PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroški 1, tel 04/280 1 G 00 GBD Koroika 33, 41/00 Kranj let.: 04: 2H010 40, Gorenjska borzno ponredniška družJba d JI. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev 2H0 10 17, 2H0 10 30 faks: 04 2H0 10 12 ww*.%hd.si, info'ogbd.\i faraon i arokf/tnou s dotv/tnoa ZEISS KAKOVOST ZA VASE OCI tsrl Zeiss d.o.o., 8»tnavsko 27. 2000 Maribor POTROŠNIŠKI KREDITI Gorenjska yBanka B&nka * posluhom Nižje obrestne mere Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 29 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 16. aprila 2002 Foto: Tina Doki (Vele)trgovci prihajajo Letošnji april bo za Kranjčane zagotovo minil v znamenju odpiranja velikih trgovin, saj je v petek svoj trgovinski center odprla znana mreža s svojimi koreninami v sosednji Avstriji SPAR, ta petek pa bo največji slovenski trgovec Mercator odprl veletrgovski center na pragu Kranja. Obema velikima centroma, ki sta le streljaj narazen, se bo v kratkem pridružil tudi veliki center Merkurja. Vse te pridobitve pa pomenijo marsikaj: najprej dokaj zgovoren prelom z nekdanjo kranjsko politiko, ki seje na več ali manj razviden način "otepala" tovrstnih in tudi drugih vlaganj "tujcev"; zagotovo bodo novi centri pomenili veliko zaostritev konkurence in boja za kupce, katerih nakupovalne navade se bodo zagotovo spremenile; nenazadnje pa je to tudi odraz sprememb, gibanj in razmer v našem gospodarstvu, ko se struktura vedno bolj spreminja na stran storitev. Predvsem je širša in številnejša ponudba seveda edino zdravilo za njeno kakovost, pestrost, torej v dobro kupcev, sprememba njihovih navad pa utegne imeti tudi manj zaželene posledice. Domači trgovec - Živila se bo verjetno znal in prilagodil novim razmeram, bolj zaskrbljujoče utegne biti, kaj se bo dogajalo z mestnim središčem in z lokali v njem. Propadanje, životarjenje središč številnih mest - precej kritičen je vedno bolj ob BTC-ju in drugih trgovskih centrih na obrobju celo center Ljubljane, mora biti opomin tudi Kranju. Novi centri utegnejo spremeniti navade ljudi, ki si želijo pripeljati z avtom do vrat trgovine, in vse kaže tudi na to, da se bo v Kranju ponovila zgodba z nedeljskim nakupovalnim "izletom". Bodo v središču Kranja znali trgovci ponuditi tako specializirano ali butično ponudbo, da jih peš kupci ne bodo zapustili. Če pa se bodo uresničile govorice o tem, da se bo znana kranjska tovarna umaknila še enemu (tujemu) trgovskemu centru, bo to samo potrditev že omenjenega sicer zaskrbljujočega prestrukturiranja. Sparovci so sicer darovali ček za boj proti drogam, vendar ponudili z odprtjem trgovine novo - potrošniško drogo. Štefan Žargi Argentinci navdušili - Slovenska folklorna skupina in glasbena skupina Los Chanares iz Mendoze v Argentini sta v petek zvečer navdušili občinstvo v dvorani kulturnega doma na Primskovem. Organizator koncerta je bilo Kulturno društvo pevski zbor Musica Viva Kranj. Slovenci v Argentini, čeprav je tam že tretji ali celo četrti rod, so narodno izredno zavedni. Delujejo v slovenskih društvih, pomemben dejavnik pri ohranjanju narodne zavesti pa je tudi Cerkev. Mladi Slovenci iz Argentine, ki so s pevsko in plesno dejavnostjo začeli kot učenci dopolnilnega pouka slovenščine, so bili nad Slovenijo in sprejemom, ki so ga bili deležni, navdušeni. J.K., slika Tina Doki Opel Goksa postavlja MERILA. Posebna ponudba: samo 1.660.000 SIT OPEL."©- AT VIS • KM AN,I • 04 281 M71 AVTOTEHNA VIS IN PlSEK • ŠKOFJA l OKA • 0-1 502 4000 Spar odprl hipermarket na Planini Kranj - V petek dopoldan so na Trgu Rivoli. med vzhodno kranjsko obvoznico in Likozarjevo cesto odprli že 25. slovensko trgovino, ki je označena s Sparovo jelko. Gradnja je trajala borih pet mesecev urejena okolica vključno z novim podhodom pa je gotovo prispevala tudi k lepšemu izgledu naselja. Kranjskega župana, ki je nov tolarjev, ki jih je investiral Domplan Kranj, je vključena tudi ureditev 130 parkirnih mest, podhodi in ureditev bližnje okolice. Nova trgovina je zračna, kupcem prijazna, s premišljeno razporejeno ponudbo in prijaznimi prodajalci. Zaposlenih bo 28 delavcev oz. delavk, na 20 metrih prodajnih pultov pa bodo po- nov trgovski center odprl, so nagradili z bonom za humanitarne namene. Novi hipermarket je zgrajen po najsodobnejših evropskih izkušnjah Sparovih načrtovalcev in ima dva tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin, gradilo pa gaje Splošno gradbeno podjetje Tehnik i/ Škofje Loke. V pred-inveslicijsko vrednost 754 milijo- skrbeli /a kakovost in svežost izdelkov. Š.Ž., foto Tina Doki Gorenjska banka z velikim dobičkom Kranj - Gorenjska banka je tudi lani podobno kot že nekaj let zapored poslovala uspešno, a vendarle podatki za lani kažejo, da nadzorni svet na četrtkovi seji ni brez razloga pohvalil uprave za dosežene rezultate. Banka je lani bilančno vsoto povečala za 30 odstotkov, kar je največ v dvanajstih letih, kar posluje kot delniška družba. Ustvarjeni dobiček pred obdavčitvijo je znašal 5,2 milijarde tolarjev in je bil v primerjavi s predlani višji kar za 141,5 odstotka, po plačilu davka pa ga bo še vedno štiri milijarde tolarjev, kar prinaša več kot 16-odstotni donos na kapital. Delničarji so že decembra prejeli vmesno dividendo 1.000 tolarjev na delnico, na skupščini 14. maja pa bodo sklepali še o dividendi 3.000 tolarjev na delnico. Banka, ki je po bilančni vsoti ohranila sedmo mesto in po kapitalu četrto v državi, je dolgoročno usmerjena k samostojnemu nastopu na trgu, na vključitev v večji sistem ali na povezovanje z drugimi bankami pa je pripravljena le pod pogojem, da s tem doseže večjo stroškovno učinkovitost, zagotovi racionalno in sodobno računalniško podporo informacijskemu sistemu in z novimi storitvami ohrani tržni delež. C.Z. EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OO 7. DO 18. URE. =£CO OIL 04 53177 00 5tf Mercator Center Kranj obrodosli v svetu odličnih nakupov 9770352666018 Odpustili so že zdavnaj, pozabili pa ne bodo t V Celovcu je bila v nedeljo množično obiskana svečanost v spomin na 60-letnico pregnanstva Slovencev na Koroškem in začetka upora, najprej maša, nato pa proslava. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev na Koroškem Jože Partl (desno). Celovec - Prav na dan, ko so Nemci na Koroškem leta 1942 izselili okrog 300 zavednih slovenskih družin, torej 14. aprila, so v Celovcu organizacije Slovencev na Koroškem pripravile množično obiskano spominsko svečanost. Njen pokrovitelj je bil predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope dr. Peter Schieder. Najprej je bila v celovški stolnici spominska maša, ki jo je daroval koroški škof dr. Alois Schwarz, ki je med Slovenci zelo spoštovan in je deležen velike pozornosti, kjerkoli se pojavi. Konec aprila, 29. aprila, pa bo minilo 59 let, ko so na Dunaju obglavili 13 fantov in mož iz slovenske vasi Sele. Nato se je slovesnost preselila v Dom glasbe v Celovcu, ki je bil poln do zadnjega kotička. Med udeleženci je bil tudi slovenski veleposlanik v Avstriji Ivo Vaj-gl. V kulturnem programu so sodelovali simfoniki Radio televizije Slovenije in sopranistka Irena Vremškar - Baar pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Nastopajoči, ki so zaigrali in zapeli Simfonijo žalostink poljskega skladatelja Goreckega, so bili nagrajeni z dolgim aplavzom. Slavnostni govornik v Domu glasbe je bil predsednik Zveze slovenskih izseljencev na Koroškem Jože Partl. "Ne zbiramo se Strankarske novice Združena lista socialnih demokratov Jesenice namenja sedaj največ pozornosti pripravam na jesenske lokalne volitve, oblikovanju kandidatnih list. obravnavanju rokovnika volilnih opravil in pripravam volilnih programov. Tako so bile lokalne volitve osrednja tema sestanka predsedstva območne organizacije Jesenice, ki je bil pretekli teden. V vseh treh občinah, Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, delujejo volilni štabi. Na seji predsedstva so razpravljali tudi o stališču stranke do vključitve Slovenije v Nato. Regijski odbor Mlade Slovenije Gorenjska 1 in Kulturno društvo Sotočje iz Radovljice sla Organizirala dvodnevni tečaj retorike, ki so ga vodili predavatelji Mladinske akademije. Udeleženci so razen teorije praktično vadili javno nastopanje, nastopanje pred kamero, prilaganje različnim situacijam in podobno. Ker je skupina udeležencev omejena na 15, bodo /aiadi zanimanja tečaje jeseni ponovili. Dr. Andrej Bajuk in Janez Janša bosta v petek lcL aprila ob 19. 30. uri sodelovala na javni tribuni v kulturnem domu n Breznici. J.K. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, Škofja Loka V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNI RAČUNOVODSKI REFERENT Pogoji: - V ali VI. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju materialnega knjigovodstva, knjiženje in vodenje knjige osnovnih sredstev Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu z dvomesečnim poskusnim delom Poleg navedenih pogojev morajo kandidati aktivno obvladati slovenski jezik in imeti slovensko državljanstvo. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo v roku 8 dni od objave na gornji naslov Prijav brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevali. Borčevsko srečanje v Čirčah Čirče - Krajevna organizacija Zveze borcev Čirče, ki ima 82 članov, se pripravlja na letno skupščino, ki bo v soboto, 20. aprila, ob 16. uri v Domu krajevne skupnosti na Smledniški cesti. Občni /bor bo obenem tudi proslavitev 27. aprila. Dneva upora, in 1. maja. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci, recitatorji in glasbeniki. Na občnem zboru bodo pobirali tudi članarino. I.P. Slovenci iščejo bombe v Srbiji Ljubljana - Mednarodna ustanova, fundacija /a razminiranje in po moč žrtvam min, ki ima sede/ na lgu pri Ljubljani, je zaradi svojega uspešnega dela zelo dvignila tudi mednarodni ugled Slovenije. Zdru /ene drŽave Amerike so med naj večjimi donatorji Mednarodne lun daci|c Strokovnjaki i/ Ljubljane bodo odslej delovali tudi v Srbiji, Posebna strokovna skupina pod vodstvom Gorana (iačnika je it ob iskala Srbijo in pomagala tamkajš njim strokovDJakom pri lociranju neeksplodiranih bonih To je prvi korak. Drugi korak bo načrtno uničevanje neeksplodiranih bomb, ki ogrožajo ljudi ml pomladi leta 1999 dalje, koje Nato napadel Zve/no rc publiki) Jugoslavijo, Lego bombe, njeno velikosi ler pogoje /a odslra nitev je mogoče ugotoviti le i najso dobnejSO tehniko. Poseben problem io bombo, ki ležijo s središču mest. lako so neeksplodirane bombe V središču Beograda, na Batajnici, na Zvezdari in na Avali. Na Avali je 17 metrov globoko bomba, težka več kot 500 kilogramov. J.K. zato, da bi odpirali stare rane. Odpustili smo že zdavnaj, pozabiti pa ne moremo in tudi ne smemo. To nas uči zgodovina zadnjih desetletij. Hujskanje naroda proti narodu zmore privesti tudi v današnjem času do strašnih zločinov. To je pokazal Balkan," je dejal. "Najhujše pa je bilo, da nas Koroška po vojni ni hotela sprejeti. Novi oblastniki na Koroškem so bili sprva pač mnenja, da mora na Koroškem ostati rezultat, ki ga je dosegel nacizem v narodnostnem vprašanju. Temu je sprva nasedla celo angleška zasedbena oblast. Samo ob odločnem prizadevanju dr. Joška Tischlerja in drugih, smo se preko ponovnega taborišča v svobodi počasi le mogli vrniti domov. Grenak pri- okus pa je ostal, da nas v krajih, iz katerih smo bili pregnani, po vojni in vse do danes ne priznavajo več, da tam živimo in da smo tam živeli." Jože Partl je opozoril, da naj bi sedaj imele prav tiste organizacije, ki so pripravljale izgon Slovencev, ključno besedo pri dodeljevanju naših pravic. Med narodi je možno vzpostaviti prijateljstvo, je dejal, vendar pelje pot prijateljstva preko koroške. Ne more biti prijateljstva do slovenskega naroda, hkrati pa neprizna-nje osnovnih človekovih pravic koroškim Slovencem. Denar ne more nadomestiti uresničevanja 7. člena Avstrijske državne pogodbe. "To je poniževalno. Saj nismo ko-ruptivni. Toliko opevani evropski pravni red je treba spoštovati," je Forum za prihodnost Evrope dejal Jože Partl in poudaril, da nihče od Slovencev na Koroškem ni zahteval pravice v škodo nemško govorečih. Sloveniji je zaželel pokončno hojo v Evropo. Preveč priklonjena hoja tudi njej ne bo dobro dela, je svetoval govornik. Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Znidaršič je dejala, da je bil izgon Slovencev et-nocidno in tudi genocidno dejanje zoper človečnost in mednarodno humanitarno pravo. Nad 80.000 Slovencev je moralo zdoma. Živih jih je samo še 19.000. Dr. Peter Schieder, pokrovitelj proslave, je v nagovoru dejal, da morajo mladi zvedeti, kaj seje dogajalo v zgodovini in da je sodobna Avtri-ja neodvisna in demokratična tudi zaradi odporništva Slovencev in njihove pravice do narodnostnih in človekovih pravic. To je bistvo 7. člena Avstrijske državne pogodbe, je dejal dr. Schieder, ki je nagovor končal z Zdravljico, prebrano v slovenščini. V počastitev jubileja je izšel tudi dvojezični zbornik Pregon koroških Sloven- cev. Jože Košnjek Ljubljana - Z nagovori predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, predsednika držav nega /bora Boruta Pahorja in predsednika vlade dr. Janeza Dr-novSka je pretekli četrtek začel tudi v Sloveniji delovati Forum o prihodnosti Evrope. Forum je organiziran po vzoru evropskega, Predvsem je priložnost za razpravo, v katero so povabljeni pred- stavniki zbornic, sindikatov, univerz, študentovskih in drugih organizacij. V Forumu naj bi sodelovali nevladne organizacije, lokalne skupnosti, organizacije, ki sodelujejo s Slovenci po svetu, univerzi in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Evropski forum že deluje. Ustanovljen je bil lani na vrhu v Laekenu. JK. Kranjskogorci v Beogradu Kranjska Gora - Lokalna turistična organizacija Kranjska Gora je v okviru delavnice Slovenske turistične organizacije v Beogradu, v Sava centru predstavila turistično območje Kranjska Gora. Priredili so tudi tiskovno konferenco, s predstavitvijo pa želeli spet pripeljati goste iz okolice Beograda, ki so bili v preteklih desetletjih redni in dobri gostje Zgor-njesavske doline. Na samo delavnico so povabili še predstavnike beograjskih turističnih agencij. Letošnjo zimo, od decembra do marca so na območju Kranjske gore zabeležili po neuradnih statističnih podatkih okoli 1204 nočitve gostov iz Jugoslavije, kar je za 27 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. D.S. Minister Potočnik na Koroškem Celovec - Minister za evropske zadeve dr. Jane/ Potočnik je včeraj obiskal Koroško. Namen obis ka je bil predvsem hitrejše reševanje vprašanj pri projektih slovenske manjšine v okviru programa Phare - ČBC - INTFRFGG, ki se nanaša predvsem na področje kulturnega sodelovanja in medseboj- nega spoznavanja ler predstavljajo pomemben prispevek k odpiranju bodoče notranje meje Evropske unije. V programu obiska je bilo srečanje s predstavnikoma Koordinacijskega odbora koroških Slovencev Bernardom Sadovnikom in dr. Marjanom Sturmom ter pogovor s koroškim deželnim gla- varjem dr. Jbrgom Haiderjem, tudi o projektih slovenske manjšine, ki doslej niso dobili podpore. Po pogovoru je bila načrtovana skupna konferenca za novinarje. Minister Potočnik pa je začel svoj obisk na Koroškem v Višji šoli /a gospo darske poklice v Šempetru pri Šentjakobu v Rožu, J.K. Gorenjec v vrhu humanitarne organizacije? Potem ko je zaradi škandala v nacionalni organizaciji Rdečega križa odstopil njegov predsednik in so odslovili generalnega sekretarja, Rdeči križ Slovenije izbira novo vodstvo. Ljubljana - Generalna skupščina bo zasedala v četrtek, med kandidati za predsednika nacionalne humanitarne organizacije pa je tudi Tone Košir, dr. med. iz Škofje Loke. I (len od kandidaten /a generalnega sekretarja je Janez. Rebernik iz Šenčurja. Teoretično je celo mogoče, da vrh humanitarne organizacije zasedemo Gorenjci. Ore pa le Zfl enoletni mandat, ko bo imelo novo vodstvo Rdečega križa Slovence zelo težko nalogo znova povrnili ugled tej dobfOdel ni organizaciji, ki ga je omajalo posojanje denarja privilegiranim posameznikom In organizacijam, preveč domače poslovanj sekie tarja Muka lelenu.i, ki |e bil hkrati tudi direktor podjetja Slork, ter več /cml|iM Rdei ega križa pod hipoteko Kriza, ki je zaradi odločanja v preozkem kro gu ljudi m pomanjkanja nadzora Zajela RKS, je V g.la\ nem kri/a republiškega vodsiva, /alo si veliko rešitev v tej organizaciji obeta jo že od novega predsednika, ge neralnega sekretarja In izvršnega odbora. ožeii|a prisutnosti vrha, razmejitev dela in odgovornosti med organi RKS. Finančna ki i/a pa se bo Šele poka/.ila. meni kandidat za predsednika ione Košu, sa| bo /aiadi ne/aupaiija IjudJ manj prispevkov, kai bodo zlasti čutili v območnih in krajevnih Združenjih Rdečega križa, na ne uspeh pa utegnejo biti obsojene tudi največje humanitarne akcije, kakršni sla Sosed sosedu in Nikoli sami. Finančne in druge inštitu ci|c, ki seda| ra/iskujejo piclcklo poslovanje Rdečega križa, morda ne bodo odkrile loi inalnih nepia vilnosti v njegovem delovanju, treba pa je vedeti, da je šlo /a BO ralno etično zgreienosl delovanj;' organizacije, kije zaradi svoje hu niaiulaine vloge ohčul I ji vejsa ko' druge. Sicer pa kandidat meni. 0» Rdeči knž potrebuje sveži kapital m da zavoljo tega podjetja Slork ne hi ukinili, pač pa |e potrebno skrbno bedeli nad tianspaieiil nosijo njegovega poslovanja. Danica Zavrl Žleb* Od kujavnka do krepavnka V teh dneh je minilo leto dni, odkar je bila odprta Nacetova hiša, domačija in muzej družine Polenec, znamenit etnografski spomenik slovenske kmečke stavbne dediščine. Škofja Loka - Od lanskega 11. aprila, ko so slovesno odprli znamenito Nacetovo hišo v Puštalu v Škof ji Loki za javnost, je to domačijo obiskalo nad 2.500 obiskovalcev, ugotavljajo pa, da bi bil obisk še večji, če bi jo obiskovalci s pomočjo usmerjevalnih tabel lažje našli. Največ obiskovalcev je iz Štajerske in Primorske, približno desetina je tujcev, redki domačini pa kot po pravilu priznajo, da jim je nerodno, ker zanjo še niso slišali. Nacetova hiša je po novem zaščitena kot domačija. Že polnoštevilna udeležba novinarjev skoraj vseh gorenjskih medijev in dopisnikov osrednjih slovenskih medijev na petkovi tiskovni konferenci v Nacetovi hiši v Puštalu v Škofji Loki je zgovoren dokaz tega, da novinarji znamo ceniti staro lepoto, ki jo ta hiša prav enkratno ponuja svojim obiskovalcem, delček vzroka pa zagotovo tiči tudi v gostoljubju družine Polenec, ki ga nam vsakokrat izkažejo tudi v obliki dobrot skuhanih v kotličku v pravi Črni kuhinji, eni redkih, če celo ne edini, ki je res črna zaradi dima. Tudi petkov ričet je imel nepozaben okus doma dimljenih klobas in suhega mesa in hkrati je zani- mivo prisluhniti Tonetu Polencu. ki ves svoj prosti čas po lanski upokojitvi namenja urejanju hiše. Luči osvetljujejo znamenitosti Čeprav je Tone Polenec doma v Kranju, se v Škofjo Loko vrača, kadar le utegne, torej ne le ob petkih in prvih vikendih v mesecu, koje Nacetova hiša odprta za javnost. Dosledno se drži tudi svojega sklepa, da vsakokrat nekaj novega postori pri urejevanju hiše, ki ji namenja svoj prosti čas že skoraj desetletje. V enem letu, odkar je bila tudi uradno slovesno odprta za javnost kot muzej - že prej seveda niso zapirali vrat tistim, ki so slutili njene spomeniške vrednosti, je dodatno uredil osvetlitev nekaterih posebej zanimivih delov hiše in njenega inventarja, starih steklenic vezanih na dejavnost starih loških obrtnikov, urejena je vinska klet, v šiji, prehodnem delu med stanovanjskim in gospodarskim delom hiše, pa je uredil zbirko starega orodja za obdelavo kamna in lesa. Že pogled na zbirko svedrov pokaže, kako se je to orodje postopoma razvijalo. Na novo so od lani uredili tudi zgornjo kamro - kabinet strica Poldeta, poimenovan "kre-pavnk". ki je bil očitno gradbeno slabo izdelan in osvetlili zgornjo črno kuhinjo, za katero je značil- no, da nima dimnika in se je torej dim nabiral v vsem podstrešju. Ko jo zakurijo, prav ta dim povzroča zanimive vidne efekte. Vse dodatne ureditve so še poudarile posebnost te hiše, da si jo je mogoče v vsej svoji avtentičnosti ogledati od kleti do strehe, od "kujavnka" do "krepavnka", od spodnje do zgornje hiše, od spod-je do zgornje kašče. Nacetova hiša je postala zaščitena domačija Dovolj zgovoren je tudi v petek slišan podatek, da je Nacetova hiša po odloku iz lanskega leta ne le spomeniško zaščitena hiša, pač pa domačija, kar pomeni, da so zaščiteni tudi sosednji objekti: "štibeljc", "šupa" in vrt. To bi marsikomu predstavljalo predvsem stroge omejitve, Tone Polenec, zagovornik in dosledni nego-valec pristnosti, pa je tega vesel. Ob obiskih ljudi ugotavlja, da mestne ljudi najbolj impresionira prav črna kuhinja, pri čemer se lahko le nasmehne ob vprašanju s kakšno barvo je pobarvana, ali pa ob vprašanju ene izmed obiskovalk: "Kdo vam pa je napravil ta strop?" Nekateri zgrešijo celo Škofjo Loko Sicer pa se je v enem letu pokazalo, da je največji problem obis- kovalcev tega spomenika slovenske kmečke stavbne zapuščine v težavi, kako ga.sploh najti. Ker že na gorenjski avtocesti ni opozorilne table na izvoz pri tisočletnemu mestu Škofji Loki - to bi si zagotovo zaslužilo, seje zgodilo, da so se najavljeni obiskovalci iz vzhodnega dela države odpeljali proti Bledu, da o tem, da tudi v Škofji Loki sami ni usmerjevalnih oznak, niti ne govorimo. V petek prisotna predstavnica Občine je zagotovila, da bodo table postavili v okviru enotnih oznak do začetka letošnje turistične sezone. Sicer pa Polenčevi ugotavljajo, da prihaja večina obiskovalcev do njih že precej utrujenih, saj ogled mesta in gradu zahteva Je sožitje med Savo in stražiškimi kmeti res nemogoče? Lešnike se da preseliti na Šmarjetno goro, Save ne Označevalni količki, ki so jih savčani začeli postavljati 29. marca okrog svojih zemljišč, zunaj tovarniške ograje, je naletela na sovražen odziv. Kranj - Nekdo je količke izruval. Posredovali so kranjski policisti. Prvič 2. aprila dopoldne, ko so ugotovili, da gre za kaznivo dejanje in bodo storilca ovadili, drugič naslednjega dne, ko pa elementov kaznivega dejanja, kot pravijo, ni bilo. Za kaj pravzaprav gre? "Sava je želela zgolj označiti svoja zemljišča, ki ležijo zunaj ograje, in na njih vzpostaviti red. Doslej so jih obdelovali stražiški kmetje, ki pa za to niso imeli ustreznih pravnih naslovov. Našo Zemljo so si celo predajali iz rok v roke,"' pojasnjuje predsednik delniške družbe Sava Jane/ Bohorič. O'iiacov.diKi o()i;i|;i okif«] savskih /omljišo Odziv na označevalno ograjo je h'l. koi rečeno, sovražen kolii ki Su biij popuJjeni in tudi poškodovani. "Priče, ki jih je zaslišala 1'olieija, so povedali', da sta bila ■H Storilca. Podatke o njiju ,n,a policija." je očitno namerno ^konkreten lanez Bohorič Na vprašanje, ali je podiranje označevalne ograje morda pove fcano s sporom, ki ga je Jane/ Po JJnta s|>m/ii na i [stavnem sodil Ul- od katerega u- zahteval oceno tt*tavnosti m zakonitosti tei za časno zadržanje uresničevanja občinskih prostorskih planskih aktov, sprejetih pred dvema leto ma. Jane/ Bohorič odgovarja ni kalno. "Nekateri kmetje so verjetno menili, da poslej savskih zemljišč ne bodo mogli več obdelovali oziroma jih bo označevalna ogra i.i ovirala pri dostopu do njihovih njiv. To seveda ni bil naš namen Kol sem /e dejal, smo Želeli na SVOJi Zemlji le napravili red, s kmeti, ki zemljo obdelujejo, skic niti pogodbe. Doslej smo jih sklenili že sest Letna najemnina za naša zemljišča je simbolična, znaša v pavšalu od tisoč do šest tisoč tolarjev, odvisno od velikosti. Kmetje, ki so sklenili pogodbe, so zadovoljni, saj na osnovi pogodb lahko kandidirajo tudi /a državne in občinske subvencije, namenjene kmetijstvu. Zemljo bodo lahko obdelovali, dokler je Sava ne bo potrebovala /ase." Nekaznovana kraja časa Jane/ Bohorič pravi, da ustavni spor, ki gaje sproži] Jane/ Boren-la, ni edini v nekajletni papirnati vojni med kmeti in Savo. "Posamezniki nam nagajajo v vseh postopkih pridobivanja dovoljenj za posege v prostor, se iz povsem neupravičenih razlogov pritožujejo na odločbe o lokacijskih, gradbenih dovoljenjih. V postopkih izgubljajo, nam pa pod plaščem pravne zaščite kradejo dragoceni čas. To je slabo, (asa se na žalost ne da vrniti, v gospodarstvu pa je čas zelo dragocen. Zato smo predlagali spremembo zakonodaje, p<> kateri bi v očitnih primerih nagajanj, dokazanih na sodišču, lahko zahtevali odškodninsko odgovornost." Skoraj razpolovljeni apetiti po zemlji Po zazidalnem načrtu Iskra* Sava, sprejetem leta ll)75, je bilo za Savo na Sorskem polju rezerviranih 83 hektarjev zemljišč, v Janez Bohorič devetdesetih letih se je kompleks na novo oblikoval in /manjšal na dobrih 53 hektarjev. Sava je nato pristala tudi na i/\/em blizu dveh hektarjev zemljišč na I aborah in na izvzem 0,6 hektarja na prostoru sedanje pošle. Z načrtovano gradnjo podaljška Delavske ceste, ki se bo z. začetka Kri/narjeve poti prek polja navezala na regionalno cesto Kranj - Škofja Loka in s tem razbremenila promet po Skofjelo ški cesti skozi Stražišče. bo Sava predvidoma izgubila še 3,7 hektarja. Nova cesta bo tudi nova južna meja savskega rezervata. "Sava želi odkupiti še približno 8 hektarjev zemljišč, približno 3,7 hektarjev bo z izgradnjo podaljška Delavske ceste izločena iz industrijskega ko-mpleksa. Prva gradnja bo najprej na južnem delu, kjer ima že veljavno enotno dovoljenje za gradnjo skladišča za Savo Ures. Družba, ki ima namen povečati dnevno proizvodnjo na 40.000 pnevmatik - trenutno jih izdeluje pol manj -dodatno skladišče nujno potrebuje. V nadaljevanju pa družba Sava zahodno od njega namerava zgraditi še parkirišče in proizvodni objekt." Jane/ Bohorič pravi, da nagajanja posameznikov razvoja treh savskih družb ne ogrožajo, ga pa ovirajo, upočasnjujejo in s tem povzročajo škodo. "Porentove lešnike na naši zemlji, ki jo je brezplačno obdeloval, je mogoče preseliti na Šmarjetno goro, Save ne," pravi Bohorič in poudarja, da je sožitje obeh strani ter čim prejšnja rešitev vseh sporov, nujna. Znano je, da spori izvirajo še iz let, koje Sava na Laborah začela svoj razmah in je tedanja kranjska občina zanjo nekatere stražiške kmete tudi razlastila. "Sava je zemljo pošteno plačala, tudi v zadnjih letih jo odkupuje po ceni, ki jo določajo cenilci. Res pa ni taka, kot na Primskovem in kot bi nekateri gotovo želeli." Sava sodeluje v prostorskem planiranju Ker je razvoj Save in njenih družb tako /elo odvisen od prostora, seje Jane/ Bohorič, v jugoslovanskih časih zadnji podpredsednik slovenske vlade, vrnil v politiko. V tem mandatu je član sveta mestne občine Kranj, tako kot Jane/ Borenta, Sava pa seje prek Gospodarske zbornice Slovenije aktivno vključila tudi v ob likovane novega zakona 0 graditvi objektov in zakona o urejanju prostora. "Oba zakona sta bila že v prvem branju v parlamentu. Zdaj sta pripravljena tako, da bo investitorjem omogočeno lažje pridobivanje dovoljenj za posege v prostor. Želimo le, da ju nadaljnja politična obravnava v parlamentu ne bi pokvarila." Helena Jelovčan najmanj tričetrt ure hoje. Zato ugotavljajo, da bo potrebno poskrbeti za možnost krajšega počitka, za možnost, da se obiskovalci odžejajo in morda celo kaj prigriznejo. Razmišljajo torej o dodatni ponudbi. Duh starih časov dobesedno Med obiskovalci Nacetove hiše je bilo po oceni Polenčevih v preteklem letu približno desetina tujcev - tudi iz bavarske, Združenih držav Amerike in Avstralije, in zanimivo je, da so praviloma vsi hišo kot znamenitost našli na spletnih straneh. Zanimiv je bil obisk gledališke skupine iz Frei-singa, ki jim je bila hiša nadvse všeč. saj so prav takrat pripravljali uprizoritev srednjeveške kmečke igre in pri tem ugotavljali, da bi bila Nacetova hiša nadvse idealna kuliserija. Na vprašanje, zakaj, saj da imajo na Bavarskem veliko podobnih hiš, celo cele takšne vasi, so odgovorili, daje to sicer res. vendar so konzervirane, Nacetova hiša pa živi, ohranja duh starih časov, celo (v kuhinji) dobesedno... Ob spletni predstavitvi tudi zgibanka Z odprtjem Nacetove hiše za javnost pa ni na ogled le ta spomenik, pač pa je pridobila celotna škofjeloška ponudba "Po poti stavbne dediščine". Več obiska in ogleda so deležni sosednja "hudičeva brv". Puštalski grad, slikoviti Hribe, morda postane ponovno zanimivo celo sosednje kopališče. Že lani pripravljeni barvni zgibanki o Nacetovi hiši so Polenčevi letos dodali še zgibanke v angleškem in nemškem jeziku. Ker je bilo v zimskih mesecih obiska bolj malo. je Tone Polenec odpiral hišo le na poziv (preko turističnega društva), sicer pa velja, da bo z začetkom nove sezone, zlasti pa po postavitvi usmerjevalnih tabel, hiša zopet odprta vsak petek in prvi vikend v mesecu. Tudi za domačine, ki skoraj praviloma v zadregi priznajo, da jim je kar malo nerodno, da te znamenite hiše ne poznajo, da zanjo še niso slišali... Štefan Žargi Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art. Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Večji zdravstveni dom V pritličju prostori za nujno medicinsko pomoč, v nadstropju pa dve ordinaciji. Naložba vredna 118 milijonov tolarjev. Radovljica - Prejšnji petek so v Radovljici slovesno odprli prizidek k zdravstvenemu domu. Z gradnjo so začeli avgusta lani, nekoliko kasneje od prvotno načrtovanega začetka. Tudi zaradi letošnje ostre zime z nizkimi temperaturami so z gradnjo zaključili tri tedne kasneje, kot so sprva načrtovali, vendar vse v okviru pogodbenih določil med občino in izvajalcem. Priprave na gradnjo prizidka so bi vozil in povezava z obstoječo se začele že veliko prej, pobuda za naložbo sega v leto 1995. Leta 2000 so se začela intenzivna pripravljalna dela, z gradnjo pa so pričeli lani poleti. Za izvedbo gradbenih del je bilo po ponovljenem javnem razpisu izbrano gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. Prizidek ima 438 kvadratnih metrov površin in je postavljen na jugozahodnem delu obstoječega zdravstvenega doma kot enonad-stropni podkleteni objekt. V kleti so garaže za pet osebnih ali kom- zgradbo. V pritličju so prostori za nujno medicinsko pomoč: prostor za reanimacijo, internistična ambulanta, ordinacija za zdravnika, prostor za higiensko obdelavo pacienta, mala kirurška ambulanta, čakalnica in sanitarni prostori ter posebej prostori za dežuranje zdravnika in sestre. Iz pritličja je prehod v sedanjo zgradbo zdravstvenega doma. Invalidi imajo dostop z dvigalom. V nadstropju imata prostore splošna zdravnika - koncesionarja dr. Damjana Pirih in dr. Pavel Podlesnik. Pred slavjem razhajanja Na zboru gorskih reševalcev Slovenije niso izvedli napovedanih volitev. Krivo naj bi bilo pomanjkanje kandidatov. Zgornje Jezersko - Večina udeležencev iz 17 slovenskih postaj G RS je menila, da to ni zadosten razlog za odlog volitev. Razrešni-co vodstvu so nato preprečile ugotovitve o pomanjkljivem popisu zalog opreme. Zaradi dopolnitev pravilnika GRS je odstopil še načelnik zdravniške podkomisije. Vrednost celotne investicije je okoli 118 milijonov tolarjev. Glavni investitor je bila Občina Radovljica, sovlagatelja pa koncesi- Vrnite nam kopališče! Letos bo Turistično društvo Škofja Loka praznovalo svojo petdeseto obletnico. Škofja Loka - V torek so se v Galeriji Franca Miheliča v srednjeveški Kašči na rednem letnem občnem zboru sestali člani škofjeloškega turističnega društva in se na prav poseben način spomnili svojih korenin. Učenke - članice turističnega podmladka Osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka so namreč uvodoma predstavile nalogo - projekt "Kopališče v Škofji Loki", s katero so zmagale na regijskem tekmovanju. Z razstavo, besedo, igro in plesom so opomnile na to, kaj je nekoč Škofjeločanom in mnogim drugim gostom pomenilo kopališče na Poljanski Sori, hkrati pa je bil to krik na pomoč, da bi se končno po več kot desetletju raznih obljub v tej smeri le premaknilo. Kako nadvse primeren opomin in izziv je bil to. nam postane jasno, če vemo, da se je škofjeloški turizem v dobršni meri začel prav s kopalnim turizmom. Zlasti še, če se spomnimo, daje v Škofjo Loko nekoč celo vozil kopalni vlak, danes pa je kopališče v Puštalu prava neurejena razpadajoča, skrajno zanemarjena sramota. Mladi bi si želeli, da se ponovno uredi, da kopališko stavbo nadomesti hotel /a mlade, in da Škofja Loka dobi prepotreben prostor /a kampiranj. In petdeseta obletnica Turističnega društva Škofja Loka je zagotovo prava pri lož nost, da se opozori na to in seveda tudi kaj premakne. Sicer pa je poročilo o delu v preteklem letu pokazalo, daje za društvom zelo delovno leto, saj je bilo izvedenih vrsto uspešnih akcij in prireditev, ki so zagotovo prispevale k poživitvi utripa in obiska tisočletnega mesta ob sotočju Sor. Nadaljevala so se prizadevanja za promocijo, več kot sto skupinam so s strokovnim vodstvom razka-zali bogato dediščino, prodajali turistične spominke katerih zbirka se vsako leto bolj bogati. Bilo pa je za društvo to tudi težko leto, saj so morali pokrivati precejšnjo finančno izgubo iz leta 2000, ki je nastala ob prireditvah "Pod grajsko lipo", in tako bo tudi v letošnjem jubilejnem letu. Novost pa je Zagotovo ta, da so prvič pohvalili dobro sodelovanje z Občino Škofja Loka, ki jim je priskočila na pomoč in tudi letos občinski proračun kaže na to. Razprava o poročilu in programu dela je seveda razkrila vrsto predlogov, priporočil in idej, kaj vse bi bilo potrebno storiti, da bi bilo življenje v Škofji Loki prijetnejše in seveda prijaznejše do obiskovalcev. Kar dvanajst projektov sestavlja letošnji program: od turističnega učnega lista za mlade, ocvetličenja mesta, postavitve informacijskih in usmerjevalnih tabel, prospekta, razglednic, do kolesarske poti "V zavetju Lubnika" ter blisove poti -"Po DOti Loških gradov". Obletnico društva bodo obeležili / vrsto prireditev v turističnem tednu ko- nec maja in zbor je sprejel vrsto pobud, ki naj bi jih skupaj z občino letos tudi uresničili. Tudi kopališče je med njimi. Štefan Žargi onarja s 46 milijoni tolarjev. Po besedah direktorja občinske uprave Jožeta Rebca, ki je ves čas po pooblastilu občine vodil naložbene postopke, se z izgradnjo prizidka ustvarjajo zelo dobri pogoji za nujno medicinsko pomoč oziroma dežurno službo v občini. Ministrstvo za zdravstvo bi moralo pri naložbi sodelovati z 20-odstotnim denarnim prispevkom. Kljub vsem izpolnjenim pogojem ob razpisu za ta sredstva in posebnemu opozorilu ministrstvu le-to občini doslej ni dalo nobenega odgovora, ali bo za prizidek namenilo kakršna koli sredstva. U. P., foto: Tina Doki Najmlajša postaja Gorske reševalne službe, ki deluje na Jezerskem desetletje, je gostila letošnji zbor reševalcev. Prvo reševalno postajo so ustanovili v Kranjski Gori pred 90 leti, v Kamniku pa praznujejo letos 80 let dela. Tem jubilejem so bili posvečeni pozdravi domačinov, ki sta jih izrekla reševalec Drejc Karničar in župan Milan Kocjan. Spomnila sta se jih tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar in načelnik GRS Slovenije Dušan Polajnar. Slednji je podelil priznanja članom za 25-letno delo in nazive zaslužni ter častni član, Aleš Zupane iz Uprave za zaščito in reševanje RS pa znake Civilne zaščite. Glede na bližnje svečanosti bi pričakovali, da bo vzdušje med udeleženci zbora vedro. Tega ni spodbudilo niti ubrano petje kvarteta Jutro in okteta Korotan. Do zapleta je prišlo že ob potrditvi dnevnega reda zaradi predloga za umik volitev, ker kandidacijski komisiji ni uspelo dobiti dovolj kandidatov za vse podkomisije in blagajnika. Predlogu so nasprotovali zlasti reševalci iz Tržiča. Kranjske Gore in Mojstrane; tudi glasovanje je ohranilo prvotni dnevni red. Po načelnikovem poročilu o delu GRS Slovenije od leta 2000 je za novo presenečenje poskrbel nadzorni odbor. Le-ta je iz zaključnega računa PZS izvedel za nepopisane zaloge reševalne opreme, ki je vredna skoraj 60 milijonov SIT. Zaenkrat so lahko ugotovili le, za katero opremo gre, ne pa tudi, kje se nahaja. Zato nadzorni odbor ni prižgal zelene luči za razrešnico načelnikom podkomisij. Njihova pojasnila, da niso potekale vse nabave opreme preko centralnega skladišča in zato ni popolne evidence, niso pomagala. Večina je glasovala proti razrešitvi sedanjih organov in komisijo GRS pooblastila za podaljšanje kadrovskega postopka ter izvedbo volitev najkasneje v dveh mesecih. Do takrat bodo imeli še nekaj težje delo, saj je načelnik zdravniške podkomisije Iztok To-mazin odstopil, ker po dopolnitvah pravilnika GRS ni več načelnikov podkomisij v vodstvu Gorske reševalne službe Slovenije. Stojan Saje V Zdravstvenem domu sodobna lekarna Občinski svetniki Žirovnice so se strinjali, da občina v adaptacijo in novogradnjo zdravstvenega doma vloži 44 milijonov tolarjev. Investicija, vredna 127 milijonov tolarjev, vključuje nove ambulante in sodobno lekarno. Žirovnica - Občina Žirovnica je v minulem letu zaključila kar nekaj uspešnih naložb. Najbolj so občani težko pričakovali izgradnjo vrtca, v katerega je danes vključenih 107 otrok, od tega 22 mlajših od treh let, ki prej niso imeli možnosti varstva v domači občini. Druga največja naložba je bila izgradnja male čistilne naprave za 500 enot v Smokuču, ki bo čistila komunalne odplake Smo-kuča, novega in starega dela. V Smokuču je bila poleg čistilne naprave Zglajena tudi ponikovalnica /a čisto vodo, s katero so sanirali star, pereč problem močvirja na vzhodu vasi. Priprave na gradnjo vodovoda Smokuč - Breznica pa zaradi zemljiških sporov niso bile uspešne. V minulem letu je občina podpisala koncesijsko pogodbo z dimnikarskim podjetjem Raular / Ho lnii|ske Hišnice, ki opravlja dim- nikarsko službo in koncesijsko pogodbo s podjetjem Plinstal Jesenice, ki bo /gradil plinovodno omrežje v občini. Lani so odkupili zemljiSče, na katerem stoji Janšev čebelnjak. Letos naj bi bil čebelnjak prenovljen, urejena pa tudi okolica, tako da bo v novi podobi dočakal svetovni čebelarski kongres, ki bo v Sloveniji leta 2003. Letos je v zaključni lazi projektiranje kanalizacije starega tlela Smokuča in idejni projekt kanalizacije in čistilne naprave /a območje celotne občine. Upajo, da bodo še letos /gradili vodovod Smokuč - Breznica in s tem odpravili prdblem pomanjkanja pitne vode v občini. Predvidevajo se začetek del ureditve pločnika sko /i vasi. Občina pa med drugim sodeluje pri investicijah na skup nih komunalnih objektih v občini Jesenice pri čistilni napravi na Slovenskem Javorniku in na deponiji Mala Me/akla. Na minuli seji je občinski svet Žirovnica sprejel program dozida ve in obnove Zdravstvenega doma v Žirovnici. Pri obnovi doma in pri gradnji prizidka bo s sredstvi sodelovala občina Žirovnica, osnovno Zdravstvo Gorenjska. Kemofarmacija. Gorenjske lekar ne in neprofitna stanovanjska organizacija Dominvest z Jesenic Občina bo prispevala 44 milijonov tolarjev. Vrednost investicije /naša 127 milijonov tolarjev. Zgradili bodo novo sodobno lekarno, dve splošni ambulanti in dve zobozdravstveni ambulanti, v nadstropju pa bodo tri stanovanji Darinka Sedej Če je nagrad preveč, so razvrednotene Podelimo 8532 priznanj in se ne bomo nikomur zamerili, je menil predsednik komisije za občinska priznanja Zdravko Kastelic, ko se je eden od svetnikov potegoval za kar največ priznanj za ljudi iz svojega okolja. Šenčur - Občinski svet Šenčur ima zadnjo besedo pri odločitvah o občinskih priznanjih, ki jih podelijo za praznik svetega Jurija, predloge pa pripravi posebna komisija na osnovi javnega razpisa. I »-los je 22 predlagateljev za različna priznanja predlagalo 32 kandidatov, komisija pa jih je izbrala 9. Svetnik Franc Logar je sprožil polemiko o nekaterih kandidatih, ki so izpadli, čeprav so po njegovem zaslužni za priznanja, po poldrugi uri barantanja pa so spisku izbrancev komisije dodali še pet dodatnih imen. Na Visokem so za občinska pri znanja predlagali kar osem imen in Franc Logar je ua začetku Vztrajal, da priznanja dobij»> vsi, saj gre /a ljudi, ki resntčn»> delajo in si priznanja zaslužijo. Enako |e vztrajal, da pri/nanje častnega t>b čana dobi župan brane Kern, za kar so ga predlagali gasilci iz Srednje vasi, komisija pa predloga ni upoštevala pri končnem izboru. Logarje zahteval tudi pisne obrazložitve, zakaj ti nominiran--ci niso prišli v ožji izbor. Član k»> tmsi|c Rajko Žerovnik |c pojas nil, da je komisija delala p»> »>dl»>-ku o občinskih priznanjih in razložil merila, ki jih je upoštevala pri izbt>ru. Upoštevala je načelo. naj bi nagrad ne bilo preveč, saj so v tem primeru razvrednotene. Tudi naj bodo enakomerno razpo rejene pO vseh delih občine in po področjih delovanja, dobijo pa naj jih ljudje obeh spolov. Komisija se je odločala na podlagi pisnih utemeljitev, lakaj |s kateri od kandidatov zaslužen za priznanje. Kes pa je komisija sestavljena i/ samih "ta spodnjih", kakor se je slikovito i/ra/il Žerovnik, t»>rej i/ član»>v i/ Spodnjega dela občine, /aiadi česar nekaterih nominiran cev niso dobit) poznali in če je bila »>b tem tudi piana utemeljitev za priznanje b»>l| skromna, članov komisije ni prepričala. O tem, da bi morali slednji pisno utemelje vati, zakaj katerega od kandidatov niso uvrstili V o/ji i/bor, pa odlok molči, torej po Zerovnikovem mnenju tega najbrž niso dolžni, Logar je še naprej v/trajal, da tO pojasnijo, pra> tako se ni strinjal s Številom in razporeditvijo pri /nanj. Na to je predsednik konusi (e Zdravko Kastelic ironično de jal, ila bi bilo najbolje /e prvo leto podeliti 83 ;.' priznanj, pa ne bo nobene zamere. Vrednost in /lahtnost nagrad po njegovem dviguje dejStVO, da |ih m preveč. 1 of ar je na to menil, da se bori /a ljudi, ki resnično delajo in /ahte va vnovično obravnavo vseh kan diilatov. Polemiko, če ne že kar barantanje, je nato \ konstruktu nO smer speljal podžupan Miro Kozel j. ki |c dejal, da lahko ob činski svet spremeni predlog ko misije in obravnava že predlaga ne, vendar na komisiji izpadle kandidate, Tudi župan Franc Kern je menil, da eno ali »l\e pri znanji več ne smela biti problem, saj gre /a l|tidi, ki vclik»> DfOStO- voljno delajo. Janko Sekne je do dal, da si vsi predlagani priznanja zaslužijo, tudi oni, ki jih ne bodo dobili Janko Golorej pa je pod pri odločitev komisije, Če8 da je dobro i/brala, letos prezrti kaiuli dlti pa bodo imeli možnosti ob kakem drugem občinskem prazni ku. Jože Stružnik je spomnil na dejstvo, da bi morala biti komisija sestavljena paritetno, da bi njeni člani poznali ljudi, o katerih oillo čajo, Ciril Sitar pa se je ogreval za možnost, da raje podelijo kako priznanje preveč koi premalo. Na koncu so se /edinih, ila so ob koncu mandata lahko nekoliko boli darežljh i. namesto l> nagra jencev pa jih bo ob letoSnjem ob činskem prazniku 14. Tb bodo: Niko Vidic, Franc Delovec, Šl) Tela Milje, Zdravko Žagar, ,!»>/»• Murnik, Miro Peternel, Liane Pogačar, Franc Sitar, Vida To-ma/ie, Ivan G ros, PZ Sveti Jurij, Janko Sekne, Franc Kei n in Mojca (iahriel. Danica Zavrl Žlebir Na akcije brigadirji niso pozabili Škofja Loka - V petek zvečer se je po šestih letih od ustanovitve sestala skupščina Kluba brigadirjev Mladinskih delovnih akcij, ki deluje pri Območnem združenju borcev in udeležencev NOB Škofja Loka. Prvotnim nekaj nad tridesetim članom kluba ob ustanovitvi, seje pridružilo v treh letih še nad petdeset članov, v po sicer težko dostopni" evidencah pa so /a skupščino razposlali nad sto vabil. Kljub tovariške-nui srečanju, ki je skupščini sledilo, je bila udeležba tokrat bolj skromna, sa| je očitno je mnoge odvrnilo slabo vreme, /branim sta sprego VOlila dosedanji predsednik kluba Jože Logar, ki je bil, bolj kot koi) kretno. precej pesniško ra/polo/en. ler Zdravko Krvina, predsednik Kluba Mladinskih delovnih brigad goien|ske Pegije. Slednji je pouila ril, da po letih ko se je brigadirsko delo skušalo razvrednotiti, /.op*-'1 prihaja čas, ko prostovoljno delo pridobiva na pomenu in spošlov aii|" lani so celo pri Združenih naioilih razglasili k»>t svetovno ielo prostovoljcev. V Sloveniji je po njegovem mnenju največ prostovoljnega del-1 na humanitarnih področjih in v turi/mu. v Skorji Loki so v prostoru1 Gorenjske banke pripravili ra/stavo o Mladinski delovni brigadi JoA' Gregorčič, udeleževali pa so *c tudi prireditev ob obletnicah nekateri!) akcij. Pozdrav in želja pO sodelovanju i/ ust predsednika Območne^1 /druženja ZZB Vena Doljaka je sicer sprožila nesporazum, sa| SO m uekaiei i "ustrašili" pripojitve, ko pa so možnosti interesnega sodeloVS nja |e razčistili, so izvolili tuih nov odbor kluba. Poslej ga bo VOtjjJ Liane knapič. Štefan fjUt9 Predstavili devetletko Škofja Loka - V soboto, k»> so na večini Osnovnih šol nadomeščal' pouk za L maj. so se na ()snovni šoli Škofja I oka Mesto odločil' Dan odprtih vial. K prvima ilvema urama rednega pouka so povabi'1 starše, dve šolski uri pa posvetili praktični picilstav Hv i i/biinih p'1'1' metOV Za J. triletje devetletnega programa, ki ga bodo na tej soli /ače'1 izvajati v jeseni z novim šolskim letom. Ponudba predstav^enia izbirnih predmetov bo iesni» no bogata. s.i| so starši lahko videli kal' -različnih dejavnosti: šolsko novinarstvo, gleilališki klub, šolski radu'-ples, pouk 0 verstvi in etiki, osnove klekl|aii|a, pouk likovnega M*°* vanja informacijsko opismenjevanje, turistično vzgojo, raziskovaflr organizmov v »lomači okolici, rastlin In človeka, življenja človeka J* zemlji, pouk logike, t>h»lelavo lesa. računalniško ureianti- besedi rejanje Izbrane športe, sodobno pripravo hrane, pouk o načinih prehranjevali ja, pouk nemSkega jezika, tei matematični delaS niči za 7. in s. razi* ( knov na šola Škofja I oka Mesto se JC edina na (ioiei)|sk»'iii odlO«1 la, »la se /ačne v prihodnjem šolskem letu pouk po devetletnem r11' gramu le v tretjem mletju, v št>lskem letu 2(K)3/2(X)4 pa, kot vse Š°"j v Sloveniji tudi \ prvem triletju Štefan Za*l •••••mm KULTURA / kavka@g-glas.si 5. bienale mesta Kranja Nagrade podeljene, bienale odprt Kranj - V četrtek zvečer so številni ljubitelji likovne umetnosti ob podelitvi nagrad strokovne žirije izbranim likovnim umetnikom, na pot pospremili razstave 5. bienala mesta Kranja. Na treh razstaviščih so na ogled dela 21 likovnikov, v nadaljevanju pester spremljevalni program. Kljub deževnemu vremenu je odprtje letošnjega, že petega po vrsti Bienala mesta Kranja minilo v prijetno polni Galerija Mestne hiše v Kranju. Po uvodnem nagovoru je razstavo odprl župan MO Kranj Mohor Bogataj, ki je med drugim govoril o pomenu bienala, vse večji razpoznavnosti v slovenskem merilu, se zahvalil predsednici in osrednji organizatorki, akademski slikarki Klementini Goliji, v njegovih besedah pa je bilo mogoče razbrati izraze podpore občine tudi v prihodnje. Slednji je tudi podelil tudi prvo nagrado grand prix bienala kiparju Zmagi Posegi. Strokovna žirija v sestavi Judita Krivec Dragan, mag, Breda Škerjanc, Maruša Avguštin, mag. Damir Globočnik, dr. Milček Komelj ter Blaž Rotar je ostale nagrade podelila še: drugo nagrado bienala slikarju Zdenku Huzjanu, nagrado bienala namenjeno gorenjskim slikarjem je prejel Klavdij Tutta, priznanje strokovne žirije je prejela Metka Krašovec, posebna nagrada Zavarovalnice Triglav je šla v roke Nejču Slaparju. Poleg nagrajenih avtorjev med povabljenimi na letošnjem biena-lu še sodelujejo: Bogdan Borčič, Dragica Cadež, Jelka Flis, Dušan Kirbiš, Maja Šubic, k sodelovanju pa je selektor mag. Damjan Globočnik povabil tudi dva umetnika iz zamejstva Karla Vouka iz Pli-berka in Rada Jagodica iz Trsta. Kot je zapisano v pravilniku bienala, drugo polovico razstavljavcev sestavljajo domači avtorji, člani Likovnega Društva Kranj, med katerimi so letos poleg obeh nagrajenih še: Boni Čeh, Irena Je-ras Dimovska, Klementina Golija, Karlo Kuhar, Mira Narobe, Zma- Kipar Zmago Posega je nagrado prejel iz rok župana Mohorja Bogataja. go Puhar, Nejš Slapar, Vinko Tu-šek, Franc Vozel in Cveto Zlate. Njihova dela so kot po tradiciji na ogled v treh osrednjih kranjskih galerijah Galeriji Mestne hiše s stebriščno dvorano, Mali galeriji in Galeriji Prešernove hiše, kjer so med drugim na ogled tudi plastike dobitnika tokratne velike nagrade Zmaga Posege. Bienale tudi tokrat spremljajo otvoritve še nekaterih razstav. V spremljevalnem programu je bila tako v začetku aprila v Preddverju Iskratela že odprta razstava del častnega gosta bienala akademskega slikarja in grafika Bogdana Borčiča, včeraj so v Razstavnem paviljonu Jugovic v Spodnjih Bit-njah odprli razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma in fotografa Igorja Pustovrha, v petek, 19. aprila, bodo v Galeriji Iskrate-ling svoja dela na ogled postavili študenti Akademije za likovno umetnost in likovne smeri na Pedagoški akademiji v Ljubljani, ki so doma iz Kranja, ob življenjskem jubileju bosta v maju, na Mestni občini Kranj (9. maja) in Galeriji Elektra, Elektro Gorenjska (15. maja), odprti razstavi del akademskega slikarja Zmaga Pu-harja, 16. maja bo na Zavarovalnici Triglav svoja dela razstavil akademski slikar Rudi Skočir, eden letošnjih nagrajencev Nejč Slapar pa bo pestro likovno dogajanje 22. maja, zaključil z odprtjem razstave del v Cafe Galeriji Pun-gert. Tudi letos je Gorenjski glas v sodelovanju z bienalom pripravil akcijo, v kateri bodo obiskovalci razstav bienala in spremljevalnih prireditev glasovali za njim najbolj všečno likovno delo oziroma avtorja, med sodelujoče obiskovalce pa bomo ob koncu akcije na odprtju razstave v zavarovalnici Triglav izžrebali tudi tri nagrade. foto: Igor Kavčič, Gorazd Kavčič Faksimile druščine sv. Dizme v Kranju Kranj - Kranjska knjižnica in občina Kranj sta bogatejši z spominsko knjigo ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, ki predstavlja v likovnem in širšem smislu izredno mojstrovino baročnega miniaturnega slikarstva. Slavnostni dogodek spremlja tudi potujoča razstava čudovitih miniatur iz knjige. Slavnostni govorniki: dr. Matjaž Kmecl, Anatol Štern in Lojze Gostiša. Pred nedavnim je faksimile in miniature iz spominske knjige razstavljal Škofjeloški muzej na Škofjeloškem gradu, v Kranj pa je razstava, ki ju jc pripravila Narodna Galerija iz Ljubljane in ki je začela svojo pot po Sloveniji v Radovljici, prišla iz Zagorja. A največji dogodek torkovega srečanja predstavlja nova in imenitna pridobitev za kranjsko občino in kranjsko knjižnico, kije tako obo- Bogat koncertni večer Predoslje - Polna dvorana Kulturnega doma, pretekli četrtek v Pre-dosljah je bila najlepša potrditev za organizatorje "Dobrodelnega koncerta'*, MPZ Peter Lipar pri DU Kranj in zborovodjo Nado Krajnčan. V zelo bogatem koncertnem programu so poleg omenjenega /bora nastopili tudi mladi pevci Otroškega /bora OŠ Predoslje (ob sprem- Velik aplavz sta požela mlada glasbenika Matjaž Bogataj (violina) in Kristjan Krajnčan (violončelo). (javi Staneta Bitežnika na kitari in Maje Logar na Flavti), Id je zapel tudi / Romano Krajnčan, ter posame/ni mladi ali pa že uveljavljeni glasbeniki, lako smo slišali pianistko Matejo Grašič, violinista Mat- |aia Bogataja, tudi v duetu s violončelistom Kristjanom Krajneanom, nastopil |i- kvartet klarinetov N.L.T.T., z Gershvvinovo skladbo Šumet siii navduiila Primo? Grašič (kitara) in Dominik Krajnčan (trobenta), v jazzovskem duhu |e nadaljeval Jazz Brass kvintet. Vrhunec nastopa |e bil nedvomno nastop tnezzosopranistke Barbare Ko/ei|, kije v spremljavi pianista Sebastjana Vrhovnika zapela ljudsko Oj gora in kaninova ter cikel Siett conciones popularts Espagnokts, Igor Kavčič, loto: Lina Doki V Kiselsteinu Rdeča kapica Kranj - V četrtek, IS aprila, ob 17. uri bo v Lutkovnem gledališču v (iradu Kiselstein na sporedu lutkovna predstava Rdeča kapica v i z. ved n' prej omenjenega gledah.« a gatila svojo zbirko starin in faksi-milov, ki jih skrbno zbirajo od ustanovitve študijske knjižnice. Župan Mohor Bogataj je skupaj z mestno občino mimo rednega subvencioniranja knjižnice dona-torsko financiral nakup dragocenega domoznanskega faksimila, vrednega kar 1.400.000 SIT. Faksimile je luč v nekaj izvodih ugledal na tujem, saj v Sloveniji ni tiskarne, ki bi uspela v barvi, materialu in tehniki izdati tako dragoceno knjigo, kot jo predstavlja Spominska knjiga in kronika sv. Dizme, plemiške družbe iz Ljubljane. Ravnatelj Osrednje knjižnice Kranj Anatol Štern je v uvodu pozdravil dr. Matjaža Kmecla, predsednika fundacije Janeza Vaj-karda Valvasorja, ki je organizirala edinstven založniški projekt natisa faksimilov, vreden kar 80.000 DEM, in urednika knjige Lojzeta Gostišo, ki sta knjigi na pot spregovorila nekaj besed. Spominska knjiga je nastajala 113 let, od 1688 do leta 1801, in vsebuje 187 miniatur, med katerimi pripisujejo tiste, ki so nastale med leti 1740 in 1774 imenitnemu slovenskemu baročnemu miniaturistu Simonu Tadeju Volbenku Grahovarju, rojenemu Tržičanu, in predstavljajo kvalitetni likovni vrh rokopisa. Dr. Matjaž Kmecl je ob priložnosti označil delovanje Fundacije, ki v današnjih letih nekako nadaljuje Valvasorjevo delo, potem ko so njegove ustvarjalne moči usahnile skupaj z osebnim "bankrotom", ki ga je namenil enciklopedičnemu beleženju kranjske zgodovine. V njegovem času je začela nastajati tudi kronika ljubljanske plemiške druščine, ki sije za svojega patrona izbrala sv. Dizmo. Plemiči in grofje so s svojo knjigo imeli namen ponovno ozavestiti krščanske vrednote ter živeti v slogi. V knjigo so opisovali svoja srečanja in likovno znanstveni razvoj dežele, saj je druščina po vzoru italijanskih akademij ustanovila tudi Akademijo Operosorum, ki je predstavljala predhodnico Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Faksimile in del izbora miniatur si je možno ogledati v avli Osrednje knjižnice v Kranju. Razstava miniatur bo nadaljevala svojo pot v Tržič, spominska knjiga pa bo shranjena v arhivu študijske knjižnice, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji, da se za prezentacijo tovrstnega gradiva odprejo nova vrata tudi širši javnosti. Katja Dolenc Uspešna sezona gledališčnikov KUD Sovodenj Enajst ponovitev s Klopčičem Sovodenj - Po treh mesecih nastopov na domačem in okoliških odrih, so člani KUD iz Sovodnja pred nedavnim v domači dvorani na Sovodnju zaključili svojo letošnjo gledališko sezono. Ponovno so pred »lomačo publiko zaigrali v vaški komediji avtorja Peta Budaka z naslovom Klopčič. Pod režisersko taktirko Jelka Podobnika sta v glavnih vlogah gostilničarke Roze in njenega soseda Jožeta nastopila Katja Bevk in Simon Bajt. V komediji so nastopili še Agata Šturm, Lenart Šifrar, Nika Velikonja, Viki Likar, Lucija Dolinar, Marko Bašelj, Jure More, Než.ka Dolinar in Jernej Jezeršek. pri predstavah pa so sodelovali še Boštjan Krek, Igor Eržen in Zdravko Gantar. Sceno so v večini pripravili sami, podobno je bilo s kostumi, predstavo pa so pripravljali več kot tri mesece. S komedijo so uspešno nastopali po okoliških odrih, uprizorili pa so kar II ponovitev. Po dveh domačih še v Ravnah pri ('crknem, Vojskem, Govejku, Davči, Seleah, Črnem vrhu nad Idrijo. Žabnici, Idriji in Šentjoštu. Odziv gledalcev je bil povsod več koi dober. Glede nato. da so v skupini večinoma mladi igralci, so na Sovodnju prepričani, da bo njihov vaški oder še dolgo živel, z mislimi in načrti pa so že /a/rti v prihodnjo se/ono in novo predstavo. I.K. Nove knjige Borzne tigrice in moški princip Ljubljana - V zbirki Žamet Založbe Mladinska knjiga je izšel literarni prvenec Mirjane Ribič, roman Borzne tigrice. Aktualna in za slovensko romanopisje nevsakdanja je tudi tematika romana, v katerem se prepletata poslovni svet in človeška intima, svet borze, bančništva, podjetništva in ljubezni, prešuštva, moči ter pohlepa. Začetek romana najbrž ni naključno postavljen v Beograd, kjer se dobita mlada režiserka Lara in izkušen poslovnež in bankir Bojan, ona simpatična in prosta, on sposoben, z denarjem in poročen. Ne, ne gre iskati podobnosti z resničnimi dogodki na naših tleh, pa vendar se zgodba dogaja v času propada bivše države in bivšega sistema ter prihoda kapitalizma in z njim sodobnega poslovnega življenja v Slovenijo... V svetu odprtih možnosti za vse se znajdejo novopečeni podjetniki, ki želijo uspeti čimprej, ki tečejo na kratke proge, in finančniki, konservativni, natančni, previdni, tekači na dolge proge. Tako eni kot drugi imajo radi lepe ženske, ki prav tako v poslovnem svetu vidijo svoje možnosti. Poslovni moški izgorevajo v boju za zaslužkom, v zasebnem življenju pa so razdvojeni med harmonijo družinskega življenja in erotičnimi izzivi mladih, atraktivnih iznajdljivih "tigric", kot jih imenuje avtorica Mirjana Ribič, sicer novo ime v slovenski literaturi. Pisateljica je dobra poznavalka bančnega in borznega sveta, saj je dogajanje na tem področju po slovenski osamosvojitvi tudi poklicno spremljala. Gre za zanimivo in napeto branje, po katerem bodo zagotovo segle tudi poslovne ženske, njihovi moški kolegi pa najbrž žal ne bodo imeli časa... In kaj ostane nam, da se potopimo v njihov svet in nam je hudo, da ne moremo zraven ali pa si rečemo, še sreča, da sem to, kar sem. Igor Kavčič REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA GORENJSKE Nosilna organizacija BSC Poslovno podporni center d.o.o., Kranj Stritarjeva 5, 4000 Kranj, Slovenija RGflfi Spodnji Plavž 24e SI-4270 Jesenice Tel.: +386 4 583 20 00 Fax: +386 4 583 20 01 E-mail: info@ragor.si V skladu z Zakonom o pospeševanju skladnega regionalnega razvoja je Regionalna razvojna agencija Gorenjske v sodelovanju s številnimi regijskimi organizacijami, institucijami, občinami, podjetji, združenji in posamezniki zaključila izdelavo Regionalnega razvojnega programa Gorenjske za obdobje 2002 - 2006. Program je sprejel Programski odbor regionalnega razvojnega programa, potrditi pa ga morajo še vsi občinski sveti gorenjskih občin. Mnenje k Regionalnemu razvojnemu programu Gorenjske bo podala Agencija RS za regionalni razvoj, obravnaval pa ga bo tudi svet Vlade RS za strukturno politiko. Regionalna razvojna agencija Gorenjske in Programski odbor želita, da se z Regionalnim razvojnim programom Gorenjske 2002-2006 seznani najširša javnost, zato vabimo vse zainteresirane posameznike, podjetja, institucije in organizacije na JAVNE PREDSTAVITVE REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA GORENJSKE 2002 - 2006 • v Kranju, dne 22. aprila 2002, ob 17.00 uri v prostorih Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, sejna soba št. 14, • na Jesenicah, dne 23. aprila 2002, ob 17.00 uri v dvorani podjetja METING ŽJ, d.o.o., Cesta železarjev 8, • v Škofji Loki, dne 24. aprila 2002, ob 17.00 uri v predavalnici centra srednjih šol v Škofji Loki, Podlubnik 1B (pritličje) -poleg športne dvorane. Regionalni razvojni program Gorenjske si lahko ogledate na spletnih straneh: www.bsc-krani.si Vljudno vabljeni! Predsednik Razvojnega sveta Regionalne razvojne agencije Mohor Bogataj, l.r. Predsednik Programskega odbora Gorenjske regionalnega razvojnega programa Janko S Stušek, l.r. Svetniki in godovi Tudi berač med svetniki Danes, 16. aprila, je več godov-nikov. Tako godujejo Benedikt Jožef Labre, berač (1748 - 1783), Bernardka Lurška, redovnica, in Bazilisa, mučenica. Zgodba Bernardke Lurške, ki se ji je prikazovala Marija, je znana. Lurd je postal eno od najbolj obiskanih romarskih središč. Benedikt Jožef Labre pa je manj znan. Možje zadnjih dvanajst let svojega življenja hodil okoli ves strgan, ušiv, z dolgimi lasmi in marsikdo ga je imel za potepuha. Resnično pa je bil pobožen romar, ki ni nikoli beračil. Obredel vsa tedaj sloveča božja pota od Španije in Poljske do Francije, Nemčije in Sicilije. V mladosti je hotel najprej postati redovnik, vendar so ga povsod, zlasti zaradi pomanjkljive izobrazbe odslovili. V romanjih je našel svoj mir in zadoščenje. Umrl je na stopnišču cerkve Santa Maria dei Monti blizu Koloseja v Rimu. Jutri, 17. aprila, so godovniki tisti, ki godujejo po Inocencu, škofu, prav tako škofu Landeriku Belgijskemu. Robertu, opatu, in Rudolfu, mučencu. Ime Rudolf je na Slovenskem dokaj pogosto in pomeni "slavni volk". Ime je bilo zlasti priljubljeno v Habsburški kraljevski družini. Ker so Habs-buržani dolgo vladali na Slovenskem, je tudi ime Rudolf dokaj pogosto. Pri nas poznamo Rudije in Dolfije, Nemci imajo Dolfe in Rolfe, Francozi Raoule, Italijani pa Rodolfije. Rudolf je bil doma v švicarskem mestu Bern in je še v otroški dobi umrl mučeniške smrti. 17. aprila leta 1294 je skupina Judov zvabila krščanskega dečka Rudolfa, kjer so ga pribili na križ in pustili, da je izkrvavel in umrl. Mladega fanta je ljudstvo začelo častiti kot svetnika, nad Judi pa se je začel teror. Izdali so odlok, po katerem se noben Jud ni smel več stalno naseliti v Bernu. V četrtek, 18. aprila, bo god Apolonija, mučenca. Bil je premožen in ugleden rimski aristokrat, po vsej verjetnosti senator. Zaradi svoje izobrazbe je bil zelo spoštovan. Njegov suženj ga je oblastem naznanil, da je kristjan, do katerih takratni cesar Komod ni bil sovražen. Sodnik Perenij je Ustavno sodišče zahteva dodatna pojasnila Ljubljana - Konec lanskega leta sta Sveti sedež in vlada Republike Slovenije ^podpisala sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih. Slovenska vlada je obljubila, da bo pred ratifikacijo v državnem zboru posredovala sporazum v presojo Ustavnemu sodišču. Ustavno sodišče je sporazum prejelo in ga bo, kot kažejo novice, ki so pretekli teden sicer neuradno prišle v javnost, tudi obravnavalo, vendar je zahtevalo od vlade dodatna pojasnila. Vlada bi jih morala posredovati v 30 dneh, torej do četrtka, in v njih našteti tudi na člene, ki bi bili lahko ustavno sporni. Tak razplet je napovedoval nekdanji ustavni sodnik in predstavnik Združene liste socialnih demokratov v razpravah o tem sporazumu mag. Matevž Krivic in imel prav. Vlada je pred novo preizkušnjo. Vse kaže, da bo treba na ratifikacijo Nporazuma še počakati. J.K. skušal Apolonija prepričati, naj zapusti svojo vero, vendar je vztrajal in svoje pričevanje potrdil s smrtjo. Razen Apolonija bosta godovala v četrtek Galdin, škof, in Elevtir Ilirski, mučenec. V petek, 19. aprila, so na koledarjih trije godovniki: Leon IX, papež, redovnica Krna Saška in puščavnik Gerold. Papež Leon IX. je bil pomembna osebnost v zgodovini katoliške Cerkve in je deloval v času, ko je prišlo leta 1054 do razkola med zahodno in vzhodno krščansko Cerkvijo. Kasnejši papež je dobil pri krstu ime Bruno. Zanimalo gaje znanje in se je po premisleku odpovedal svetni službi in se odločil za cerkveno. Bruno je postal škof v Tulu v Franciji, nato pa je bil 12. februarja leta 1049 ustoličen kot papež z imenom Leon IX. Njegov vzornik je bil papež Leon Veliki. Njegova zasluga je bila, da je s papeškega dvora odstranil tiste, ki so prišli tja s podkupovanjem in je začel izbirati ljudi po sposobnostih. Sam je potoval po krščanskih deželah in vodil sinode. Tudi v soboto, 20. aprila, so na koledarjih zapisani trije svetniki: Hilda, devica, Teo ali Teotim, misijonar in škof, ter Ticijan, tudi škof. Posebej zanimiva je zgodba o Teotimu, ki naj bi bil najprej poganski filozof, nato pa se je spreobrnil v krščanstvo. Postal je škof v mestu Tomi ob Črnem morju. Hune in Gote v Podo-navju je uspešno pridobival za krst in krščanstvo. V nedeljo, 21. aprila, goduje Anzelm, škof in cerkveni učitelj. Rodil seje leta 1033 v Aosti v Italiji. Študiral je in postal menih, razen tega pa je veliko pisal o filozofiji in teologiji. Poklicali so ga v Anglijo, kjer je postal canterbu-ryjski nadškof in primas Anglije. Kralj Vilijem II je bil najprej pri- pravljen na sodelovanje z njim, nato pa se je hotel odtrgati od Rima. Spor je bil kasneje zglajen. V ponedeljek, 22. aprila, bo go-doval Leonid, mučenec. Bil je izobražen in premožen mož v egiptovski Aleksandriji in oče sedmih otrok. Eden od njih je bil Origen, eden največjih genijev starega krščanstva. Očeta Leonida so leta 204 zaradi verovanja v Kristusa obglavili. Jože Košnjek Jubilej škofovstva dr. Rodeta Ljubljana - "V teh kratkih letih pastirske službe je bil pobudnik srečno dokončanega plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, ki bo naslednja desetletja usmerjal novim časom primerno delovanje Cerkve v Sloveniji. Delo za mirno sožitje in sodelovanje med državo in Cerkvijo je bilo kronano s prvim uspehom ob podpisu sporazuma o pravnih vprašanjih med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo. Ni ga strah odpirati tudi drugih še nerešenih vprašanj, predvsem tistih, ki zadevajo nedvomno in splošno priznano pravico vernih staršev, da država v šolski ureditvi poskrbi za vzgojo in izobraževanje, ki bo v skladu z njihovim verskim in moralnim prepričanjem," je zapisal v imenu slovenskih škofov mariborski škof dr. Franc Kramberger ob 5. obletnici posvetitve dr. Franca Rodeta za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Dr. Franc Rode je bil posvečen 6. aprila leta 1997 v ljubljanski stolnici, posvečevalci pa so bili nadškofi dr. Alojzij Ambro-žič iz Toronta, dr. Alojz Šuštar iz Ljubljane in dr. Franc Perko iz Beograda. Listino o imenovanju je prebral takratni papeški nuncij v Sloveniji nadškof Edmond Farhat. J.K. Verouk med šolo in župniščem Ljubljana - O verouku in verski vzgoji v šolah ter o tem, kaj je s tega področja dovoljeno v javnih šolah in kaj v zasebnih, potekajo v Sloveniji že nekaj časa zanimive razprave. Javnomnenjske ankete niso naklonjene uvedbi verouka v šole in so v prid stališču, naj bo verouk še naprej v okviru Cerkve oziroma župnij. Predstavniki verskih skupnosti, ki so v Sloveniji prevladujoče, v razpravi o tem vprašanju poudarjajo, da bi morali pri morebitni uvedbi verouka v javne šole dosledno upoštevati vsa verska prepričanja otrok in njihovih staršev, pa tudi pravice neverujočih. Skratka, zagotoviti bi morali popolno enakopravnost in ne prevlade ene vere nad drugimi. Cerkve so si enotne v tem, da je verska svoboda ena od temeljnih človekovih pravic in da mora država spoštovati pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem, kar je zapisano tudi v mednarodnih pogodbah. Slovenska katoliška Cerkev se je do verouka opredelila v sklepih Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. Tako naj bi v javnih vzgojnih in izobraževalnih ustanovah od vrtca do univerze imeli verski pouk. "Njegov namen je, da omogoči spoznava- nje in razumevanje religijskega pojava ter da krščansko vero, ki je vera našega zgodovinskega okolja, ustrezno in pristno predstavi kot nesporno kulturno, moralno in duhovno dejstvo. Ker pa je ena izmed temeljnih nalog šole, da vzgaja za strpnost in medsebojno sožitje in sodelovanje vseh državljanov ne glede na versko ali kako drugo pripadnost, tat verski pouk k temu izredno veliko prispeva. Verske skupnosti in Cerkve, ki jih ta pouk neposredno zadeva, imajo nesporno pravico, da enakopravno sodelujejo in soodločajo pri izvedbi tega pouka." Sedanji župnijski verouk, ki poteka po župnijah, pa naj bi bilo uvrščen med obvezne izbirne predmete. Zanj naj bi skrbela in naj bi ga izvajala Cerkev. Verski pouk in verouk sta medsebojno različna, vendar se dopolnjujeta. Okvire delovanja Cerkva v vzgojnem in izobraževalnem sistemu pa določa odločitev Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da versko izobraževanje ne more biti del javnega šolstva in tistih javnih služb s tega področja, ki jim je država podelila koncesijo. Verski pouk pa je dovoljen v zasebnih šolah. Razprava o verouku in verski vzgoji se bo še nadaljevala. Prav tako lahko pričakujemo predloge za spremembo šolske zakonodaje. Jože Košnjek PREJELI SMO Primer Rovt in Franc Čopi - Borotin Da bo izdelek tako imenovanega raziskovalnega novinarja Jožeta Možine tako tendenc iozen, si nisem mogel zamisliti. Ne bi sodeloval, če bi vedel za njegovo namero in za nastopajoče. Bil sem zlorabljen, kajti tudi avtoriz.acije ni bilo. Zaradi nekakšnega "ravnotežja " tudi primer obsojenega domobranca, ki z. Rovtom in partizanskim prvoborcem Čopijem ni "primerjave ". Nato je poleg drugih nastopil še odvetnik Starman, ki je zatrjeval, da se "je Čopi obtožil sam, in "da je ubil ranjenega policista - ujetnika". A okupatorjev policist ni bil ne ranjen, ne ujetnik. I.c kako si kdo more zamisliti "partizanske ujetnike"? Kam z njimi? Res pa je tedaj ranjenega policista pripeljal V Debelakovo hišo ta dan, 12. 12. 1941 - obvezovat sam partizanski komandant Jože Gregorčič. Oskrbel ga je partizanski medicinec Janez Konšek. Tam je policist svoboden dočakal svoje poveljstvo: tega novinar Možina ni navedel' Pač pa je citiral moje, skrajšano pisanje prav o tem. /z tega pa svojevoljno prišel do obtoževanja C opija, kot da je bil polit ist ubit kot nekakšen ujetnik, a bi on ustrelil Čopija, če ga leta ne bi prehitel. Šlo je za boj, ne za "uboj ranjenca". Opravičujem se Čopiju. ker sem izjave - tudi številne druge - moral krajšati. V zvezi s tem izjemnim bojnim dogajanjem v letih 1958 do 1982 sem raziskoval vse to še z drugimi udeleženci: z Hičkom, I. Bertoncljem, J. Zvanom ali z. A. Ambrožičem -Božom. Povedali so veliko in skladno, zato ni bilo mogoče objaviti vsega. Le bistvo. lo pa je v Vrhu v Dražgošah. Potem seje oglasil še novinarjev somišljenik Jože Dežmam, tendenciozni zgodovinar. Pred seboj je imel I. del kronike Kokrškega odreda (str. 88), kjer je opisano, kako so partizani prvoborci pod Storžičem 3. avgusta 1941 odkrili nacističnega vohuna Walterja Heckerja ter ga med begom ustrelili. Naj bi bil ob Čopiju tudi to "problem " z okupatorjevim potencialnim "ujetnikom"? Ob vsem tem se zavednemu Slovencu vsiljuje misel na presenetljive in odločne besede Winstona Churchilla, protikomunista, ki je le na dan napada na Sovjetsko zvezo v parlamentu rekel med drugim: "... Imamo samo en cilj, eno samo, nepreklicno nalogo. Trdno smo sklenili uničiti Hitlerja in sle herno sled nacizma..." No - še dobro, da je v oddaji nastopil tudi verodostojni, najkom-petentnejši zgodovinar s tega po dročja dr. Tone Perenc. Ivan Jan, Partizanska 10c, Kranj Pozidava Kamnitnika naj bi bila za vzor IZ objektivnih upravičenih razlogov sem pozen, pa vendar, lak naslov je na celi 3. strani objavil Gorenjski glas z dne 15. mana 2002. Gre za pozidavo zemljišč na Kaninitniku, če ravno pravilno "nad Plevno", kot je nosil naslov nekdanji zazidalni načrt. Pripominjam, da so v zadnjem času v glasilih Gorenjski glas. Utrip in Ločanka objavljeni član ki in slike več zazidalnih komplek tov: H rast niča, Vinnaše in seveda tangiram "nad Plevno". V člankih v lokalnih revijah je napisano več nesmislov, napak, orientacija, priobčene slike v vseh so zelo ne razvidne in s stransko prikaz.a-nostjo, tako da so še za izkušenega uganka, kaj šele za splošno občinstvo, ki so mu namenjeni. Mislim, da bi bilo osnovno v obči lih objaviti tlorisno zazidava, da je vse razvidno. Sicer je pa rečeno, da je vse razgrnjeno na občini, kjer naj te podrobno ogleda, da ne bo več dvomov. Pri toliki ponudbi bi človek mislil, da je res veliko povpraševanje po lokacijah. Morda pa je res, da so v sedanji brezposelni družbi tudi premožni, ki bodo zasedli lokacije "nad Plevno" bojda razkošnih hiš. Nikjer pa ni navedeno, od kdo bodo prišli, ali iz vse Slovenije oz. tudi od zunaj. Ločeni se niso izjasnili. U vodno besedo članka lepo razvija dipl. ing. Jernej Prevc dir. Občinske uprave. Članek obravnava le zazidava nad Plevno. Kot domačin ta teren zelo dobro poznam z vsemi svojimi čari, prijetnostmi, več pa neprijetnostmi. Celoten teren je nagnjen od severozahoda (razgledni rob na 1000-letno mesto) proti jugovzhodu t.j. Šmarni gori oz, Ljubljani, Sorsko polje, Smlednik do Kamnika. V vremenskem pogledu je teren dokaj vetroven v vseh letnih časih, poleti tudi vroče, zimski čas pa je tudi sibirski. Vse sem doživljal v S letih hoje v šolo. Pozimi so nam zmrznili nosovi, ušesa, prepihala nas je kamniška burja do kosu. tozadevno opozarjam investitorje in projektante na zelo solid no toplotno izolacijo vseh zunanjih stavbnih elementov hiše, važno ludi poleti. Omenja se novo semajorizirano križišče, nekje pred Sintom, ki bi morda lahko tudi bilo kot odcep preko novega naselja ludi trasa bodoče selške obvoznice, ki bi navezala še naselje "Tehnik ". Omenjeno križišče je še v obravnavi, saj ista ne more degradirati in razdeliti novega naselja na dva dela. Opevana dragocenost lokacije je v tem %robo okrnjena. Slika v Gorenjskem glasu je z vzhoda na zahod, poševna, ki razgledno sti ne pokaže, kol /r treba (tloris). Nič nt omenjena prva othepna Cesta zd "OMV Istrabenz", kjer je neka poslovna Zgradba, la bi bila primernejša. Nadaljevanje članka pleteta novinar in največji lastnik • ml/išča. Ta dva kol laika v javnost spuščata gosto meglo, ki naj bi javnost povsem idealistično dezinformirala. Mislim, da fe javnost zrela in ne bo nasedala takim utvaram. Povedali /ima je treba, da se bo nasede gradilo v sedanjih trznili ra.nierah, brc: sive ekonomije, nikakršne zveze pa ne bodo mogle biti doprinosne anarhiji. Podjetja, obrtniki, trgovci so vsi podvrženi današnjim ekonomskim računom in plačilu vseh dajatev. Vsak izvajalec bo svojo ponudbo izdelal na osnovi svojih računov, s tem, da pri vsaki dela z. dobičkom za bodoči razvoj. Opevano cenenost in komfori lahko zagotovi le država z omejitvijo davkov, kar se pa za Loko posebej gotovo ne bo zgodilo. Za Slovenijo ne bo vzor, tako da ne bo potrebno v Loko na oglede. Važna bo že prva začetna postavka investicije nakup zemlje ogledalo bo tu. Oba pevca bi to lahko vedela, saj sta že nekaj časa v nekem sodelujočem gospodarstvu. Gr. tehnik R. Kalan Predsednikom parlamentarnih strank Slovenije Država je predraga, to vsi vemo. Ogromno denarja pobere od davkoplačevalcev in prodajajo lastnino - premoženje, ki sojo ustvarili delavci. Še to je premalo in zato smo zadolženi do grla. Posojila bomo morali odplačati. V državnem zboru se sedaj spre jema zakon, s katerim bo imel predsednik države ob upokojitvi ugodnosti. Ko poslušam izjave poslancev, kako imajo urejeno drugod po svetu, mi vzame sapo. Nihče še ni rekel, ali je predsed mk države potreben, Zakaj ne bi ■družili funkcijo skupaj v pred sednikom vlade. To ima Amerika. Čet dva/^et let bomo morali take ugodnosti nuditi štirim upokoje mm slovenskim predsednikom. V Ameriki imajo da\-kopi,k >val< i :hn Dno Medard Kočar je na sodišču zatrdil, da prvič ni ukradel 222 zavojčkov cigaret, kot pravi obtožba, pač pa le 100. V trgovino je prišel skozi okno, ki je biloodprto. "Samo odrinil sem ga. Škodo sem pripravljen povrniti. V zaporu delam in bom dobil nekaj denarja. Tudi zdravljenje z metadonom mi gre dobro. Pripravljen sem se zdraviti do konca." Obtoženi Kočar je še povedal, da je cigare- te iz prve tatvine prodal na črno na Planini. Zanje je dobil petnajst tisočakov, od tega je pet, šest tisočakov odštel za kokain. Ponj se je odpravil na avtoštop v Ljubljano. Na metadonski terapiji je sicer že od septembra 2001, zgodilo pa se je, da se je na vsake toliko časa "spozabil" s heroinom ali kokainom. Očitno si je drogo zaželel tudi sredi letošnjega februarja, najpreprostejši način, da pride do nje, pa mu je bil vlom v Mercatorjevo trgovino. Na petkovi glavni obravnavali je pričal sodni izvedenec medicinske stroke, ki je sodišču posebej pojasnjeval razliko med bolnišničnim in ambulantnim zdravljenjem odvisnosti. Kot priča je nastopila tudi poslovodkinja v Mer-catorjevi trgovini, ki je povedala, da okroglega okna, skozi katero je Medard Kočar prvič prišel v trgovini, nikoli ne odpirajo in da je bilo po vlomu poškodovano na spodnji strani. Količino ukradenih cigaret pa so izračunali po računalniški inventuri zalog. Ker si sodni senat ni bil povsem na jasnem, kako je s spornim oknom, je predsednik Igor Mokorel odločil, da si ga ogledajo v sami trgovini, po vrnitvi v sodno dvorano pa je nadaljevanja glavne obravnave določil za danes. Helena Jelovčan Ranjen nihče, škoda ogromna V jeklarni jeseniškega Acronija je v nedeljo zvečer razneslo transformatorsko postajo. Jesenice - Dežurni v opera-tivno-komunikacijskem centru kranjske policijske uprave je v nedeljo okrog 19.15 sprejel slabo novico, da naj bi v Acronijevi jeklarni razneslo transformatorsko postajo. Ogled je opravila komisija urada kriminalistične policije. Komisija je ugotovila, da v pro-fitnem centru vroče predelave stoji talilna peč jekla, ki deluje povsem avtomatsko, za nadzor pa skrbi pečar. V nedeljo okrog 19.10 je pet delavcev zaradi okvare popravljalo napravo za vpihovanje ogljika v peč. Talilna peč takrat ni obratovala, bila pa je polna. Delavci so iz prostora transformatorja peči zaslišali brnenje, ki mu je po nekaj sekundah sledil močan pok. Električna visoka napetost do peči seje samodejno izključila. KRIMINAL Vzdrževalci so stopili v prostor pečnega transformatorja in opazili ožgan vodnik dovoda električne energije iz razdelilne transformatorske postaje Jeklarna. Tedaj je eksplodiralo in zagorelo tudi v tej KRIMINAL postaji. Ogenj je zajel več kondenzatorjev, zaradi olja v njih pa je pri požaru nastajal gost črn dim. Tik pred eksplozijo kondenzatorjev je stikalničar v razdelilni transformatorski postaji Jeklarna slišal glasno brnenje, pok pa so slišali tudi precej oddaljeni prebivalci. Elektronski nadzor je sti-kalničarju javil napako, zato je oba dovoda elektrike takoj izklopil in počakal na prihod jeseniških poklicnih gasilcev, ki so požar pogasili. Pri ogledu sta bila prisotna tudi zastopnika podjetij Acroni in Energetika, ki vzroka za eksplozijo nista znala pojasniti. Po nestrokovni oceni je škode za več deset milijonov tolarjev. Natančna ocena bo znaka po zaključku popravila. H. J., foto: Darinka Sedej Goljufiva podjetnica Kranj - Zaradi domnevne goljufije so kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije državnemu tožilstvu ovadili podjetnico iz okolice Kranja. Kot direktorica trgovskega podjetja je v eni od bank na Gorenjskem zaprosila za odobritev dolgoročnega posojila v znesku sto milijonov tolarjev. Banki je predložila lažne podatke o zaključnem računu za poslovno leto 1998, hkrati pa ji prikrila s pravnomočno izdano odločbo že zapadle, a še neporavnane davčne obveznosti v višini dobrih 6,2 milijona tolarjev. Osumljena podjetnica naj bi na ta način banko zavedla, da ji je odobrila kredit, čeprav ga njeno podjetje zaradi likvidnostnih težav in neprekinjeno blokiranega žiro računa dejansko ni bilo sposobno vračati. Kriminalisti so ugotovili, da naj bi imelo podjetje najeta posojila tudi pri drugih bankah, kjer obveznosti prav tako ni poravnalo. Ker realnih možnosti za vračilo odobrenega kredita banka ni videla, je za trgovsko podjetje na sodišču predlagala uvedbo stečajnega postopka. Očala in šop bankovcev Kranj - Neznanec, ki je v soboto ali nedeljo vlomil v Optiko v ulici Janka Puclja, je iz. lokala odnesel za dobrih 350 tisočakov sončnih očal in denarja. Tržič - Še zajetnejši plen pa je v petek med pol osmo in pol deveto uro zvečer ubral osumljeni 37-letni Tržičan S. K. Tedaj je namreč skozi odklenjena vrata prišel v stanovanjsko hišo v Retnjah, stopil v dnevno sobo in s police odprte omare vzel šop bankovcev. V šopu je bilo nič manj kot 600.000 tolarjev. Razen denarja je vzel še dva fotoaparata ter radio. A je imel S. K. veliko smolo. Koje nameraval oditi iz hiše, gaje pri vhodnih vratih zalotil lastnik. Iz rok mu je izpulil fotoaparat in radio, Z drugim fotoaparatom in denarjem pa je tat pobegnil. Skril se je v bližnjem gozdu. Policisti in kriminalisti s tržiške policijske postaje so ga ob 23.45 prijeli. V nedeljo so ga odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Samo po burek je skočil... Kranj - Prav neverjetno je, kaj se dandanes lahko zgodi človeku v drobnem trenutku nepazljivosti. Lastnik osebnega avta audi S4 karavan, temno sive barve, je v soboto okrog 22.15 počakal na avtobusnem postajališču pred hotelom Creina. Medtem ko se je napotil h kiosku s hitro hrano, je avto pustil prižgan, kar je izkoristil nepridiprav in se z njim odpeljal. Slab dan kasneje so policisti audija našli v Medvodah. Le uro kasneje so prijeli tudi storilca. Kraje je osumljen 19-letni D. P. iz Medvod. Pilot zahteval protibombni pregled Brnik - V nedeljo ob 17.50 je na postajo letališke policije Brnik poklical uslužbenec Aerodroma Ljubljana in povedal, da so na letalu Adrie Airways, ki je bilo pripravljeno za polet na Dunaj, našli naboje. Policisti so ugotovili, da je eden od potnikov, Ljubljančan I. S., v predalu sedeža našel dva naboja in ju predal posadki. Zaradi varnosti je pilot zahteval protibombni pregled letala, ki so ga brniški policisti opravili s psom za odkrivanje eksplozivov. Našli niso ničesar. Letalo je na Brnik prispelo iz Sarajeva. KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE DVORSKA VAS DVORSKA VAS 37/A 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Za direktorja je lahko imenovan kandidat, če izpolnjuje naslednje pogoje: - univerzitetna, visoka ali višja strokovna izobrazba - najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, z ustreznimi organizacijskimi in upravljalskimi znanji - najmanj 2 oziroma 3 leta na vodstvenem delovnem mestu, pri čemer ima prednost kandidat, ki je opravljal dela na vodilnem delovnem mestu Kandidati morajo priložiti svoj program razvoja zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od objave razpisa na zgornji naslov s pripisom "Razpis za direktorja". Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v 15 dneh po soglasju ustanovitelja. Slovenijales Gradbeni material in stavbno pohištvo d.o.o. Pomlad je tisti letni čas. ki nam ponavadi prinese največ delovnega poleta in številni se bodo lotili gradnje ali vsaj prenavljanja svojega doma. Za vse take je pravi naslov Slovenijales Gradbeni material in stavbno pohištvo, ki ima svoje prostore na Primskovem na ulici Mirka Vadnova 9 v Kranju, kjer vas na enem mestu čaka bogata ponudba najrazličnejših izdelkov. Tako v veleprodaji kot v maloprodaji ponujajo pester izbor oken Lesna, notranjih in zunanjih vrat izdelovalca Liko ter garažna vrata Arcont. Notranjost vašega doma boste lahko polepšali z novimi talnimi oblogami, kot so parketi, laminati, ter stenskimi opaži in PVC stenskimi oblogami in zagotovo boste našli kaj po svojem okusu, saj je izbira res pestra. Za vse do sedaj omenjeno vam nudijo tudi kvalitetno in strokovno montažo. Nakupljeno vam bodo v najkrajšem možnem času dostavili na dom. Če potrebujete kak dodatek ali pohištveni element po svoji potrebi, pa ga ne najdete nikjer drugje, se lahko oglasite v njihovi HOBBY delavnici, kjer vam bodo iz materiala, kupljenega pri njih, naredili, kar boste želeli. Če gre za manjši izdelek, boste plačali le porabljen material in ga boste dobili prihodnji dan, zahtevnejše izdelke pa vam bodo naredili po ugodni ceni v nekaj dneh. Čeprav so dobro založeni, pa se včasih le zgodi, da ima kupec kako posebno željo Če tega, kar potrebujete, morda nimajo, se bodo njihovi prijazni prodajalci potrudili, da boste zaželeno dobili v najkrajšem času Nanje se lahko obrnete tudi za strokovni nasvet ob nakupu in radi vam bodo pomagali najti najboljšo rešitev Gradbeni posegi so ponavadi velika investicija, zato imajo v trgovini Slovenijales na Primskovem tudi možnost nakupa na obroke. Ob nakupu nad 30 tisočakov boste pridobili tako imenovano modro kartico, ki vam bo prinesla še 2 odstotka popusta. Ena izmed njihovih prednosti je zagotovo tudi veliko, urejeno parkirišče. In še posebna ponudba: v četrtek, 18. aprila 2002, bodo imeli Velux dan, ko bodo strokovnjaki tega podjetja prestavili njihove izdelke in vam brezplačno svetovali Ob tem bodo za nakup nudili 10 odstotkov popusta, če pa se boste v Slovenijalesu dogovorili za montažo, boste plačali le 8,5% DDV in ne 20% DDV, na izdelek in storitev. Razlog več, da jih na ta dan obiščete! Sicer pa imajo odprto vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure, za informacije so vam na voljo po telefonu 04/20 19 250 ali 04/20 19 251. Prvaki iz ekipe Lokateksa Trate so dosegli zgodovinski rezultat slovenskega balinanja Slovenci prvič ugnali italijansko ekipo "Današnja zmaga traških balinarjev nad odličnim moštvom italijanske Ivree je zagotovo največji uspeh našega klubskega balinanja, saj do sedaj še nobeni slovenski ekipi ni uspelo ugnati nobene od italijanskih ekip," je bil po sobotni zmagi ekipe Lokateksa Trate navdušen predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec. Trata pri Škofji Loki - Seveda so bili prav tako navdušeni igralci in njihovi navijači, ki so se v soboto popoldne zbrali na traškem balinišču, da bi spremljali povratno tekmo osmine finala evropskega pokala. Le malo kdo je namreč verjel, da se bodo Tračani enakovredno postavili po robu odličnemu moštvu italijanskih podprva-kov, ki so jih pred mesecem premagali kar z 18:4. Posebno, ker si je dva dni pred tekmo nogo poškodoval eden traških adutov, Uroš Vehar... Vsi pa so si želeli, da bi izgubili s čim manjšo razliko, saj se v nadaljevanje evropskega pokala, v četrtfinale, izmed osmih ekip ni uvrstili le najslabši poraženec. Tako je bila kar dobrih šest ur dolga tekma polna preobratov, zdaj so vodili Tračani, zdaj Italijan, nihče pa ni zaostajal za usodnim rezultatom. Na koncu so zmago z 12 : 10 domačim prinesli prav zadnji lučaji. Toda ker so v Italiji zmagali balinarji Ivree, je bila potrebna še dodatna igra. Spet je bilo negotovo od prvega do zadnjega meta in spet so Tračani pokazali, da so ne le moštvo odličnih igralcev, ampak da znajo ohraniti mirno kri... Dobili so tudi dodatno igro in si zagotovili neposredno napredovanje v četrtino evropskega pokala. "Današnji rezultat naše ekipe zagotovo pomeni'enega od vrhuncev slovenskega in traškega balinanja. Italijanske ekipe doslej ni uspelo premagati še nobeni od slovenskih ekip in to je uspelo ravno nam. Velikih skrivnosti pri tem uspehu pač ni, naši igralci so se na tekmo odlično pripravili, kljub nekaj nervoze pa so znali zdržati do konca. Ob tem je treba povedati, da do zadnjih trenutkov nismo vedeli, kako in če sploh bo Svetovni prvak Damjan Sofronievski se je tudi proti izkušenim Italijanom izkazal kot igralec z natančno in mirno roko. lahko igral eden naših najboljših igralcev Uroš Vehar. K sreči mu je zdravnik Radivoje Nikolič pomagal toliko, da je lahko odigral celo štafeto, "brzinca", krog in še trojke. Prav tako je svoje znanje pokazal naš najboljši balinar Damjan Sofronievski, odlično pa je šlo tudi vsem ostalim, saj so dosegli to, na kar smo računali... Pri tem je treba pohvaliti tudi trenerja Jureta Štancarja, ki je ekipo znal pripraviti na tekmo," je po srečanju povedal predsednik Balinarskega kluba Trata Bojan Buden, ki se je včeraj popoldne že udeležil žreba četrtfinalnih parov v Italiji, vendar se do zaključka naše redakcije ta še ni končal. Je pa že znano, da bodo prve tekme četrtfinala 27. aprila. "Res smo šli na prvo tekmo v Italijo bolj spoznavat nasprotnike, tokrat pa smo se dobro pripravili in naredili vse, da bi zmagali. Poleg rednih treningov smo imeli tudi dodatne treninge, odigrali smo kar nekaj trening tekem in to se je očitno obrestovalo. Sedaj bo več poudarka na piljenju forme in upam, da nam bo na naslednji tekmi šloše bolje," je poudaril trener Jure Štancar. Seveda so bili nad "podvigom" navdušeni tudi predstavniki Balinarske zveze Slovenije, ki so se - na čelu s predsednikom Jožetom Rebcem - zbrali ob traškem balinišču. "Zmaga Lokateksa Trate je zagotovo eden največjih uspehov slovenskega klubskega balinarskega tekmovanja, čeprav so Tračani v evropskem pokalu tudi že osvojili tretje mesto. Toda sedaj je sistem tekmovanja spremenjen in se je v finalni del veliko težje uvrstiti. Vendar so se Tračani danes izka- Ekipa Lokateksa Trate si je z zmago nad italijanskimi podprvaki, ekipo Ivree, priborila tudi zgodovinsko zmago za slovensko balinanje. Na sliki v zadnji vrsti stojijo: Simon Možina, Jasmin Čauševič, Damjan Sofronievski, Uroš Vehar, predsednik BK Lokateksa Trata Bojan Buden in zdravnik Radivoje Nikolič, čepijo: Dejan Smeh, Danilo Bence, Hasan Čauševič, Jure Štancar in Roman Bence. zali v izredni luči in predvsem z mirnimi živci tudi v dodatni igri dokazali, da so velika ekipa. Zaslužijo si res vse čestitke, čeprav jih sedaj čaka še veliko treninga, saj jih kmalu čakajo nove tekme, so pa tudi organizatorji finalnega tekmovanja evropskega pokala 8. in 9. junija tukaj v Škofji Loki. Želim jim, da bi se v to finale tudi uvrstili," je ob zaključku sobotnega srečanja na Trati povedal Jože Rebec. Vilma Stanovnik BALINANJE Kranjski turnir balinarjem Zrinjevca Kranj - Balinarsko društvo Center je bilo minulo soboto organizator mednarodnega turnirja. Na njem so nastopile ekipe hrvaškega Zrinjevca, črnogorskega Val Zetatransa, ljubljanske Sloge in domača ekipa Centra. Zaradi dežja in razmočenega igrišča se je turnir začel na Primskovem, finalni obračuni pa so bili popoldne na Centru. Rezultata pol-finala: Sloga - Zrinjevac 2:12, Center Pekarna Vrhnika - Val Zetatrans 9: 5. V obračunu za 3. mesto je ekipa Sloge 12:2 premagala Val Zetatrans, v tekmi za 1.mesto pa je bila ekipa Zrinjevca 6:8 boljša od ekipe Centra Pekarna Vrhnika. J.M. Mladi karateisti so tekmovali v Kranju Na pokalni tekmi za dečke in deklice so kranjski naraščajniki osvojili kar enajst odličij GORSKO KOLESARSTVO KOLESARSTVO Kranj - Karate klub Shotokan iz Kranja je bil minulo soboto organizator II. pokalne tekme za dečke in deklice. Tekmovanja se je udeležilo kar 214 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije, lep uspeh pa so dosegli mladi kranjski karateisti, saj so osvojili kar II kolajn, od tega tri /late. V borbah so se izkazali Juš Markač, Suzana Mesarec in Nastja Bojič, ki so v stali na najvišji zmagovalni stopnički, poleg njih pa sta srebrni kolajni /a kranjski klub v borhah osvojili še Špela Parte in Amira Abdijanovič, bronasti pa Darjan Borkovič in Tjaša Žiberl. Juš Markač je zlato kolajno osvojil tudi v katah, bron v kalah pa je osvojila tudi Nastja Bojič. Lep uspeh so mladi Kranjčani dosegli tudi v ekipnem delu tekmovanja, saj sta bronasti kolajni osvojili tudi ekipi mlajših deklic NOGOMET (Žibert, Bojič, Abdijanovič) in starejših deklic (Markač, Mihaj lovič, Parte). Sicer pa so zmagovalci posa-iikviuli kategorij v kalah postali Eva Koznnis (KK Žalec), Tamar Kovačevič (KK Samurai), .lasmi na Hodžič (KK Velenje), Juš Markač (KK Shotokan Kranj), Košarkarice Kobrama Jesenic v končnici Jesenice - Minulo soboto so košarkarice v slovenski ligi odigrale K), krog drugega dela. Ekipa Kobrama Jesenic je gostovala pri Iliriji in zmagala z 42:65 (34:43, 23:25, 8:11). Jeseničanke so tako osvojile 15 točk in se kot tretja ekipa uvrstile v končnico najboljših štirih slovenskih ženskih košarkarskih ekip. V prvi tekmi pollinala končnice se bodo v soboto pomerile z Lek Jezico. Slabše |c šlo gorenjskima moškima ekipama, ki sta konec tedna igrali v Hypo ligi /a uvrstitev od 9. do 14. mesta. Ekipa Loka kava TOG je pri Kraškem zidarju izgubila s 101: 97 (76:72, 45:44, 23:23), ekipa Triglava pa je izgubila pri Rogh s 97:85 (72:61, 43:36, 15:27). Jutri, v sredo, bo Triglava ob 19.30 uri doma gostil Koper, ekipa I.oka kave TCG pa se bo v dvorani na Podnu ob 19.30 pomerila z Roglo. V.S. Darjan Smajla (KK Sokol), Omet rabakovič (KK Tiger Velenje), v borbah so si zmage med posa mezniki v različnih kategorijah priborili: Nastja Bojič (KK Shotokan Kranj), Tamara Kovačevu (KK Samurai), Doris Bine (KK Sokol), Suzana Mesarec (KK Shotokan Kranj), Isabela Kovačevič (KK Rogaška Slatina), Juš Markač (KK Shotokan Kraii|), Štefan Kolarič (KK Selnica oh Dravi), Max Mijailovič (KK Ko gaška Slatina), Nik Žlak (KK lika Trbovlje), Alen Blažcvić (KK Postojna), Tadej Plemenitai I k K Rogaika) m Aleš Pregelj I k k i jutomer). Številni gledalci, ki so si v telo vadnici Osnovne šole Tranceta Prešerna ogledali zanimivo tek i m> i\ anje, so uživali /lati oh šport nih borbah malčkov, ki so Izvedli kihon ippon kumite, mlajši dečki m deklice pa so navduši 11 z i/ved bo jiyu ippon kumile. Vilma Stanovnik, foto: lina Doki Blaža končala v blatu Kranjska Gora - Na močno zastopani dirki gorskih kolesarjev v krosu v Langenloisu v Avstriji, kjer je nastopilo tudi nekaj bivših svetovnih prvakov (Italijana Bui in Pallhuber) je Kranjskogorcc Grega Miklič (Svvatch Extreme) osvojil 20. mesto in eno točko UCI. Ženska predstavnica Blaža Klemenčič je večja pričakovanja pustila ob blatni progi z okvaro kolesa. M.M. GORSKI TEK Novak pred Horvatom Domžale - Gorski tekači so se konec tedna pomerili na prvem tekaškem kronometru Šumberk 2002, na teku gor dol v Domžalah, /. dvema sekundama pred nosti je zmagal Boštjan Novak (Srnarnogorska naveza) pred Bo štjanom Hmvatoin iz Begunj. Od gorenjskih tekačev je Sebastijan Zamik osvojil četrto, Marjan /u pančič in Iranci Te raž pa 9. in K), mesto. M.M. VATERPOLO Zmagi ostali doma Kranj Minulo soboto so vater polisti nadaljevali državno pi ven stvo v drugem krogu, v njem ig rajo štiri moštva po dvokioziicm sistemu, sledil pa bo še tretji del za naslov prvaka m tretje mesto. Rezultata sobotnih tekem: Triglav Živila Kope, H liMl M Mi 1:3), Olimpija Branik los (1:2, 4:2. 3:3, 2:1). Na lestvici se naprej vodi ekipa Triglava Živil z 22 točkami, IS točk ima ekipa ()lunpi|e, II ekipa Branika m () točk ekipa KpprS. Nov krog ho na spoiedu v soboto. Mi .iprila. J.M. Ekipna zmaga Savčanov v Črni gori Kranj - Kolesarji Save (Matej Stare. Uroš Šilar, Hrvoje Miholjevič, Martin Čotar in Marko Žepič) so pretekli teden nastopali na dirki po poti Kralja Nikole v Črni gori. del pa je potekal tudi po Hrvaški in BIH. Dirka kategorije UCI -5. enakega ranga bo tudi dirka Po Sloveniji od 7. do 12. maja. se je odločila že prvi dan. Že v prvi poletapi je italijanski sodnik UCI najprej razveljavil rezultate kronometra, kjer je (ne (uradno že slavil Martin Cotar in na prvo mesto postavil Italijana Ivana De Nobila (Ala Cucine). V drugi etapi 600 metrov pred ciljem v Hercegnovem se je Hrvoju Miholjevič pri hitrosti 60 km na uro zlomila še balanca. ko mu zmaga praktično ni mogla več uiti. V tretji maratonski etapi v mrazu in dežju "brez meja" čez Hrvaško, Bih, v Črno goro, je Miholjevič že oblekel majico najboljšega hribolazca. Matej Stare pa je dosegel četrto mesto v etapi. V predzadnji kraljevski etapi preko Cetinja so kolesarji Save z vsemi močmi "napadli" tudi rumeno majico, a se je Italijan izkazal za trši oreh od pričakovanj. V zadnji etapi pa so za preobrat poskrbeli ubežniki. Hrvat Massimo de Marin (HIT) je Miholjeviču slekel majico hribolazca, Nemec Tarulin, tudi član novogoriškega HITA, pa Urošu Silarju majico letečih ciljev, čeprav je Silar s Podgornikom bežal kar 70 km. V zadnjih dveh etapah je bil Stare znov a dvakrat med deseterico, na 7. in 10. mestu. V skupnem seštevku je Miholjevič osvojil tretje, Cotar četrto, kar jima je prineslo tudi lepe točke UCI. Ostali Stare 13., Žepič 14., m Si lar 17. mesto pa so pripomogli do lepe ekipne zmage v konkurenci 120 kolesarjev iz 21 ekip in 26 držav. TO je bila za kolesarje Save tudi lepa priprava na začetek domače se zone, ki se s kriterijem za Veliko nagrado Šenčurja začenja v soboto. 20. aprila, m dirko Po Sloveniji, katere kraljevska etapa čez Vršič se ho koncila v Kranju. Metod Močnik HITROSTNO ROLANJE Začetek nove sezone v hitrostnem rolanju v Italiji Bologna Naši tekmovalci v hitrostnem rolattju so se udeležili prve gfl mednarodnega tekmovanja v Bologni. 1'rvi dan je tekmovanje potekalo na roleiski stezi, ki je podobna kolesarski, vendar z manj naklona. Dnigj Jan pa so tekmovanja potekala v park u Maigerita v srediSču Bologne. Prvi dan |c dobio piipiav'Ijenost pokazal Urban Markič, ki letos prvo leto tekmuje v članski kategoriji. Na 2000 m je zasedel I L, na 3000 i" pa 14. mesto. Najboljši rezultat pa je uspel mlademu tekmovalcu iz Ti rana, Timoteju Rahutl, ki je med kadeti na 1000 m razdalj i zasedel 9. mesto. Bdi na slovenska tekmovalka Jasna Vidic je zasedla med mladinkami dobro 1 mesto Drugi dan so nasi tekmovalci zopet nastopili šolnino Najbol|šo slovensko uvrstitev je dosegel Timotej Plahuta, ki je na 1000 Zasedel 13. mesto. Bolje kot prvi dan sta nastopila tudi Gašper K*' privec iz Kranja, kije bil 21. in Nino Batagelj iz Ljubljana, ki je bil 28 Urban Markič |e tokrat v močne|ši konkurenci pripcl|al v cil| z glavni no in zasedel 24. mesto Jasna Vidic |e bila 26. A. G. V soboto se končalo državno prvenstvo v hokeju v dvorani Loškim "pajkom" še druga letošnja lovorika Potem ko je ekipa Spiders Škofja Loka prejšnji teden v Beljaku osvojila naslov prvakov mednarodne lige v hokeju v dvorani, so v soboto na Jesenicah znova slavili v državnem prvenstvu ROKOMET Jesenice - Z zadnjim krogom končnice se je minulo soboto v dvorani osnovne šole Prežihovega Voranca na Jesenicah zaključilo letošnje državno prvenstvo v hokeju v dvorani, ki ga je organizirala Floorball zveza Slovenije. Pokale je kapetanom ekip podelil direktor Zavoda za šport Jesenice Zoran Kramar, največjega pa so letos znova j>rejeli igralci ekipe Spiders iz Škofje Loke, ki so prejšnji teden postali tudi prvaki mednarodne lige v hokeju v dvorani. Tudi njihovi največji konkurentje, hokejisti ekip ŠD Zelenci Kranjska Gora in FBK Jesenic, so jim na koncu stisnili roke in priznali, da so (zaenkrat) pač boljši od vseh. Sicer pa se je sobotni turnir na Jesenicah začel z obračuni ekip, ki so se v končnici državnega prvenstva potegovale za mesta od petega do osmega. Najprej je ekipa Loških škofov 3:4 premagala Legionarje, ekipa TVD Partizana Jesenice pa je bila z 8:4 boljša od ekipe SD Marmor Hotavlje. Sledila je tekma med ekipo Marmorja Hotavlje in legionarji, boljši pa so bili Hotavljci, ki so slavili 5:2. Loški škofje so TVD Partizan Borovnico premagali s 7:6. Tako je končno 5. mesto z 19točkami osvojila ekipa TVD Partizan Borovnica, 6. mesto je osvojila ekipa Loški škofje, ki je zbrala 18 točk, 7. je ekipa ŠD Marmor Hotavlje z 8 točkami in osma je ekipa Legionarjev z 1 točko. NOGOMET Po sobotni zmagi nad ekipo FBK Jesenic so se Ločani iz ekipe Spiders veselili novega naslova prvakov. V tekmah za razvrstitev od prvega do četrtega mesta je ekipa In-sport Esta Ziri najprej premagala ekipo ŠD Zelenci Kranjska Gora z rezultatom 7:9, ekipa Spiders Škofja Loka pa je bila 4:8 boljša od ekipe FBK Jesenice. V tekmi med Insport Esto Žiri in FBK Jesenice so s 5:9 slavili domačini z Jesenic, v zadnji tekmi letošnjega državnega prvenstva pa sta se srečali ekipi Spidersov Škofja Loka in ŠD Zelenci Kranjska Kranjčani poraženi v Novi Gorici Kranj - Kranjski prvoligaši, ekipa Živil Triglava, so minulo nedeljo gostovali v Novi Gorici in doživeli nov poraz. Tokrat jih je premagal ekipa Hit Gorice z rezultatom 2:1 (I:()). Strelec za Živila je bil Kosič. Tudi nogometaši Domžal so znova izgubili. Gostovali so pri CMC Publikumu in bili poraženi 2:1 (0:0). Za Domžale je zadel Protega. Tako tudi po 29. kolu lige Si.mobil Živila Triglav ostajajo na predzadnjem, Domžale pa na zadnjem mestu na lestvici. Kranjčani bodo v nedeljo doma gostili ekipo Korotana, Domžalčani pa Hit Gorico. V 3.SNL - center je ekipa Zarice 0: 5 izgubila proti Factorju, Litija in Britof sta igrala 3:3, Šenčur Protect GL je premagal Status Kolpo 0:4, vodilna ekipa Grosuplja pa je bila 0:5 boljša od Slaščičarne Šmon Bled. Ekipa Kamnika je 0:1 izgubila proti Vrhniki Blagomix. V 1. gorenjski nogometni ligi so bili doseženi rezultati: Ločan -Sava 0:1 (0:0), Polet - Visoko 1:4 (1:4). Naklo - Železniki 2:1 (2:0), Visoko - Lesce 3:2 (0:1). Kranjska Gora in Alpina sta tekmo preložila. Na lestvici vodi ekipa Železnikov. V.S., F.P. Gora. Ločani so slavili 9:8. Tako so prvo mesto osvojili Spidersi Škofja Loka, ki so zbrali 18 točk, druga je ekipa FBK Jesenice z 11 točkami, tretji je ekipa ŠD Zelenci Kranjska gora z 10 točkami, četrta pa Insport Esta Žiri s 7 točkami. Za najboljšega vratarja prvenstva so zbrali Romana Dijaka, najboljši strelec prvenstva je Primož Berden, oba pa sta iz ekipe ŠD Zelenci Kranjska Gora. Kot so ob koncu prvenstva ODBOJKA povedali stari in novi državni prvaki iz ekipe Spiders Škofja Loka, so si nov uspeh prislužili predvsem z odlično igro vseh treh izenačenih trojk in velikim prijateljstvom v ekipi. Kljub naporni tekmovalni sezoni, ki so jo začeli že lani v začetku oktobra, se že veselijo novega nastopa. Ta jih čaka na pokalnem tekmovanju, ki bo 27. aprila v Žireh. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Mladinci Merkur Lip Bleda so prvaki Bled - Z zmago 1:3 (25:22, 19:25, 23:25, 26:28) proti ekipi Fužinar-ja so mladinci odbojkarskega kluba Merkur Lip Bled v finalu lige četverice osvojili točko več kot mladinci Salonita Anhovo in si priborili naslov državnih prvakov za letošnjo sezono. Naslova so se najbolj razveselili sami, pa tudi njihovi navijači in uprava blejskega odbojkarskega kluba, ki je mladim prvakom ob prihodu domov pripravila svečan sprejem. Najbolj razveseljivo pa je seveda dejstvo, da imajo sedanji odbojkarji doma dobre naslednike. V.S. Kamniku prva tekma ALPSKO SMUČANJE Mladi smučarji za pokal La Scara Val dTsere - V Val d'Iseru seje pretekli teden zaključilo zadnje mednarodno otroško tekmovanje v alpskem smučanju imenovano "La Scara'*. V kategoriji starejših in mlajših dečkov in deklic je poleg najboljših francoskih tekmovalcev nastopih) 318 mladih smučarjev iz dvajsetih evropskih drŽav, manjkali so le Avstrijci in Rusi, ki so tedaj imeli svoje državno prvenstvo. Zaradi poslabšanja vremena so organizatorji /al odpovedali supei veleslalom, izvedli pa so slalom. Slovenci, ki se letos niso udeležili NVhistler Cupa v Kanadi, so v Franciji nastopili s prvima dvema otroškima selekcijama. Najuspešnejšo uvrstitev za Slovence je z drugim mestom med starejšimi dečki dosegel Miha Kiirner, ki je vodil po prvem teku, nato pa ga je v drugem prehitel domačin Pasquier. Na tretje mesto se je uvrstil Jure l*openko. Med mlajšimi sta bronasti medalji osvojila še Anže Seničar ''' Zarja Černilogar Tekmovanje La scara spada poleg Topolina, rinoehia , Lokala I .oke med na|več|.i otroška mednarodna tekmovanja, ^ iz leta V leto pridobiva na pomembnosti. K ugledu tekmovanja prispeva tudi prisotnost najboljših francoskih smučarjev, saj so bili predvozačj Frederic Covilli in Sebastien Amiez na moški progah ter Christelle Saloni in Laure Pequegnol na ženskih. Po tekmovanju so Podelili tudi medalje najboljšim in se pomešali med otroke. Rezultati, slalom, st. dečki: I Ale\andre Pasquier 1.13,89 (bi), 2. Miha Kiuiiei 1.13,97, 3. Jure Popenko 1.14,36 (oba Slo), 4. Mathias Mleziva 1.14,40 (čel), 5. Bi Bottollier 1.14,65 (Pr), 12. Anže Mrav li" 116.26 . 17. Denis Srehol 1.163)5, 22. lan debeljak 1.17.83 , 24. »•tej Strojari 1.18,45 ( vsi Slo), si. deklice: 1. Annelle Richier 1.20,22 "m, 2. Alevandra Gallvova 1.20,30 (Svk), 3. Gina Slechert 1.21,83 (Nem), 8. Katja Jazbec 1.23,16, 12. Nina Mihovilovič 1.25,20, 13. lea Iv'm, i 25,60, 10.ŠpelaOsterc 1.28,30,48.TajaSrečnik l.33,30(vse Slo); ml. dečki: LHugoThum 1.17,41 (Fra), 2. Truls Johansen 1.1839 (Nor), v Anže Seničar 1.19,27 (Slo), 8. Gašpei Kržišnik 1.19,75 ; ml. deklice: i. Thea Orosvold 1.26,74 (Nor), ! Olivia Bertrend 1.28.80 (Prm), I Zarja Černilogar 1.30,52 (Slo), 7. Anja Markoviž 1.32,52. II. Maja Kokalj 1.32,75, 12. Petra Presterel 1.3 1,25 (vse Slo) D.K. Blejski odbojkarji so srečanje v Kamniku dobro začeli Kamnik - Finale letošnjega državnega prvenstva pri moških zopet poteka v znamenju gorenjskih ekip. Calcit Kamnik in Merkur LIP Bled bosta v medsebojnem dvoboju odločala, kdo se bo naslednjo sezono bohotil z nazivom aktualni državni prvak. Na prvi tekmi, ki je bila v soboto v Kamniku, so gostujoči odbojkarji začeli bolje in predvsem z izvrstnim servisom domači vrsti povzročali kar veliko težav, tako da so bili odbojkarji Calcit Kamnika že v velikih težavah Domači trener Hribar je poskušal spremeniti potek srečanja Z nekaterimi menjavami in očitno mu je to zelo dobro uspelo, saj so začeli domačini igrati veliko bolj zbrano, gostje so malce popustili in sledil je popoln preobrat. Domači na čelu s Pleškom so igrali vse bolje in ko so se pojavile še težave s krči pri gostujočem Organizatorju Satlerju je bilo tekme praktično konec in Calcit Kamnik je povede] z 1:0 (finale se igra na tri dobljene tekme). Calcit Kamnik : Merkur LIP Bled 3:2 (-23, -23, 15, 19, 8). V ženski konkurenci so odbojkariee Nove KBM Branik še tretjič ugnale HIT Novo Gorico in s tem osvojile že svoj 8. naslov državnih prvakinj. Tretje mesto so po drugi zmagi nad Formis Bell Miklavžem zasedle odbojkariee Ljubljane. Druga tekma moškega finala med Merkur LIP Bledom in Calcil Kamnikom DO na sporedu v sredo ob 20. uri v dvorani SGEŠ v Radovljici, domači pa računajo na bučno pomoč svoje publike. Branko Maček, foto: Fina Doki So Ločani pokvarili prvenstvo? Kranj - Minuli rokometni vikend je bil za Gorenjce uspešen, najbolj pa je bil odmeven uspeh Terma proti Prulčanom: Ločani so "pokvarili" končnico prvenstva, saj imajo zdaj Celjani veliki dve točki prednosti pred derbijem z Ljubljančani. Ločani so jim izničili izgubljeno točko s Sevnico. Začnimo s koncem tekme v Škofji Loki. Anže Jeras je pet sekund pred koncem izenačil. Štirideset sekund pred tem je Levšin ubranil strel Vučičeviča za vodstvo gostov z dvema goloma. Dve minuti pred koncem gostom ni pomagala minuta odmora in opozorila trenerja Kamenice. V petdeseti minuti se je začel "pogreb" v zmago prepričanih Ljubljančanov in odlična igra Terma v obrambi. Vse kar je bilo pred tem, Prulčani so vodili že za pet golov, ni pomembno. Pomembno je, da so bili Ločani spet usodni za Prule. Razočaranje na klopi Ljubljančanov je bilo veliko, veselje na drugi strani še večje. In prav je tako. Zanimivi so bil tudi obračuni v ženski ligi. Jelovica je skoraj presenetila favorizirane Pirančanke. Žal so bile za presenečenje usodne zadnje minute srečanja. Priložnosti za osvojitev tretjega mesta bo pač potrebno iskati v srečanju z Olimpijo. Sava je gostila Dolenjke in zabeležila novo zmago in se še utrdila na sedmem mestu. Nekaj možnosti za osvojitev šestega mesta je še, odločala bo dnevna forma igralk na naslednjih tekmah. Podobno kot na tekmi v Škofji Loki je bilo tudi v dvorani na Planini. Kranjčani so na srečanju z Novomeščani v prvem delu zadevali okvir vrat kot za stavo (na celi tekmi so 14-krat zadeli okvir vrat), v nadaljevanju bili že na pragu poraza v zadnjih dveh minutah pa zaostanek dveh zadetkov spremenili v zmago z dvema goloma prednosti. Zagotovljen obstanek obeh tekmecev je opravil svoje, saj je bila kvaliteta tekme na nizkem nivoju. Veliko težav so gostiteljem iz Radgone povzročili Radovljičani. Na koncu so izgubili z dvema goloma razlike in še enkrat dokazali, da počasi, a zanesljivo, postajajo stabilen drugoligaš. Rokometašice Planine Kranj so bile v tem krogu proste. Rezultati: 1. liga - moški: Termo - Mobitel Prule 67 30-30 (14-18); Inles Riko - Velika Nedelja 25-34; Celje PL. - Trimo Trebnje 29-19; Slovan - Prevent 29-30; Rudar - Izola 37 - 28; Gorenje - Sevncia 30-24; 1. liga ženske: skupina za prvaka: M Degro Malizia Piran - Jelovica 31-29 (16-13); Olimpija - Krim Eta N.R. 23 - 44; 1. liga ženske: skupina od 5 - 10 mesta: Sava - Škocjan 24-19; Burja - Izola Bori 24-41; Žalec - Gramiz 32-25; 1. B liga moški: CHIO Kranj - No-voles 34 - 32; (13 -15); Mitol Pro Mak Sežana - Cimos 20-23; Goriš-nica - Dobova 31-28; Šmarntno 99 - Dol TKI Hrastnik 31 - 25; Pivka p. - Ormož 32-23; Mokerc KIG - Gorica Leasing 23-33; 2. liga moški: Arcont - Radovljica 29-27; Sviš - Črnomelj 19-29; Ajdovščina -Grča 24-33. M.D. STRELSTVO__ Rekordno na državnem prvenstvu strelcev Kranj - Prejšnji konec tedna je v Postojni potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, puško in pištolo, za mladinske in članske kategorije. Rajmond Debevec je zopet pokazal, da je strelec svetovnega formata in povrhu vsega še v odlični formi. V osnovnem delu je s 60 streli zadel, kot že pred tednom na finalu lige, vseh 60 centrov in tako dosegel absolutni rezultat 600 krogov. V finalnem delu, kjer se 10 strelov ocenjuje na desetinke natančno, pa je zadel 102,5 kroga in skupip dosegel rezultat 702,5, kar je boljše od svetovnega rekorda, ta se priznava le na tekmah svetovnega pokala, EP, SP in OI, tako da ima Slovenija trenutno državni rekord višji, kot je svetovni rekord v streljanju z zračno puško. Tudi mladinec Željko Moičevič, je s (589 + 105.1 kr.) 694,1 krogi pristreljal nov državni rekord. Državnega prvenstva se je udeležilo tudi precej strelcev z Gorenjskega. S puško je tekmovala ekipa SD Kranj in zasedla 7. mesto, Fre-lih Jure pa je bil z rezultatom 578 kr. na 21. mestu. Gorenjci smo najbolj računali na dobro uvrstitev (potihem celo na naslov prvaka) Simona Bučana, ki pa mu je zastrupitev s hrano preprečila nastop na državnem prvenstvu. Kljub temu pa so tudi Gorenjci streljali dobro in dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Predvsem je odlično uvrstitev dosegla ekipa strelcev SD Železniki, saj so v mladinski konkurenci s pištolo zmagali, posamezno pa je bil Darko Benedičič z doseženimi 624.2 (550) krogi drugi. V finalu najboljših osmih mladincev s pištolo pa sta nastopila še Klemen Čufar, SD Železniki, ki je bil na koncu 5. in Igor Šalkovič, SD Predoslje, ki je zasedel 6. mesto. Med mladinkami s pištolo je, po slabšem osnovnem delu, v finalu dobro streljala Maruša Strniša in si s 429,4 (341) krogi priborila nehvaležno 4. mesto. Tudi med člani s pištolo smo Gorenjci, kljub odsotnosti Bučana, imeli svojega predstavnika. Franci Peternel je zasedel 7. mesto s pristreljanimi 656,9 (561) krogi. Franci Strniša Na podlagi 40. člena Pogodbe o ustanovitvi družbe in 3. člena Pravilnika o delovnih razmerjih družbe Komunala Kranj, d.o.o., razpisuje prosto delovno mesto MONTERJA VODOVODNIH NAPRAV (2 delavca) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednješolsko izobrazbo za monterja in upravljavca energetskih naprav ter najmanj šest mesecev delovnih izkušenj kot monter ali - da imajo končano poklicno šolo tehnične smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj kot monter - imajo odslužen vojaški rok - zaželen je opravljen vozniški izpit B kategorije Izbrana kandidata bosta sprejeta v delovno razmerje za določen čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja oziroma sprejema v delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati morajo pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela in delovnih izkušenj, poslati na naslov: Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, v osmih dneh ob objave razpisa. Izbiro ustreznega kandidata bo podjetje opravilo v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v nadaljnjih osmih dneh. Argentinski Slovenci peli in plesali v Sloveniji Saj je še lepše, kot so pravili starši Slovenska folklorna in plesna skupina ter glasbena skupina Los Chanares iz Mendoze v Argentini sta med turnejo po Sloveniji v petek zvečer nastopili tudi na Primskovem. Primskovo - Organizatorji gostovanja argentinskih plesalcev in pevcev v Sloveniji, kjer so imeli glavno besedo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za kulturo. Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Društvo Slovencev v Mendozi, nastopa na Primskovem niso izbrali naključno. Primskovljani so "hvaležno" občinstvo za kulturne prireditve. Na Primskovem pa ima sedež mešani pevski zbor Musica viva Kranj, ki je leta 1994 gostoval v Argentini in med drugim obiskal tudi Mendozo. Organizacija nastopa na Primskovem je bila zato skoraj samoumevna! Predsednica Kulturnega društva Musica viva Kranj Barbara Kranjc je povedala, da so bili v Argentini tri tedne, da je bil sprejem enkraten in da imajo pevci še posebej prijetne spomine na Mendozo, kjer so bili gostje festivala Canta Pueblo. Vezi med člani zbora in Slovenci v Mendozi ostajajo in se ohranjajo predvsem preko dopisovanja. Zamba ob polki in valčku Glasbena skupina Los Chanares (beri čanjares) je izbrala ime po znameniti argentinski grmičasti rastlini, ki uspeva v puščavi in zato predstavlja čvrstost in voljo do življenja. Skupina petih fantov s priimkom Bajda (očeta sta brata Bajda, materi pa sestri Šmon) je prvič nastopila v Slovenskem domu v Mendozi leta 1996. Potem se je začela njihova pot navzgor. Njihovo petje in igranje na harmoniko, kitaro, charango, bombo, siqus in pandetero je znano v Argentini, saj imajo za seboj nad 100 nastopov. Leta 1999 so prvič nastopili v Sloveniji in med Slovenci na Koroškem in v Italiji, lani pa so jih povabili medse Slovenci iz Združenih države Amerike in Kanade. Boris Bajda, Tonu/ Bajda. Roman Bajda. Janez Bajda in David Bajda, ki so tudi plesalci folklorne skupine, so bili tudi na nastopu na Primskovem enkratni. Tako kot folkloristi, ki so v začetku devetdesetih let začeli plesati kot učenci osnovnošolskega tečaja slovenščine in nastopili prvič leta 1991, ko so v Mendozi odprli trg Republike Slovenije. Še vedno mladi plesalci, skupaj jih je 19, plešejo argentinske in slovenske plese, leta 2000 pa so bili na posebnem tečaju, ki ga je vodila Marjeta Teka-vec iz Slovenije. Pred skoraj polno dvorano primskovškega kulturnega doma so v petek zvečer zaplesali argetinske plese Chama-me, Cueca, Zamba. Chacarera y cueca in Milonga y tango, plese iz Bele Krajine in gorenjske plese. Vzgojeni za Slovence Mlade Slovence iz Argentine, čeprav so že tretja generacija oziroma vnuki tistih rojakov, ki so po drugi svetovni vojni bežali na tuje in našli dom v Argentini, je treba spoštovati in občudovati zaradi ljubezni in negovanja sloven- skega jezika in slovenske kulture. "Kaj nam pa drugega ostane kot ljubezen do domovine Slovenije, ki jo prenašamo tudi na mlajše. Nam so naši starši pripovedovali, kako daleč in kako lepa je Slovenija. Mi enako govorimo našim otrokom. Mnogi izmed njih so bili sami ali z nami že v Sloveniji. Pravijo nam, da je ta dežela v resnici še veliko lepša od tistega, kar smo jim mi pripovedovali o njej. Sedaj, koje v Argentini huda kriza, bi mnogi najraje kar ostali v Sloveniji," je v petek pripovedoval na Primskovem arhitekt Božidar Bajuk, kulturni referent Društva Slovencev v Mendozi. Je brat dr. Andreja Bajuka, poslanca državnega zbora in predsednika stranke Nova Slovenija. Po videzu in govoru sta si zelo podobna. Sicer pa izvira Bajukova družina iz Bele Krajine. "V Mendozi je močna slovenska skupina. Prvi smo iz raznih begunskih zavezniških taborišč prišli tja konec leta 1948 in v začetku leta 1949. Najprej so nas družile nedeljske maše, nato pa slovensko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1949, kmalu pa tudi sobotna šola slovenskega jezika. Dobro se nam je uspelo organizirati in tudi zaradi tega lahko kot Slovenci vztrajamo še ( 9 ■ ** I storiti V danes. V Mendozi je okrog 600 Slovencev. Pri službi božji se nas redno zbere od 120 do 140, na večjih praznikih in svečanostih pa tudi med 200 in 300. V nas se združujeta dve kulturi: argentinska, ki je tudi naša in jo spoštujemo, in slovenska, ki nas povezuje z domovino staršev in je domovina vseh Slovencev, ne glede, kam nas je pognalo življenje." Božidar Bajuk je povedal, kako radostno je bila sprejeta novica, da je za potovanje v Slovenijo vse urejeno. Plesalci in pevci so vadili šestkrat tedensko, večer za večerom. Tradicionalnim gorenjskim so dodali belokranjske plese. Pred slovenskim občinstvom se niso hoteli osramotiti. Samozavest je zrasla že prvi večer bivanja v Sloveniji, ko so bili povabljeni na vajo Folklorne skupine France Marolt. Povedali so, da so bili zlasti pri učenju belokranjskih plesov v veliko pomoč videoposnetki "maroltovcev", ki so jih povabili na oder. k skupni vaji. Plesalci in pevci iz Mendoze, iz pokrajine in mesta s tem imenom na zahodu Argentine ob vznožju Aconcague, kije s 6958 metri najvišja gora južne Amerike, glavni pridelek pokrajine pa je vino, ta teden zaključujejo nastope po Sloveniji. Predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjan Koc-mur je bil z odzivom občinstva zadovoljen. Še letos bo verjetno prišla i/ Argentine v Slovenijo še ena kulturna skupina. Jože Košnjek, slike Tina Doki Na Gorenjskem so doma najboljši smučarji skakalci sveta Čimprej si želijo skočiti na novi skakalnici Letošnja sezona je bila ena najuspešnejših za kranjski Triglav, saj so znova postali najboljši slovenski skakalni klub, posebej pa so ponosni na svoje olimpijce Robija Kranjca, Primoža Peterko in Andreja Jezerska - Na nedeljski prireditvi "Kdo ne skače, ni Sloven'c" so številni obiskovalci podprli gradnjo nove 100-metrske skakalnice Bauhenk Kranj - "Vesel sem. da lahko povem, da smo kot klub tudi v tej sezoni znova daleč najboljši v Sloveniji, poleg tega pa so naši skakalei uspešno nastopali v vseh reprezentancah, od članske do najmlajših. Vsako leto znova v klubu v/gajajino nove in nove odlične športnike in ta tradicija se / gradnjo nove skakalnice zagotovo ne bo prekinila. Tako skakalci kot trenerji komaj čakajo, da začnejo trenirati in tekmovati doma," je na priložnostni tiskovni konferenci minuli četrtek v sinu carskem domu na Svetem Joštu nad Kranjem poudaril predsednik Smučarskega kluba Triglava Jože Javornik. Že tridesetič najboljši slovenski skakalni klub In res so tekmovalci kranjskega kluba letos že tridesetič postali najboljši klub v Sloveniji, naslov pa so osvojili z. velikim naskokom, saj so v skupnem točkovanju v skokih osvojili kar 13.280 točk, kar je 8526 točk več kot dru-gouvrščeni klub Zagorje, ki je /bral 4754 točk. Na tretjem mestu je Skakalni klub Trifix iz Tržiča s 4653 točkami. Prav tako je Triglav daleč najboljši v nordijski kombinaciji, kjer so tekmovalci zbrali 3940 točk. kar je toliko kot vsi ostali klubi skupaj. Ponosni so tudi na vrsto našlo \o\ državnih in pokalnih prvakov. na uspešne nastope mladih na Opa igrah, v Alpskem pokalu, ter seveda na svetovnem pokalu, kjer so točke /a Triglav dosegli Robert Kranjec, Primož Peterka, Primož Zupan lih in Andrej Jezeriek. Z bronasto kolajno so se s svetovnega mladinskega prvenstva vrnili mladi slovenski skakalci, v ekipi pa sta bila tudi Triglavana Bine Zupan in Zvonko Kordež Na odlično četrto mesto med po same/niki se fe uvrstil mladi Rok Urbane, peto mesto v nordijski kombinaciji pa so osvojili tudi Andrej Jezeršek, Marko Šimic in Anže Brankovič. Vrhunec le tošnje sezone so bile seveda olimpijske igre v Salt Lake Cityju, na katerih so se vsi Triglavani i/ka /ali / odličnimi posame/nimi nastopi, saj je Andrej Jezeršek v nordijski kombinaciji osvojil 12. in 13. mesto, Robert Kranjec je bil v skokih II. in 15., Primož Peterka pa 10. in 15. Seveda je bila v tej skakalni se/oni največ vredna in odmevna bronasta ko lajna, ki jo je na olimpijskih igrah osvojila naša ekipa, v kateri sta bila ludi dva Triglavana. Robert Kranjec in Primož Peterka. Prvi skok na novi skakalnici že konec poletja? Prav številni uspehi slovenskih, gorenjskih in kranjskih skakalcev v zadnji Zimi pa so dali še več moči in volje gradbenemu odboru nove ico-metrske skakalnice v ti i._K ..... ■ \"f jfjiijH i P^s'tai J Bine Zupan, Rok Urbane, Zvone Kordež in trener mladincev Jani Grilc stavili svoje odlične rezultate, med katerimi je največ vredna kolajna iz Za skakalce in njihove navijače so zapele tudi Vesele Štajerke Kranju, da / vsemi močmi poišče dovol| denarja, da bo skakalnica čimprej pripravljena /a prve skoke. "Ce bo le denar m bo gradnja nemoteno potekala, potem bomo prvi skok na novi skakalnici videli /e konec avgusta ali v septem bru, /agotovo pa bo skakalnica /a skoke pripravljena da /ime," opti mistično napoveduje predsednik gradbenega odbora Lojze Gor* jane, ki je bil v nedeljo zvečer, skupaj s skakalci m \odstvom kranjskega kluba Trigla> vesel, da je v dvorano na Planini na priredi lev s simboličnim naslovom "kdoi ne skače, ni Sloven'c" prišlo Ogiorhno ljubiteljev smučar skih skokov, ki so / nakupom vstopnice prispevali denar /a gradnjo nove skakalnice i udi na Stopajoči ansambel Gašperji. o na odru dvorane na Planini pred-vetovnega mladinskega prvenstva. StorŽič, Vesele Štajerke, Svetlin. (iamsi, pevec Ivan i ludmk in vedi telj liane IVstotnik PodokflJ čai so se odrekli honoi at jem 111 peli ici zabavali v korist nove akt kalnice fa seveda v korist rolo dih športnikom. ki so po besedah župana Mohorja Bogataja eden največjih ponosom kranjske Občine. Vilma Stanovnik. foto: lina Dok' Torek, 16. aprila 2002 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Tudi Spar bo odprt ob nedeljah V petek so sredi kranjskega naselja Planina odprli hipermarket trgovske verige Spar, ki je zagotovo obogatil trgovsko ponudbo in hkrati polepšal naselje. GOSPODARSKI KOMENTAR Kranj - V petek dopoldan so na Trgu Rivoli, med vzhodno kranjsko obvoznico in Likozarjevo cesto odprli že 25. slovensko trgovino, ki je označena s Sparovo jelko. Gradnja je trajala borih pet mesecev urejena okolica vključno z novim podhodom pa je gotovo prispevala tudi k lepšemu izgledu naselja. Kranjskega župana, ki je nov trgovski center odprl, so nagradili z bonom za humanitarne namene. Ob zvokih fanfar sta v petek dopoldan kranjski župan Mohor Bogataj in generalni direktor podjetja Spar Slovenija mag. Igor Mervič slovesno odprla nov trgovski center v stanovanjskem naselju Planina, ki je že 25. trgovina te trgovske mreže v Sloveniji. Novi hipermarket je zgrajen po najsodobnejših evropskih izkušnjah Sparovih načrtovalcev in ima dva tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin, gradilo pa ga je Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. V predinvesti-cijsko vrednost 754 milijonov tolarjev, ki jih je investiral Domplan Kranj, je vključena tudi ureditev 130 parkirnih mest, podhodi in ureditev bližnje okolice. V trgovskem centru bo ponudba širokega izbora živil, gospodinjskih, teh- ničnih in tekstilnih izdelkov po konkurenčnih cenah, v Sparu pa so razvili tudi družino 300 izdelkov, ki so, kot pravijo, visoke kakovosti in jih ponujajo pod geslom "Original, a cenejši". Pod sloganom "Vsak dan nizka cena" ponujajo ugodno 700 izdelkov, kar naj bi omogočilo kupcem znaten prihranek. Nova trgovina je zračna, kupcem prijazna, s premišljeno razporejeno ponudbo in prijaznimi prodajalci. Zaposlenih bo 28 delavcev oz. delavk, na 20 metrih prodajnih pultov pa bodo poskrbeli za kakovost in svežost izdelkov. Imeli bodo nenehno peko kruha in peciva, kakovost sadja in zelenjave pa bodo prever- jali vsaki dve uri. O posebnih cenovnih akcijah bodo gospodinjstva, kot povsod po Sloveniji, obveščali s posebnimi letaki. Kot nam je povedal generalni direktor Spar Slovenija, se v tem podjetju ne ukvarjajo z izračunavanjem deleža domačega in tujega blaga, pomembna je le kakovost in cena. Tudi pri še donedavni politiki, da trgovine niso odprte v nedeljo, so morali popustiti, saj jih je v to prisilila konkurenca. Omenimo še, da je direktor Mervič ob tej priložnosti kranjskemu županu izročil lepo darilo: ček za milijon tolarjev, ki ga bo občina namenila Fundaciji za boj j)roti drogam. Štefan Žargi Adria Airways uspešno tudi v krizi Svetovna recesija in terorizem sta močno prizadela letalske prevoznike, slovenski pa je bil kljub temu lani uspešen. Ljubljana - Kljub zmanjšanemu številu potnikov je slovenski letalski prevoznik Adria Airways lansko poslovno leto zaključil s pozitivnim rezultatom. Izredno visoke stroške obnove motorjev, ki so odpovedali, je prevzel proizvajalec, saj je priznal, da okvare niso posledica slabega vzdrževanja. Cene zavarovanj so se podvojile, v Adrii pa se že pripravljajo na razmere odprtega evropskega trga. Svetovna gospodarska recesija je tudi po ocenah vodstva slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways glavni vzrok za nazadovanje števila letalskih potnikov, ki so ga tudi oni občutili. Celo pomembnejši vzrok, kol dogodki 11. septembra, ki so mnogim vlili dodaten strah pred letenjem. Lani so pri Adrii prepeljali 800.200 potnikov, kar je /a 8 odstotkov manj, kot leto poprej, predvsem rta račun manj čarterskih letov, saj je na rednih progah promet upadel le za 3 odstotke. Kljub temu je Adria lani ustvarila /a 120 milijonov evrov prihodka in za 753 tisoč evrov dobička, kar je uspeh, če vemo, da je večina letalskih družb lani zabredla v rdeče številke. Celo več, nekaj velikih letalskih prevoznikov je šlo v stečaj in očitno je, da se bo morala večina občutno prestrukturirati, pri če mer so edina izjema prevozniki z nizkimi cenami. Opazen je nam leč trend spreminjanja same strukture potnikov, saj je potnikov za dražji poslovni razred vse manj, velik udar na stroške prevoznikov pa pomenijo za sto odstotkov višje zavarovalne premije. Znano je tudi, da so zavarovalnice enostransko prekinile pokrivanje rizikov zaradi terorizma in vojn, ki jih morajo poslej kriti države. Po zgledu drugih je to storila tudi Slovenija in podaljšala kritje do konca leta. Prevozniki in države še iščejo nove načine kritja rizikov, dogovarjajo se celo za oblikovanje posebnega rizičnega fonda pri Mednarodni organizaciji za civilni letalski promet (ICAO). Druga pomembna in dobrodošla vest za Adrio Airways pa je po dveh hudih nedavnih okvarah motorjev na letalih Airbus v novici, da je proizvajalec motorjev sklenil pokriti vse stroške generalnega pOpraVila teh motorjev, stroške najema dveh rezervnih motorjev in dobaviti rezervne dele za motorje na rednem vzdrževanju. Če- prav do konca preiskave o vzrokih okvar odločno zanika svojo odgovornost za to, da je prišlo v motorjih do hudega loma, pa so te poteze dovolj zgovorne, kot tudi to, daje po teh okvarah za vse tovrstne motorje predpisana obvezna modifikacija. Med evropskimi prevozniki Adria velja za točnega prevoznika, saj ima podpovprečni delež zamud, tudi proizvajalca letal, ki jih v Adrii uporabljajo -Airbus Industrie in Bombadier, Adrio uvrščata v sam vrh po tehnični zanesljivosti. Sicer pa tudi v letošnjih zaostrenih razmerah poslovanja pri Adrii načrtujejo za 11 odstotkov več letov in za 8 odstotkov več potnikov, pri čemer naj bi ustvarili 116 milijonov evrov prihodka in 476 tisoč evrov dobička. Te razmere zahtevajo notranjo reorganizacijo družbe in prizadevajo si za pridobitev certifikatov kakovosti po standardih ISO. Po poletnem voznem redu, ki so ga uveljavili 30. marca, redno letijo na 22 destina-cij in imajo 20 letov na teden več, kot lani. V Frankfurt in Munchen letijo trikrat na dan, kar omogoča dobre povezave za lete po vsem svetu. V sodelovanju z Letališčem Ljubljana so pripravili posebne popuste za mlade in pare, le pogovori s predstavniki jugoslovanskega prevoznika JAT o zelo potrebni liniji v Beograd pretekli teden še niso dali rezultatov. Odločili so se tudi, da linijo med Dunajem in Frankfurtom, na kateri letijo desetkrat tedensko, kljub nerentabilnosti ne opustijo, saj se prav na tak način učijo razmer in načina preživetja na odprtem evropskem trgu, s katerim se bodo srečali po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Štefan Žargi Nov naftni šok? Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Prejšnji teden je precej puščavskega prahu dvignil Irak s svojo odločitvijo o enomesečnem prenehanju izvoza nafte kot odziv na izraelsko invazijo na palestinska območja. Tudi nekateri drugi režimi z Bližnjega vzhoda, med njimi Iran in Libija, so že prej zagrozili s podobnimi ukrepi. Cena nafte je zaradi strahu pred negotovostjo dobav takoj poskočila in pri tem se postavlja vprašanje, ali lahko dražja nafta upočasni globalno gospodarsko okrevanje. V zadnjih treh desetletjih so se cene nafte strmo vzpele štirikrat: v letih 1973-1974 po arabskem embargu, v letih 1979-1980 po iranski revoluciji, leta 1990 po iraški invaziji na Kuvajt in v letih 1999-2000, ko je bilo svetovno gospodarstvo v največjem razcvetu, Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) pa je znižala količine načrpane nafte. Sedanji zaplet je zelo podoben tistemu iz začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so zaradi \ojne na Bližnjem vzhodu leta 1973 arabske proizvajalke ustavile izvoz nafte v države, ki so po njihovem mnenju podpirale Izrael. Embargo je trajal tri mesece in povzročil mnogo začasnih prekinitev dobav, še posebno v ZDA, na Japonskem in na Nizozemskem. Toda mnogo več škode je povzročil ogromen skok cen, ki ga je OPEC uvedel istočasno. Do januarja 1974 se je cena nafte več kot početverila. Po besedah generalnega sekretarja OPEC se kaj podobnega v današnjih razmerah ne bo zgodilo. Delno zaradi zmanjšane vloge OPEC v deležu načrpane nafte in delno zaradi naknadnih zagotovil Irana in Libije, da ne bosta prekinila dobav. Tudi politična kriza v četrti največji izvoznici nafte Venezueli, ki je začasno ustavila izvoz, naj ne bi premočno vplivala na svetovne naftne trge. Savdska Arabija, največji izvoznik nafte, je že zavrnila možnost embarga. Verjetno bo še povečala količine načrpane nafte, saj bi s tem umirila cene in si zagotovila dolgoročno povpraševanje. Skupaj s Kuvajtom, ki se tudi zelo verjetno ne bo pridružil Iraku, ima Savdska Arabija dnevno 4 milijone sodčkov rezervnih kapacitet, kar bi moralo zadostovati za nadomestilo dnevnega izpada 1,7 milijona sodčkov iraške in 2 milijonov sodčkov venezu-elske nafte. Zaradi takšnih in drugačnih zagotovil OPEC se je proti koncu prejšnjega tedna rast cen nafte nekoliko umirila. Previdnost pa zaradi še vedno hudo negotovega političnega položaja na Bližnjem vzhodu še vedno ostaja na mestu in verjetno še ne moremo povsem izključiti možnost resne naftne krize ali daljšega obdobja negotovosti in visokih cen črnega zlata. Če ga primerjamo s prejšnjimi naftnimi krizami, je nedavni 50-odstotni skok cene nafte precej skromen. Sedanja cena je nekaj pod povprečjem 28 dolarjev za sodček v zadnjih dveh letih in dosega samo polovico najvišje cene iz preteklega desetletja. V primeru pa, da cena nafte preseže 30 dolarjev in tam nekaj časa vztraja, lahko to načne globalno gospodarsko rast. Tako naj bi po ocenah s spletne strani OECD povečanje cene nafte za 10 dolarjev po sodčku v prvem letu povzročilo v razvitih državah porast inflacije za pol odstotne točke ter znižanje gospodarske rasti za četrtinko odstotne točke. Vpliv na Evropo in Japonsko bi bil večji kot na ZDA. Čeprav je skurijo več, so ZDA tudi proizvajalke nafte, s tem pa manj občutljivi, saj imajo manjši delež uvoza nafte v bruto družbenem proizvodu. Hiper vprc^ l),i bi Izvedeli, Kako pogoftto obiskujete llipermarketc In druge prodajalne ZIVII.A lvl\\YJ, d. d., Iranši/iie prodajalne ali proda jalnr podjetij Fama, < >rel in Trenča, stno za Hiper nagrado pripravljeni dan veliko: nič manj kol avlo. \llkellic lističe s lliper vprašanjem pojsčite \ navedenih prodajalnah do 15. maja 2002. Število lističev |e omejeno. VVORLD CUP Žrebanje bo " maja 200 v <&> HYUriORI Hiperitiarketu Tržič. Spletite st dom« MH \ Kadar ne zmorete sami, poiščite partnerja. Mnogi so partnerstvo/ vredno zaupanja, našli pri nas. Rešite svoj stanovanjski problem z našim dolgoročnim stanovanjskim kreditom z devizno klavzulo. Poznate nas po strankam prijaznem poslovanju. Tudi vam lahko pomagamo splesti vaše lastno gnezdo. Spoštujemo zvestobo in zaupanje ter ju znamo nagraditi. Obiščite nas, v Volksbank - Ljudski banki vas pričakujemo. Volksbank - Ljudska banka d.d„ podružnica Kranj, Tavčarjeva 21, 4000 Kranj tal.: 04 20 13 882, e-pošta: maja.kokalj@volksbank.si, www.volksbank.si Zaupanje nas povezuje. VOLKSBANK Ljudska banka GORENJSKI GLAS «14. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik-:'-g-glas.si Torek, 16. aprila 2002 Porast bilančne vsote in dobička Pregled borznega dogajanja Gorenjska banka je lani bilančno vsoto povečala za 30 odstotkov, kar je največ v zadnjih dvanajstih letih. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 5,2 milijarde tolarjev in je bil skoraj enainpolkrat večji kot predlani. Kranj - Delničarji Gorenjske banke bodo na skupščini 14. maja med drugim sklepali tudi o uporabi lanskega dobička. Medtem ko so že decembra prejeli vmesno dividendo v znesku 1.000 tolarjev na delnico, uprava oz. nadzorni svet predlaga še izplačilo 3.000 tolarjev dividende na delnico. Nadzorni svet Gorenjske banke je na četrtkovi seji potrdil vse predlagane sklepe, upravo, ki jo vodi Zlatko Kavčič, pa je pohvalil za dobre rezultate. Sprejel je letno poročilo za lani, soglašal s poročilom pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih za poslovno leto 2001 in s predlogom uporabe drugih rezerv iz dobička, preveril pa je tudi predlog uporabe bilančnega dobička. Skupščini bo poleg tega predlagal tudi imenovanje člana nadzornega sveta, podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu za lansko poslovno leto ter spremembo statuta. Gorenjska banka je tudi lani nadaljevala z uspešnim poslovanjem. Ob koncu leta je njena bilančna vsota znašala 206,8 milijarde tolarjev in se je v enem letu povečala za 30 odstotkov, kar je največ v dvanajstih letih, odkar posluje kot delniška družba. Po bilančni vsoti je bila že osmo leto zapored na sedmem mestu v državi. Lani je zaradi zagotavljanja likvidnosti in omejenih možnosti Zlatko Kavčič kakovostnega kreditiranja okrepila naložbe v vrednostne papirje, prebivalstvu je ponudila dodatne možnosti dolgoročnega varčevanja, to je rentno in preudarno varčevanje, možno pa je bilo tudi varčevanje prek nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Poseb- Za NLB 97 milijard tolarjev Kranj - Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje Nove Ljubljanske banke (NLB) je na četrtkovi seji sklenila, da bo za prodajo 34-odstotnega državnega deleža v banki predlagala ministru za finance Antonu Ropu sklenitev pogodbe z belgijsko banko KBC. Komisija je namreč ugotovila, da pogoji, ki jih ponuja KBC, izpolnjujejo glavna cilja iz programa privatizacije NLB, to je doseganje ustrezne kupnine za zmanjšanje javnega dolga ter krepitev konkurenčnosti banke z izboljšanjem poslovanja in ustreznejšo lastniško sestavo. KBC naj bi po neuradnih vesteh plačala za 34-odstotni delež v banki 97 milijard tolarjev. Država bi s tolikšnim izkupičkom pokrila že skoraj dve petini vseh stroškov, ki jih je imela s sanacijo banke. Dokončno odločitev o prodaji bo sprejela vlada, belgijska banka pa bo potem za nakup delnic morala pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije. CZ. no pozornost je namenila obvladovanju likvidnostnega tveganja. Šestnajstodstotni donos na kapital Ustvarjeni dobiček pred obdavčitvijo je znašal 5,2 milijarde tolarjev inje bil v primerjavi s predlani višji kar za 141,5 odstotka. Po plačilu davka bo ostalo še štiri milijarde tolarjev dobička, kar prinaša 16,1-odstotni donos na kapital. Delničarji so že decembra prejeli vmesno dividendo v višini 1.000 tolarjev na delnico, na skupščini 14. maja pa bodo med drugim sklepali o predlogu, da bi jim banka izplačala še 3.000 tolarjev na delnico. Vmesna dividenda je bila potrditev izjemno dobrega rezultata, ki pa ni le posledica lanskega poslovanja, temveč dolgoletne poslovne politike, zatrjujejo v Gorenjski banki, kjer se lahko pohvalijo tudi z dobro varovano tveganostjo poslovanja. Medtem ko je povprečje slovenskih bank 12-odstotna stopnja kapitalske ustreznosti, je v Gorenjski banki ta stopnja kar 23-odstotna. Po višini kapitala je med slovenskimi bankami na četrtem mestu. Prav kakovost in višina kapitala sta prispevala k temu, da je Gorenjska banka po razvrstitvi revije The Banker na 47. mesti med stotimi največjimi bankami v Srednji Evropi in da so jo analitiki te revije lani celo nominirali za najboljšo banko v Sloveniji. Obseg plačilnega prometa s tujino je povečala za 19 odstotkov, korespondenčne odnose ima že s 620 bankami po svetu. Zaradi dobičkonosnosti, obsežnega kapitala in visokih rezervacij je lani še izboljšala dolgoročno, kratkoročno in individualno mednarodno bonitetno oceno. Ugodni mednarodni rating in vse boljše poslovanje so tudi vplivali na to, da je brez težav v tujini najela 30 mili- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC PICOPEK - KUHAR; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 26.04.02; PINTAR BOJAN S.P, ČEŠNJICA 54, ŽELEZNIKI POMIVALKA - ČISTILKA; d. č. 6 mes.; do 23.04.02; MLINO D.O.O., SP. GORJE 50A, ZG. GORJE PEK PEK Z ZNANJEM PEKE PECIVA; d. č. 8 mes.; lahko pripravnik ali slaščičar, sposoben za delo z živili, zaželen izpit iz hig. minimuma; do 23.04.02; UMNIK NIKOLAJ S.P, PEKARNA, KRANJSKA C. 6, ŠENČUR MONTER VODOVODNIH NAPRAV MONTER; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 19.04.02; KOMUNALA KRANJ, JAVNO PODJETJE, D.O.O., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ; št. del. mest: 2 STROJNI MEHANIK IZDELOVALEC JERMENOV; d. č. 3 mes.; do 23.04.02; GOO-DYEAR - EPE D.O.O., ŠKOFJELOŠKA 6, KRANJ ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER (IZVAJANJE ELEKTRO NAPELJAV); d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; kat. B; do 16.04.02; URBANC ZDRAVKO S.P. ZALOG 12, GOLNIK SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR, d. č. 7 mes.; 2 I. del. izk.; do 24.04.02; PET-ERMAN STANISLAV S P, POD-HOM 22, ZG GORJE AVTOLIČAR AVTOLIČAR; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 24.04.02; TEHNOSERVIS D.O.O., SUHA 23, ŠK. LOKA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA ZA MEDNARODNI PROMET; ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B,E; do 23.04.02; PIŠEK D.O.O., GRENC 37, ŠK. LOKA PRODAJALEC PRODAJALKA V TRGOVINI NA JESENICAH; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; 20 ur/teden; do 26.04.02; BROOKLYN 83 TRGOVINA D.O.O., KRANJSKA C. 2, RADOVLJICA PRODAJALEC ŽIVILSKIH -PREHRAMB. ARTIKLOV PRODAJALKA ŽIVILSKE STROKE - BLAGAJNA; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; delo s preglednicami - osn.; do 16.04.02; VER-ĆIČ D.O.O., RIBENSKA C. 6, BLED KUHAR NATAKAR KUHAR-ICA, NATAKAR-ICA; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov in pis ; do 19.04.02; PINTAR JOŽE S.P, GOSTILNA, SV. DUH 7, ŠKOFJA LOKA KUHAR NATAKAR - ICA; ned. č.; do 19.04.02; VAUDA ADRIJAN S.P,GOSTILNA, ČRNIVEC 25A, BREZJE; št. del. mest: 2 KUHARSKA POMOČNICA / KUHARSKI POMOČNIK; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; 1 mes. poskus doba, uspešno oprav- ljen tečaj iz hig. minimuma; do 19.04.02; IBI KRANJ D.D., MENZA, C. STANETA ŽAGARJA 35, KRANJ KUHAR; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; do 23.04.02; MLINO D.O.O., SP. GORJE 50A, ZG. GORJE NATAKAR NATAKAR (IN POMOĆ V KUHINJI); ned. č.; slov. j. - gov.; do 08.05.02; BEGIČ D.O.O., DELAVSKA C. 21, KRANJ NATAKARICA (STREŽBA GOSTOV); d. č. 6 mes.; 3 mes. del. izk.; iz Radovljice ali okolice Bleda; do 21.04.02; HOTEL KRIM BLED, LJUBLJANSKA C. 7, BLED NATAKAR-ICA; ned. č.; znanje delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; tečaj iz hig. minimuma; do 19.04.02; MAGA D.O.O., BEGUNJE 8, BEGUNJE; št. del. mest: 2 NATAKAR-ICA; d. č. 12 mes.; znanje delo z bazami podatkov -osn.; kat. B; tečaj iz hig. minimuma; do 19.04.02; MAGA D.O.O., BEGUNJE 8, BEGUNJE NATAKAR - TOĆAJ; d. č. 5 mes.; do 23.04.02; MLINO D.O.O., SP. GORJE 50A, ZG. GORJE STROJNI TEHNIK KOVINAR Z ZNANJEM VARJENJA; ned. č.; do 16.04.02; SCORPIO TRADE D.O.O., OL-ŠEVEK 31, PREDDVOR jonov evrov dolgoročnega sindi-ciranega posojila, ki gaje porabila za odplačilo manj ugodnih posojil ter za dojgoročne naložbe. V večji sistem le pod določenimi pogoji Ob prenosu plačilnega prometa iz agencije za plačilni promet v banke je v Gorenjski banki do konca lanskega leta odprlo transakcijske račune 766 pravnih oseb. Letos naj bi v banko preneslo račune še več kot 2.500 pravnih oseb, od teh večina z Gorenjskega, račune pa bodo začeli odpirati tudi samostojni podjetniki, kjer načrtujejo prenos 6.000 računov. Čeprav je skrajni rok 30. junij, v banki ugotavljajo, da zlasti male pravne osebe še vedno odlašajo z odprtjem transakcijskih računov. In kakšni so načrti za letos? Banka želi doseči čim boljši poslovni rezultat, povečati tržni delež in okrepiti varnost ter zaupanje v banko. Dolgoročno je usmerjena k samostojnemu nastopu na trgu, na vključitev v večji sistem ali povezovanje z drugimi bankami pa je pripravljena le ob predpostavki, da bi s tem dosegla še večjo stroškovno učinkovitost, zagotovila racionalno in sodobno računalniško podporo informacijskemu sistemu in z novimi storitvami ohranila tržni delež. Cveto Zaplotnik Ponudba je uspela Kranj - Petega aprila se je končala javna ponudba družbe Raiffeisen International Beteili-gungs AG za odkup navadnih delnic Krekove banke. Ponudbo je sprejelo 822 delničarjev, ki so bili imetniki 95.246 navadnih delnic oz. 97,04 odstotka vseh delnic. Ponudba je uspela, saj je prevzemna družba pogojevala uspešnost ponudbe s sprejemom najmanj 75 odstotkov in še ene navadne delnice. CZ. Nagrada Portal Kranj - Ljubljanska borza in Gospodarski vestnik sta v četrtek podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju pri spremljanju in nagrajevanju kakovostnega obveščanja izdajateljev vrednostnih papirjev. Nagrada /a najbolj odprto delniško družbo se bo imenovala Portal, kar simbolizira odprtost družb /a komuniciranje / vlagatelji, hkrati pa tudi dejansko predstavlja portal Ljubljanske borze. Prvič JO bodo podelili na 19. Finančno bor/ni konferenci 16. in 17. maja v Portorožu. Nagradi bosta dve, združili pa ju bodo v enotno in bosta predstav Ijali spodbudo /a politiko obveš čanja, kot naj bi ji sledile tudi dni ge družbe. ('./.. Dogajanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ostajajo še naprej zelo zanimiva. Ob precejšnjem prometu se tečaji večine delnic še naprej višajo, Slovenski borzni indeks SBI 20 pa vnovično dosega rekordne vrednosti. V četrtek je končal trgovahu dan pri vrednosti 2609 indeksnih točk. Največ povpraševanja je bilo po delnicah farmacevtskih družb, za katere so veliko zanimanje kazali predvsem tujci. Veliko povpraševanje se je odrazilo v višanju tečajev delnic obeh farmacevtskih podjetij, Leku se je tečaj v zadnjem mesecu povišal za kar 20 odstotkov, Krki pa za 10 odstotkov. Samo v zadnjem mesecu so tuji vlagatelji svoje deleže v Leku skupaj povečali za okoli dveinpo-lodstotni točki, tako da imajo trenutno okrog 24 odstotkov vseh delnic. Med tujimi vlagatelji sta največ delnic kupili Bank Austria in sklad Griffin Eastern Fund, sledijo pa jima Raiffeisen Zentral Bank, Erste Bank in Commerz-bank International. Nekoliko manj, a še vedno veliko, so tuji investitorji vlagali v nakupe delnic Krke, saj so v zadnjem mesecu povečali svoje deleže za okrog pol odstotka. Največ sta svoje deleže povečali Credit Suisse First Boston in Bank Austria, tujci pa naj bi imeli v lasti okrog 8 odstotkov vseh delnic Krke. Pričakuje se, da bodo tečaji obeh omenjenih delnic ob podobnem povpraševanju še naprej rasli. Krka je bila v preteklem tednu deležna za podjetje pomembnega priznanja, saj jo je osrednja ukrajinska farmacevtska publikacija Aptka uvrstila na prvo mesto med najboljšimi tujimi farmacevtskimi podjetji, ki oskrbujejo ukrajinski trg. V kategoriji vseh ponudnikov farmacevtskih izdelkov, ki vklju- čujejo tudi domača podjetja, pa so Krko uvrstili na tretje mesto. Pri ocenjevanju so sodelovali ukrajinski farmacevti in zdravniki, ki so upoštevali kvaliteto proizvodov, njihovo ceno, proizvodni asortiman, sodobnost proizvodnje, promocijsko podporo in priljubljenost izdelkov med zdravniki in porabniki. Za Krko postaja Ukrajina s 48 milijoni prebivalcev zelo pomemben trg, v letu 2001 pa so na tem področju prodali za 2.4 milijarde tolarjev izdelkov. Prodaja v letu 2001 je v primerjavi z letom 2000 porasla za kar 60 odstotkov. Na kakovost in uspešnost poslovanja slovenskih farmacevtskih družb kažejo tudi rezultati ocenjevanja in iskanja najboljših družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Zmagovalec leta 2001 je namreč Lek, na drugo mesto pa se je uvrstila Krka. Visoke rasti delnice in obsežnega prometa je bila v zadnjem času deležna tudi delnica Pivovarne Laško. Silovito rast v začetku tedna so v veliki meri povzročile govorice, da se za omenjeno pivovarno zanima Pivovarna Union oziroma pivovarna lnterbrew. Povezovanja in prevzemne aktivnosti družb se nadaljujejo tudi pri drugih podjetjih. V preteklem tednu so Terme Čatež objavile namero za prevzem družbe Marine Portorož, ki naj bi bila dolgoročna strateška naložba. Terme Čatež že imajo na slovenski obali hotelsko-bazenski kompleks, pćleg tega pa načrtujejo nakup dveh hotelov in kampa na Hrvaškem. Kmalu naj bi bil sklenjen tudi posel o investiciji v vodni kompleks v Sarajevu. Družba tako uresničuje načrte o večanju svojega tržnega deleža. Nina Pulko Ilirika BPH d.d. Svet šole Osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice Cesta Toneta Tomšiča 5, 4270 Jesenice Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. L. RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI-A (Ur. L. RS, št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predviden začetek dela bo 1. oktobra 2002 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje, pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet OŠ Prežihovega Voranca Jesenice, Cesta Toneta Tomšiča 5, 4270 Jesenice, z oznako "Prijava za razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet Podružnica Kranj Obveščamo vse pravne osebe, ki opravljajo plačilni promet v ekspozituri Radovljica (organizacijska enota 51540), da ekspozitura Radovljica, Prešernova cesta 11, ki pokriva območje občin Bled, Bohinj in Radovljico, v skladu z reformo plačilnih sistemov in na podlagi sklepa 16. seje Sveta Agencije, zaključi s poslovanjem z 31. 5. 2002 in s 1.'6. 2002 preneha obstajati. Račune, ki jih pravne osebe ne bodo prenesle na banke, bo 1. 6. 2002 prevzela osrednja enota podružnice Kranj. Podrobnejša pojasnila v zvezi z zapiranjem ekspoziture daje ekspozitura Radovljica tel.: (04) 5315-567 in podružnica Kranj, tel.: (04) 2810-900. Torek, 16. aprila 2002 PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS »15. STRAN Prvi med evropskimi mehaniki V Avtohiši Meze letno prodajo okrog 170 novih vozil in v mehanični delavnici mesečno popravijo od 150 do 180 vozil. Matjaž Meze je na tekmovanju mehanikov v Španiji osvojil prvo mesto. Spodnje Lancovo - Samostojni podjetnik Matjaž Meze se je februarja v španski Tarragoni udeležil tekmovanja Golden service people 2002, ki je namenjeno serviserjem vozil Seat. Med 80 udeleženci iz 23 evropskih držav je osvojil prvo mesto. Edini je napako na vozilu odkril in tudi odpravil. Dosedaj se je udeležil štirih tekmovanj in se na vseh uspel uvrstiti na prva tri mesta. Zadnje zmage je še posebej vesel, saj so bili na tekmovanju zbrani najboljši evropski serviserji. "Tekmovanje zagotovo spodbuja nenehno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, je dobro priporočilo našim strankam in nenazadnje potrditev kakovosti našega dela. Vsekakor dobra poteza tovarne Seat, saj z njo dviga stopnjo znanja v mehaničnih delavnicah," je povedal Matjaž Meze, ki se je izšolal za strojnega tehnika, kajti bil je prepričan, da bo nadaljeval domačo obrt izdelave plastične embalaže. Vendar sta osamosvojitev in izguba jugoslo- vanskega trga botrovala spremembi dejavnosti. Z očetom Jo-žetom sta se odločila za prodajo in servisiranje vozil Seat ter na Lancovem pred petimi leti zgradila prodajni salon in mehanično delavnico Avtohiša Meze, ki je edini pooblaščeni zastopnik teh vozil na Gorenjskem. Matjaž Meze se je dobra tri leta v enem od ljubljanskih servisov strokovno izpopolnjeval ter pridobil tudi mojstrski naziv. Lani so prodajo razširili še s prodajnim salonom v Kranju. V družinskem podjetju je zaposlenih 8 delavcev, prodajajo 9 različ- nih tipov vozil Seat, lani pa so prodali 170 novih vozil. V svoji mehanični delavnici poleg vozil Seat popravljajo tudi vozila Vodenje poslovnih knjig po novem Kranj - Novi pravilnik o vodenju poslovnih knjig, ki velja od začetka letošnjega leta, je bil po dolgotrajnih pripravah končno objavljen tudi v uradnem listu, kar pomeni, da bodo morali samostojni podjetniki svoje poslovne knjige ustrezno popraviti za obdobje od januarja. Spremembe pravilnika so bile zaradi novih računovodskih standardov nujne. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig je ohranil enak način ugotavljanja prodaje materiala, blaga in stroškov porabe. Podjetniki bodo tudi tedaj, ko ne vodijo evidenc materialnega in blagovnega knjigovodstva lahko izračunali vrednost. Revalorizacija začetnih in končnih zalog se obračunava po zadnjih nabavnih cenah, odpravljeni pa sta revalorizaciji za- log po tržrtih cenah in osnovnih sredstev. Med dolgoročne odložene stroške se lahko po novem vpišejo stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva. Po novem pri poslovnih listinah žig ni več obvezen, samostojni podjetniki, ki imajo poslovne prostore doma, v svoji hišif pa bodo poleg sedanjih stroškov za elektriko, vodo in ogrevanje, lahko odslej uveljavljali tudi del stroškov vzdrževanja objekta. Pravilnik je ohranil določilo, da med stroške spada le realni del obresti od najetih posojil, pri čemer pa ostaja nejasna revalorizacija. Obrtna zbornica je ob tem predlagala, naj bi podjetniki učinke revalorizacije zalog in stroške porabe zalog knjižili v dobro njihovega lastniškega računa, vendar njen predlog ni bil sprejet, saj sta omenjena revalorizacija in poraba povečanje prihodka poslovanja. R. S. Volksvvagen in Audi, vgrajujejo in popravljajo klimatske naprave, vlečne kljuke ter prodajajo in menjajo pnevmatike. Avtohiša Meze ima svojo stezo za preizkus zavor, podvozja in blažilnikov. Mesečno popravijo od 150 do 180 vozil. "S sinom sva združila moči; sam sem prispeval kapital, sin pa znanje. Zdaj on v celoti vodi tehnični sektor, počasi bo posel v celoti prevzel. Večina kupcev v prodajnem salonu je z Gorenjske, v servisni delavnici pa je veliko strank tudi od drugod. Že uvoznik redno preverja kakovost našega dela, udeležujemo se tekmovanj in lahko rečem, da reklamacij tako rekoč nimamo. Do lani seje promet večal, glede na sedanjo kupno moč pa bomo zadovoljni, če bomo ostali vsaj na lanskem prometu. Po prodaji smo v Sloveniji v zlati sredini, pri prometu servisne dejavnosti pa v vrhu. Pri prodaji se ne moremo primerjati s konkurenti v Ljubljani, kjer je fy Na podlagi Odloka o proračunu Občine Radovljica za leto 2002 (Deželne novice, J Uradne objave št.13, 24. 12. 2001) Občina Radovljica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinansiranje preventivnih programov socialnega varstva v letu 2002 I . Predmet razpisa so "Preventivni programi socialnega varstva", ki jih bo v letu 2002 sofinancirala Občina Radovljica in sicer: 1. Programi preprečevanja, razreševanja in odpravljanja socialnih stisk, osamljenosti in izključenosti otrok in mladih; 2. Programi preprečevanja in reševanja socialne problematike povezane z uživanjem prepovedanih drog in alkohola; 3. Programi pomoči in samopomoči usmerjeni v zmanjšanje socialne izključenosti starejših, mladih brezposelnih in drugih marginalnih skupin prebivalstva; 4. Programi za pripravo na kvalitetno življenje mladih, humanizacijo odnosov v družini in družbi; 5. Programi za kvalitetnejše življenje družine in podporo družini; 6. Program'i odkrivanja in preprečevanja zlorab mladih, preprečevanja nasilja med mladimi. Izbrani bodo programi, ki bodo vključevali populacijo občanov občine Radovljica. II. Orientacijska vrednost sredstev razpisa za vse programe skupaj pod točko I. je 2.500.000,00 SIT. Zgornja meja sredstev, ki jih je mogoče pridobiti za posamezni program je 300.000,00 SIT. III. Splošni pogoji prijave na razpis: na razpis se lahko prijavijo pravno in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje socialno varstvene dejavnosti v RS, nevladne (neprofitne in prostovoljne) organizacije, ki so registrirane kot pravne osebe v RS s sedežem ali podružnico v Občini Radovljica in izpolnjujejo (z dokazili ali z izjavo) sledeče pogoje: a imajo zagotovljeno prostorsko, kadrovske in materialne možnosti za izvajanje programa, b. prijavljajo program, ki je predmet razpisa in izvajajo program v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu, ' imajo načrt izvajanja programa, ki vsebuje vse elemente zahtevane v razpisu, d imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, dok/ i.r.tmh sredstev, delo/ javnih sredstev dele/ up< iiabnikov in dole/ smdslev iz drugih virov. IV. Kriteriji za izbor posameznih Programov: A. kvaliteta in realnost predloženega programa: 1 program ima postavljeno jasne cilje, ki so v skladu s predmetom razpisa 2. uporabniki programa so jasno opredeljeni 3. metode dela v programu zagotavljajo doseganje ciljev 4. število ur vključenosti posameznega uporabnika v program v določenem časovnem obdobju omogoča doseganje ciljev programa B. sodelovanje uporabnikov in prostovoljcev v programu 1. program temelji na principu samopomoči samoorganizacije uporabnikov 2. uporabniki aktivno sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi programa 3. uporabniki programa so ustrezno seznanjeni s pravicami v programu 4. izvajalci programa so tudi prostovoljci C. finančna konstrukcija programa: 1. program ima pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov 2. višina urnih postavk se giblje v okviru urnih postavk na področju socialnega varstva 3. stroški progama, glede na število uporabnikov niso bistveno višji od stroškov v istovrstnih programih, razen v primerih, ko je odstopanje utemeljeno glede na cilje in druge specifičnosti programa Programi bodo ocenjeni v skladu s kriteriji ob primerjavi istovrstnih programov in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Programi bodo za posamezni kriterij prejeli 0, 1 ali 2 točki. Iz nadaljnje obravnave bodo izločeni programi, ki bodo za enega ali več kriterijev pod razdelkom A ocenjeni z 0 ter programi, ki od možnih 22 točk ne bodo zbrali vsaj 12 točk. V. Merila za dodelitev sredstev: 1. Programi lahko prejmejo sredstva največ do zgornje meje sofinanciranja programa -300.000,00 SIT ne glede na celotno vrednost programa V kolikor pa je celotna vrednost programa nižja od te meje pa do 80% predvidenih odhodkov programa. 2. Sofinancirani bodo stroški izvajanja programa - stroški dela redno zaposlenih in materialni stroški, vezani na izvajanje programa, kamor sodijo tudi stroški plačil vseh oblik dela izven redne zaposlitve, stroški dodatnega usposabljanja in stroški supervizije za strokovne delavce. Investicije ne bodo sofinancirane! Občina bo materialne stroške programov krila največ do 80"/.. Občina bo po proučitvi prijav na razpis ter poročil o delovanju programa v preteklem letu ocenila nujen obseg materialnih stroškov programa Pri odmen višine sredstev bo upoštevala nujnost posameznega stroška za izvajanje programa ter primerjavo višine stroškov na uporabnika med posameznimi istovrstnimi programi. Poleg tega bo pri posameznih vrstah stroškov upoštevala naslednja merila: - v celotni vrednosti programa bo upoštevano največ 5% administrativnih stroškov (stroški, ki zagotavljajo delovanje izvajalca, npr: PTT storitve, pisarniški material, računovodske storitve, najemnine...). 3. Ne glede na prejšnje točke bodo programi skupin za samopomoč in medsebojno pomoč, glede na istovrstne programe in ob upoštevanju specifičnosti posameznega programa, sofinancirani največ do višine 25.000 SIT za posamezno skupino 8-15 uporabnikov občanov radovljiške občine. VI. Izbor programov in način sofinanciranja: Programe bo presojala, izbirala in določila delež sofinansiranja posebna komisija, ki jo imenuje župan. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena še ustrezna pogodba o sofinansiranju programov za leto 2002. Sredstva bodo dodeljena v več zaporednih obrokih določenih v pogodbi. VII. Ponudba programa mora obvezno vsebovati: 1. V celoti izpolnjene obrazce Razpisne dokumentacije za prijavo na javni razpis za sofinanciranje preventivnih programov socialnega varstva v letu 2002. Ponudniki, ki nimajo inteme-ta dvignejo razpisno dokumentacijo na Občini Radovljica, Gorenjska cesta 19, v službi družbenih dejavnosti soba 34 ali v tajništvu občine. Vsa razpisna dokumentacija pa je dostopna na spletni strani Občine Radovljica : www.radov-Ijica.si pod razpisi. VIII. Rok in naslov oddaje ponudb: Ponudbo z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, označeno z vidno oznako v levem zgornjem kotu na prednji strani kuverte in sicer "Ne odpiraj - javni razpis programov socialnega varstva". Na hrbtni strani kuverte navedite točen naslov prijavitelja programa. Rok za oddajo ponudb je do vključno 30. 4. 2002 do 12. ure. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Radovljica, tel 537 23 44, Majda Dežman. Komisija bo v roku 20 dni po zaključku razpisa ponudbe obravnavala, obvestila župana, ki bo izdal sklepe o izboru oz. zavrnitvi programov ponudnikov. Izbrani izvajalci bodo z občino sklenili še posebno pogodbo o sofinansiranju programov za leto 2002. Štev: 15000-0005/02 Datum: 26.3.2002 Janko S. Stušek ŽUPAN kupna moč neprimerno večja," je dejal Jože Meze ter dodal, da so kupci čedalje bolj osveščeni in zahtevajo vse več informacij ter kakovostno storitev. V Avtohiši Meze sledijo tehnološkim novostim. Delavnica je opremljena ž najsodobnejšo opremo, lani so kupili nov tester za nadzor vseh elektronskih delov čajno večje od možnosti, kljub temu pa se bosta s sinom še naprej držala pravila, da vlagata predvsem lastna sredstva brez kreditov. "Prav zaradi prevelikih in nerealnih investicij je zadnja leta propadlo kar nekaj prodajalcev, saj so računali na nekdanje zaslužke, ti pa so zadnje leto zaradi nižje kupne moči precej nižji. Jože in Matjaž Meze, lastnika Avtohiše Meze. vozil ter zanj, kot je povedal Jože Meze. odšteli dobrih 18.000 eu-rov. Pri naložbah Meze ostaja na trdnih tleh. Pravi, da so želje obi- Sedanje marže so le še četrtina marž pred štirimi leti," je pojasnil Meze. Renata Skrjanč, foto: R. S. Sindikalna konferenca v Mercatorju Ljubljana - Vodstvo Konference Sindikata delavcev trgovine Slovenije (ZSSS) v delniški družbi Mercator ni obnovila mandata svojemu organu in nosilcem funkcij, zato se je oblikovala Konferenca zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Sindikata delavcev trgovine Slovenije trgovskih družb. Gre za sindikalno konferenco v največjem poslovnem sistemu v državi s približno 14.000 delavci, od katerih je okrog 6000 članov Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Za predsednico Konference je bila soglasno izvoljena Vesna Stojanovič iz Mercator Nanos Postojna, za podpredsednika pa Nataša Porenta iz Uprave poslovnega sistema in Branko Turk iz Mercator SVS Ptuj. Sindikat delavcev trgovine Slovenije je predsedniku Mercatorjeve uprave Zoranu Jankoviču posredoval predlog pogodbe o pogojih za sindikalno delo ter profesionalizacijo predsedniške funkcije, kar naj bi omogočilo delo sindikata v tej trgovski družbi. Člani Konference so sprejeli pravila organiziranja in delovanja ter program dela. Najprej so se lotili vzpostavitve delovanja vseh organov, ki zastopajo interese dela. vključno s pobudo za sistemizacijo delavskega direktorja, kar naj bi vzpostavilo ravnotežje kapitala in dela. Zaradi neugodne plačne politike bodo vodstvu poslovnega sistema predlagali začetek pogajanja za poenotenje plačne politike v poslovnem sistemu Mercator in 20-odstotno povečanje plač. ZSSS naj bi preko Konference v Mercatorju obnovil socialni dialog z vodstvom trgovske družbe. R. Š. DOM t r a d e gradbeni materiali - salon keramike Dom trado d.o.o., Žabnlca Žabnica 68,4209 Žabnica www.domtrade.sl D topdom Prodajna akcija skupine D topdom Prodajni program: cement, malte, betonski izdelki, dimniki, okenske police, strešna okna, termo izolacije, lepila, orodje, betonsko železo, keramika, apno, opečni Izdelki, slporex, kritine, stavbno pohištvo, hidro izolacije, fasade, barve, armaturne mreže, suho montažni program, kopalniško pohištvo, od 15.4.02 do 15.5.02 talne In stenske obloge Poslovna enota: Žabnica trgovina: 04 2319 200 keramika: 042319 208 fax: 04 2319 206 e-mail: info@domtrade.si Poslovna enota: Lesce Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 5302 230 fax 04 5302 231 e-mail: info.lesce@domtrade.si ... od temeljev do strehe in obnovo ... Pomemben dan za klavnico Če škofjeloški občinski svet na četrtkovi seji ne bo podprl spremembe prostorskega plana občine, s katero bi legalizirali "črno" obnovo klavnice v Škofji Loki in ustvarili pogoje za pridobitev EU registracije, bodo Mesnine dežele Kranjske začele s postopkom zapiranja klavnice. Škofja Loka - Kot je znano, se za nakup klavnice potegujejo kmetijske zadruge s spodnjega konca gorenjske in iz dela ljubljanske regije, vendar nakup pogojujejo tudi s tem, da Mesnine dežele Kranjske (MDK) še pred prodajo pridobijo klavnici EU registracijo oz. dovoljenje za prodajo v države Evropske unije. Mesnine so za to dovoljenje že zaprosile republiško veterinarsko upravo, vendar se je postopek ustavil, ker klavnica nima uporabnega dovoljenja. Pogoj za izdajo tovrstnega dovoljenja pa je sprememba prostorskega plana občine oz. legalizacija na črno obnovljene klavnice, ki zagotavlja tudi štirideset delovnih mest. Anica Frelih Mesnine dežele Kranjske (MDK) so z združitvijo z Agro-kombinatom Krško^ Mercatorje-vim Kmetijskim gospodarstvom Kočevje in Kraljevimi mesninami pridobile tudi več klavnic. Klavnico v Kočevju in Kostanjevici so že zaprle, škofjeloško, ki je po obnovi pred desetimi leti ena najbolje opremljenih, pa želijo prodati, saj bodo zaradi organizacijskih razlogov klanje osredotočile v klavnici v Zalogu. Za nakup se poteguje devet klavnic s spodnjega konca Gorenjskega in z dela ljubljanske regije: Škofja Loka, Sloga Kranj, Naklo, M Sora Žiri, Cerklje, Medvode. Tržič, Sava Lesce in Dolomiti Dobrava, pri tem pa sta nakelska in leska, ki sta bolj usmerjeni k jeseniški klavnici, pripravljeni sodelovati le z vrednostjo njunega lastninskega deleža v MDK, ne pa tudi s plačilom v denarju. Okvirna cena za klavnico je 400 milijonov tolarjev. Zadruge naj bi s prodajo deležev v Mesninah dežele Kranjske, ki so jih pridobile na podlagi zakona o zadrugah, zagotovile 134 milijonov tolarjev, želijo pa si tudi, da bi sedanji lastnik klavnice ohranil v novoustanovljenem podjetju 10- Anton Zore odstotni lastniški delež, ki naj bi predstav lj al predvsem jamstvo za nadaljnje poslovno sodelovanje s klavnico. (V Mesninah se po besedah direktorja Antona Zorca o tem še niso odločili.) Za razliko bo treba zagotoviti plačilo v denarju. Na to je po sedanjih informacijah pripravljenih sedem zadrug, za pomoč pa so zaprosili tudi petnajst občin z odkupnega območja. Na občine so se obrnili predvsem zato, ker je kmetijstvo tudi negovanje pokrajine in ker je obstoj klavnice v Škofji Loki pomemben tudi za kmete, ki niso člani zadrug. Po razdelilniku, ki so ga pripravili glede na število goved, naj bi občine Cerklje, Dobrova - Polhov Gradec, Gornja vas - Poljane, Horjul. Jezersko, Kranj, Ljubljana, Medvode, Preddvor, Šenčur. Škofja Loka, Tržič, Vodice, Železniki in Žiri prispevale skupno 163 milijonov tolarjev. Ko je kranjska območna enota kmetijsko gozdarske zbornice pred nedavnim povabila na pogovor župane iz teh občin, je bil odziv bolj skromen, med navzočimi predstavniki sedmih občin pa po besedah direktorice škofjeloške zadru- ge Anice Frelih ni bilo odklonilnega stališča. Največ vprašanj je bilo o tem, ali bi občine pri nakupu klavnice sodelovale z lastniškimi deleži ali naj bi denar vložile kot denarno podporo (subvencijo) kmetijstvu. Od okroglega k ovalnemu žigu Škofjeloška klavnica ima zdaj položaj industrijske klavnice z okroglim žigom, to je dovoljenje za prodajo v vse države, razen v države Evropske unije. Zadruge, ki se potegujejo za nakup in naj bi v novoustanovljenem podjetju imele večinski delež, zahtevajo od Mesnin dežel Kranjske, da še pred prodajo zagotovi klavnici ovalni žig, to je položaj industrijske klavnice brez omejitev, ki bi omogočal prodajo v države Evropske unije. Ker ima klavnica praktično skoraj vse pogoje za pridobitev t.i. EU registracije, so Mesnine že zaprosile republiško veterinarsko upravo za pridobitev ovalnega žiga. Postopek se je ustavil, ker klavnica nima uporabnega dovoljenja, pogoj za to pa je sprememba prostorskega načrta občine in legalizacija prostorskega posega, ki gaje podjetje Meso-izdelki, eden od predhodnikov sedanjega MDK, izvedlo brez potrebnih dovoljenj. Občina in MDK sta že podpisala pismo o nameri, po katerem naj bi občina izpeljala postopke za legalizacijo, klavnica pa naj bi se do leta 2015 umaknila iz. sedanje lokacije v mestu v bližino hladilnice na Trati. Če škofjeloški občinski svet na četrtkovi seji ne bo podprl spremembe prostorskega plana, bodo Mesnine dežele Kranjske začele s Na podlagi Odloka o proračunu občine Radovljica za leto 2002 (Deželne novice, Uradne objave Občine Radovljica št. 13, 24. 12. 2001) Občina Radovljica objavlja RAZPIS za dodelitev enkratne finančne pomoči pri izobraževanju v letu 2002 1 Orientacijska vrednost razpisa: Občina Radovljica za enkratno finančno pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov v letu 2002 namenja 2.717.000,00 SIT. 2. Veljavnost razpisa: razpis velja do porabe sredstev za te namene oz. do 31.10.2002. Razpis je objavljen tudi na spletni strani Občine Radovljica: wwvvw.radovlji-ca si Prednost pri dodelitvi sredstev ob enakih drugih pogojih bodo imeli dijaki in študenti z boljšim učnim uspehom. 3. Predmet razpisa je dodelitev enkratne finančne pomoči pri izobraževanju: I. - dijakom in študentom, ki se dodatno izobražujejo v tujini in je to izobraževanje vezano na njihovo redno šolanje, - dijakom in študentom, ki se zaradi narave študija izobražujejo v tujini in plačujejo šolnino in druge stroške, - dijakom in študentom za udeležbo na strokovnih srečanjih v tujini, če sodelujejo s strokovnimi prispevki, - študentom podiplomskega študija v Sloveniji ali v tujini (specializacija, magisterij, doktorat), če s tem študijem nadaljujejo takoj po zaključku rednega študija in stroške v celoti plačujejo sami, - študentom podiplomskega študija v Sloveniji ali tujini, (specializacija, magisterij, doktorat) če so zaposleni v gospodarstvu ali negospodarstvu v občini Radovljica. - dijakom in študentom, ki se dodatno izobražujejo v Sloveniji in je to izobraževanje vezano na njihovo redno šolanje, - dijakom in študentom, če se ukvarjajo z raziskovalno, kulturno, športno ali drugo dejavnostjo in imajo pri tem finančne stroške, ki jih morajo kriti sami, - dijakom in študentom za udeležbo na strokovnih srečanjih v Sloveniji, če sodelujejo s strokovnimi prispevki, -študentom zadnjega letnika visokošolskega oz fakultetnega študija pri udeležbi na študijskih ekskurzijah v tujini, -izrednim študentom visokošolskega oz fakultetnega študija za pomoč pri plačilu šolnine, če s tem študijem nadaljujejo šolanje po zaključeni srednji šoli in niso nikjer zaposleni, - izrednim študentom zadnjega letnika visokošolskega oz. fakultetnega študija pri plačilu šolnine in stroškov diplomskega izpita 4 Splošni pogoji za prijavo na razpis: na razpis se lahko prijavijo dijaki in študenti, ki imajo stalno bivališče v občini Radovljica in so slovenski državljani, kar dokazujejo s fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis morajo predložiti: - vlogo, v kateri morajo opisati za kakšno izobraževanje potrebujejo pomoč, navesti morajo višino zaprošene finančne pomoči in vse osebne podatke in dokazila o morebitnem sofinansiranju drugih sofinancerjev njihovega šolanja, dodatnega izobraževanja, študija oz. dejavnosti, o štipendiranju itd. - dokazila o šolanju v letu 2002, dokazilo in opis raziskovalne, kulturne, športne ali druge dejavnosti z dokazili o stroških, dokazila o učnem uspehu, - program študijskega oz. strokovnega srečanja in prispevek, s katerim se nameravajo udeležiti srečanja z dokazilom o plačilu stroškov, - program študijske ekskurzije v tujini / dokazilom o plačilu stroškov, - dokazila o plačilu stroškov izobraževanja za izredni študij, za študij v tujini, podiplomski študij; za vse z dokazili o morebitnem sofinansiranju tega študija s strani drugih finanserjev, 5 Najvišja denarna pomoč pri izobraževanju v letu 2002 za posamezni namen pod točko I znaša do 300 000,00 SIT, pod točko II. pa do 200.000,00 SIT Vsi prejemniki finančne pomoči so dolžni komisiji oz. županu predložiti končna dokazila o tem, da so finančno pomoč porabili namensko in so dolžni predložiti poročilo 0 opravljenem študiju, dodatnem izobraževanju za tekoče leto, o ekskurziji, opravljeni raziskovalni nalogi ipd. 6 Oddaja vlog: Kandidati, ki bodo sodelovali na razpisu naj svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo in osebnimi podatki pošljejo na naslov Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica - razpis za izobraževanje 2002. Vloge, ki ne bodo pravilno opremljene ter vloge, ki ne bodo vsebovale vseh potrebnih dokumentov iz razpisa se bodo lahko dopolnile v roku 8 dni, sicer bodo izločene iz nadaljnje obravnave Vse dodatno informacije lahko dobite na tel.: 537 23 44, Majda Dežman. 1 Obvestilo o izbiri: Kandidati bodo obveščeni o rešitvi vloge v 15 dneh od dneva, ko je bila vloga odprta in obravnavana Obravnave vlog bodo predvidoma vsake tri mesece. Komisija, ki jo je imenoval župan, na osnovi prispelih vlog in na podlagi pravilnika o delu komisijo pripravi predloge dodelitve enkratne finančne pomoči pri izobraževanju v letu 2002 Z vlagatelji bo sklenjena še posebna pogodba o sofinanciranju izobraževanja Datum. 27.3.2002 Številka: 64000-0010/02 Janko S. Stušek Zupan postopkom zapiranja klavnice, saj zadruge ne nameravajo kupiti objekta brez uporabnega dovoljenja in EU registracije. V primeru, da bo svet podprl spremembe, bosta obe strani nadaljevali s pogajanji, ki naj bi se predvidoma končala do konca maja. Zasilni zakoli tudi v industrijski klavnici V zadrugah dokazujejo, da bi bila za gorenjsko kmetijstvo velika Škoda, če bi klavnico v Škofji Loki zaprli. Kot doka/, navajajo podatke, da na njenem odkupnem območju, ki obsega Polhograjske dolomite. Škofjeloško hribovje ter del Karavank in ravninskega območja, število goved še vedno narašča. Po podatkih predlanskega popisa je na tem območju 4.606 kmetij, na katerih redijo več kot 55 tisoč govedi; letno pa je treba zaklati od 15 do 16 tisoč govedi. V Mesninah dežele Kranjske zagotavljajo, da bodo tudi po prodaji klavnice prek nje kupile toliko govedi, kot so jih že doslej, razlog Za tO pa naj bi bila tudi kakovost gorenjskega goveda. Na pomisleke, da zadruge / nakupom ne rešujejo vse hujše problematike zasilnih zakolov, Odgovarjajo: V industrijskih klav- nicah so pod določenimi pogoji dovoljeni tudi zasilni zakoli, meso tako zaklane živali pa mora biti označeno z okroglim žigom. Eno od vprašanj, ki ga je pogosto slišati, je tudi: ali je smiselno, da bi klavnico kupovali samo za trinajst let, potem pa naj bi na novi lokaciji gradili novo. Anton Zore, direktor MDK, zatrjuje, da se bo klavnica do leta 2015 amortizirala, domače in tuje izkušnje pa kažejo, da je v takih primerih (tudi zaradi spremembe predpisov oz. veterinarsko sanitarnih zahtev) cenejša novogradnja kot obnova. "Na polno" le še tri dni v tednu Še predlani je bilo v Sloveniji 36 klavnic, zdaj jih deluje 26, zapiranje klavnic pa se zaradi združevanja podjetij in racionalizacije poslovanja, stečajev in veterinarskih zahtev še nadaljuje. V severozahodnem delu Slovenije obratuje šest klavnic: v Zalogu pri Ljubljani, v Idriji. Kamniku, Škofji Loki, Bohinjski Bistrici in na Jesenicah. Škofjeloška je bila zgrajena 1905. leta. nazadnje so jo temeljito obnovili pred desetimi leti, za pridobitev položaja industrijske klavnice brez omejitev pa so vlagali tudi lani in letos. V njej lahko v eni uri zakoljejo 60 prašičev ter 25 do 30 goved, v hladilnicah pa je prostora za 170 goved v polovicah in za 20 v četrtih ter še za 205 prašičev. Ker je Gorenjska govedorejska pokrajina, naj bi v njej klali predvsem goveda, pri tem pa je študija pokazala, da pozitivno poslovanje zagotavlja že zakol devet tisoč goved na leto. Predlani so v njej zaklali 11 tisoč goved in 26 tisoč prašičev, lani, ko so dejavnost že zmanjševali, pa 8.600 goved in 2' tisoč prašičev. Trenutno koljejo le še za potrebe kmetov in mesarjev, tako da klavnica dela s polno zmogljivostjo tri dni v tednu, en dan pa delno. Cveto Zaplotnik Zadovoljni z obiskom H rastje - Podjetje Agromehani-ka je ob koncu tedna pripravilo na prostoru pred svojo upravno stavbo in trgovino v IIrastju spomladanski kmetijski gorenjski sejem, na katerem je sodelovalo okrog šestdeset izdelovalcev in trgovcev s kmetijskimi stroji, opremo in orodjem. V štirih dneh, od četrtka do nedelje, si je DO besedah Franca Se-laka. vodje komerciale, sejem ogledalo od petnajst do dvajset ti soe ljudi, med njimi tudi petsto ili jakov srednjih kmetijskih šol. Ob boljšem vremenu bi bil obisk še boljši, razstavljavci pa bo /e obljubili, da bodo na sejem prišli tudi prihodnje leto. Kot je ob odprtju sejma dejal Friderik Lazar, di lektor Agromehanike, se bodo prizadevali, da kmetijski sejem s posebnim poudarkom na kmetij skem BtrOJniltVU ostane in se ta/ vija IM Gorenjskem. Sejem so pri pravili v enem mesecu oz poleni ko so zvedeli, da ga na Gorenj skem sejmu ne bo. V naslednjih letih pričakujejo, da se bodo razstavljavcem pridni /ili tudi tisti, ki jih tokrat i/ oseb« mli ali drugih razlogov ni bilo. Slovesnosti ob odprtju sejma so se udeležili tudi državni sekretar /a gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jože Sterle. kranjski župan Mohor Bogataj in lenčurskj Kupati Frane Kern, ki so si poleg sejmi* ogledali še proi/vodnjo Avionu" h.inike. < ■./.. Vabila in obvestila Gorenja vas, Železniki Razvojna agencija Sora in Društvo /a ra/voj podeželja Resje vabita v soboto od S. do 12, ure na tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. V Gorenji vasi bo \ bližini banke, v /ele/mkili pa pred pošlo Kmeli|e / ob močja škofjeloške regije bodo ponudile Izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca kruh i/ krušne peči, polke, piskole. i/delke i/ mleka m sadja, alkoholne pijače, med in i/delke domače ohr ti. Škofja I,oka Društvo rejcev drobmee Skolja loka pripravl|a v sodelovanju s kmeli|sko svetoval no llužbo v soboto strokovno ekskur/i|o na le/ersko in Solčavsko. Udeleženci se bodo na Jezerskem us tavili na Smrtnikovi kmetiji, k|ei deluje tudi lešini center za v/rejo ovnov jezersko solčavske pasme, ter pri kmetu Janezu Žagarju, ki redi ovce in se ukvarja tudi s pranjem volne. /. Jezerskega se bodo odprav ili v Matkov kot. kjer bo Matkov Klemen predstavil Itjo OVC m kmetovanje na tem območju, /a članV društva )e cena ekskurzije 4.500 tolarjev, za ostal* pa 5.000 tolarjev, v ceno so všteti prevoz, malica i'1 kosilo. Kmetijska IVetOValkfl (iermana Piv k bo Mm\ jemala prijave do četrtka do 9. ure na telefonski 11 \ ilki 51 12 703, ( ešnjica DrUŠtVO podeželskih /ena Selške dO line in kmetijska svetovalna služba vabita danes,v torek, ob pol Itirih popoldne v zadružne prostore Cešnjici na predavanje Mihaele Čeme o kolobarjeii JU na vilu Škofja Loka hitri, v sredo, ob pol s""'' popoldne ho v sepii sobi KOZ Škofja I oka na l';l11 predavanje o trajnicah v vrtu. Predavala bo Bernai da Strgar, ki ima s lem veliko izkušenj i/ lastneg* vrtnarskega centra v Črnučah. Po predavanju, 11,1 katerega vabita i hruštvo podeželskih žena l ubnik ,n kmetijska svetovalna služba, bo možno nekatC1 trajnice tudi kupiti t'./.. ••••••• TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si Z Janezom Pretnarjem po Peruju Hasta la vista, Peru! Ker je Cusco na 3326 metrov nadomorske višine, je največji problem turistov, kako se aklimatizirati. Poleg tega da je treba potrpeti dan ali dva, sta najboljši zdravili aspirin in kokin čaj. Radovljica - Pred dobrim letom dni se je skupina sedmih gorenjskih popotnikov s kombijem šestnajst dni potepala po Peruju. Vodil jih je Janez Pretnar iz Radovljice, prekaljen popotniški vodič, ki je bil v Peruju že kar nekajkrat. Potem ko smo z njim na teh straneh pred časom že popotovali po Kubi, nas je tokrat s fotografijami in drobci iz popotniškega dnevnika popeljal po deželi različnosti, kot je poimenoval domovino Inkov - Peru. "Sredina oktobra nas je Lima, perujsko glavno mesto z osmimi milijoni prebivalcev, pričakala v napetem, nervoznem pričakovanju. Naš hotel je v starem, kolonialnem delu Lime. Plaza de Armas je le lučaj stran, govorci pod mogočnim spomenikom osvajalca -konkistadorja inkovskega imperija Francisca Pizzara razlagajo mimoidočim vse mogoče, klopi in trate so polne mladih. Osvetljena vladna palača in katedrala delujeta pomirjujoče. Zavijemo proti jugu, proti trgu San Martin. Mnogo ljudi je na ulici de la Union, kjer je veliko trgovin in gostinskih lokalov, pa tudi neproidopravov, ki mimogrede okradejo naivne turiste. Na Plaza San Martin vre. Zborovanje sindikalnih organizacij je na vrhuncu. Vzneseni govorci pozivajo k nepokorščini in odstopu predsednika Fujimorija. Razplamteva se zadnje derjanje desetletja vladanja Alberta Fujimorija. sina japonski imigrantov... Naslednji dan smo že poleteli proti Cuscir, popku sveta, kot so ga imenovali Inki. Pogled na rdeče opečnate strehe Cusca me vedno prevzame, prav tako pa tudi čiste, zamolkle barve gričev, ki ga obdajajo, ter modrina neba. Nekdanja inkovska prestolnica se zaveda veličine preteklosti in je turistična meka Peruja. Ker je Cusco na 3326 metrov nadmorske višine, je največji problem turistov, kako se aklimatizirati. Poleg tega, da je treba potrpeti dan ali dva, sta najboljši zdravili aspirin in kokin čaj. Mnogi ob imenu koka takoj pomislijo na kokain. Resnica je drugačna, koka je poživilo, vendar jo Indijanci žvečijo ali pijejo njen čaj že stoletja. Druga zgodba pa je seveda kokain, ki ga izluščijo iz lističev kokinih grmov. S skupino si ogledamo trdnjavo Sacsayhuaman in cerkev Santo Domingo, zgrajeno na temeljih templja Korikancha. V njem so čuvali mumije kraljev -Inkov in njihovih žena. Vse odlikuje odlična gradnja, odporna proti potresom. Veliko bogastvo so uplenili španski osvajalci, ki Perujski turizem se po besedah Janeza Pretnarja spet pobira in devizni priliv je že presegel milijardo dolarjev. Največ turistov je iz ZDA, sledijo Evropejci, med njimi pa prevladujejo Nemci. Največ turistov obišče Peru julija in avgusta, in sicer zaradi stabilnega vremena in številnih turističnih prireditev. lavajoči otoki Uro OD TU IN TAM * Pogled svetovne javnosti uprt v Portorož V nedeljo se je v Portorožu začela letna Skupščina nemškega avtobusnega združenja RX)A i/ Kolna. Do četrtka bo pogled ne le nemške, temveč celotne svetovne strokovne javnosti na tem področju uprt v Portorož, saj ima RDA kol največja Strokovna /ve/a Združenj avtobusnih prevoznikov v svetu močan vpliv na mednarodne turistične tokove. Skupščine se Udeležuje več kot 250 avtobusnih organizatorjev, ki bodo do četrtka v portoroškem (irand Hotelu limona razpravljali o rc/ultalih in strategi .ji razvoja področja, poleg lega pa je letošnja skupščina tudi volivna -Izvolili bodo novega predsednika združenja. Slovenska turistična orga "i/acija, ki je bila skupaj s Turističnim združenjem Portorož glavna Pobudnica orgam/acije skupščine v Sloveniji, je na kandidaturi aktiv-00 delala kar tri leta. Vsaka skupščina RDA ima namreč izjemne promocijske učinke. 1'oleg uradnega tlela programa bodo udeleženci v Organizaciji ST< > obiskali tudi Piran, slovensko [stro, Postojnsko jamo 1,1 Lipico. Nemčija je najpomembnejši primarni trg za slovenski turi-/em Zavarovanje in registracija vozil > Odkup in prodaja rabljenih vozil > Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil Brutalno močni vodni skuter See-Doo GTX 4tec Hitri užitki med valovi Vodni skuter See-Doo GTX 4tec v razredu teh plovil predstavlja vrsto inovacij in ekstremne zmogljivosti, ki jih zagotavlja močan trivaljni štiritaktni motor. Zasnova športnega vodnega skuterja GTX je sicer že znana, a posodobljeni model se odlikuje s številnimi inovacijami in brutalno močnim motorjem, ki je prepričljiv tudi na področju porabe goriva in nizkih emisij izpušnih plinov. Povsem nov je agregat, ki je sodobno štiritakten, trivaljen z večtočkovnim vbrizgom goriva, zelo tihim delovanjem in odličnim izgorevanjem, ki zagotavlja nizko porabo goriva. Vbrizgavanje goriva je neposredno, kar omogoča tudi vžig brez uporabe čoka in kar 37-odstotno manjšo porabo goriva. Moč je 155 KM, kar je odličen rezultat za štiritakten motor, ki je v tem primeru precejšnje velikosti, in sicer 1494 kubikov. Velikostno je skuter kar zajeten, saj meri v dolžino 3,31, v višino 1,12 metra in približno toliko tudi v širino. Težak je 356 kilogramov, kar ga uvršča med težje skuterje predvsem zaradi težkega motorja. Je pa ta skuter zelo prostoren, saj ponuja veliko udobja kar trem potnikom. Gre torej za nekakšen visoko zmogljivi touring skuter, ki razvaja v vseh pogledih. Zajetna je tudi posoda za gorivo s 56,5 litra, ki omogoča odlično avtonomijo. Ob tem se skuter izkazuje še s številnimi inovacijami, ki so sploh značilne za znamko See-Doo. Nov je OPAS sistem, ki pomaga krmiliti skuter takrat, koje motor že izključen ali ko ne dodajamo več plina. Posebnost je tudi računalniško kodiran ključ, ki omogoča zaščito proti kraji. Pri See-Doo so poskrbeli tudi za večjo varnost manj i/kušenih voznikov. See-Doo ključ je mogoče sprogramirati tako, da vodni skuter dosega le polovico možnih vrtljajev ter s tem seveda manjšo hitrost. Poleg tega je tu še sistem D-sea-bel, ki zmanjšuje zvok mo- torja in zaokroža zelo temeljit športni skuter, ki je lahko tudi povsem krotek in prijazen do uporabnika. Pri See-Doo se torej res lahko pohvalijo z odličnim skuterjem in tudi z odlično ponudbo ostalih modelov. V svoji dolgi zgodovini so namreč prejeli številna priznanja, kot je nagrada za skuter stoletja, nagrada za design desetletja in nagrada za skuter leta 2001. Novinca in druge vodne skuterje na slovenskem trgu zastopa celjsko podjetje Ski&See. Miloš Milač Porsche Slovenija, d.o.o., ekskluzivni uvoznik in zastopnik, Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana, www.porsche.sl/seat Kaj boste kupili za 27.978* SIT mesečno? Dva para čevljev, svileno bluzo, komplet loncev, vrtalnik, voziček za punčko, nov avto? Seveda, odgovor je jasen. Cordoba 1.4 Stella z bogato serijsko opremo in ugodno finančno ponudbo bo vaša zvesta cestna družica. Izbrali ste SEAT Cordobo 1.4 Stella. SEHT auto emocićn Slika je simbol Bogata serijska oprema: servo volan, električni pomik sprednjih stekel, 2 zračni blazini, centralno zaklepanje Mesečni obrok kredita: 27.978* SIT Stroški kredita ob sklenitvi pogodbe: 74.280* SIT *Ponudba podjetja Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o.. je odvisna od valutnih razmerij in velja na dan 8. 4. 2002 ob naslednjh pogojih: 72 mesečnih obrokov, 30% polog, EOM (efektivna obrestna mera) znaša 13,59% in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunu. V EOM niso vračunani stroški, povezani z neizpolnjevanjem pogodbe, s prodajno pogodbo dobavitelja, z uporabo vozila, in stroški denarnih nakazil. 40 °/o popust v trgovini Firenze za vse metražne tkanine Praznujte z nami 4. obletnico poslovanja v sredo, 17. in četrtek, 18. aprila 40 % popust v Firenzah, Jenkova 4, Kranj Vabi vas Papillon, d.o.o., Ljubečna, Kocbekova 15, 3211 Škofja vas CERKLJE: prodamo kvalitetno novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 41 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 STRAŽIŠČE pri Kranju, urejena soseska, montažna stanovanjska hiša 125 m2 + mansarda, starost 22 let, obnovljena, vzdrževana, nadstrešek, pokrita terasa, 2x garaža, na parceli ca 650 m2. Cena ca 45 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. KOVOR pri Tržiču, nadstandardna, pred finalnimi deli, ca 450 m2 skupnih površin, na parceli 1400 m2, čudovita lokacija! Cena ca 67,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. Na območju celotne GORENJSKE prodamo več hiš različnih cenovnih razredov in velikosti.Za vse informacije smo vam na voljo na tel. 04/23 66 670. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/204-661 NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena = 58,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA - stara meščanska hiša, pritličje, nadstropje in podstreha, primerna za posl.-stan.dejavnost, cena ■ 22,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ. Drulovka - novogradnja hiša trojček vel. 12 x 7 m + terasa, parcela 380 m2 v 4.gr.fazi, cena = 35,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PREDDVOR - pritličje hiše primerno tudi za poslovno dejavnost 150 m2 za 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Primskovo - stan.hiša 9 x 10 m, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, parcela 650 m2, odlična lokacija, primerna tudi za dvodružinsko hišo, vseljiva takoj, cena = 36,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Jezersko, novejšo tristanovanjsko hišo, 228 m2, parcela 400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 LJUBLJANA okolica, dvojček 195 m2 v gradnji, dobra povezava s centrom, zelo ugodno, možna tudi izgradnja na ključ, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Naklo, večjo družinsko hišo, lahko 3 stan., TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, bližina, 2 stan. hišo 340 m2 na parceli 1.400 m2, prenovljena, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, bližina, prodam hišo v gradnji, 130 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Radovljica, bližina, skoraj nov atrijski dvojček, lepo naselje, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Naklo okolica, enodružinsko hišo na večji parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 NAKLO ugodno prodamo samostojno, enonadstropno hišo z vrtom, 9,5 x 9,5 m na parceli 720 m2, možnost izdelave mansarde, vsa podkletena, cena po dogovoru, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, VODICE prodamo manjše, vrstne HIŠE v izgradnji (III. pod.f. ali na ključ) na parceli 180 - 400 m2, uporabne površine 120-240 m2, cena od 125.000 EUR dalje. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, iee V centru Preddvora prodam POLOVICO HIŠE z lastnim vhodom in dvoriščem 68 m2, 500 sadovnjaka. C 031 /449-038 4317 NAKLO 1/2, 64 m2 + 1318 m2 zemljišča (zazidljivo), odlična lokacija, B 031/397- 946 5389 Na dolenjskem prodam HIŠO z gopso-darskim poslopjem in nekaj zemlje. "B 031/292-281 5393 KRANJ - ZG.BITNJE prodam STAREJŠO HIŠO, v izmeri 9x7 m, na parceli 613 m2, na mirni lokaciji. "B 031/210-320 5415 ZLATO POLJE, 1/2 HIŠE komplet obnovljeno in opremljeno z vrtom in leseno loo. Cena 13,6 mio SIT, prodam, "B 23-15-600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 5420 Agent Kranj \nepremicmnamii NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493 telefon: 04/2365 360, 2365 361 KRANJ - ČIRČE, PRODAMO VEĆ OBNOVLJENIH STANOVANJ RAZLIČNIH KVADRATUR, Z VEMI PRIKLJUČKI, LASTNIM PARKIRNIM PROSTOROM, VSELJIVO SEPTEMBRA 2002, CENA PO DOGOVORU. PRI NAKUPU OBNOVLJENIH STANOVANJ NI PROVIZIJE._ KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja, v pritličju 64,42 m2,64,60 m2 in 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vseljiva takoj in opremljena z vsemi priključki. ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 52,30 m2,3. nadstropje nizkega bloka, balkon, vseljivo maja 2002. KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 39,20 m2, 5.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivostin cena po dogovoru. DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 68,50 m2, 6.nadstropje, opremljena kuhinja, balkon, vsi priključki, vseljivo v treh mesecih. KRANJ - BEGUNJSKA UL, prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje 47,50 m2, III. nadstropje, opremljena kuhinja, balkon, vsi priključki, vseljivo julija 2002. KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 56,80 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. TRISOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 91 m2, 6.nadstropje, balkon, vsi priključki, vsetji-vost in cena po dogovoru. ŽIRI, prodamo trisobno stanovanje 73 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo TAKOJ. HIŠE NAKLO, prodamo tristanovanjsko hišo staro 27 let, z novejšim prizidkom, 1081 m2 zemljišča. Hiša se prodaja po delih: * stanovanje v prizidku, cca 100 m2 površine, dve garaži; * stanovanje v pritličju hiše, cca 100 m2 površine, klet in garaža; * stanovanje v prvi etaži stanovanjske hiše, cca 94 m2 površine in neizdelana mansarda cca 30 m2. Vsa stanovanja imajo lasten vhod, možnost nakupa v celoti. KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo polovico stanovanjske hiše - prva etaža in mansarda, 60,68 m2 stanovanjske površine, nova kritina, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. POLJANE, prodamo tristanovanjsko hišo, dimenzij 9,5 x 15 m, 635 m2 zemljišča, sončna lega, vsi priključki, možnost nakupa po etažah ali v celoti, prevzem možen takoj. _PARCELE_ SPODNJE LANCOVO, prodamo lepo sončno ^a/idljivo parcelo 1057 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, prevzem možen takoj. KUPIMO NA RELACIJI ŠKOFJA LOKA - KRANJ - RADOVLJICA, kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 1000 m2. KRANJ, kupimo več garsonjer različnih cenovnih razredov, za znane interesente. ŠKOFJA LOKA, kupimo več stanovanj različnih kvadratur in cenovnih razredov. ODDAMO NAKLO, v dolgoročni najem oddamo poslovno stanovanjski objekt 470 m2, pritličje in 1.nadstropje, z lastnim parkiriščem, primeren za poslovno, trgovsko, gostinsko ali drugo dejavnost. SELCA prodamo stanovanjsko hišo dvojček 160 m2 površine velikost zemljišča 425 m2 hiša je na lepi ravni in sončni legi vseljiva takoj. LOKA nepremič. 50-60-300 5457 ŽELEZNIKI prodamo starejšo delno leseno stanovanjsko hišo cca 60 m2 stan.površine z vrtom, možnost bivanja prevzem možen takoj. LOKA neprem. 50-60-300 5458 AMBROŽ pod Krvavcem, prodamo novogradnjo stan. hišo 13x11 m 4. gr.faza, klet. pritličje, mansarda v skupni izmeri 340 m2 uporabne površine, velikost parcele 600 m2 z vso dokumentacijo. LOKA neprem. 50-60-300 5459 IZGUBLJENO Pred 14 dnevi se je med Radovljico in Tržičem IZGUBILA NEMŠKA OVČARKA Miša. Ima kovinsko ovratnico. B 530-95-55,031/392-746 5403 KOLESA Prodam novo DEKLIŠKO KOLO na torpedo, vijolične barve, ugodno. S 533-65-78 Prodam FANTOVSKO KOLO, 8-12 let. S 5963-224 5357 Prodam OTROŠKO KOLO 14" dobro ohranjeno za 8000 SIT. Đ 514-66-66 5414 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI les, ostale vrste lesa po dogovoru. Les prevzamemo tudi na panju. NOVE CENE! Brazda.d.o.o., Poljšica 6, Podnart, 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637 4247 ODKUPUJEM LES na panju, plačilo takoj. g 041 /584-233_4553 Kostanjevo HLODOVINO kupim. "B 041/562-892 5368 Kupim ohranjen MOPED AVTOMATIK APN. S 031/224-238 5379 Kupim suhe JESENOVE IN HRASTOVE PLOHE in DESKE, B 574-39-56 5471 Kupim avtomobilsko PRIKOLICO z a testom in TRAKTORSKO KIPER PRIKOLICO. B 031/343-177 5484 LOKAL ODDAM BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 23-69-333 167 Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franšizno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959 MOTORNA KOLESA Prodam SKUTTER TAYPHOON I. 95, izredno ohranjen, cena 155.000 SIT. 9 040/55-20-15, po 16. uri 5344 TOMOS AVTOMATIK, ohranjen z veliko rezervnimi deli. TT 041/608-626 5359 Ugodno prodam MOTOR APN 4 Tomos. "B 5123-265 5482 OBLAČILA Bodoče mamice - v ORHIDEJI DOBITE VSA OBLAČILA! Tomšičeva 23, Kranj B 20-26-48 3 4506 Prodam KOMPLET ŽENSKO NARODNO NOŠO za večjo postavo-Gorenjsko. B 2311-642 5356 Prodam OBHAJILNO OBLEKO za fanta (12 let) in birmansko OBLEKO 14 let, cena za komplet po 6000 SIT. B 5945-078 5399 OTR. OPREMA ZIBELKA, stajica, voziček Inglesina kombiniran, nahrbtnik in druga oprema, ugodno. S 51-46-920, po 16. uri 5348 Prodam AVTOSEDEŽ, nahrbtnik za nošenje otroka, sedež za kolo, tricikel. B 031 /366-933 5355 Prodam dve otroški POJSTELJICI z vso opremo, ZIBKO brez opreme, VOZIČEK marelo Peg Perego in dvaAVTOSEDEŽA. B 204-25-34 5391 Prodam otroški sedež za na kolo znamke Hamax. B 2311-228 ali 031/531-910 5477 CERKLJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, cca 900 m2, cena je 17.250 SIT/ m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 POLJANSKA DOLINA - GORENJA VAS, okolica, prodamo zazidljivo parcelo, v izmeri 600 m2, za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stanovanjskih hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - MEDVODE, kupimo 2.000 -3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ-KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Šk. Loka posl. prostor, primeren za salon, 130 m2, parkirišče in pisarne različnih izmer, zelo dobra lokacija Kranj, gostinski lokal, 78 m2, upor. dov. je, ni odkupa inventarja, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 PRIMSKOVO oddamo POSLOVNI PROSTOR, 42 m2. B 041/933-028 386*- KRANJ - ŠENČUR, oddamo poslovne prostore - 50 m2 s skladiščnimi prostori - 50 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886. Primskovo 2 opremljeni pisarni -6 EUR/m2, 50 m2 ob Cesti Staneta Žagarja; skladišče FRAST, d.o.o. 04/25 15 490 041/ 734 198 KRANJ - posl.prostor 18 m2 + sanitariji, Vodovodni stolp - 73 m2 v pritličju, 3 pisarne po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - gostinski lokal 50 m2 z odkupom inventarja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V najem oddam ali prodam manjši TRGOVSKI LOKAL v Kranju. B 20-26-483 4505 V Radovljici na Linhartovem trgu ODDAM POSLOVNI PROSTOR 18 m2, pisarna, friz-erija itd. B 041 /941 -283 5400 LOKAL PRODAMO Kranj,nebotičnik, pisarne različnih izmer, lahko posamezno ali skupaj, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, okolica, prodam posl.stan. objekt na veliki parceli, možna gostinska dejavnost in druge storitvene dejavnosti, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRIŽE - prodamo trgovino 64 m2 In zemljišče 205 m2. Cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ, pri centru - trgovski objekt 435 m2 v pritličju, 2 skladišča, cena ■ 172.600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, okolica - večja stan.hiša z gostiščem v pritličju (180 m2) na parceli 385 m2, cena = na 42,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme - 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 1877 Štiridelno ŽELEZNO VRATNO KRILO dim. 4x4 (5 kos). B 50-23-530 ali 041 /648-962 PRIDELKI LIGUSTER, sadike za živo mejo, ugodno prodam. Vovk, Lesce B 531-83-14, 031/370-428 5122 Prodam KRHUE iz neškropljenih jabolk. B 51-20-495 5350 Prodam BALIRANO SENO. Šmartno 10, 2521-087 5358 Prodam 4 oglate BALE SENA. Poljanska c. 20 A, Šk. Loka, 041/77-44-79 5404 Prodam uležan HLEVSKI GNOJ in prese-jano VRTNO PRST, dostavim-okolica Kranja. B 23 26-426 5418 Prodam DOMAČE HRUŠKOVO ŽGANJE (tepka). B 031/439-286 5422 Prodam dobro SENO in dobro uležan GNOJ. Valant, Bodešče 17, Bled 5451 POSESTI ndom plan | družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d, kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/2O68-700, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433 CERKLJE okolica prodamo zaz. parcelo 500 m2 z lok. dovoljenjem za gradnjo stan. hiše, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, OLŠEVEK prodamo sadovnjak na robu vasi, cca 500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 V bližini Škofje Loke: počitniški objekt na parceli 890 m2 prodamo za 31,0 mio SIT K3 KERN d.o.o., tel. 0'4 202 13 53, 202 25 66 RETNJE prodamo zaz. parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 700 m2, 6,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69- 333 1912 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, CERKLJE, RADOVLJICA, BLED in okolica KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE za znane kupce. Plačilo-GOTOVINA! DOM nepremičnine, 202-33-00, 23-69-333 4058 BITNJE - okolica: KUPIM KMETIJSKO ZEMUIŠČE ali GOZD. v 041/640-949 Prodam starejšo hišo v Kranjski Gori na parceli cca. 1.600 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 LESCE - HRAŠE, prodamo, zelo lepo, zazidljivo parcelo 566 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem, cena je 11.500.00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 9,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 Za znanega kupca z gotovino kupimo v Kranju z okolico zazidljivo parcelo, lahko s starejšim objektom, tudi gospodarskim. Nepremičninska družba LOMAN, d.oo., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 29.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 BLED, Gorje - zazidljiva parcela 480 m2 z lokacijsko odločbo, cena = 7,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o.,- tel. 04 202 13 53, 202 25 66, BITNJE pri Kranju, 1800 m2, ravna, ob cesti, možna poslovno stanovanjska gradnja. Cena: po dogovoru. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. LAHOVČE pri Cerkljah, ca 800 m2, ravna gradbena parcela, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. PRIMSKOVO pri Kranju, 1300 m2, ob zelenem pasu, z objektom primernim za nadomestno gradnjo ! Cena: po dogovoru. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. TRŽIČ- Ročevnica: Prodamo zazidljive parcele, različnih velikosti, potrebno urediti infrastrukturo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, cena = 33,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, ZAZIDLJIVE PARCELE PRODAM: DOVJE, 683 m2, zazidljiv, GORIČANE, 402 m2, lokacijsko dovoljenje, NOVA VAS, 1505 m2, zazidljiva, BLED okolica 693 in 617, zazidljiva, KUPUENIK 360 m2, zazidljiva, Zg. Jezersko, 736 m2, zazidljiva, kom, urejena, MLAKA pri BEGUNJAH 3.085 m2, kom. urejena, lok. dov., možnost razdelitve. B 031/397-946 5388 ŽELEZNIKI prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, možna nadomestna gradnja, parcela je v bližini ceste, dostop urejen. LOKA neprem. 50-60-300 5461 ŠKOFJA LOKA prodamo 4100 m2 veliko zazidljivo parcelo, namenjeno za proizvodno poslovno dejavnost. LOKA nepremičnine, 50-60-300 5462 Prodam VRTNO HIŠICO (8m2) in vikend parcelo (450m2) na Štajerskem. B 040/724-375 5481 V Žirovnici Zabreznica prodamo 1800m2 veliko zazidljivo parcelo, Jesenice center 1000m2 prodamo gradbeno z gradbenim dovoljenjem, cena 8 mil sit. V Hrašah prodamo gradbeno parcelo v izmeri 570m2. Lokacijsko urejeno. Blejska Dobrava prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2000m2. cena po dogovoru. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444 V okolici Kranja prodamo obnovljeno gostilno z dolgoletno tradicijo 70 sedežev + 80 sedeže na terasi, poleg se proda tudi hiša (lahko posebej) v izmeri 400m2 Vse stoji na kompleksu zemljišč v izmeri 1500m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Radovljica, zaz. parcelo, 2.400 m2, na njej že nov objekt z vsemi priklj., zelo ugodno, možna posl. stan. namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šenturška gora, zazid. parcelo, 800 m2, lahko za vikend ali hišo, tudi posl. stan. namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Jezersko, zazidljivo parcelo 1.300 m2, odprta in sončna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Bitnje, zazidljivo parcelo cca. 1.600 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 POZNANSTVA Rad bi spoznal dekle, ki je bilo 10.4.2002 okoli 15.30 ure v ZD Škofja Loka, na rentgenskem slikanju. Izmenjala sva si nekaj besed, ko si odšla si rekla "adijo". Spomni se fanta v kavbojkah in modri srajci, Če me želiš spoznati je moja telefonska številka pod Šifra: SPOZNAJVA SE 5385 RAZNO PRODAM Prodam MEŠANA DRVA bukev, gaber In javor večjo količino. B 51-22-654 5349 Prodam SENO in GUMI VOZ 16 col. B 533-00-11 5387 Prodam bukova ali mešana DRVA ter suhe hruške. "B 51-28-160 5395 Prodam GRADBENO BARAKO, ŠTEDILNIK 2P+2E, HLADILNO OMARO 240 I, POSTELJA za mladostnika z jogijem, vse v odličnem stanju. "B 041 /786-244 5423 Večjo količino suhih BUKOVIH DRV, prodam, ob asfaltni cesti, 4 km od Podnarta. Cena 7000 SIT/m nad 10 m preskrbim prevoz. "B 533-00-33, 537-51-36 5449 STANOVANJE NAJAMEMO NAJAMEMO: ENOSOBNO in DVOSOB-NO stanovanje v Kranju , Radovljici in Škofji Loki, hišo v Kranju in Škofji Loki. FRAST, d.o.o. 04/25 15 490, 041/ 734 198 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Huje 2 ss z bivalno kuhinjo, cca 75 m2, popolnoma obnovljeno in delno opremljeno, lastno parkirišče, 70.000 sit/mes, varšč i na, STAN OVAN J A NAJEMEMO KRANJ z okolico opremljeno 1-2 ss za par brez otrok. KRANJ Huje oddamo nadstandardno meščansko stanovanje z vrtom in lastnim parkiriščem, cca 130 m2, 4ss+k, vsi priključki, 136.000 SIT/mes. KRANJ Šorli-jevo nas. 2 ss, opremljeno, 63m2/L, vsi priklj. balkon, 63000 SIT/mes,letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 166 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 68 m2/IL, opremljeno, 70.000 SIT/mes, predplačilo, KRANJ Zlato polje 2 ss v hiši, 70 m2/PR, opremljeno, samo paru brez otrok in študentom, 85000 SIT/mes, stroški všteti, KRANJ Zlato polje 2 ss, 53 m2/ll, delno opremljeno, 58000 SIT/mes, 3 mes. predplačilo, KRANJ Planina II 2 ss, 68 m2/l..opremljeno, 70.000 SIT/mes+varščina, KRANJ Huje 2 ss, 80 m2/PR, opremljeno, 67000 SIT/mes+varščina, CERKLJE okolica garsonjero, 30 m2, opremljeno, 50.000 SIT/mes. stroški všteti. DOM NEPREMIČNINE, 202 3300, 23 69 333, 041/333- 222 3876 Sp. Gorje - oddam 2 sobno stanovanje, opremljeno, CK, SATV, balkon. "B 00-41-786-591-232 5059 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo 2 ss obnovljeno z biv. kuhinjo, 75 m2, CK, 68000 SIT/mes.varščina, KRANJ Šorlijevo nas. oddamo 2 ss delno opremljeno, 63 m2/l., vsi priklj, 63000 mes. predplačilo, KRANJ Planina II oddamo GARSONJERO ali 2ss v hiši, cca 50 ali 70 m2, opremljeno, paru brez otrok, 46000 SIT/mes ali 63000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 5446 KRANJ - Šorlijevo naselje, oddamo 2ss, 63 m2, najemnina je 63.000 SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - PLANINA, oddamo 3ss, popolnoma obnovljeno, neopremljeno, najemnina je 57.000 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ, oddamo 2ss, 42 m2, v 4. nad., lepo, opremljeno, mesečna najemnina je 56.000 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 ODDAMO opremljena stanovanja: Visoko-3ss, garsonjero; Šorlijevo naselje- 2ss; Planina - garsonjero, 2ss, 3ss, Šenčur - 3,5 ss z vrtom. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 PREDVOR: Oddamo 3SS, 80m2, III. nad. opremljeno, vsi priključki,takoj vseljivo. Kranj: Oddamo v najem 2SS, 48m2, IV nad.delno opremljeno, možen prevzem takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 Kranj, Planina I - 2 SS 60 m2 v 3.nad., oprema kuhinja, 1 SS 38 m2 brez opreme, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STAN. OPREMA Prodam MIZO, dva tola, pograd. "B 041 /848-693 klop in otroški 5378 OMARO in MIZO za dnevno prodam, cena simoblična, ploščice bele 15x15 25 m2, prodam. B 2311-196 5419 STORITVE ASFALTIRANJE DVORIŠČ, CEST, DOVOZNIH POTI, TLAKOVANJE DVORIŠČ. IZKOPI IN ODVOZI, PREVZEM KOMPLET ZIDARSKIH DEL, NOVOGRADNJE IN ADAPTACIJE, STEKLARSKA, KERAMIČARSKA DELA IN FASADE. Gradbeni inženiring, Trg talcev 8, Kamnik, 01/831-72-85,031/369-520 36n Izdelava podstrešnih STANOVANJ, polaganje vseh vrst lesenih oblog ter obnova kuhinj in ostalega pohištva. Planinšek, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, "B 2531-673, 031/751-474 3701 IZDELAVA VSEH VRST FASAD. NOTRANJIH OMETOV in BETONSKIH ŠKARF, SANACIJA STARIH FASAD in POLAGANJE TLAKOVCEV. NOVOGRADNJE - OD TEMELJA DO STREHE. Babic Miloš, s.p., Begunjska 9, Lesce, tel.: 041/622-946 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN •••••• ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI/ andrej.zalar@g-glas.si Torek, 16. aprila 2002 Alpski večer na Bledu Bled - Najmanj petindvajset ansamblov bo letos nastopilo na 16. Alpskem večeru na Bledu, na katerem bo tudi tokrat Gorenjski glas glavni medijski sponzor. V malooglasni službi v Gorenjskem glasu že prodajamo vstopnice za letošnjo prireditev, ki bo 11. maja. Tudi za letošnji Alpski večer bomo v prihodnjih številkah objavili nagradne kupone. Med bralce, ki bodo pravilno odgovorili na nagradna vprašanja, bomo izžrebali 16 nagradnih vstopnic. Glavna nagrada pa bodo vstopnice za Alpski večer pri Glasovi mizi v dvorani. In kateri ansambli bodo nastopili na letošnjem Alpskem večeru? Poleg Alpskega kvinteta bodo še Alfi Nipič z muzikanti in Avsenikov tercet, ansambel Franca Miheliča, Štirje kovači, Igor in zlati zvoki, Slapovi, Vesele Štajerke, Planšarji, Primorski fantje, Vitezi celjski, Gregorji, ansambel Jo-žovc in plesalci Mojce Horvat, ansambel Svetlin, ansambel Roberta Zupana, Sredenšek sexstet, Tulipan, ansambel Anje Burnik s prijatelji. Polka punce, Trio Leben, Tri Roberta Goterja in drugi. Vstopnice za letošnji 16. Alpski večer dobite v Agenciji Kompas Ansambel Anje Burnik s prijatelji na Bledu ali v Gorenjskem glasu (malooglasna služba), kjer jih lahko tudi rezervirate po telefonu na številki 04/201-42-47. A. Ž. MEGA LESTVICA RADIA SORA EE _=EEE Vsako drugo sredo med 17.30 - 19.30. Predstavljamo vam--__ najnovejše skladbe doma in v svetu! Gostimo ZZ~ glasbenike iz vse Slovenije! Glasujemo za NAJ skladbo Mega lestvice! Vsako oddajo tudi nagrade! Glasujete lahko tudi s kuponom Gorenjskega glasa, le obkrožiti morate: MEGA LESTVICA RADIA SORA Ime in priimek: .................................................................... Naslov:........................................................ ................ Predlog za gosta: ................................................................. Glasujem za: (obkrožite) 1. Jan Plestenjak - Bela noč 9. Tinkara Kovač - S tabo 2. Magnifico - Kraljevska pojedina 10. Cher - Song for the lonlev 3. Severina - Mala je dala 11. Jimmy - Nova blue jeans generacija 4. Miran Rudan - Kristina 12. Jewel - Standing stili 5. Make up2 - Ne dam 13. Lura Pausini - Una storia che vale 6. Los ventilios - Ne gledam nazaj 14. Sasha Turn it into vsomething special 7. Colonia - Prvi i zadnji 15. Michael Bolton - Only woman like you 8. Parni valjak - Dok je tebe V tokratni oddaji je bilo zanimivo saj ste lahko spoštovani poslušalci glasovali tuši preko SMS B0X -a. S pomočjo vašega telefonskega glasovanja in preko SMS B0X - a se je stanje na Istvici precej spreme-nilio, vendra še ni dokončno. Do 24 aprila, ko bo spet na sporedu MEGA LESTVICA RADIA SORA, pričakujemo tudi vaše dopisnice, ki jih čimprej pošljite na naš naslov Radio Sora, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka - oddajo vodim Ines Voršič Glasba in smeh na Visokem V soboto, 20. aprila, ob 20. uri bomo skupaj v kulturni dvorani na Sovodnju. Visoko - Predzadnja letošnja prireditev pod naslovom Veselo v pomlad, ki je bila v soboto zvečer v dvorani doma krajanov na Visokem, je bila zares vesela prireditev in nekaj posebnega. Čisto zares smo bili pred prireditvijo kar malce zaskrbljeni zaradi obiska, saj se zadnje čase v dvorani na Visokem ne dogajajo prireditve ravno pogosto, ljudje pa se potem obiskovanj takšnih dvoran kar nekako odvadijo. Razen tega pa je bilo v okolici v soboto vrsto drugih dogajanj. Ko pa se je prireditev kakšno minuto po osmi uri zvečer začela, je bila dvorana polna. Na prireditev pa so poleg Visočanov prišli tudi številni drugi iz različnih krajev. Sicer pa so vsi skupaj tudi imeli kaj videti. Poleg domačinov, ko so se predstavili kitarist Tadej Pelko, harmonikar Primož Zupančič, ci-trarka Barbara Žunič in plesalca Eva Kuhar in Miha Juvan, sta v zanimivem pogovoru z Jožetom Košnjekom predstavila delo tudi Ivan Gros, predsednik KUD Valentin Kokalj Visoko oba organizatorja in sicer predsednik Kulturno umetniškega društva Valentin Kokalj Visoko Ivan Gros in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Visoko - Milje Zdravko Žagar. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli seveda tudi gostje, med katerimi so bili pevca Tjaša in Antonijo, svetovna prvakinja v igranju Jurjev sejem v Gorjah Gorje - Jurjev sejem v Gorjah, ki ga vsako leto pripravi krajevna skupnost Gorje v občini Bled, je postal poznana, priljubljena, tradicionalna prireditev. Številni obiskovalci, ki pridejo v Gorje vsako leto iz različnih krajev Slovenije, si lahko ogledajo sprevod konjenikov in konjskih vpreg, na številnih stojnicah pa lahko izbirajo med domačimi izdelki in pridelki domačinov ter drugih razstavljavcev. Prireditelji pa skupaj z Gorenjskim glasom, ki je tudi tokrat glavni medijski sponzor, pripravijo vsako leto tudi zanimiv zabavni program. Tako tudi letos pripravljajo poseben program, ki se bo začel v soboto, 27. aprila, ob 15. uri v pokritem šotoru v Gorjah. Poleg gorjanskih fantov, otroške folklorne skupine, učencev osnovne šole Gorje in domačih harmonikarjev bodo nastopili še pevca Tjaša in Antonijo, svetovna prvakinja Kristina Pahor, ansambli Obzorje, Tihojla, Tulipan, Storžič, Countrv Holics in drugi. Sejem se bo začel že v soboto, 27. aprila, dopoldne s prodajo na stojnicah, različnimi igrami in nastopom pihalnih orkestrov in podelitvijo nagrad. Zvečer pa bo nastopil ansambel Štajerskih sedem. V nedeljo, 28. aprila, pa bo po dopoldanski Jurjevi maši ob 11.30 povorka konjenikov in vpreg ter narodnih noš z godbami skozi gorje. Popoldne pa se bo po koncertu godb nadaljevala zabava s plesom. A. Ž. Zdravko Žagar, predsednik PGD Visoko-Milje na diatonično harmoniko Kristina Pahor, za smeh je poskrbel humorist Marjan Naglic, za lepe viže pa ansambli Tulipan, Zarja, Fantje z vasi in Country Holics. Žrebali pa smo tudi nagrade, ki so jih med drugim prispevali tudi Vigred, d.o.o.. ki letos praznuje 20-letnico, Mercator Gorenjska, Merkur, Zavarovalnica Triglav in Gorenjski tisk Kranj. Prireditev Veselo v pomlad na Visokem, katere glavni pokrovitelj je bila občina Šenčur z županom Francem Kernom, je bila tudi uvod v praznovanje s številnimi prireditvami ob prazniku občine Šenčur. Zaradi zadržanosti župana pa je pozdravil obiskovalce in nastopajoče in poudaril nekaj dosežkov v občini ob prazniku podžupan Miro Koželj. Še zadnja letošnja prireditev Veselo v pomlad pa bo to soboto, 20. aprila, ob 20. uri v kulturni dvorani na Sovodnju. Kdo bo z nami na Sovodnju, pa v Gorenjskem jlasu v petek, 19. aprila. Andrej Zalar Vstopnice za stevardese Kranj - V soboto, 20. aprila, ob 20. uri bo v dvorani na Primskovem pri Kranju na programu komedija Stevardese pristajajo. Gorenjski glas, glavni medijski sponzor in Špas teater iz Mengša namenjata bralcem za pravilni odgovor šest nagradnih vstopnic. Pokličite jutri, sreda, 17. aprila, med 12. uro in 12.30 na številko 04/201-42-00^ Nagradno vprašanje pa je: Kdo je žlahtna komedijantka v komediji Stevardese pristajajo, ki je najboljša komedija leta. A. Ž. SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733*709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe. Delamo tudi fasade. Hitro in poceni. V 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.no., Cegelnica 48 b, Naklo ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. Adrovič&Comp , Jelovška 10, Kamnik, 041/680-751, 01/839-46-14 4767 Asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, tr 236-68-40, 041/776-792, Čajič Marija s.p , Kidričeva 4b. Kranj 4823 IZVAJAMO VSA ZIDARSKA DELA, notranje omete, fasade, adaptacije, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom, It 031/652-694, SGP Bytyqi Skala, Struževo 3A, Kranj 4882 POLAGAMO LAMINTA PANELNI PARKET. PLUTO, TEKSTILNE IN PVC TALNE OBLOGE - UGODNE CENE! POLAGANJE TALNIH OBLOG ROBY, 041/51-41-39, Robert Kuzma.s.p., Fužinska ul. 23, Škofja Loka 4965 VZDRŽEVANJE STANOVANJ, ADAPTACIJE, POLAGANJE LAMINATA, PLUTE, VSEH STENSKIH, TALNIH IN STROPNIH OBLOG, MONTAŽA POHIŠTVA TER VSA PLESKARSKA DELA KVALITETNO IN UGODNO. V 23-81-900, 031/379-256, JB SPLOŠNA ZAKLJUČNA DELA, JAGODIC BENJAMIN S.P , ZLATO POLJE 3, KRANJ Delamo vse FASADE in NOTRANJE KLASIČNE OMETE. V 040/770-125, 031/578-796, Zidarstvo-fasaderstvo, Paradiž 7, Tržič 5i85 NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV in OSTALIH ZELENIH POVRŠIN. SVETOVANJE tT 231-27-22, Lazič Anjuta, s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 5238 Krovsko - kleparska dela, z vsemi vrstami kritin, konkurenčne cene in dolgotrajna garancija. It 01/511-13-39, 031/230-824, CO - SAN d o.o., Stegne 27, Ljubljana MN Zidarska, ostala gradbena dela in zaključna dela, konkurenčne cena in dolgotrajna garancija. tt 01/511-13-39, 031/230-824, ČO - SAN d.o.o , Stegne 27, Ljubljana 5383 STROJNI OMETI- notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni Tf 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5467 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA od temeljen do strehe, tudi fasade. Delamo hitro in poceni. "B 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.no, Cegelnica 48 b, Naklo 5472 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR, popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K, 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 16,1 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan. površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT.KRANJ Vodov stolp lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll., CK plin, tudi menjamo za 1 ss v PR z doplačilom DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,23-69-333 166 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj , balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Planina li 1 ss, 39,1 m2/VII., 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr, nizek blok, vsi priklj., 7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2, 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalne površine, 14,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss (oz 4ss), obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 908 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, 52 m2/PR, etažna CK elektrika, plin do bloka, 12,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss, obnovljeno, 82 m2/ll, etažna CK olje, KRANJ Zlato polje 1 ss+4, 41,40 m2/IL, plin do vrat, ZAPUŽE novejše 1ss,4 7,49 m2/L, lega V-Z, balkon, vsi priključki DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 23 69-333 2677 STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ Bistrica 1 ss, 48 m2/l. balkon, klasično ogrevanje, 8,55 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., balkon, CK, Z lega, 9, 1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, obnovljeno, 50,40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priključki, balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, vsi priključki, ni balkona, 13 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, sončno 2 ss, 66 m2/lll., vsi priklj. balkon, 15,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2023300, 2369-333 3064 KRANJSKA GORA-Bezje, 3 ss, 71 m2, III. nad., opremljeno, prodam za 16,5 mio SIT B 041/767-424 4674 Šk Loka - Frankovo nas : 2SS. 58m2, IV nad. zelo lepo vsi priključki, plačilni pogoji in rok izselitve dogovor, možen nakup tudi garaže ali pokritega garažnega nadstreška ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KAMNIK: Prodamo popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, 63m2, pritličje + garaža, lastna CK na plin, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 TRŽIČ-mestno jedro : Popolnoma obnovljeno 1 SS v več stanovanjski hiši, zelo lepo nova kuhinja, + vrt, takoj vseljivo, zelo ugodno. Mestno jedro: Nova popolnoma opremljena garsonjera, 33m2, I.nad, takoj vseljiva ugodno. ITD ► NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 Kranj - Planina I: Prodamo zelo lepo 2SS z atrijem. 60m2, vsi priključki, mirna lokacija, cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 Kranj-Planina I: Lepo 2SS+2 kabineta, l.nad.vsi priključki, dva balkona, takoj vseljivo. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 POLJANE pri Šk.Loki: V več stanovanjski hiši prodamo dva 3SS,cca 140m2 stan. površine, vsi priključki, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ-Planma III : 2SS + 2 kabineta, 83m2, II.nizek blok, vsi priključki ITD t NEPREMIČNINE Tel: 031/800 -004 KRANJ-Planina III: Prodamo zelo lepo 2SS, 61 m2, VII. nad takoj vseljivo, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,040/204-661 RADOVLJICA-Žagarjeva: Prodamo 2SS 63m2, II.nad.vsi priključki,zelo sončno ITD t NEPREMIČNINE Tel 031/800 -004 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 52 m2 v pritličju, nova kopal., cena ■ 12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ. Vodovodni stolp - 2 SS 47,5 m2 v 3.nad., zadnje, CK lastna, cena =11,9 mio SIT, 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v 2.nad., cena - 13,7 mio SIT, 2 SS 66 m2 pritličje, vsi priključki, cena - 13,3 mio SIT. K3 KERN d.o.o , tel 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ. Zlato polje - 2 SS 70 m2 v 1 .nad., lastna CK, cena ■ 15,5 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena - 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. tel 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, talno gretje, cena - 17,8 mio SIT, 3 SS 77,7 m2 v 4.nad., cena -15,8 mio SIT (v račun tudi manjše stan ), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v 1nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanie ali poslovne prostore, cena ■ 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 1 G 29,8 m2 v 5.nad., ločena kuhinja, cena - 9,7 mio SIT, 1 SS 39 m2 v 7nad., cena - 10,3 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena = 14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena - 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 1 SS 44,4 m2 v 7nad., predelano v 2 SS, cena ■ 10,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 3 SS 88,70 m2 v 6.nad., cena - 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 55 m2 v 1 nad , zastekljen balkon, cena = 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Frankovo n. - 2 SS 49 m2 v pritličju z atrijem, cena ■ 13,3 mio SIT, ločeno tudi garaža,K3 KERN d.o.o., tel. 04 '»202 13 53, 202 25 66 KRANJ - Kidričeva, prodamo garsonjero, nad poslovnim centrom, 26 m2. opremljena, cena je 7.7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo 2ss, 56 m2, v 3. nad., v starejšem bloku, nadstan-dardno, opremljeno, z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss ♦ kabinet, opremljeno, nad-standardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,4 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v 1. nad., vsi priključki, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem - 50 m2, cena je 13,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 BLED - prodamo, 2ss, 57 m2, v pritličju, starejši, nizek blok. Cena po dogovoru IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 TRŽIČ-DETEUICA, prodamo 3ss, 80 m2, v pritličju, nadstandardno, vsi priključki, zelo lepo, vredno ogleda, cena je 15,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad , vsi priključki, zelo lepo ohranjeno, vredno ogleda, cena po dogovoru, ( v račun vzamemo enosobno stanovanie v severnem delu Kranja) IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - Ravne, prodamo 3ss, 75 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA II., prodamo 4ss, 80 m2, v 3. nad., 2 balkona, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA III., prodamo lepo, vzdrževano 3,5 ss, 80 m2, v pritličju, z atrijem, lastnim vhodom in svojim parkirnim prostorom, cena je 20,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo lepo, obnovljeno, 3ss, 80 m2, pritličje, vrt, možnost nakupa 2 garaž IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 PLANINA 3: prodamo 1SS+KABINET. 53 M2, nizek blok. 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041 / 734 198 Kidričeva: prodamo opremljeno 2ss, 61 m2, ugodno FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 1: prodamo 2 + 2ss, 1nad, 18,6 mio FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198_ Planina 1- prodamo čudovito 3ss, 78 m2, 16,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/626581_ Planina 1: prodamo moderno 3ss, 85m2, 18 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 19 DRULOVKA: prodamo 3ss, 86 m2, 17,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/734 198 Vodovodni stolp: prodamo kvalitetno 3ss, 74 m2, 18 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581 Planina 3: prodamo 1ss, 47m2, višje nadstropje, 11,3 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo 1ss, 42,5 m2, cena 11,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2 prodamo 2ss, 1 nad, 65 m2, 15 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/626 581 PLANINA 1 prodamo vzdrževano 2ss, 59 m2, hitro vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2:prodamo atrijsko stanovanje, 2ss*kabinet, 85 m2 FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 STRAŽIŠČE: prodamo 1/2 hiše, vrt, 19 mio FRAST- 25 15 490 041 / 626 581 KRANJ, 2.5 SS, Planina I, 70 m2, 4 nadstropje, dvigalo, SZ-lega, vsi priključki, 22 let, lep razgled. Cena: 15.8 mio SIT. GRADEX nepremičnine, Evgen Glavnik s.p., Dragomelj 127, Domžale. Tel: 031-379-269, www.gradex-ge.si RADOVLJICA: Prodamo renovirano dvosobno stanovanje v I. nadstropju. Vsi priključki, zastekljen balkon. CENA: 11.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: V manjšem bloku na mirni lokaciji prodamo trisobno stanovanje, cca. 65m2. CENA: 14.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 LESCE: Prodamo prostorno trisobno stanovanje, 81 m2. Možen odkup nadstrešnice za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: Prodamo nadpritlično dvoinpolsobno stanovanje, 60 m2. Vsi priključki, zastekljen balkon. CENA: 13.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 BLED: Prodamo ohranjeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 53 m2. Možna menjava za garsonjero. CENA: 15.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: Oddamo povsem opremljeno trosobno stanovanje. CENA: 60 000 SIT+str. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 ZLATO POLJE, Kidričeva, dvosobno, 61.20 m2, kvalitetno adaptirano, delno opremljeno (ni pogoj), v II nadstropju nizkega bloka Cena: po dogovoru. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 KRANJ, Planina II, ulica Tuga Vidmarja, enosobno 52 m2, 11, nadstropje, zelo lepo ohranjeno, vsi priključki, sončno. Cena: ca 13,2 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel : (04) 23 62 890, 041/ 347 323 TRŽIČ-Deteljica Zelo lepo 3SS, 74m2, pritličje, obnovljeno, nadstandardno, vsi priključki, cena zelo ugodna, vredno ogleda, ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ TRŽIĆ-Ravne: 2SS + kabinet,75m2, II nad.nizek blok, izredno lepo, cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ Planina 2 prodamo 1 ss 39,1 m2, 7 nadstropje, cena je 10.5 mio SIT. It 2323-457 4900 Enosobno stanovanje, 42,5 m2, vzdrževano, pogled na mesto Kranj, prodam, cena po dogovoru Tt 040/285-776 JESENICE Titova prodamo stanovanie v izmeri 73m2 10 9 MIL SIT nad lekarno .Jesenice za gimnazijo 2ss, renovirano nova opremljena kuhinja 8,5 mil sit NEPREMIČNINE, TRG BLED, Tel (04) 5745 444. Torek, 16. aprila 2002 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite L N d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO KRANJ ŠORLIJEVO naselje prodamo obnovljeno enosobno stanovanje 38m2 v visokem pritličju, možen nakup garaže, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Radovljica na robu naselje z izrednim razgledom na Triglav prodamo luksuzno trisobno stanovanje z garažo. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Planina I, 2 ss,3.n., 58 m2, vseljivo takoj, ugodno,TRIDA 041 860 938,04 513 75 90 Planina I, v celoti prenovljeno 2+2 ss, 10.n., 88 m2, ugodno TRIDA 041 860 938,04 513 75 90 Planina III, 3.n., 2,5 ss, 75 m2, prijetno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 DRULOVKA - prodam 3 ss, 86,20. tr 041/217-429 5398 PLANINA I GARSONJERA, 3 nad., priključki, balkon, prazna, ugodno prodam. V 23 15 600, 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE 5409 VODOVODNI STOLP, dvosobno STANOVANJE (3. nad/3), CK, balkon, obnovljeno, ugodno prodam. Tt 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NE-PRE-MIĆNINE 5410 TRŽIČ BISTRICA, GARSONJERA, pritličje/3, CK, prodam. Cena 4,9 MIO SIT. Tt 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 5411 ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas. prodamo 3 ss, 80 m2, 3. nad., dva zastekljena in izolirana balkona, vsi priključki. Cena ugodna. LOKA nepremič. 50-60-300 54eo GOLNIK prodam 3 ss, vredno ogleda. Cena po dogovoru. Tt 041/860-106 5476 STANOVANJA KUPIMO KUPIMO, Bled, Lesce Radovljica kupimo manjše 1ss, in 2ss stanovanjske enote,TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - DETELJICA, BISTRICA, kupimo 3ss, plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA; KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 Planina: kupimo DVOSOBNO STANOVANJE v pritličju ali 1.nadstropju. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 7341198 TOVORNA VOZILA Prodamo TAM 130 T 11b, smetar, I. 91, obnovljena banja, tr 50-23-530 ali Tt 041/648-962 5373 VOZILA DELI AVTOODPAD CITROEN rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. Tt 50-50- 500 3172 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c 43/a, Škotja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvoje, tel/tax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. ROVER 214 in 416, I. 95, motorni in karoserijski deli, prodam. Tt 031/438-838 Prodam vlečno KLJUKO in PRTLJAŽNIK za ŠKODO FAVORIT. B 51-85-299 5351 Prodamo MOTOR 56 KW za tovorno vozilo TAM 80, MOTOR 91 KW za tovorno vozilo TAM 130. Tt 50-23-530 ali 041/648-962 5375 \ Prodam letne GUME Humko 165/70 R 13, prodam dva okvirja za tenis. Tt 232-58-28 VIKENDI DAVČA prodamo bivalni vikend 7.5x6 m zidan v celoti izdelan 606 m2 velika parcela vsi priključki, objekt je lociran na ravni sončni lokaciji. LOKA nepremičnine, 50-60-300 VOZILO KUPIM Kupim HONDO CMC SEDAN 1.4 IS, I. 98 ali 99. Tt 2312-135 5345 ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, TAKOJŠNJE PLAČILO, ODVOZ, PREPIS. CORK 2000 d:o.o., Krnica 42, Zg. Gorje, 041 /643-054 5412 VOZILA ODKUP-PRODAJA-GOTOVINSKO PLAČI-LO-UREDIMO PREPIS. Tt 23-23-298, 041/773-772, Mepax,d.o.o., Planina 5, Kranj 4400 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), Tt 5134-148, 041/632-577 5133 MBGfiNTfiR i"01 Br3tov Praprctnik 10, NAKLO ■W-J Tel./fax: 04/2S76O52 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV^M0HR0E? VW PASSAT 2.0 KARAVAN, I. 91, prodam. Tt 041 /74-94-94 5347 Ugodno prodam karamboliran JUGO 45,1. 89, 5000-10.000 SIT. Tt 518-26-24 ' 5363 Ugodno prodam SEAT INCA 1.4, CL, 1.97, bele barve, redno servisiran. Tt 041/697- 99 1 5370 Prodam dobro ohranjenega ATX, I. 93, rumene barve z nekaj dodatne opreme. Tt 031/848-818 5371 Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.090.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek, d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308 CIVIC 1.4 HB.LET 97, 46.000 KM, MET ZELENA, EL OPREMA, SERVISNA. 1.320.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118 GOLF 1.4,LET 99 1.REG 00, MET MODER, 3V, 1.LASTNIK, OHRANJEN, 1.970.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 GOLF 1.4,LET 99, 51.000 KM, RDEČ, 3V, AVT. KLIMA, 1.LASTNIK, SERVISNA, REG 12/02,2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VECTRA 1.8 GL KARAVAN,LET 96, MET ZLATA, 1.LASTNIK, KLIMA, ALU, REG 1/03, 1.470.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 CORDOBA 1.6 SE,LET 96, SREBRNA, AR, SERVO, OHRANJENA, 1.070.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 LANTRA 1.8 GLS.LET 96, 115.000 KM, MET MODRA, 1.LASTNIK, 2X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, 1.040.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MONDEO 1.8 GHIA KARAVAN,LET 98, ČRN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, ROLO, SANI, OHRANJEN, 1.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 MONDEO 1.8 TDI KARAVAN,LET 99, SREBRN, ALU, KLIMA, 4X AIR BAG, OHRANJEN, 2.270.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 ASTRA 1.6 KARAVAN,LET 99. ČRNA, ABS, 4X AIR BAG, S. STREHA, AR, OHRANJENA, 1.780.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO PODUDBOVOZIL S SLIKAMI, TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.JEL: 04-5319-118 LADA NIVA 1.6, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 340.000,00 ATO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/ 20 19 308 ALFA ROMEO 156 1,6 TS, LETNIK 1998, REG. DO 9/2002, ČRNE BARVE, 83.000 KM LEPO OHRANJEN, CZ,ES.ABS,SERVO, 2* AIR BAG, CENA 2.090.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308 FIAT UNO 60S, LETNIK 1993, REG DO 10.4.2002, MODRE BARVE, 84.000 KM CENA 320.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, TEL. 04/20 19 308 MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM , REG. DO5/2002, LEPO OHRANJEN, 4+ EL. STEKLA, CZ, SERVO, KLIMA, CENA 750.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ,TEL. 04/20 19 308 CITROEN AX 1.0 TRE, LETNIK 1990, RDEČE BARVE, NI REGISTRIRAN, CENA: 190.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ , TEL: 04/20 19 308 FIAT PUNTO 55S, LETNIK 1994, RDEČE BARVE, REG. DO 6/2002 CENA: 610.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20-19-308 FIAT UNO 1,0 IE, LETNIK 1997, RDEČE BARVE, 130.000 KM, SERVISNA KNJIGA, 1. LASTNIK. CENA: 640.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308 ALFA 155 1.8 TS, LETNIK 1993, METALIK SREBRNA, 210.000 KM, SERVO VOLAN, EL.STEKLA, CZ. CENA.: 550.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.04/20 19 308 HYUNDAI LANTRA 1.8 .LETNIK 1995, METALIK ZELENA, 138.000 KM, CZ,' 4*EL.STEKLA, 2*AIR BAG, KLIMA, LEPO OHRANJEN. CENA: 960.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 VW GOLF JXD 1,6, LETNIK 1989, BELE BARVE, 160.000 KM, REG. DO 5/2002, CENA: 480.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL. 04/20 19 308 FIAT PUNTO 1,2 SX, LETNIK 2001, RDEČE BARVE, 10.000 KM, REG. DO 7/2002 CZ, ES, SERVO VOLAN, SEDEŽ IN VOLAN NASTAVLJIVA, TEMNA STEKLA. CENA: 1.500.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ TEL.:04/20 19 308 FIAT PUNTO 1,2 SX FRESH, LETNIK 2001, SREBRNE BARVE, KLIMA, CZ, ES, SERVO VOLAN, VOLAN IN SEDEŽ NASTAVLJIVA,... CENA.: 1.760.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ TEL.: 04/20 19 308 GOLF II JX, rdeč, I. 89, 143.000 km, reg. do 10/02. Tt 041 /254-614 5405 OPEL VECTRA 2.0 16 V KARAVAN, 74000 km, I. 99, kov. moder, ALU platišča 16", ABS, 4xAB, potovalni računalnik, tempomat, radio, multifunkcijski volan, cena po dogovoru. Tt 041/44-44-10 5416 Prodam FIAT BRAVA 1.6 SX, 1.99, cena 1.750.000 SIT. Tt 58-62-920_5427 Prodam R 5 CAMPUS 1.1, I. 93. V 583- 18-97 ' 5436 Prodam PEUGEOT SPEEDFIGHT, 1.99. vodno hlajenje, srebrno rdeče barve, ugodno. Tt 040/397-581 5478 ZAPOSLIM Za nedoločen čas zaposlimo nove ZASTOPNIKE za direktno prodajo. Poskrbimo za uvajanje v delo. tr 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 4216 V kolikor ste brez zaposlitve ali pa vas zanima honorarno delo, vam v našem podjetju nudimo možnost REDNE ZAPOSLITVE za nedoločen čas. Uvajanje v delo ter možnost dobrega zaslužka. Delo poteka od ponedeljka do petka od 8-14. ure. Geox, d.o.o., c. Kokrškega odreda 24, Križe, 031/515-702, 041/961-709 4629 Iščemo dve DELAVKI oz. DELAVCA za delo v strežbi v Tičarjevem domu na Vršiču za čas poletne planinske sezone-predvidoma od maja do septembra. Delo je primerno tudi za mlajše upokojenke-ce. Od kanidatov pričakujemo usposobljenost za to delo in ogovorno znanje nemščine. Tt 5866-070, Planinsko društvo Jesenice, Cesta železar-jev 1, 4270 Jesenice 4897 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. Inf.na Tt 041/767-309, Bohinc Brane s.p., Pod-brezje 32, Naklo 5057 V redno delavno razmerje - zaradi povečanja obsega del iščemo kvalitetne KV ZIDARJE z najmanj 5 let del. izkušenj. Plačilo OD po uspehu. Dodatne inf. od 9. do 13. ure na Tt 530-29-40, Štravs Janko s.p., Selo 43a, Bled 5058 Zaposlim DELAVCA z znanjem varjenja. Tt 25-71-776, 040/373-113 Pikelj Špela, s.p. , Strahinj 14, Naklo 5098 Znani lokal v okolici Kranja išče SIMPATIČA DEKLETA za delo v šanku. Plačilo dobro. Tt 031/260-505, Aldera.d.o.o., Partizanska 34, Šenčur 5125 NATAKARICO zaposli Okrepčevalnica Camp v Dragočajni Tt 041/581-327, Am-bruš Vilko s.p., Zbilje 7 e, Medvode 5156 Za občasno pomoč v strežbi zaposlimo natakarja-ico, zaželjene izkušnje. Tt 51-07-410, Gostilna Pr sedmič, Poljanska c.67, Gorenja vas sies Rodio Tfiglov ® Prvi 9lo/ Gorenj/ke^ Prti gla/ek Gorenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj ZAPOSUMO FANTA IZ OKOLICE LESC ZA ČIŠČENJE AVTOMOBILOV, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 V baru zaposlimo NATAKARJA -POSLOVODJA s končano gostinsko šolo in delovnimi izkušnjami, starost do 30 let. IN-TERTREND, Koroška c, 10, Kranj 5177 Honorarno ali redno zaposlim STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA - VARILCA. Kozina Kranj,d.o.o., Pintarjeva ul. 5, Kranj, O 041/652-285 5192 Uspešna skupina DIREKTNIH PRODAJALCEV sprejme več novih sodelavcev. Atraktivni izdelki za gospodinjstvo, visoka provizija vam omogoča realni zaslužek od 150.000-250.000 SIT/mes. Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju tudi vse resne in zainteresirane iz Gorenjske in okolice. Šolanje, nagrajevanje, napredovanje in seminarji. Pridružite se najboljšim. Po enem mesecu poiskusnega dela možnost redne zaposlitve. FANTOME, Natalija Logar.s.p., Tomšičeva ul. 41, SI. Gradec, 041/664-819, Jani 5231 Za pomoč v strežbi iščemo žensko, lahko študentka. Pizzerija Pod Gradom Tržič, Dol-har Jože s.p., Koroška c. 26, Tržič Tt 041/831-233 5318 Iščeno stavbne kleparje, krovce, tesarje in zidarje, pičilo je dobro in sprotno. Tt 01/511-13-39, 031/230-824, CO - SAN d.o.o., Stegne 27, Ljubljana 5381 KOVINARJA na stružnih avtomatih, starega do 35 let, zaposlim. Ropret.d.o.o., Hotemaže 47 a, Preddvor, Tt 2531-017 Mlado, atraktivno dekle dobi delo za pomoč v strežbi (samo popoldan), visoko plačilo. Tt 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 5421 Honorarno zaposlimo žensko za pomoč v kuhinji, v popoldanskem času. Tt 01-36-11-242, Slavkov dom, Belšak Dušan s.p., Golo brdo 8, Medvode 5431 Redno zaposlimo SLIKOPLESKARJA ali FASADERJA. Tt 041/633-452, Knific Tomaž s.p., Hafnarjevo naselje 38, Škofja Loka 5432 PAŠNA SKUPNOST Škofja Loka išče PASTIRJA za pašo ovc na Soriški planini v sezoni 2002. Cenjene ponudbe do petka, 19.4.2002 na Gartner Tone, Zg. Luša 25, Selca ali Tt 031 /666-426 5433 Zaposlim MIZARJA ali DELAVCA za pomoč na strojih. Zadnikar Franc,s.p., Stara c. 44, Naklo, 031/371-659 5448 Zaposlimo PRODAJALCA VOZIL. Pisne ponudbe pošljite na naslov Avto Močnik d.o.o., Kranj, Britof 162, Kranj 5455 Mercatorjeva franšizna trgovina MAK zaposli PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE. Cenjene ponudbe na naslov: MAK, Škofjeloška 20, Kranj 5465 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - prevoz pri selitvi oz. po dogovoru. Imam svoj kombi. Tt 031/842-416 Iščem zaposlitev varovanje otork na svojem domu. Tt 040/714-390 5353 Iščem delo - nudim oskrbo 4 ali 8 urno, na domu, starejši gospe v Kranju, po možnosti iz Šorlijevega naselja - ni pogoj. Tt 202-47- 77 5366 Iščem HONORARNO DELO-čiščenje ali pospravljanje. Tt 202-60-63 5394 Iščem delo - nega na domu in čiščenje. Tt 041/582-849 " 5428 ŽIVALI Prodam 4 plemenske OVCE. Tt 041/916- 800_5183 DOMAČIJA Globoko 2a, Radovljica, Tt 530-94-94, naročila za en dan staro PERUTNINO, PITANCE, PURANE, 19 tedenske JARKICE, stalno na zalogi. 5273 Prodam 6 PLEMENSKIH OVAC. Tt 5720- 150 5342 Prodam TELIČKO simentalko, staro 4 mesece ali zamenjam za bikca. Tt 040/722-809 5343 Prodam brejo KRAVO. BIKCA in TELICO simentalko. Tt 041/469-774 5360 Prodam TELIČKO simentalko, 14 dni staro. Tt 572-16-90 5365 Prodam TELIČKO staro 4 mesece in KRAVO po izbiri. Tt 031/261-821 5377 TRAČNI ZGRABLJALNIK SIP 220 prodam ali menjam za simentalsko teličko. W 041/503-776 5397 Prodam KRAVO s teletom, cena po dogovoru. O 574-38-87 5401 ODDAM MUCKE, stare 6 tednov, mati perzijka. Tt 031/751-474, 25-31-673 54oe BIKCA simentalca, 200 kg, prodam. C 041/476-468 5424 PRAŠIČE razhčno težke prodam in pripeljem na dom. Tt 041/724-144 5425 Prodam BIKCA simentalca. "B 041/878- 933 5430 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pašeno. Tt 5725-267 5434 Prodam teden dni starega BIKCA. Tt 041/515-867 5450 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. TT 572-50-15 5466 Prodam očiščene DOMAČE KRMUENE PIŠČANCE. -B 531-86-64_5473 Prodam OVCE in JAGNETA za zakol. Tt 572-42-07 5474 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. tf 587-61-71 5475 Prodam 16 mesecev staro TELICO simentalko. "B 5725-208 5483 ŽIVALI KUPIM Kupim več TELET simentalcev ali mesne pasme. B 041/977-012 5384 ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO, krave, jagneta, konje. B 041/650-975 5390 Kupim 2 BIKCA simentalca, težka 200-300 kg. Tt 572-35-08 5464 www.ribeinvode.com ■ Media Art www.gorenjskaonline.com Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE gorenjska televi 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Vas dan VtDEOSTRANI n vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v t»dnu oddajamo zanimiv.doniač, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vaši občin!, v Vaši KS ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK: e-mail: 04 / 233 11 59 04 , 233 11 55 04 / 233 11 56 04 / 232 45 50 04 / 233 12 31 •tv.si INTERNET http:tfwww.tele-tv.si ' Zato nas pokličite in naročite t TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDE08POTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUDIO zmore vs* Iti Našli na* bosta v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nikole Teste 2, p.p. 181.4001 KRANJ ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem in večni mir mi zaželite! Dotrpel je naš dragi mož, ati, sin, brat, stric, zet in svak FRANCE FRELIH Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste v težkih trenutkih delili z nami bolečino in žalost. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje, sveče in svete maše, pevcem za zapete pesmi, pogrebni službi Hipnos in Akris in gospodu župniku Dularju za lepo opravljen pogreb. Posebna zahvala zdravnikom in sestram oddelka 700 Bolnišnice Golnik za nego in skrb med njegovo boleznijo. VSI NJEGOVI Železniki, april 2002 ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo S^fcr^M VSi^«o se «pm «/«fc't s TOREK SREDA ČETRTEK * • • od 5 °C od 7 °C od 3 °C do 10 °C do 9 °C do 12 °C Danes, v torek, bo večinoma oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo. Količina padavin bo majhna. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1100 m. Zjutraj bo temperatura od 4 do 7, čez dan pa od 8 do 11 stopinj C. Jutri, v sredo, bo še oblačno vreme, padavine bodo nekoliko pogostejše. V četrtek pa se bo delno zjasnilo in zjutraj lahko ponekod nastane kratkotrajna megla. 16. državni festival Turizmu pomaga lastna glava Naša kapljica za življenje reke Blejci so prejeli zlato plaketo za celoten nastop, nagrado za najboljši nastop na odru in najboljšo raziskovalno nalogo. Slovenske železnice jih bodo popeljale kamorkoli po Sloveniji, Adria Airvvavs pa jim je za najboljšo raziskovalno nalogo podarila let do Splita in nazaj. Bled - Festival Turizmu pomaga lastna glava poteka že šestnajsto leto. Na razpis se je letos odzvalo 107 osnovnih šol, tema raziskovanja pa je bila, kako napeljati vodo na turistični mlin. Posebna zahvala je šla mentoricam in ravnatelju (tretji z leve) OŠ Bled. V marcu je po Sloveniji potekalo deset regijskih tekmovanj in le najboljši so se potem udeležili državnega tekmovanja 11. in 12. aprila v Festivalni dvorani na Bledu. Državno tekmovanje sta organizirala Turistična zveza Slovenije in OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled. Blejski turistični podmladek je pod vodstvom mentoric Magde Bogataj, Marije Vukaševič in Irene Burja letos že dvanajstič sodeloval na festivalu in se lotil raziskovanja vodnega bogastva Blejskega kota. Magda Bogataj je poudarila, da ne gre na festivalu le za tekmovanje, temveč predvsem za druženje otrok. Je ena izmed mentoric, ki jim gre največja zahvala, da je bila organizacija festivala na tako visoki ravni: "Najprej naj bi državno tekmovanje organiziral Podčetrtek, ko pa je padla odločitev, da bo tekmovanje na Bledu, smo imeli zelo malo časa za organizacijo. Priznati moram, da nam je s pomočjo učiteljev, učencev in ostalih dveh mentoric, stvar uspelo zelo dobro izpeljati. Skupinsko Razstavni pano turističnega podmladka OŠ Bled. delo, zagnanost računalnikarja (tudi podmladkarja) Jaka Intihar-ja, ostalih podmladkarjev, razumevanje ravnatelja in ostalih sodelavcev je pripeljalo do tega, da je organizacija potekala precej nemoteno, da so se dva dni gostujoči učenci lahko spoznavali z. Bledom in njihovimi vrstniki, da so imeli urejena prenočišča ... Res je, da nam jo je vreme malce zagodlo. Seveda pa se ne sme pozabiti na sponzorje, ki so precej pripomogli k še boljšemu počutju gostujočih šol." Na žalost jim vseh imen Veselje Blejcev v dvorani. sponzorjev ni uspelo objaviti v biltenu. Imena so bila objavljena v Festivalni dvorani in pogled na spisek, ki je bil precej obsežen, je bil zelo zanimiv: od majhnih do večjih organizacij, družb, posameznikov, občine Bled, Sportine, ki je pomagala prav blejskemu podmladku, do generalnega po- Delo mu ni škodovalo Jože Rogelj, najstarejši občan Jezerskega, ki živi na najvišje ležeči kmetiji na Jezerskem (995 m), je 14. praznoval 90 let. Spodnje Jezersko - Na Rezmanovem, kakor se po domače reče kmetiji, je bilo minuli konec tedna veselo. Že v petek so prišli voščit člani Lovske družine Jezersko, kjer je Jože ne le najstarejši, temveč tudi ustanovni član. Lovec je namreč že od leta 1957. V soboto so se obiskovalci kar vrstili, med drugimi mu je čestitke izrekel tudi župan občine Jezersko Milan Kocjan, v nedeljo pa se je zbrala tudi Jožetova družina. aprila Jože Rogelj na Rezmanovem se daj živi sam in ob pomoči svojcev gospodari na kmetiji. 165 hektarjev je ima, v hlevu pa 14 govedi. Se vedno veČino opravil postori sam, pri tistih bolj ženskih, kot so molža in kuhanje, pa mu pomagajo hčere. Štiri hčere je imel in dva sina, od slednjih je eden že pokojni. Najstarejša Veronika je rojena leta 1933, Ana 1937, Jože 1940, Frančiška 1944, France 1945 in Majda 1951. Vso znano družinsko zgodovino s fotografijami vred so mu svojci ob 90-letnici zabeležili V spominski album. V njem je tudi fotografija z zlate poroke leta 19S7. kmalu zatem pa je ovdovel. V albumu je zapisan tudi dalum. kdaj je Jože z družino prišel živet na Rezinanovo. Prej je namreč živel v Preddvoru, potem pa mu je teta zapustila kmetijo, na kateri živi že domala šest desetletij. Ko je kot otrok hodil k teti na Rezmanovo, še pomni tudi značilni mlin na veter, kamor so kmetje prina- šali moko v mletje. Na Rezmanovem je namreč zelo vetrovno. Včasih je tako močno vleklo, da se je moka v mlinu kar smodila, se spominja hudomušni Joža. Lepo je tu gori, čeprav včasih pošteno piha. Pa nič zato, to te dobro /brihta, je prepričan najstarejši Jezerjan. Čeprav je bilo včasih hudoln mu je tudi samemu včasih zoprno, se da potrpeti. Pravi, da gaje gor držala ljubezen do kmetije. Pa prijazen moraš bili z ljudmi, meni Rezman, ki rad po-kramlja z izletniki, ki mimo njegove kmetije hodijo na Stegov-nik. Tisti, ki mu prisluhnejo, lahko slišijo marsikaj zanimivega i/ njegovega dolgega življenja. "Dvakrat sem pogorel, bil sem tudi /aprt, ko so me 1949. leta osumili, da spravljam ljudi čez mejo. Ves čas imam delo in kot vidite, mi to ni škodovalo. Ko sem utrudim, počijem, ko poslanem lačen, jem. Najraje meso." meni Ke/manov Joža in postavlja na laž Rezmanovemu atu je ob 90-letnici nazdravil tudi župan Milan Kocjan. vse trditve o borni hrani kot receptu za dolgo življenje. Le divja-činskega mesa se je /e malce naveličal, pravi, ker ga je imel kot lovec vedno dovolj pri hiši. Tudi /a jago mu ni več toliko, kot v preteklosti, Pa mč ne de, saj lovsko tradicijo nadaljujejo njegovi potomci, med njimi tudi najmlaj ša hči in ena od vnukinj. Še vedno VOid tudi traktor in avto. čeprav nikoli ni imel šoferskega izpita. Strmino do svoje hiše s terencem zmaguje koi za Salo. Iako je pov sem neodvisen, kadar mora v do-lino. Jože Rogelj nič ne tarna o svojih devetih križih in tegobah, ki jih Spremljajo, pa saj čil in krepak, kot je, skrije vsaj dve desetletji. Najbolj ga jezi. ker je sam. Brez Ženske pri hiši in mladih ljudi mu je puščobno. Pa saj prihajajo svoj ei. Ob našem obisku je bila pri njem najstarejša hči Veronika, ki je gostoljubno stregla gostom. Danica Zavrl Žlvhir krovitelja festivala Žito... "Posebej se je potrebno zahvaliti tudi Blejcem, ker so priskočili na pomoč in ponudili prenočišča okoli osemdesetim gostujočim podmladka! jem," dodaja Magda. Podmladek OŠ Bled se je lotil raziskovanja vodnega bogastva Blejskega kota. Popisali so vode na Bledu in ugotavljali njihovo vključevanje v turistično ponudbo. V njihovi raziskovalni nalogi Naša kapljica za življenje reke so predstavili problem zajezitve Save Dolinke, vpliv jezu na okolje, možnost ureditve tega območja in vključevanje v turistično ponudbo, mnenje krajanov o sami zajezitvi in svoj prispevek k ohranjanju lepot tega kotička med Bledom in vrbo.Skratka, kako ohraniti neokrnjeno naravo v dolini Save Dolinke, v Brjeh. Na regijskem festivalu v Preddvoru so med dvanajstimi gorenjskimi osnovnimi šolami osvojili daleč najvišje število točk in ker je bilo potem državno tekmovanje na Bledu, in ima gostujoča šola že Popravek v petkovi številki Gorenjskega glasa je na zadnji strani v prispevku Vsaka miza ima svojega "kelnarja" prišlo do neljube napake. Vodja turistične agencije (klišej iz Kranja je Igor Stare in ne Starman, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se uredništvo iskreno opravičuje. tako ali tako pravico do sodelovanja, seje z Gorenjskega na državno tekmovanje uvrstila še drugo-uvrščena šola, OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo dva dni, je sodelovalo trideset osnovnih šol in vzgojno izobraževalni zavod - enajst slovenskih osnovnih šol in vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora z nalogo, razstavo in odrsko predstavitvijo in še devetnajst šol le z razstavo. Vse razstave, predstavitve in naloge sicer niso bile enako dobre, so pa bile plod skupnega dela, za njihov nastanek je bilo potrebno precej dobre volje, še boljših zamisli in predvsem stalna prisotnost razmišljanja, kako bi se njihov projekt dejansko lahko izpeljal v resničnem svetu. Alenka Brun, foto: Tina Doki LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 15. KROGA, z dne 14. 4. 2002 11, 12, 17, 24, 32, 33, 36 in dodatna 18 Izžrebana LOTKO številka: 902470 V 16. krogu je prediveni sklad za SEDMICO:37 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 6 milijonov SIT Novorojenčki V tednu dni, ki je za nami, smo Gorenjci dobili 30 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 22, na#lesenicah pa 8 novorojenčkov. V kranjski porodnišnici je tokrat na svet prijokalo 22 otročičkov, od tega 12 deklic in 10 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.250 gramov, najlažja pa je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2.960 gramov. V jeseniški porodnišnici je prvič zajokalo 8 Gorenjčkov, in sicer 4 deklice in 4 dečki. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica s 2.030 grami, najtežji pa je bil deček, ki je tehtal 4.250 gramov.