno samo v korist nas kupcev. Med vsemi se mi zdijo še najbolj uspešne trgovine trgovca Čučka. Dobro bi ga bilo posnemati.” MARINKA PISEK, delavka z Orehovca: “Najbolje bi bilo, da bi bile trgovine odprte od jutra do večera, saj je čas od 13. do 15. ure tisti, ko gre v trgovino največ ljudi, ko gredo v službo a!i iz nje. prav tako v butike ali na banko. Ob sobotah ni treba, da so trgovine odprte cel dan, prav pa je, da so kakšno uro odprte ob nedeljah, saj smo se že kar navadili, da gremo lahko v trgovino tudi v nedeljo.” URŠKA KUNEJ, kmetica iz Okluko-ve Gore pri Brežicah: “Dobro bi bilo, če bi bile trgovine in banke odprte ves dan, tako smet bili navajeni. Praktično je, če se odprejo ob 7. uri zjutraj, da ljudje ne čakajo pred vrati, za banke pa je nerodno tudi zapiranje med opoldnevom. Vsak ima namreč svojo banko, zato ne moreš veliko izbirati. S trgovinami je drugače: če je katera med poldnem zaprta, greš pač v drugo, ki je la čas odprta.” DARKO PEKOLJ, vzdrževalec v trebanjskem otroškem vrtcu: “Velika večina zaposlenih ne more med službo po opravkih po uradih ali po nakupih v trgovine, zato se mi zdi prav, da te službe svoj delovni čas čim bolj prilagodijo ljudem. Za zasebne trgovine lahko rečem, da so šle po tej poti, zato v trebanjski občini lahko dobimo določeno blago, celo gradbeni material, tudi pozno ponoči ali ob nedeljah.” IGOR BOŽIČ, dijak 4. letnika srednje tehniške šole strojne smeri, doma v Sevnici: “Nisem ravno na tekočem, kakšen je obratovalni čas številnih lokalov, uradov, trgovin, sem pa prepričan, da ni pravilno obnašanje trgovcev, ki so si omislili deljen delovni čas. Kadar slišim, niso nad tem navdušeni niti zaposleni, menim pa, da bi neprekinjeni delovni čas do poznih popoldanskih ur podjetnim trgovcem povečal dohodke.” LEA ORAŽEM, upokojenka iz Kočevja: “Zadovoljna sem z obratovalnim časom in prijaznostjo osebja na pošti in v trgovinah. V Ljubljanski banki so prijazni, zelo pa me moti dolgotrajno čakanje pred šalterji, prepogosto zaprta izpostava banke v Nami in da šalterji niso ločeni. Tudi poslovanje bi morali urediti po evropsko, ne le obratovalni čas! Nočni klubi naj bi obratovali le ob vikendih in še takrat predvsem za odras- PETER ORAŽEM, komercialni zastopnik iz Bukovice v ribniški občini: “To, kako je odprta banka, me izredno moti. Dopoldan še nekako gre in nič nimam proti, da imajo odmor. Menim pa, da bi morala biti popoldan odprta vsaj do 18. ure, predvsem pa bi morala biti odprta vsaj 3 do 4 ure tudi ob sobotah. Kolikor vem, trgovine in ostali, vsaj pri nas, še vedno delajo po starem in tako mi je tudi prav.” ■** " Celuloza in papir v enih rokal Naravnega parka mimo volje ljudi ne bo Tako je v Kočevju zagotovil minister dr. Gantar Domačini so od ministra Gantarja in njegovih sodelavcev želeli tudi odgovore na nekatera vprašanja, ki najbolj tarejo Kočevsko. Bolj ali manj nepopolni so bili odgovori na vprašanja, do kod sega obalni pas pri jezeru (ali rekah); o možnostih, da država na razne načine sodeluje pri gradnji kanalizacije, vodovodov, odlagališča komunalnih odpadkov pa tudi o upravljanju stanovanj. Bolj živahno je bilo spet med razpravo o gradnji objektov za potrebe Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve na območju Kočevske. Gre predvsem za strelišča, ki naj bi bila po nekaterih trditvah zdaj tri (Mrzli studenec, Skrilj, Svetli potok), načrtovano pa je še četrto (Ramšnik). Minister Gantar je v odgovoru na vprašanja o tem poudaril, da njegovo ministrstvo podpira zamisel, naj bi bilo strelišče le eno za potrebe policije, vojske in občanov, kar je tudi zamisel občine Kočevje. J. PRIMC JUTRI OTVORITEV CESTE KOČEVJE, PREDGRAD - Jutri, 21. julija, bodo ob 12.30 uradno odprli zadnji prenovljeni odsek regionalne ceste R-334 med Livoldom pri Kočevju in Brezovico pri Pred-gradu. Gre za dokončno posodobitev regionalne ceste, za katero so se Predgrajci in drugi prebivalci Poljanske doline zavzemali nekaj desetletij. Posodobljena cesta bo približala ta del Kolpske doline tudi izletnikom in turistom. Otvoritev bo na Brezovici. Vitacel postal 75-odstotni lastnik Videm papirja - Naložbe v posodobitev in ekolog sanacijo - Vitacel bo skupaj s partnerji poskušal kupiti še lastnino Vidma KRŠKO - Po novem je ljubljanski Vitacel z nakupom deležev upnikov Videm papirja postal lastnik 75 odstotkov tega podjetja. Na Vidmovem dvorišču sc je po sproženem stečajnem postopku prvotnega podjetja, ki traja že tri leta, na srečo ohranila proizvodnja papirja in celuloze, in to pod okriljem dveh podjetij - Videm papirja in Vitacela. papirja, kurje po oceni vodstvi jetij velika prednost. i Pomembno je, da se pK>® j Krškem ohrani, šc posebej la KOČEVJE - Za Kočevski naravni park (KNP) je predvideno, naj bi bil regijski, saj bi zajemal tudi območja sosednjih občin. Narava je vrednota že samo po sebi, neokrnjena narava pa še posebno. To je bilo ugotovljeno na posvetu predstavnikov občine Kočevje in najvišjih predstavnikov sosednjih občin 14. julija v Kočevju. Na posvetu je s svojo ekipo sodeloval tudi minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, ki je med drugim zagotovil da država, v katere pristojnosti je razglasitev naravnih parkov, KNP ne bo razglasila mimo volje občin in prebivalstva. Še ta mesec bodo pripravljene strokovne predloge za široko javno razpravo o KNP, jeseni pa bodo pripravljene najspre-jemijivejše zamisli 23 izdelavo programa KNP. Direktor Vitacela in zdaj tudi direktor Videm papirja Jože Klemenčič verjame v prihodnost proizvodnje celuloze in papirja v Krškem. Pri tem računa na pozitivne učinke združenega poslovanja za zdaj še dveh podjetij. Napoveduje tudi, da namerava Vitacel še povečati svoj delež v podjetju Videm papir tudi do 100-odstotnega lastništva. Podjetje se že povezuje s pomembnejšimi kupci, dobavitelji in bankami, s katerimi naj bi skupaj ponovno kandidiralo za nakup premoženja nekdanjega Vidma, sedaj Vidma v stečaju, da bi na irčijcm TaZpiSU za prodajo vendarle uspelo. Upniki Videm papirja so v aprilu svoje terjatve spremenili v kapitalske deleže, Vitacel pa je odkupil deleže največjih upnikov Videm papirja (Elektra in Sklada za razvoj) in s tem postal večinski lastnik poleg 9 drugih lastnikov. Vitacel je tretjino denarja zagotovil iz lastnih sredstev, drugo tretjino kupil s krediti in zadnjo z odloženim plačilom. 4. julija je tako prevzel upravljanje in pos- lovodenje Videm papirja ter postavil svoje ljudi. vodstvo obeh podjetij nap dobro poslovanje, ki h°JV tudi sredstva za postopno^^ Krško ima zdaj edino v Sloveniji združeno proizvodnjo celuloze in zastarele opreme, Poso.m tudi za ekološko sanacijo. ^ se zaveda nujnosti uvedbe nega beljenja celuloz«^ ekoloških sanacij, naj Dtp , ocenah stal 50 milijonov m ' Že do novega leta naj jlll • Direktor Klemenčič, s«*' čin iz Mrtvic pri KrttJgjJ o jetji opredeljuje kot kr»> veduje, da bo to P“dj* L|ili 1005 zaposlenimi ze kit# imelo sedež v Krškem, občino in regijo pozitiv®^ £rpj|l S p( polnjenjem kuhalnikov5 j,, ^ kar naj bi za 15-krat zm^ prijetni smrad v Krškem-naj bi z novim sisteme ' jjl Jože Klemenčič ga dioksida v ozračje^ ^ b.dus Do denarja tudi s prostitucij Ribniški begunski center bo verjetno med zadnjimi, ki gabodo ii( RIBNICA - V ribniškem begunskem centru je bilo do začetka letošnjega leta povprečno okoli 380 beguncev. Sedaj jih je 259, med katerimi jih je kar 60 odst. iz okolice Srebrenice, ki je te dni padla v srbske roke. Nekatere mlade bf^ujej» ni do dela, se P®s*u., pril'1, drugih načinov, ovai>5 nekaj denarja. "Ker jč naš center v nekdanji vojašnici in ker imamo poleg tega lastno kuhinjo ter seveda med begunci takšno populacijo, ki se nima kam vrniti, bo med 25 centri, kolikor jih je danes v Sloveniji, naš verjetno med zadnjimi, ki ga bodo zaprli,” pojasnjuje Breda Oražem, vodja centra. V centru je 42 moških, od katerih jih je polovica starejša od 25 let. Žensk je 94, med njimi jih kar 80 odst. dela razna ročna dela, za katera jim material prinašajo donatorji Centra iz Piše, ki njihove izdelke v Italiji prodajo in nato begunkam plačajo za njihovo delo. “Gre za obliko psihosocialne pomoči, in to pravzaprav ni honorarno delo. Sicer pa je tako, da se tudi delo, ki ga opravljajo begunci pri zasebnikih na črno, v precejšnji meri tolerira,” pravi GraŽSiOVa if; dodaja, da na ta način begunci dobe nekaj denarja, ki ga porabijo za priboljške. V centru namreč denarja begunci ne dobe, razen nagrad, ki jih dobe učitelji preko donatorja iz Avstrije, in pa po 50 mark na otro- »a Šketu centru, ki nW ničimer in vse kritiz' v (ft v. ni povšeči ne nasta ^,1, ki in ne obleka, ki J® od,rl(.Ni NA SVETINJAH SO BILI ZA SAMOPRISPEVEK SVETINJE - Na nedeljskem referendumu v krajevni skupnosti Svetinje seje ob 71,2-odstotni udeležbi volilcev kar 70,19 odstotka volilnih upravičencev odločilo za uvedbo 2,5-odstotnegu krajevnega samoprispevku za naslednjih 5 let. Sami naj bi tako zbrali 5,2 milijona tolarjev, vrednost vseh naložb za preplastitev 7 km cest in sofinanciranje mrliške vežice v Dobrniču pu znaša kar 14,4 milijona tolurjev. Predsednik sveta KS Svetinje Drago Perpar, ki nam je povedal izid referenduma, seje v imenu sveta oziroma vodstva krajevne skupnosti zahvalil vsem krajanom, ki so oddali svoj glas za hitrejši napredek krajevne skupnosti. umazana, prepr°s*®o itefjj Jjžje možnost dobiti nova ^ in na drugačne naČ^jj, 0V Jjio| opravljanjem najsta1 svetu. _____ gospoda*^. ba;; DENAR ZA^ i. v i«1*!; občinskem' ==sm I 1 * te Breda Oražem ka, ki jih družinam daje islamska verska skupnost Igasa. M. LESKOVŠEK-SVETE nem listu, razpi- BS-*,'.*. kredite - pa bo oD skem listu. Ribnica utrdila “prvenstvo” Po odstotku brezposelnih je bila že doslej na prvem mestu v državi - Stečaj Jurjeviče dodatno vplival RIBNICA - Ribniška občina je po številu brezposelnih glede na celotno aktivno prebivalstvo na prvem mestu v državi. Stečaj Tekstilnega podjetja Jurjeviča je njeno prvenstvo okrepil. V prvih štirih mesecih so imeli na ribniškem zavodu za zaposlovanje v povprečju prijavljenih 1.122 brezposelnih. Aprila jih je bilo 1.082, kar poceni v primerjavi z decembrom lani, ko jihje bilo 1.209, upad kljub vmesnim nihanjem. Delež žensk je med njimi 35,8-odst. Ker gre med brezposelnimi pretežno za nekdanje Rikove delavce, ki so predvsem moški, starejši in po izobrazbi kovinarji, to pogojuje celotno strukturo brezposelnih v ribniški občini v toliki meri, da skoraj pov- sem odstopa od povprečja v regiji. Tako imajo le 9,5 odst. takih, ki iščejo prvo zaposlitev, kar je dvakrat manj, kot je povprečje v regiji. Brezposelnih zaradi trajnih presežkov je 32 odst., kar je nekaj nad povprečjem, odstotkovno kar za trikrat več pa je v Ribnici brezposelnih zaradi stečaja. Ker so Rikovi delavci pretežno kovinarji, za katere ta hip ni dela, saj kovinskopredelovalne industrije v Ribnici ni več, jih je trajno brezposelnih kar 75 odst. Bistveno več, kot je povprečje v regiji, je zato tudi brezposelnih s III. in IV. stopnjo izobrazbe, in sicer kar 42,6 odst., medtem ko jih je v regiji le 26 odst. M. L.-S. OPš~nicesnnmpir 50’ orchi 100°- SSSS ,>JNevJ b°lka160 in breskve 200 H & ! ^ ^j, ^i ---- 5ta4*j»lc?U' ^a sobotni sejem so l|N starihr-,pe'jali 138 d° tri C Prvih ‘n 29 starejših pra-lV#l»rjev ri prodali 61 P« 310 do ^ °*3rjev Pa 13 po 220 do aUogram žive teže. V Čebelarstvo še dušijo monopoli Srečanje v Loškem potoku LOŠKI POTOK - V soboto, 8. julija, so se člani Čebelarskega društva Posavje - Bežigrad napotili na strokovno ekskurzijo, in sicer preko cerkniške in starotrške občine v Loški potok. Skupino je spremljal tudi znani strokovnjak inž. Franc Šivic iz Nove Gorice. Končni cilj je bil postanek v Loškem potoku, na čebelarskem kompleksu Jožeta Rotarja, ki čebc-lari v vasi Bela Voda na 900 m nadmorske višine. Srečanje se je razvilo v strokovno in polemično razpravo. Beseda je seveda nanesla na mačehovski odnos države do te pomembne veje gospodarstva in monopola Medeksa in drugih, ki uvažajo manj kvaliteten med, domači med, zlasti v bolj oddaljenih krajih, pa ostaja neprodan kljub izredni kakovosti, ki je posledica čebelarjenja v čistem okolju. Žal pa prav neosveščenost potrošnikov, ki posegajo po cenejših proizvodih, hromi pridelavo in povzroča, da se vse bolj zmanjšuje število panjev, čebelarjev pa je samo še za vzorec, kar velja tudi za Loški potok. Inž. Šivic odločno zagovarja zdravilnost medu in njegovih proizvodov, žal pa uradna medicina težko priznava to dejstvo. Dušan Krese, ki sodeluje v programu revitalizacije Kočevske, pravi, da prav čebelarstvu pripisujejo velik pomen. Uvesti nameravajo programe, podobne suhokrajin-skim. V ta namen so že navezali stike z National honey boark iz ZDA, torej organizacijo, ki propagira in skrbi za zaščito domačih proizvodov. Tako organizacijo pogrešajo tudi v Sloveniji, da bi razbili škodljive monopole. A. KOŠMERL [stijski nasveti genski mlečni dosežki ■T(l v cvrak°1naPrei> se b° slovenska reja krav molznic lahko Jj»1ji|{ S naDov psko> Pc da bi jo prizadel kak hujši udarec, ki so ga Ul tih. Dren 0Va*‘ nekateri strokovnjaki oz. poznavalci. V zad-!kirJhleka or>VSern pa 'an‘> se Je ze*° Zboljšala kakovost pridela-3fKŽU1,ati’.šraZ?° pa se Pove^uje tudi produktivnost in drugi rej-mSr yeča, u„ ev,l° krav se zmanjšuje, količina namolženega mleka ti e> ki in ^e- razv>dno tudi iz rezultatov tako imenovane AP *ll'10ovpreJeVan> zajela 11.000 krav na 365 kmetijah in farmah. Hhe Vex , {ročnosti krav naša država še zaostaja za razvitimi, r-Sso ,?3 v a*..?. močno kot nekoč. Krave črno-bele p ^S^viea^Bipovpreč tei 'J^a,, .6-592, /talita 7.: Krave črno-bele pasme so dale . no 6.004 kg mleka na leto, v Sloveniji pa I Wn*a°stanyv ftul,Ja 7-257-ZDA *538 in Izrael kar 10-136 kg!). 8) ,22 k„ aekPr' rjavi pasmi, kjer naše kontrolirane krave dose-K!Qra2m'f,r!.StnJske Pa 5.531 (Švica 5.649, Italija 5.282, ZDA 6.780 H^ik^e3<;iQ? ve^J' Pa Pr‘ lisasti pasmi, kjer je slovensko iSJ|°lj r;i/v ,8'..avstrijsko pa 4.994 kg namolženega mleka. __tibih°.‘e v est-‘ljiv je napredek, ki so ga v pridobivanju mleka ■WhJ 16,7 0 . Je,b desetletju slovenske kmetije. Še leta 1984 jih je f «®eje p«.1'd.oseglo povprečno letno mlečnost 6.000 kg, deset c(lne1 Pasmi 0dst- Posamezni rejski rekordi znašajo v letu 1994 VftSeje vi 064 k8' pri lisasti 10.865 in črno-beli 12.456 kg. Pri H0 ’ kot Sm°ko uyrstil rejec Anton Zidar iz ribniške občine, ki je >\k*nad rncJe žc poročali, tudi slovensko kravo rekor- J r5di ePro zv i00 k8 namolženega mleka v življenjski dobi. ini jt Zradir«p rezultate dosegajo, kljub temu da bi jih nekate- ej0{) farm, 1 s sveta, tudi slovenske nekdaj družbene, zdaj Mfj rS, ern.Tav’ med katerimi se zlasti dobro držijo farme na n]/0 \ €>v i ■0 lma farma Mlaka s 402 kravami povprečje kar 7.188 4 Kt.°bialji 6-81PVmCdtem ^ imaj° .J, IviVr?!Preči«rScl *!} Kočevski Reki za približno tisoč kilograme Sl J* * njimi še zaostaja Srednja kmetijska šola G ^ \ Velik >rnela lani letno povprečje 5.478 kg, I cž^'k za tako ugledno, nad sto let staro šolskr V ramov rm, ki kar ni co usta- Inž. M. L. domačega zgodnjega krompirja dodali še najmanj 3.500 ton uvoženega. To pa je že količina, ki odločilno vpliva na ceno. In res se je tu od astronomskih 150 in celo več tolarjev ob koncu junija spustila na manj kot polovico tega zneska in celo na ušivih 20 tolarjev (uvoženi krompir je bil v tujini plačan v povprečju po 35 tolarjev kilogram!). Slovenska vlada, ki lahko po nedavno podpisanem sporazumom z G ATT v primeru potrebe predpiše do 64-odstotno carino, je spet nekoliko “zaspala ”, za kar tudi njeno kmetijsko ministrstvo ni povsem brez krivde. Uvedla je le 35-odstot-no carinsko zaščito, pa še to dosti prepozno. Po toči zvoniti je prekasno, je pa, POGORELCU HRASTARJU 200.000 TOLARJEV POMOČI TREBNJE - Anton Hrastar iz Jezera 20 je trebanjski občinski svet zaprosil za finančno pomoč, ker je zaradi strele prišlo do požara na njegovem gospodarskem poslopju. Hrastarju so svetniki soglasno sklenili takoj pomagati z 200 tisočaki iz kmetijskega dela občinskega proračuna, da bi vsaj nekoliko omilili škodo. OGLEDI VINOGRADOV NA HOMU IN V ČEŠNJICAH TREBNJE - TUkajšnja kmetijska svetovalna služba vabi vinogradnike z območja Šentruperta in Trebelnega na zadnji terenski ogled vinogradov v letošnji sezoni, ki bo v petek, 21. julija. Terenski ogled se bo pričel ob 15. uri v vinogradu Petra Brcarja na Homu in nadaljeval ob 17. uri v vinogradu Staneta Povšiča v Češnjicah pri Trebelnem. Ze majhna napaka vse pokvari Sir iz kozjega mleka KRIŽNI VRH-Med siri, ki so na jedilniku, se v zadnjem času pogosteje kot mogoče včasih, pojavlja kozji sir. Med izdelovalci te mlekarske posebnosti je tudi Peter Gorišek s Križnega Vrha pri Mokronogu, ki se je s sirarstvom začel baviti letos. Gorišek ima zdaj ima 32 molznih koz in sirarno razvija brez podpor. “Do zdaj ni bilo še niti fičnika državne pomoči,” pravi. Čeprav je sir, tudi kozji, že stara stvar, ga Gorišek prodaja na sodoben način, po telefonu. “Kupec ga naroči, pošljem mu ga po pošti na dom, in pošiljko plača po prejemu,” pojasnjuje Gorišek. Žalog nima, za to poskrbi tudi nekaj večjih odvzemnih mest, med katerimi sta obe osrednji tržnici v Ljubljani. Preden sirar pošlje izdelek med kupce, ga mora kajpak narediti. Gorišek pravi, da sta za dober sir potrebna dobra receptura in dober izdelovalec. “Imam podatke, koliko katere stvari dati v mleko, da bo nastal dober sir. Ampak ena majhna napaka - pa vse pokvariš,” razlaga kozjerejec in sirar s Križnega Vrha. Ža kilo sira uporabi 11 do 14 litrov mleka. Za čredico potrebuje 7 hek- Peter Gorišek tarov košnje, ob tem senu potrebuje tudi nekaj ječmena in pšenice. “Ne krmim s silažo,” pove Gorišek za tiste, ki vedo, kaj priteče iz kozjih vimen ob taki in kaj ob drugačni krmi. L. M. dobro vedeti, kaj pridelovalci lahko pričakujejo na jesen. Po tem, kako klavrno kaže z izvozom, bo ob dobri letini Jcrompirja vsekakor veliko preveč. Ze doslej je bil letni presežek vsaj 10-odstoten, čeprav se je površina s krompirjem zasajenih slovenskih njiv zmanjšala od nekdanjih 30.000 in več hektarjev na lanskih 23.600 ha. Ob realno padajoči odkupni ceni krompirja (leta 1992 je znašala 14,41 tolarja, predlanskim 22,77 in lani le 19,20 tolarja) se bo površina še zmanjšala, odvisno tudi od tega, koliko bogatorod-nega tujega semena bodo kmetje v prihodnje lahko uporabili. Hektarski pridelek se je v zadnjih letih namreč prav po zaslugi semena močno povečal in je lani znašal v povprečju že 17,3 tone, kar je za dobro tretjino več, kot je bilo prej nekajletno povprečje. Zal je za donosno pridelovanje še vedno prenizko, saj najnovejše kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije kažejo, da bi moral znašati pridelek 30 ton na hektar, da bi odkupna cena pokrila vse stroške pridelovanja in dala kmetu primeren zaslužek. Večji pridelek bi seveda še bolj pritiskal na odkupno ceno in na zmanjšanje pridelovalnih površin ter ustvarjal nov začaran krog. M. LEGAN SKODAJE UGOTOVLJENA METLIKA - Stalna občinska komisija za elementarne nesreče si je pretekli teden ogledala škodo, ki jo je 5. julija v metliški občini povzročila toča. Ugotovila je, da je v vaseh pod Gorjanci, na Jugorju, v Selih, Škcmljevcu, Mačkovcu, Dolah, Dragah in Ravnacah, toča v povprečju uničila 25-30 odst. pridelka pšenice, 40 odst. koruze in 20 odst. krompirja. Na drugem koncu občine, na Krmačini in v Babni gori, pa je uničenenih 20 odst. vinogradov ter na Rakovcu 25 odst. Toča je klestila tudi po Božakovem. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Siva plesen ali grozdna gniloba Nadaljevanje iz 28. štev. Štadij “žlahtna plesen” se začne, ko vsebuje jagodni sok že 65° in več sladkorja po Ochsle-ju. Ob suhem vremenu, vlažnih nočeh in jutrih (rosa, megla) začne čez dan iz jagod izhlapc-vati voda, zaradi česar se stopnjuje koncentracija sladkorja v jagodah. V tem štadiju, ki sc imenuje “plemenita gniloba”, daje tudi grozdje plemenito, vinarjem poznano kot predikatno vino. Tak pojav je redek in nastopi le v posameznih letih. To jesen ga ne gre pričakovati, kajti primarne okužbe so nastopile že zgodaj spomladi. Vinsko trto je najbolje zavarovati pred nadaljnjim širjenjem vseh opisanih stopenj sive gnilobe ali plesni. S poskusi so dokazali, da majhne odprtinice (pore) na jagodah omogočajo prodor kalečih spor glive Botrytis cinerea v notranjost jagod. Število por se s stopnjo zrelosti zmanjšuje. Njihovo število je tudi specifično za posamezno sorto, iz česar sklepamo, da so sorte z več porami bolj občutljive in obratno. Med zorenjem grozdja je število gliv-nih spor v vinogradu največje, to je navadno konec septembra in v prvi dekadi oktobra. V tem času že lahko ocenimo infekcijski (kužni) potencial za naslednjo spomlad in to upoštevamo pri varstvu vinske trte pred obravnavano glivo v naslednji sezoni. Podobno velja tudi za ostale bolezni vinske trte, predvsem za že omenjeno perono-sporo in pepelasto plesen. V jeseni sc oblikujejo trajna glivna telesa (sklerociji), s pomočjo katerih gliva prezimi. Spomladi ob ugodnem vremenu iz njih poženejo številni nosilci (konidiofori) s konidiji ali sporami, ki povzročijo prve okužbe prebujajočih se očes in poganjkov. Gliva prezimuje tudi v obliki micelija, ki se zadržuje v spečih očesih. Temperatura in primerna vlaga vzbudita rast micelija, ki sc razširi in okuži poganjke. Izvor okužb predstavljajo tudi v jeseni okuženi listi, les in grozdje, ki je odpadlo na tla. Zato je gliva prisotna v vinogradih skozi vso rastno dobo, kar je pomembno vedeti in upoštevati pri zaščiti vinske trte pred grozdno gnilobo. Poleg kemijskega varstva, ki smo ga že omenili, moramo: • izbrati primerno vzgojno obliko z visoko ali srednje visoko rastjo in nepregosto sajenje • pravočasno opraviti vsa am-pelotehnična opravila • enakomerno pretikati in razporejati mladice med žicami, da je omogočeno sušenje in zračenje trsov • pravočasno odstranjevati plevel, da se med njim ne zadržuje vlaga (mikroklimatski pogoji nad tlemi) • previdno odstranjevati odvečno listje na območju grozdja v mesecu juliju in avgustu, predvsem pa, ko to nima več asimilacijske vloge • izogibati se preobilnemu in enostranskemu gnojenju z dušikom, predvsem konec julija in v začetku avgusta • izvajati ostale agrotehnične ukrepe, ki so pomembni za splošen fiziološki in morfološki razvoj trte oz. grozdja. Dr. JOŽE ŠAVOR Zamrznjene, a ne tako zdrizaste V Arnovem selu bodo pri izredno nizkih temperaturah trenutno zamrzovali jagode -Letošnjo pomlad so le poskusili, naslednje leto že zamrzovanje za domači in tuji trg KRŠKO, ARNOVO SELO - Podjetje Tron iz Krškega, ki seje zadivje leto potrdilo s projektom pridelave jagod v rastlinjakih na Slovenskem, je to pomlad pri Deržaničevih v Arnovem selu postavilo hladilno celico (skladišče) in tunel za zamrzovanje z ogljikovim dioksidom. Okrog 13 milijonov tolarjev vredna naložba bo služila zamrzovanju jagod po posebnem postopku, ki da v Evropi in pri nas zelo iskano rolend kakovost zamrznjenih jagod. Pri postopku zamrzovanja gredo jagode po tekočem traku v tunel za zamrzovanje, kjer s pomočjo ogljikovega dioksida v nekaj minutah pri minus 70 do minus 50 stopinjah jagode zmrznejo. Kot pojasnjuje inž. Peter Jankovič, direktor Trona, se ob takem šoku nimajo časa tvoriti veliki kristali vode, ki pri običajnem zamrzovanju strgajo celične stene in • V Tronu se nameravajo v bodoče specializirati za pridelavo, predelavo in prodajo jagod. Že letos so jagode pod lastno blagovno znamko uspešno izvažali na zahodnoevropska tržišča, predvsem v Avstrijo in Nemčijo, Iger so imeli dober odziv. Kupci so zadovo(jni s kakovostjo, ki zaradi izbrane sorte in ugodne klime presega povprečno evropsko, ter tudi z embalažo in zunanjo podobo. povzročijo, da pri otapljanju iz jagod odteče voda in postanejo zdrizaste. “To, da se oblikujejo mikro kristali vode, je osnovna prednost tega postopka, saj jagoda po odmrzova-nju ostane zelo podobna sveži, kar je zelo zaželeno predvsem v slaščičarstvu,” pravi. Tako zamrznjene jagode zatem skladiščijo pri minus 20 do minus 18 stopinjah Celzija. Letos so v Tronu po tem postopku poskusno zamrznili nekaj ton jagod, lahko bi jih sicer več, a jih zaradi pozne odločitve o naložbi in zaradi deževja, ki je zelo skrajšalo sezono, niso mogli. V podjetju menijo, da je v Evropi zelo veliko povpraševanje po takih jagodah, zato bodo • Denarje kot golobi: kjer se naselijo, tam se tudi množijo. (Ruski pregovor) naslednje leto začeli zares, saj je v pripravi nova industrijska sorta jagod, pa tudi iz dveh drugih razlogov: zaradi tržnih presežkov jagod v glavni sezoni in zato, ker pridelovalci jagod na koncu sezone z drobnejšimi jagodami ne dosegajo ugodnih cen, pa jih je zato boljše umakniti iz prodaje in porabiti drugače. Zamrznjene jagode bodo izvažali in jih prodajali tudi na domačem trgu, ki se zdaj oskrbuje iz uvoza. Prostornina letos postavljene hladilne celice je 180 kubičnih metrov, v tunelu pa je mogoče zamrzniti 500 kg jagod na uro. Ob tej pridobitvi ne bo težko zamrzniti in shraniti 50 ton jagod, sicer pa se da delati ciklusno in zamrznjeno odvažati. Podjetje bo v tem tednu uvozilo sadike za naslednji ciklus pridelave jagod v rastlinjakih, da jih bodo pridelovalci še ta mesec posadili na prostem. Uvozili so tudi stroj za izdelovanje grebenov in polaganje folije, tako da pridelovalcem zdaj lahko ponudijo tudi to storitev. Letos se bo število pridelovalcev in tudi površin, zasajenih z jagodami pod tuneli, povečalo, tako da že to jesen ne bi smelo biti več težav s polnjenjem kontingentov za izvoz, za kar potrebujejo vsaj 4 do 5 ton jagod na dan. B. DUŠIČ GORNIK 1 helenamrzlikar] gospodinjski kotiček Gospodaren nakup posode Kuhinje so se po velikosti in opremi skozi čas precej spreminjale, vedno pa so služile osnovnemu namenu: to je obdelavi in pripravi hrane. Elementi kuhinjske opreme so se vedno prilagajali tudi vrstam kuhalne posode in orodja ter raznim gospodinjskim aparatom. Ko nameščamo v novo ali prenovljeno kuhinjo omarice in regale, se med prvim postavi vprašanje, s čim vsem bomo napolnili predale in police. Pri izbiri katere koli posode govorimo o njeni kakovosti. Za ekonomičen nakup kuhalne posode naj odloča izvedba, ki najbolj ustreza našim potrebam. Ob nakupu ne smemo zanemariti svojega poznavanja o kakovosti materiala, njegovi trajnosti, namembnosti, načinu rokovanja, načinu vzdrževanja in shranjevanja. Pomembno je tudi natančno branje navodil, ki nas seznanijo z načinom uporabe izdelka, njegovo julija 1995 praktičnostjo in varnostjo. Pri nakupu pogosto zavede potrošnika znižana cena posode, ki veljajo za manj kakovosten izdelek z raznimi poškodbami in pomanjkljivostmi. Odločajmo se le za kakovostno posodo, ki je tudi pogoj za ekonomično pripravo zdrave hrane, to je s čim manjšo porabo energije, časa in izgube hranilnih snovi v hrani! Dolgo dobo so ljudje za pripravo hrane uporabljali preproste materiale, kot so les, glina, železo, porcelan in steklo. Danes pa so nam na voljo mnogi novi, ki zahtevajo tudi nova znanja o roko-vnaju in vzdrževanju. Na splošno velja za dobro ku-halno posodo, da je gladka, brez vzboklin ali poglobljenih robov. Zgornji rob posode mora biti zaobljen, da se pod njim ne nabira nesnaga. Ročaji na posodi in pokrovki morajo biti toplotno izolirani in varno pritrjeni. Za čiščenje uporabljajmo le bio čistila! DOLENJSKI LIST MMAjžnasih občimttMut v Zupan izpolnjuje svoje obljube Tako na očitke opozicije odgovarjajo iz vodstva občine, za katero trdijo, da jo vodijo strokovnjaki - Na ponedeljkovi novinarski konferenci tudi o delu posameznih resorjev NOVO MESTO - Na očitke občinski oblasti z županom na čelu, ki so jih na nedavni novinarski konferenci izrekli opozicijski svetniki novomeške liberalnodemokratske stranke, je novomeški župan v ponedeljek, 17julija, sklical svojo konferenco. Sam seje zaradi zadržanosti sicer ni udeležil, so pa občinski sekretarji orisali dejavnosti na svojih področjih. Tako je Feliks Strmole govoril o področju komunale in prometa. V zvezi z očitkom liberalnodemokratskih svetnikov; da so kandijski most zaprli, dela na njem pa ne potekajo, je povedal, daje most zaprt zato, ker je dotrajan in je obstajala nevarnost, da bi se pod težo avtomobilov porušil. Ko so most zaprli, so imeli le projekt za sanacijo kovinskega dela, za sanacijo kamnitega dela mostu pa ne. Nekateri so celo pred-lagali, naj bi most podrli in na njegovem mestu zgradili novega, betonskega. “A ta most je zaščiten kot zgodovinski in tehnični spomenik in je del spomeniško zaščitenega mestnega jedra. Tako smo se odločili, da ga saniramo kot takega,” je povedal Strmole. Te dni seje iztekel rok za oddajo ponudb za izvedbo sanacijskih del, v komisiji pa so poleg predstavnikov občine še zunanji strokovnjaki in predstavnik novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V občinskem proračunu je za sanacijo kandijskega mostu predvidenih 36 milijonov tolarjev, dela pa bodo stala precej več in računajo na pris- pevek ministrstev za promet in zveze ter za kulturo. Vsekakor pa dela ne bodo stekla pred začetkom septembra. Osnovno šolstvo in otroško varstvo sta največja porabnika občinskega proračuna. Sekretarka Vasja Fuis je povedala, da je občinski proračun pravzaprav kompromis in da bo marsikaj z rebalansom boljše. “Kljub temu da financiranje področja znanosti in raziskovanja ni obveza občin, kolikor se le da, podpiramo tudi to področje, pa naj gre za sofinanciranje raziskovalnih nalog, preko javnih del za arheološkas izkopavanja, ne nazadnje pa imamo 80 štipendistov, in to največ za pedagoške poklice in zdravstvo,” je povedala Fuisova. Opozorila je na vse težje razmere v zvezi z begunci in pozvala k humanitarnim akcijam. Tu je še reševanje eksistenčnih vprašanj Romov pa materinski dom, ki bo nared konec avgusta, občino pa bo stal 15 milijonov tolarjev. V šolstvu in otroškem varstvu teče le investicijsko vzdrževanje, medtem ko prave naložbe stojijo, ker iz državnega proračuna še niso dobili nič denarja, računajo pa na 100 milijonov tolarjev. Sekretar Judež je na očitek, da občinska oblast zapostavlja družbene dejavnosti, odgovoril, da imajo družbene dejavnosti toliko denarja, kot je zanje namenjenega. Glede Dolenjskega muzeja je dejal, daje ta muzej sicer državna ustanova in da so ji res iz proračuna namenili le milijon tolarjev, vendar da ji pomagajo na druge načine, na primer s sponzoriranjem razstav pa z javnimi deli. Za ŽKO pravi Judež, da ima dovolj denarja za izvedbo svojega rednega programa, Društvu prijateljev mladine pa da so namenili ne le 1,2, ampak 2,050 milijona tolarjev. Pohvalil se je še s tem, da bodo v kratkem v Novem mestu spet odprli kegljišče. V sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora imajo, pravi sekretar Miloš Dular, polne roke dela, med drugim so letos dobili 500 vlog za lokacijsko dokumentacijo in opravili že blizu 340 lokacijskih ogledov. Na očitek, da občina nima programa, je vodja županovega kabineta Alojz Turk zagotovil, da delajo po programu, ki so ga sprejeli lani jeseni, in da župan izpolnjuje obljube, ki jih je dal svojim volilcem. A. BARTELJ Cesta po 15 letih Povezava Mokronog- Škocjan - Obljuba za Štrit ŠKOCJAN - Pred nekaj tedni so dokončno asfaltirali 3-kilo-metrsko cesto med Zburami in Škocjanom in naredili mulde, v teh dneh pa urejajo še brežine. Gradnja te ceste je bila dokaj zamudna, saj so naredili precejšnje število prepustov za vodo, poleg teh pa tudi most čez Ra-duljo. Cesto med Mokronogom in Škocjanom - odsek Zbure-Škocjan je eden od delov te regionalne ceste - so delali postopoma, in sicer kar 15 let. Poleg tega, da je posodobila omenjeno regionalko, ima škocjanska občina že za seboj ali pa v načrtu še dve drugi cestni gradnji. Tako so Škocjanci že zgradili 1,8 kilometrov dolgo cesto Klenovik-Bojnik, na kateri urejajo še manjkajoče mulde, kot je povedal škocjanski župan Janez Povšič. Za cesto Bučka-Zavratec pa zdaj delajo projekt. Kot zagotavlja župan občine Škocjan, bodo napeli v občini vse sile za posodobitev te ceste. Take odločnosti se veselijo med drugimi prebivalci Širita, ki jim ta cesta služi kot glavna pot v središče občine, je pa za zdaj še makadamska. L. M. Žužemberški praznik s kaj grenkim priokusom Počastili 13. julij - Negotovost v Keku in Ergu ŽUŽEMBERK - Žužemberčani so letos skromno slavili praznik krajevne skupnosti. V dvorani gasilskega doma so se zbrali člani skupščine, sveta KS, predsedniki društev, gasilcev in gosti. Slavnostni govornik je bil Alojz Zupančič, podžupan občine Novo mesto. Spomnil je na dva pomembna datuma: na leto 1942, ko je bil Žužemberk prvič osvobojen, in na 13. julij 1943, ko je bila ustanovljena 1. motorizirana brigada. Dodal je tudi, da praznuje Žužemberk še en praznik, to je žeg-nanje v obnovljeni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Tudi ostala govornika, g. Klemenčič iz ZŠAM in predsednik sveta Franc Škufca, sta poudarila pomen praznika. Nasploh se je zadnja leta v Suhi krajini veliko spremenilo. Krajani so dobili nove ceste, nove telefonske priključke. Žal bi bil izglasova- “Tujih nočemo, svojih ne damo!” Število Romov v Škocjanu se ne zmanjšuje - Romsko naselje postaja neobvladljivo -Romi med seboj in nad druge - “Romi spadajo v delitveno bilanco” - Odškodnina KOMISIJA O ŠKODI ŠKOCJAN - Občina Škocjan je ustanovila posebno komisijo, potem ko je škocjansko območje pred časom prizadelo neurje s točo. Komisija je obravnavala prijave za oceno škode, ki sojih napisali kmetje in s katerimi želijo doseči odpis ali pa vsaj znižanje davkov. • SUHOKRANJSKO PRAZNOVANJE - Gasilsko društvo Žužemberk pripravlja za soboto, 22. julija, ob 18.30 na Loki pravo suho-kranjsko praznovanje - gasilci bodo predali namenu dve novi pridobitvi; motorno brizgalno Ziegler in hidravlično napravo VVebcr. Po kulturnem programu bo srečanje prijateljskih gasilskih društev. ŠKOCJAN • Škocjan nikakor ni območje, kjer bi se Romi ustavljali začasno na poti v druge kraje. Nasprotno, tukajšnje ozračje ter možnosti za prehranjevanje in tehnično opremljanje so Rome že v preteklosti tolikanj navdušile, da ne kažejo očitnih želja po odselitvi. Dogaja se, da se nekdanjim škocjanskim romskim domorodcem v zadnjih letih pridružujejo še priseljenci, katerih rojstni kraj je verjetno skrivnost tako zanje same kot za urade, ki naj bi bdeli nad romskimi selitvami. težave. Že zdaj je jasno, da Škocjan v pogajanjih ne bo popuščal, saj ima občutek, da so oblasti doslej zmeraj reševale (škocjansko) romsko vprašanje na svojo pest. M. LUZAR JAVNA RAZGRNITEV ŠKOCJAN - Konec prejšnjega tedna so tukaj pospravili komasacijske karte za območje Radulja, ki so bile pred tem dva tedna javno razgrnjene. Omenjena dokumentacija se nanaša na 650 hektarov veliko kmetijsko območje, ki so ga začeli meliorirati leta 1988. Člani sveta občine Škocjan, ki so si na eni zadnjih sej belili glave tudi z nerešenim škocjanskim romskim vprašanjem, so opozorili, da romsko naselje postaja neobvladljivo. Sodeč po takratni razpravi, med Romi v škocjanskem naselju ves čas potekajo bolj ali manj prikriti plemenski boji, poleg lega pa Romi s svojstvenim vedenjem vznemirjajo tudi druge ljudi. Škocjanski očitek, ki je očitek svetnikov, župana in tudi drugih prebivalcev, je, da je Romov v Škocjanu preveč na enem mestu. Romi naj bi se bili v zadnjih letih v večjem številu naselili v omenjeni gmajni, občina Novo mesto pa jim preko pristojnih služb tega ni preprečila. Zato je občina Novo mesto po mnenju Škocjana posredni krivec za sedanje razmere, ko razbohoteno romsko na- selje že moti okolico, ki drugače pojmuje mir, čistočo in poštenje. Škocjan ne zaostruje vprašanja z namenom, da bi zravnal z zemljo romsko vas na svojem ozemlju. Priznava, daje nekaj čez 20 Romov že od nekdaj v Škocjanu. “Svojih Romov ne damo - tujih nočemo!” je spravljiv in hkrati odločen župan Janez Povšič. Škocjan zahteva, in to je pokazala tudi omenjena seja občinskega sveta, da bi država prevzela skrb za Rome na svoja pleča. Župan pravi, da tudi Romi spadajo v delitveno bilanco, kar gre razumeti kot glasno napoved trdih pogajanj z občino Novo mesto. Po vsem sodeč se bodo za pogajalsko mizo skušali dogovoriti o bodočem številu Romov v Dob-ruški gmajni in o odškodnini Škocjanu, ki ima z Romi najrazličnejše ni samoprispevek prav gotovo premalo, če ne bi bilo ljudi na občini, kateri so znali prisluhniti Suhi krajini. KS se jim je zahvalila s slikami domačih slikarjev. Slike so dobili: Boštjan Kovačič, Jože Derganc, Adolf Zupan in Zupančič, predstavnik občine Novo mesto. Zaskrbljenost pa je v zadnjem času dosti večja zaradi negotovega stanja v tovarni Kcko. Delavci so prejšnji teden za tri dni ustavili delo. Skrb za delovna mesta in za delo je zaradi poslabšanja gospodarskega stanja toliko večja, ker je to največji kolektiv v Suhi krajini. Uidi delavci Novolesovega Erga na Dvoru se otepajo s težavami. Pomanjkanje naročil, vse hujša konkurenca in “beg” programa v zasebne mizarske delavnice so resen problem 50-članskega kolektiva. Tako se lahko mnogi krajani upravičeno sprašujejo ali je v tem času potreben praznik, čeprav v skromnem obsegu. S. MIRTIČ V GLOBODOLU GASILSKA VESELICA ROMI - Fotografija je sicer iz barakarskega romskega naselja Žabjak v Novem mesili, podobna pa je tudi slika v Dobruški gmajni pri Škocjanu, čeprav tu po navedbah Škocjana zelo hitro rastejo hiše za Rome. V prihodnjih pogajanjih, v katerih bo sodeloval Škocjan, bo verjetno govor tudi o tem, po kakšnih predpisih in običajih so gradili in še gradijo hiše Romom v dobruški gmajni. (Foto: L. M.) GLOBODOL - Tukajšnje gasilsko društvo priredi v nedeljo, 23. julija, s pričetkm ob 16. uri veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Ivana Puglja, organizatorji pa za jedačo in dobro kapljico. Spomin na žrtve Brane Penca izdal brošuro s popisom žrtev 1. in 2. svetovne vojne MOKRO POLJE - Brane Penca z Dolenjega Mokrega Polja, ki okoli 15 let zbira podatke o svojem kraju, je pred kratkim izdal zgodovinsko brošuro Brane Penca Mokropoljčani s popisom in življenjepisom vseh vojnih žrtev prve in druge svetovne vojne iz domače vasi. Čeprav se ne zanima le za zgodovino vojne, se je za to izdajo odločil ob 50. obletnici zmage nad fašizmom, ki naj bi bila tudi od-dolžitev vsem, ki so dali svoje življenje za svobodo. Ime vasi izvira še iz časov, ko je stala v dolini v Grobelci in so ljudje zaradi pogostih poplav svoje hiše preselili na bližnjo vzpetino. Na začetku prve svetovne vojne štela 93 prebivalcev. V prvi vojni je bilo udeleženih kar precej vaških fantov in mož, od teh se štirje niso vrnili domov, vsi pa so padli daleč od doma v tujih deželah. Dosti bolj je kraj prizadela druga svetovna vojna. Vasje v začetku štela 101 prebivalca. Vojna pa je zahtevala življenje 16 fantov in mož; trije so bili civilne žrtve, dva sta padla v boju, dva sta bila ubita med vojno, kar 10 pa je bilo pomorjenih po vojni. Najstarejši je imel 46 let, najmlajši pa še ni dopolnil 11 let. T. G. Bo soglasje za obnovo kotlovnice? Stanovanjsko podjetje Zarja bi rado obnovilo kotlovnico v Šegovi ulici v Novem mestu - Naložba okoli 80 milijonov tolarjev - Če ne bo soglasja, sodišče NOVO MESTO - Stanovanjsko podjetje Zarja je kot največji upravnik stanovanj v Šegovi ulici v Novem mestu prevzelo tudi skrb za vzdrževanje skupne kotlovnice, ki ogreva več kot 24.000 kvadratnih metrov stanovanjskih in drugih površin v 17 blokih in drugih večjih objektih ter v 39 vrstnih hišah, Ker imajo zaradi dotrajane kotlovnice - stara je več kot 20 let - že lep čas precej težav z ogrevanjem, so se odločili za temeljito rekonstrukcijo in plinifikacijo te kotlovnice ter hkrati za sanacijo toplovodnega razvoda za stanovanjsko naselje. niki lažje prenesli finančno breme, bi lahko pri banki dobili posojilo, ki bi ga lahko odplačevali več let, “Tako kotlovnica kot toplovodni razvod sta dotrajana in potrebna temeljite obnove, o čemer govorijo tudi pogosti izpadi in visoki stroški zaradi popravil v prejšnjih sezonah,” pravijo na Žarji. Po nekaj letih prepričevanja je spoznanje o nujnosti temeljite obnove dozorelo tudi pri večini stanovalcev naselja, ki so večinoma hkrati etažni lastniki, s tem pa tudi solastniki ogrevalnega sistema. Ob rekonstrukciji kotlovnice bi se lahko že letos priključili na mestni plinovod, vendar bodo zadnjo besedo o tem rekli plačniki. Vrednost teh del, vključujoč projektiranje, rekonstrukcijo, izgradnjo plinskega priključka ter ureditev toplovoda po kineti, bi po grobi oceni veljala 78 milijonov tolarjev. Tako bi stroški teh del za povprečno veliko dvosobno stanovanje znašali okoli 200 tisočakov. Za financiranje te naložbe, ki bo za marsikaterega etažnega lastnika velik zalogaj, je Zarja konkurirala za sredstva Ministrstva za okolje in prostor. Kako je s to stvarjo, bo znano te dni, nikakor pa ne morejo dobiti več kot 30 odst. od vrednosti celotne naložbe. Da bi etažni last- • Vsekakor je za rekonstrukcijo kotlovnice potrebno soglasje vseh lastnikov ogrevalnega sistema v Šegovi, teh pa je nek^j sto etažnih lastnikov, nekaj pravnih oseb (trgovina Dolenjke, vidca na Šegovi in na Drski) in lastniki vrstnih hiš. Če bodo vsi dali soglasje, naj hi dela opravili do začetka kurilne sezone, če pa soglasja ne bo, bodo morali odločitev o rekonstrukciji kotlovnice doseči s pomočjo stanovanjske inšpekcije ali celo sodišča, kar pa bi delu gotovo precej zavleklo, in to, kot trdijo v Zarji, izključno na škodo stanovalcev. mesečni obrok pa naj bi znašal 5 do 10 tisočakov. A. B. Novomeška kronik POSLOVNIK - Opozicij'** w činskem svetu je veliko do tej -o bi čim prej sprejeli POslovn'k°.L str mestnega sveta. Tudi Pre?,za J. do sejo sveta so hoteli, da Pn®U ■ ob jem poslovnika končno na rjl red, vendar se jim to ni 'ZP° pr, Ko so na seji vprašali predse ^ sveta prof. Janeza Mežana.za ' “ dal na dnevni red sprejema P» vnika, je ta odgovoril, da zat^ ki je v vodstvu novomeške demokratske stranke,na *!* i, u Ho konferenci, ki jo jc sk.^ je|0n stranke, pohvalil z dobrim njihovih treh svetnikov v obe j svetu, ki da so tvorno sope ^ >..,4: nr:nrmii nnslOVHlK*1, svetu"'ki da so tvorno sodelo- V/ tudi pri pripravi poslovnik' prj razume, kdor more razum -PROFESOR-Na isti nov izume, kdor more razumem ( Ho PROFESOR-Na isti novna S|r konferenci se je Mežan * va svoje stranke zavzel tudi» ,y plače zaposlenih v šol s ■[) novomeških srednjih šola j ^ 2“j p isai i / profesorjev sloven« 2gr tujih jezikov. Vsi, ki kaj vd^jt odšli iz šolstva in si doo«‘ ^ _ plačane službe!” Mezan’.Pa prti’ slovenščine, je na zace ^ šnjega šolskega leta Pr!s.c'" meško gimnazijo iz Knjižnice |£| na Jarca, kjer je bil več let rJ. ma Naj ne razume, kdor ne vej zumeti! -,pdt zameti! a PRETEŽNO - Ko so *:dej nekim občinskim odlok0 uiti« jJjS tarja za kulturo, šport ‘n kegt n Roberta Judeža na seji o ^ i sveta pozvali, naj pove, kaj J ^ zumeti! :rta Judeža'na seji j* sveta pozvali, naj pove, J a sedilu mišljeno z besedo pr Prt je odgovoril, da PreteZI’le(jiijiiif ». več kot enkrat. Ko bo na to«l , ) valil še kakšno tako, bo«^ upravičeno zapisali, da F govori neumnosti. ... „nos* upravičeno zapisan, u govori neumnosti. .. vPos1' ZARJA- Možaka, k. Jj a,.i;„L. ,„i inir.i do poldne uol ZARJA - Možaka, k'J* J,«) deljek od jutra do> po'»“j* prej po trelefonu klical sko nodietie Zarja, Pa prej po treletonu Km-" |ai»' p- sko podjetje Zarja, pa razsv* { nihče oglasil, je končno e U lilo, da v tem primeru naJ, n0jaf za jutranjo, ampak za v „&( jo. ‘'“'e*" ""t - delnicah... ,«d p-R CECBIZ te SUHOKRANJSKA ^ Začele so se letne ku‘obot< reditve. Tako bo že ■r6d't(a JcdCl] julija, tradicio-naln P ^0, ^ kranjskimi 'gram>• vk» W»sij poskrbela priznan P pijaf%, «i|al Vrčkovnik, za jedačop'jr> Y. . V I Xl/i nociiCl- * poskrbela Priznan, /in pij2*p: 'itji Vrčkovnik, za jedač p •rejitev \ žužemberški gasilci- |. pa jim jih pripelj J javora.J® jt prag. Ludvik Legam 2 ^ jne**; P( DELOVNA dru!tev.$? &nr sih se glas delovnih j „ajf ^ »ei,c krajini izgubi v P P s pra p )ib nejL novic. Tako 00^1. nejših radiom; radionS ^5^ letnico delovanja- ^ / N0 sc n--;, srečujejo pa |0 akt’ p- bi|p limitcžavamt-Z*jenA "ISSKS^ia ;ko 240 članov m S.V H( < nndročiih- J preko ui«' več področjih- C' V času od 6. ^jnjšfl|CifliSjl|( novomeški P 'S« L °f s lc8c Sc S LS, Semiške tropine ' ^1NlSTER bohinc - Semiški 2 l°Vi"arJ' so sc dvakrat odpeljali v 4 Jano k dr. Hadu Bohincu, mini-’ j. 2a ®anost in tehnologijo, ter se Eovonl, za njegov obisk v semiški ™Dan pred obiskom so še enk-Pr.e,veriIi> če dogovor za torek S" ledcn velja. A v torek so ra zaman čakali. Po enournem sanju Jc iupan Ja[)ko Bukovec 2®1 v g|avno mes(o> aJj sc . mj ,„oLm?rda kjc na poti “zagozdil”, ug*2Vcdcl’da dr- Bohinc čaka Buknv C "a min'strstvu v Ljubljani, izdava iCjC od Presenečenja lahko te ,'i C.se: “Bes smo majhna obči-IMcAkaJ 'akšnega...” vfORMACUSKA POVEZA-PrioravT tcmam‘» k* sojih Semičani Bohin,«11 raz8ovor l ministrom ^ „m;-jebi,aludi‘.'boljša infn a >n informacijska novez: i« "rak, "')e b' a lud' “H-lJša infra-u vaserm 3 m '"formacijska poveza-V učinitr, r°m.tcr Evropo in svetom za tna a°r,CJŠi Prc,°k informacij, TokSica“inra'tehnolo8ijin|judi”' teiiJ ,n“)rmacijska povezava” a za približno sto kilometrov. l lnaijč^TER TAJNIKAR - Črno-' islc8a dnc nekoliko ! Scmfe V čakanjem na ministra kot !■ dejavnosti , nislcr za gospodarske « Ogovori (^' Maks Tajnikar je na ( mitiu, i/Un°rnclj zamudil “le” 40 ^jal na a zamudo ni obtožil cest, i dami^aajebilo,oliko ovinkov, ti Prebrati nr1» slabo> zato ni mogel >. iMp I jvPr- °8a najemne pogodbe %nik ,:rja “Bell. Eden od pred-! Ijučka, dl "1,ed'jcy J" prišel do zakoni sot,,'C Jc minister pred odho-f Sckretari posvetoval z državnim >’ črniko mi.aa cestc Marjanom ^etlike nt ‘en‘m društvom Vigred JčBiSkega k aka,1 s 'remi podobami Ni fot0»ir"5Ča okHli lc,a 193°- H F|a I ® aflJe so ‘Z zbirke Boži-Mara?3na’ dva Jc Posnel fo-ti,aka'je naih a-VI°r ,re'je pa ni znan. iiNaim dc[Z namcnicn metliškim " Posk..«n.. 'avcem. da hi z >nav^?d'Anica Kopinič, je pri ‘J Vtdl“8i' Po Plavah, in to vedno \ (i>,ct| aCnJu vsevednih iz-»JJ ne rriani?0VI°hloki. Zavistneži, v C,5ePetair a V nobcn' družbeni ^ 0 revno ,naokol‘. da kultura le l Pini*’’ kri tem'0' Se Predstavlja na-jt»^Vavarfn. P°zabUajo, da je Ko-j ki JCn irtoj n a.In skrbna ženska in da i Sšassssgt ] , r —■—- _______j f Prjf a|L P02f i?'1: štirje pa so sc . hNf:N'i >T° rKOV MANJ V lol "'ku (L|S Anpanu Cirilu Pun-z V 30-ods SOsvc,niki zn junij •< lit^.alj ,7“lacijo n„ »|i nkavntanjb^nc2a 'istih 50 od V S0 «i> ir,;'J0C'ne za l % • f. CSac ,okacijo"v 4 Jclj^ko^^ŠČe, kjer sta bila d Sz Poslan,. tradnem delu go-f državnem zboru tl Sti‘čatclii n’n 'rebanjski žu- '{»«“"■". " ee|,M koncu posveta iz- !S&Ž*3k£«3 ^S&iSGSa-j ^ ^^Vsef, ^čfar. naš najboljši Mii iz naših osa n KM* Voda iz Kolpe večkrat oporečna Črnomaljska Komunala lahko zagotovi dovolj pitne vode, ki pa ni vedno primerna ■ Največ težav z vodnima zajetjema v Adlešičih in Vinici, kjer črpajo vodo iz Kolpe ČRNOMELJ - Na črnomaljski Komunali se lahko pohvalijo, da se oskrba s pitno vodo v črnomaljski in semiški občini iz leta v leto izboljšuje ter da jim okvare navadno uspe popraviti v kratkem času. Sedaj oskrbujejo z vodo 15.100 prebivalcev v 87 naseljih. Na kanalizacijsko omrežje pa je priključenih okrog 3.200 krajanov. A četudi Komunala nima težav s količinami pitne vode tako kot v sosednji metliški občini, opozarjajo, da imajo probleme pri zagotavljanju pitne vode ustrezne kvalitete. Čeprav so v vseh črpališčih plinski klorinatorji, je voda občasno neprimerna za pitje. Predvsem problematični sta vodni zajetji v Vinici in Adlešičih, kjer črpajo pitno vodo iz Kolpe. Zaradi prekratkega reakcijskega časa tako imenovanega rezi- dualnega klora, kar jc posledica premajhnih zmogljivosti vodohramov, je voda večkrat oporečna. Kot je dejal direktor Komunale Bojan Košir, načrtujejo povezavo Adle-šičev in Vinice s črnomaljskim vodovodom. Sicer pa se zaradi poostrenega nadzora tako Zavoda za zdravstveno varstvo kot Komunale kvaliteta pitne vode izboljšuje. Seveda si v Komunali ne zatiskajo oči pred tem, da je cela vrsta IVinajstica prinesla srečo V gostilni Ogulin na Cerovcu prva zasebna belokranjska blagovna loterija • Škoda felicia odšla v Novo mesto GRADAC - V gostilni Ogulin v Cerovcu pri Semiču so v začetku julija pripravili 4. dneve piva Union, ob tem pa letos prvič tudi žrebanje srečk prve zasebne blagovne loterije v Beli krajini. Od 113 dobitkov jih je bilo okrog 20 večjih vrednosti, glavna nagrada pa škoda felicia, ki jo je dobila Ivica Ogrin iz Novega mesta. Gostilničar Marjan Ogulin kot glavni organizator in podjetnik iz Gradca Janez Molek kot glavni sponzor loterije sta pretekli teden v Gradcu predala srečni dobitnici in njenemu možu Marku ključe nove škode. Ogrinova, ki še vedno ni mogla dojeti, da se ji je nasmehnila takšna sreča, je povedala, da praviloma ne igra iger na srečo. Kakšno srečko kupi le na veselicah, a bolj zato, da podpre organizatorje, kot da bi pričakovala dobitek. “Srečka je imela na koncu številko 13 in prinesla mi jc srečo. Pred žrebanjem sem se šalila, da bom šla delat vozniški izpit, če bom zadela avto. Sedaj ga bom šla najbrž zares,” se nasmehne Ivica, ki je bila avta še toliko bolj vesela, ker imajo sedaj 12 let starega audija in si ne mlajšega, kaj šele novega, ne bi mogli privoščiti vsaj še nekaj let. Z možem sta namreč vložila veliko denarja v obnovo nekdanje podružnične šole na Črešnjevcu, kjer ima Marko mizarsko delavnico. M.B.-J. cevovodov dotrajana in da je njihova obnova neizogibna. Za letos načrtujejo rekonstrukcijo okrog 1.700 metrov vodovoda. V Kašči, Loki pri Pavičičih ter na Železničarski cesti v Črnomlju so obnovo * Organizacijska enota vodovod in kanalizacija na Komunali upravlja in vzdržuje 171 km primarnega in 149 km sekundarnega vodovodnega omrežja, črpališča, 1 prečrpava-lišče, 3 hidropostaje, 2 hidroforni postaji ter 7 vodohranov, v katere je moč spraviti 3.100 prost, metrov pitne vode. Poleg tega vzdržuje in čisti kanalizacijske cevi in vtočne jaške ter vzdržuje čistilni napravi v Semiču in poslovni coni Majer, dve mehanski čistilni napravi v Črnomlju in razbreinenilnik deževnih voda. vodovoda že zaključili, do konca septembra pa jo nameravajo še na Blatniku, v Dragatušu in Podrebru. M.B.-J. VAŠKA OLIMPIADA NA JUGORJU JUGORJE - Pri gasilskem domu na Jugorju pri Metliki bo v nedeljo, 23. julija, ob 16. uri tradicionalna zabavna prireditev “Vaška olimpia-da”, na kateri se bodo ekipe z vse Dolenjske in Bele krajine pomerile v šaljivi vožnji s samokolnico, iskanju zaklada, prenašanju vode, žaganju drv in igri s klobuki. Za zabavo bo poskrbel ansambel Vagabundi. MAJER SE PREDSTAVI ČRNOMEU - V soboto, 22. julija, bo v Črnomlju velika športno-kulturno-zabavna prireditev, namenjena predstavitvi podjetij v poslovni coni Majer. Dopoldne bo teniški turnir znanih osebnosti. V SOBOTO NOC NA KOLPI GRIBLJE - Turistično društvo Griblje prireja v soboto, 22. julija, že tradicionalno kulturno zabavno prireditev, Noč na Kolpi. Ob ansamblu Nočna izmena iz Celja, nastopajo pevka Helena Blagne in Alberto Gregorič. Vmes pa bo samostojno nastopala tamburaška skupina iz Dragatuša, program pa bo povezovala Vera Marušič. PRIJAVA ŠKODE ZARADI TOČE ČRNOMELJ - Do 1. avgusta je v občini Črnomelj mogoče prijaviti škodo, kije nastala zaradi neurja s točo. Obrazci se dobijo na Kmetijski svetovalni službi, Kolodvorska 34, ali na črnomaljski občini, soha št.l., in na referatu za komunalno infrastrukturo - za prijavo škode na objektih. BELA KRAJINA KOT PROVINCA VINICA - Črnomaljski odbor Slovenske nacionalne stranke pripravlja za soboto ob 18. uri ustanovitev pododbora za Vinico, uro pozneje pa vabi vse člane stranke in simpatizerje v gasilski dom na Vinici, kjer bo okrogla miza na temo “Bela krajina kot provinca”. Gost okrogle mize bo predsednik SNS Zmago Jelinčič. BELOKRANJSKI LIKOVNI BIENALE V METLIKI METLIKA - Belokranjski muzej v Metliki vljudno vabi na otvoritev razstave 4. belokranjskega likovnega bienala, ki bo v petek, 21. julija, ob 20. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu. Razstava bo na ogled do 4. avgusta. Dobro sodelovanje s pobratimi Metlika že vrsto let tesno sodeluje s pobratimi iz Italije, Avstrije in Hrvaški in 3. septembra bo srečanje ob 25. obletnici pobratenja med Metliko in Wa e - 2. agno METLIKA - Občina Metlika je ud leta 1968 pobratena z italijansko občino Ronchi dei Legionari, od leta 1970 z avstrijsko občino VVagno ter od leta 1982 s hrvaško občino Ozalj. Občine Metlika, Ronke in VVagna so v teh letih tesno sodelovale. ŠKODA FELICIA ZA IVICO -Organizator prve zasebne belokranjske blagovne loterije Marjam Ogulin in glavni sponzor Janez Molek predajata ključe škode feli-cie, ki je bila glavni dobitek, Ivici in Marku Ogrinovima iz Novega mesta. Ogulin in Molek sta zagotovila, da bo loterija postala tradicionalna. Uradna srečanja vodstev občin so praviloma vsako pomlad, a tudi vedno ob srečanju prebivalcev vseh treh občin, ki potekajo izmenično vsaki dve leti v eni od občin. Srečanja društev in organizacij potekajo v njihovi organizaciji. Tako izmenjujejo obiske in nastope kulturno-umct-niška društva, športna društva, ribiči, gasilci, borci-veterani in drugi. Vsako lelo letujejo v eni od občin tudi Trebanjski peki pečejo pecivo tudi za Ljubljano Ljubljanski podjetnik prodaja trebanjske izdelke TREBNJE - Trebanjska pekarna, ki spada pod streho Dolenjskih pekarn, se po nedavni posodobitvi opreme še pogumneje ozira za novimi kupci. S pomočjo svojega zastopnika, ljubljanskega podjetnika Arn-ška, si je že priborila odjemalce, predvsem peciva, sirovih štručk in žemljic, na Kliničnem centru, v policijski šoli v Tacnu in Ljubljanski banki. Podjetni Kašič pa se je domislil še zanimivega načina prodaje peciva: namreč v Ljubljani dvakrat ali trikrat tedensko prodajajo trebanjsko pecivo, zaenkrat še pretežno na Dunajski cesti, s triciklom. Izmenovodja v trebanjski pekarni Martin Kašič nam je povedal, da prodajajo kruh in pecivo tudi Grosupeljčanom. Na vprašanje, zakaj se je odločil za pekovski poklic, pa je Kašič, doma iz Migolice pri Mirni odgovoril: “Na naši do- F* i Martin Kašič mačiji je živelo še 5 sester in 2 brata, vse prej kot razkošno, zato smo dobesedno vsi otroci skušali čim prej priti do svojega kruha. Brat mirenskega frizerja Cvelbarja je imel pekarno v Trbovljah, kjer sem se priučil za peka. Zdaj imam 26 let delovne dobe, od tega 14 let v Trebnjem, prej pa sem delal pri mirenskem peku Lončarju. Z izobraževanjem ob delu sem pridobil kvalifikacijo. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil za ne ravno lahek poklic, ki terja nočno delo.” otroci in prav sedaj je po deset otrok iz Metlike in Ronk na počitnicah v Wagni. Vinogradniki iz Ronk in Wagne pa sodelujejo s svojimi vini vsako leto tudi na razstavi belokranjskih vin v okviru metliške Vinske vigredi. S sosednjo občino Ozalj so Metličani sodelovali predvsem na področju gospodarske infrastrukture, zdravstva, kmetijstva, varovanja Kolpe in revitalizacije višinskega dela obeh občin. Občine Ronke, Wagna in Metlika načrtujejo v letošnjem letu vsaj še tri večje skupne akcije. Tako bo 2. in 3. septembra v Metliki srečanje ob 25. obletnici pobratenja med Metliko in Wagno. Praznovanja sc bo predvidoma udeležilo okrog 100 gostov iz Italije in Avstrije, zato se je občina že obrnila na občane, da bi pomagali pri organizaciji srečanja, predvsem pa, da gostom ponudijo prenočišča. Sicer pa bo septembra tudi srečanje borcev NOB iz Metlike ter prebivalcev krajevne skupnosti Suhor z borci brigade Fontanot iz Ronk. Otroci osnovnih šol iz Metlike in Wagne pa bodo sodelovali v projektu “Mladi 2.000”, ki ga vodi italijansko ministrstvo za šolstvo. Ob zaključku projekta bodo izdali trojezični zbornik prispevkov. Z občino Ozalj pa v Metliki načrtujejo stike na enak način in v podobnem obsegu kot doslej. M.B.-J. Osemkrat prvi Črpalka v Vinici nadaljuje s tradicijo VINICA - Petrol organizira od leta 1986 med svojimi šestimi enotami v Sloveniji tekmovanje o urejenosti servisov, poslovanju in odnosu do strank. V brežiški enoti je bencinski servis v Vinici kar osemkrat osvojil prvo mesto. Le lani je bil drugi; prvo mesto pa je takrat zasedel črnomaljski bencinski servis, ki ga vodi Bogomir I ludak, ki je bil dolga leta poslovodja v viniškem servisu. “V Vinici tudi po odhodu Hu-daka, od katerega smo se veliko Tine Balkovec naučili in smo mu hvaležni, nadaljujemo s tradicijo urejenega bencinskega servisa,” pravi poslovodja Tine Balkovec, ki je na tem bencinskem servisu od leta 1984. In v čem je skrivnost viniškega uspeha? Balkovec pravi, da s sodelavcem Jožetom Radovičem vesta, da morata skoraj vse postoriti sama. Ne moreta se zanašati na druge, nekoliko le na snažilko, ki pride vsak drugi dan. In stranke so očitno zadovoljne. Po Tinetovih besedah predvsem ne skoparijo s pohvalami Hrvati. Urejenost servisa je tudi pomemben kamenček v mozaiku razvoja turizma. Tega ni prezrla niti Turistična zveza Slovenije, ki je v zadnjih nekaj letih Vini-čanom v kategoriji bencinskih servisov kar dvakrat podelila “Pečat gostoljubnosti”. V prihodnje pa bo gotovo vsaj še razlog več za priznanja, saj nameravajo letos obnoviti notranjost servisa, ki je star že 20 let, ter s tem še izboljšati ponudbo. M.B.-J. VLADO KRESLIN IN BELTINSKA BANDA METLIKA - V okviru metliških kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bo v soboto, 22. julija, ob 21. uri na grajskem dvorišču nastopil Vlado Kreslin z BeltinŠko bando. Ker se godci, ki so privekali na svet v začetku tega stoletja, le še občasno odločijo za nastope, bo njihov koncert v Metliki še toliko večji spektakel. Če bo slabo vreme, bo prireditev v športni dvorani metliške osnovne šole. Poje trebanjskemu turizmu navček? TUrizmu ne, prej TIC-u, ki naj bi prispeval k promociji občine TVebnje - Studio 5 Marka Kapusa je prekinil pogodbo./ občino - Bo občina našla drugega izvajalca? TREBNJE - “Stopnja razvitosti turizma v trebanjski občini še ne omogoča zaslužka s turistično informacijsko in promocijsko dejavnostjo. IVdno sem sicer prepričan, da se bo tudi od te dejavnosti dovolj kmalu dalo živeti, toda sklep občinskega sveta o, po mojih izračunih, manj kot 50-odstotnem financiranju Turističnu informacijskega centra (TIC), ki ste ga sprejeli na seji sveta 5. julija letos, je vendarle močno preuranjen,” je sporočil trebanjski samostojni podjetnik Marko Kapus občinskemu svetu IVebnje razloge, zakaj se je odločil, da njegov Studio 5 s 6. julijem prekine poslovno sodelovanje z občino 'IVebnje. Občinski svetniki so namreč na že omenjeni seji skoraj soglasno (le eden je bil proti) zahtevali od dosedanjega pogodbenega partnerja Studia 5 poročilo za leto 1994 in za letos, iz katerega bo jasno razvidna poraba proračunskih sredstev. Navkljub pisni informaciji Studia 5 in strokovne službe so namreč ugotavljali, da imajo še premalo informacij, ker niso dobili v roke poročila o opravljenem delu in o programih. Svetniki so sicer menili, da je turistična informacijska dejavnost potrebna. Predlagali so skle- nitev začasne pogodbe za drugo letošne polletje s Studiom 5, od 1. julija do 31. decembra pa izvajalcu ne bi zaračunavali najemnine za poslovne prostore TIC, priznali pa bi (le) še polovico stroška zaposlene delavke na TIC-u. In tu tiči za Kapusa kot podjetnika povsem nesprejemljivo stališče svetnikov, kajti on se vendarle ne more obnašati kot nekakšen lokalpatriot, ki bo vse naredil obrtniško solidno, a napol zastonj, kot bi verjetno nekateri najraje videli. Tudi ob pomoči še nekaterih posameznikov in ustanov je Kapus izpeljal nekaj pomembnih projektov, pri čemer ne gre zanemariti niti 11 turističnih zloženk oz. prospektov ne nadvse uspešene * Spomniti kaže, da seje potem, ko je Marko Kapus odstopil kot predsednik mokronoškega turističnega društva in orgunizator dolgoletne Dolenjske kresne noči v Mokronogu, prireditev, kakršne bi bili veseli mnogo večji kraji, naglo sesula in nič ne kaže, da bo spet kmalu oživela. Kaj se utegne zgoditi s TlC-em, ali so se 'IVebanjci zlahka pripravljeni odpovedati njegovemu poslanstvu in celo ljudem, ki so nekaj koristnega naredili za promocijo njihovih krajev in občine? predstavitve občine Trebnje na zadnjem sejmu Alpe - Jadran Svoboda gibanja- P. PERC IZ NAŠIH OBČIM Wil Častitljivih 95 let Gasilskega društva sv. Gregor Z gasilci praznoval ves kraj in okolica SVETI GREGOR - Pri Sv. Gregorju je bila v nedeljo, 16. julija, slovesna proslava ob 95-letnici tamkajšnjega gasilskega društva. Na njej so predstavili društveno kroniko, na gasilskem domu pa so odkrili fresko sv. Florjana, ki jo je naredil slikar Dore Južne iz Ljubljane, blagoslovil pa domači župnik g. Šivic. Zbrane gasilce iz občinske GZ Ribnica, iz občine Velike Lašče in številne goste so pozdravili: Slavko Adamič - predsednik PGD sv. Gregor, Anton Adamič - predsednik KS sv. Gregor in Jože Tanko - ribniški župan, ki je govoril o pomenu gasilstva kot posebni društveni dejavnosti, ki ima v teh krajih častitljivo mesto. Na proslavi je bil organiziran slovesni mimohod praporščakov in mobilnih desetin z gasilskimi vozili, prednjačil pa je prastari gasilski voz z ročno brizgalno in konjsko vprego. Kulturni program so pripravili sle-menski pevci in šolarji, slavje pa se je nadaljevalo tako, kot se za gasilce spodobi - z vrtno veselico in srečelovom. A. KOŠMERL V Taborsko steno V nedeljo bo tam srečanje ob 50. obletnici zmage KOČEVJE, OSILNICA -Tovariško srečanje borcev, krajanov in mladine bo v soboto, 22. julija, ob 10. uri pri Taborski steni v občini Osilnica. Slavnostni govornik bo kočevski župan Janko Veber, o tragičnih dogodkih 24. julija 1942 pa bodo seznanjali prisotne tudi preživeli udeleženci boja v Taborski steni in drugi. Srečanje organizirajo: Skupnost borcev prvega Kočevskega odreda, ZZB občine Kočevje ter krajevni organizaciji borcev NOV iz Kočevske Reke in Osilnice. Najlažji dostop z motornimi vozili je iz smeri Loškega potoka prek Travnika, Lazca in Podpreske do Drage, kjer se odcepi pot na levo do Taborske stene. Iz Kočevja bo na srečanje odpeljal posebni avtobus. Z osebnimi vozili ali avtobusom pa je možno priti do Taborske stene prek Štalcerjev, Kočevske Reke in Borovca. Pri Taborski steni je dovolj veliko parkirišče. Iz doline Čabranke pa je se da priti tudi peš. J. P. Zakon je suhorobarje zdesetkal Deželo suhe robe je nov obrtni zakon močno prizadel - Rešitev je v statusu kmeta - Da ta ne bi postala dvorezen meč, bodo določili nova merila RIBNICA - V ribniški občini živi okoli 500 ljudi, ki so imeli potrdila, da izdelujejo izdelke domače ali umetne obrti. S sprejetjem novega obrtnega zakona so ta potrdila postala neveljavna, merila za pridobitev novih pa izpolnjuje od vseh le približno desetina. Rešitev za preostale je v pridobitvi statusa kmeta, kar pa lahko v ribniški občini postane dvorezen meč. Po novem si Suhorobarji morajo pridobiti mnenja pri komisiji na obrtni zbornici, ministrstvu za gospodarske dejavnosti in ministrstvu za finance. Ker je pogoj za pridobitev dovoljenja, daje izdelek izdelan pretežno ročno, si bo takšno dovoljenje lahko pridobilo le okoli 50 izdelovalcev suhe robe. Vsi ostali suhorobarji bi si po novem zakonu morali pridobiti status samostojnega podjetnika ali druge družbe. “Ribniška občina je zaradi suhe robe in velikega števila suhorobarjev, ki pa večinoma delajo s stroji, posebnost v državi. Nove zakonsko zahtevane oblike organiziranosti zato za suhorobarje skorajda ne prihajajo v poštev. Rešitev zanje vidimo v možnosti, ki se je pojavila tako v obrtnem zakonu kot v pravilniku o izdajanju obrtnih dovoljenj, da lahko osebe, ki imajo status kmeta, priglasijo na obrtni zbornici svojo dejavnost kot dopolnilno na kmetijah,” pojasnjuje Pavle Hočevar z ribniške obrtne zbornice in dodaja, da pristojna ministrstva sedaj delajo na določitvi meril, katere dejavnosti se bodo lahko priglasile kot dopolnilne na kmetijah. M. LESKOVŠEK-SVETE V SOBOTO V SODRAŽICI POP DESIGN SODRAŽICA - Skupina Pop de-sign letos praznuje 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti pripravlja zabavni večer, ki bo v soboto, 22. julija, ob 20. uri v Sodražici. Zabave se bodo udeležili tudi vsi stari člani skupine na čelu z Miranom Ru-danom, kot gostje pa bodo nastopili Čuki. Vabljeni! Pavle Hočevar VEC DENARJA Ribniški proračun pod streho STRUGE POD DOBREPOLJE STRUGE - Letos mineva 70 let, odkar uspešno deluje na tem območju prostovoljno gasilsko društvo. Več kot tri desetletja so bili gasilci tega kraja vključeni v občinsko gasilsko zvezo Kočevje. Po uvedbi lokalne samouprave ob koncu minulega leta delujejo v novi občini Dobrepolje, kjer so se vključili še s šestimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v novo občinsko zvezo gasilcev te občine. RIBNIŠKI VRTEC POZIVA RIBNICA • Ribniški vrtec poziva vse, ki zahajajo na igrišče v popoldanskem času, naj najprej pregledajo površine, kjer se otroci igrajo. Čeprav to med tednom narede že dopoldan delavci vrtca, dodatna previdnost ni odveč, če hočemo preprečiti poškodbe otrok. V večernih urah namreč na igrišče zahajajo mladostniki, ki za seboj puščajo različne odpadke in razbite steklenice. Starši naj bodo še posebno pozorni na morebitne injekcijske igle. V primeru otrokovih poškodb predlagajo staršem, naj obiščejo zdravnika. Enako naj bi veljalo tudi, če otrok na Igrišču dobi klopa. KATERI VRT BO NAJLEPŠI? KOČEVJE - TUristično društvo Kočevje je v sodelovanju z M-KG in drevesnico Pinus razpisalo natečaj za najlepši vrt Kočevske v tem letu. Najlepši vrt mesta Kočevje in najlepši vrt podeželja bosta nagrajena. Prijave za tekmovanje zbira Turistično društvo Kočevje v mesecu avgustu, ogled in ocenjevanje pa bo izvedeno septembra. Začetek rekonstrukcije ceste Loški potok - Nova vas LOŠKI POTOK - Na dobro pripravljen osnutek proračuna - tolmačila ga je Marjana Radivojevič, vodja proračuna občine Ribnica na seji občinskega sveta 13. julija. Tako je višina proračuna ostala pri 83 milijonih tolarjev, 64 milijonov dobi občina iz republiškega proračuna, ostalo razliko pa bodo pokrili iz izvirnih sredstev, ki jih pobira občina po zakonu o lokalni samoupravi. Odhodkovna stran sicer znaša 91 milijonov, primanjkljaj osmih milijonov pa bodo pokrili z zadol- ževanjem, če bo to nujno potrebno. Sprejeti sklep o namenski porabi proračunskega denarja zavezuje uporabnike k skrajni varčevalni politiki. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva in temu kot zagonska sredstva namenili 2 milijona. SEVNICA - Občinski svet je naročil občinski upravi, da za delovanje javnega zavoda Radio Sevnica poišče dodatni vir prihodka v višini milijon tolarjev. Svet je naročil radiu, da pripravi sanacijski program za delovanje zavoda ter predloži občinski upravi finančno poročilo o poslovanju radia v prvem polletju letos in finančnem načrtu za leto 1995. IHHiiibeH« PODRTIJA NA MEJI - Na slovenski strani mostu preko Kolpe med Mirtoviči in Gašparci je že več mesecev ali celo let poškodovana kamnita ograja mostu. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da jo bo nova občina Osilnica končno popravila. Na enem izmed porušenih kamnov je napis, da je ta most v tridesetih letih tega stoletja zgradila Savska banovina. Tudi napis, ki je komaj še čitljiv, bi kazalo obnoviti in ga vzidati na staro mesto. (Foto: J. Primc) Sprejetje odloka o javnih službah je preloženo za 6 mesecev. Župan in svetniki menijo, da se mora ta služba, ki jo vodi ribniška Komunala, preoblikovati tako, da bo odgovarjala za obe občini. Svetniki so dali tudi pristanek za preureditev ogrevanja v osnovni šoli Hrib. Celotna investicija bi znašala od 3,2 do 3,5 milijona tolarjev, idejni projekt pa predvideva ogrevanje tudi zdravstvenega doma in občinske stavbe. Svet je za ta projekt ododbril 1 milijon tolarjev. Izrednega pomena je tudi sklep, da se takoj začne rekonstrukcija in asfaltiranje že leta sporne ceste Loški potok - meja z občino Stari trg. Preostali del v dolžini 2 km pa, upajo, bodo takoj uredili tudi sosedje. Dela se bodo po zagotovitvah župana Janeza Novaka začela že v avgustu. Investicija bo veljala 50 milijonov tolarjev in je finančna konstrukcija že zaključena. A. KOŠMERL SUKAR NA SEVNISKEM GRAJSKEM POLETJU 95 SEVNICA - V atriju sev-niškega gradu bo v soboto, 22. julija, ob 20.30 nastopila skupina Šukar, ki letošnje poletje nadušuje občinstvo po Sloveniji, zato so njeni koncerti pogosto razprodani. Skupina Šukar je izdala dve samostojni kaseti, z njenimi temperamentnimi glasbeniki, ki pa izvajajo tudi zelo čutno glasbo, včasih sodelujeta tudi Vlado Kreslin in Jani Kovačič. Koncert skupine Šukar bo verjetno eden vrhuncev sicer zaradi omejenih sredstev od lanskega precej bolj skromnega sevniškega Grajskega poletja 95. Generalni pokrovitelj Grajskega poletja je Lisca, pokrovitelj sobotnega večera pa ja Kopitarna Sevnica, ki bo ob tej priložnosti razstavila novo kolekcijo obutve za sezono 1996. Predprodaja vstopnic bo v občinski knjižnici in eno uro pred koncertom. Ne bo spomenik neumne politike SGP Posavje prevzelo največje breme pri ureditvi HTC Sevnica - Do jeseni bo urejena celotna okolica HTC - Zaposlili bi vsaj še 20 delavcev - Pohvala Dolenjske banke SEVNICA - Hotelsko-trgovski center (HTC) v Sevnici, potem ko so delavci sevniškega SGP Posavje dokončali fasado, ponuja v teh poletnih dneh lično, predvsem pa povsem drugačno podobo od tiste pred letom dni, ko so 21. julija na Lisci predstavniki SGP Posavje, Gostinskega podjetja Sevnica, občinskega stanovanjskega sklada in boštanjskega zasebnega podjetja Leo slovesno podpisali pogodbo o ureditvi zakupljenih 2442 m2 prostorov oz. pripadajoče fasade. A ko bi sc vsi pogodbeni partnerji obnašali tako kot podjetnik Leo, ki je novembra lani, ne da bi pojasnil razloge, odstopil od pogodbe, s katero si je za 5,3 milijona tolarjev zagotovil 330 m2 poslovnih prostorov v HTC, bi bila podoba HTC še ved-, no klavrna. Tedaj bi se lahko ško-deželjno hihitali tisti, ki so ob zastoju pri gradnji že napovedovali, da je to še en spomenik nespametne politike več. Z zastojem gradnje spodjesavske verige elektrarn je namreč Savskim elektrarnam Ljubljana (SEL) zmanjkalo sape za to naložbo. Prostore SEL in podjetja Leo je odkupilo SGP Posavje in tako postalo lastnik skoraj polovice oz. 1500 m2 prostorov. “Moram poudariti, da se je potem, ko smo se lotili fasade, močno povečalo zanimanje za nakup poslovnih prostorov v HTC, posebej pa po konačnih delih. Največ prostorov. ki smo jih prodajali tudi po 3200 mark kvadratni meter, si je zagotovila zavarovalnica Triglav, sledi Piramida Zagorje ter še precej domačih in firm iz drugih krajev Slovenije. Zdaj je naprodaj le še manjši lokal. Nasploh smo lahko v 125-članskem kolektivu letos zadovoljni, saj smo v prvih petih mesecih povečali realizacijo za 138 odst. glede na enako lansko obdobje. Povprečna plača je bila v tem času okrog 75.000 tolarjev, samo v maju pa nekaj manj kot 82 tisočakov. Kvalifikcijska sestava zaposlenih se • SGP Posavje ima dosti dela, predvsem v Posavju. V Brežicah gradijo Sevničani nov avtosalon Radanovič, na Bizeljskem šampanjsko klet Istenič, v Termah Čatež so sodelovali pri gradbenih delih pri restavraciji, pri novem hotelu pa bodo sodelovali pri zunanji ureditvi. Končali so dela za SEL na Vrhovem pri Kupovki, pred rokom pa obnovili prostore za Dolenjsko bunko v Brežicah in bili zato deležni pohvale in premije. Karel Makari, direktor SGP Posavje je izboljšala, a še vedno bi takoj zaposlili 20 do 30 delavcev, predvsem zidarjev, tesarjev in gradbenega inženirja. Le še okrog 15 odst. zaposlenih je tujcev, pretežno iz BiH,” pravi direktor SGP POsavja Karel Makari. p PERC Proračun sprejeli brez razburjanj Sevniški svetniki niso imeli pretežkega dela SEVNICA - Brez večjih sprememb so sevniški svetniki po drugi obravnavi sprejeli predlog občinskega proračuna za leto 1995. Po bilanci predvideva za 630.809.716 tolarjev prihodkov in za 701.796.682 tolarjev odhodkov. Zagotovljen obseg porabe za letos predvideva 542.312.000 tolarjev, to je le še 85,7 odstotka lanskega obsega zagotovljene porabe. Tako znaša nova povprečna poraba na prebivalca v sevniški občini 28.583 tolarjev, kar znaša 94 odstotkov povprečne porabe na prebivalca Slovenije.Sevniška občina dobi z republike vsak mesec za okrog 16 do 20 milijonov tolarjev za t.i. izravnavo. Za delo izvjalskih organizacij pojde letos iz proračuna največ denarja (282,4 milijona), to je skoraj za četrtino več kot lani. Največ proračunskega denarja naj bi šlo za izobraževanje (122,1 milijona) in za otroško varstvo (121,4), sledi kultura (21), šport (12,5) in socialno skrbstvo (5,3 milijona tolarjev). Upoštevati pa kaže še pomembnejše postave za t.i. socialne transferje, in sicer za socialno skrbstvo (44,6) in za zavarovanje občanov (10,8 milijona tolarjev). Za delo občinskih upravnih organov je letos predvidena slaba polovica manj denarja kot lani (75 milijonov), od tega bo šlo 37,4 milijona za plače. Za komunalno in cestno dejavnost bo šlo iz sevniškega proračuna ravno toliko denarja kot lani (za komunalo 33,3 in za ceste 30,6 milijona), za kmetijstvo pa za slabo četrtino več kot lani, skupaj 22 milijonov tolarjev. Za požarno varnost namenja proračun okroglih 15 milijonov tolarjev. Za krajevne skupnosti namenja proračun le približno toliko denarja kol lani (4,8 milijona) ali le 400 tisočakov več, kot bo plačal le za obresti za najela posojila za komunalno dejavnost. Teh obresti za razvoj obrti in podjetništva je za 6 milijonov, za telovadnico pa 4,3 milijona. Pri drugi obravnavi so oklestili za 160.000 tolarjev le postavko za občinsko borčevsko organizacijo, ki naj bi po prvotnem predlogu dobila toliko denarja kot lani -600.000; za to razliko bodo povečali proračunsko postavko materialni stroški. Drobne iz Kočevja^ SEZONA SE JE ZAČELA Skozi Kočevje je proti morju ve več prometa. Gostišča imajo jene vrtove. Oblačila, pred jene vrtove. Oblačila, pfeu žensk, so vedno krajša alipaP' klana, da je res videti veliko‘9* ga. Bazenček pred samskim b sredi mesta pa je še vedno vode in Jarmove “Deklice s P® ko”, čeprav je bila ponovna p vitev tega kipa načrtovana« minuli dan državnosti. „q. PREOBREMENJENI r ŠTARJI - Te dni si se lahko ko si dobil vabilo, naj bi P ^ delovni sestanek prejšnji d "' ji I tež "je lak nul nel kila boi veti več bo i pri is.omunun. OBČAN SPRAŠUJE. MEDVED ODGOVAEP - Zakaj vlomilcipoidcuM0^ |“Pj ivsod, le v upravnih P povsod, .. Namene? , -..n A’ - Ker je tam celo odklenje" ^ ta težko odpreti, kaj šele c lenjena! Ribniški zobobol ------------—rn7iz0' RAZVREDNOTENJE^,) k BRAZBE - Že °d,mafc“^ Rib' % ^•««35 s ničane, ki so prijavljeni na pfl. za zaposlovanje, da j ni^! družijo. Gre za tiste, sel# možnosti, da bi ustanovili i0- družbo^ali si pridobili . ^ za za družbo ali si pridobili opra' voljcnje, pa tudi tiste, Vs£l* k/ ljajo kakšno delo na/ Helaj0^a|e: tem nudijo možnost, da ^ nj' roma poslujejo legalno P t)e hove firme, ki je registrira" tislj ^ dejavnosti. Vse ,eP°AnJgdaVjJ f‘k.; kar pa pri tej ponudbi vretr | je dejstvo, da izobrazba n ^ niti počenega groša. , |a|,kOsJ namreč omogoča vsem, u opra ^ mostojno ali na svoj ra^dejav< Brce B£caa&?»' Kvnin nntrrliteV V dfUZD* S Da, tudi s položaja člana ..enave e( Ribnica. V pismeni izj razlog Pa le, da odstopa iz oseb s t6rti< L|i ribniški svetniki pa s0 , |0p K H dovoljili in njegov °? n0s% lj5i razprave sprejeli. l***Lf& »P, zadnji seji sveta kone j rankc p lizunovega svetnika N, Cirila Puclja. 'til VZGOJA - Kosm°a "rake1",/ jjbje clja, očeta 14-letneg nc ^ L oj| m ,,,L\ I n ri n Il»nria. ki J clja, očeta J‘»-'.cl,,lf7je na "f/ jS modelarja Igo^-JH? nem mednarodnem “Ja a so to javnost, ki s svetovn it>e sp vegu, en gove zasluge kakršne ni t svojega žepa zaiaga.C^vf^; jih prostorov. vt0 .. im. Pre '"'ffi'"S™ s sevniške obrtnike o^jlo v |.cg : je pred letom dni V ■ ga stvar pa odločil" ^ošn)0 „(1^ W' kup 330 m2 prostor0 ’ ^ je f fc)t, Jeseni lani, ko je je N' iU odstopil od P°S0, iluziji V^i končno konec vseh 'Rl# . > NEDAJOPARN^tnik'!,#)" končno konec v.’ NEDAJOPAHN^stnik1^ &SS&& Ji K.sevscU*^ > Stanovalci se J AJkaj ie[CepdU A nihče niti obvest . L, W p ,m’r^!"i:wna d‘d<> za morebitno so^^vne/ V tovrstna poslovna rCdk t,| • zasedla precej zeta . J' risč. »rcccj *e ia i , J' -rsssss^^ is: sobe l % hvn “•bil Sacii ““pr V sp. -i ,sv0' ,o4 ^ 1 jfške novice PREŽENIMO dolgčas - c v., 2 razsvetljavo na kosta- j ^kem otoku smo že pisali in | nnirl lc ^ttstanjeviea celo za trc- "4vetrolUKakkrjCS|vilale Klati ne"ro.v- Kaksna politika je , L,. ’ n,dm ni znano, prav gotovo pa [| veti' S0^0t0 mesto okrašeno in os-'t vi ,23 vsc ,cmnc noči nazaj. Še % boigPraeLK°S,wnjcviiikc noči’ kJcr toefitCAaijsambel Juhej, nekateri 0' 8'asbo' važivnbliUbljai° “ doda.,no dil pragu p!,Seveda na sv‘>jem * itirimin^K J kdorcčc' da se z vsemi po- jmr| i ne bor|mo za boljši turistični ulji vrvj,’ eprav vsak vlcče za svoj konec staniev; ^1N0 - te nekateri v Ko-dJiv v'varčujej° 2 elektriko, pa kem z barvo. Novo črpal-i'£m&u,S°-resda z8radili v rekord-urerin; 1 niso pa ob tem primerno “znake StC,’ki pelie m'mo. Barvne m "|arsi|tona,Jl blj gotovo pomagale tt0eni|n|m.u’.,da bl se še pravi čas !®J skrajniP|0čn.lku’ v katerega se izteče ki ta,..- esni Pas ceste. Tako vozni- " ‘IVU lil IJ mmu, da bi sCiPJ°Čniku'v katerega se izteče ki tava| esni Pas ceste. Tako vozni->■? vcit0 J, p? eesti. Domačini zdaj že K Jrcdini !rcba peljati bolj po 11' 11051 v piočnfk6 Pa CCSta pcljc naraV‘ *■ Praizvodie^' Po,rdi,° o tem, da je la aoveou1? pap|rja v Krškem dobi-Jobiii s„ 'astnika, smo novinarji faltala D n,a. Parkirišču, kjer so nas Sija*,‘ Pkord v Skoku s palico. HP°ročahStUdio Brežice -je oni $Nn* hodo8°dkih,kisosev J ?lol0naParkirn,reili’nat°Paju , K.vlrV'1 prostor, kjer je \kuS^°’ ki 8a jc r \|| J«sedpi 2 E1- Sopotnik !’ Veznik nazadniem sedežu „ s%yALlKOMBr A*CANo KAM Vratii Par^iran v centru \/» (V p. s •!& jk ‘P,s Merma AM5 MŠi n naših občinMM Stečajniki so pogosto grobarji Vrsta stečajev se razpleta neugodno za Posavje - Odliv kapitala, ukinitev proizvodnje, prepočasni stečaji, slabi odnosi med stečajnimi upravitelji in najemniki KRŠKO - V Posavju je trenutno v stečajnem postopku 15 podjetij, v brestaniškem Sigmatu pa je bil stečaj zaključen novembra lani in v sevniški Žagi končan maja letos s prisilno poravnavo. Novoizvoljeni upravni odbor območne gospodarske zbornice za Posavje je na svoji prvi seji ugotovil, da je obseg stečajev glede na gospodarski potencial regije velik in da za povrh postopki v nekaterih primerih ne potekajo ugodno za regijo. V Posavju menijo, da bi morali biti stečaji priložnost za prestrukturiranje podjetij, ki sicer imajo težave, a hkrati tudi možnosti za obstoj na tržiščih. V regiji sta le dve podjetji v postopku likvidacije (Clann, družba za proizvodnjo, trgovino in posredovanje iz Loke pri Zidanem Mostu, in Makro, Obrtna zadruga Sevnica), medtem ko naj bi ostalim pod- • Posebej problematične so še vedno zadeve okrog stečaja preobraženega nekdanjega krškega SOP-a. V Kleparju, kot smo že omenili, postopek teče prepočasi, SOP Novo-line pa nima nepremičnin. Proizvodnja v nekdanjem velikanu stoji, menda predvsem zaradi previsokih najemnin, kapital pa je odtekel iz regije s pomočjo Sklada za razvoj. V lasti Sklada so po neuradnih podatkih še 4 podjetja: Stilles Sevnica, SOP Krško (bivša SOP Oprema), Metalna TGS Senovo (v okviru Metalne Maribor) in Inkos Krmelj (Sklad ima še 5-odst. delež). Sklad je predlagal 7 posavskih podjetij za stečaj, 3 podjetja pa je prodal. Dvojmoč, so dolžni tudi najti takega kupca, ki bo oživil proizvodne programe. To je tudi ena od najglasnejših zahtev zadnje seje upravnega odbora regijske zbornice. Zahtevali so še pospešitev stečajnih postopkov v SPE Krško, v Sava papirju Krško in SOP Klepar Krško. Posebno za slednja dva so člani odbora ugotovili kritično stanje in pri tem posumili, da počasnost služi tudi osebnim koristim stečajnega upravitelja. Nasploh so mnenja, da je treba izboljšati odnos med stečajnim upraviteljem in na- jemniki. Zavzeli so se tudi, da se s čimprejšnjim javnim razpisom o prodaji pospeši reševanje stečaja v podjetjih nekdanje Kovinarske Krško, kjer je premoženje ovrednoteno, vendar ga še niso niti poskusili prodati. V Tehnoloških sistemih Sevnica je premoženje prodano in tudi plačano, v SPE Krško kljub štirim razpisom ne najdejo kupca za nepremičnine, v Tovarni konstrukcij Krmelj se ubadajo z denacionalizacijo in vrnitvijo premoženja v naravi, v krškem Vidmu so ponovili razpis za prodajo premoženja (vendar tu proizvodnja teče), v Kovinoplastu iz Jesenic so nekaj premoženja prodali, sicer pa ne najdejo kupcev za nepremičnine. B. DUŠ1Č GORNIK Počitniškega dela za vse ni Velika ponudba, še večje pa povpraševanje - Po ceniku servisa najnižja tarifa 330 tolarjev na uro godb^Srmo ŽE 140 LET KAPELE - 140. obletnica ni kar tako in če jo slavi pihalni orkester, se spodobi, daje proslava bučna. Pihalni orkester Kapele bo za to poskrbel konec tega tedna, V soboto ob 19. uri bo slavnostni koncert orkestra, da bo večer še zanimivejši pa bo z dodatnim koncertom poskrbel Alpski kvintet s tremi ljubiteljem glasbe poznanimi imeni: Otom Pestnerjem, Ivanko Kraševec in Branko Kraner. Gosta večera bosta še ansambel 40 x band in Jože Galič. V nedeljo popoldne bodo Ka-pelci nadaljevali s slovesnostjo. Ob 16. uri se bo domačim godbenikom v povorki skozi kraj pridružilo Še nekaj starih in priznanih orkestrov: iz Hrastnika, Loč, Senovega, Sevnice, Krškega, Proseka, Kostanjevice in Metlike. Na osrednji nedeljski prireditvi bo slavnostni govornik minister za kulturo Sergij Pelhan, nato bo zabava z ansamblom Karavan’«. Vse napovedane prireditve - njihov generalni sponzorje podjetje AFP iz Dobove - bodo ob vsakem vremenu. jetjem stečajni postopek prinesel razbremenitev (odstranitev neproduktivnih delov proizvodnje) in vzpostavil možnost ohranitve proizvodnje. Čeprav nekateri stečajni postopki potekajo povsem zadovoljivo, pa se med gospodarstveniki vse pogosteje sliši, da so stečajni upravitelji grobarji proizvodnje in podjetij. Njihova osnovna naloga je res poplačilo dolgov upnikom, a kot meni direktor posavske zbornice Valentin KRŠKO - Podružnico mariborskega študentskega servisa v Krškem, ki pokriva vse tri posavske občine, med počitnicami obišče zelo veliko mladih. Samo v zadnjem tednu junija se je v ta študentski servis vpisalo 61 dijakov oz. študentov, ki prek “študenta” niso še nikoli delali. V juniju so vsi skupaj zaslužili 9 milijonov tolarjev, v juliju in avgustu pa bo ta znesek še mnogo večji. Največ ponudb je za delo v gostinstvu; možnost za tovrstno delo se je povečala tudi z novim študentskim servisom v Portorožu, zato se mladi podajo na delo tudi v Primorje, kjer so ljudje iz notranjosti države bolj zaželjeni. Največji za- Spet lepa, kot je bila prej Obnovili podružnično cerkev v Koritnici pri Raki KORITNICA - Cerkev sv. Petra v Koritnici je lepša, bolj cela in trdnejša, kot je bila v zadnjih desetletjih. Za to imajo zasluge domačini, ki so zavihali rokave, prinesli zidarsko, tesarsko in drugo orodje in stavbo obnovili. Ljudje pri Koritnici posebej pozorno omenjajo ime Toneta Kralja. Tone, doma je z bližnjih Celin, je veliko časa prebil na lestvi na zidu in na strehi korit-niške cerkve. “No, to je res, da sem veliko tukaj pri cerkvi, ampak nikar ne pozabite omeniti drugih. Kakšnih 25 gospodinjstev sodeluje pri obnovi. Seveda je z nami tudi župnik z Rake Franc Levičar,” je pred časom povedal Tone Kralj. Če ne bi cerkve obnavljali s tolikšnim veseljem, bi jih to delo lahko precej utrudilo, saj so morali opraviti nešteto malenkosti, kakršnih marsikateri od udeležencev ni delal niti pri gradnji lastne hiše. Cerkev je pač posebej narejena hiša. Posebnosti je občutil skupaj s “sotrpini" na lastni koži tudi Kralj. Povedal je, da so prišli gledat cerkev v Koritnico tudi ljudje iz Ljubljane, ki skrbijo za spomeniško varstvo, pa niso vedeli, kako narediti nek ukrivljen zid. Potem so domačini, med njimi seveda spet Tone, sami naredili posebej oblikovane modele za beton. Ko smo se pred časom oglasili v Koritnici, je bil tam župnik Vinko Klančar, ki zdaj sicer živi v Celju, drugače pa dobro pozna razmere v župniji Raka, v katero spada tudi koritniška podružnica. Zelo je pohvalil trud domačinov: “Zagreti so. Gotovo drži roko nad njimi župnik, toda ljudje so tisti, ki vso stvar izvajajo. Ključna je zgnanost. V glavnem je narejeno vse zastonj.” Cerkev v Koritnici je dobila novo zunanjo podobo. Notranjost bi bila kar v redu, a kaj ko so jo v preteklosti skazili tatovi, ki so ukradli veliko kipcev. Do danes domačini niso izvedeli, kateri ljudje so odnesli te stvari. poslovalci v Posavju so trenutno Kostak Krško za delo v Nuklearni elektrarni, Terme Čatež, Agraria Brežice, Tespack Brestanica, Počitniška skupnost.in seveda podjetniki. Dela je kar veliko, povpraševanja pa še več, zato se lista čakajočih nikoli ne sprazni. Resje tudi, da bi bilo dela za vse, če bi bili mladi pripravljeni sprejeti vsako delo. Delodajalci se lahko pri plačilu zgledujejo po ceniku študentskega servisa, ki velja od L julija. Tako je po tem ceniku ura težjega fizičnega dela od 600 tolarjev dalje, lažja fizična dela so od 330 tolarjev na uro za zlaganje pisarniškega materiala ali strežbo brez inkasa, od 420 tolarjev za delo kurirja, do 500 tolarjev za delo figuranta aTi pomoč v gospodinjstvu. Voznik B kategorije po ceniku dobi od 500 tolarjev naprej na uro, voznik C kategorije od 600 tolarjev, varuška od 350, medicinska sestra od 420, prodaja na sejmu od 450 tolarjev naprej na uro. Še bolje je vrednoteno delo študenta višjega letnika ali absolventa: za pomoč pri risanju načrtov je urna postavka od 900 tolarjev na uro, samostojno risanje od 1.100 tolarjev, prav toliko za vodiča, receptorja z znanjem tujega jezika in za samostojna računovodska dela. Čeprav je po ceniku študentskega servisa najnižja urna postavka 330 tolarjev, pa mnogi delodajalci mladim delavcem plačajo manj, tudi le 200 tolarjev na uro. • Ljubezen, dolgovi in smrad se ne dajo skriti. (Slovaški pregovor) • Ni slabšega gospodarja od bivšega sluge. (Italijanski pregovor) • Gostov se dvakrat razveselimo: ko pridejo in ko odidejo. (Ruski pregovor) • Vsak krčmar ima rad pijanca, samo ne za zeta. (Judovskipregovor) KONEC RAZBURJENJA ZARADI IZKAZNIC? LJUBLJANA, BREŽICE - Kot sporočajo iz brežiške zbornice naj bi po dogovoru med Obrtno zbornico Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Republiško upravo za javne prihodke slednja poslej dajala pooblastila zasebnikom, ki redno plačujejo prispevke, da bodo lahko sami potrjevali zdravstvene izkaznice. Neplačniki bodo morali še vedno pred potrditvijo izkaznic na Zavodu dokazati, da so poravnali vse prispevke. VELIK ODZIVNA TESTIRANJE BREŽICE - Tukajšnja svetovalna služba Zavoda za kmetijstvo je presenečena nad velikim odzivom kmetov na testiranje škropilnic. Na poziv službe sc je tokrat odzvalo kar 200 kmetov, tako da so imeli težave z organiziranjem pregledov, saj jim uspe pregledati le 10 do 15 škropilnic na dan. Zato poteka testiranje cel mesec, uporabniki pa so dolžni imeti potrdilo o testu, ki velja 3 leta. PREDSTAVILI SO SE ČATEŽ OB SAVI - Včeraj dopoldne je bila na parkirišču pri hotelu Terme poslovna predstavitev slovenskih inovacij za predstavnike UNPROFOR, UNCRO, humanitarnih organizacij, gospodarstva in trgovinskih organizacij Slovenije in Hrvaške. Predstavili naj bi predvsem nove bivalne oblike prenosnega sestavljivega bivaka z opremo za sanitarne, ambulantne, spalne, poslovne in rekreacijske namene; naprave in izdelke za preživetje in bivanje v težkih pogojih; izdelke, opremo in naprave za nove oblike prehrane ter za široko potrošnjo, domače delo, šport in obrt. 1.8, I- v '»M T. GAZVODA HOTEL TOPLICE SPOMINJA NA ZAČETKE - Na Čatežu se je pravi zdraviliški turizem začel leta 1925, ko so grofje Attemsi dali zgraditi za tiste čase soliden hotel v švicarskem slogu, ki je imel spodaj deset kabin za kopanje, v prvem nadstropju pa 23 sob s 33 posteljami. Pozneje so za preprostejše obiskovalce dogradili še depandanso z 12 sobami s skupno 53 ležišči in 11 kabinami za kopanje, leta 1951 pa prizidek s 30 sobami in 12 kopalnimi kabinami. V preteklem letu so se v Termah odločili: očaka čateškega turizma so porušili in mu postavili dostojnega naslednika. (Foto: B. D. G.) Hotel s pridihom preteklosti Minuli petek odprli garni hotel Toplice - Namesto starega postavili nov hotel v starem slogu - Terme Čatež bogatejše za 48 postelj za boljše goste L. M. ČATEŽ OB SAVI - V zdravilišču Terme Čatež je bilo prejšnji teden nastanjenih čez 2.000 gostov, v noči od petka na soboto pa so prvi gostje že tudi prespuli v najnovejšem, šele v petek opoldne odprtem garni hotelu Toplice. Z otvoritvijo druge letošnje večje naložbe so toplice dobile 24 sodobno opremljenih dvoposteljnih sob, zajtrkovalnico in aperitiv barom. S CS-IV CERKEV OBNOVILI - Domačini pri obnovi cerkve v> Koritnici niso šteli ur. Na predvečer letošnjega žegnanja - do žegnanja je morala bili cerkev kar najbolj obnovljena, okolica pa urejena - se je delovna ekipa takole za trenutek postavila pred fotoaparat. (Foto: L. M.) Hotel se nahaja v središču zdravilišča in v neposredni bližini zimske in letne Termalne riviere, značilno zanj pa je, da so ga zgradili točno na mestu, kjer je še marca stal leta 1925 zgrajeni stari hotel Toplice, ki so ga dali zgraditi tedanji lastniki grofje Attemsi, danes solastniki Term Čatež. Po strokovnih predlogih arhitekta Filipčiča so stavbo zgradili v enakih dimenzijah in z enako podobo, kolje bila prvotna. Za gradnjo hotela so Terme odštele 160 milijonov tolarjev, kar je več, kot bi jih stala postavitev običajnega hotela. Za specifično gradnjo so se odločili predvsem zaradi ureditve okolice (stari zapuščeni hotel je klical k ukrepanju) in zaradi imidža podjetja. Hotel je seveda posodobljen, saj je bil prvotni hotel Toplice grajen zgoraj iz brun in znotraj le ometan ter kot tak služil le za poletne goste. Zdaj so stene lesene samo na zunanji strani. Poleg tega je k njemu mogoč dostop z avtomobi- lom, na podstrešju pa so urejene tudi sobe, čeprav so zaradi omejenega prostora nekoliko manjše. Potem ko so junija za popestritev nove poletne sezone kopalcem zgra- dili nov bazen z valovi ter dopolnili in povečali restavracijsko ponudbo, je bilo tudi v času otvoritve novega hotela na poletni Termalni rivieri, kjer je v vročih poletnih dneh množica kopalcev, še tretje gradbišče. Že v začetku julija bodo namreč v Termah odprli nočno zabavišče na mestu, kjer je bilo nekoč kegljišče. Te dni v Termah tudi montirajo opremo za lastno pekarno, posodabljajo pa tudi zdraviliški dom. B.D.-G. SPOROČILO ZA JAVNOST Uporabnikom telefonskih storitev sporočamo, da bodo od 24. julija 1995 dalje spremenjene klicne številke za telefonske naročnike na območju avtomatske telefonske centrale Globoko. Kličoči bodo o spremembah obveščeni preko avtomatskega odzivnika. Od 24. do 26. julija bodo krajše prekinitve in motnje v telefonskem prometu s telefonskimi naročniki v Globokem. Vzrok motenj bodo nujna dela, ki so povezana z zamenjavo telefonske centrale in številk, prekinitve pa bodo zaradi preusmeritve krajevnega omrežja. Za motenost telefonskega prometa se opravičujemo ter prosimo, da spremembo številk z razumevanjem sprejmete. TELEKOM Slovenije Poslovna enota Novo mesto Z igro ohranjajo ljudske običaje Bernarda Starašinič iz Črnomlja, ki uspešno vodi otroško folklorno skupino in raziskuje ljudsko blago, za svoje požrtvovalno delo prejela Župančičevo priznanje ČRNOMELJ - V Črnomlju so nedavno podelili Župančičeva priznanja za dosežke v kulturi. Diplomo je med drugimi prejela tudi Bernarda Starašinič, profesorica razrednega pouka na črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca, ki že vrsto let uspešno vodi otroško folklorno skupino in raziskuje ljudsko izročilo Bele krajine. Znamenita vaška situla v avli občine Iz zgodovine Litije LITIJA - Letos mineva 850 let, odkar se je v stiskih samostanskih zapisih zaznalo ime Villa Litta (Litija). Poleg rudarstva je dajala Litiji ugled tudi kultura. Tu so živeli, delali ali še danes delajo mnogi znani umetniki (skladatelj Peter Jereb, notar Luka Svetec, slikarka Mira Pregelj, igralec Uroš Maček, glasbenika Franci Žibert in Vili Kralj ter lutkar Nace Simončič in še bi lahko naštevali), ki so ponesli ime Litije in Slovenije v svet. 20. januarja 1883 je takrat 17-lelni Janez Grilc (po domače Plezetov), doma s Klenika nad Vačami, pri kopanju na ravnini Zgornja Krona slučajno našel znamenito vaško situlo z ornamenti, ki je poleg še dveh med najbolj dragocenimi tovrstnimi kulturnimi izkopaninami na svetu in jo hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Vaška situla (kopija originala), ki krasi vitrino, je obiskovalcem na ogled v avli občine Litija. Kopija je delo akademskega kiparja Staneta Dremlja in rezultat njegovih 10-letnih proučevanj. Izdelanih je bilo 12. Ena od njih krasi vitrino OZN. Dvanajsti, zadnji primer, in matrice za izdelavo so v njegovem preranem grobu, kakor je določil v oporoki, in nam jih kljub velikemu prizadevanju ni uspelo dobili. Spoštovali so njegovo voljo. MARJAN ŠUŠTERŠIČ Ljubezen do belokranjskega ljudskega blaga seje pri Bernardi Starašinič porodila že v osnovni šoli, ko je plesala najprej v šolski folklorni skupini, potem pa v črnomaljski folklorni skupini “Zeleni Jurij”. Ko je po končanem šolanju začela poučevati na Prevolah v Suhi krajini, je poskušala tudi učiti belokranjske plese, ki pa tamkajšnjim otrokom niso bili tako blizu. Veliko lažje je bilo, ko je pred šestimi leti prišla poučevat na osnovno šolo Mirana Jarca. Takoj je začela s folklorno skupino, a kmalu spoznala, da za otroke niso primerni plesi, ampak morajo oživljati nekdanje otroške običaje. Gradiva o tem pa je malo, zato je bila prisiljena postati raziskovalka. V raziskovanje seje celo tako poglobila, da si je za diplomsko nalogo izbrala naslov “Ljudsko izročilo Bele krajine pri pouku na razredni stopnji”. A ne le da so se učenci z učiteljico Bernardo prelevili v raziskovalce, pri prikazu običajev so morali veliko narediti sami. Izdelovali so ljudska glasbila, šivali oblačila po zgledu starih oblačil, naredili Zelenega Jurija. Ko so pripravljali gregorjevo, so poiskali spomladansko reso celo v okolici Starega trga. A kar je najpomembneje: Starašiničeva zna na pravi način pritegniti otroke. Bernarda Starašinič Dvom korenini v hudiču. Obsta- jajo miselne poti, ki jih je treba enostavno pokončati. (Stoecker) MLADI KATALONCI NAVDUŠILI - Prejšnji teden je Novo mesto obiskal mladinski pevski zbor L 'espinguet iz pobratenega katalonskega mesta Vilafranca del Penedes. Sest dni so mladi Katalonci dobro izkoristili za oglede raznih zanimivosti in lepot Dolenjske in Slovenije, pripravili so koncert za novomeške begunske otroke, v četrtek, 13. julija, zvečer pa so nastopili (na sliki) v atriju kapiteljske proštije na skupnem koncertu z novomeškim mešanim pevskim zborom Pomlad. Obiskovalci so svoje navdušenje nad petjem obeh zborov jasno pokazali ter tudi tako potrdili našo gostoljubnost in željo, da se seznanjamo z drugimi kulturami in predstavljamo našo. (Foto: L. Murn) Slovenščina - moj jezik tako da so sc prisiljeni pogovarja ti le v slovenščini. Zato bi se rad 7. jezikovne počitnice za 21 mladih Koroških Slovencev v Novem mestu - Kdaj državni projekt? NOVO MESTO - Od 2. pa do 22. julija ima Novo mesto zopet v gosteh 21 mladincev iz Koroške, starih 9 do 15 let, ki poglabljajo znanje slovenskega jezika in obenem preživljajo prijetne počitnice. Tudi letošnje jezikovne počitnice, ki potekajo že od leta 1987, so pripravili: OŠ Grm, Skupščina občine Novo mesto in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. V četrtek, 13. julija, pa so na novinarski konferenci vsi organizatorji izrazili željo, da bi jezikovne počitnice ne samo zaradi finančnih razlogov, ampak tudi zaradi preizkušenega jezikovnega in učnega programa ter velikega družbenega pomena čimprej postale državni projekt. Jezikovne počitnice so organizirane za koroške otroke, ki želijo izpopolniti znanje slovenščine. Otroci, ki so letos razporejeni v tri kakovostne skupine glede na predznanje in starost, imajo jezikovno vzgojo vsak dan 2 uri, slovenščine pa se učijo tudi preko izbirnih dejavnosti: naravoslovja, glasbe, plesa, športa, biltena, ki ga izdelajo ob koncu... “Najkoristneje pa je to, da mladi Koroški Slovenci 3 tedne bivajo pri naših družinah v Novem mestu in okolici samo po eden, zahvalil vsem Novomeščanom, ki so medse sprejeli naše goste,” je povedal Marjan Špilar, ravnatelj OŠ Grm. Daje učenje slovenščine čimbolj naravno in nevsiljivo, so organizatorji poskrbeli tudi z ogle- di raznih kulturnih ustanov in znamenitosti, kopanjem v Šmarjeških Toplicah, ter ekskurzijama na Gorenjsko in v Primorje - Strunjan. Temelje jezikovnih počitnic v Novem mestu so s sodelovanjem celovške Krščanske kulturne zveze postavili prof. Jože Škufca iz novomeške enote Zavoda za šolstvo in šport, prof. Vlada Eržen in grmska UČITI SE Z IGRO - Učenje slovenščine je tudi na letošnjih jezikovnih počitnicah potekalo v skupinah in eno izmed treh je vodila Jasna Ignjatič (druga z desne). Na čimbolj sproščen način in z igro je mladim koroškim Slovencem pomagala samozavestno in neprisiljeno uporabljati slovenski jezik. (Foto: L. Murn) rt, ni šola. Škufca in Erženova že dve leti ne sodelujeta več. Tudi letos so k izvedbi jezikovnega pouka pritegnili profesorice iz drugih šol: Sonjo Simšič, Danico Ragos (obe sodelujeta že od začetka) in Jasno Ignjatič, vse tri pa so otroke pohvalile in povedale, da je njihov jezikovni napredek viden. Tako pa iz izkušenj menijo tudi profesorji iz šol na avstrijskem Koroškem. Dragocene so prijateljske vezi, ki nastanejo na počitnicah, vendar se z njimi ne končajo. Iz vseh teh razlogov so se Olip Nanti - predsednik Narodnega sveta Koroške, Nužej Tolmajer -tajnik Krščanske kulturne zveze v Celovcu, Roman Gruden - predstavnik slovenskega ministrstva za šolstvo in šport (zadolžen za zamejske Slovence), Vasja Fuis z novomeške občine, Marjan Špilar in ostali udeleženci srečanja odločili, da bodo vsak po svojih močeh storili čimveč, da bi jezikovne počitnice v Novem mestu dobile državno podporo in zaščito, kar si tudi zaslužijo. L. MURN “Ljudskih običajev se učijo preko igre, tako da se niti ne zavedajo, da gre v resnici za učenje. Nad takšnim delom so navdušeni. V veliki meri se vključijo v folklorno skupino otroci, ki sem j ih učila v 3. razredu, in vztrajajo do konca osnovne šole. Dobro pa bi bilo, če bi imeli kje plesati tudi, ko končajo osemletko,” pravi Starašiničeva. Njena folklorna skupina sodi ne le med najboljše v Beli krajini, ampak tudi v Šlovcniji. Trikrat je namreč nastopila na reviji otroških folklornih skupin Slovenije ter se predstavila na festivalu Otrok in umetnost v Mariboru. Bernardi idej zagotovo ne bo zmanjkalo, sicer pa jih imajo na osnovni šoli Mirana Jarca toliko, da imajo kar dve folklorni skupini, drugo vodi Milka Kocjan. M. BEZEK-JAKŠE NAGRADNA UGANKA ŠKOCJAN - Tukajšnja knjižnica želi na različne načine spodbuditi k branju. Tako tudi zastavlja vsak mesecem bralcem novo nagradno uganko, ki je izobešena na oglasni deski in s tem dosegljiva najširšemu krogu ljudi. V eni zadnjih ugank so obiskovalci knjižnice ugotavljali, kam spadajo prikazane knjižne ilustracije. DANES KONCERT V CERKVI NA TRATI KOČEVJE - V cerkvi na Trati v Kočevju, ki je razglašena za kulturnozgodovinski spomenik, bo danes, 20. julija, ob 20. uri koncert. Nastopila bosta Tamara Žagar (sopran) in Andraž Hauptman (klavir). Tamara Žagarje študentka 4. letnika glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, hkrati pa nadaljuje študij petja na Glasbeni visoki šoli na Dunaju. Profesor Andraž Hauptman pa ob pedagoškem delu nastopa in snema kot pianist in dirigent. AVTOR IN SODELOVALEC - Ljubljanski fotograf Markojo dic med pogovorom z Bojanom Radovičem, ki je opravil povecti njegovih diapozitivov za razstavo in knjižno objavo. Podobe nezemeljskih svetov V galeriji Vista 21 odprli razstavo barvnih fotograf ljubljanskega ustvarjalca Marka Modica____________, NOVO MESTO - V Art galeriji Vista 21, ki ima prostore v trgovini s fotografskim materialom na Kolodvorski nasproti železniške postaje Bršljin, so minuli četrtek, 13. julija, zvečer odprli že drugo letošnjo fotografsko razstavo. Tokrat se predstavlja ljubljanski fotograf Marko Modic, in sicer z izborom barvnih fotografij iz cikla Ratio Cut, ki je bil pred Novim mestom postavljen na ogled v Can-karjevemn domu v Ljubljani. Marko Modic samostojno razstavlja od leta 1984 in je imel že več razstav doma in na tujem. Zanj je značilno, da ne ostaja le pri razstavah, ampak so njegovi fotografski ustvarjalni projekti načrtovani tako, da se zaključijo s knjigo. Doslej je izdal že štiri bolj ali manj obsežne fotografske monografije in tudi najnovejšo ražstavo je pospremil z njo. Manjšo barvno monografijo je izdal Cankarjev dom, omenimo pa še, daje vse povečave zanjo in seveda tudi za razstavo izdelal eški fotograf Bojan Ra novome: dovič. . Kolekcijo fotografij KaU°^h je avtor ustvaril v zadnjih lr^ letih. Uporabil je posebno niko tako imenovanih sen diapozitivov, s katero je d0®?8 , zanimive učinke. ^vet’v0jjrni jassssspSjs ali nezemeljskim svetovom ? temu, ki ga vidimo vsak & • izbiranjem nenavadnih de J fotografiranjem v določeni lobi, pod določenim koto kasnejšo obdelavo Modic ga svojevrstne umetniške ^ in se tako s svojim delom IS/**-"- r^y) iz milijonske armade fot°£ra.„;n ki ta čas fotografsko ob^.ctil/ ta svet. Njegove “nadrealen . podobe boj spominjajo n skovanje polja nezavedneg zavednega. Razstava je na ogled do 9-a 8usta- _____________ M. MAR* Gre za dajanje, ne zgolj jemanja Poletna šola za 19 Zoisovih štipendistov v Kostanjevici na Krki. -no ognjišče 95 - Arheološka in likovna delavnica - Graditelji identitete^; Posavje-^ KOSTANJEVICA - “Ko bodo odnesli dijake domov te slike, u|iam, da jih bo utrdilo v prepričanju, da ni vse kič, kar je ljudsko in kar je živopisno,” je poudaril ob zaključku letošnje poletne šole za nadarjene srednješolce sevniški akademski slikar Alojz Konec. so popestrili še z ogledornp^irP11 Konec je bil na letošnji likovni delavnici v okviru poletne šole sevniške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Slovenije (RZZ) mentor deseterice Zoisovih štipendistov. Z dijaki je raziskoval ljudsko slikarstvo na steklu v Posavju. Po Končevih besedah je to slikarstvo še skorajda neraziskano, velik del tega ljudskega blaga pa je v šestdesetih in sedem-destih letih izginil čez mejo, za marke. Dijaki so na likovni delavnici raziskali 85 dostopnih starih primerkov v Posavju (ocenjujejo, da jih je v tem prostoru 120 do 150), od vsega okrog 1700 slik takšnih na steklu v Sloveniji. Napravili so risbe - prosojnice, ki lahko služijo kot kartoni - predloge za izdelavo lastnih slik na steklu, po splošnem mnenju v visoko umetniškem okolju in duhu kostanjeviške osnovne šole Jožeta Gorjupa, ki je vsem skupaj nudila največje zadoščenje. Arheološke raziskave v bližini pleterskega samostana, v etnološkem parku Skansen, so zajele arheologijo srednjega veka. Diplomirana arheologa Ilidiko Pintcr in Uroš Bavce sta sc odločila za zaščitno izkopavanje na naselbinski terasi; gre za ostanke hiše iz obdobja poznega srednjega veka, iz 15. stoletja, ki je sestavni del opuščene srednjeveške vasi v bližini etnološkega parka. Devet srednješolcev % Vt % & sS ne prazgoi Stični. .j O vsem, različnih izsledkih, so sc velik«>wP diF pogovarjali, pravi ZufaJ .()|C, V> toriea Srednje tekstilu lani gostila prvo polet«« ' ()CK V1 je - skupno ognjiscc- Z* ota" le od njenih snovalcev, ^ au * postala tradicionalna. G bj| projč ski začetek v Sevnici. J <>5*111 .'So0 Posavje - skupno ognjls „ vsChL, pomanjkanje denarcev b0 s ■ cih precej okrnjen- * jav^ preživela in se sc,llaAurajevC, ^ uiveirviu m *'w ... bi bilo, po mnenju Zur stransko koristno, ..saj PafSf’*’' )(\ tudi daje, in ne le je«1 > gf$ udarja prof. Žurajeva- VEČER SPANSKEIN JUŽNOAMERIŠKE GLASBE NOVO MESTO - Prvi del Novomeških večerov se je zaključil v torek, 18. julija, v prostorih novomeške proštije z večernim koncertom, na katerem sta nastopila naša rojaka in odlična glasbenika: kitaristka Klara Tomljanovič ter klarinetist in skladatelj Uroš Rojko. Na koncertu sta predstavila špansko in južnoameriško glasbo. SLOVENSKI OKTET V MAKEDONIJO LJUBLJANA - V okviru make-donsko-slovenskega sporazuma o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti je Slovenski kvintet odpotoval v Makedonijo, kjer bo imel dva koncerta: jutri, v petek, 21. julija bo nastopil na jubilejnem mednarodnem festivalu “Ohridsko poletje” in 24. julija na festivalu “Skopsko poletje”. Program bo vseboval liturgične in ljudske pesmi. Slovenskemu ministrstvu za kulturo in pokroviteljem se zahvaljujejo za pomoč. r !|-i% ETNO FOLK VEČER V DEŽJU - Peti večer v okviru turnega poletja “Pridi zvečer na grad" so prireditelji v s0”kupirii‘ * ■ menili etno folk glasbi. Predstavila se jeteenska vokalna s , *is (na fotografiji) in zapela belokranjske, prekmurske, .fwjcr i j. V in primorske ljudske pesmi. Ukrajinska kozaka Arthur A&r p,e^ fi ?|QJ talij Osmačko, ki že pet let živila in ustvarjata v Sloveniji’ V 1.1*1 talij Osmačko, ki že pel let živilu in ustvarjala v Sloveniji’ Q(fHc p la predvsem ukrajinsko ljudsko glasbo. Ljubljanska skupin Qrleklljjl zna pričarati južnoameriške in španske ritme, ter skup‘nt‘ 2(ir(itli gorja ob Savi s svojim knapovskim rockom pa sta mora _ ^(j(j je ^ skrajšati program. Kljub slabemu vremenu so obiskova L. in arkadami gradu vztrajali do konca več kot dve uri tr topa. (Foto: M.B.-J.) § POTA IN STft 't i K $ 5 y k / fcajSlfctS; kontrolirali ..„ ncrr|5kepa Mercedes, ki je kof' Krmljenc!JC prijavil Policistom. "’ Sejanju £riJ,1' km;'lu po štor-R-K v Šoferji ne terjajo privilegijev Na srečanju šoferjev in avtomehanikov dolenjske in ljubljanske regije so opozorili tudi na težave - Ne želijo več točk, le ločeno obravnavo posameznih kategorij DOLENJSKE TOPLICE - Združenje šoferjev in avtomehanikov dolenjske in ljubljanske regije je v soboto, 15. julija, pripravila družabno srečanje članov in simpatizerjev, saj je bil 13. julij dan šoferjev, ki ga šoferji praznujejo od leta 1947 v spomin na leto 1943, ko so 13. julija v borbah z okupatorjem v Žužemberku sodelovala tudi partizanska motorna vozila. dežurni ^oroča/o l'|ni?°vP°?AB,L VRNITI - 25- ^e"oLzm^alega Vrha je uic-8“|juflic' ker si je dvojno pod)etJu Gregatras cestno Posebni jetje v Novem mestu, J* bil0 nav<.aVto’a ga do maja, kot S SO mu cr!P ,v pogodbi, ni vrnil. > Ohr.v Clst' na mejnem pre- ^en'lien^°^ILEC'Med9-in n-Jvl°nii| ?anec v Krupi pri Semi- # iclcP iačn 7anjsko hiš0- odnc-, ,G-e Liuhr'Zvlom°m pa je lastniku Sev Skojg ne Pov2ročil za 80.00« !5SalLr?BMR°tNO BOMBO -J'vi v Malom^i’ lz Vrhu|j pri delu na Š ajdo u • Pod|ogu s sejalnikom S kHe h',,emje zade| ob ročno ^tovne Vn;'a aa njivi še od druge Sl^*r0Jn°b0mb0ie ^SŽoT?-oS°k napravo 15 so na Ski nasta k°LVlh vrat nažel trom-tL/tted pr.,?k za avtomatsko pu-Sk!rošokPn'Jnag0 Pa je našel tudi ||tnrezil°nfraV0 'n lloz s '3 cm lJie°d28 9,z' kreeiitne kartice, Lr?r'tihčekr^ri a,do jld'ja izdala S>, ne da w -n kuP°vala z Magno Cie SKli ium,cla PokrilJe zanjo nS, kodov,ta anko’ aSenc.jo Treb- WB|S°JENFr A24 883 tolarjcv. - »o>-l2 £9 °B DEVIZE IN •UP C-Prestaian-3 ,)C neznanec v za-" t>z sob'Jahnjckazi>i na Dobu pri bijSdevize, S0Jencu S. J. ukradel Vi^OO tolar' erga s lem oškodoval ); LOm,, arjev, Cl4 itlliieVmBRUNARICO' Med iz.Srico l: ■ ,Je neznanec vlomil v 5'ik. 'z NoVa P° Polno^i je 18-let-'lo».;.8a mesta na avtobus-v gostinski lokal, last IDI Čeprav je bilo srečanje družabno, saj je obiskovalce zabaval domači ansambel Toneta Finka, za gostinsko ponudbo pa so poskrbeli gostinci zdravilišča Dolenjske Toplice, je bilo srečanje tudi priložnost, da so opozorili na nekatere težave, s katerimi se šoferji in avtomehaniki zaradi slabega gospodarstva in zakonodaje vsakodnevno srečujejo. Prometna in transportna podjetja, ki so bila nekoč primer vzornega gospodarjenja, komaj životarijo ali še to ne. Veliko jih je svoje avto-parke odprodalo na odplačilo šoferjem, povprečna starost vozil hitro raste, zato pa se brezhibnost slabša, V državnem zboru so poslanci tik pred prvo obravnavo predloga novega zakona o varnosti cestnega prometa. V ZŠAM smatrajo, da je to eden najpomembnejših zakonov, zato je potrebno, da se pri obravnavi tega zakona upošteva glas slovenskih poklicnih šoferjev. Kljub nekaterim dobrim rešitvam v predlogu zakona se ne morejo strinjati s kazenskimi točkami; te se ne smejo nanašati na vozniško dovoljenje kot celoto, ampak na posamezne kategorije, zato se zavzemajo, da ne bi izenačevali poklicnih voznikov z • Predsednik dolenjske regije Drago Klemenčič je v govoru opozoril na pereč problem cest: “...za gradnjo Dolenjke bi bil sedaj najprimernejši čas, morda se tega premalo zavedamo. Ko bo namreč odprt promet čez Bregano na Balkan in naprej na Bližnji vzhod, bo obstoječa magistralka zopet ena najbolj krvavih cest. To Slavoje že uživala, saj obstoječa cesta ni bila kos tako številnim pretokom. amaterji. Torej ne želijo privilegijev z več točkami, le ločeno evidenco posameznih kategorij. Šoferji opozarjajo, da je v zakonu nekaj stvari neživljenjskih; tako ni prav, da bi točke izgubljali zaradi administrativnih prekrškov, če voznik na primer pozabi dokumente ali če ima umazano registrsko tablico. “Zakon o izgradnji avtocest že daje nekatere rezultate, saj so že odprta številna nova delovišča. Vse preveč pa je proceduralnih zapletov PRETEP V DISKOTEKI ČRNOMELJ - 16. julija sta se brata 21-letni I. A. in 18-letni G. A. iz Črnomlja v diskoteki M klub v Črnomlju stepla z A. D. in njegovimi prijatelji. Po pretepu, kjer je intervenirala tudi policija, sta odšla domov, vzela nož in lesen kij in se okoli 4. ure zjutraj vračala v diskoteko z namenom, da se maščujeta. Na poti v disko soju ustavili policisti, jima nož in kij zasegli ter ju pridržali do iztreznitve. ZŠAM Goijanci Straža j. -----_____________ delovnimi združenji v državi - V tem času Novem mestu odigralo pomembno vlogo V? “Stan,,. *e^ dnetl mineva 20 VSšow'Ve or8anizacije \i°ri‘inci Jev in avtomehani-W,d>vna 2Ha’.kisPada mcd la?5-ih leHk diruzenia v Slove-\aC'vnaiv ^’ko -ic kolektiv ltavP°slenii1e^em razcvetu in je AQto|>ko v0wko 300 šoferjev V,>hanV lh enot Prcko ^acii abat edina stanov-J' ' Pa so ,na našem območju, r dl šoferji Novole- Milani,a°spodarstva. Danes > vN> Markov'č' SSC^ijo so izgubili trg, """Hon 2ah°dne trge je Ipv ncvzdržna, tudi pri V*,® 336 članov, v Anton Vovko vodenju so bile storjene prehude napake, zato je pričela organizacija močno pešati. Tako je na primer od 200 tovornih vozil ostalo le še 47, kar je prizadelo mnogo članov, da so si morali delo poiskati na drugih področjih. Kot je povedal predsednik ZŠAM Gorjanci Straža, je situacija v avtobusnem prometu malo boljša, kjer pa tudi niso brez težav. T G. za začetek na vseh predvidenih odsekih. Kljub ugotovitvam državnih organov, da imamo v Sloveniji dovolj denarja za razvoj cestne infrastrukture, se najbolj kritični odseki obstoječih magistralnih in regionalnih cest vse prepočasi posodabljajo,” je opozoril Stane Inkret, sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. T. GAZVODA PODELILI PLAKETE iVZORNI VOZNIK' - Plaketa žvzomi voznik 'je najvišje priznanje, ki ga lahko šofer dobi, za pridobitev pa veljajo strogi kriteriji. V imenu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS je plakete najboljšim šoferjem, članom združenja šoferjev in avtomehanikov Gorjanci Straža podelil Stane Inkret. Plakete so prejeli: Ivan Baša, Štefan Bedek, Janez Bradač, Ivan Cvet, Alojz Derganc, Zvone Dusper, Ivan Fink, Alojz Grabrovec, Štefan Horvat, Ciril Kum, Dorde Milanovič, Cveto Nose, Anton Pečjak, Alojz Srebrnjak, Nedeljko Stojakovič, Milan Vretič, Anton Završnik in Jože Zekš. (Foto: T. Gazvoda) Vozniki vse manj poslušni Kljub prepovedi vožnje vozniki pogosto nadaljujejo pot - Nekateri končajo v prostoru za treznjenje Kočevska stranpota UNIČEN AVTOMOBIL - 15. julija nekaj pred 18. uro je po Ljubljanski cesti v Kočevju iz smeri Ribnice pripeljal s svojim osebnim avtom Branko M. Pri trgo, ini Grim-ix je iz neznanega vzroka zapeljal na bankino, nato ga je zaneslo preko ceste, da je trčil v drog javne razsvetljave in ga prelomil, avto pa je odbilo še v stanovanjsko hišo. Trčenje je bilo tako silovito, daje iz avta padel motor in je vozilo, vredno okoli 800.000 tolarjev, popolnoma uničeno. Sreča v nesreči pa je bila, da sta bila šofer in sopotnik le lažje poškodovana. OČE GROZIL, SINOVA GA PRETEPLA - 15. julija okoli 23.30 so dobili policisti sporočilo, da se v Turjaškem naselju pretepajo. Ugotovili so, da je prišel domov pijani možak, ki živi v stanovanju s svojo bivšo (ločeno) ženo, in jo zmerjal. Takrat sta prišla domov sinova, oče pa se je nadnju spravil s kuhinjskim nožem. Sinova sta mu nož odvzela in ga še malo obdelala, da je obležal nezavesten. Možakarja so nato z dvakrat zlomljeno čelustjo, polomljenimi rebri in rano na obrazu odpeljali v UB KC v Ljubljani. DARKO JE UMRL-15. julija je v UB KC v Ljubljani preminil Darko Miklič iz Slovenske vasi, ki je dobil 12. junija hude opekline v avtomobilu, ki se mu je takrat vžgal pred gostilno Makko v Stari Cerkvi. KLJUKASTI KRIŽI V ROGU -14. julija so bili kočevski policisti obveščeni, da so neznanci po drevju, skalah in drugod pri grobišču Pod Krenom v Rogu narisali z barvo kljukaste križe in še kaj napisali. Neznani risarji (ali morda le risar) pa niso bili posebno podučeni, kako se nariše svastika (kljukasti križ), saj so bili narisani z narobe obrnjenimi kraki. NEURJE NAD KOČEVJEM -Kočevje je 15. julija popoldne doživelo tudi hudo neurje. V me-stu in okolici je polomilo oz. podrlo nekaj dreves. Le veliki sreči se je zahvaliti, da neka lipa ni padla na hišo ali avtomobile. Spet iz muhe slon Župnika ni kap, ampak so se pri Želimljah streljali KOČEVJE - 14. julija popoldne se je po Kočevju razvedelo, da je kočevskega župnika kap in so ga z rešilcem odpeljali v Ljubljano. Po drugi inačici naj bi zadela kap kaplana, po tretji pa je prišlo do streljanja, v katerem je bil kočevski župnik ranjen. Vsem tem govoricam je botrovalo dejstvo, da je bilo slišati zavijanje avtomobilskih siren in da so župnika videli s policisti pri policijski postaji. Vendar kaj posebno hudega ni bilo. Kočevski policisti so dobili obvestilo, da je prišlo do streljanja v Zelimljem pri Turjaku. Spopadli so se Romi in slišati je bilo tudi streljanje z avtomatsko puško. Kočevski in ribniški policisti so bili zaprošeni za blokado ceste, da strelci ne bi pobegnili. Odtod tisto zavijanje siren policijskega (in ne rešilnega) avtomobila. Z MOTORJEM V POLICISTE MIRNA - Zgodi se, da voznik tako nori, da celo na znak policistu, naj ustavi, tega ne more varno storiti. To se je pripetilo tudi 48-letneinu J. U. iz Ravnika, ki je 12. julija ob 12.35 peljal z motornim kolesom po lokalni cesti z Mirne proti Zabukovju, ko so ga blizu vasi TVstenik policisti hoteli ustaviti. Zaradi prehitre vožnje in alkohola v krvi je motorista zaneslo na travno bankino, Kjer je s krmilom trčil v zadnji del službenega vozila. Tako je motorist po sili razmer ustavil, na srečo pa jo je skupil le avto. NOVO MESTO - Beseda oziroma izrečena kazen policistov pogosto nima prave teže, saj se dogaja, da kljub prepovedi vozniki odpeljejo naprej. Tako se je v treh dneh na območju UNZ Novo mesto takšna zgodba ponovila kar trikrat. 9. julija nekaj pred drugo uro zjutraj so policisti na magistralni cesti poskušali ustaviti voznika osebnega avta 24-letnega M. S. iz Velike Loke, ki sicer ni hotel ustaviti, a so po dolenjski deželi • Nočni sprehod lahko prinese marsikaj nepričakovanega, dogodek iz sevniške občine pa dokazuje, da postaja vse bolj nevarna tudi nočna vožnja z avtomobilom. To je na lastni koži oziroma glavi občutil 24-letniJ. B. z Blance, ki se je nekaj po polnoči peljal po lokalni cesti na Blanci. Nenadoma ga je z avtom prehitel 28-letni T. F. iz Rožnega, ga ustavil, stopil do njegovega avta, ga potegnil iz avtomobila in ga pričel brutalno pretepati, tako da ga je poškodoval po glavi. V tistem trenutku se je T. F. zavedel, kaj dela, zato je svoji žrtvi začel nuditi pomoč, vendar takšna žpožrtvovalnost' policistov ni prepričala o njegovi nedolžnosti, zato so nočnega napadalca odpeljali na policijsko postajo, kjer si je notranjost prostora za pridržanje ogledoval cel ostanek noči in celo de! dneva. Kljub temu da je imel dovolj časa za premislek, policistom ni znal pojasniti, kaj ga je pičilo, da se je odločil za napad. • Magična meja, ki ločuje Slovenijo in Hrvaško, pogosto buri nekatere tuje državljane, ki premišljujejo, kako prelisičiti uradne organe in se nevidno odpraviti mimo njih. To je sicer uspelo 37-letnemu S. A. z ženo Esmo in sinom Edijem, ki so jih legitimirali na Jesenicah na Dolenjskem. Le dobro uro pred tem so bili zavrnjeni na mejnem prehodu Obrežje, kamor jih je pripeljal neznan šofer iz notranjosti Hrvaške. Tega je družina za prehod meje najela nekaj kilometrov pred državno mejo. Po zavrnitvi na slovenski strani meje se niso napotili do hrvaških mejnih organov, ampak jih je pot zanesla mimo proti Savi - policistom v naročje. ga policisti po 500 metrih vožnje ustavili in mu odredili preizkus z alkotestom, katerega je odklonil, zato so mu policisti začasno vzeli vozniško dovoljenje in mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. Ker je kljub temu hotel vožnjo nadaljevati, so ga pridržali do iztreznitve. Dva dni pred tem so novomeški policisti pridržali do iztreznitve 31-letnega B. J. iz Straže pri Raki. Policisti so ga ustavili ob 19.45 v Bršljinu in ga preizkusili z alkotestom. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mu vožnjo prepovedali. Vendar tega ni upošteval in je dve uri kasneje ponovno padel v policijske roke. Istega dne so policisti prometne postaje Novo mesto v Srebrničah ustavili voznika osebnega avtomobila 23-letnega M. T. iz Novega mesta in mu odredili preizkus z alkotestom, ki pa ga je odklonil. Začasno so mu vzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar se je usedel v avto in se odpeljal. Policisti so ga ponovno kontrolirali pred policijsko postajo, ker pa se je med postopkom nedostojno vedel in policiste žalil, so ga pridržali do iztreznitve. ffe: — ------------------__________________ SPRIC NOGOMET- V petek popoldan so na otoškem travniku prvič na Dolenjskem igrali nogomet tako, da so mladi gasilci štirih ekip žogo do gola porivali s curki iz hrbtnih brizgaln, ki jih sicer uporabljajo za gašenje gozdnih požarov. Menda so si “špric nogomet ” omislili nekje v sosednji Avstriji, Dolenjci in Primorci pa so jih na slovenskem prvi uspešno posnemali. Tričlanske ekipe brizgajo v žogo po petnajst minut. Največji prekršek je, če se žoge dotaknejo z nogo ali roko. Vprvem takšnem srečanju dolenjskih ekip je zmagala ekipa organizatorja iz Otočca, za njo pa so se razvrstile ekipe Rateža, Orehovice in Šmihela. Na sliki: tekma med Orehovico in Šmihelom se je končala z zmago Orehovčanov. (Foto: J. Pavlin) Nevarno je biti gledalec opozorila redarjev se požvižgajo, misleč, da se nesreče dogajajo poredko in da se prav njim to ne more zgoditi. Prihodnji teden bodo hrumeli motorji dirkalnih avtomobilov na klancu med Impoljco in Studencem, čez mesec bo po bencinu smrdelo na Gorjancih. Obe prireditvi si bo ogledalo več tisoč gledalcev in obakrat bo ob progi dovolj redarjev, kot jih je bilo dovolj tudi na motokrosu v Dolenjskih Toplicah. Vendar redarjev je dovolj le za pametne in disciplinirane ljudi, nikoli pa jih ni dovolj za nore brezbrižneže, ki jim dodaten pogum pogosto daje tudi alkohol. Takih ni mogoče spreobrniti, pač pa lahko tudi na primeru nesreče v Dolenjskih Toplicah ugotavljamo, da ni dovolj le poslušati in ubogati redarje. Za lastno varnost naj poskrbi tudi vsak sam. Če je prostor, ki so ga organizatorji namenili gledalcem, res varen, mora presoditi vsak sam. Nikar ne posnemajte gledalcev s televizijskih posnetkov rally-ja Pariš - Dakar, ki stojijo skoraj sredi ceste in se drvečim dirkalnikom umikajo, tik preden pripeljejo prednje. Tako junaštvo se je že za marsikoga končalo tragično. 1. VIDMAR Nesreča, do katere je prišlo v nedeljo na tekmovanju v skokih z motorji, ko je motokrosist pristal med gledalci in je hudo poškodoval 17-letno dekle, ni prva ne zadnja, je pa lahko zelo resno opozorilo organizatorjem, naj za varnost gledalcev in tekmovalcev še bolj skrbijo. Predvsem to velja za tekmovanja z motorji in avtomobili, kjer tekmovalci dosegajo velike hitrosti in je v primeru nesreče lahko ogroženo tudi življenje enih ali drugih. Kaj lahko se zgodi oziroma se je že marsikdaj zgodilo, da se z ogledom športne prireditve obogateni konec tedna konča tragično. Kdo je bil kriv za nezgodo, je po tragičnem dogodku nesmiselno razglabljati. Nesreče je treba preprečiti. Za varnost gledalcev na vseh javnih prireditvah - te morajo biti po zakonu prijavljene in morajo dobiti ustrezno dovoljenje - mora---------------------------------- jo poskrbeti organizatorji. Nevarni Z MOTORJEM NA GLEDALCE - Nedeljska motokrosistična prireditev deli tekmovalne steze morajo bili v Dolenjskih Toplicah je že med prvo poskusno serijo za tekmovanje v ^ru^rajo poskrbeli redarji endar to ff*/ mo,pj “ Celjan Alojz Vogrinec je po pogosto ni dovolj. Preveč zagreti zaleUsču napeljal nekoliko postrani, tako da je po okoli 30 m dolgem skoku gledalci v želji, da bi videli čim več, zSre^ doskočišče in pristal med gledalci, ki so sicer panično umikali, vsem pogosto prekoračijo vre meje razu- Pa le n‘ “spelo ubežati letečemu motokrosistu. Več gledalcev jo je odneslo ma. Postavljajo se na najbolj ne- P'z manjšimi bunkami, medtem ko je Vogrinc še v zraku zadel 17-letno varne ovinke, prečkajo tekmoval- Simono K. iz Kočevja in ju močno poškodoval po glavi, ramenu in nogi. no stezo med tekmovanjem, na (Foto: I. V.) julija 1995 DOLENJSKI LIST 19 Rovan drugi v državi in rekorder Jure Rovan je bil v soboto na državnem prvenstvu drugi, izgubljeni rekord pa je vzel v svoje roke že naslednji dan - Tomaž Božič je dvakrat zmagal - Primc še brez norme THatlon Lisca letos desetič NOVO MESTO - Atleti novomeške Krke in brežiškega Fita so na posamičnem državnem prvenstvu dobili vse tisto, kar so od prvenstva pričakovali, saj nihče izmed najboljših ni zatajil. Državni prvaki so postali Tomaž Božič, Igor Primc in Mateja Udovč iz Krke ter Vlado Kevo iz Fita, precej pa je bilo tudi srebrnih in bronastih medalj. V soboto vsi najboljši SEVNICA - Tukajšnja športna zveza priredi v soboto, 22. julija, že 10. triatlon Lisca ’95. Tekmovanje na jubilejnem in najstarejšem slovenskem triatlonu se bo pričelo in končalo na kopališču v Sevnici. Start kratkega triatlona, ki šteje za slovenski pokal, bo ob 9. uri, prijave zadnjih tekmovalcev pa bodo sprejemali pol ure pred startom. Triatlonci na čelu s starim znancem, rekorderjem proge Igorjem Kogojem, bodo morali preplavati 1500 m, prekolesariti 43 km in teči 10 km. Ker je to zadnja preizkušnja, pričakuje tajnik ŠZS Sevnica Borut Bizjak najmočnejšo udeležbo v vseh petih moških in treh ženskih disciplinah. Prijavnina znaša 2000 tolarjev, vsak tekmovalec pa dobi spominsko majico in topel obrok. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo pokal in denarne nagrade, za vse tekmovalce pa bo žrebanje praktičnih nagrad. Glavna pokrovitelja sta Zavarovalnica Triglav Krško in Jutranjka Sevnica. Pa še to: med 9. in 12. uro bo zaprta za promet cesta Sevnica - Planina do odcepa za Zabukovjc, močno oviran pa bo promet mimo Kopitarne in po Prvomajski ulici. P. P. Tofnaž Božič je brez težav potrdil sloves najhitrejšega Slovenca. Na 100-metrski razdalji je z 10,64 za 9 stotink sekunde prehitel deseterobojca Saša Puciharja, v nedeljo, ko so se šprinterji pomerili na 200 m, pa je bila razlika med njima še večja. Božič je z 21,55 osvojil še drugo zlato medaljo, Pucihar pa je za njim zaostal 28 stotink. Igor Primc v metu diska ni imel primernega nasprotnika, zato se je osredotočil na normo za letošnje svetovno prvenstvo. Žal je bilo 60 m tudi tokrat predaleč, z 58,74 m pa je potrdil, da je letos res dobro pripravljen in da ne niha v formi, drugouvrščenega Mediča pa je premagal za 10 m. Med metalci kladiva so prevladovali Brežičani. Vlado Kevo je z 68,30 m postal prvak, Grubič je bil s 57,70 m drugi, Lesar četrti, Kozmus peti in Jagič šesti. Med dekleti se je v metal-skih disciplinah izkazala Alenka No- DEŽ PONAGAJAL MOTORISTOM - Prvega supermoto-slaloma za memorial Jožeta Prešerna in srečanja motoristov na Otočcu bi se zagotovo udeležilo več ljubiteljev motorjev, če prizadevnim organizatorjem ne bi ponagajal dež. Kljub vsemu so izpeljali vsaj del programa, in ko dež ni ponehal, za uradne proglasili izide zadnje vožnje za trening. Med tekmovalci do 13. leta je največ znanja in spretnosti na slalomski progi od Šempetra do Pahe pokazal Matej Zvan, med člani pa v rezredu Endu-ro Darko Katrašnaik, v razredu do 350 ccm Silvo Judež, do 600 ccm Uroš Dvornik, nad 600 ccm Lovro Mervar, med veterani Janko Hrovatin, med avtomobilisti pa Janez Gornik, ki je premagal tudi Andreja Fabjana in Davorina Ulierni-ka. Na sliki: motoristi čakajo, da bi dež ponehal. (Foto: L V) Valant v Sevnici na zmago V nedeljo, 23. julija, spet mednarodna avtomobilska dirka “Avtotehna Sevnica ’95" STUDENEC - Do preteklega petka se je za mednarodno avtomobilsko dirko za veliko nagrado Av-totehne Sevnica ’95 prijavilo že 73 tekmovalcev, od tega 24 iz tujine: iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije in Slovaške. Med temi so najbolj znani avtomobilisti Avstrijec Waldy Hermann, Nemec Plas Georg in Nemec Wal-ter Stuckniann, lanski zmagovalec za pokal Alpe - Donava (IADC). Naša rojaka iz Pliberka, brata Zajclšnik, navadno na progi Im-poljca - Studenec nimata sreče s svojima formulama oz. prototipoma, zato Janko Rezcc, predsednik AD Top Racing Team, organizator dirke, stiska pesti, da bi tokrat vozili vendarle zdržali do konca tekmovanja. Organizatorji upajo, da bo na startu s svojo ekipo voznikov formul tudi Italijan VValter Predaz-za, rekorder 3700 m dolge proge z višinsko razliko 174 m, ki je predlani, ko se je prvič v Sloveniji na enem mestu na startu pojavilo kar 9 formul oz. prototipov, prevozil s Samo la lam svojim dirkalnikom stezo v 2 minutah sekundi in 68 stotinkah! Od naših tekmovalcev bo nastopila elita Jemc, Peljhan, Valant, Šuster, medtem ko Dekleve, Stoli-ka in Scvničana Draga Božiča zaradi težav v klubu žal ne bo. V skupini H bo edini med Slovenci nastopil Boštanjčan Metod Papež, v skupini N pa bodo številni privrženci domačina Sama Valanta iz Tržišča držali pesti, da bi si priborili še letošnjo tretjo zmago na gorskih hitrostnih dirkah. Valant je bil letos le enkrat drugi v svoji skupini in je povedal, da upa na zmago ali vsaj 2. mesto s svojim nissanom tudi na domači dirki. Na zadnji, odlično organizirani dirki v Ilirski Bistrici je Valant ugnal v treh vožnjah za pičlih 12 stotink tudi avstrijskega prvaka. Povedal je še, da imajo na sevniški dirki, na bolj zaprti in strmi slezi vendarle prednost tekmovalci z močnejšimi stroji, kajti 40 do 50 konjev več pod pokrovom motorja se že pozna. Dirka (pred katero bodo ža ljubitelje zelo zanimivi tudi uradni treningi v petek in soboto!), ki bo sicer v nedeljo trajala od 11.30 do 17. ure, šteje za mednarodno prvenstvo (FIA), državno prvenstvo Slovenije in Avstrije, za pokal Alpe - Donava (IADC), pokal Clio za slovensko in hrvaško prvenstvo, za pokal Daihatsu ter za pokal Peugeot. Predračun za dirko letos znaša 60.000 mark. Generalni sponzor dirke Sevnica '95 je_ Avtotehna, glavni pokrovitelji pa so zavarovalnica Triglav. Nuklearna elektrarna Krško, občina Sevnica in Nissan AdriE' P. PERC med moškimi pa je bil Boštjan Šimu-nič iz Dolenjskih Toplic s 15,21 tretji, državni prvak v squashu in košarkar Novomeščan Goran Vučkovič pa se tudi ne more odpovedati atletiki in je bil v troskoku s 15,11 četrti. Dve srebrni medalji je osvojila tudi Novomeščanka Katka Jankovič, ki je bila ob odsotnosti Brigite Bukovec vak, ki je bila druga v metu kladiva in tretja v metu diska in suvanju krogle. Tudi v skoku ob palici je prevladovala brežiška šola. Jure Rovan je bil s 480 cm drugi, Ivan Kostevc s 460 tretji in Uroš Novak četrti. Med dekleti je bila Kosova druga. Vladka Lopatič, nekdanja deseterobojka, je morala v skoku v višino (171 cm) in daljino (603 cm) prepustiti naslov prvakinje Berdenovi in Predikakovi, z dvema srebrnima medaljama pa je bila med uspešnejšimi udeleženkami prvenstva. Novomeška mladinka Andreja Blatnik je bila z 12,42 m tretja, * Brežiški skakalec ob palici Jure Rovan je bil družno z Mariborčanom Tinetom Lorencijem državni rekorder le en teden, potem pa ga je v soboto na posamičnem državnem prvenstvu Štajerec z izidom 531 cm prekosil za 1 centimeter. Jure, kije v Celju zaostal za vrstnikom - oba imata 20 let - kar za 51 cm in kljub temu osvojil srebrno medaljo, ni dolgo čakal, da bi bil rekord spet njegov. Lorenciju se je oddolžil že takoj naslednji dan, ko je na mitingu v Padovi preskočil 535 cm. S tem izidom je bil Rovan v Padovi šele tretji, zmagal pa je eden izmed najboljših atletov vseh časov, svetovni rekorder Ukrajinec Sergej Bubka, kije tokrat preskočil 580 cm. druga v teku na 100 m (12:58) in na 100 m z ovirami (14,23), kjer je za zmagovalko Nives Černe zaostala le za 2 stotinki sekunde. Dobro so se odrezali tudi tekači na dolge proge. Predvsem to velja za Novomcščanko Matejo Udovč, ki je zmagala v teku na 3.000 m in bila druga na 1.500 m; na isti razdalji je z drugim mestom presenetil novomeški mladinec Matjaž Ravbar, ki se postopoma razvija v vse boljšega sred-njeprogaša. Sevničan Robert Grojzdek je bil tretji v teku na 5.000 m, kjer pa so mnogi pogrešali državnega prvaka na 10-kilometrski razdalji, Novo-meščana Matjaža Fabjana. I. V. ZMAGOVALCI ŠMARJEŠKIH TOPLIC ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče Šmarješke Toplice je pred kratkim pripravilo dva zanimiva teniška turnirja in tekmovanje v odbojki na pesku. Na teniškem turnirju dvojic sta zmagala Avstralca Gilbert in Brough-ton, druga pa sta bila Dušan Dajčman in Tomaž Klenovšek. V odbojki na pesku sta bila najboljša Starič in Kos, druga sta bila Prah in Murčehaič, tretja pa Brulec in Lazič. Na teniškem turniiju za otroke do 14. leta je zmaga! Primož Bende iz Novega mesta nad Luko Dirnbekom iz Krškega in Tadejem Pucljem iz Novega mesta. Letališče oživljajo padalci Novo mesto je po dolgih letih spet dobilo padalce-Med 17 padalci tudi 5 deklet - V soboto predstavita PREČNA - Novomeško letališče v Prečni, ki je bilo pred leti pred- vsem ob praznikih polno življenja, je zadnja leta vse bolj samevalo, letos pa je tudi s padalskim tečajem znova zaživelo. Želja, da bi se padalci, ki so v sedemdesetih letih spadali med najboljše v Jugoslaviji, spet vrnili v Prečno, se je zanesenjakom iz novomeškega aerokluba letos uresničila. Knjigo prijav za padalski tečaj so odprli lani med državnim prvenstvom, ki so ga s pomočjo Leščanov pripravili člani domačega kluba na letališču v Prečni. Takrat se je vanjo vpisalo več kot 70 kandidatov, novembra se je prvih predavanj udeležilo 25 tečajnikov, pred desetimi dnevi pa jih je 17 prvič skočilo s padalom. Pravijo, da je padalstvo šport pogumnih, očitno pa mednje spadajo tudi dekleta, ki jih je med novopečenimi padalci pet. Od novembra pa do konca junija so kandidati za padalce vsak teden po tri ure poslušali predavanja o meteorologiji, tehniki skoka in izrednih postopkih, ki pridejo v poštev, če padalo ne deluje, kot bi moralo. Med praktičnim delom tečaja so se tečajniki naučili predvsem pravilne oddvojitve od letala in pravilnega doskoka. Prvič so skočili v petek, 7. julija, in potem do ponedeljka opravili po osem sko * v kov. Tečaj je vodil novomeški rojak Viktor Kuplenik, izkušeni pada® inštruktor, ki ima za sabo že več «« 5.200 skokov in skok z 9.000 m; a« jev Banjaluki in je bil več let w lektor jugoslovanske padalske r p- rezentance. , . Seveda se novomeški leta1«'" nameravajo ustaviti pri uspesn vedenem tečaju. Padalska skupi" si želi opraviti čim več skok« -pripravili bodo nov tečaj, ' J., pokrovitelje, ki bi jim P°maja kupiti padala, saj sedaj ska eJ sposojenim, največja pridobi F bi bilo letalo, prilagojeno pa« I.v. z Lesc. • V soboto, 22. julija, bo naJ‘*a lišču v Prečni še posebno hno. Na srečanju Pada‘, v letalcev se bodo P°*e® c,‘ mil. domačega kluba ter vstjjstaVili čih zračnih plovil predsia gostje, med katerimi priča J._ fudidrTavne reprezentante^ priznani akrobati oziroma bati. Uradni začetek sre«W opoldne, zanimivo pa bo v in na tleh vse od jutra oo n y K boljšemu počutju obiskov« bo pripomogla tudi bogat« stinska ponudba. _____________ 'tbe bik tia h «a,T 'titia ljta| J* H 'Jeki Wo| S K •»o: ikerj Derganc na cesti in dirkališču NOČNI SKOK S PAt|CJ *£ BREŽICE-Jutri v pi «tež, Na mladinskem svetovnem prvenstvu v San Marinu bi Slovenci radi izboljšali Finkovo tretje mesto - Od Novomeščanov Derganc in Ribič - Predstavitev prvenstva v Novem mestu ja, bo na brežiškem štadionu z« V,, |lj, j va športna prireditev, k1 soj ^ NOVO MESTO - Ne Slovenija in ne prej Jugoslavija nista imeli tako nadarjenega rodu mladih kolesarjev kot je sedanji, ki namerava na svetovnem mladinskem prvenstvu v San Marinu prihodnji teden popraviti dosedaj najboljšo slovensko uvrstitev - tretje mesto Novomeščana Bogdana Finka. Čeprav je bil za kapetana ekipe določen mali Kranjčan Tadej Valjavec, ima enake možnosti za uspeh tudi Martin Derganc, ki pa bo nastopil tudi na dirkališču v zasledovalni vožnji na 3.000 m, kjer je na zadnjih treningih v italijanskem Vidmu s posebnim kolesom, ki mu gaje prejšnji teden sestavil trener Janez Jagodic, dosegel obetajoče izide, ki kažejo na to, da lahko Tine tudi tu poseže v boj za medaljo. Od Novomeških kolesarjev bo na prvenstvu nastopil še Peter Ribič, ki bo na dirkališču tekmoval v kriteriju. Njegov nastopje povezan predvsem z naslednjim mladinskim svetovnim prvenstvom, ki bo prihodnje leto v Novem mestu, ko naj bi bil Ribič eden izmed domačih favoritov. po tekmovalni plati, pač pa bo priložnost za predstavitev svoje prireditve izkoristil tudi organizator mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu 1996 v Novem mestu društvo Cyclotour, ki bo imel 27. julija v sanmarinskem hotelu Terme uradno predstavitev, prvenstvo v Italiji pa si bodo ogledali tudi vodje posameznih organizacijskih področij. I. V. Kragelj v Toplicah nepremaglj1 v M apiMMia , n mu- , palico. Od sedmih pop«1 |ejiSif enajstih zvečer se bo n« ,^0 skoka s palico zvrstila vrst skakalcev in skakalk iz JLed» , 'le džarske, Hrvaške in Slovenije- j, tjs bosta nastopila tudi b,v5> 1 nCii* ."Ce, slovenski rekorder Tine L seja«J* \ Jure Rovan, med deklet' p pjvš3 rekorderka Petra Milenko*< j 1 rekorderka Maja Medvešek u; “sii domačinka Suzana Kos. Na dirki za državno prvenstvo v motokrosu Sašo Kragelj ni imel pravega naspi-0*1 Med najmlajšimi najboljši domači - Mežnar najdaljši skakalec - Z motorjem najj^ jin; DOLENJSKE TOPLICE - Sobotna nevihta in domači gasilci, ki so dobro namočili tekmovalno stezo v Dolenjskih Toplicah, imajo največ zaslug, daje nedeljska dirka za državno prvenstvo v motokrosu uspela, kot je, saj prah tokrat ni oviral ne tekmovalcev ne gledalcev. Junak dirke za državno prvenstvo je bij Sašo Kragelj iz Orehove vasi, dirke veteranov 48-letni Drago Predan iz Cretc nad Orehovo vasjo, tekmovanja v skokih pa domačin Ludvik Mežnar. skočil 57,56 in 55,5 metf^lcej Da so Novomeščan Martin Derganc, Ljubljančan Leon Bergant in Kranjčan Tadej Valjevec iz šampionskega testa, je bilo jasno že pred leti, ko so med mlajšimi mladinci kot za stavo izmenično zmagovali na vseh domačih dirkah, kot zmagovalno trojko pa jih že dolgo poznajo tudi v sosednji Italiji, kjer jim časopisi posvečajo celo večjo pozornost kot doma, kar ni čudno, saj jc Italija najbolj kolesarska država na svetu. Čeprav so si vsi trije po moči enakovredni, pa sije Valjavec z drugo zaporedno zmago na Basilica-ti, kjer je bil letos Derganc drugi, prislužil vlogo vodje ekipe, kar pa ne pomeni, da ostali ne smejo poseči v boj za medalje. Ljubljanski trener Matjaž Zano-škar, ki s Krkinim trenerjem Janezom Jagodicem že več let uspešno vodi mladinsko vrsto, je že določil taktiko nastopa slovenske reprezentance na izjemno razgibani in ovinkasti cesti. V prvih treh četrtinah 120 km dolge cestne dirke naj bi se slovenski reprezentanti predvsem skušali izogniti padcem, saj bo 270 kolesarjev iz 47 držav napravilo precejšnjo gnečo, v zadnjih 30 km pa bodo morali v ospredju nadzorovali ostale favorite, med katerimi bo najverjetneje največ Italijanov, medtem ko naj bi se za zmago potegoval tisti, ki bo imel na koncu največ moči. Glede na to, da so Novomeščani na mladinskih svetovnih prvenstvih poleg bronaste medalje osvojili še vrsto odličnih uvrstitev, v novomeškem taboru tudi tokrat pričakujejo, da bo Martinu, ki je bil predlani četrti na olimpijskih dnevih mladih, tudi tokrat uspelo. Vodilni tekmovalec letošnjega državnega prvenstva v razredu do 125 ccm Sašo Kragelj se tudi na stezi v Dolenjskih Toplicah ni pustil presenetiti. V obeh vožnjah je prišel v vodstvo že takoj po štartu in potem svojo prednost le povečeval ter si tako prislužil novih 40 točk. Razred zase je bil tokrat tudi Robert Golež z Dola pri Hrastniku, ki je bil obakrat drugi, medtem ko ljubljenec domačega občinstva, Novomeščan Ludvik Mežnar, tokrat ni imel sreče. V prvi vožnji je pripeljal na cilj tretji, v drugi vožnji pa je zaradi okvare motorja odstopil. Zanimivo je bilo tudi na dirki veteranov, kjer je nastopilo 30 tekmovalcev. Nekateri med njimi so bili s starimi motorji in opremo prav posrečeni. V obeh vožnjah je bil najhitrejši 28-lctni Aleš Zajc iz Šentvida, vendar je nekdaj najboljši jugoslovanski motokrosist in šestkratni državni prvak 43-letni Drago Predan iz Črete nad Orehovo vasjo zaradi starosti, ki se prišteje tekmovalnim točkam, zmagal. Med najmlajšimi, ki tekmujejo v dveh skupinah podmladka, je v prvi skupini zmagal Andrej Hvastija, v drugi skupini pa Sašo Popovič nad Jako Možetom, medtem ko jc bila edina deklica Natalija Konda med osmimi nastopajočimi šesta. Vsi štirje so člani novomeškega motokluba Mel. Ludvik Mežnar, ki ni imel sreče na sami dirki, se je izkazal po njej, ko so se nekateri udeleženci tekmovanja pomerili še v skokih na Goriškovi skakalnici. Ludvik je zmagal s skoki, dolgimi (šteli so trije najdaljši skoki) 62,5,61 in 59 metrov; drugi je bil Rok Mihelčič iz Šentvida pri Stični, ki je poškodoval ,. s0 Kočevja. Takoj po |Cye zatorji preselili gledalce skakalnice na desno. ¥ i 0 'ia ZMAGOVALEC IN GLEDALCI - Zmagovalec na deljskedirk^mS Toplicah Sašo Kragelj iz Orehove vasi (na sliki), ki tekmuje za v je zlahka zmagal v obeh vožnjah in si s tem uspehom nuj— . ,() 0r,v-državnega prvaka v razredu do 125 ccm. Dirko sije tokrat ogleda' ^ ^ gledalcev, kar precej pa jih je prišlo do steze preko ograje in s0 torje prikrajšali za lep kupček denarja. (Foto: I. V.) takac IgSSF' im Na prvenstvu v San Marinu se Novomeščani ne bodo predstavljali le TURNIR V VINICI VINICA PRI ŠMARJETI - Nogometni klub Vinica bo v nedeljo, 30. julija, z začetkom ob 8. uri, na igrišču v Šmarjeških Toplicah pripravil nogometni turnir, za katerega se lahko prijavite do začetku tekmovanja, intor-macije ha lahko dobite po telefonu 73 222 (gostilna Žura). FIT V TRSTU BREŽICE - V sredo, 5. julija, so atleti brežiškega Fita nastopili na večernem atletskem mitingu v Trstu. Vladka Lopatič je s 172 cm zmagala v skoku v višino, v skoku v daljino pa je bila z zanjo skromnimi 578 cm druga. Vlado Kevo je s 66,26 m zmagal v metu kladiva, s 13,96 m pa tudi v suvanju krogle. Jure Rovan je kljub močnemu vetru s palico preskočil 510 cm in tako kot v metu kopja (57,68 m) szmagal Uroš Novak je bil s 420 cm v skoku ob palici četrti. MEŽNAR NA EOl.ENIIt - E drugi vožnji je Ludvik S 1ei,'a^el ("* V JV cIn rt ni c n nzifpm c toun tnnvtn nc/r/u/ n/i tr/>tu* IH kllSflt'!J^ I . !/> 1' Lih- Rl . start ul, se potem s šestega mesta prebil na tretje m kasneje!^ ^ jez))f tako da je zdrsnil na osmo mesto. Kljub temu ni obupal, terti'c / vožnjo ponovno prebil na tretje mesto, takrat pa mu je odpovt s jc poškodoval med padcem, m njegov ega nastopa je bilo ko inC,io ' ptL iz prv e vožnje pa je v skupnem v rstnem redu dirke osvojil ^ lem zamudil lepo priložnost, da bi i skupnem vrstnem redu fiip1 sivo prehitel drugouvrščenega Romanu Jelena, ki v Polenil ^ nastopil, in ima sedaj le dve točki več od Mežnarja, (rolo. S, cev N > S s is S: s IS i ®Vi A A Cs $ [ :> i \" L. L l mesto, 20- Julija 1005 i a zalila mir in sožitje jpv Briljinu je na videz prav prijeten kotiček za bivanje, saj Jz,u §^vne ceste in središča mesta, vendar odmaknjen od }da nJega vrveža ulice in nekako skrit v senco drevoreda. n, v hišah v Žlebeju ni mirno in spokojno. Kdo je (j,l °'j kričeča zadeva v Želebeju je t**™ kakima dvema tedno-kjaDr, al,°* Pot^m ko jo je Komu-tiradi nakopičenih dolgov ljctja aovotneškega komunalnega 'tiekajfi °muna!a je sicer poslala za P(Jncvnc zapore vodo v cisterno),.,. Sode^’ seje nezadovoljstvo 'stanQv *! . aJ zadnjih let. Vsaj ncka-Sow‘,SObili nejevoljni, ker jih rJšanje atnem plačilu vode mučilo ‘abo jia 1 s° plačali svojo dejansko ^ kerie d TUnala jc bila nezadovolj- ■ '!>{ 'težavppravi11 “na čisto”, bi žlebe-*£ \ i2.;Zyod°, ki sicer niso edine PA, V • nile- ToHs. ........ edi V d f <1 o'l: e sl kl^r^niev *'iC' l wda seštevanje in kok* !£lebeip n'h kubikov vkombinac-^om m se vselej izteče v račun z Ilič"'1' '^llnalo. M!J vžiebe5Pre8lejte tudi števce ^,h stanovanjskih objektih "ndci i» !|ice, k; an?Vanjske nakupovalne jdaoj* n J0 de spretno uravnavala stanovanja posa-40 A)(lantP' L Nekatera stanovanja so ^nai^stala družbena, državna, !*/ f°valec n'ška. Razumljivo je, da l\ s,I'emnkSebn'*< ureja stanovanje * St ^jemn ?SU' ^a se tudi razumeti, ^ajoen do “svojih” stanovanj ji#' J’kar 0-^°da duhove buri vse Aa\V Soj lastniki in najemniki vprašanje, kdo bo posegel v žep in plačal gradnjo tega drugačnega vodovoda. Kako bo ime rešitvi? Zarja, novomeško stanovanjsko podjetje, se ne ponuja za takega plačnika, kar ji omogoča tudi zakon. Podatke, ki nam jih je v zvezi z odprtimi komunalnimi problemi Žlebeja posredovala Zarja, bi se dalo razumeti v tem smislu: stanovanjsko podjetje ne bo plačevalo stroškov, kijih morajo plačati stanovalci. Ko bodo računi poravnani, se lahko začne nov pogovor. Ali bi bil Žlebej kaj na boljšem, če bi ga vzela v upravljanje Terca Šentrupert? O tem podjetju so govorili na nedavnem sestanku v Žlebeju, kjer je bila prisotna tudi Komunala Novo mesto, in Terca je menda že prišla v najožji izbor kandidatov za upravnika žlebejskega stanovanjskega objekta. Primer Žlebej sicer ni osamljen. Tudi v drugih večstanovanjskih blokih sta si nemalokrat navzkriž zasebništvo in skupnost. Škarij in platen pa ne drži v rokah en sam, saj je veliko odvisno od tega, če bodo stanovalci sedli za skupno mizo in soglasno rešili zadeve, ki so jim skupne. Skupna skrb in skupen strošek je lahko v večstanovanjski hiši hodnik, kije lahko razsvetljen ali pa že leto dni zaradi pomanjkanja “pravil igre” brez luči, kot je primer v Žlebeju. Upravljati pomeni tudi popravljati, zato upravnik ne more stati križemrok. Pri tem bo držalo, da tudi upravniki stanovanj niso vsemogočni in da ne delajo za boglonaj. Toda kdo naj jim plača? Prav vsega, kar bo še treba postoriti za prijetnejše bivanje zlasti v zas- SKA SORODNICA PR Vrača se pozabljena Štajerka Za kokoši, ki se sprehajajo po slovenskih kmečkih dvoriščih, se stiskajo v kletkah farm in se razlikujejo med seboj po obliki, barvi, velikosti, koristnosti in še čem, bi v prvem trenutku rekli, da imajo različno poreklo. “Vendar ni tako, ”pravi Danilo Osov-nikar iz Novega mesta. “Vse različne pasme kokoši imajo istega Kstit0 r prcpuščaida prednika - divjo kokoš Gallus bankiva. !%r,ii a a je, da ne bi hišnemu li 'i 1)9 Po K, aeustrcznih računov za ,4^ kTjo ŽC omc"Jeni vodovod. i* 1 Porabijo stanovalci v ilb Li S 0rtlunala Novo mesto zara- 0 stanovalcev izvedla S*i»v>fr0P°ti. kijih proti JSh ubh, U SamCm P° Vgnl' j.jjo 0. ra pnna voda. Uradno ;SUtl2rciskavi jc v povzetku llM »>eB|oHa,JC ob koncu letošnjega M NE3'3 deiovanje, tudi tes- , i »iNann .ncve>ali ‘nterni voljVode v Varjjjh merijo dejansko :vVkd°niefraŠ'pvo Jc tudi> a*iso na feSaasstss: ^i°ka2ji di, ali imajo hišni štev-p °,sv°ji brezhibnosti in ali ' 'jučena vsa odvzemna * ' /^V)ir -? *>'r ■ »,% 9 Ta prakokoš še danes živi v zahodni Indiji, na Sumatri, Borneu in Javi in obstaja v štirih tipih, ki se le malenkost ločijo med seboj. Te živali letijo, vendar večji del dneva preživijo na tleh v grmovju džungle, kjer brskajo za hrano. Samica znese med marcem in aprilom 10 do 15 jajc in jih vali tako kot domača kokoš 21 dni. Petelin bankiva kokoši tehta 800 do 1.000 gramov, kokoš pa le 500 do 700 gramov.” Greh, a tudi užitek Najstarejši doslej odkriti dokazi o udomačitvi kokoši bankiva segajo v čas okrog leta 2.000 pred našim štetjem, pravi Osovnikar. V Mohenjo daru v zahodnem Pakistanu so našli več pečatov in figuric, kjer so bili upodobljeni petelini in kokoši. Na istem arheološkem prostoru so našli tudi številne kosti kokoši in petelinov, ki so bile večje od kosti divjih kokoši. Verjetno pa so takrat gojili kokoši predvsem za verske namene in manj za prehrano, saj je bilo še okrog leta 1.000 pred našim štetjem, ko je bila domača kokoš na Vzhodu že precej razširjena, marsikje prepovedano uživanje kokošjega mesa. V današnjo Slovenijo so kokoš verjetno prinesli Kelti in Rimljani; slednji so jo visoko cenili kot živilo, služila pa jim je tudi za prerokovanje. Kokoš je naletela v naših krajih na ugodne klimatske razmere. Zaradi njene skromnosti jo je človek gojil za meso in jajca, s tem daje njene dobre lastnosti izpopolnjeval z nadzorovanim parjenjem. V celjski okolici se je že v 14. stoletju pojavil tip kokoši s čopom, ki je bila po barvi podobna bankivi, izredno temperamentnega značaja, ki si je večino hrane poiskala na paši in kije za tiste čase znesla veliko jajc. “Posebej cenjeno je bilo meso te živali. Po ; kC ž,ebeJski pipi 'So s. Zato, da ne bi križa ' Vn čenr bo‘j l°čno kot švicar-C?c^tevaay 'zmerijo vsak deci 'n °dštevanje kubi-t :kil )s,kivn,iUdo fačun z ostankom. \S ref °Vod’ki buri duhove in prir p'10, zadnjič brez vode, V J V!Sori:redv'devamo,da hišni in im Ni°nirjevihučilnicah 5 '%IČ, brPa^° lo Porabo prevze- ^^|^^^c8lednejša. Gre pa za V^cngv,yd,ano ie mogoče nare-S -Jdovod, kjer bo dejan- Samec in samica kokoši Štajerka ■v v rfSM i tarelih novomeških in slovenskih večstanovanjskih objektih, ne gre naprtiti lastnikom in najemnikom stanovanj. Država, kije ustvarila ozračje za preteklo stanovanjsko nakupovalno mrzlico, očitno ni storila vsega, da bi bili računi čisti in brez ostanka. Zato bi bilo prav, da pri računu poravna svoj del, kjer ga nekaterih zapisih so takrat na Dunaju zelo cenili meso štajerskih kopunov, to je skopljenih petelinov, ki so jih tja vozili iz naših krajev. Tudi v naslednjih stoletjih kronike omenjajo predvsem kopune, saj je meso le-teh takrat veljalo za največjo poslastico. Obstajajo podatki, da so v 18 stoletju redno dobavljali iz naših krajev dunajskemu dvoru več kot 20.000 kopunov na leto,” opisuje zgodovino Štajerke Danilo Osovnikar. 500.000 je bilo premalo Osovnikar pravi, da je v drugi polovici prejšnjega stoletja doživela štajerska kokoš skoraj smrtonosen udarec. Takrat so namreč pričeli uvažati v Evropo razne tuje ( pasme, s katerimi so s križanjem ustvarili j nove, ki so potem dodobra izpodrinile : prvotne avtohtone pasme. Po Osovnikar- . jevem prepričanju bi izumrla tudi Štajerka, če se ne bi nekaj ljubiteljev zavzelo zanjo. “V prvi vrsti sta bila to celjski geometer nemškega rodu Emanuel Martiny in Armin Arbeiter iz Gradca, ki je tudi deloval v Celju. Arbeiter je 1897. označil domačo štajersko kokoš kot “celjska kokoš11, ker se je v najbolj izvirni obliki ohranila v celjski okolici. Ustanovil je tudi poizkusno postajo in društvo za rešitev te pasme in jo s sistematičnim odbiranjem še izboljševal. Prav tako kot v Celju so se tudi perutninar-ji v okolici avstrijskega Gradca trudili, da bi Štajerko rešili propada. Tam so jo poimenovali staroštajerska kokoš. Arbeiter in Martiny sta leta 1902 pri Štajerski kmetijski družbi dosegla, da so sklicali zbor rejcev, po katerem so potem na vsem Štajerskem priporočali gojitev domače štajerske kokoši. O tem so sestavili standard in za kokoš določili ime Štajerka, s čimer so odpadla vsa druga imena,” niza podatke Osovnikar. V naslednjih letih so si zelo prizadevali ohraniti Štajerko. Po izidu Arbeiterjeve knjige z natančnim opisom rjave, jerebičaste, bele in gra-haste Štajerke so s pomočjo Štajerske kmetijske družbe ustanavljali društva in rejska središča. Družba jc priporočala celjsko območje za rejo jerebičaste in bele, Dravsko dolino, Pohorje in Kozjak pa za rejo grahaste Štajerke. Rejcem so med leti 1904 in 1913 razdelili tudi približno 500.000 valilnih jajc in 3.800 petelinov Štajerke, kot je izbrskal iz zapisov Danilo Osovnikar. Potem ko v 1. svetovni vojni za vzrejo pasem ni bilo možnosti, so leta 1920 gojitelji, znova zbrani, organizirali v Ma- pač mora. Bi lahko rekli, da je v Žlebeju že poravnala ves dolg? Vsekakor žlebejska voda ni šala. Zdaj sicer spet teče, vendar bo mogoče kmalu spet nehala, saj Komunala ni vrgla stran ključa, s katerim zapre glavni vodovodni ventil za Žlebej. MARTIN LUZAR i ..... Danilo Osovnikar riboru ogled štajerske perutnine. Naslednja leta so bila v znamenju razprav o “pravem” tipu štajerske kokoši. “Na srečo je obstal jerebičasti tip Štajerke, ki so ga na celjskem zboru leta 1930 skoraj zavrgli. To je pravi osnovni tip Štajerke, kakršno si predstavljamo še danes,” je prepričan sevniški poznavalec Osovnikar. Po letu 1960, ko je nehala delovati selekcijska postaja v Ločah pri Poljčanah, je Štajerka po najmanj 600 letih skoraj povsem izginila s slovenskih dvorišč. Zamenjali so jo križanci med pasmami, ki so se izredno dobro obnesli v farmsko intenzivni reji. Če je Slovenija tako zlahka pozabila štajersko kokošje niso zavrgli avstrijski perutninar-ji iz okolice Gradca, ki so znali ceniti njeno lepoto, temperament, skromnost, okusno belo meso in veliko nesnost, ki doseže celo do 200 jajc na leto. Selekcijski center v Sevnici Leta 1979 je Milan Grmek, priznani slovenski ljubiteljski perutninar in golobar iz Maribora, spet prinesel v Slovenijo nekaj jajc štajerske kokoši in od takrat sc edina avtohtona slovenska pasma kokoši zopet sprehaja po naših kmečkih dvoriščih. “Ža-njo so pokazali posluh tudi v ustanovah, ki so za to najbolj poklicane. Tako so zadnjih nekaj let poskusno gojili Štajerko v selekcijskem centru Biotehniške fakultete v Rodici, letos pa jc Bbiotchniška fakulteta skupaj z ministrstvom za kmetijsko in gozdarstvo ustanovilo dva selekcijska centra za ohranitev štajerske kokoši. Eden jev Jarcnini pri Mariboru in drugi v Sevnici. Tako lahko upamo, da bo štajerska kokoš, tako kot jc to že bila, ponovno postala simbol slovenskega kmečkega dvorišča. To, da se zaradi našega malomarnega odnosa v preteklosti do te pasme z njo postavljajo avstrijski perutninarji, pa je že druga zgodba,” nekako obžaluje Danilo Osovnikar. MARTIN LUZAR Priloga Dolenjskega lista 11 Z reko in z ljudmi Potep po zgornji kolpski dolini je zanimiv za popotnika, ki ima rad neokrnjeno naravo in zna prisluhniti domačinom in njihovim pripovedim o starih časih in znamenitostih doline. Potovanje sem začel v Trgu, naselju znotraj grajskega obzidja Kostela, kjer sem srečal Petra Skenderja. Pripovedoval mi je, kako so Turki z zvijačo zavzeli in oropali kostelski grad, porušili pa so ga Francozi leta 1809. “Včasih so imeli Kostelci vsak svojo njivico, na kateri so vsi na isti dan posejali presad (zelje za presajati) in spet nato na isti dan ta presad tudi posadili. Obakrat je dal znak s trobento za to delo graščakov sluga. Graščaki so pobirali desetino in je bilo še dobro, zdaj ti vzamejo 30,50 ali 90odst.,”je modroval Peter, kije tudi najstarejši prebivalec Trga. Povedal je še veliko zanimivega. Pot sem nadaljeval mimo Zavrtka, kjer je lepa plaža s prodom, in se ustavil v Brsniku pri Ivanu Mulcu, ki je edini še živeči izmed preživelih v partizanski bolnišnici Ogenjca. Takrat, v italijanski ofenzivi leta 1942, so v kraško jamo skrili 20 hudo ranjenih partizanov. Eden je šel z zvijačo ven in jih izdal. Italijani so dobili le pet od 20 preživelih, dva hudo ranjena so pri jami ustrelili, trije pa so preživeli vojno. Edini, ki danes še živi, je Ivan Mulac, ki hodi vsako leto na obletnico tragedije, 31. julija, na srečanje k Ogenjci. O tej tragediji je napisana knjiga in posneta televizijska nadaljevanka. Izdajalca so odkrili leta 1944 med partizani v Dolenjskih Toplicah in nato obsodili na smrt. Ko sem nadaljeval potovanje po dolini, sem na majhni ograjeni njivici tik ob cesti videl srno z mladičem, nato pa pri Lobeč malenci še sivo čapljo, ki pa je zletela, ker jo je preplašil hrup avta. Običajno se tu spreletavajo in hranijo z ribami iz Kolpe še štorklje, vendar jih tokrat nisem videl. Morda so se preselile, ker v Kolpi ni več toliko rib. Na Žagi mi je Tinca Rauhova pokazala ostanke nekdanje njihove žage. Povedala je še več zgodbic iz starih časov in kako je njena mama zdravila razne bolezni. Ža nameček sem zvedel še pregovor: “Ne sme se našpotat ni leckemi teleti, zakaj pride tvojemi deteti.” (Ne karaj oz. ne želi slabega niti tujemu teletu, ker se vse tisto lahko zgodi tudi tvojemu otroku.) Že prej pa sem pri Skendrovih v Kostelu zvedel pregovor: “S’ trmast, ko slavačko tele, k’ je na prodi sredi Koupe od žeje crknilo”. (Si trmast, kot tele iz Slavskega laza, ki je na produ sredi Kolpe od žeje poginilo.) Nihče noče lesenih sodov V Bilpi, kjer je vrag čez Kolpo skočil, mi je domači sodar France Rauh potožil, Sodar France Rauh iz Bilpe ob 450-litrskem sodu, kiga je pred okoli 100 leti izdelal njegov ded. Sod uporabljajo še danes. da sodov skoro nihče več ne kupuje, ker zdaj shranjujejo vino v posebnih kovinskih sodih. Vendar je dober le leseni sod, ki da vinu pravi okus. Pokazal mi je najprej sod, ki ga jc naredil iz domačega lesa, pa ga nihče ne kupi; nato pa še 450-litrski sod, ki ga je napravil njegov praded in je star že prek sto let. Uporabljajo ga še danes. Ugotovil je: “Če je klet dobra, bo sod dalj časa gveral (zdržal), če pa je slaba, dobiva plesen in je preh (prej) hrd (grd)”. Nato pa je pokazal še čebelnjak, ki gaje leta 1917 tudi naredil očetov oče, na njem pa je napis “Matija Rauch”, ki pa je že bolj težko berljiv. Povedal je še, da se pri njih še danes reče “Pri Romovih” in da so se njihovi predniki priselili sem z Bistrice na Dolenjskem. Medtem je prišel iz vinograda kovač, pravzaprav edini kovač v vsej zgornji kolpski dolini, Rudi Verdcrber, natočil v kleti kupico vina in prinesel v senco pred klet. Obljubil mi je, da mi bo naredil še eno motiko, saj so njegove motike stokrat, če ne tisočkrat boljše od industrijsko narejenih. Isto velja za drugo njegovo kmečko orodje. Medtem je na naslonjalo klopi, na kateri sem sedel, prisedla še Rudijeva kokoš in me začela kljuvati po rami. Rudija sem vprašal, če bo Janez Janša spet prišel letovat k njegovi kovačiji, a je rekel, da ne ve, saj jc zdaj nekoliko strožje s postavljanjem šotorov in prikolic. Potem pa meje vprašal, če sem že slišal tisto: Janša je v župi našel dlako, jo vzel ven in rekel: “Glej ga, Kacina!” Potem pa je povedal še, da je letos prišlo k njemu že več novinarjev, ki so ga poslikali in popisali njegovo kovačijo in so povedali, da so o njem in kovačiji brali v turistični prilogi Dolenjskega lista in drugih časopisov. Dodal je še, da je letos kovačijo delno prenovil. Dvestoletna tepka Vsi ob Kolpi so kritizirali slabe ceste, najbolj del neasfaltirane ceste ob Kolpi pa tudi neasfaltirano strmo cesto od Žage do Kostela. “Kakšen turizem bo to brez primerne ceste?” pravijo. Za obe cesti je bil ROD ZA RODOM V ZBORNIKU Sedmi generaciji naproti Svoje korenine sicer poznamo, ko pa se hočemo spomniti starejših generacij, ponavadi ostanemo nemočni. S tem se je začela tudi zgodba Kerinov in Stritarjev, ki so se odločili, da iz svoje rodovne skupnosti nekaj naredijo. In res so. Izdali so svoj družinski zbornik in v njem popisali šest generacij svojega rodu. Zbornik Kerini & Stritarji 1879/1995 je na Slovenskem nekaj posebnega. Gre za zapis rodu, ki se je zanje začel s poroko Alojza Kerina (rojenega leta 1879) in Antonije Stritar (rojene leta 1881) ter njunih bratov in sester oziroma s starši obeh: Jane-za in Katarine Kerin ter Andreja in Uršule Stritar. Ideja za srečanje vseh sorodnikov se je rodila decembra 1994, ob pogrebu Brede Skitek, ko so ugotovili, da se družine srečajo le še na pogrebih. Zakaj se torej ne bi sestali enkrat kar tako? Odločili so se, da gredo tokrat do konca, da storijo tisti odločilni korak, da bi se morda lahko prvič v svojem življenju videli s svojimi sorodniki, ki konec koncev niti ne stanujejo tako daleč, a se sploh ne poznajo. Glavno pobudo jc prevzel Andrej Kerin iz Ljubljane in kar takoj so določili točne datume tako za srečanje kot za zbornik. Že v januarju letos seje pripravljalni odbor sestal prvič, po prvi evidenci pa so zajeli več kot 350 pripadnikov rodovin Kerin in Stritar. Prvo obvestilo so poslali na 55 naslovov, naslovnikom pa so naložili skrb za podatke o generacijskem deblu, saj so hkrati s pripravami na srečanje potekale tudi priprave za zbornik z življenjepisi umrlih prednikov. Uredniški odbor zbornika se je prvič sestal v začetku maja. Čeprav jim je uspelo o nekaterih pripadnikih rodovin zbrati le skromne podatke, je to seveda boljše kot nič, saj morda na pragu novega tisočletja ne bo nikogar več, ki bi o njih sploh še kaj vedel. Zanimiv tudi za druge Zbornik je tu, na 140 straneh pa prinaša zapis o Podbočju, od koder oba rodova izvirata, statistično obdelavo podatkov o sorodnikih in življenjepise umrlih, ki nc razkrivajo zgolj podatkov o življenju posameznikov, ampak omogočajo vpogled v tisto življenje, ki je novim generacijam neznano. Zato k branju nc pritegnejo le sorodnike obeh rodbin, pač pa prav gotovo še marsikoga. Med pripravo zbornika jim je uspelo zbrati podatke o 507 sorodnikih. Samo za 473 so dobili točne podatke o rojstvu in smrti, torej potomcih Janeza in Katarine Kerin (imela sta 9 otrok) ali Andreja in Uršule Stritar (imela sta 8 otrok). Celoten rod lahko razdelimo na 6 generacij. Prva je bila rojena med leti 1841 in 1851. Ker so imeli skupno 17 otrok, sta se rodova razširila za 8,5-krat. Od druge generacije ne živi nihče več, imeli pa so skupaj 44 otrok, torej se je rod razširil za 2,59-krat. Tretja generacija je štela 80 ljudi, umrlo jih je 49, imeli pa so 72 otrok. Četrta generacija Kerinov in Stritarjev šteje 141 oseb, peta 167, šesta generacija se rojeva od leta 1972, prvi sorodnik sedme generacije še ni rojen, a teroretično bi že lahko bil. Po zbranih podatkih danes živi 401 sorodnik, o razvejenosti družine pa govori tudi podatek, da se med sorodniki pojavlja skupaj kar 82 različnih priimkov. Srečanje, ki so si ga določili konec lanskega leta, so konec junija letos čisto po načrtih tudi uresničili. Zbralo se je več kot 200 sorodnikov, program srečanja pa so zelo skrbno pripravili. Začelo se je že dopoldne v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici z odprtjem razstave Zorana Did-ka, ki je tudi člen te_ verige rodov. Nadaljevali so v gostilni Žolnir, ker so bile na ogled otroške risbe na temo žKako si predstavljam naše srečanje’, razstavljeno pa je bilo tudi genealoško drevo. Ob tej priložnosti so ustanovili društvo Kerini & Stritarji, saj želijo ohraniti družinske stike. O družinah je Janez Banič v uvodu med drugim zapisal: “Njihovo veselje jc izviralo iz pristne povezanosti z naravo, zato je bilo v veliki meri odvisno od vremena in letine. Mislim predvsem na kmečki del Kerinov in Stritarjev, a tudi tisti, ki so se pomeščanili, so bili bolj odvisni od dobrega pridelka pšenice in žlahtnosti cvička, kot je današnja mladina. In manj so bili obremenjeni, da ne rečem zasužnjeni, z moderno muziko in vsem drugim hrupom današ- njega sveta. Zato pa so radi peli. Kako so peli!... Svet seje spremenil. Do fermenta. Od starih Kerinov in Stritarjev so ostali lepi spomini, a nc samo spomini, marveč še kaj več. Pravzaprav kar precej več: zrasli so njihovi nasledniki...” Prva petrolejka in prva trta Obe družini sta bili v Podbočju pomembni in ugledni, o tem priča tudi podatek, da je Martin Kerin, kije bil rojen leta 1803 in je bil oče Janeza Kerina, v Sv. Križ (sedaj Podbočje), prinesel prvo petrolejko. Ko so je prižgali in obesili, so prišli to čudo gledat iz cele vasi. Janez je v teh krajih prvi zasadil vinsko trto. Nakupil je tudi dosti posestva, pametno je izkoristil čas in denar, saj denarja ni tiščal v nogavici, pač pa ga jc koristno vlagal. Še lep ostanek svojega prihranka je tik pred prvo svetovno vojno vložil v hranilnico, kar se je po vojni in že med njo spremenilo v nič. “Ogromno je ustvaril s svojo pridno ženo in pridno številno družino. Vse svoje otroke je vzgojil v poštene in sposobne naslednike, to pa so naši predniki, na katere smo lahko ponosni. Pri Kerinovih se je odlikovala pridnost, poštenost in sposobnost, brez vsake nadutosti ali zapostavljanja kogarkoli. Moram omeniti še to, da so bili vsi naši predniki, morda male izjeme, dobri pevci in družabniki - seveda v okviru možnosti zaradi časa, saj je bilo v glavnem delo na prvem mestu,” je v zbornik o Janez Kerinu zapisala Zofija Longo iz Krškega. Tudi Andrej Stritar je bil uspešen gospodar. V Sv. Križu je družina spadala med imovitnejše in po pripovedovanju ni bil samo kmet, ker so bile v hiši še gostilna, trgovina in mesnica. Njegova žena Uršula je prišla iz Orehovca nad kostanjeviškim gradom. V zakon je pripeljala dve hčerki iz prejšnjega zakona, kot Stritarjeva pa je rodila še 8 otrok, od katerih so štirje umrli že v otroških letih. Mogočno drevo je zraslo od takrat, korenine pa je razpletlo po celi Sloveniji in tudi zunaj meja so segle. Pa tu še ni konec. Vsak novi člen v generacijski verigi bo vedel, od kod njegove korenine. Vse je namreč zapisano in narisano v zborniku, ki je spomenik rodbini Kerinov in Stritarjev in spodbuda tudi ostalim, da se lotijo podobne raziskave svojega rodu in korenin. TANJA GAZVODA O s 5 i u. tel na zakonska para, ki sta prišla pre zono urejat prikolico, katero imajo parkirano že nekaj let. Seveda so c jerncjci po delu tudi malo spili, sajjc petlitrska steklenica cvička že skoraj P na. Tudi kopali so se kljub mrzli Kolpi ' Konda je pokazal 200 let staro tepko, ^ časa Francozov v teh krajih, in pove je moral takrat vsak fant ob poroki po ti po 15 tepk, da so imeli sadeže za je za kuhanje, razen tega pa sojih tu 1 in ena sušilnica je bila včasih Pr . 12 stare tepke. Na vprašanje, zakaj se njihov stari mlin, pa je odgovoril, da krivi jeleni. Popasli so pšenico in ljuflt ni več splačalo pridelovati žit, za'0.za.|e[. ni bilo dela in se zdaj ruši. Od ® L nejčanke pa sem zvedel še tisto, Dvestoletna tepka, ki raste v Kondovem kem -pu v Dolu pod Predgradom. Posajena je bila, ko so te kraje okupirali Francozi. Ob njej je Ivan Konda. obljubljen asfalt že do konca junija, a ga še danes ni. Zato bodo domači spet požirali prah, ki ga bodo dvigovali avtomobili. V Kondovem kempu v Dolu sem nale- mestna punca prišla na vas, videla P*^ nega ovna z ogromnim “moškim P ženjem” in je dejala: “Ta ovca pa 6 daje veliko mleka.” . jo* Potem smo še pod Jonkejevim P ^ rekli z ribiči to in ono o predlogu čevski narodni park, predvsem pa kritizirali, ker o tej zamisli veli ® ,cj Ljubljani in sploh v Evropi, na Ko pa nič. jožep*,n|C Več milijonov litrov mleka Pred tremi desetletji so v metliški občini začeli zbirati in odkupovati mleko. Med tistimi, ki so na ta način prodali prve litre mleka, je bila tudi Milka Pezdirc iz Podzemlja, ki je hkrati zbirala mleko s sosednjih domačij. Pri tem delu še vedno vztraja in je edina v metliški občini, kije kot zbiralka mleka vzdržala kar trideset let. Kot vsak začetek je bilo tudi zbiranje mleka v Podzemlju skromno. Milka Pezdirc se spominja, kako je imela kante za mleko kar na hodniku domače hiše. Ljudje so prinašali mleko in ga zlivali vanje. V začetku ga je bilo po osemdeset litrov na dan, potem vedno več. Čeprav ljudje, predvsem na vasi, nekdaj niso bili najbolj naklonjeni novostim, so odkup mleka takoj dobro sprejeli. “Gospodinje so tako imele reden dohodek, ki sicer nikoli ni bil tako velik, da bi obogatele, bil pa je dobrodošel vsaj za poravnavo najvažnejših stroškov v gospodinjstvu,” pravi Milka. V začetku je mleko po vaseh zbiral Kokljič z Otoka. V lojtrnik je imel vpreženega konjička in je počasi šel od vasi do vasi, v kante zlival mleko in ga vozil v Metliko. Cesta je bila takrat še makadamska in preteklo je nekaj ur, da je nalil v kante na vozu prvo mleko in nato oddal v metliški zbiralnici. “Kakšno je bilo mleko, ko ga je, posebno v vročini, pripeljal v Metliko, nc vem. Vem pa, da sem takrat merila samo maščobo. Za bakterije niti vedeli nismo, da obstajajo,” se ob spominu na pionirske čase zbiranja in odkupovanja mleka nasmehne Pezdirčeva. Ko je “mlečni lojtrnik” obstal, je bilo z zbiranjem mleka v Podzemlju in okoliških vaseh za nekaj časa konec. Potem je Milka dobila obisk iz metliške kmetijske zadruge. Direktor Janez Gačnik in Tone Kralj sta jo prišla prosit, da bi zopet zbirala mleko. Pristala je. K Pezdirčevim je začel prihajati tovornjak, še vedno pa je imel kante. Pred približno petnajstimi leti je v bližini Pezdirčeve hiše kmetijska zadruga postavila zbiralnico za mleko. Takrat je gradila zadruga še tri zbiralnice: na Krasincu, Borštu in Primostku. “Zadruga je plačala mojstre, z delom pa smo veliko pomagali prebivalci Podzemlja in sosednjih vasi. Tudi les smo prispevali,” pravi Milka. Medtem ko so prej nosili ljudje k Pezdirčevim mleko le enkrat na dan, so ga potem, ko je bila v zbiralnici tudi hladilnica, prinašali zjutraj in zvečer. Vse bolj pa so začele naraščati zahteve po kakovosti mleka. Pezdirčeva pravi, da je marsikoga prav to pripravilo do tega, daje dal krave od hiše. Včasih so namreč prinesli kmetje v zbiralnico tudi po 500 litrov mleka na dan, sedaj pa ga le okrog 260 litrov. V Podzemlju, ki je ena večjih metliških vasi, imajo krave le še tri domačije. Tudi pri Pezdirčevih sojih nekdaj molzli po pet ali šest, danes pa le še dve. Milka Pezdirc v zbiralnici mleka Z vse večjimi zahtevami je 1 al0 za Milko vedno več dela. “f^.anCS-neSej0> v vsaki kanti z mlekom, ki jo Prl se-zmeriti kislino, da ni mleko m0' „je širjeno. Dvakrat na mesec jcp°'jej vzorcev mleka z vsake kmetije P s(j. za analizo maščobe, beljakovin. ^ tisa in kaj vem, česa še. Včasih vs<-B n, ni bilo. V zbiralnico grem P° r gledan: zjutraj in zvečer, ko sprejme ko, ter še vmes, da jo počistim-vodim tudi natančno evidenco, mleka kdo odda. Zvečer, ko o ^ spat in imam mir, pa zberem uan: zjutraj in zvceci, n"gcvc°" ko, ter še vmes, da jo počistim-vodim tudi natančno evidenco, vSi mleka kdo odda. Zvečer, ko o ^ ^ spat in imam mir, pa zberem ^£se|a datke, ki jih zahtevajo od me^C|ejjh ^ sem, da so se mi v vseh te jcasili računi natančno izšli, čepravs£) se|j slišala tudi kakšno pikro, cc*' 0.A kriva, ker je mleko preslabo p j0, da so sc sedaj ljudje že navadili m ^ b'1 sem poštena in da zaradi me nihče prikrajšan,” pripoveduj ^0 Pravi, da ji je bilo nckajkm. -e # hudo, da je hotela kar vrnit' J ,j N' ralnice, a jih ni hotel nihče sp .^l) pa sc mogla sprijazniti, da bi aj ostal brez zbiralnice, zato je Danes bi ji kar nekaj manjka ’ imela skrbi z zbiranjem mlelo*• nc zaradi plačila - ki je po njcn' ju skromno, vendar edini doho ima kot kmečka gospodinja - ** c|jsk to, ker jc mlckarnica tudi pod # vaško zbirališče. Tako kot s° . v0)tr zlasti ženske zbirale ob va„w:I1iogr ku, se tokrat pri zbiralnici-zvemo, kaj je novega, si izmcnj ^(J vete in kar je pač takšnih s,v le, da se jc število informator) ,v3jsf šalo. Včasih jih je bilo tudi tr ^1) ’ danes pa jih je iz PodzcmlJ3’ Grma in Skrilj le še deset, c(|sta ugotavlja Milka, ki si ne m°re Ijati, da bi postalo kmetijstvo 0v tavljeno, da bi ostala lcpa P nj6jje , Podzemlja neobdelana. A v zai)P. veliko optimizma. Verjam po1*1 k zlasti v iznajdljivost kmečki S ^ vs ki so po njenem umetnm.^. področjih: v hlevu, na njivi, i J no pa pri štedilniku. Tudis ^ ma, saj je poznana kot d()PraaZStav' za kar je celo na kulinarični Ptuju dobila zlato priznanj^., lAn y MIRJAM BEZ-1 I nagradi v stražo in . NOVO MESTO Žreb jc izmed reševalcev 27. na-padne križanke izbral Leopolda Pavčka 12 Mražc in Alcna Klobčarja iz Novega mcsta' Pavčku je pripadla denarna na-i 1 Klobčar pa bo prejel knjižno na-grado' Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošlji-e najkasneje do 31.julija na naslov: Do-N )skl list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 "ovo mesto, s pripisom KRIŽANKA 29. Vinico brez poštne znamke lahko od-e v naš poštni nabiralnik pri vhodu v ' vb° uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 29 REŠITEV 27. NAGRADNE KRIŽANKE bran rav"'na rešitev 27. nagradne križanke sc, o A\,V,vod STENTOR, valat, kal, uši, ^GIŠČE MISLI Priin°^ Prosoine taži se spreminjajo v “Sava/ja resnice za,0> ker jim nihče javno ne S 4 H. POŽARNIK toMp ^rtskogotovostjo se bližamo času ^ diktatur. Kljub temu je treba še sl^-J v°diti boj za človečnost, podobno kot »j ravn‘k rešiti življenje bolnika, čeprav Ze’ da bo umrl. G. ORWELL metoda je odlično sredstvo v njjL0 asl‘;znjim in s krivdo naredimo ljudi Vl ,emeljni drži manjvredne. Hed.lo P■ ZIDAR \titine 0Vekom in resnico ne more posredo-ioJ-rkeVncPartija’ temveč se mora vsak-c,,t z njo. T. HRIBAR ^2 DOLENJSKI UST BELG.-ITAL FILMSKA IGRALKA (CATHERINE) STARA FIZIKALNA ENOTA ZA MASO ŽENSKI »EVSKI GLAS AVTOR: MARKO BERTONCELJ VOTEL ZIDAK ZMEDA, NERED KAPLJA IZ OČI N/ DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SMUČARKA PRETNAR NEKDANJI VOJAŠKI KRUH GOSPODAR. STROKOV- NJAK > GLAVNO MESTO JUŽNE KOREJE IZMETA- VANJE PLJUNKOV FRANCE ONIČ SLOVENSKI ANTROPO- LOG (BOŽO) SKUPEK ENAKIH CELIC KAR KAŽE NADALJNJI RAZVOJ PERJE PRI REPI RIMSKA LJUBLJANA POSREDNIK PRI PRENOSU RTV SIGNALOV VULKAN NA JAPONSKEM OTOKU KJUŠU NEPRIDI- PRAV ZDRAVILO V OBLIKI KROGLICE NIZOZEM. MESTO (VRSTA SIRA) OTOKAR VAVRA PEVEC JANEZ BONČINA SALOMONOV UGANKAR NASPROTJE TRDOTE LUKA V IZRAELU VIKTOR AVBELJ NASAD SADNEGA DREVJA TEGA MESECA IMIVOSTI \Z SVETA Neznosna lahkost ubijanja Ki^tnvitvah študije, ki jo je za SELA T' fon CQS-’ k° sta Chicago in New York slovela kot prestolnici i}Qfsterjev in kriminalcev, so že davno minili. Nasilje in krimi-neQs/a se razpasla v vseh velikih mestih sveta, ponekod celo do in j, v. adljivih razsežnosti. Najnovejša študija o uličnem nasilju r dei finalu v Latinski Ameriki opozarja, da se urbanizirani Pn s sveta Prebija v ospredje mračnih statistik, razlogi za to 0 Podobni tistim iz nekdanjih socialističnih držav. Po Uo„, . Strah pred uličnim nasiljem sili ljudi k ukrepanju, pri čemer se mnogim sploh ne zdi važno, kakšno pot naj bi ubrali pri zatiranju uličnega nasilja. Nekateri vidijo rešitev celo v vrnitvi nekdanjih vojaških diktatorjev, ki so vladali s trdo in kruto roko. Bolj zmerni predlagajo učinkovitejše civilne ustanove, vendar pa naj bi ob spoštovanju človekovih pravic ohranili še nekaj varnostnih mehanizmov iz starih časov. Pouličnega kriminala je bilo v diktatorskih režimih res precej manj, vendar so bile človekove pravice poteptane v prah, osebna varnost ljudi pa ogrožena zaradi političnih razlogov. V El Salvadorju, kjer so leta 1992 ustanovili nove civilne policijske 9 p0s,a,ernando Carrion, je Latinska Ameri-W.n>iboli nevaren del sveta. Nasilje 1 uboJ' sicer niso nobena novost v ’akega , remcr Mehiko; j c*' umori strmoglavo naraščati pred '% žeCSetletjem, pred štirimi leti so zabele« 40 umorov na dan, letos se jc Serj[.j Rignilo na 50. V celotni Latinski .SjPnde v povprečju 20 umorov na 'f ^Him » VaRev>v uckalerih predelih, kot ■ | |'ittsk,.0 Medc'lin v Kolumbiji pa kar 450. j j e,du 2a ^rner>ško povprečje kar v tem po-1 |22vca VaRrat presega zloglasne Združene %cS^erike in za štirikrat območje nek-3 p0rJc,sRc zveze, kjer sicer beležijo naj-pPi. žjV|Sl uličnega nasilja in umorov v Ev-v velikem mestu je za mlade Nk srrirpri^ane P°slal° zelo nevarno: kot I ta boi|! ie.Umor že na drugem mestu, ta- SJf* obljudenih sodobnih urbanih X/*tih se ubija z neznansko lahkoto. II Se8ai° z'vljcnje ni vredno nič. Kriminal-jp; (j0v° P° skrajnem sredstvu - umoru zelo v '2rtv„ i -*e’ denimo, zlata zapestnica na Pfišai jda se kriminalec odloči moriti, da b aPr ° nje. “Občutek imam, da ubijajo S k7edr°biža. Četudi je bilo tudi prej ,Vi|j lm'pala, pa na to, da bi me lahko A^Šliar*' P°m*slil nisem, zdaj pa... “ ?t{$a jn ^rlo Eduardo Weiss iz Buenos Valci v !'l)(lobno z njim mnogi drugi prc- .Ch,k,h mesL X l ,s° velemesta posebej ugodna za .i^Od, 'finalna dejanja. V Mexico Cityju b J,lcirii ,cden okroa 70 umorov, v Rio sile, se zdaj otepajo s hudim kriminalom in nasiljem, ker v mnogih mestih civilna policija še ni začela delovati, prejšnje politično-vojaške pa ni več. Takšno stanje poulične bande s pridom izkoriščajo. Ko strokovnjaki iščejo vzroke za porast uličnega nasilja in kriminala, opozaijajo na gospodarske reforme in uvedbo svobodnega tržnega gospodarstva. Revni so v novih razmerah postali še bolj revni, vrste brezposelnih so se močno podaljšale, ker so propadle številne neučinkovite državne tovarne, denarja za socialno pomoč je malo. Kljub pričakovanjem, da bo magični ključ tržnega gospodarstva odprl vrata v lepšo prihodnost, se stanje ne izboljšuje. Finančni analitiki predvidevajo, da bo šlo slabo še nekaj let. Letos bo po ocenah strokovnjakov samo v Mehiki armada brezposelnih večja za nadaljnji milijon delavcev. Vse to seveda daje ljudem občutek nemoči, izgubljajo pa tudi upanje, da se bodo odprle boljše možnosti. V tem pogledu je stanje v Latinski Ameriki močno podobno razmeram v nekdanjem socialističnem svetu. Marsikaj iz ugotovitev raziskovalcev družbenih sprememb v Latin- ski Ameriki velja tudi za nekdanji evropski socialistični svet. Fernando Carrion v svoji študiji navaja še druge dejavnike, ki vplivajo na porast urbanega kriminala in nasilja. Posebno zaskrbljujoč dejavnik je zanj množično izseljevanje prebivalstva s podeželja v mesta. Do leta 2000 bo več kot 77 odstotkov latinskoameriškega prebivalstva živelo v megapolisih, kot sta Mexico City in Sao Paulo, ki zdaj predstavljata največji urbani koncentraciji na svetu. Ljudje, ki prihajajo s podeželja v mesta iskat svoj kos kruha, se naselijo na obrobja teh gigantskih mest, si postavijo zasilno barako, potem pa se namesto lepšega življenja začne krut boj za preživetje. V stiski so ljudje pripravljeni na vse, od beračenja, brskanja po smeteh do tatvin, ropov, prostitucije in umora, samo da bi se rešili iz žalostnega kroga revščine, lakote in obupa. Carrion opozarja, da je stanje zaskrbljujoče in ni videti, da se bo kaj kmalu izboljšalo. Urbani kaos in naraščanje kriminala ter sploh splošne varnosti odvračajo tuje vlagatelje, ki bi edini lahko prinesli svež denar in oživili gospodarstvo. Brez gospodarskega razvoja pa ne bo izboljšanja življenjskih razmer. MILAN MARKELJ (Vir: Newsweek) ZDRAVJE ■■■■ V f. iitj' č ,1r 147 4 So 'etos imeli vsak teden v povprečij s,aiistj?rov- V Buenos Airesu, ki ga sicer ne uvrščajo med nevarna ve- Jlttja j e. Prebivalci, kot jc pokazala tam-A^va, vse bolj boje, da jih lahko t Jaju d et' nasilna smrt. Kriminalisti ugo-a s° storilci vse mlajši, k nasilnemu jt 0tojja l^1 veliko pripomore lahek dostop v | gofp vt0matskc puške in ročne granate vthc§.nabaviti brez večjih težav. In ko se L^ttjea 1° še droge, je krog nasilja hitro '£ » f /! ■ SaSuaB&iZl Stane V. Sunčič Dejavniki tveganja Mnogi ljudje so vznemirjeni zaradi zvišanega krvnega tlaka, debelosti, povečanega holesterola in sladkorja v krvi in te bolezni povezujejo z mnogimi svojimi težavami. Ali so upravičeno zaskrbljeni za svoje zdravje ali pa je morda ta skrb odveč? Od kod take spremembe? Če pogledamo 30 let nazaj v tista lepa šestdeseta leta, vidimo, kako je bil odnos do hrane povsem drugačen. Hrana je imela veliko ceno in je bila neke vrste odlika, jedlo se je mastno hrano z dosti kruha, kije moral biti vedno svež, hrustljav in bel. Sladice so bile na mizi kot poobedek ob kavi ali čaju dopoldne in večkrat tudi popoldne. V začetku sedemdesetih let so se med prebivalstvom močno povečale bolezni ožilja in število infarktov je naraščalo. Strokovnjaki po celem svetu so iskali vzroke za takšen porast teh bolezni. Trud je bil poplačan, saj so postopoma prišli do spoznanja, da so bolezni posledica več vzrokov, ki so jih imenovali s skupnim nazivom dejavniki tveganja. “Dejavniki” jih imenujemo zato, ker so dejavni pri nastanku bolezni in pri razvoju bolezni; “tveganja” pa zato, ker njihova prisotnost pomeni stalno nevarnost, da bo zaradi njihove prisotnosti bolezen nastala in se sčasoma razvila. Med dejavniki tveganja za nastanek žilnih in srčnih bolezni so: - prevelika telesna teža, telesna teža višja od idealne teže telesa, - zvišan krvni tlak ali sistolični “zgornji” ali diastolični “srčni” krvni tlak, - zvišan holesterol, - kajenje cigaret, cigar in pipe, - število pokajenih cigaret ali cigar, gramov tobaka pri pipi, - premajhna ali nikakršna fizična aktivnost, - zvišan sladkor v krvi. Za primer poglejmo, kakšno je stanje med prebivalci v Krškem, katere od dejavnikov so prisotni in kako pogosti so. Stanje smo preverili pri ljudeh, ki so se imeli za zdrave in niso prišli v ambulanto zaradi bolezni. Izbrali smo delavce in jih pregledali. Naše rezultate smo primerjali z rezultati enake raziskave v Ljubljani. In kaj smo ugotovili? Stanje v naši občini ni dobro, celo slabše je, kot smo pričakovali. V Krškem smo pregledali mlajše ljudi, stare od 20 do 55 let, v Ljubljani pa so bili pregledani starejši, od 25 do 65 let starosti. Pri nas je imelo zvišano telesno težo 31,7 odst. pregledanih, kar pomeni, da jc bil vsak tretji pregledani debel, v Ljubljani pa je imelo zvišano telesno težo 22 odst, to jc vsak peti pregledani. Višine krvnega tlaka so bile v Krškem večje tako za sistolični (zgornji) kot za diastolični (srčni) krvni tlak. V krškem je bil tudi večji odstotek pregledanih s povišanim krvnim tlakom. Med krškimi delavci smo ugotovili višjo stopnjo holesterola, pokazalo seje, da na dan pokadijo več cigaret. Zelo pomemben dejavnik tveganja je telesna nedejavnost, kije bila v Krškem večja kot v Ljubljani. V ljubljanski skupini so zabeležili le višje vrednosti sladkorja v krvi kot v krški. Na osnovi teh podatkov lahko kaj hitro ugotovimo, da jc od sedmih dejavnikov tveganja bilo v Krškem šest večjih kot v Ljubljani. Pri tem je treba upoštevati, da so bili vsi pregledani “zdravi” in da smo pregledali “mlade” prebivalce, od katerih jc odvisna bodočnost naše občine in naše države. praktični K ? praktični KRIZ praktični . praktični Ž j IbBbI Vpliv živil Pisali smo že, da nekatera živila delujejo na naše razpoloženje. Tokrat si poglejmo, kako vplivajo na nas muškatni orešček, pivo, peteršilj in cimet. Muškatni orešček vsebuje snovi, ki delujejo opojno in ki nas zmedejo, če jih užijemo v večjih količinah. A ker je le začimba in ga dodajamo jedem v majhnih količinah, ni bojazni pred njegovimi manj zaželenimi učinki. Hmelj in s tem tudi pivo ima pomirjajoč učinek, prežene živčnost, povzroči prijetno utrujenost in zaspanost. Nekateri ga priporočajo kot blago uspavalo, zagotovo pa je kozarec piva boljši kot uspavalna tableta. Že stari Rimljani so dejali, da peteršilj vliva pogum in podvaja moči. Poleg vitamina C, ki povečuje odpornost organizma in vzpodbuja organizem, je v peteršilju tudi snov, ki deluje tako, kot katero od nevarnejših poživil. Cimet pa je dišava z izrazito erotičnim delovanjem, saj njegov vonj pospeši delovanje spolnih žlez. !i Marelični koktajl Marelica - zlati sadež neprekosljivega okusa. Le kdo ne pozna marelične marmelade ali cmokov? Iz marelic pa lahko pripravimo tudi osvežilni koktajl. Za 4 kozarce potrebujemo: 400 g zrelih marelic, 2 kozarčka mareličnega likerja, sok ene limone, 3/4 lifra suhega penečega vina, 2 žlici medu. Marelice operemo in narežemo na četrtine, koščice odstranimo. Polovico marelic zmiksamo in zmešamo z likerjem, limoninim sokom in medom. Nato pretlačimo skozi cedilo in postavimo na hladno. Preostale koščke marelic, peneče vino in kozarce dobro ohladimo. V ohlajene kozarce damo marelični pire in koščke marelic, prilijemo peneče vino in ponudimo. Rahljanje namesto zalivanja Ob sušah, ki so pestile slovensko kmetijstvo nekaj let nazaj, je bilo izrečenih in zapisanih nemalo nekritičnih slavospevov namakanju, ne da bi računali s tem, koliko so veliki namakalni posegi v naših razmerah sploh uresničljivi in ekološko sprejemljivi. Toliko bolj so zato neupravičeno ostajali v senci običajni agrotehnični ukrepi, s katerimi jc moč ublažiti sušo. Predvsem gre za obdelovanje in rahljanje, ki jc alfa in omega uspešnega vrtnarjenja, kot piše v popularni knjigi Zelenjava in zelišča (Alles liber Gemuse und Kriiuter), kije prevedena tudi v slovenščino. Velja pravilo, pišejo nemški avtorji, da enkratno rahljanje velja toliko kot trikratno zalivanje, in nadaljujejo: “Da preprečimo izhlapevanje neizrabljene vlage, moramo razbijati skorjo na vrtnih gredah. S tem pretrgamo kapilare in vlaga se ne more več brez haska izgubljati iz zemlje. Zrahljana zgornja plast, debela nekaj centimetrov kot nekakšen pokrov varuje zemjo, v rahli, zračni in topli zemlji pa se intenzivneje razvija življenje, ki omogoča gojenim rastlinam sprejemati hranilne snovi. + Centralna § - priprava litt! tople vode Centralna priprava tople vode pomeni pripravo tople vode na enem samem mestu za celoten objekt. Tako so na en hranilnik toplote priključena vsa iztočna mesta. Cevovodi so daljši in jih je potrebno toplotno izolirati, da so toplotne izgube čim manjše. Glede na vir energije delimo sisteme za centralno pripravo vode na klasične sisteme s toplovodnim kotlom (premog, kurilno olje, plin) in alternativne sisteme (sončna energija - SSE, okoliška energija - toplotna črpalka). Skupno vsem sistemom je, da imajo na enem samem mestu nameščen hranilnik toplote, v katerem pripravljamo toplo vodo z enim od naštetih virov energije. Glede na kroženje vode v sistemu jih delimo na sisteme z naravnim in prisilnim kroženjem vode. Razširjeni so tudi kombinirani sistemi za pripravo tople vode, ki izkoriščajo dva ali več različnih virov energije. SIOLZA11 TA-V Brežicah je od leta 1924 dalje imel svojo delavnico sedlar in tapctnik Radoslav Mrkša, rojen ob koncu prejšnjega stoletja. Med leti 1912 in 1915 se je izučil obrti in “preizkušnjo prestal s prav dobrim uspehom” pri krškem mojstru Karlu Černetiču. Kot tapetarski mojster je leta 1930 prejel od Obrtniškega društva v Brežicah častno diplomo za lastne izdelke, razstavljene na obrtni razstavi v Brežicah. Mnogo kasneje, leta 1943, seje učil tapetništva in sedlarstva Janko Kos, kije potem nekaj časa delal z mojstrom Mrkšo. Med leti 1953 in 1965 je Janko Kos delal kot tapetnik v Mizarski produktivni zadrugi v Krškem. Tapetniška delaje izpeljal na mnogih pohištvenih kosih. Med številnimi njegovimi izdelki je tudi stol na sliki, ki so ga izdelali posebej za Tita in njegovo rezidenco Brdo pri Kranju. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) Ginljiva jubezen med očetom in sinom - Izgled prekrasne gin-Ijive ljubezni sina proti očetu in vice versa je Belec na Hudem. Do zadnjega hipa stregel mu je sam z vso skrbnostjo, po dnevi in po noči ga spraševal, kaj bi jel ali pil - očetu se je zdelo nemogoče biti brez njega, dolgčas mu je bilo če je sin le na potrebo šel. Hotel mu je dati radi odlične ubogljivosti in ljubosrčnosti ne le grunt ampak mu je prikupil še H2 zraven. Često držala sta se dolgo objeta, v teh objemljajih ostal je oče vesel do zadnje minute. Zaspal je lahko, brez stoka, brez znamenja kake posebne bolečine. Kradejo celo iz kozovcev - Iz kozovcev krasti ni bila še tod, kar ljudje vedo, navada, celo cigani se ih niso dotaknili (odštevši kak snop ovsa). Ta kradež zdi se ljudem naj grozneji. Pokazali so se prvi taki kradeži, naj pred pri Belcu na Hudem. Vzela sta mu dva tata čez 4 mernike koruze iz kozovca. Sum vseh leti na bršlinski bordel, kije prodajal v mestu na trgu, če ravno se ve, da ni ne pridelal, ne kupil, ne naberačil. Občeniti strah je radi te hudobije zavladal; do zdaj bili so saj kozovci sveti, tatovi hodili so v hrame ali žitnice. msmmmm 3Q&3b&/l --------- ^ 9Z(jU£>fl PPlJflTfUfl V naši dnižinije bilo pet otrok; imela sem starejšo in mlajšo sestro ter starejšega in mlajšega brata, torej sem bila sredinček. Poleg očeta je bil zame avtoriteta le še starejši brat. Njune besede so bile zame zakon. Najmlajša sestra je bila crkljanček in vedno je moralo biti vse po njenem, mlajši brat pa je bil zelo miren in molčeč ter najbolj ubogljiv od vseh nas. Igral se je najraje sam in zelo radje imel živali. Imel je govorno napako in zdelo se nam je, da mama trpi zaradi tega in da ga ima zato še rajši. Omenila nam je, da je v času nosečnosti tega otroka med vojno prestala veliko strahu in da je to verjetno pustilo posledice. Za nesporazume, kijih je imel s komerkoli v družini, je tekal po uteho k mami. Vedno je bila z njim zelo čuteča in ljubezniva. Oče ga je vedno jemal s seboj, kadar koli je šel na bližnje njive s kravami, vpreženimi v voz. Mami je pomagal, kadar je krmila svinje in kure, Ni pa pozabil izprositi malo mleka za mačka in psa, kadar je mama prišla iz hleva s kablico mleka. Domači pes Kastor je bil njegov veliki prijatelj. Bil je lep bel pes, bolj velik kot majhen in čisto drugačen od ostalih vaških ščene-tov. Ko ga je pred domačo hišo povozil avto, ga je brat položil v samokolnico in jokal. Bratova žalost je ganila tudi naju s sestro. Odšli sva v mamin vrt in potrgali, kar je takrat cvetelo v njem, in z rožami pokrili Kastorja. Prav dobro se spominjam rdečih cvetov rogin, ki so bile takrat v polnem cvetju. Mami sem predlagala, da bi naročili zvonjenje v cerkvi. Zdrznila se je, stisnila smeh med ustnicami in rekla, da zvoni le kadar umrje človek. Še dobro, da nisva v tej zmedi prej oddirjali k župniku kot k mami. Verjetno bi ga ob najini želji zadela kap. Najina naloga je bila tudi obvestiti o nesrečnem dogodku sosedove otroke s povabilom, da pridejo pogledat našega mrliča. Mimo je prišla tudi soseda Tončka in videla našo žalost. Slišala sem jo, ko je rekla moji mami: "Veš, ko sem videla, kako hudo je tvojemu malemu za živalco, sem si še jaz obrisala solzo. Ubogi otrok, kako trpi. Dajte mu čimprej priskrbeti drugega psa, saj ti bo drugače otrok od žalosti še zbolel. ” Oče je odigral vlogo pogrebca. Skopal je dovolj globoko jamo in odpeljal samokolnico s psom. Otroci smo se drenjali za njim. Ko smo prišli do jame zadaj na vrtu, ga je položil vanjo in zagrenil z lopato. Grobek smo pokrili s cvetjem. Na paličico, ki jo je oče zasadil poleg svežega grobka, je z risalnim žebljičkom pritrdil listek, na katerega je brat z okorno pisavo prvošolčka napisal: 'Tu počiva moj Kastor". ‘‘Ne bodite žalostni, jutri bom šel po drugega psa, ” nam je rekel, da bi nas potolažil. Bil je resen, na njegovem obrazu sem videla, da je tudi njemu hudo. & KNJIŽNA POLICA Krajevni leksikon Slovenije Slovenci imamo dolgo tradicijo opisovanja naših naselij, saj smo z Valvasorjevo Slavo med drugim dobili prednika kasnejših krajevnih leksikonov, kot sta Leksikon Dravske banovine in po vojni izdani Krajevni leksikon Slovenije. V nekaj desetletjih sta se podoba naših krajev in življenje v njih možno spremenila in mnogi podatki, zapisani v zadnjem krajevnem leksikonu, niso bili več točni. V založbi DZS so se zato že od leta 1991 pripravljali na izdajo novega krajevnega leksikona, zajetna knjiga velikega formata pa je nedolgo tega tudi že izšla. Krajevni leksikon Slovenije je za razliko od prejšnjih natisnjen v eni sami knjigi. Kot nekakšen dodatek je DZS primaknila še drobnejšo knjigo Mali atlas Slovenije z opisom naravne geografske regionalizacije naše države, s fizično in politično karto Evrope, značilnimi statističnimi podatki o Sloveniji (vrhovi,jame, reke...), zgrbi na avtomobilskih oznakah ter več zemljevidi. Sam krajevni leksikon prinaša na 640 velikih straneh opise 5.981 naselij na slovenskem ozmelju, ob tem pa še 41 zemljevidov, prek 500 barvnih fotografij in obilje statističnih podatkov. Pri pripravi leksikona je sodelovalo več kot 80 avtorjev, številne niti pa so držali v rokah uredniki Milan Orožen Adamič, Drago Perko in Drago Kladnik. Leksikon uvajajo temeljiti strokovni prispevki o bistvenih značilnosti naselij in oblikah poselitev v Sloveniji, s sliko in besedo so pojasnjeni nekateri najpomembnejši pojmi in skupne značilnosti slovenskih naselij, nato so prikazane še poglavitne oblike podeželskih in mestnih naselij. Sledi zemljevid z označenimi 94 naravno-geografskimi regijami Slovenije in nato več zemljevidov z vsemi naselji, ki uradno veljajo za samostojna na ozemlju Slovenije. Osrednji del leksikona prinaša opise in slike naselij, razporejenih po abecednem vrstnem redu od naselja Abitanti v Slovenski Istri do suhokra-jinske vasi Žvirče. Naselja so predstavljena z uradnim imenom, s podatkom kateri stari in sedaj novi občini pripadajo, nato so nanizani podatki o geografskih koordinat, o imenu naselja v sklonih, o pridevniških oblikah in poimenovanju prebivalcev, o nadmorski višini, številu prebivalcev (popis iz leta 1991); sledi opis glavnih značilnosti naselja s kratkim zgodovinskim orisom ter z drugimi zanimivi podatki. Na koncu so navedeni najbolj znani Slovenci, ki so se v določenem naselju rodili, v njem delovali ali umrli. Številne druge podatke najdemo še v preglednicah, ki slede opisu in zavzemajo skoraj sto strani. Iz njih lahko razberete vse mogoče, od števila prebivalcev v različnih obdobjih, povprečne rasli in deleža otrok do zaposlenosti po sektorjih, zvemo, če ima kraj muzej, če je sedež občine itd. Pomembno dopolnilo podatkom in opisom je bogato slikovno gradivo, kar smo v prejšnjih krajevnih leksikonih pogrešali. S sliko je predstavljeno vsako naselje z več kot 1000 prebivalci in še precej manjših. Lahko rečemo, da smo z novim krajevnim leksikonom dobili še eno temeljno delo o naši državi, ki ga lahko postavimo ob Enciklopedij0 Slovenije, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Zgodovino Slovencev, m podobna dela. , MILAN MARKEU Sv. Hildegarda zdravi Med knjigami, ki se ukvarjajo z zdravljenjem na ta ali oni način - pr* res jih ni malo - se je pojavilo do aj nenavadno delo SVETA HILDEGARDA ZDRAVI, ki bo pritegnil0 tudi tiste bralec, ki knjig z recep. “pozdravi sc sam” sicer ne berejo, saj gre za knjigo, v kateri je pfv' slovenščini predstavljen delce ^ opusa znamenite benediktinske r dovnicc sv. Hildegarde iz 12. stole J ; Svetnica, ki sc ponaša s pomembni dosežki v teologiji, cerkveni polit'*1’ stavbarstvu, poeziji, dramatiki in g bi, je bila deležna razodetij skrivno ^ stvarstva in notranjosti človek*' katerih je oblikovala razumeva J vsega obstoječega kot med seboj vezanega in součinkujočega. Izla ga razumevanja je izhajalo tudi nje zdravilstvo, ki ga danes označuj J kot celostno terapijo Človek je sp telesa, duše in duha, telesno, duše ^ in duhovno se v njem preplet* m J^ ^ medsebojnem učinkovanju, z*10J , skrbi za zdravje treba skrbeli za s nost vseh treh plasti. Danes bi r popolnoma v skladu s sv. ITildcgar zdravo okolje in pravilna prehran telo, pozitivno čustvovanje inraZ Ijanje za dušo in uravnovešen o do kozmosa in stvarnika za duh° polnost. . čino sv. Hildegarde, je nemški z lec Reinhard Schiller zbral njen ^ virne nasvete in recepte ter jih 0 J v knjigi, ki ji je dodal uvodna poj*s ) Hildegardinem zdravilstvu, enskem prevodu knjige, za izid k «gM im Oboji so se vabilu odzvali in spremenili proslavo v pravo slovensko narodno slavje. Napovedani prihod Sokolov je pri tamkajšnih nemškutarjih vzbudil strah in eden izmed njih je rekel: “Dveh stvari se bojim najbolj: kolere in sokolov." Strah ni bil iz trte zvit. Dotedanji razvoj narodnega gibanje je bil počasen, poln oklevanja in kot tak ni vzbujal skrbi nemški strani, zlasti po letu 1863, ko so uspeli vsaj navidezno ukrotiti gimnazijo. Prihod Sokolov je utrdil hrbtenico novomeškim rodoljubom in jim dvignil glave. Zanos ob njihovem prihodu je čutiti tudi v pozdravnem govoru namestnika državnega pravdnika Ludvika Ravnikarja: “Praznovaje 500 letnico novomeško se je pri tukajšnih domoljubih želja zbudila, da bi stopila! Domoljubno srce nam bije v prsih in vede, da le takrat zmoremo rednoslovestnost slovenskega mesta obhajati, če se Slovenec Slovencu druži, smo izčistili želje naj bi vas bratje Sokoli s predrago nas navzočnostjo počastili, kajti nemogoče bi bilo samemu brez vaše domoljubne podpore dovršiti to česar si želimo. Nagib k temu je bil dvojen: radi bi namreč pokazali, da tudi na bregovih Krke Slovenci bivajo /..,/ tudi žalimo čitati v letniku našega mesta, da svečanost 500 letnice in prihod »Sokolovcev« bil je Novomestu rojstni dan novo narodnega gibanja. ” Ideja o ustanovitvi Narodne čitalnice je dobila trdne temelje in 500-letnica ne bo ostala v spominu samo “zavoljo dobre pijače in obilne pojedine temveč za voljo tega, ker bo gotovo in mora biti mati narodnega preporoda prve dolenjske čitavnice.” Piškavo rodoljubje S pojavom Narodne čitalnice je zgoraj omenjeni sloj dobil lastno organizacijo. V njej je začel iskati svojo idetinteto in drugačnost do obstoječega okolja “Casino Verein”. To je bil dolgotrajen proces, poln oklevanja, cincanja, predvsem pa izogibanja radikalnim usmeritvam. Njegova stopnja razvoja se kaže v pogostosti uporabljanja slovenskega jezika kot občevalnega. Menim, daje glavni pomen narodnih čitalnic v tem obdobju, da je v takih okoljih, ki so bila pravi “tip nemškutarskega gnezda” in kjer je vladala “birokracija”, ki je “bila izključno nemškega mišljenja”, začela preko njenega delovanja počasi, vendar vztrajno pridobivati tudi slovenščina svoj prostor, ki ji pripada. Vse prepogosto se je dogajalo, da so narodnjaki uporabljali slovenščino le ob posebnih priložnostih kot demonstracijo svoje nacionalne pripadnosti, medtem ko so se doma in na ulici pogovarjali nemško. Ne smemo pozabiti, daje ta prostor obvladovala nemščina kot statusni simbol nečesa boljšega, višjega že petsto let. V glavah Novomeščanov je bila ta simbolika trdno zasidrana in ljudje soji izkazovali dolžno spoštovanje. Odkar so pomnili, je bilo tako. Na tem področju je čitalnica orala prvo ledino. Njeno oranje so otežkočali komunikacijska zaprtost Novega mesta, mentaliteta ljudi in močan nemški element, ki seje v svoji obrambi lahko zanašal tudi na tradicijo. Nemščina je kraljevala v vseh uradih, gimnaziji in celo na Kapitlju. “Z leče namreč ti duhovni oče z rudečim podvratnikom po nemški bere o Mariji /..,/ Da pač mati nebeška sliši in usmili se naših kapiteljskih duhovnov in razsvetli jim um, da bodo v svojem in nam vsem umevnem materinem jeziku zdihovali k tebi.” Kajti “piškavo” je “domoljubje naših popov. Vse svoje uradne reči, vse dopise c. uradn-ijam in večidel celo privatna pismu pišejo ti patrijoti /.../ po nemški." Zato ni čudno, da so začele orati to ledino nove mlade sile, ki so praviloma prišle v Novo mesto iz drugih (naprednejših ) okolij. Tedanjo miselnost večine Novomeščanov je lepo zapisal novomeški dopisnik leta 1866: “Materin jezik je bil marsikaterem strašilo in gledali so v njem le polom in prekucnijo. Kaj neki so - je moč v slovenskem jeziku, kaj povedati znanstveno.” Posledica vsega tega je bila, da si je slovenščina le počasi utirala pot v vsakdanjo rabo. “Žalostno pa resnično je sicer razvada da jih je dosti, ki jim nemščine gladke je teče od domače besede, pa prevelika bi menda vendarle ne bi bila žrtva, ako bi se prizadevali vsaj pri narodnih veselicah posluževali se narodnega jezika. Pri četvorki se je ukazovalo nemški. Vzamem si pogum in izrečem glasno: ‘Mi ne razumemo nemški. ’ Eden od plesalcev mi odvrne: ‘Če ne znate se pa naučite. ’ Tedaj nemščine se je treba naučiti, da se sme v čitalnico,” je ogorčeno pisal novomeški dopisnik v Slovenski Narod leta 1869. Naslednje leto, “ko so sošli se čitalničarji bili na Tržki gori prisegali so v slovenski, večidel pa v kranjski in nemški Šprahi, ostati ali postati vedno zvesti sinovi Slovenije. Od takrat uteklo je že veliko vode, ali v mestu se ne zaznava še noben vspeh te slovenske prisege. Vse ropota po starem kolovozu. ” Nespremenjeno stanje je opisano v Slovenskem Narodu tudi v letu 1871, saj “se v naši čitalnici prerado nemški govori. ” Povsem upravičeno nadaljuje: “No pa si še nekdo poganja za slovensko uradovanje čemu pa? Saj slovenskega jezika še v čitalnici noče trpeti, pa ga bodemo v pisarnah.” Posebno pozornost so novomeški dopisniki naklonili “gospodičnicem” in njihovemu znanju slovenščine. Slednje so se zaradi slabe dekliške šole, kjer se uče “zlasti le po nemško in za nemško”, neobiskovanja bukvarnice v Narodni čitalnici in premajhnega sodelovanja pri čitalniških prireditvah naučile ° liko nemščine, da utegnejo “brezrazumnopri Ta'1 izposojevanih nemških romanov brati ter brez kakegar . vopisa pisati nemško zaljubljeno pismo, da m°r ^ ni, po drugi pa kjer bi mogli največ storit za v pr0 narodnega prebujenja, delajo temu nasprotno. Čitalnica središče narodneg*1 življenja o(J Opozoriti pa moram, da sc kljub delovanju na ^ nih društev v tem obdobju slovenski jezik in n*r zavest le počasi prebijata v zavest Novomcščam’ ^ glede na spol). Plastičen oris tedanjega stanJar0dii lepo poda novomeški dopis v Slovenskem n ujC; (1881 ), ki velja za celotno obravnavano ob . “Naše slovenske socijalne in zasebne razmere, rtast je navade, naše individualne lasnosti so še take, a‘ ^ gibanje nima povsodi in vsukidar slovenskega za ^ Poglavitni madež je namreč ta, da vsi slovenski S j0 še premalo cenijo domačo knjigo, domač časnik, p' , podpirjo domačo literaturo, trgovska, obrtna m ^ g ska podjetju. Tu vidimo intiligentnega Slovenca ^ malo omikanem kmetu ali tržanu ne govorimo), venščino ne poudarja, ki se po nepotrebnem poslu nemščine v uradu, v družbi in doma. ” . -aVne Odborniki Narodne čitalnice so sc zavedali t° naloge, ki jih je čakala. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Ne silite nas Jemati pravico v svoje roke! Pismo predsedniku Državnega ^Jjwa Jožetu Školču ^DreHe ?e.. obračamo na Vas (Im . s®dmka Državnega zbora "aci»"al,2iKemijeraČanJena5C štirimi leti smo vložili z njo ‘Posebnimi dokumenti proš-P'cmn»»r"Uev nacionaliziranega «ali?a?e")a po zakonu o denacio-itiestn d' na.tedanji občini Novo 'naši h repr,čani smo bili, da bo to kitrorotmokratični in pravni državi bre» n,w "‘l vendar sc je vse začelo »tis 5°.rebc opletati in imamo jabHa k.°,misija boli na' Vkcn>m rajte' kot nam’ upra’ Zemlie il a ™cnccm, zalo nam »as npr- ao danes niso vrnili. Za dobili rUmno pa je dejstvo, da so MntercmvJ lUdi od zadruge na testnit; iKev tcr nekateri velepo-držaVe ’>a,eri živijo izven naše l®°ienip L.P^avno vrnjeno pre-tah|eJ ’ k9ub temu da so vložili od nas 2a vračilo pol leta kasneje feKTa>i si'uaciji - glede na a tri nh'aa Novo mcsto razpadli občin, |lnc'.ena izmed njih je StVad v jvo-■ nltcrnej'sc bodo vse Nrio » 2 denacionalizacijo še Sem m„V.alc.na upravni enoti v ra Se nam jvU' imetje zahtevamo, lav las ;„lmprej vrne naša zem- Parcel °ran-ie svojih nekda-!asu. ko Ji pos.cbnH v sedanjem 2adruoe : Jastninijo podjetja in Se. Orko krade vsak, kdor Sfeffaetas ^zari im00?,0 denacionalizaciji. J|efu nad- rVas> da bomo v pri-^Sjan aljnJcga zavlačevanja m' PonovnC8a Pfemoženja primo-akeinn°""0 vzeti pravico i svoje ^tabiti^ vso našo zemljo Pravna v/i- lil Ul JAV^I jara kača že amo svojo zem- Za razlaščence JOŽE RANGUS Drama 13 s. 68310 Šentjernej ^ttvtobusom , izlet! Š&StesK lSt^kiaZmki'l°g »vJ0 S,cpeca’ V T„ .Slo Skui ° mes,° s^Hls6, n I'k 'z Šmarjeških ^Jt^narješke Toplice. “V hudi poletni vročini prosimo za vodo in senco!” Tega nam živali ne morejo sporočiti in tako so - žal -odvisne od nas. Vemo, da so prevozi živine v tovornjakih po žgočem soncu na razbeljenih asfaltnih cestah pravi potujoči krematoriji; vemo, da je v zadnjih dneh grozljivo umirala živina pred mnogimi slovenskimi klavnicami zaradi stavke delavev. Trpela je obnemogla, ranjena živina, ki je bila med transportom poškodovana in je v mukah čakala tudi več dni na prisilni zakol. Tuje premalo prostora, da bi navajali vsakodnevne dokaze, koliko trpljenja morajo prenašati živali zaradi hude vročine. Zlasti zapostavljeni so psi čuvaji, od rojstva do smrti priklenjeni na (tudi prekratkih!) verigah, izpostavljeni žgočemu soncu in brez pitne vode. Po Sloveniji je vse polno vrtičkarjev, ki imajo pse čuvaje nameščene pri svojih kolibah, ali pa kmetov, ki jim psi čuvaji kar pod milim nebom čuvajo poljske pridelke; malokdo pa pomisli, da psi v suhem in pregretem zraku potrebujejo mnogo pitne vode. KDO LAHKO POMAGA? Vsi ustvarjalci tiskanih in elektronskih medijev. Kot primer vzemimo “Radio Slovenija”, čigar izvajalci ob koncu jutranjega programa dobrohotno opozarjajo poslušalce, naj dobro prezračijo in ohladijo svoje avtomobile, preden sedejo vanje, sebi pa naj privoščijo obilo hladne osvežilne pijače... Kaj bi stalo napovedovalca, ko bi dodal stavek: “Pa ne pozabite živali, dajte jim vode in sence!” Društvo proti mučenju živali Slovenije NA PUGLEDU PO 54 LETIH - Člani župnijskega sveta župnije Stara Cerkev so sklenili obnoviti žegnanja pri tistih nekdanjih cerkvah, kjer so še ostale ruševine. Med vojno in po njej je bilo tu uničenih 10 cerkva in še več kapelic in križev, tako da sta ostali le še ruševini cerkva v Trnovcu in na Pugledu. V Trnovcu smo se zbrali in imeli sveto mašo za nekdanje vaščane v nedeljo, 18. junija, na Pugledu pa v nedeljo, 9. julija, obakrat nas je bilo približno 40. Obe cerkvi sta bili zaraščeni z drevjem, tako da je bilo prej potrebno čiščenje in priprava prostora za oltar in ljudi. Po 45 letih se na teh krajih ponovno oglasila molitev rožnega venca, cerkvena pesem in mašnikova beseda. Po končani maši smo imeli pravo vaško žegnanje z malico, nekateri pa so tudi zapeli (na sliki pred ruševinami na Pugledu). Bilo je lepo in obljubili smo si, da bomo sem prihajali vsako leto. (C.N.) zanla pr,avna sredstva vključi v okcil;,.-n£katerih pomembnih 8a atesta 1 Šentjerneja in Nove- JOZE KASTELIC, SE NA MNOGA LETA! SEVNICA - Društvo nekadilcev Sevnica iz vsega srca čestita Jožetu Kastelcu za visoki jubilej - 88 let, ki ga je pred kratkim praznoval, in mu želi še veliko let klenega zdravja v krogu njegovih najdražjih jn tudi lovcev ter nekadilcev. Člani društva so veseli njegove glasne izjave, da ni nikoli kadil, menijo pa tudi, daje to prispevek k odpravi škodljive razvade kajenja, Veseli bodo, če se jim kaj oglasi na naslov: Trg svobode 14, Sevnica. PROTI OŽIVLJANJU POLICIJSKE DRŽAVE Spoštovani gospodje Kučan, dr. Drnovšek, Školč in Šter! Moje navdušenje po prihodu v Slovenijo koncem junija z namenom, da se naša družina za stalno vrne v domovino, je danes skalil dogodek, ki me sili k razmišljanju o tem, kaj je postala samostojna Slovenija, ki smo si jo kanadski Slovenci tako želeli. Kanada je bila po zaslugi tamkaj živečih rodoljubov prva izvenevropska dežela, ki je Slovenijo formalno priznala. Ko sem danes preko ceste z video kamero snemal stavbo slovenskega parlamenta, me je ustavil in legitimiral policist, češ da ga zanima, kdo sem in zakaj snemam. To se mi med mojimi številnimi potovanji po državah Evrope in Amerike še ni zgodilo. Zato se bojim, da demokratična Slovenija ponovno postaja policijska država. LEANDER ŠKOF Prvi vodja slovenskega informacijskega centra v Kanadi in tajnik Kanadskega Slovenskega kongresa ŠOLA V NARAVI - Tako se je od 24. do 30. maja imelo 53 učencev 4.c in 4.d razreda OŠ Šmihel ter Birčne vasi v šoli v naravi v Krkinem zdravilišču v Strunjanu. Učenje v naravi je bilo veliko bolj prijetno kot običajno, mladi pa so veliko izvedeli o pridobivanju morske soli, o obmorskih rastlinah in živalih, zlasti školjk in polžev, ugotavljali so težnost in plovnost vode, ogledali pa so si tudi Piran in njegove znamenitosti (akvarij, mestno obzidje,..). Novo znanje so malo za šalo malo zares pokazali v Veseli šoli - Strunjan 1995. Večere so popestrili z modno revijo, plesi in humorjem. Učenci so ob zaključku šole v naravi dobili diplome, izšlo pa je[ tudi glasilo. Ta teden se v Strunjanu zabavajo učenci 4.a in 4.b razreda OŠ Šmihel. (Irena Illača) Cerkniško “morje” Zaradi obilnih padavin je letos Cerkniško jezero večje in še bolj vabljivo Vse več je tistih, ki iščejo mir in ugodje kopanja ob rekah in jezerih. Tako je tudi ob Cerkniškem jezeru, ki je letos spričo obilnih padavin pravo morje. Ob njem sicer ni značilne gneče, ki jo doživljamo na morju, saj se tisoči, ki prihajajo na jezero, dobesedno porazgube na nekaj deset kilometrov dolgi obali. Plitvine so že primerno tople in pravi raj za otroke in neplavalce. Ugodni vetrovi, ki so značilni za to jezero, pa dajejo obilo užitkov deskarjem in lastnikom drugih plovil, ki dajejo jezeru posebno podobo. Torej; če vas ne mika naporna vožnja proti morju, je tu jezero in tudi okolica je polna zanimivosti! Tik nad jezerom na gori, ki ji domačini pravijo coprniška Slivnica, je prijetno domovanje in postrežba. Morda velja omeniti Krpanovo galerijo v Čerknici. V neposredni bližini jezera je naravni park Rakov Škocijan pa znamenita Križna jama in nad njo romarsko svetišče, nedaleč stran je znameniti grad Snežnik. Obiskovalci bodo prijetno presenečeni. To velja zlasti za Dolenjce, če se bodo vračali preko Loškega potoka, kjer bodo dan zaključili s partijo tenisa ali se morda povzpeli na znameniti turški Tabor. Če bodo nekoliko skrenili iz ustaljenih poti, bodo zavili v čudovite kanjone reke Čabranke in Kolpe in se preko Kočevja vračali po lepi cesti proti Novemu mestu. A KOŠMERL DOLENJSKE TOPLICE POSTAJAJO ŽABJAK? V Dolenjskem listu sem prebral, kako Komunala redno odvaža odpadke, v bližini Dolenjskih Toplic pa je že več kot mesec dni pravi Žabjak. Ne vem, kaj si o tem mislijo gostje iz zdravilišča. Ljudje iz bližnje in daljne okolice vozijo razno navlako in tako sc je ob prometni cesti Dolenjske Toplice - Podhosta nabrala prava nesnaga, ki je sramota za ta turistični kraj. O tem se lahko prepriča tudi vaš novinar, ki bi imel kaj videti in naslikati. T.J. Dolenjske Toplice Ustavite fašizem! Kar se dogaja danes pri nas, ima lahko usodne posledice, če ne bomo pravočasno ustavili tega razvoja, ki gre vedno jasneje v smeri fašizma kot najhujšega nasprotnika demokracije. Prav v trenutku, ko smo praznovali 50. obletnico zmage nad fašizmom, smo hkrati ob praznovanju obletnice osamosvojitve, ob dnevu državnosti v Ljubljani, bili priče doslej najizrazitejšemu nastopu fašistoidnih sil. Res je, da je to bil samo najizrazitejši nastop teh sil, ki je bil tudi formalno podoben nastopom fašističnih in nacističnih voditeljev, posebno Adolfa Hitlerja v najbolj mračnih letih evropske zgodovine, a že dolgo smo lahko slutili, da bo do tega prej ali slej prišlo. In zgodilo se je, hvala bogu še pravočasno, kot resno opozorilo, ki se ga morajo posebej zavedati stranke na oblasti, da ne bodo s svojim odločanjem ustvarjale razmer, v katerih nujno uspeva fašizem “kot edina rešitev” iz nevzdržnega položaja. Nekoč smo se tako odločno uprli srbskemu “mitingu resnice” v Ljubljani, sedaj pa smo doživeli lasten miting resnice. Pa sc tako ponosno nekateri trkajo po prsih, češ da smo Slovenci vendar Evropejci in ne Balkanci. Kaj pa so dokazali “mitingaši” v Ljubljani 26.6.1995? Do tega izbruha fašizma seveda ni prišlo naenkrat. Pripravljal se je že dolgo. Pomislimo samo na tisto nenehno govorjenje nekaterih vidnih politikov, češ da bo pri nas demokracija šele takrat, ko bodo oni prišli na oblast, daje današanja volja ljudi, ki se je pokazala jasno na zadnjih volitvah, še vedno odsev delovanja “udbomafije”, komunistov itn. Torej: demokracija, to sem jaz. In ni prav nič čudno, da tako govorijo pristaši listih strankarskih voditeljev, ki sta na “mitingu resnice” 26.6.1995 jasno pokazala, kaj hočeta, voditelja SKD in seveda SDSS. Zadnji se tudi ni sramoval posnemati nacističnega vodje v formalnem pogledu svojega nastopa. Ne vem, ali sc je potrdila teorija o “arhetipih” ali kaj drugega, saj omenjeni “vodja” ni doživel nastopov Adolfa, čeprav je izpadel kot njegov zvesti posnemovalec že na zunaj, kaj šele, če pomislimo na vsebinsko demagoško plat njegovega nastopa. Človek bi se ob tem prizoru samo pomilovalno nasmehnil, če ne bi pomislil, da je prav takšna reakcija na Hitlerjeve nastope v inozemstvu nekoč bila usodna za vso Evropo, da, ves svet. Pomisliti moramo tudi na nenehno blatenje vseh, ki danes nosijo odgovornost za našo državo, in hkrati prikazovanje drugih, ki niso na oblasti, kot povsem brezmadežnih in edinih resničnih rešiteljev. Gotovo je treba priznati, da je kritika večkrat upravičena in je nujno potrebna, toda hkrati sebe in “svoje” razglašati kot brezmadežne in edine “odrešenike” je vendar preveč jasno, za kaj v resnici gre. Tako pač ravnajo ljudje, ki so obsedeni z oblastjo in so pripravljeni storiti vse, da se oblasti polastijo. Tudi to je bila metoda fašistov in še posebej nacistov. Dr. VEKOSLAV GRMIČ naslovni škof • Oče in mali sta nas naučila govoriti, ljudje molčati. (Češki pregovor) • Človek je toliko vreden, kolikor naredi iz sebe. (Italijanski pregovor) Če bi se kdo samo dotaknil ljubljenega vodje! Ob očitku, daje JJ fašist Ljubljanska proslava ob dnevu državnosti je pokazala pravo politično razpoloženje večine Slovencev. Deklarativne, politično enostranske, dolgočasne in utrujajoče proslave na državni ravni je tokrat zamenjal povsem drugačen dogodek, ki ga je težko opisati. V očeh preprostih delavcev in mater s svojimi otroki v naročjih je bilo opaziti vzhičenost in ganjenost do solz. Preprosti slovenski ljudje so začutili in jasno pokazali, kdo je resnično na njihovi strani, kdo je njihov pravi voditelj. Besede Janeza Janše, da Slovenije ne damo, so v bistvu le besede in zahteve vsega zavednega slovenskega ljudstva; to je le logičen in odločen sklep, če želimo resnično ostati še naprej država Slovenija. Seveda se je te odločnosti ustrašila liberalnokomunistična oblast, ki nas še vedno želi potisniti v nekakšno jugoslovansko konfederacijo oziroma kar prodati Srbom. Največji nasprotniki pripravljenosti Slovencev, da želimo živeti na svoji samostojni poti, so prav tisti ljudje oziroma politiki, ki so bili pred petimi leti izraziti nasprotniki slovenske osamosvojitve. Koliko sovraštva goji levoliberal-ni blok do narodno zavednih Slovencev, je pokazala lažna “slovenska Antigona”, ga. Spomenka Hribar v TV žarišču 4. julija. Očitki, da je Janez Janša fašist (potemtakem so fašisti tudi tisti, ki soglašajo z njim) pričajo, daje pri nas politično stanje zelo resno. Komunistična tradicija je znana: najprej diskre-ditacije, potem likvidacije. Te genocidne izkušnje se prav lahko * Še nedolgo tega smo verjeli, da na Dolenjskem uspevajo predvsem cviček, krompir in krščanski demokrati, zdaj pa vidim, da tam raste tudi zagnan in nevaren borec za pravico, Janez Janša, ki ljudi maže s krvjo, se pravi, da jih obremenjuje z gentilno krivdo... (Vlado Miheljak)________________________ ponovijo tudi danes. Zato je Janez Janša v nevarnosti in z njim ves zavedni slovenski narod. V zgodovini slovenskega naroda pa so zabeležene tudi drugačne izkušnje. 27. junija 1991, ko je Sloveniji šlo za biti ali ne biti, se je liberalnokomunistična naveza “podelala v hlače”. Kar nekaj vodilnih levo usmerjenih protagonistov seje poskrilo ali pobegnilo v tujino. Tako so jasno pokazali, koliko jim je mar slovenski narod. To slovenski delavci, kmetje, matere, študentje dobro vedo. Vedo tudi, kaj jim je storiti, če se bo katerakoli roka le dotaknila zavetnika slovenskega naroda - Janeza Janše. IVE A. STANIČ Kočevska Reka ZAKAJ NE JEM MESA Že od nekdaj sem odstopal od povprečja, tak sem še sedaj in tudi bom. Seveda s tem še nisem povedal nič, saj smo vsi drugačni. Pred pol leta se je moje življenje začelo korenito spreminjati. Bral sem o mesu, ki žre ljudi, in takoj sem ga hotel prenehati jesti. Kmalu sem preštudiral še knjigo Helmuta AVandmakerja “Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!” Začutil sem, da sem na pravi poti, vendar sem bil še preveč zasvojen z mesom in kuhano hrano. Obiskoval sem tudi predavanja dr. Franceta Susmana in začutil prisotnost Boga v vsej svoji biti ter spoznal, da je na svetu toliko tragedij zaradi ubijanja vsega živega... Ko se bo končalo ubijanje, se bo na zemljo spet vrnil raj in spet bo povezan začetek s koncem. FRANC LEMEZ izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D JOŽE m ER iM°ZE DIRJAAA GORENC AOAK Marij v čiru JOŽEFA an i on REB HERCIH' JI RMAN R ADEŠl’ Ek z naročniki r~i^i iz:Iet s pI><3SilL_JS^Ic:i r-iiE* «z:l<=?t N INKO l\ AN Al OJ/ MARIIN IN AN ..... ~ •"*---- HAM.IN | j ZORC j ARH I K AN< i GOLOB I ARIJA lilij DMC SIRIL N NI I I K N N t PRAZNIK PL AN LAN IERE/.IJA ’ STANE ....................AVSEC... i NEŽKA ST.ANISa STARIHA LE i MARIJA ZDENKO TONI /N I INKO KO/AIIJN MANI L Rt l.lll ....... ........... ........... ANICA KI Pl I NK BKAJKONK M NKK MOŽ! r;vr iitK"tali fer k N 1 ««■... vxrl I v J ANTON -EPEC g Pl l LIDNIk g ILREZIJ N | N IIJEM IA ANKA H NNI NNDROIČ g JARC I I DARINKA MARIN MARIJA 'III I N' 'MARIA 10/1 GAZAODA i UNR-HOliAS: IRANKO KOLENC i BOBNAR i SENICA ....... : joži ........... ............... ELI M I \ ULIJ A JOV PAV K i NO' A IDA MARIJA LOJZE iA \k I I / AR AON k A | RCE ANDREJA I JOŽIC A 0 RAFKO LAARIHM JEA-NIKARg H P KIN ^l\\NK.r,,TfMAk!jA lfjl I K^^TToK^^^g\NDKIJ g" g JORDAN g MR g LAN Rili g LAN RILI g SlEPEL g g «| g RAL KO g ZORKA g MARTIN g JOŽICA g K AR Ali I. Ag g g g GOI OligsIlPANOAH'M IOMAŽINgL M INK AKfl NK1 MK J K J t 1 Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Ivan Cankar na nočni seji Dol. list št. 28, 13. julija V Dolenjskem listu z dne 13. julija novinar Andrej Bartelj svoj prispevek o seji mestnega sveta posveča predvsem denacionalizaciji. Na druge daljše razprave ne opozarja. Ena od teh je bila o predlogu, da se ustanovi komisija za raziskavo pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih podobnih nepravilnosti, o kateri ni niti besede. Ob predlogu, da občina vrne razlaščencem, kar je občinskega, namenoma ne pojasni, daje občina že pred leti po sprejemu Zakona o denacionalizaciji izjavila, da bo vrnila, kar je občinskega. S tem je seznanjeno tudi Združenje razlaščenih. Zanimivo je, da je v časopis uvrstil mojo zadevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki pa sploh ni bila predmet te seje, in kar priporoča odškodnino za odvzeto. Gospod novinar se dela, kot da ne ve, da sklad ne izplačuje odškodnin, pa tudi država se izogiba jamstvu. Tudi sporočilo ministrstva, ki ga omenja, je malce drugačno. G. novinarja očitno moti, da so seje odprte in dostopne občanom. Ko je opazil, da na hodniku sin prebira MAG, je zatem prišel s svetnikom g. B. Dularjem in se skril na hodniku za vogal, da ne bi bilo kaj slišati. Kajne, čudno, da tega ni napisal. Ir Žongliranje s soglasjem ravnatelja Dol. list št. 27, 6. julija ravnatelja”, kjer je edina tema pa drobno seciranje koga drugega ko DOLENJSKI UST strani, ki nepoučenim prikaže dejansko situacijo v povsem drugi luči. Postavljamo si resno vprašanje, ali si je to očitno hoteno manipulacijo novinarka privoščila v povezavi z nedavno javno zapisano tiho grožnjo svetniku Mužarju, češ da ne ve, komu tako pisanje koristi, ve pa, komu škodi. Če je tako, potem je takšno ravnanje novinarke daleč od moralnih norm novinarskega kodeksa, zato ne more ostati neopaženo pri načeloma neprizadetih bralcih. V demantiranje njenega pisanja prizadeti svetniki spodaj podpisanih opozicijskih strank javno navajamo zgolj dejstva, ki govorijo sama zase, pravo sliko o točnosti pisanja novinarke pa naj si potem vsak bralec ustvari sam. Zakon o delovnih razmerjih kot splošni predpis res ne pozna vršilca dolžnosti, ga pa povsem jasno predvideva in opredeljuje zakon o zavodih (UL RS št. 12/91 z dne 22.3.1991), ki kot specialni predpis za področje izobraževanja v svojem 37. členu v drugem stavku dobesedno določa: “Za čas do imenovanja direktorja na podlagi javnega razpisa se imenuje vršilec dolžnosti direktorja (v.d.), vendar najdalj za eno leto.” Isti zakon v svojem 32. členu določa obvezno soglasje ustanovitelja, v tem primeru občine, k imenovanju in razrešitvi direktorja. Ministrstvo za šolstvo in šport pa v svojem dopisu, ki je bil tudi predmet preverjanja s strani ustrezne komisije sveta občine kot ustanovitelja, isto soglasje zahteva tudi za vršilca dolžnosti direktorja oz. ravnatelja. Kar pa se tiče glasovanja in sklenitve svetnikov o neizdaji soglasja, moramo vsi tisti, ki smo glasovali za soglasje, v nasprotju z netočnim poročilom novinarke, poudariti, da je bil izid glasovanja od 11 prisotnih svetnikov pozicijskih strank (SLS, SKD in SDSS); natanko 11 proti soglasju in od 7 prisotnih svetnikov opozicijskih strank (DeSUS, LDS, ZLSD) natanko 7 glasov za soglasje k imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja. Za nepoučene naj povemo, daje bilo glasovanje povsem politično, in ne strokovno, ter poskus discipliniranja svetnika Lr “ 4a vprašanje, kaj bi rekel Ivan Cankar, pa tole: “Vrniti ukradeno!” Novinarju g. Bartlju predlagam, naj se ne vtika po željah drugih v zasebne denacionalizacijske postopke slovenskih razlaščencev. Raje naj da sam svoje nepremičnine in premičnine takoj v sklade (lahko tudi v odškodninski sklad), saj so družbene potrebe (nekoč splošni interes) vedno zelo velike, taka čas- tivredna dejanja pa izredno redka. OLGA JULIJANA PEČAR Glavni trg 21 Novo mesto O proračunu se je svet razživel Dol. list št. 27, 6. julija Po seriji “Ponos ali spodvihan rep” si je novinarka Mirjam Bezek-akš ' ' ' Jakše ponovno privoščila dokazano netočno, zavajajoče in očitno namerno pisanje, ki kaže, da nikakor ne more iz svojega sveta pristranskosti, osebnih zamer in sedaj očitno že nestrokovnosti. Ker je pričakovano opravičilo novinarke navkljub pismenemu pozivu preko uredništva izostalo, smo prisiljeni v imenu objektivnejšega prikaza dogajanja javno odgovoriti. Na 5. strani 27. številke Dolenjskega lista, namenjeni aktualnim novicam Iz naših občin, si je privoščila članek s sredinskim naslovom “Žongliranje s soglasjem Skupščina občine Trebnje v vseh vsem občanom črnomaljske občine dobro poznanega donedavnega podpredsednika občine, prejšnjega in sedanjega svetnika ter sekretarja LDS Črnomelj in vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Mirana Jarca. Na njegov račun je spregledala vse ostale teme na dnevnem redu občinskega sveta in zasenčila ostale tematsko povsem druge članke te strani časopisa. Do tod je nekako vse lepo in prav, če ne bi svojega poročanja s seje občinskega sveta zopet začinila z nestrokovnim komentiranjem o zakonskem neobstoju vršilca dolžnosti na eni strani ter z nepopolnimi informacijami o izidu glasovanja svetnikov na drugi Podružnične šole nam je z veliko muko in dopovedovanjem le uspelo obnoviti. Osnovno šolo v vsebinskem in didaktičnem pogledu prenavljamo že nekaj let brez posebnih finančnih sredstev. V prvi polovici letošnjega leta je imelo več šol blokirane račune. Tako je bilo pogosto tudi v preteklosti. Šole so v bistvu šele proti koncu šolskega leta dobile denar, ki jim je “pripadal”, al velik del kar pomeni, da si moral leta varčevati. Očitati šolstvu razsipništvo je neutemeljeno še iz dveh razlogov. Plače učiteljem določa zakon, ki ga je sprejel državni zbor. Minimalne materialne stroške na oddelek določa Ministrstvo za šolstvo in šport. Občina lahko glede na specifičnost šol v občini da več, zlasti če si želi razširjen program šole. Na področju osnovnega šolstva je še vedno podedovana neusklajenost med tistimi, ki predpisujejo nacionalne programe osnovne šole, in tistimi, ki odločajo o denarju za realizacijo tega programa. Šolstvo je še vedno poraba, kar lahko prevedemo v potrošnjo. To je podjetniški pogled na šolstvo. Med šolstvom in gospodarstvom obstaja vzajemen odnos. V zgodovini lahko najdemo veliko primerov, ko se je država odločila posodobiti in materialno podpreti šolstvo kljub neugodnim razmeram v gospodarstvu. Šolstvo ne bo prizadelo gospodarstva. Še ne dolgo tega so nam demagogi iz gospodarstva govorili, da bo prevelika obremenitev gospodarstva s prispevki uničila gospodarstvo. To se je res zgodilo, vendar ne zaradi prispevkov, najmanj pa zaradi prispevne stopnje za šolstvo. To je pa žq druga zgodba. ŠTEFAN KAMIN ravnetelj OŠ Trebnje Tbdi v Novem mestu stranka upokojencev Dol. list št. 28, 13. julija -DS, ki je v svojem dosedanjem javnem delu izrekel veliko povsem umestnih pripomb na delo sedanje vladajoče strukture v občini Črnomelj. Na koncu odgovora naj poudarimo, da novinarka Mirjam Bezek-Jakše s takšnim načinom pisanja v bistvu povsem neupravičeno škodi ugledu in delu imenovanih opozicijskih strank v očitno korist vladajoče koalicije, kar pomeni njeno za široko javnost nesprejemljivo pristranskost. Klub občinskih svetnikov LDS in DeSUS občine Črnomelj za: VIDA ADLEŠIC Da so šole v občini Trebnje razsipne, takšno sodbo o osnovnih šolah v občini Trebnje je zapisal novinar v 27. številki Dolenjskega lista. Na sestanku ravnateljev osnovnih šol in drugih zavodov, ki ga je sklical župan občine g. Ciril Pungartnik, sem spoznal, daje novinar s seje sveta občine 30. junija kar objektivno poročal. Trdim, da je bila zlasti nekvalificirana javnost s takšno oceno poslovanja osnovnih šol zavedena, ker je izrečena brez analize poslovanja osnovnih šol, čeprav za to obstajajo dokumenti, kot so zaključni računi in poslovna poročila šol. V Dolenjskem listu ste na 4. strani objavili novico z naslednjim naslovom: “Tudi v Novem mestu stranka upokojencev”. Članek, ki govori o ustanavljanju stranke DeSUS v Novem mestu, po našem mnenju zavaja bralce. Trditev, “Ta stranka ni ideološka...” je v popolnem nasprotju z njenim dosedanjim delovanjem. Zato lahko navedemo nekaj primerov: L Iz finančnega poročila o poslovanju stranke, ki je bilo predloženo državnemu zboru, je razvidno, da je od L januarja do 31. decembra 1994 skoraj polovico denarnih sredstev tej stranki namenila Združena lista. 2. Na volitvah leta 1992 je DeSUS kljub svoji “neideološkosti” kandidiral svoje kandidate na listi stranke Združene liste, ki predstavlja ostanek stare ideologije. Na ta način je bil izvoljen Ivan Sisinger, prvak DeSUS-a. 3. Kljub neideološkosti DeSUS-a njegovi predstavniki niso nikdar postavili pod vprašanje izrednih pokojnin revolucionarjev in zveznih funkcionarjev. Te pokojnine segajo celo do 250.000 SIT na mesec, medtem ko nekateri upokojenci, za katere naj bi se ta stranka borila, prejemajo slabih 20.000 SIT na mesec. To je žalitev za delovne ljudi. 4. Za nesprejemljivo štejemo tudi kojenskih or ' izrabo upokojenskih organizacij za strankarske namene. Prav to je delal DeSUS s pošiljanjem navodil pred lokalnimi volitvami, ki jih je plačalo podjetje Mercator. Iz navedenega lahko povzamemo sklep, da DeSUS sprejema denarna sredstva od ideološke stranke in štirih letih ni niti enkrat obravnavala poslovanja osnovnih šol niti njene materialne problematike. Tako so se nerešena vprašanja kopičila. V letošnjem proračunu se zato kažejo v indeksu 115, kar svet občine odklanja. Moj namen ni javnosti razgrinjati materialnega položaja osnovnih šol, ker ima vsaka šola drugačne težave, niti se jih ne da opisati v nekaj stavkih. Ne morem tudi očitati svetu občine, da življenja in dela sodobne osnovne šole ne pozna, ker je šele na začetku svojega mandata. Skušal bom dokazati, da se šolstvo ne obnaša razsipniško. V zadnjih dveh desetletjih smo v občini Trebnje zgradili primeren šolski prostor. Minimalne amortizacije šolskih zgradb ni bilo ali pa se deluje v parlamentu v okviru le-te, nasprotuje popravi krivic nekdanje komunistične ideologije in se ob enem razglaša, da ni ideološka stranka. Odločno zavračamo tudi trditev, da se druge stranke zavzemajo za upokojence le ob volitvah. Pri nas, socialdemokratih Slovenije, ni tako! Socialdemokrati smo podpirali, podpiramo in bomo podpirali upravičene zahteve upokojencev, ki so si z lastnim delom pridobili zasluženo pokojnino. Predsedstvo OO SDSS Novo mesto član KORY GOLOB Predsednik OO SDSS Novo mesto MILOŠ DULAR je porabila za gradnjo novih šol, ne 'anie obje pa za vzdrževanje objektov. Amortizacija opreme že dolga leta znaša 30%, kar ne zadošča za zamenjavo dotrajane opreme. Na področju učne tehnologije, zlasti računalništva, smo v velikem zaostanku. Preveč nedorečenega in zamolčanega Pisno in ustno: “Žal nam je...” Zadnje čase kar naprej poslušamo in beremo o prepovedi kulturne smrti (splavu), ni pa mogoče zaslediti niti besedice o zagotovilu kulturnega življenja. Kaj pomaga mladim družinam kopica otrok, če pa hitimo v stare čase; manjšina bogatih, vsi ostali pa revni in berači, da ne govorim o vsem drugem, kar je prinesla osamosvojitev, in o obljubah, da*bo Slovenija posatala mala Švica! Izgleda, da so mogotci “pri koritu” šteli sami sebe za malo Švico. Vera v Boga in v človeka je bila ljudem v veliko uteho, dokler niso fašisti okupirali naše dežele in naše ljube očete, brate in može odgnali v taborišča, kjer so od mraza, lakote in nereda umrli, kar sc ne sme storiti niti sovražnikom. Interniranci so bili strankarsko neopredeljeni, kar pa ne opravičuje vseh grozot, storjenimi nad njimi. Borci in interniranci so bili zavedni domoljubi, zato bi bilo več kot pošteno, ko bi se pobož-rb ' ' njaštvo nehalo s pretvorbami:” Partizani so bili zapeljani, za internirance so krivi komunisti..” Oškodovanim družinam internirancev bi bilo potrebno večkrat opravičiti, ustno ali pismeno, z besedami:”Žal nam je, da smo sodelovali pri interniranstvu.” LOJZKA PUHEK Tribuče 31 Črnomelj SPOROČILO FARANOM Vse farane grškokatoliške fare Drage (občina Metlika) obveščam, da je zadeva v zvezi ureditve duhovniškega službovanja in matične cerkvene dokumentacije na fari Drage pozitivno rešena v prid večine prizadetih faranov. S pismom škofa-vladike msgr. Slavomira Miklovša z dne 21.6.1995 je upravitelj grškokatoliške fare Drage posta! uradno službujoči grško-katoliški župnik v republiki Sloveniji g.o. Mihajlo Hardi iz Metlike. Vse cerkvene formalnosti ob rojstvih, krstih, porokah, pogrebih itd., lahko sedaj farani fare Drage opravljajo v Republiki Sloveniji, in sicer v grško-katoliškemu uradu Metlika in Drage, ki se nahaja v Ul. XV. brigade 25, Metlika. Za sodelovanje pri reševanju zadeve se zahvaljujemo Vladi republike Slovenije - uradu za verske skupnosti, Ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju ter metliškemu županu gospodu Branku Matkoviču. Po pooblastilu večine fa- DRAGICA DAMJANOVIČ, l.r. Drage 2 Lesarjeva mama ima 93 let Dober kilometer in pol od Dobrniča stoji Liški hrib, podnjimpa hišici, obdani s sadnim drevjem _ rožami, živi Ana Kastelic, po dom če Lesarjeva mama,kije o' praznovala visok jubilej 93-1 Obiskali sva jo skupaj s prija J Anico, da ji čestitava za rojstni a za njen optimizem, življcnjsk in prijaznost, ki je je delež R[, obiskovalec. Ko smočlan^ ^ dejal: “Saj sem prestar, a a okrog.” Lesarjeva mama P ^ nasmeškom dejala.^Pn«^ ^ S!ffl5SSSSKw«5S življenjsko zgodbo, kotjd|J|.^jenje, go v naši dolini; skromno zi Jjože- odrekanje in skrb. Z oase tom sta si zgradila h,š°>I Snif-i deklica e . di. Lesarjevi mami zdaj n‘ Jfjgka saj v bližini živi 84-letna ujSku-Čeh s hčerko Marinko m jejo. Draga Lesarjeva ■ rr>- vi'____ » mama, ob pra*' niku TižeHmo'' še veliko lepih mj j Liški hrib nad tvojo hiškofljc) svojimi mogočnimi drevesise skrbi za zdrav rod v naši p ^FRANCKA in ANICA KUŽNIK KAKŠNO SODELOVANJE NOVIH OBČIN ŠKOCJAN - Občina Škocjan je imela pri sprejemu različnih dokumentov, potrebnih za njeno delovanje, še največ težav s pripravo proračuna. Po navedbah župana Janeza Povšiča je do teh težav prišlo, ker novonastala občina Škocjan nima na voljo vseh potrebnih podatkov o pretekli proračunski porabi, ki bi jih sicer lahko posredovala mestna občina Novo mesto. Škocjanski župan v zvezi z delovanjem občine tudi navaja: “Dobro sodelujemo z upravnima enotama Sevnica in Novo mesto, z občino Novo mesto pa je sodelovanje slabo.” ..... SEVN1ŠK1 UPOKOJENCI ZAPOJEJO TUDI V DEŽJU -' Le,os kim je bilo v Mariboru 7. srečanje upokojencev iz vse J .^si, se jih je zbralo približno 20 tisoč, pripeljali so se z več kot. ^ tudi iz občin Posavja - Brežic, Krškega in Sevnice. Na priredi v ^ drugim govorila Milan Kučan, predsednik Republike Sloveni) Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Po seoife' srečanju so se upokojenci veselili po različnih krajih, sevntskt Ijali na Areh na Pohorju, kjer so veselo zapeli (na sliki), Pote po- odpravili v planinski dom Jutranjke Planinko, kjer so mu .)n’ik1’" mov so se odpeljali z novim avtobusom, ki ga je Jože Kolman, nik DU Sevnica, krstil za “Ivana 2., rdečega". (Janez Blas) BLAGOSLOV ZVONA IN ZAKLJUČEK OBNOVE BOŽAKOVO - V nedeljo, 23. julija, bo ob 16. uri na Božakovem pri Metliki blagoslov novega, že četrtega zvona na podružnični cerkvi sv. Magdalene. Ob tem bodo Božakov-čani pripravili tudi krajšo slovesnost s kulturnim programom, s katero bodo simbolično zaključili obnovo vaške hiše, v kateri je sosedska zidanica. Trinpetdeset let po izdaji Ogenj# Pripoved 74-letnega Ivana Mulca iz Brsnika ob Kolpi, ki je preživeLtr^. “Nekje okoli 20. julija 1942 ' ije zdaj sem bil,” pripoveduje zdaj Ivan Mulac, “med italijansko ofenzivo rlk ' ' ' hudo ranjen v kolk. Po treh dneh skrivanja sta me našla dva kmeta. Potem so me prinesli do partizanske bolnišnice Ogenjca, ki je bila v leseni koči. Ker se je bližala italijanska vojska, je zdravnik odpustil vse lažje ranjence, nas, težje, skupaj okoli 20, so skrili v bli- žnjo kraško jamo. Italijani so ba- i • ■ • v • vi J -i; akc rako bolnišnice našli in jo podrli. Bolničarka Mimica, vražje korajžno dekle, staro okoli 20 let, nas je vprašala, kaj storiti, če nas Italijani odkrijejo. Dogovorili smo se, naj nas postreli, saj smo se bali, da nas bodo Italijani mučili in pobili. Bilo je drugega dne v jami, ko je Mimica hotela od- nesti ven našo nočno posodo, pa :i ni bil tako se je oglasil nekdo, ki hudo ranjen, da jo bo odnesel ven. Res je to storil, a ni ga bilo nazaj. Ta nas je izdal Italijanom in jih tretjega dne, 31. julija, pripeljal do jame, v kateri smo bili skriti. Mimica je bila takrat s pištolo in 20 naboji na straži pri vnodu v jamo, in to skupaj s Cirilom Vidmarjem, ki je bil tudi iz Kočevja kot jaz. Ciril je imel puško in le pet nabojev. Nekajkrat sta ustrelila proti Italijanom, nato pa se spustila po lestvi dol. Vidmar je nato ustrelil proti enemu izmed ranjencev v jami, a ga ni zadel. Potem si je nameril puško v srce, sprožil in se mrtev zgrudil prav k mojim nogam. Mimica je streljala ranjence, kot smo se dogovorili, a je imela premalo nabojev. Trije ranjenci so tam klečali in držali glave skupaj, da bi jih ustrelila z enim nabojem, a je vse tri le ranila. Nato je odšla v podaljšek jame ali drugi rov in sc tam ustrelila. Medtem so Italijani, med katerimi so bili tudi primorski Slovenci in izdajalec, kričali po slovensko, naj se predamo. V jamo so vrgli bombo, ki je enemu odtrgala roko. Ranjenec, zdaj še brez ene roke, je trem obstreljenim muke skrajšal tako, da je drugega za drugim zadavil in potem onemogel obležal ob njih. Nekdo je prosil: ,Mimica, daj še mene,. Zunaj so še vedno vpili, naj se predamo. Tisti, ki je one tri zadavil, in neki šestnajstletni fant sta se obnašala, kot da sta znorela, in verjetno tudi sta. Ivan Snoj, kije ležal poleg mene, si je odpel pas, si ga zadrgnil okoli vratu in se skušal obesiti, a je uvidel, da ne bo šlo, in je pas odložil. Potem se je po lestvi spustil v jamo izdajalec in vprašal, kje imamo orožje. Nobeden mu ni odgovoril. Pobral je Vidmarjevo puško in jo odnesel ven. Nato je prišel v jamo Italijan in spraševal: ,Dove Mimica?, (Kje je Mimi- ca?). Dva Italijana sta ot||L fjas, daljšekjame, a je nista n* . ^ preživele, so nato zvle potcK' Najprej šestnajstletni ’ [0irie-onega z odtrgano roko, n Jeline. Pred jamo je bilo P° , sajje onega z odtrgano roko, „a|i-ne. Pred jamo jc bilo p0 , saJje janov. Eden meje spoz" sC jc bil v kočevski P° , ,|ela',n'£'0’ hodil brit v frizersko de , jc; kjer sem delal jaz. Z ------------- ------------;—2b»P' • Ivan Mulac je bil r<|j.tJ/0čevjlJ’ rila 1921 v Željnah pr' * Kol-danes pa živi v Besni u, v0' pi. Po vojni je biJ n® ■ •kčbih ilhl/iinstilL * ..i/n F pi. Po vojni je bil na rave v kojnino. Vsako leto vs J^j, 11 ja obišče Ogenjco. J*\ s„ pr« med treh ranjencev, živeli tragedijo Ogenj«' dva sta umrla po v^J.— ------------- . 03r' glavo in dejal nek®j> brive^o bicrc, barbicrc (^‘vfsi leP° kaj ti je bilo tega treba,- živel v Kočevju?, . llSirc!,t Nas tri so nameravarjcllj,’kjj- na Nas tri so namer« y ,Tutti ritorno!, (Vsi nazaj; - po so nas odpeljali v LjubUsodji, n« zdravili v bolnišničn o jij44p. rtnojcčo.spornlaO odd Snnoj^i spo^jj spustili, di smo spet lab c v partizane v razne o nije. Partizan Vinko - ^0plic kasneje v Dolenjskih ga naletel na izdajalca E« | ie čarja, katerega je P kayarn„a tss?&a&»*gsty Ivan Mulac: ‘‘Ko so pred leti v Loškem potoku predvajali tv nadaljevanko o tragediji partizanske bolnišnice Ogenjca, nisem mogel gledati prizora, ko bolničarka Mimica strelja ranjence. " St. 29 (7.397), 20 3900^ h t 'v l* !S * i Slovenske značilnosti 1- Pismo prijatelju hvala ti za pismo. ‘dim, pišeš pesmi še, penisi v tista leta, spoznal, t* "ni sebe v čas vsejul. ,n ° debatah pišeš, verzu novem, 2/lova doba, ah, da, da, ff'1 sem, kuj je vse to. IfM. rajši hi zapel, 0 ‘ovamo bi si prilastninil. '^‘.davčasusvazašta ierniti čas ne vozi več? Pri,pravlien na stečaj, ok,.da sem prijatelj tvoj. 8^Sml7^eW' 2-Pot ob Savinji L k m eesta, ki !azPoka. ln“dbreSo»visi. HajZ ^1?b'ral‘zapoplavljence, hlačajo i/i sempo televiziji lavo* živ- 80 vas- S?*-, \oči„ f ,ne> hrup tovornjakov. trtKr- i«”**"-4'”«. ^Ske%de°br00bžr,e 1 genski politik KSe Predstavi ilspisr* **&%”/***& *sir'7/o'n' m n med smeti... dtrekt?ec lem’ minister 'S' dlrad 7/ vzamem, <%i2 amsvoJmir, ,aa * sam verjamem. JANEZ KOLENC SDSS vse močnejša Načrti za volitve LOŠKI POTOK - SDSS je bila v Loškem potoku ustanovljena pred dvema letoma kot krajevna organizacija in je na lanskih volitvah nastopila samostojno, vendar v občinski svet ni prišla. Toda stranka pridobiva na članstvu in pomenu, je močan politični vzvod in skuša skupaj z SKD in SLS vplivati na dogajanja v občini. Kakšni so njeni načrti in predlogi, je povedal Metod Knavs, predsednik SDSS v Loškem potoku. “Stališča stranke so več ali manj jasna. Opiramo se na stališča nedavnega kongresa in na vložene amandmaje, ki se nanašajo prav na naše obmejne kraje, za katere lahko trdim, da so družbeno in socialno izrazito zapostavljeni. Drugi, nič manjši problem je zaposlovanje. Razne bankrotirane družbe, npr. Riko, ki je danes v stečaju, posluje z velikim dobičkom, ki ga ustvarjajo ncevidentirani zaposleni ali celo prijavljeni na zavodu. Tudi druga podjetja delajo podobno in prav v takih primerih bi morala poseči država in občina. Menim, daje program občine pravilen, nimam pa dobrega mnenja glede upravne sestave,” razlaga Knavs in doda, da so predvsem kulturne dejavnosti zapostavljene. Meni, da so državni programi pravilno zastavljeni, ni pa povsem prepričan, da so pravi tisti, ki državo vodijo. A. KOŠMERL %n (Nem$avi vse rane mzen na Pregovor) PRIDITE K TABORSKI STENI! Skupnost borcev I. kočevskega odreda, Združenje borcev občine Kočevje v Krajevni organizaciji borcev NOV Kočevska Reka in Osilnica vabimo vse borce, tudi drugih enot, svojce, prebivalce, posebej še mladino, na tovariško srečanje, ki bo 22. julija bo 10. uri pri Taborski steni nad Osilnico. Z uvodnim pozdravom in kulturnim programom bomo počastili 50. obletnico zmage nad nacifašizmom in kolaboracijo ter dan državnosti. Dobro bo preskrbljeno za hrano, pijačo in razvedrilo. Najbolj primeren dohod z vsemi motornimi vozili, tudi z avtobusi, je smer Loški potok-Hrib-Travnik-La-zcc-Podpreska; na začetku vasi Draga zavijete na levo po dobro vzdrževani četi vse do Taborske stene, kjer je tudi dovolj prostora za parkiranje. Občinska organizacija ZZB NOV Kočevje ter KO ZB Kočevska Reka in Osilnica Za skupnost borcev L KO predsednik: LOJZE GABROVEC Turizem ob Kolpi POPISALI PRENOČIŠČA - Na območju Turistično-športnega društva Kostel so te dni popisali turistične sobe pri zasebnikih in ugotovili, da imajo 10 ležišč prve in 10 druge kategorije. V gostišču v Kostelu je še 25 ležišč in nekaj skupinskih. V avtokampu na Žagi pa je prostora za 16 prikolic. SEZONSKI AVTOBUS - S 1. julijem je začel avtobus voziti po krožni poti ob Kolpi spet po starem voznem redu. TELEFONSKE GOVORILNICE - Telekom bo te dni postavjl telefonske govorilnice v Fari, na Žagi, v Dolu in pri gostišču “Pri grofu”. Žetoni za govorilnico bodo na razpolago na pošti v Fari in na domu poštaricc Mojce Zdravič v Novih selih. ZABOJNIKI ZA ODPADKE -Občina Kočevje je poskrbela za postavitev petih 900-litrskih zabojnikov na območju KS Kostel in KS Poljanska dolina, nadaljnjih 6 pa še v romskih naseljih. Turistično društvo Kostel pa je postavilo še dve posodi za odpadke pri Srobotniku. POLEPŠATI KRAJE - TŠD Kostel je ustanovil komisijo, ki bo ocenjevala najlepše urejene vasi, hiše in dvorišča. Vodi jo Mojca Selan. Odbor za oživitev gradu Kostel pa vodi Martin Marinč. DOGOVOR S KOMPASOM -Podjetje Kompas-Hertz rent a car, ki je odkupilo zemljišče za avtokamp v Fari, sc je dogovorilo s TŠD Kostel, da ta začasno upravlja s tem zemljiščem. Z ROKO V ROKI - Pred kratkim sta se sestali vodstvi TŠD Kostel in Planinskega društva Kočevje, na katerem so se dogovorili o skupnem delu, ustanovitvi sekcije PD v Fari, nabiranju članov PD, delu planincev v šoli, Franc Cimprič pa bo predstavnik prifarskih planincev v PD Kočevje. iLENJSKI LIST “SAMO KOZARČEK MEDU S KALA...” NOVO MESTO - Ta ponedeljek je odpotoval na trimesečno alpinistično turnejo po vršacih Kanade in Združenih držav Amerike znani novomeški plezalec Vanja Furlan. Prejšnji teden je v prijetnem klepetu v novomeški televiziji naštel nekatere izmed načrtov, ki jih namerava tokrat uresničiti v novih okoljih. V Torontu v Kanadi se bo najprej oglasil pri teti svoje mame, katere sin ima lam trgovino in je precej uvažal iz Slovenije. Mamini teti prinaša svojevrsten pozdrav iz starih krajev. Ko jo je gospa Majda Furlan pred kratkim po telefonu vprašala, kaj ji lahko Vanja prinese iz stare domovine, ji je teta povedala: “Pravzaprav nič ne potrebujem, rada bi samo kozarec cvetličnega medu s Kala nad Prečno..." In tako med čebelarja Ivana Somraka iz Novega mesta s športno prtljago navdušenega alpinista potuje čez veliko lužo. Tg- Bi sodebvali v naši anketi? Prodaja na hišnih vratih NOVO MESTO - Dogaja se v okolici Novega mesta in zelo verjetno še marsikje: neznanec ali neznanka potrka na vaša hišna vrata in blekne nekaj o neki anketi. Ker ga ne razumete, kaj bi rad - očitno je le to, da bi rad šel v hišo - ga spustite noter. Vpraša vas, če bi sodelovali v neki anketi. Včasih pove, da vas je izbral slučajno, in vam ob tem zapeljivo pripoveduje, da boste, če boste pač izbrani med srečneže, lahko dobili na koncu akcije nagrado. Ampak glavna stvar je anketa. Anketar vas lahko sprašuje nekaj o arhitekturi, brska po vašem poznavanju tritisočakov v Grčiji, zanima se, če kaj veste o vzgoji srednje ljubkih psov, ali pa vas preprosto vpraša, če kaj berete, in če nič ne berete, zakaj ne berete, saj, za božjo voljo, če ne berete, se vam v tej odmaknjeni podgorski vasi sploh ne sanja, da je nekje neka Ljubljana, vsa evropska in tako razvita, da bi vas, kmetavza zanikanega, zadela kap ob pogledu nanjo. Ko anketar tako izprašuje in hkrati nekaj vpisuje v neka okenčka, mu nenadoma poide potrpljenje z vami in bntlme v vas vprašanje, ali boste ali ne boste kupili ali vsaj naročili, kar prodaja ali za kar on dela reklamo. Izveste, da prodaja ali dela reklamo za najboljši izdelek na svetu. Proda vam en kos za štiri tisoč, samo še danes pa je ugodnost: če kupite en kos za štiri tisoč, vam enega da zraven zastonj. Vam je jasno, da je potem en kos v resnici vreden samo dva tisoč, njemu pa to ni jasno, zato se komaj premagate, da ga ne naklestite. Anketar melje naprej in postaja vam vse bolj jasno, da je bila anketa potegavščina, s katero se vam je prislinil v nedeljo popoldne tik pred kosilom naravnost v vašo kuhinjo. Omenite mu, da ste ga razkrinkali in da ne boste kupili ničesar, nakar njemu popustijo živci in izkriči na vas ploho besed, da ste nekaj takega kot bebec, slab vzgojitelj otrok in zabit nesramnež. Naposled ste sami na svoji strani vrat. Zakaj je zadeva tako živa ? Novinarji hodimo po Dolenjski, Beli krajini, Posavju, Kočevskem in drugod in vprašamo ljudi, če bi sodelovali v tedenski anketi Dolenjskega lista, in včasih nam kdo reče: “Nič ne bom odgovarjal v anketi, jaz imam Dolenjski list že naročen!” Ima očitno slabe izkušnje s ka-terim od prej omenjenih anketarjev. Ampak nam gre v anketi res samo za odgovor o določeni temi. MARTIN LUZAR • Vse preveč lahko je živeti pod zemljo kot krt in glodati korenine življenja drugih ljudi, ne da bi se potrudil pomoliti svoj umazani rilec na sonce. (Salamander, Klavora) Porenje za večino pretežko Na cilj dirke za svetovni pokal Po Porenju pripeljala le polovica kolesarjev - Za sto metrov prekratka hKv* Zahteva več •" ^°Sarkarji drugoli-ftJ' sezon; !z Kočevske Reke so v Ov t obro igrali v končnici Wev v v:-r pa n' b*l° dovolj za Hfkvaiin!0 MS°- Potihoma so i(,'?lt,cSniCtjCm Snežnik. Tokrat k>če P?Pz°rjev nekoliko bolj Slin'se nariJe po8<>dba “pogojna”. morajo uvrstiti v Sw>»>ou"7'0Pvvi5jiligi,vnas-Nm ! Snejn L°S,a*' brcz denarne S lovnih' V klubu se dobro dabSdoTi8r ribiške družine “Kolpa” v Prilozju (na fotografiji). (Foto: M. OŽIVITEV METLIŠKEGA KOPALIŠČA METLIKA - Metliško turistično društvo Vigred je izvedlo projekt, ki spodbuja osveščenost prebivalcev in njihovo sodelovanje pri varstvu okolja. V okviru projekta so izdali plakat in letake, ki opozarjajo na problematiko varovanja okolja. Projekt, ki so ga uresničili s finančno podporo Regionalnega centra za okolje za vzhodno in srednjo Evropo, bodo zaključili v nedeljo, 23. julija, s pričetkom ob 15. uri na kopališču v Metliki. Pripravili bodo turnir v “metliškem nogometu”, v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine razstavo o flori in favni v Kolpi in ob njej ter o ogrožanju reke, načrtujejo pa tudi spust s čolni od Podzemlja do Metlike. Na ta način želi turistično društvo Vigred ponovno oživiti metliško kopališče. r. slo^nskeS"- maratona S5VHF-UHF, na katerem tekmujejo radioarru.^ lir PREKOPŠKI RADIOAMATERJI TRENUTNO DRUGI - ^'^ttjo ______________________________________1............naterji, izpit in licenco, in poteka celo leto - 12 sobot, nePrek‘nlen0.nja, k°il udeležuje tudi ekipa radiokluba iz Prekope. V soboto, 15. J1 v2posV potekala 7. tekma, so Brane in Vasja Čuk ter Miro Robek zve' gpltP orečilo neurje- m h 5. t •lit 3« k S ii 'h, i s s k rekordne rezultate, čeprav jim je delo za eno uro prepr^ ^ ki letos tekmujejo v kategoriji kluba, še vedno upajo na nap ^ saj je trenutno drugo mesto posledica slabega začetka, ko so m jjjlfr di zime delati s Prekope. (Foto: T. Gazvoda) * 1 4 OBISKALI PRIJATELJE VREUTL1NGENU - Otroci iz Toplice smo se 14. junija zopet odpeljali na obisk k našiM P . ■ 1 i)_,i:_... t............../... TJ/.//111 nriČdfc** ^ Toplice smo se 14. junija zopet odpeljali na obisk k nas"" jrui> Reutlingen. Tam so nas v slovenskem klubu Triglav Pnct? ni pri katerih smo stanovali. Večina nas je obiskala žaba 8L Tripsdrill in živalski vrt zraven njega. Skupaj z Olgo ‘injini',’ie,l ; poučuje slovenski jezik, smo se odpeljali v Munchcn. želo z reiM' ogled snemalnega studia Bavaria studio film. Soboto srn, ^ zn ogled snemalnega studia Bavaria studio film. Soboto sr lers(2° družinami: nakupovali smo darilca in spominke za dorT,aC Jeijo, vali v lunaparku Reutlingen Sommerfest. Zadnji dan, v ne koristili za obisk Stuttgarta, kjer smo si ogledali živalski vrt i ^,anjl r stolp. Osnovnošolci iz Dolenjskih Toplic se za nepozabno ^s0 m prijateljih v Reutlingenu lepo zahvaljujejo vsem sponzorje izlet omogočili. (Jasna Ivekovič) J KARAOKE VŠUŠJU - Učitelji ribniške podružnične šole v Sujjgled“ifjfj‘ ob pomoči domačih gasilcev in ansambla Impulz izPe 1, mlskeg*1. L flK karaoke v ribniški občini. V tem svojevrstnem zaključku s belite^jjl sodelovalo vseh 43 otrok, ki so med čakanjem na rezultate t ^y',7i f dolenjski list ansambla Impulz "Pivski dan", druga je bila Helena Debel) *enci tretja Ana Govže iz 2. razreda, četrto mesto pa so si priborih sja$C da: Tea Lovšin, Klara Debeljak in Natalija Rus. Nagrade, tor ^ zmagovalcem podelil ribniški župan Jože Tanko. (Foto: M. Vas četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST St. 29 (2397), i Sorlku* S* P^ržuje pravico do sprememb sporedov! JTRTEK, 20. VII. >A1 s|»s Jenski izbor S^j-EOVERŽEJCm ^»ORCKI, amer- risana naniz., 2/13 h,'^aD W26AWE ZEMLJE’amcr'iz0 »«5s?ače UjttNNA PREIZKUŠNJI, pon. IJfi'Sl/3 sktTV ^R1 UTRINKI, oddaja madžar- fea* i«! r zav M) rAsanka^vI’ 22, 111:1 ncm5ke seriie ^ISSu,, SSS* •SSSS^a&T ^S0Va°VNABORZa GANKtro JA^’amer naniz'28/28 ‘ Jj^lJA 2ER’amer-naniz'16/22 ■ 12.50 Video slrani • 13.00 S; 164(1 C 5 26denski izbor: V vrtincu, >Ma», ,dva (P°nov.): Princ iz Bel-Aira HC' ?4); 17,10 Gangster (15/22) -.((SL8,66 Regionalni studio Maribor l,!,rs c‘'9.15 KorziSki škof (Šved. na-■'^kStnc Večerni gost: Dr. Dušan i BanGmetniški večer -21.55 Stolet- ^('^filmj115 r‘lm0V A'Tarkovskega: S (tolrani'10,06 Tv prodaja -10.15 Luč S&l 71-dcla amer. nadalj.) -11.05 Sifonov . (ponov-)' "-35 Sedem veliča-n?*Vttnla ■ oddaie>'12-05 Tv Prodaja-V ®ll|»Dat. T 16,26 Gance sesion (ponov.) ->e.|9'° ponov-)- 18.15 Risanka-19.00 iT^HOki svetlobe (472. del amer. na-j *Pit(| a8netoskop (kont. glasb, oddaja) -St>°!° <53- del. amer. naniz.) ■ 20.55 '"Novembrski človek (amer. film) - »ifc?' 7-35 Poročila - 8.00 Dobro jutro jJJMesij a.i P0-05 Poletni šolski program -l'vlienj« -U.05 Otroška oddaja -Sita, ' !2 l5 Ljubezen/serija) -12.45 2,4 p()- ]j ncV'1?1 “1/0) -13.15 Življenje na severu JU*.seri'3 Ve^‘ zločini in sojenja v 20. sto--14.30 Filmska čarovnija vMad14;55 Bu.Trang (amer. film) - kl^lSk, a ” “Umerang (amer. film) - A. jjl an«-17.30 Santa Barbara (seri-O; l9,3n iV0,°sreec -1850 Z jadrnico okoli »Cn?e,Vnik' SP°rl’ vreme ' 20-16 'ii "a,aoiV 21,26 kulturna oddaja - 22.30 K/ Sani« u 46 dnevnik - 23.05 S sliko na sliko ! ‘et>rezmeja jjovid BpVj.ratl' -16.50 S sliko na sliko -17.35 B. |9|Ja'.2'4)-18.25 Ptice trnovke (seri-jJAljpi,lsanka -19.30 Dnevnik, vreme, 2S(h. (dok' oddaja, 3/4) -21.10 Brook- s m H"1, A 'ji1 # ,0* A c P j&a-vn. ^'^i^TRANI [I&OKInIkRAT, angl. naniz., 6/6 if^URu ENCIKL0PED1JA ŽIVALI: ^{|laSTE ^ATVtNA; :^^VN,|[ALINU-ponov,filma ?&R0GRAM i?SANKAEV1,23 de* teniške serije &fe2’ VREME, ŠPORT * - 21.40 Amer. seri-oddaja) - 23.10 m|>.). 17.05 Novembrski človek V6« J ' j8« TV prodaja -19.00 Vreme 1 (tla k /473, del amer. nadalj.) - 20.00 oddaja) - 20.30 Obalna straža i t („i °ne t> »C (16. del amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Teden na borzi - 21.35 Highlander II (amer. film) - 23.05 Vodnik za zaljubljene (8. del amer. naniz.) - 23.30 Učna leta (21. del amer. naniz.) - 0.00 Pred poroto (ponov. 53. dela amer. naniz.) - 0.25 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Poletni šolski program -11.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.15 Ljubezen (serija) - 12.45 2,4 otroka (amer. hum. serija 5/6) -13.15 Življenje na severu -14.00 Največji zločini 20. stol. (dok. serija) -14.30 Filmska čarovnija -14.55 Unča 395 dolarjev (amer. film) -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Turistični magazin -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Potepam se in snemam - 21.15 Modri biser Rovinja (otroški festival) - 22.35 Poročila - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Hladna soba (amer. film) - 0.55 Sanje brez meja HTV 2 16.10 TV koledar -16.20 S sliko na sliko -17.05 Triler -17.55 Kolesarstvo - 18.25 Ptice trnovke (serija, 1/10) -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.55 Oslo: GP v atletiki - 23.35 CRO pop rock SOBOTA, 22. VII. SLOVENIJA 1 8.45 - 1.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.25 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 9.35 UČIMO SE ROČNIH USTVARJAL NOSTI 9.50 LISKO 10.00 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAV UIC, lutkovna igrica 9/13 10.20 NA SMRT PRESTRAŠENI, angl. nadalj., 1/6 10.45 KORZIŠKI ŠKOF, Šved. nadalj., 3/4 11.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.10 GORE IN LJUDJE 13.00 POROČILA 13.05 VEČERNI GOST: DR. DUŠAN PREVORŠEK, ponovitev 14.20 TEDENSKI IZBOR 14.20 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 14.45 TEDNIK, ponov. 15.30 ŠTIRI OČI, amer. film 17.00 OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj., 4/ 6 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MLADI PICASSO, španska nadalj., 4/8 18.40 FALLERJEVI, 24. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 STRTA SRCA II: HELENINE OČI, 8. del franc, nadalj. 21.05 ZA TV KAMERO 21.15 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 4/10 21.45 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA GANGSTER, amer. naniz., 18/22 23.30 ŽENSKA IN MOŽICEU, franc, film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Mojstri pevci: Paata Burchuladze, Ljudmila Seničuk (2. oddaja) - 11.15 Tedenski izbor: Helenine oči (ponov.); 12.10 Turistična oddaja -12.25 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 16/22); 12.55 Gangster (amer. naniz., 17/22) -16.30 Športna sobota: GP v atletiki (posnetek iz Osla) - 18.30 Širjave: evropski magazin o varovanju okolja -19.05 Karaoke - 20.10 Snubitvene zadrege (angl. film) -21.40 Sobotna noč -23.50 Kolesarska dirka (posnetek) KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Učna leta (ponov. amer. naniz.) - 18.10 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (31. del avstral. naniz.) - 21.35 Psihopatski policaj (amer. film) - 23.00 Vreme - 23.05 Highlander 11 (ponov. filma) - 0.35 Erotični film HTV 1 9.00 TV spored - 9.15 Poročila - 9.20 Bodi dobra (amer. film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.40 Dobri ljudje -14.15 Maček Feliks (risanka) -15.35 Poročila -15.45 Beverly Hills (serijski film, 22/30) -16.30 Prizma -17.30 Folklora -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ubij me še enkrat (amer. film) - 21.55 Glasbena oddaja - 22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Pogovor s teologom - 0.30 Sanje brez meja HIV 2 16.30 TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17,25 Oddaja o kulturi -18.25 Carstvo ruskega medveda (dok. oddaja) -19.30 Dnevnik - 20.15 Tom (humor. serija) - 21.15 Pula: Arenafest - 23.15 Športna sobota - 23.25 Flashburn (amer. film) - 0.55 Arenafest NEDELJA, 23. VII. SLOVENIJA I 8.45 - 0.45 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.40 OTROŠKI PROGRAM 9.40 ŽIVŽAV, ponov. 10.15 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 14/26 10.45 ZA TV KAMERO, ponovitev 10.55 KONCERT IZ GROBF.U 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljud noznan. serija, 3/16 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 MALIBUJSKA CESTA 2000,ponov. amer, nadalj., 6/6 13.55 MELODIJE MORJA IN SONCA, pos- netek otroškega festivala 15.15 ROJENA ZA PLES, amer. film 17.00 RDEČI ALARM, franc, nadalj., 2/4 18.00 DNEVNIK 1 18.05 PO DOMAČE 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 ZAKLADI SVETA: DOLINA VEZERE, franc, pustolovski kviz, 4. oddaja 21.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 16/16 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA: SKRIVNOST MESTECA LAKE SUC CESS, amer. nadalj., 2/3 SLOVENIJA 2 Opomba: 18.20 Igre ljudskih množic (šp. film, 2. del) 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Tedenski izbor: Slovenski glasbeni dnevi; 10.45 Sova (ponovitev): Gangster (amer. naniz., 18/22); Helenine oči (8. del) -16.20 Traviata (nemški operni film) - 18.20 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna - 20.10 Škrlatni jeglič (amer. film) - 22.25 Slovenci v svetu: Ave v ZDA (ponovitev 2. oddaje) - 23.00 Športni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Burleska -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 31. dela) -11.55 Epikurej-ske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 18.15 Žametne vrtnice (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210 HI (ponovitev 22. dela) - 20.55 Beverly Hills 90210 III (23. del amer. naniz.) -21.40 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.15 Psihopatski policaj (ponov. filma) PONEDELJEK, 24. VII. SLOVENIJA 1 8.45 -23.50 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.40 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 10.05 OTROŠKI PROGRAM INTERMEZZO ZA KLOVNE 10.35 KAPITAN POWER, amer. naniz, 5/ 22 11.00 TEDENSKI IZBOR ZNANJE ZA ZNANJE 11.25 SNUBITVENE ZADREGE, angl. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 16.00 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 16.50 OBZORJA DUHA 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIKI 18.05 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 18.20 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAV LJIC, lutkovna igrica, 10/13 18.35 FALLERJEVI, 24. del nemške serije 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 4/13 20.55 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 TV JUTRI 23.25 SOVA SEINFELD, amer. naniz, 4/18 GANGSTER, amer. naniz, 19/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -13.55 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 14,20 Zakladi sveta; 15.45 Govorica živali (angl. oddaja) -16.30 Sova: Skrivnosti mesteca Lake Success (amer. nadalj, 2/3) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor -18.45 Svetovni poslovni utrip -19.15 Pred začetkom DP v nogometu - 20.05 Svet na zaslonu - 20.55 Odmevi (angl. nadalj, 4/4) - 21.45 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 473. dela) -11.05 Žametne vrtnice (ponov.) -11.45 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) -12.30 Video strani -17.55 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (474. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (36. del španske humor, naniz.) - 21.00 Vreme - 21.05 Poletje v školjki (slov. film) - 22.30 Obalna straža (ponov. 16. dela) TOREK, 25. VII. SLOVENIJA 1 8.45-0.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM 11.10 TEDENSKI IZBOR SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 1/13 10.15 TEDENSKI IZBOR ŠKRLATNI JEGLIČ, amer. film 12.30 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP, 3. del 13.00 POROČILA 13.05 PRED ZAČETKOM DP V NOGOMETU, ponovitev 15.10 SOBOTNA NOČ, ponov. 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 18.05 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 15/ 26 18.40 FALLERJEVI, 26. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 HELENINE OČI, 9. del franc, nadalj. 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA SKRAJNOSTI, angl. nadalj, 3/7 GANGSTER, amer. naniz, 20/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.20 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 14.45 National geographic (amer. dok. serija); 15.35 Karaoke -16.35 Sova (ponov.): Seinfeld (amer. naniz, 4/ 18); 17.05 Gangster (amer. naniz, 19/22) -18.00 Dnev nik -18.05 Regionalni studio Koper -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 R & R - 20.30 Zelena ura - 20.55 Roka rocka - 21.45 Počitnice brez vrnitve (braz. drama) - 22.35 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 474. dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 TV prodaja -11.50 Video strani -16.50 Poletje v školjki (ponov. filma) -18.15 Risana serija -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (475. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (15. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Dežurna lekarna (ponov. 36. dela španske naniz.) SREDA, 26. VII. SLOVENIJA 1 9.45-0.35 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 15/21 10.45 PODMORNICE: JEKLENI MOR SKI PSI, 2/4 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 4/10 12.30 ŠIRJAVE: EVROPSKI MAGAZIN O VAROVANJU OKOLJA 13.00 POROČILA 17.00 ODMEVI, angl. nadalj, 4/4 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM 18.40 FALLERJEVI, 27. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: PROVINCIONALKA, italij. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 ŽARIŠČE 23.05 SOVA PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz, 16/24 GANGSTER, amer. naniz, 21/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani - 13.00 Euronews -14.25 Zgodbe iz školjke -14.45 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz, 4/13; 15.45 Videošpon -16.30 Sova (ponov.): Skrajnosti (angl. nadalj, 3/7); 17.00 Gangster, (amer. naniz, 20/22) - 18.00 Dnevnik - 18.05 RPL - Studio Luvvigana -18.45 Odkrivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 11/26)-19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda: nogomet Mura: SCT Olimpija - 22.05 Omizje KANAL A 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 475. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.05 TV prodaja - 17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) - 18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (476. del) - 20.00 Sedem veličastnih (video lestvica) - 20.30 Pariz (13. del. amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Karma - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Tropska vročica (ponov. 15. dela amer. nadalj.) - 23.55 Epikure-jske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) • Bolje je nič reči, kot nič povedati. (Portugalski pregovor) (r j! RADIO 104.5 105.9 DOLENJSKE a BtLE KRAJINE STU io h 103.0 MII/' zZJ ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi- 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Alter-godba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke -17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZglasbc-17.30 Zdravstvena oddaja-18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mi-hclčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje ČETRTEK. 20.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila-12.00Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike—18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi PETEK. 21.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Poročila-10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z cvcrgrccni - 22.00 Kviz z cvcrgrccni - 24.00 Nočni skok SOBOTA. 22.7. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi-15.00 Poročila -17.00 Sraka imadol-gi rep - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 21.00 Sobotna super veselica NEDELJA. 23.7. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali oglasi -11.05 Vinogradniška oddaja -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba-15.00 Poročila-16.00 Kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK. 24.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja-19.00 Rockovnik - 23.00 Ploščati vrhovi TOREK, 25.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice-20.00 Večerni program - 23.00 Ploščati vrhovi SREDA. 26.7. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 46.00 Balkan ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 23.00 Ploščati vrhovi : , i 107.3 Vjjjjl/ 107.5 91.2 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fiK. 152-13-62 v ^ Sk/V1M An DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Milki Lenič iz Dol. Ponikev. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden 1 (1 Vračam se spet na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA 2 (3) Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK. 3 (2) Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA 4 (5) Hvala, oče - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA 5 (8) Dober dan - ANS. JOŽETA BURNIKA 6 (10) Barka življenja - FANTJE IZPOD ROGLE 7 (9) Veter ve, da sem še mlada - ANS. OBZORJE 8 (4) Družinski praznik - ANS. MELOS 9 (-) Te tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV 10 (6) Mi Slovenci vinca ne prodamo - ŠALEŠKI FANTJE Predlog za prihodnji teden: Ljubezen premaga težave vse - ANS. PLANIKA Do 7. avgusta lestvice zaradi dopustov ne bo na sporedu! KUPON ŠT. 29 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto A.' ■ j* USPEŠEN LOVSKI DAN NA JAVOROVICI - Člani 12-ih lovskih družin jo nedeljo, 16. julija, preživeli na strelišču lovske družine Šentjernej pri Hruški na Javorovici, saj je LD Orehovica pripravila streljanje na glinaste golobe. Med posamezniki je prvo mesto zasedel Tone Repovž - LD Padež, drugi je bil Jože Jordan - LD Orehovica,,tretji pa Jože Kastelic - LD Padež. Med veterani je bil najuspešnejši Tone Bobič (Škocjan), sledita mu Stane Šlajpah (Velika Loka) in Janez Zupet (Škocjan). Vfairplay tekmi je bil najuspešnejši Anton Ostanek (LD Mirna), drugo mesto je zasedel Tone Bobič (LD Škocjan), tretje pa Franc Grajš (LD Plešivica). Med lovskimi družinami je bila najuspešnejša ekipa Padeža, druga je bila Loka Črnomelj, tretji Šentjernej, sledijo še Brusnice, Velika Loka, Kostanjevica, Dragatuš, Mirna... (Foto: T. G.) Ugoden Renaultov zakup 10-odst. polog, 56.000 tolarjev na mesec za laguno NOVO MESTO - V Revozovi direkciji za prodajo so v sodelovanju s finančnim podjetjem CA-SKB Leasing te dni pričeli obširno akcijo za predstavitev nove skupne ponudbe za zakup Renaultovih avtomobilov. Kar na 40.000 naslovov podjetij in obrtnikov v Sloveniji so poslali prospekt z osnovnimi podatki o novi ponudbi, ki velja za celotno pooblaščeno Renaultovo prodajno mrežo v Sloveniji. Pogoji za zakup Renaultovih avtov so, trdijo, zelo konkurenčni, saj vključujejo samo 10-odstotni polog, obenem pa so v ponudbi tudi določeni popusti za nekatere modele Renaultovih avtomobilov. Tako lahko podjetnik dobi renault laguno, slovenski avto leta 1995, za mesečni obrok 56.000 Podjetje za trgovino, zastopstvo in storitve. Mala Loka 15 61230 Domžale Tel. 061/372 333, 16 12 164, 16 12 174. Faks 061/373 151 GENERALNI ZASTOPNIK AVTOMOBILOV POLETI SONČNA _______STREHA za slovenijo BREZ DOPLAČILA i 9.800 DEM do registracije UGODNI KREDITI BREZ POLOGA NA ŠTIRI LETA Novi modeli s katalizatorjem, izvedba lux, različne barve, tudi kovinske. POOBLAŠČENI PRODAJALCI IN SERVISERJI VOZIL TAVRIA: AVTOFINISH,Ljubljana, 061 /573-490; AS ZORMAN,Mengeš, 061/737-041; AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, 061 /372-333; AS BOKALI, Naklo, 064/48-769; AS VOŠNIK, Maribor, MIKLAVC, Radlje ob TIPOM CAR, Maribor, 062/302-011; 062/632-015; FLOYD, Ljubljana, 061/14-01-044; Dravi, 0602/72-736; KUNČNIK IVAN, Radlje ob Dravi, 0602/871-686; TIPO, Murska Sobota, 069/31 -250; AS HMELRAJH DRAGO, Radenci, 069/65-710; AS KLOBASA, Sv. Trojica, 062/721 -006 VAŠ AVTO, Celje, 063/441 -609; HELIX KRANJ, 064/224-149 AMBIENTA TRADE, Kranj, 064/223-690 ZAGOTOVLJENI SERVISI IN NADOMESTNI DELI PO VSEJ SLOVENIJI. GARANCIJA ENO LETO IŠČEMO SERVISERJE IN PRODAJALCE NA PODROČJU: BREŽIC, NOVEGA MESTA, KOČEVJA, POSTOJNE, KOPRA, NOVE GORICE IN TOLMINA. Clio s klimo NOVO MESTO - V Revozu so za nekatere modele Renaultovih avtomobilov uvedli nekaj pomembnih sprememb pri serijski oz. opcijski opremi. Tako imajo vsi modeli clio s paketom opreme RL, ki prihajajo s traku v Novem mestu od začetka junija, serijsko vgrajeno deljivo zadnjo klop; od srede julija ne bo več moč dobiti petke in clia v kobaltno modri barvi; radio kasetofon z močjo 4 x 15 W in z upravljal-cem ob volanu, ki je za doplačilo na voljo za clio s paketom opreme RT, pa bo poslej za enako ceno opremljen tudi s sistemom RDS. Največja novost pa je, da je clio 1,4 RT, ki ga izdelujejo v Novem mestu, od junija moč naročiti tudi s klimatsko napravo. Tovarniška cena tega vse bolj priljubljenega dela dodatne opreme, ki pomembno prispeva k udobju in posredno tudi k varni vožnji, je 157.000, maloprodajna (s prometnim davkom) pa 188.400 tolarjev. Za vse različice renault tvvingo je za doplačilo 80.040 tolarjev odslej na voljo varnostna zračna blazina za voznika. Klimatske naprave v vseh različicah lagune, naj so vgrajene serijsko (V6) ali za doplačilo, bodo poslej opremljene s protiprašnim mikro filtrom. • Kocka in steklenica izenačujeta ljudi. (Francoski pregovor) • Najokusnejša je jed, ki jo ješ lačen. (Etiopski pregovor) • Kdor sit je, si koplje grob z lastnimi zobmi. (Turški pregovor) tolarjev, renault 19 za 42.000 tolarjev, dostavni avto expressza 38.000 tolarjev, večji dostavnik trafic pa za 57.000 tolarjev mesečno. Doba zakupa je prepuščena izbiri posameznega podjetnika in traja dve ali tri leta. Tistim kupcem, ki se bodo za ponujeni zakup pri CA-SKB Leasing hitro odločili, ponujajo še dodatno ugodnost. Kdor bo za vozilo iz zaloge do konca julija letos vplačal 30-odstotni polog, bo vozilo lahko prevzel takoj, obroke zakupa pa pričel plačevati šele čez tri mesece. Ob tem bo Revoz na prodajno ceno odobril še 1,5-odstotni popust za vozila safrane, espace in express ter 2,5-odst. popust za dostavnika trafic in master. LAGUNA BREAK - Na avtomobilskem sejma v Barceloni - bil je od 13. do 21. maja - je Renault uradno predstaviI novo karoserijsko različico lagune -break. Ta avto je opremljen z enakimi motorji kot lagune nasploh, tremi bencinskimi in dizelskim, je izjemno prostoren in udoben. Prednji del je povsem enak kot pri limuzinski različici, zadek pa je inovativno oblikovan zaključek karoserije z vrati, ki segajo od odbijača do roba strehe. Posebnost sta dve možnosti odpiranja, bodisi celih vrat ali za manjše kose prtljage pa samo slekla. Ta sodobna kombi limuzina s petimi ali tudi sedmimi sedeži bo v Evropi naprodaj jeseni, Revoz pa jo bo preko pooblaščene prodajne mreže Renault v Sloveniji in na Hrvaškem predvidoma začel prodajati konec oktobra. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke Ljubljana, Cankarjeva 5 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Drska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od Ido 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 23. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Vodnjak, Glavni trg 3, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC L« PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ra90V®. ,. od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, L|ubl|ansH od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka» od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Sminei od 8. do 11. ure: markel Maja, Boč™* od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Buc od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Br» od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Preč od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, S™Na od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smole | od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče , od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Slopi« od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Marke' • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič iassriTuSV*- Črnomelj: od 8. do 11. ure: ket Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21 .ure: Prima RAZPISUJE prosta delovna mesta v Republiški upravi za javne prihodke, izpostava Novo mesto 1. INŠPEKTOR II — v odseku za inšpekcijo 2. VODJA ODSEKA — SVETOVALEC II — v odseku za odmero dohodnine, za določen 3. REFERENT I — v odseku za odmero davkov in drugih obveznosti 4. REFERENTI — v odseku za odmero dohodnine, za določen ČdS 5. SODELAVEC I — v odseku za odmero dohodnine, za polovični delovni čas (4 ure dnevno) Zahtevani pogoji: pod 1 — visoka izobrazba pravne, ekonomske ali druge družboslovne usmeritve, 4 leta delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije, pod 2 — visoka izobrazba pravne, ekonomske ali druge družboslovne usmeritve in 4 leta delovnih izkušenj, pod 3 in 4 — višja izobrazba upravne, pravne, ekonomske ali druge ustrezne usmeritve in 3 leta delovnih izkušenj, pod 5 — srednja izobrazba ekonomske ali druge 4-letne usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj. Kil M KZ KRKA, z.o.o. PE AGROSERVIS Knafelčeva 2 NOVO MESTO organizira v soboto, 22. 7.1995,javno licitacijo za na poškodovana vozila: isledni3 R 5 Five 5v R Laguna 1.8 RT Hyundai GraceVan H100 RCIio RT 5v Hyundai Lantra Lada Samara 1500 S Fiat Punto 55 S Peugeot 405 GR LUX VW GOLF CL Diesel 1.9 ROVER 216 GTI letnik: 1994 letnik: 1994 letnik: 1994 letnik: 1994 letnik: 1994 letnik: 1994 letnik: 1995 letnik: 1993 letnik: 1995 jKnsggs ssis&s B—SSss Poleg že navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje po Zakonu o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 15/90). Za vsa delovna mesta je predvideno 3-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov Republiške uprave za javne prihodke, izpostava Novo mesto, Novi trg 6, Novo mesto. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. ti ----------------- letnik: 1993 Licitacija bo v soboto, 22. 7. 1995, ob 9. uri v prostorih P^ AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled voz d četrtek, 20.7. 1995, od 8. do 12. ure ter eno uro RpD začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plac£ jIJlCjje-Vplačila 10% sprejemamo eno uro pred začetkom i»cl1 Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto VINTER MARKETU V BREŽICAH BOMO ODPRLI TRGOVINO S KONFEKCIJO. Zaposlili bomo: — ENO TRGOVKO — POSLOVODKINJO IN — ENO TRGOVKO Vse, ki vas zanima prodaja konfekcije in želite biti nagrajeni — plačani po parametrih kvalitete in kvantitete opravljenega dela, vabimo, da svoje Disne ponudbe pošljete na naslov Popco, d.o.o., Velenje, Strbenkova 1, 63320 Velenje. OSNOVNA ŠOLA GRM NOVO MESTO Trdinova 7 razpisuje delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (za nedoločen čas) Po90ji: . ,redne9a predmetni učitelj razrednega pouka ali profesor razi pouka. Delo je za poln delovni čas. _ _ objav'n3 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po 0 gornji naslov z oznako »za razpis«. Začetek dela 1. 9. 1995. Izjava: ^vi Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1, pooblaščeno investicijsko družbo, mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila- s(0i1 pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo nresničm/anip nlacnunlno nrai/iro 'n rlclnl^ ,, ;mnr,n in 7a SVOJ uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za skupščini DPB Vizije 1, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. e[je —M--«.______________________________________________-nnsobne0* , Kako vložiti certifikat v VIZIJO Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobn ^ vp Spoštovani lastniki certifikatov! lastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z ven nimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. ______- Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblasti-l0’ vki Va™ omo9°ča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: DAN MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADO' DOLENJSKI LIST * S 0 R N va ^i «i »oj. K Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995 brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. gorjanci **«-odn. podjetje za prevoz blaga Kavta vas 36 '°'°' 68351 Straža ^Pravni odbor: zP'suje prosto delovno mesto &w?ria Podjetja GORJANCI, SERVISNA DEJAVNOST, d.o.o. vati6*® spl°šnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnje-J' naslednje posebne pogoje: tek aJ' ^l. stopnja šolske izobrazbe strojne ali druge _ ienn|cne usmeritve — ® leta delovnih izkušenj 0aanja ene9a tujega jezika “fgamzacijske in strokovne sposobnosti, razvidne iz dosedanje zaposlitve ^andiH°.razmerie se sklepa za 4 leta. Pisne-1 morai° ob prijavi predložiti program dela. PošliePr,)ave z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev naj kandidati razpis ° V ° dneh po obiavi na gornji naslov s pripisom »za Kanj! •' ^andid, ate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po objavi. S?VNA ŠOLA TREBNJE ^riceva 11 8210 Trebnje Zpisuje naslednji prosti delovni mesti: učitelja razrednega pouka na podružnični šoli - 2a določen čas uc'telja športne vzgoje za določen čas Trebniln^na Dobrnič je od Trebnjega oddaljena 5 km. Iz KandjJH3 bo prevoz na delo zagotovljen. razpis atl naj prijave pošljejo na šolo v 8 dneh po objavi ^ODZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE J^gENmNOVOIIEm. °biav|ja Prosti delovni mesti ODDELKA ZA DELO ZK I. STOP. IN l NAUZUK ^dzornega ZDRAVNIKA — ČLANA ZK I. UUUtUAA ZA NAdŽCINSKI nadzor STopf ^ndidaf l°9oi®vime,?sai° P°le9 sPlo^nihi z zakonom določenih eolsko izobrazbo medicinske smeri s specializa- ^ delovnih izkušenj, e so izkušnje sodelovanja v zdravniški komisiji. ytirno m - Kr°blem=moznost pomoči pri reševanju stanovanjskega ueiova- al'1 rai*jlazmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim io.rn delovnim časom i k -'»•vfiiim oaoui11. >2^iclat?nud^e z dokazi,i 0 izpolnjevanju pogojev naj i7av$tvi poš|jejo v 8 dneh po objavi na Zavod za J6st0 panP zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo 'andidat lš6:nov tr9 7- bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. p- DUAL EXPRES Šmihelska 6, Novo mesto tel: 068/ 24-413 Opravite izpit med počitnicami AVTOŠOLA DCJftL EXPRES eaotedenski dopoldanski tečaj iz CPP za A, B, C, E ite, , kategorije. tečaja v ponedeljek, 24. julija, ob 8. uri v učilnici — Glavni trg 30, (nad slaščičarno). prijave po telefonu in pred pričetkom tečaja! ^BlTELJEM BREZPLAČNO APNO! ^iavijg'av®čane proizvodnje acetilena se v naši proizvodnji rudi presežna količina acetilenskega hidriranega ^|'; *• VEUEZ.EVAl.lvr. ostale vam vedežujejo vsak dan. 15 za 157 SIT/min. razl«n‘,ji) TRGOVINO, primerno za 068)25-^ javnosti, oddam v najem. * W od 13. 19. ure. službo dobi. ----------- ------- i m o < REDNO ali honorarno rice in natakarice. 9 (06 ^ xunovodj0 KOMERCIALISTA in M’ delo v Črnomlju zaposlim • 6 --------- -" ,očj»£ eio v i^rnomiju f (068)52-073 ali 53-173 HONORARNO DELOM HONORARNO DELOnaVjj.Sg' lenjske dobi potnik za prodajo se 6 P »SENČILA«. - amb">S VOZNIKA prodajal« “jcmai"",j prodajo pijač zaposlimo^Sp^ mo kandidate iz občine 1 vsak delavnik od 10. do"\ .n nuda' ^ 415. služboJ§£l« stanovggjl ENOINPOLSOBNO ^.958. z,tV Vidmu prodam. *(06°8>3‘ SOBOaligarsonjero;^;,^^ parnem od septembr. mem od scpicu'"*- a \ novem meste novanje, 30 m2, d'Ja , j otrok. * 24-887, Med«, HIŠO ali stanovanje 1 (0609)619-011. 0vaNJK d,l" ENOSOBNO STAN ^ ^ lovi, Novo mesto, 2(^4^ ’ ^l opremljeno, prodam. stannv'5 ENOSOBNO Pri,llin°rodam-m2 v Ul.Slavka Gruma P TJ K07 in 23-687. Iščemo sposobnezas^P tuf e na širjenje komercialne s li in komunikacijsk v gV> _____naših sodelavk ^ so vrline naših soae-doyar Nudimo možnost' p p,. 1S2S&& St. 29 (2397). a Avtohiša BeruSdo { servisno prodajni center A.udl Podbevškova 1, 68000 Novo mesto Pooblaščena prodaja vozil Volksvvagen in Audi že za 21.990 DEM že od 31.372 DEM že od 36.255 DEM • AKCIJSKA prodaja vozil ~ golf RABBIT 1,4/60 KM (na zaloqi) - VENTO 1,6/101 KM* ~ PASSAT 1,6/101 KM* (na zalogi) • VOZILA NA ZALOGI — UGODNE CENE Golf CL1,6, Golf CL1,8, Golf CL1,9 D, Golf CL TD Variant, Golf CL Europe, Golf CL 1,9 D Europe, Vento CL 1,8, Audi A6 2.0E, A6 46 Q • MOŽNOST NAKUPA AUDI A4 že od 39.680 DEM Na zalogi A4 1,6,1,8,1,9 TDI Možnost testnih voženj Staro za novo 230 E '6na V°Zila R5 L 93’ G°LF''88, G°LF VR6, MERCEDES ' Možnost nakupa na posojilo Avtohiša Berus, d.o.o. Podbevškova 1, Novo mesto tel.: 068/25-098 in 068/342-360 gasasss Radio 104.5 105.9 II ,07‘3 ^ 107,5 OGNJIŠČE j*1- lsMl-26 fu. 152 13-62 okna za fičare delamlVrs,e oken in vrat iz' stranke montiramo P° želii 068/831V1°23Zupančič' teL LADA DO LADE BREZ DENARJA Vsi tipi vozil LADA na kredit brez pologa ali na leasing. SAMARA — udobna, stabilna, prostorna limuzina že za 997.000,00 SIT. Inf. 068/324-424. \jb PROIZVODNJA IN TRGOVINA ROTRG, d.o.o., 68232 Šentrupert, tel./fax: 068/40-122 ^javlja naslednja prosta delovna mesta: ^^ela^ev KV — KONSTRUKCIJSKI KLJU- Za nedoločen čas, 3 leta delovnih izkušenj. 3 delavce KONSTRUKCIJSKI VARILEC Za nedoločen čas, 3 leta delovnih izkušenj " |^®,avec STROJNI INŽENIR — KONSTRUK- ® delovnih izkušenj BoobitZdoka^i'iin 0 izpolnjenju pogojev sprejemamo 8 dni ^6ntrupe|Itazpisa Pismeno na naslov »ROTRG«, d.o.o., 68232 sk|6p^ate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu ZAHVALA Življenje teče kakor tiha reka, te spomini zvesto spremljajo človeka. V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast in stari oče MARTIN KOFALT z Oskoršnice pri Semiču S° •tam [7 z?Jlva*jujFmo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki P°sPjem'r ' s?'fa*Je’ pokojnemu darovali cvetje in sveče in ga G6 Strekr na nJe8ov> zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo nutu inK1 Jeve.c ‘n 8- Ivanu Kukarju za organizacijo pogreba, g. C*ru'fiuam^ t ^‘rn9n'^u za poslovilne besede, KO ZB Semič, Pom0{ ma Ja'c5a in Pašič in vsem dobrim sosedom za nesebično 0PravV trenutkih. Hvala tudi g. kaplanu za lepo ‘jen obred in vsem, ki ste nam kakorkoli po i kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi njegovi ■ Odpravljanje debelosti je lahko I zabavno in prijetno. Tel.: 061/ ■ 571-875, voldafartablet- Bke_______________________ Natakarico z ustrezno izobrazbo redno zaposlim, nudim stanovanje in stimulativen osebni dohodek. Tel. 063/755-484. BARLOG BARLOG TREBNJE vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: • vozila NISSAN • traktorje TORPEDO • traktorske gume BARUM • kamionske gume • filtre FIAAM • zavorne obloge TEXTAR • akumulatorje AKUMA in ATSA = avtomobilski pribor BOSCH • orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 tel. (068) 45-700, fax 45-701 vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE ■ vsako nedeljo ob 13. uri NACE VAM VOŠČI in ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI Pogrebne in pokopaliike storitve %QKJA NOVAK, S. P. SHevniiš . , PE Novo mesto — ASketčevs r t (Regiike koienice) Dežurna služba 0. — 24. ure. Tel.: 068/341-134 Mob.: 0609/623-211 ZAHVALA Življenje teče kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V 66. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama PAVLA KLOBČAR iz Podgrada Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje ter sveče. Posebna zahvala Internemu oddelku bolnice Novo mesto, govornici ter župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Polje, kdo bo tebe ljubil... V 69. letu nas je zapustil dragi oče, dedi, brat, stričko in tast TONE ŽNIDARŠIČ iz Zafare 14 pri Žužemberku Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in darovano cvetje. Hvala lovski družini Plešivica -Žužemberk za izkazano pozornost in spoštovanje do pokojnika, KOZB in Društvu upokojencev za tople besede slovesa ter zdravnikom in ostalemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Najlepša hvala za ves trud. Vsi njegovi ZAHVALA Prostor tvoj ostal je prazen, tebe več med nami ni. Trte kličejo za tabo, tebi pa več se ne mudi. V nas ostala je praznina, zapolniti je ni moč, le spomin nam le ostane, ki nam daje večno moč. V 66. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ TRAMTE iz Vavpotičeve ul. 20 v Novem mestu Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in vsemu osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ki so mu v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Radia Krka, pevcem in župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA Vera, upanje, ljubezen, delo skrb, skromnost in poštenje tvoje je bilo iivljenje. Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče JOŽEFE GRDANEC rojene Zupančič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, frančiškanskemu samostanu v Novem mestu in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvaležni smo vsem, ki ste bili z našo mamo v življenju dobri, jo v času bolezni obiskovali in ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, Šentjernej,Čatež pri Brežicah, 14. julija 1995 ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 70. letu starosti za vedno zapustil naš dragi ata, brat, stric in stari ata IVAN IVANETIČ iz Straže, Ul. talcev 10 isiiiciiu bc /.uiivaijujemo soroaniKom, soseaom, prijateljem m znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, pokojnemu darovali mnogo iepčga CVEtjS ;n 5več-Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Šmihel, organizaciji Zveze borcev Straža, upokojencem iz Straže, govorniku za poslovilne besede ter sodelavcem Krke in Novolesa. Vsem ponovno hvala! Žalujoči: hčeri Angela in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, stric in dedek MATIJA VIDIC st. iz Suhorja 12 pri Dolenjskih Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na zadnji poti, delovnim organizacijam GG Straža, Bor Dolenjske Toplice, Vezan les Straža, g. župniku Kapšu za opravljen obred ter pevskemu zboru Žužemberk za zapete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Če bi tebe lahko solza ohranila, te ne bi nikdar črna zemlja krita. Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni v 54. letu zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric ANTON PAVLIN iz Cegelnice 64 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojnemu darovali toliko cvetja in sveč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Stanetu Liscu, Lojzetu Zarabcu in Anici, ZZŠAM Slovenije, ZSAM Novo mesto in vsem združenjem ZŠAM dolenjske regije, podjetju Kovinar, OŠ Bršljin, šmihelskim pevcem, govorniku ter gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V \ i, Žalujoči: vsi njegovi 13 ffavT£$7% % aS Usi ■ HI | £m_ ,';«V , uUbS. gadi |& HlKHi |V Bogomir Stefanič dolgo nazaj njegova šibka točka, j Do 90-ih let se namreč kot vernik \ praktik ni politično udejstvoval. Sklenitev zakonske zveze je eden najpomembnejših trenutkov v življenju dveh, ki sta se odločila za skupno življenje. Verjetno ni para, ki si v tistem trenutku ne bi želel, da bi nihnn ^ 2a trajala večno in da bi se jima ■ trenutek, ko sta izrekla usodni ; da, za vedno vtisnil v spomin. ' Pogosto pa se dogaja, da spomin na poročni obred zbledi že po nekaj tednih ali mesecih. Civilni poročni obredi so namreč brezosebni, enolični, kratki in za vse enaki, kot da se ljudje ne bi med seboj razlikovali po starosti, stanu, socialnem položaju, izobrazbi, nacionalnosti ali veroizpovedi. Odkar je načelnik upravne enote Kočevje Bogomir Štefanič, pa v Kočevju ni več tako. Sklepanje civilnih porok je za Bogomira Štefaniča dosti več od zgolj uradne dolžnosti. “Rad to počnem in si želim, da bi mladoporočenca iz tistega, kar j ima povem, odnesla vsaj kakšno misel. Povem pa lahko veliko, saj sem poročen 35 let in imam tri sinove, zato vem. trni jih ”^ravl fanič, ki je ob prevzemu te dolžnosti na veliko začudenje sodelavcev dotedanji ceremonialni govor preprosto zavrgel. Govore pripravlja sam za vsak par posebej, kar ga stane precej truda, ki pa mu je poplačan s solzami ginjenosti v očeh sorodnikov mla-doporočencev. Prav govor, pa so bili še ne tako Tedaj je na dokaj enobarvno politično sceno kočevske občine j pripeljal stranko SKD. Pomagal je ‘tudi pri ustanovitvi te stranke v Ribnici, ob počasnem in včasih napornem privajanju političnemu jeziku in nastopanju pa je prišel tudi v sam vrh stranke SKD v Sloveniji. Tako, kot mu je politično udejstvovanje pomenilo nov izziv v zasebnem življenju, si je pri 61 : letih po 33 letih opravljanja del veterinarskega inšpektorja zaželel spremembo tudi v poklicnem življenju. Pred kratkim je bil uradno imenovan za načelnika upravne enote v Kočevju. V posebno čast si šteje, da je dobil podporo vseh svetnikov kočevske in : osilniške občine. Zanj je to dokaz, da v svoji politični karieri ni počel stvari, ki bi motile člane ; drugih strank, čeprav mu neka- teri radi marsikaj poočitajo glede njegove aktivnosti pri odkriva- , nju grobišč v Rogu. Štefanič odgovarja, da sam tam nima niko-gar, saj je njegov brat padel pri partizanih. Na svoja prizadevanja za odkrivanje grobišč in postavitev cerkve gleda s stališča kulture in vernosti. Že kot mladeniča, doma iz Draga tuša v Beli krajini, ga je namreč leta 1960, ko je po končani veterinarski fakulteti prišel stažirat na KGP j Kočevje, na Kočevskem neprijet- • no presenetil ogromen prazen • prostor z zapuščenimi naselji. \ Kot vernika ga je še posebej pri- . zadelo spoznanje, da je bilo na Kočevskem porušeno preko 90 okoli 400 kapelic in cerkva in drugih verskih obeležij. Ko je v , času demokratizacije družbe j prišel pravi trenutek, je stopil na stran tistih, ki so menili, da hi bilo . - - j prav, da se država Kočevski za povzročeno škodo oddolži s po- j sta vitvijo cerkve v Kočevski Reki. : To se je zgodilo, sad pa so obrodi- ] la tudi njegova prizadevanja za ‘ pridobitev denarja za kapelo v Rogu. Kljub uspehu pa mu osla-ja grenak priokus, ker se to ni zgodilo že prej in iz tistih vzgibov, * ki so vodili tudi njega. M. LESKOVŠEK-SVETE ZMAGALA LECTOVO SRCE IN MAGIC Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Boris Mužar naj svojo kandidaturo umakne - Duševna bolnica ustavlja avtomobile - V Repljah se kadi - O Tomu z delavske strani - V prtljažniku iz Zabjaka Kljub poletni vročini je naš telefon v četrtkovi noči kar pridno zvonil. Prva je poklicala bralka iz Črnomlja in povedala svoje mnenje na temo “Žongliranje z ravnateljem”. Gospod Mužar naj po njenem svojo kandidaturo za v.d. ravnatelja OŠ Mirana Jarca umakne, občinski svet naj objavi nov razpis. Novinarka Mirjam Bezek-Jakše pa naj le piše, da bo javnost prav in celovito obveščena. Tudi naslednji klic je bil iz Bele krajine. Metličanka, ki tudi želi ostati neimenovana, nam je sporočila, da naj po tej poti opozorimo socialne ali druge delavce, naj za vraga že pomagajo duševni bolnici, ki ustavlja avtomobile na cesti od Metlike do Črnomlja. Iz mlade brezdomke se vsi norčujejo. Jože iz Črnomlja se je pritožil nad delom črnomaljskega notariata. Pretekli teden je ob 15.55 stopil v sprejemno pisarno, da bi mu overili listine. Nemalo je bil presenečen, ko ga je sprejela svetlolasa gospa močnejše postave in mu povedala, da se za takšne stvari ne pride pet minut pred 16. uro. Kljub temu je papirje nJ LISI vzela in jih nesla v podpis notarju. Bralca Jožeta zanima, ali jc poleg uradnega časa popoldan med 14. in 16. uro še kakšen krajši delovni čas, ki za stranke ne drži. Če je odgovor ne, potem ta delavka po njegovem ni primerna za to delovno mesto. Telefon se je oglasil tudi iz zaselka Replje pri Žužemberku. Poklicala nas jc Rozi in potožila nad makadamsko cesto, ki pelje skozi njihovo vas. Povedala je, da se zahvaljuje tudi vsem voznikom tovornjakov, avtobusov in drugih manjših vozil, ki se mimo hiš vozijo s tako hitrostjo, da se za njimi še pol ure nc poleže prah. Sprašuje se, ali se bodo Trcbanjci zganili in 4-kilo-metrski cestni odsek le asfaltirali. “Trgovina Maja v Bučni vasi pri Novem emstu se spet širi,” je prišel klic z druge strani, “in to že drugič na črno!” Pristojni naj pridejo pogledat, da spet ne bo prepozno, je menil glas soseda Janeza. - Janez Tori, delavec mirnskega Toma, sc ne boji objave svojega imena in priimka. Pokaral je tudi novinarje Dolenjskega lista, da o stavki v tej tovarni pišejo enostransko v prid vodilnim. Doslej direktorju še niso imeli priložnosti povedati, zakaj stavkajo. “Kadar govorijo delavska usta, direktor odide iz tega prostora in zamahne z roko. Pogajalsko stavkovno skupino 31 delavcev so poslali na čakanje. Med njimi sem tudi jaz, ki sem več kot 20 let delal v tej tovarni,” je ogorčeno povedal Tori. Edine pohvalne besede v tej rubriki jc povedala naša bralka iz Novega mesta, in sicer o trgovini Ema v Cegelnici. Trgovina jc dobro založena in namenjena močnejšim postavam. Prodajalke so tako ustrežljive, da človek ne more verjeti, na koncu pa te postrežejo celo s kavi- V pismu za našo rubriko se sprašuje Rom Darko Brajdič, kako jc mogoče, da živimo v pravni državi, če pa jc on po nedolžnem zaprt. Ker BORIS UJEL KAPITALNEGA SOMA - Ljubljančan Boris Gregorčič, ki je član ribiške družine Novo mesto, preživlja počitniške dneve v kampingu na Otočcu. Ker je navdušen ribič, ne more brez ribolova. V petek, 14. julija, je na Otočcu z brega z umetno ribico zapel 20 kilogramov težkega in 151 centimetrov dolgega soma in ga tudi potegnil na breg. Gre za prekaljenega ribiča, zato je tudi ugnal tako veliko ribo. Mimogrede povedano, lani je Boris iz Krke potegnil kar devetnajst merskih somov. Na sliki: ljubljanski Novomeščan Boris Gregorčič s svojo trofejo. (Besedilo in slika: S. Dokl) Kronologija dogodkov ob epidemiji enterokolitisa na Kostelskem, za katero je po mnenju inšpektorja kriv traktorist, po mnenju nekaterih pa novinarji, ki so “napihovali___ NJENIH 95 LET - Marjeta Smolnikar z Ljubljanske ceste 26 v Novem mestu je med najstarejšimi prebivalci občine. V sredo, 12. julija je praznovala 95. rojstni dan in še posebej srečna je bila, ko ji je šopek prinesla delegacija mestne občine na Mu z ŽUpSnOm Francijem Koncilijo. Rojena je bila v Litiji, že trideset let pa živi pri hčerki v Novem mestu. Zadnje čase gre le redkokdaj na sprehod, saj jo do dvorišča loči 35 stopnic. Tudi zdravje jo je že pričelo zapuščati, zato večino dneva preživi v svoji sobi, kjer si po malem še vse sama pospravlja in skrbi zase. “Večji del življenja sem trdo delata, deset let celo v apnenici. Nakladala sem apno na vagone, kurila, delala v kuhinji in še marsikaj, le v pisarni nisem nikoli sedela, ” je iz svoje dolge življenjske kronike povedala slavljenka. (Foto: J. Pavlin) KOČEVJE, KOSTEL - Zdravstveni inšpektor v Kočevju Predrag Petrovič je že 6. julija ugotovil, da je gnojnico, ki nai bi povzročila na Kostelskem epidemijo enterokoli-lis, razlival po travnikih in tudi nad vodnim zajetjem podjetnik-posa-meznik, traktorist Franjo Šabo. Zaradi velikega naliva vsebine greznice iz gostišča Grajski hram v Kostelu ni razlil po travnikih, kot mu je bilo naročeno, ampak na območju drugega varstvenega pasu vodovoda Kostel. To je storil zaradi velikega naliva, pravi. Za ta vodovod že sicer velja obvestilo Hy-drovoda, da je ob močnem deževju potrebno vodo prekuhavati. Traktorista bo inšpektor prijavil javnemu tožilstvu. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je bil o tem obveščen 10. julija. Med obiskom tega območja TABORNIKI GOSTOM DOLENJSKIH TOPLIC SEVNICA - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij je v okviru sev-niškega Grajskega poletja 95 pripravila srečanje oz. tekmovanje narodnozabavnih in zabavnih ansamblov Posavja. A ker se je iz regije odzval le ansambel iz Brestanice, je bilo to prej ko slej občinsko tekmovanje. Prvo nagrado občinstva je dobil ansambel Lectovo srce, po mnenju strokovne žirije pa je bila najboljša skupina Magic, obe sta iz Sevnice. DOL. TOPLICE - Prejšnjo sredo zvečer je skupina članov Rodu gorjanskih tabornikov s tabora v Žele-beju na pobudo g. Janija Kramarja, animatorja v Zdravilišču Dolenjske Toplice, pred več kot 250 zdraviliškimi gosti na topliški jasi predstavila dejavnost te priljubljene organizacije. Taborniki so pod vodstvom Gregorja Gutmana pokazali, kako pripravijo taborni ogenj in hitro postavijo šotor. Tudi zapeli so gostom in jim pokazali več zabavnih igric. Gostje so se takoj nato v “združeni vseslovenski ekipi” pomerili s taborniki: še kar dobro so sami postavili šotor, tudi ogenjček jim je uspel, mnogo šal pa so imeli z zbijanjem škatel. Za goste-zma-govalce je vodstvo zdravilišča pripravilo praktična darilca: kompase, lovske nože in za tolažbo več steklenic cvička. = Razen odrasiih so v obisku tabornikov uživali tudi otroci, mladi revmatiki, ki so na zdravljenju v Dol. Toplicah. Z veseljem so še sami s palicami zbijali škatle in v igrah prijetno uživali. Taborniki bodo 16. avgusta tak obisk na jasi ponovili. so odvzeli vzorce vode. Domačini pa so povedali, daje tako polivanje gnojnice in greznične vode na območju KS Kostel nekaj običajnega. Kemijska preiskava vode je pokazala, da voda ni kemično onesnažena s snovmi, ki bi bile zdravju škodljive. To pa je možno tudi zato, ker je od onesnaženosti do odvzema vzorcev poteklo že več dni in se je voda medtem očistila. 12. julija so bili ponovno na terenu in odvzeli vzorce vode iz vodovodov Kostel-Kaptol, analiza pa je pokazala, da voda iz obeh vodovodov ustreza. Med obiski na terenu so prebivalci navajali prebavne težave (bruhanje, driska, splošna slabost), ki so trajale od enega do treh dni. Take težave naj bi imela približno tretjina prebivalstva tega območja. Zboleli so tudi udeleženci otroške kolonije (nadarjeni učenci), ki so bili v Grajskem hramu od 1. do 8. julija. V Zdravstvenem domu v Kočevju zaraH; ;egs -j pjjo več ob_ iška bolnikov pa tudi zdravnika niso klicali na dom, nam je povedal direktor dr. Mihael Petrovič. Obolelim so odvzeli tudi vzorce blata, ki pa jih še analizirajo. Po ugotovitvah inšpektorja je torej krivec za epidemijo traktorist. Po komentarju posebnega novinarja Radia, ki je prišel na teren, je krivec tudi dr. Stanko Nikolič, upokojeni zdravnik in predsednik Turističnega društva Kostel, ker je premalo oz. nič storil po odkritju izlitja gnojnice (dejansko pa je on prvi opozoril, kaj se tam dogaja pristojne in novinarje). Seveda bodo oz. so nekateri h krivcem pripisali še novinarje: nekateri zato, ker smo zade- vo premalo, drugi pa zato, kersm jo preveč, “napihnili^ pR,MC ROCK V RUMANJI VASI RUMANJA VAS - V soboto, K RUMANJA VAO- * -T- cer. julija, zvečer bodo na rocKRnmanji tu v mladinskem domu v Ruma J tu v mladinskem uuim- - • N er SpL. Zanimiva prireditev začela ob devetih zvečer. ANSAMBEL P E TRA BIVA NAGRADE-Šele m'' skupaj pevka Jožica Mavsa - ... pe.ee Stoto UGODEN NAJEM OTOČEC - Teniški center Otočec nudi vsem ljubiteljem tenisa v juliju in avgustu Ugodne cene najema teniških igrišč v dvorani. Za informacije lahko pokličete po telefonu 068/322-607. Zdravko Blažič in vodja an ^ harmonikar Peter Fink’ P' lahko pohvalijo z uspehi- ,j(. ni so uspešno nastopih na ‘ ^ j(4 stivalih. V Vurberku so se n stivalu ansamblov z ata . ^ harmoniko in večglasnim k’.jh uvrstili v finale in 15 s0. ^otUf ansamblov jim je podeli y ^ grudo. Prvo nagrado je preJ ■ je besedilo njihove Pe*m,'sani^ napisal Ivan Sivec. Za a Petra Finka, ki se ta čas pr k ^ "" IZllujl) svoje tretje kas y uspešen tudi nastop na J ■ rajo števerjanu, kjer je dobdM, kol najboljši ansambel« < f* KRKfk ZDRAVILIŠČE HOTELI 0T0CEC Plesno zabaviščna restavracija ?\NG0 za izbran okus m navade je govoril čez policijo in sodnike, so ga menda ti kar v prtljažniku golfa pripeljali iz Žabjaka v novomeški zapor. Na koncu pisma je zapisal, da mu vse te krive ovadbe škodujejo pri prestajanju kazni. j. p. V petek, 21. julija, od 20. ure dalje ansambel Objem in gostja večera Tereza Kesovija. V soboto, 22. julija, od 20. ure dalje ansambel Objem. Sobotna in nedeljska kosila 990 SIT, otroški meni 600 SIT. Nedelja popoldne — otroški Živ-žav s Studiem D in Bibo. Odprto vsak dan od 1 L — 22. ure, ob petkih in sobotah do 2. ure zjutraj. Rezervacije sprejemamo na tel.: nfi«/3?l-S3n Vahljeni' SEMIŠKA OHCET - Turistično društvo Semič je v sodelovanj nastalo semiško občino minuli konec tedna pripravilo zan, gSloV,l nevno prireditev z naslovom “Semiška ohcet". Kot Pove lnSrafii^ \i bila rdeča nit ohcet po semiško, od prosjačenja (na $g jrrit fantovščine, prevoza bale in dekliščine do ženitve. Poleg ^prag0'^. Semičani v gosteh še harmonikašice iz Mengša, tamburaše' iz ^ ^ lij čebelarstvo in kulinariko, vendar tudi brez degustacije jprO semiških vin ni šlo. Čeprav so imeli tokrat organizatorji nejjje:P'g malo časa, je prireditev dobro uspela in, kar je najpome’ da s vabila je veliko obiskovalcev. Zato so se v Semiču že oa "Semiška ohcet"postala tradicionalna. (Foto: M.B.-J) vso letino, Briga me! Stari metliški Guštin je bil nagle jeze. Pa je neko leto, ko so mu miši na njivi požrle skoraj požete snope znosil na kup in jih zažgal. “Na Bog, tu imaš, kar si mi dal!" je kričal. “Drugič pa si svojo mišjo familijo sam hrani, jaz ti je ne bom!" Zraven je še klel, da so ga ženske vse preplašene mirile: “Joj, Guštin, Bog vas bo, ko tako pregrešno govorite!" On pa: “Briga me! Sicer pa: pali se Bogu, če koza v dragi prdi!" Spoznali ga bodo Prav neprijetne so bile po zadnji vojni tako imenovane obvezne oddaje. Odmerili so na primer kmetu količino in oddati je moral žito, vino, prašiča... Pa so prišli z okraja aktivisti. Kar trije. _ Naleteli so na gospodinjo in zahtevali. Zenska pa v tarnanje in jok. Sama je doma in nič ne more dati. "Kje pa je gospodar?” so jo vprašali. Izmikala se je, nazadnje pa se je le vdala. “Tamle je med prašiči, "je rekla. “Lahko ga boste spoznali, saj ima klobuk na glavi!” Žandarji sojih pregnali Pri Miketovih so pred leti imeli stranišče kar na dvorišču. Pa so ga neko noč nabriti metliški fantalini dvignili in ga prinesli na Mestni trg prav pred farno cerkev. Zjutraj, še v mraku, so šle ženske k zornicam. “Joj!" je zavpila Kata. “Poglejte, spovednico so v cerkvi ukradli, pa so najbrž žandarji lopove pravi čas pregnali!" A V skrbehjc Deževnik je te tare?" ... c “V skrbeh sem . kajti že nekaj časa bolov..." Nič ni ujel Mimoidoči sprašuj že kaj ujel. “Prav nič, kare v tem ribniku n‘J,(> ‘ “Razumljivo’ Pf“ n red hudi “Razumljivo, “včeraj pred hudim vom tega ribnika sp Ni ribič Vzdihujoče zatrl rune mu možakar] ■ aučtto, aa “Res? Ali ste nb‘c "Ne, nisem ribic, ničar." S H 11 L* pf „st lob, •eku s J