Lokalne volitve 2010 v občini Ajdovščini in Vipavi stran 2-16 Huda ura Na Goro po Ressljevi cesti? Ajdovščina, od 18. do 20. septembra - Vremenarji so napovedovali, da bo na našem območju ob koncu tedna padlo neverjetnih 350 litrov dežja na kvadratni meter - toda to se je tudi dejansko zgodilo. Zato tudi starejši ne pomnijo, da bi bil Hubelj kdaj tako visok oziroma vodnat. >We na izviru je napravil pravo raz-M dejanje, saj si je voda iz vzhodne ■■■tfjame utrla novo pot, med bodočo vodarno in hiško, ki upravlja z zapornicami cevovoda do elektrarne. Most čez Hubelj je bil tako na levi strani že praktično ob temelje in obstajala je nevarnost, da ga odnese. Divjost izvira Hublja so si seveda ogledali številni prebivalci Ajdovščine, čeprav so pristojni obisk območja odsvetovali. Hubelj je zalil ribogojnico, poplavil območje pod elektrarno in zalil nekatere hiše. Hubelj je odnesel tudi del pešpoti in obrežja nasproti starega mlina. Visoka gladina tokavščka je tudi preprečevala, da bi deževnica odtekala in tako je zalila ne-*Jj stanovanjskih hiš na Vilharjevi in hdi spodnje prostore srednje šole Veno Pilon. Meteorne vode so zalile tudi nekaj hiš na levem bregu Hublja, tudi potok Jevšček je potisnil z brežin navzdol veliko količino materiala, ki je tik pred izlivom v Hubelj povsem zapolnil stru-S°- Se sreča, da na zgornjem koncu doline v petek in soboto čez dan še ni bilo toliko dežja, kot na Ajdovskem, zato je Vipava polja poplavila kasneje. Hudo pa 'bilo v Vipavi, na izvirih Podskala in pod Lipco, poplavil je tudi hudournik Bela. Tako je zalilo Lanthierijevo graščino in nekatere hiše v bližini. Vipava je prestopila bregove tudi v industrijski coni v Batujah, kjer je zalila več proizvodnih objektov in povzročila veliko škode. Daleč največjo škodo pa je napravil plaz, ki je odnesel skoraj pol kilometra ceste med Slokarji in Predmejo. Sanacija bo dolgotrajna, Predmeje! pa bodo morali v dolino čez Col. Plaz je potrgal tudi električni vod, ki napaja črpalke vodovoda Skuk, tako da bi lahko Gora ostala še brez tekoče vode (pomagali so si z agregati). Plaz je poškodoval še cesto v zaselku Kovači, zemlja pa je zdrsnila tudi v vinogradu v Ginkih na Brjah. Plaz Stogovce na regionalni cesti med Lokavcem pa se po deževju sploh ni umiril, še več, od ceste ni ostalo praktično nič. Kmalu so na plaz začele prihajati razne komisije in ugotovile, da celotno plazišče obsega 13,5 ha, plaz pa je odnesel cesto v dolžini 700 m. Plaz je v svojem spodnjem delu začel zasipati strugo Lokavščka, ki se je razdelil v dva kraka. Voda v glavnem teče po desnem kraku, skozi plazino v levem kraku pa le pronica. Težava se pojavi v zadnjih sto metrih plazu, kjer se oba kraka spet združita in to v ozki soteski, kjer bi lahko prišlo do popolne zajezitve. Strokovnjaki ugotavljajo, da za zdaj večji posegi v strugi niso potrebni, le dostop do potoka morajo za vsak slučaj urediti. Glede na obseg in zahtevnost sanacije, si je bila komisija enotna, da je plaz treba uvrstiti med velike plazove, ki so v pristojnosti države. Po prvih ocenah bo sanacija veljala kar nekaj milijonov evrov in bo dolgotrajna. Prebivalci Gore se bodo morali voziti ves ta čas voziti čez Col, ker pa je cesta po Gori v glavnem v zelo slabem stanju in kliče po širitvi in preplastitvi. Odsek pri naselju Gozd je že sicer začelo obnavljati podjetje SCT. Zadnjega septembra se je zaradi poplav in plazu še zadnjič v tem mandatu sešel na prvi izredni seji ajdovski občinski svet. Svetniki so odobrili porabo sredstev iz proračunske rezerve za odpravo posledic poplav, predvsem pa plazu Stogovce. Od dobrih 150 tisoč evrov bo foto: Andreja Bolko okrog 100.000 evrov šlo za interventno pot oziroma usposobitev obvozne poti po nekdanji Ressljevi cesti nad Slokarji do Korit. Na ta način bodo lažje dovažali gorivo za agregate na črpališču Skuk, pa tudi za prevoz težke mehanizacije, če bi jo potrebovali na plazu Slano blato, ki se je na vrhu spet zganil. Kako bodo, ko bodo, uredili prometni režim tudi za prebivalce Gore, pa ni še povsem jasno. ep, trgatev končana, pozornost moštu '/ipava, 4. oktobra - V vipavski kleti so v ponedeljek prevzeli še zadnje količine grozdja, s čimer se je etošnja trgatev tudi uradno končala. Nedvomno jo je zaznamovalo slabo vreme, ki seje proti trgačem krotilo prav za dva konca tedna, ko bi morale iz vinogradov v kleti največje količine grozdja. et Vipava, je po napovedih zadruge, pričakovala 7 milijonov dogramov grozdja, na kon- cu pa so jih prevzeli 5 milijonov. Večji izpad je pri belih sortah, posebno pri malvaziji, ki jo je že ob cvetenju zdesetkala peronospora. S količinami zgodnjih belih sort (sauvignon, chardonnay, pinoti) so po besedah predsednika uprave Agroinda Joška Ambrožiča v kleti zadovoljni, tudi zelen se je dobro odrezal, pinela nekoliko manj, pri rdečih pa se je izkazal merlot, tako količinsko kot s sladkornimi stopnjami. Cabermh sauvignonu je na koncu trgatve zmanjkalo še nekaj sončnih dni. Ker je bilo vreme grozdju letos precej nenaklonjeno, pestile so ga še bolezni, so se v kleti zelo trudili in ga ločevali. Iz iz-, branega grozdja bodo po Ambrožičevih besedah, ob ustreznih tehnoloških postopkih, pridelali sveža, sadna in elegantna vina, kar predvsem velja za bele sorte. Kakorkoli, letnik 2010 se najbrž ne bo zapisal med 'letnike stoletja', pomembno pa je vendarle, da je grozdje vsem težavam navkljub varno spravljeno v kleteh in da nam bo za Martina vendarle ogrelo srca in vzbudilo upanje. Zmanjkalo pa ga na Vipavskem menda še ne bo tako kmalu... en TT Jr“o sem se že pred leti dal 'zapeljati' v Avstrijo, tjakaj do l.eobna, da si ogledam sodobni center za zbiranje in predelavo odpadkov, skoraj JLVnisem prišel k sebi - uslužbenci v belih Tlajdah’, čisto, urejeno, samodejni procesi, laboratoriji, kot da bi prišel v kakšno farmacevtsko podružnico in ne na 'smetišče'. Tedaj je bila pod Dolgo Poljno še sramežljiva kopa, bližnje grmovje je bilo z nekim dokumentom celo zaščiteno kot raj za ptičke, kjer so jih šteli, slikali, opazovali, skratka proučevali ornitologi iz cele Slovenije. Namen mojega obiska je bil v tem, da bi kaj napisal in morda kakšno dobro rekel na občini za uvedbo sistema ločenega zbiranja odpadkov. Nekaj sem napisal, z 'lobiranjem' pa nisem bil uspešen. Na občini so samo odmahnili z roko ~ kdo bo urejal ekološke otoke, komunalo bi bilo treba na novo opremiti ■ in kaj bodo rekli občani, ko bi imeli po tri kante na borjaču. Sploh pa, zakaj bi dajali jodlarjem priložnost, da bi nas izkoriščali - za svoje odpadke bomo že znali poskrbeti sami. Avstrijski firmi seveda ni šlo za to, da bi neko podalpsko pleme ozaveščala o nujnosti ločenega zbiranja in recikliranja, pač pa za posel - za svoj vložek v tehnologijo in knovv how bi potem toliko in toliko let pobirali smetarino. Za njimi bi danes ostali prostori in tehnologija, ki bi bila še po vseh teh letih modernejša, kot je sedanja na smetišču. In ostalo bi kar nekaj dobrih delovnih mest. Morda bi si celo Dolgopoljci premislili, če bi si tedaj ogledali kakšen sodoben center za ravnanje z odpadki in se na lastne oči prepričali, da se tam okrog ne kadi in ne smrdi. Danes je kopa pri Polverjeri postala hrib, državni uradniki še malce gledajo skozi prste, ker tudi drugod na sončni strani Alp niso preveč hiteli - beri - občine se po stari slovenski razvadi niso mogle dogovoriti, katera bo 'žrtvovana’ za regijsko smetišče. Žrtvovana? Brulc se ni posebej upiral, ker ve, da se bo tam kar nekaj časa gradilo, pa še nekaj deset solidno plačanih delovnih mest bo novogoriška občina pridobila. 'Smetarski'vlak je iz ajdovske občine odpeljal že dvakrat, zdaj bo tretjič in zadnjič. Papirji za deponijo pod Dolgo Poljano se bodo v kratkem dokončno iztekli in kam potem s smetmi? V Staro goro ne, ker da je predraga. Kam potem? Naslednja najbližja bo najbrž šele v Ljubljani. Kdo bo to plačal? Odgovor je znan, ki pa ga ob obilici 'otvoritev' ni težko zamolčati. Najbrž bo spet nastradala številčnejša družina, ki pač 'ustvari' več odpadkov kot enočlanska poldružina. Na Sinjem vrhu, v nabiralniku, me je pred časom čakalo nič kaj prijazno besedilo: »Ker vas ni bilo doma in nismo našli greznice, je nismo mogli izprazniti. Če v 14 dneh ne pokličete številke te in te, vas bomo prijavili inšpekciji,« ali nekaj takega. Zanimivo, ni dolgo tega, recimo dve leti, so delavci iste komunale zlahka našli greznico (in pri odpiranju še celo poškodovali pokrov) in nekje zapisali, da Gori pripada brezplačno praznjenje na vsaka štiri leta. Pa so si premislili in na Gori odkrili novo molzno kravo. Pod grožnjo kazni so hiteli Gorjani popravljati greznice, da bi tesnile. Toda ker so nepretočne, saj na Gori ni kanalizacijskega omrežja, se hitro napolnijo. Človek porabi po normativih 4 kubike vode mesečno, štiričlanska družina torej 16 in greznica je mimogrede polna. Torej je treba poklicati komunalo, ki pa zaračuna od kubika. Recimo, da so jo najbolje odnesli tisti, katerih greznice 'ravno prav' puščajo, saj greznica ob prihodu 'inšpektorjev' ne sme biti prazna. Preveč poenostavljeno bi bilo, da bi spet okrivili komunalo. Glede na to, da je župan doslej direktorje tam menjal hitreje kot barvo svojih srajc, če so le hoteli narediti kaj po svoje, tudi ta domislica o lupljenju Gorjanov ni mogla mimo njega. Saj vem, da mu bo zdaj strumno skočil v bran največji primorski trgovec, češ da ima ajdovska občina srčkano, čudovito in svoji skromnosti primerno greznico, da v straniščih po občinski stavbi ni ogledal in močnih žarnic (da se uslužbenke ne bi mogle ličiti) in da cela stavba porabi le dve roli toaletnega papirja tedensko. Od kdaj pa trgovci ljubijo škrtice? In imajo še kratek spomin povrhu -glej Latnik št. 85, stran 7 in Latnik št. 86. stran 1 (2. in 14. oktober 2009). Verjamem, da ne gre za trajno izgubo spomina, najbrž le za predvolilno amnezijo. Edo Pelicon ZZZP H- A SKUPNI ŽUPANSKI KANDIDAT ^ BORIS JEZ Spremembe so nujne! T* ' -v •> v . ■ ' S: .' Ž yhi ,i \ \ •, ■. m v f-, ^ \l iMl \\ '-m L > V'\/' t-i Pokličite me na 031 227 000 Pišite mi na boris@borisjez.si www.borisjez.si Drage občanke in občani, v naši prelepi občini vidim mnogo potenciala, tako človeškega kot gospodarskega, kulturnega in turističnega. Škoda bi bila, če bi še naprej pustili, da priložnosti bežijo mimo, mi pa ostajamo vse bolj zadaj. Zato sem se odločil, da resno pristopim h kandidaturi za župana občine Ajdovščina in ji posvetim vso svojo delovno in ustvarjalno energijo. Trdno verjamem, da nam bo s skupnimi močmi in vztrajnim delom uspelo vse, kar sem si zadal in še celo več. Metode dela, ki sem jim zavezan in jih bom uvedel v delo celotne občinske uprave: • javnost in strokovnost dela, • zakonitost in transparentnost dela, • povezanost med občino in ljudmi. Ustanovil bom svet krajevnih skupnosti, stalni posvetovalni organ, katerega člani bodo predsedniki posameznih krajevnih skupnosti v občini Ajdovščina, saj verjamem, da je komunikacija med županom in krajevnimi skupnosti izjemno pomembna, če hočemo zagotoviti enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini. Ideje, na katerih temelji moj program: • Trdno gospodarstvo je branik socialne varnosti in kvalitete življenja. • Zdravo okolje je korenina zdrave skupnosti. • Gospodarnost, sodelovanje, dialog in transparentnost dela. • Aktivno in kreativno preživljanje prostega časa za vse prebivalce. • Župan za vse občanke in občane. Prioritetni projekti in moje glavne programske točke: 1. Prioriteta programa je celovita sanacija škode nastale ob nedavni vodni ujmi z dolgoročnimi rešitvami nekaterih kritičnih točk. 2. Pospešeno bomo črpali sredstva iz državnih in evropskih skladov za razvoj občine Ajdovščina, s tem bomo lahko realizirali nekatere prepotrebne infrastrukturne in druge projekte. 3. Spodbujal bom koriščenje alternativnih virov energije ter prehod javnih institucij na ogrevanje z okolju prijaznimi obnovljivimi viri energije. 4. Spodbujanje tržnih zanimivosti Okusov Vipavske doline, s celovito promocijo Vipavske doline kot atraktivne turistične destinacije z naravnimi biseri in odlično kulinarično ponudbo od vin do domačih dobrot, kijih bomo aktivneje in bolj organizirano ponujali turistom. 5. Strokovno in spoštljivo do kulturne dediščine in v skladu z zahtevami sodobnega življenja, bomo obnovili vaška jedra in center mesta. Krožišča, sprehajalne in kolesarske steze bodo poleg varnosti nudile prijaznejše bivalno okolje. 6. Izgradnja in posodobitev šolske in kulturne infrastrukture s prioritetno nalogo zgraditi osnovno šolo v Ajdovščini, zagotoviti zadostne kapacitete vrtca in urediti oskrbo za starostnike. Spoštovane občanke in občani, odločitev je vaša, ne prepustite je drugim. Udeležite se lokalnih volitev in izberite spremembe, saj so te gonilo razvoja. Boris Jež Združeni za spremembe N.Si »s SD Slovenska ljudska stranka pl Za moderne in razvite slovenske občine Slovenija po hudi gospodarski krizi okreva. Krize še ni konec, a najhujše je za nami. Vlada se je s posledicami krize soočila tako, da je zavarovala najbolj socialno ranljive družbene skupine. Hkrati je začela z zahtevnimi reformami, k, dolgoročno omogočajo konkurenčnost in uspešnost Slovenije. Vse to je terjalo velike napore, dolgoročno vizijo, a hkrati hitre odločitve, potrpežljivost v socialnenn dialogu m elementarno izhodišče vsega vladnega početja, da je treba imeti pred očmi skupno dobro. Tvegam oceno, da bo Slovenija zaokrožila cikel kratkoročnih ukrepov in dolgoročnih reform tako, da bo dolgoročno izšla iz krize v gospodarsko m socialno dobri kondiciji. Z rešitvijo najtežjega od dvostranskih medsosedskih problemov in okrepitvijo našega ugleda v mednarodni skupnosti nimamo več nobenih ovir, da se sedaj v celoti posvečamo stremljenjem za uspešno pot iz gospodarske in socialne krize. Vlada bo letošnjo jesen neodvisno od lokalnih volitev sprejemala vse tiste odločitve, ki jih je dolžna sprejemati kotodgovorna vlada v času gospodarskega okrevanja in za uresničitev naših skupnih stremljenj. Naloga lokalnih skupnosti pa je vzpostavitev takega sistema na občinski ravni, ki bo prinesel še bolj učinkovit servis za občanke in občane, spodbudno in stabilno okolje za razvoj lokalnega gospodarstva ter večjo skrb za naravno okolje. Lokalne volitve bodo lahko v tem smislu-pomenile popolno osredotočenje ljudi na izbiro tistih predstavnikov, ki bodo znali najbolje voditi občine v teh časih. Glede Socialnih demokratov ni nobenega dvoma - tako na lokalni kot na državni ravni si zastavljamo za cilj razvoj in socialno povezanost. To lahko naredimo. Skupaj SD SKUPNI ŽUPANSKI KANDIDAT BORIS JEŽ Moja Ajdovščina bo delovala po meri ljudi, s prijazno in učinkovito občinsko upravo, ki se zaveda svojega poslanstva -zagotoviti ljudem dostojno življenje. Prepričan sem. da nam bo, z druženimi močmi in vztrajnim delom, vse to tudi uspelo! Iskreno sem bil vesel, ko so me predstavniki SD, največje vladne stranke, skupaj s predstavniki SDS, NSI in SLS povabili k sodelovanju. Biti županski kandidat vseh večjih političnih strank je čast, kakor tudi zaveza. Kar se mene tiče, bom vedno držal besedo in se trudil izpolniti vse dogovorjene programske cilje. Boris Jež Andrej, 44 let: Borisa Ježa bom volil za župana, ker je pripravljen rešiti prostorsko in prometno varnostno problematiko osnovne šole Šturje Marjan, 57 let: Z Borisom sva kar nekaj let prepevala skupaj. Verjamem, da bo župan s posluhom. Ana, 35 let: Svoj glas bom dala Borisu Ježu. V njegovem programu sem prebrala, da bo ustanovil svet krajevnih skupnosti, katerega člani bodo predsedniki krajevnih skupnosti občine. Končno bodo imele vse krajevne skupnosti enakovreden položaj v občini, problemi pa se bodo reševali sporazumno in ne več po samovolji občinske uprave. T Mitja, 43 let: Nikoli nisem volil Marjana Poljšaka. Po moje mora namreč imeti župan veljavno vinjeto na avtomobilu. Zato bom volil Borisa Ježa. Mare, 23 let: Prepričan sem, da bo Boris Jež držal dane besede in poslušal in slišal besedo mladih. Vem, da je kulturnik in da bo poskrbel tudi za kulturo in prireditve v naši občini. Vladka, 49 let: Za župana bom volila Borisa Ježa ker mu zaupam in verjamem, da bo izpolnil obljube, ki so zasnovane na tistih potrebah ljudi, ki predstavljajo visoko raven kvalitete bivanja, ki je v drugih občinah že zdavnaj zagotovljena. Predvsem se veselim prometne ureditve Lavričevecjci trga. Preveč nas je, ki včasih komaj pridemo tam domov. Ja, volila bom Borisa Ježa tudi zato, ker mi diši-po okusih Vipavske doline 1. Krapež Edvard 2. Gal Vladimira S.Beočanin Tadej 4. Petrovčič Tjaša 5. Krpan Marjan Vilharjeva 59 Vilharjeva ul. 11/A Goriška cesta 23/B Cesta IX. Korpusa 39 Vilharjeva 24/B I Žonta Zvonko Predmeja 55 Ž.Mikuž Tatjana Podkraj 34 ^.Velikonja Radovan Lokavec 130/F 4.Batič Suzana Lokavec 128/E ^.Bolčina Milena Kovk 2/A Jakovec Kržišnik Simbn Vrtovče 20 ^alič Štefi Cesta 34/A 'Kobal Iztok Planina 43 JSamec Aleks Male Žablje 31/C 5Rustja Zvone Skrilje 91/C Šinigoj Anton 'Volk Mojca 'Brecelj Elda Bavčar Bojan Čebron Kazimir Črniče 62/A Dobravlje 87 Batuje 28/C Selo 20 Brje 62 TO BOMO NAREDILI Ustanovili pisarno za pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev EU in RS • Izgradil . krožišča v Ajdovščini in uredili promet na Lavričevem trgu • Posebno pozornost bomo namenili projektu izrabe biomase za prehod ogrevanja vseh javnih zavodov na lesne pelete in izgradnji tovarne peletov po načelu javno zasebnega partnerstva Uvedli širokopasovno omrežje v vsa naselja občine • Podprli bomo projekt »Okusi Vipavske doline«, ki zagotovo pomeni tako turistični preboj, kot uveljavitev domačih izdelkov. • Izgradili in posodobili bomo šolsko in kulturno infrastrukturo, ter poskrbeli za varnost naših otrok v šolskem okolju. ► Povečali kapacitete otroških vrtcev in uvedli popoldansko varstvo v vrtcih o . o ZA RAZVOJ IN SOCIALNO POVEZANOST Opravičilo našim volivcem v drugi volilni enoti Pozdravljene volivke in volivci druge volilne enote. Dolžni smo vam posredovati nekaj pojasnil glede zapleta pri vlaganju naših kandidatur za člane Občinskega sveta občine Ajdovščina. Lista kandidatov je bila vložena pravočasno in je bila pregledana s strani Občinske volilne komisije ter Upravne enote Ajdovščina. Občinska volilna komisija je potrdila popolnost vloge, za kar smo prejeli tudi potrdilo. Dva dni po zadnjem roku za oddajo kandidatur, pa je Občinska volilna komisija »opazila našo napako« ter izdala Odločbo, s katero nam je najprej, zaradi spremembe volilne enote, izpadla ena kandidatka, kasneje pa, zaradi ne zagotavljanja ženske kvote ( 33.33 % ), izbrisala še štiri kandidate iz volilne enote št. 2 ( volišča restavracija Primorje, Otroški vrtec Ribnik, Žapuže, Dolga Poljana in Budanje). Na listi kandidatov za občinski svet v drugi volilni enoti so bili poleg Mitje TRIPKOVIČa, ki je kandidat pod zaporedno številko 1 in ki je edini na listi ostal, še kandidati: Jožica RANDL MARC, Karlo LEMUT, Iztok ČERNIGOJ, Miro GORUP in David KODELE. Na tem mestu se izpadlim kandidatom opravičujemo ter se zahvaljujemo za njihov vložek in pripravljenost za delo, tako v stranki SD, kot v Občinskem svetu. Občinska organizacija SD Ajdovščina se tudi zavezuje, da bo izpadlim kandidatom kljub vsemu, pomagala pri zastopanju njihovih ciljev v občinski politiki, s člani sveta občine Ajdovščina iz drugih volilnih enot. Volivke in volivce v drugi volilni enoti tako naprošamo, da v tem primeru, ko bi sicer podprli kakega od naših izpadlih kandidatov, vseeno podprejo listo SD, saj se socialni demokrati zavzemamo predvsem za politiko enakih možnosti. Vaš glas, bo glas za skladen razvoj občine, za transparentno porabo proračunskih sredstev, za večjo veljavo krajevnih skupnosti, za povezanost občine z vlado RS in Evropo ter za večjo mero zdrave pameti pri odločanju o občinskih investicijah. Predsednik OO SD Ajdovščina Simon Makovec Kržišnik KAKO GLASUJEMO Za vaš glas SD obkrožite številko 9. V primeru, da prefe-rirate (izbirate) katerega izmed kandidatov na listi, vpišite v prazno okence številko, za katero je zapisan vaš izbrani kandidat. SD SOCIALNI DEMOKRATI Polonca Bačar, Milan Ferjančič, Vilharjeva 65, Ajdovščina Marija Mravlja Kodrič, Gradišče 49, Ajdovščina Valentin Krtelj, Šibeniška 20, Ajdovščina Volilna enota 2 Sonja Žgavc, Vojkova 6, Ajdovščina Nataša Štrancar, Bevkova 6, Ajdovščina Tomaž Makovec, Budanje 17, Ajdovščina Marijan Božič, Žapuže 4, Ajdovščina Volilna enota 3 Uroš Zupan, Vilharjeva 69, Ajdovščina Josip Troha, Lokavec 34c, Ajdovščina Danijela Likar, Otlica 49, Ajdovščina dr. Aljana Trošt Rupnik, Podkraj 71 a, Col 88e, Col Radko Lahajnar, Predmeja 132, Ajdovščina O Za Ajdovščino! Za mojo občino. u lokalne VOLITVE 2010 OBČINA AJDOVŠČINA Alojzij Klemenčič, Stomaž Ilc, Dobravlje Sara Štrancar, Cesta 13a, Ajdovščina Dolores Terbižan, Planina 25a, Ajdovščina Marjan Vidmar, Ustje 42, Ajdovščina Tomaž Škvarč Lisjak, Plače 54, Ajdovščina Volilna enota 5 Radovan Štor, Velike Žablje 45, Dobravlje Vlasta Birsa, Anita Pirjevec, Vrtovin 27, Črniče % Jordan Cigoj, Črniče 91, Črniče Mitja Bratina, Dobravlje 9b, Dobravlje Kar obljubimo, to naredimo, Poznamo cilj in vemo za pot Skupaj zmoremo vse! -Voli, SDS obkroži 2 _ OBČINSKI ODBOR AJDOVŠČINA LOKALNE VOLITVE 2010 OBČINA AJDOVŠČINA Za pdhodao« OUl toŽl! VAMnirtAT i ISTE sprp. 7.A ŽUPANA: KANDIDAT LISTE SRCE ZA ZUPANA: r u t , j ,1 ,• občinskega svetnika. V tem mandatu nestrankarske opredeljenosti in ^ ) se je veliko naučil, vendar kot pravi neobremenjenosti, sem se sposoben in Ajdovec, ki je bil s svojim Sam, učenje se nikoli ne konča. Zato je pripravljen pogovarjati in dogovarjati z dosedanjim delom velikokrat ietos kot nestrankarski kandidat vsakomer, ki ima za cilj dobrobit občanov izpostavljen vodenju ljudi, predvsem pripravljen prevzeti vodenje občine. občank. Kot župan bom uresničeval kot vodja civilne zaščite in jamarske Vendar ne sam, sprejel in prisluhnil bo program Liste Srce, hkrati pa bom reševalne službe, navsezadnje pa tudi vsem občankam in občanom občine podpiral vse dobre ideje in predloge ne kot podjetnik. Je človek, ki združuje Ajdovščina. Le tako lahko vsi skupaj glede na politično prepričanje sočutje in požrtvovalnost, športni in gradimo mozaik dobre in ljudem predlagatelja. borbeni duh, odločnost v kritičnih prijazne občine. Sam pravi; trenutkih, preudarnost dobrega “y preteklem mandatu sem gospodarja ter spoštovanje sočloveka, dodobra spoznal ustroj lokalne občinske Igor Benko je poročen družinski mož politike ter ugotovil, da v njej ne veljajo in oče treh otrok. etične in kulturne norme, ampak V politiko se je podal pred štirimi leti, izključno preračunljivost, strankarska ,,, , m , . .■ (|| . T , M IIVCI Ajdovščina 1. Dragotin Vidrih -Ajdovščina 2. Milanka Neškovič - Ajdovščina 3. Mirko Šterman - Ajdovščina 4. Jasna Zorč - Ajdovščina 5. Marjan Černigoj - Gradišče Dragotin Vidrih Ajdovščina 1. Ljudmila Kovač - Ajdovščina 2 . Marija Marušič - Ajdovščina 3. Silvester Lemut-Ajdovščina 4. Marija Brecelj -Žapuže 5. Majda Gorup - Ajdovščina 6. Franc Raspor-Ajdovščina Vipavski Križ. Ustje, Male Žablje, Skrilje ^ ^ prav ms lant(idatk(| |n 1. Miloš Garntar - Šmarje Demokratične stranke upokojencev Slovenije? 2. Marija Zatti - Ustje 3. Izidor Šuber-Mate Žahlje Zato, ker imamo pokončno držo in bogate življenjske izku- 4. Bojana Andiovec - Vrtovče šnje,. 5. Marjan Rovtar - Skrilje Zato, ker smo edina stranka, ki brani socialno državo, Zato, ker želimo sožitje vseh generacij, Zato, ker želimo vsem državljankam in državljanom človeka dostojno življenje. Zato, ker stranka ni obremenjena s pojavi, razslojevanja na bogate In revne Zato, ker smo pomemben člen v verigi solidarnosti Zato, da se bo slišal naš gias in pravica, ki izhaja iz našega Kamnje , Potoče, Črniče, Batuje, Dobravlje minulega dela. Zato, ker jesen življenja živimo za svoje otroke in vnuke Miloš Gruntar 1. Anton Kraševec - Kamnje 2. Mirjana Lozar - Vrtovin 3. Lea Bric - Brje 4. Franc Valič-Dobravlje 5. Alenka Bratina - Ravne Anton Kreševee Ljudmila Kcvač iokavec, Predmeja, Otlica, Col, Podkraj ' ; 1. Angel Vidmar - Lokavec 2. Mitjan Polanc- Otlica 3. Marta Puc - Višnje 4. Janko Žejn - Podkraj Vaš glas velja za vse nas Dajte svoj glas DeSUS-u, ki bo branil skupne cilje. Če nam boste zaupali svoj glas se bomo v občinskem svetu zavzemali za: - tak sistem, ki bo delavcem omogočal zaposlitev, starejšim občanom in upokojencem pa dostojno življenje. - varstvo invalidov in pomoč socialno ogroženih, - zagotavljanje ustreznih kapacitet v domovih za starejše ob--čane in za razvoj oskrbe na domu - razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma - pomoč mladim pri zaposlovanju in štipendiranju - posodabljanje učnih programov in uvajanje domovinska vzgoje v šole - razvoj podeželja in urejanje infrastrukture v naših vaseh - uveljavljanje sožitja in povezovanja med vsemi generacijami - transparentno in občanom prijazno lokalno upravo. lokalne VOLITVE 2010 OBČINA AJDOVŠČINA LATNIK | ŠTEVILKA 107 | 6.10.2010 n USI AKTIVNI. USI NA BOLJŠEM ZVEZA ZA PRIMORSKO Ker želimo zgraditi demokratično družbo po meri človeka in ne odtujenih političnih elit. Ker odločno zahtevamo decentralizacijo države in ustanovitev pokrajin s pravimi pristojnostmi ter realnimi finančnimi viri. # Ker jasno in nedvoumno zagovarjamo ustanovitev enotne Primorske pokrajine v njenih zgodovinskih mejah. Ker podpiramo politiko usklajenega razvoja vseh predelov države, kot tudi občine Ajdovščina na lokalnem nivoju. Ker so na naših listah kandidatov ljudje ki so si s svojim dosedanjim delom zaslužili vaše zaupanje Marjan Velikonja OBČINA AJDOVŠČINA - VOLILNA ENOTA 1 1. Vojko Trošt, Vilharjeva Ul. 25 A, direktor podjetnik 2. Dr. Selina Ambrožič, Tovarniška C. 4 B, zasebni zdr. delavec 3. Matej Velikonja, Gregorčičeva Ul. 44, zavarovalni zastopnik 4. Velibor Radovič, Lavričev Trg 7, vodja velepr. skladišča 5. Primož Štokelj, Goriška Cesta 51, direktor podjetnik OBČINA AJDOVŠČINA - VOLILNA ENOTA 2 1. Peter Kodrič, Budanje IT, pomočnik dir. marketinga 2. Marjan Velikonja, Kidričeva 29, direktor podjetnik 3. Tamara Kofol, Polževa Ulica 37, splošna zdrav, vzgoja 4. Boštjan Makovec, Dolga Poljana 25A, razvojni inženir 5. Alojzija Furlan, Žapuže 93, farmacevt 6. Ana Kobal, Budanje 1E, svetovalka OBČINA AJDOVŠČINA - VOLILNA ENOTA 3 1. Sebastijan Bajc, Podkraj 93, pred. strok, predmetov 2. Dr. Boris Kovač, Lokavec 67, tehnični direktor 3. Ana Štefančič, Col 14D, poslovodkinja marketa 4. Valter Polanc, Predmeja 115, direktor podjetnik 5. Darja Bolčina, Kovk 5A, vodja oddelka OBČINA AJDOVŠČINA - VOLILNA ENOTA 4 1. Damjan Štokelj, Planina 9, org. videonadzora vinar 2. Aleksander Lemut, Cesta 27A, direktor 3. Barbara Rijavec, Ustje 40B, študentka 4. Brigita Habjan Štolfa, Skrilje 91 B, podjetnica 5. Aleš Samec, Šmarje ISA, komercialist OBČINA AJDOVŠČINA - VOLILNA ENOTA 5 1. Neli Kandus, Vrtovin 71 D, pomočnica notarke 2. Toni Kodrič, Brje 97, fotograf podjetnik 3. Luka Bratina, Selo 90, elektroinšt. podjetnik 4. Saša Valič, Dobravlje 6, upokojenec 5. Tjaša Kodrič, Črniče 79 D, študentka Ivan Princes Lista Obrtniki Božidar Lavrenčič Branko Tomažič - SLS Ivan Krušeč - DESUS . ill •X>'. f h n‘l m 'v >.-•)' ip r Jurij Furlan - SD i-OKALNE VOLITVE 2010 OBČINA VIPAVA LISTA OBRTI IN PODJETNIŠTVA ■ ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST ZA ODPIRANJE NOVIH KVALITETNIH DELOVNIH MEST DA BODO MLADI IMELI DELO V DOLINI DA BO DELO PLAČANO, TRUD IN ZNANJE NAGRAJENO LOKALNE VOLITVE 2010 14 OBČINA VIPAVA m Občina Vipava zmore več! Božidar Lavrenčič, vaš kandidat za župana Spoštovane občanke, cenjeni občani! www.sds.si Sem Božidar Lavrenčič in kandidiram za župana Občine Vipava. Nekaj manj kot tri leta sem zaposlen na Občini Vipava na delovnem mestu s strokovnim nazivom višji svetovalec za področje gospodarstva ter okolje in prostor. Pri svojem delu sem dobro spoznal delovanje občine in ugotovil, kako pomembno vlogo ima pri oblikovanju pogojev in načinu življenja prebivalcev. Ključno vlogo ima pri tem župan občine. To spoznanje in želja, da aktivno prispevam k zagotavljanju dobrih pogojev za ustvarjalno življenje občanov ter povabilo Slovenske demokratske stranke h kandidaturi na njihovi listi, me je vzpodbudilo k odločitvi, da kandidiram za župana Občine Vipava. Vem, da bi kot župan lahko vnesel nov način v reševanje raznovrstne problematike občanov, dela občinske uprave in uspešno vodil že zastavljene in nove projekte. Rodil sem se pred 50 leti v Vrhpolju, kjer tudi živim. Sem oče petih otrok. Dobri družinski, sosedski in medčloveški odnosi mi veliko pomenijo. Zavedam se, da pri tem zaradi naše raznolikosti pride tudi do nesoglasij, vendar jih moramo znati preseči. Po izobrazbi sem diplomirani inženir strojništva. Področje gospodarstva in podjetništva mi je dobro poznano, saj sem do zaposlitve na občini ves čas delal v gospodarstvu, od tega veliko let v gradbeništvu. Smo v zelo pomembnem trenutku za Občino Vipava. Vipava sedaj potrebuje župana, ki bo znal vzpostaviti dialog, prisluhniti ljudem, jih združiti in popeljati Občino Vipava na pot ustvarjalnega razvoja, tako na področju gospodarstva kot tudi družbenih dejavnosti. Vaški družabni prostori z igrišči, mrliške vežice, investicije v šole, javna razsvetljava, širitve cest, umirjanje prometa, poljske poti, ureditev pločnikov in parkirnih mest, obnova starih vodovodov, obnova mostov itd. so pereči problemi marsikaterega zaselka in kraja. Zavedam se, da se vsega tega ne bo dalo narediti čez noč, zato je potrebno pretehtati potrebe in se z veliko mero odgovornosti odločiti za prednostne naloge. Prepričan sem, da bom to v sodelovanju z Občinskim svetom in krajevnimi skupnostmi uspešno realiziral. Za gospodarstvo in kmetijstvo boni pripravljal pogoje, ki jim bodo omogočali konkurenčnejši nastop na tržišču iti s tem njihovo uspešnejše delo. Zelo pomembno je, da najdemo politični konsenz in pospešimo sprejetje prostorskega načrta. Eden izmed pogojev razvoja je postalo širokopasovno omrežje, s katerim moramo nujno opremiti naše kraje. o za Energetski koncept Občine Vipava, bo temelji! na obnovljivih domačih virih (lesna masa). Vsa društva bom podprl, saj so generator kulturnega, Športnega in drugega udejstvovanja. S tem se bomo izognili mnogim problemom (reševanje raznih odvisnosti, socialne stiske itd.). Poskrbeti moram preventivo v smislu krepitve društvenih dejavnosti. Pripraviti je potrebno programe za vključevanje nezaposlenih v javna dela. Turistično naravnan projekt Gradiška tura je ravnokar zaživel, vendar ne sme ostati osamljen. Turizem je potrebno čutiti na vsakem koraku naše občine. Imamo veliko naravnega, kulturnega in zgodovinskega bogastva, ki ga lahko ponudimo turistu. Občino Vipava moramo narediti privlačno za turizem. Želja vsake mlade družine je tudi svoje stanovanje, ki pa žal postaja težko dosegljiva. Z ustreznimi ukrepi se bom trudil, da jim bodo želje postale uresničljive. Enkratno denat no pomoč ob rojstvu otroka bom povečal za 100%, Z dobrim prostorskim načrtovanjem, sodelovanjem z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in finančno spodbudo (občina, državni in evropski razpisi) lahko dosežemo, da bo obnavljati in živeti v starih jedrih naselij postalo prednost in ne ovira. "!i In ne nazadnje si bom prizadeva! tudi za dobro medobčinsko sodelovanje. Za gospodarsko in kulturno razvito občino, za ustvarjalne občane, za prijazno in lepo občino. OBČINA VIPAVA ZMORE VEČ - NOV ŽUPAN ZA NOV ZAGON OBČINA VIPAVA TE NAS DOM jiti il: ^5^ Ki ■ S ^ v Spoštovane volivke in volivci občine Vipava, Kandidatke in kandidati za svetnike in župan občine Vipava: Znamo držati besedo Znamo uresničevati ideje Povezujemo in smo odprti Znamo prisluhniti in se podučiti Smo odiočni in načelni Naše delo je pregledno Verujemo v prihodnost občine Vipava Smo sodelovali pri njeni ustanovitvi. Zato želimo sodelovati tudi Pri oblikovanju njene prihodnosti Znamo in zmoremo narediti Nekaj več za naše vasi in občininsko središče Zmoremo in želimo uresničevati vaše in naše poslanstvo Podprite listo L - in kandidata za župana, kateri se bodo vestno zavzemali: Skupaj z glavo za Vipavo Slovenska ljudska stranka ZA NOVE ZAZIDLJIVE CONE ZA NOVA DELOVNA MESTA ZA IZGRADNJO IGRIŠČ ZA POMOČ DRUŠTVOM ZA ODPRAVO POPLAV ZA IZGRADNJO MRLIŠKIH VEŽIC ZA OBDELANO DOLINO ZA BOUŠE TRŽENJE PROSTORA IN TURIZMA ZA MLADE IN UPOKOJENCE ZA UREJANJE INFRASTRUKTURE IN KROŽIŠČ ZA IZKORIŠČANJE ALTERNATIVNIH VIROV ENERGIJE ZA KORIŠČENJE EVROPSKIS SREDSTEV RAZVOJ PODEŽELJA Spoštovani volilci, mi smo prava odločitev za vas Slovenska ljudska stranka Naši kandidati za svetnike v občini Vipava Volilna enota 1: l.ANDREJA NUSDORFER 2.PETER GOLOB 3. KRUNO VITKOVIČ 4.BOGDAN BOŽIČ 5.MARTINA LAVRENČIČ 6.DUŠAN PETKOVIČ Volilna enota 2: 1, BRANKO TOMAŽIČ 2. MAJDA MALIK 3. PETER CURK 4. MARKO NABERGOJ ' 5.VALERDA ZALAR Volilna enota 3: 1.DARKO ROSA 2. BRUNO ANDLOVEC 3.ESTERA TROŠT 4. LEON PIŽENT © L . Slovenska liudska stranka SVOJEMU KANDIDATU ODDAJTE PREFERENČNI GLAS LOKALNE VOLITVE 2010 OBČINA VIPAVA Spoštovane Občanke in Občani občine Vipava, spoštovane Volivke in Volivci, v predvolilnem času, času številnih obljub, programov, bitkah po naklonjenosti in moči,bi Vas sam rad nagovoril nekoliko drugače. Z mnogimi izmed Vas se že poznamo. Sem preprost, delaven in dostopen človek, z dolgoletnimi izkušnjami iz različnih področij (gospodarstvo, državna uprava, obramboslovje, humanitarnost, varnost, gasilstvo,...). Sem človek z vizijo in željo po sodelovanju; le ti lahko prineseta premik in z njim doseganje zastavljenih in želenih ciljev. Neskromno povemo, da jih ni malo, a smo korak za korakom, skupaj, le - tem bližje. S posluhom za sočloveka, z globoko odgovornostjo do skupnosti in posameznika, s spoštovanjem do domovine, v kateri živimo in ponosom do čudovitega koščka Vipavske doline - našega doma, sem prepričan v njen velik potencial; tako naravni, kot človeški in z njima možnosti izjemnega razvoja; dolino je potrebno postaviti na mesto, ki si ga zasluži! Dobro poznamo svoje možnosti in danosti, le spremeniti jih moramo v priložnosti! Prepričan sem, da jih tudi sami vidite nešteto! Skoznje se ponujajo delovna mesta, oblikovanje in karakterizacija kraja, usklajen razvoj, rast,... To pa so temeljni gradniki našega kvalitetnega življenje. Občini bi rad dal žar, utrip sožitja in skupnega napredka, in ker smo kraj ljudje, bo moje vodilo prav v posluhu za vsakega, ki ima pobudo, mnenje, idejo,... Moja želja in želja nas vseh je imeti trdno, varno, odprto in razvito občino, ki bo naklonjena vsem generacijam; najmlajšim, mladim, odraslim, upokojencem, starejšim, invalidom,... vsakemu s svojimi potrebami in; te se med nami ne razlikujejo prav veliko; vsi želimo enake možnosti - upoštevanje, zaupanje in občutek, da nam je mar drug za drugega. Ne obljubljam Vam nemogočega, obljubljam Vam nekaj, kar bi moralo biti na začetku vsakega programa zapisanega z velikimi tiskanimi črkami: medsebojno sodelovanje, dialog dostopnost in odprtost. Občina namreč ne more in ne sme biti zaprt mehanizem, ampak živ organizem, neposredno povezan z njenimi občani in vsakim koščkom; občino je potrebno odpreti odznotraj in navzven. Želim Vam sporočiti, da ob zaupanju svojega volilnega glasu Ivanu Ivu Krušcu za župana občine Vipava, s svojim glasom dajete možnost spremembam in novim idejam ter pogojem za dobro prihodnost! Le s skupnimi napori in v sožitju različnosti pogledov in nazorov, je možna pozitivna ustvarjalna energija, zato Vas vabim, da s pokončno držo, drznimi in pogumnimi idejami stopimo naproti času, ki nam lahko prinese veliko! Smisel življenja je, da zmoreš živeti tudi za drugega. Zagotavljam vam, da bodo moje znanje, trud in čas, posvečeni prav temu, zato Vas vabim, da Svoj glas zaupate DeSUS-u in Ivanu Ivu Krušcu pod številko 3, za župana občine Vipava - občine nas vseh! S spoštovanjem, Ivan Ivo KRUŠEČ Naši kandidat Vipava, Gradišče nikp Vipava Spoštovane vol ivci! Zakaj voli 'Derpokra v nas, kandidatk« tranke upokojene 1. Jordan Čuk- Vipava 2. Lučana Leban - Gradišče | 3. Franko Beltram- Vipava 4. Jože Strnad - Vipava Jordan Čuk mMMmm Vrhpolje, Slap, Lože, Manče, Erzeij, Goče 1. Draga Čuk-Novak - Manče 2. Zmaga Kržišnik - Lože 3. Branko Franc Volk - Erzeij 4. Silva Uršič - Vrhpolje 5. Nevenka Margon - Slap Podraga, Podnanos, Lozice Draga Čuk-Novak 1. Ivan Krušeč - Podraga 2. Radiča Semenič - Poreče 3. Milojko Rener - Podraga 4. Božldara Furlan - Lozice 5. Ana Nabergoj - Lozice Zato, ker imamo pokončno držo in bogate življenjske izkušnje,. Zato, ker smo edina stranka, ki brani socialno državo. Zato, ker želimo sožitje vseh generacij, Zato, ker želimo vsem državljankam in državljanom človeka dostojno življenje. Zato, ker stranka ni obremenjena s pojavi, razslojevanja na bogate in revne Zato, ker smo pomemben člen v verigi solidarnosti Zato, da se bo slišal naš glas in pravica, ki izhaja iz našega minulega dela. Zato , ker jesen življenja živimo za svoje otroke in naše vnuke. Pojdimo na volitve, vzemimo prihodnost v svoje roke t Dajte svoj glas DeSUS-u, ki bo branil skupne cilje. Če nam boste zaupali svoj glas se bomo v občinskem svetu zavzemali za: - tak sistem, ki bo delavcem omogočal zaposlitev, starejšim občanom in upokojencem pa dostojno življenje, - varstvo invalidov in pomoč socialno ogroženih, - zagotavljanje ustreznih kapacitet v domovih za starejše občane in za razvoj oskrbe na domu - ureditev negovalnega oddelka v bolnišnici v Šempetru - razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma - pomoč mladim pri zaposlovanju in štipendiranju - posodabljanje učnih programov in uvajanje domovinske vzgoje v šole - razvoj podeželja in urejanje infrastrukture v naših vaseh - uveljavljanje sožitja in povezovanja med vsemi generacijami - transparentno in občanom prijazno lokalno upravo. LOKALNE VOLITVE 2010 OBČINA VIPAVA Spoštovane občanke, spoštovani občani! Kandidiram za župana občine Vipava. Zavzemal se bom za večji pomen vloge in razvoja mladih v družbi, katerim je potrebno omogočiti mladinski dom. Povečati želim medgeneracijsko sodelovanje. Naše okolje je potrebno urediti tako, da nam razpadajoče stavbe ne bodo več kazile izgleda mestnih in vaških jeder. Z učinkovito ter zeleno rabo energije ohranimo okolje čisto tudi za naše potomce. Turizem mora postati vodilna gospodarska panoga v občini, ki bo pomagala dodadtno nadgrajevati gospodarski razvoj občine. Kandidatke in kandidati i. volilne enote 1. Jurij Furlan | Bevkova 14 [ 14.04.19671 univ. dipl. ing. agr. | direktor 2. Dušanka Rodman | Ul. Gradnikove brigade 16 | 06.08.1950 | administrativni tehnik | upokojenka 3. Mitja Lavrenčič | Cesta 18. aprila 91 06.06.1978 | dipl. socialni delavec | socialni delavec 4. Anuška Lavrenčič | Cesta 18. aprila 9 | 25.01.1946 | učitelj | upokojenka 5. Goran Markovič | Beblerjeva 29 | 08.08.19851 študent | študent 6. Ljubica Ivanov (Vojkova 21101.05.1953 | socialni delavec | socialna delavka Kandidatke in kandidati 2. volilne enote » 1. Zora Stegovec Vidmar | Erzelj 34 116.07.1959 | pravnik | svetovalec 2. Ivan Pavlič j Slap 7/b | 09.12.19601 univ. dipl. ing. gradbeništva | višji svetovalec 3. Karmen Ražem (Vrhpolje 105/b 114.07.1959 | univ.dipl.pravnik | vd. načelnika 4. Davorin Mesesnel | Goče 441 03.01.19651 ekonomski tehnik | kmetovalec 5. David Rehar | Lože 9 ( 05.08.1974 | lesni tehnik ( monter 6. Boža Bolčina | Duplje 43 101.05.1953 | prof. pedagogike in psihologije | direktor Kandidatke in kandidati 3. volilne enote 1. Miloš Bizjak | Podgrič 2 | 29.05.1965 | mag. obramboslovja | vodja kabineta 2. Ljuba Janežič | Podraga 4 ( 20.09.1950 | zdravstveni delavec | upokojenka 3. Jan Blanuša | Podnanos 1051 04.05.19701 gradbenik | delovodja 4. Ttatjana Čikič | Podnanos 6130.12.1947 (delavec | upokojenka 5. Sanja Premrn | Orehovica 11/a (08.03.1985 | študent | študentka Ša'gra Kamnje 2010 V Kamnjah metali kamen Je že vremenska napoved obetala, da ne bo dobro. Pa smo vseeno poskusili. Letos smo si zamislili, da bomo šagro praznovali kar tri dni: v petek, soboto in nedeljo. ^^Pačeli smo v petek popoldan z m otroškim živ - žavom. Ker je že mmJtv petek deževalo, se je dogajanje preselilo v prostore krajevne skupnosti. Zbralo se je 15 otrok različnih starosti, v družbi nekaterih staršev. V prijetnem otroškem vzdušju so pod vodstvom Oriane Žvanut izdelovali papagaja na svinčniku in škatlice v obliki medvedka. Zvečer je bilo tekmovanje v namiznem nogometu. Prijavilo se je 13 ekip (dvojic). Tekmovalci so stvar vzeli zares, saj so najboljše na koncu čakale lepe nagrade. Zmagala je moško ženska dvojica Di ^ailo - Zorč iz Goriških Brd. V soboto je bilo vreme lepše. Popoldan se je celo malo zjasnilo in ob 14.00 se je začelo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Prijavilo se je 30 tekmovalcev (8 žensk in 22 moških). Trije poskusni streli, 2 x po 5 strelov zares in znani so bili najboljši. V kategoriji žensk je najbolje streljala Neva Vodopivec, druga je bila Ana Bolčina, tretja pa Marčela Čermelj. Med moškimi je bil najboljši strelec Rajko Ušaj, drugo mesto je zasedel David Rijavec, tretji pa je bil Andrej Nevreden. Streljanju je sledilo odprtje razstave fotografij Tine Robba. Fotografinja je bila zmagovalka lanskega natečaja 'Ujemi trenutek poletja 2009' in je za nagrado dobila možnost razstavljanja svojih fotografij na letošnji šagri. To možnost je izkoristila in veseli smo, da jo je, saj nam je na ogled ponudila nekaj izjemno lepih fotografij. Za sobotni večer je bil predviden Kamrock, koncert mladih rock ansamblov. Štirje so se nam predstavili, a je dež vse skupaj pokvaril in pregnal tako glasbenike kot obiskovalce. Tudi nedeljsko jutro je bilo deževno. Kot vsako leto se je nedeljsko praznovanje tudi letos začelo s sv. mašo, nadaljevalo pa po kosilu, ko so se kolesarji v treh starostnih kategorijah povzpeli iz Potoč v Kamnje. Absolutni zmagovalec je bil domačin Sandi Vodopivec, drugo mesto je zasedel Uroš Černigoj iz Lokavca, tretji pa je bil Robert Likar. Za kolesarji so se iz Potoč v Kamnje zapeljali starodobniki. Prvi je v vas pripeljal ajdovskega župana Marjana Poljšaka in našega predsednika KS Petra Vodopivca. S tem je bila tudi simbolična otvoritev na novo asfaltiranega dela ceste med Potočami in Kamnjami. Ves popoldan sta bili v prostorih KS na ogled razstavi. Tradicionalna razstava peciva Kamenjskih gospodinj, kije, tako kot vsako leto, privabila predvsem veliko število obiskovalk. Te so nato nekaj peciva odnesle tudi domov. Že tretje leto zapored so bile razstavljene najboljše fotografije s fotonatečaja 'Ujemi trenutek poletja'. Avtor zmagovalne fotografije je Mitja Madon, drugo mesto je osvojila fotografija Dragana Vodopivca, tretjo nagrado pa je prejela Petra Vodopivec. Kamenjske šagre pa ne bi bilo brez naših iger. Met kamna. Začeli so otroci, ki so metali 5 kilogramski kamen. Najboljši trije so bili Patrik Komel, Darijo Valetič in Kevin Ušaj. Za odrasle je kamen tehtal, tako kot vsako leto, 11 kg. Veliko število metalcev je dokaz, kako je ta disciplina priljubljena. Mogoče je pa vzrok za to tudi v lepih, ročno izdelanih pokalih, ki so tudi ena izmed značilnosti naših prireditev. Tudi letos jih je izdelal Matej Batagelj. In kdo so bili najboljši? Pri ženskah Metka Lisjak (zmagovalka), Nika Ušaj in Ana Muršič. Pri moških David Batagelj (zmagovalec), Simon Sluga in Anton Kompara. Od tu naprej smo pa hiteli. Predvsem pa smo bili zaradi dežja prisiljeni spremeniti prizorišče dogajanja. Pod Žagarjevo lopo smo izvedli še tekmovanje v žaganju debla s 'šijonom'. Tudi v tej disciplini so se vsi tekmovalci odlično odrezali, najboljši pari pa so bili med otroci Matej Žižmond - Patrik Komel (1. mesto), Jure Rijavec - Žan Gomizelj (2. mesto), Darjo Valetič -Kevin Ušaj (3. mesto). Najboljši med moškimi pa Silvan Kompara - Anton Kompara (1. mesto), Boštjan Vodopivec - Borut Bratina (2. mesto) in Andrej Kompara - Dragan Vodopivec (3. mesto). V konkurenci žensk je 1. mesto že nekaj let 'rezervirano' za dvojico Neva Vodopivec - Majda Furlan, 2. mesto sta zasedli Magda Rijavec - Klementina Božič, 3. mesto pa Katja Vodopivec -Marinka Antonič. In tu se je praznovanje naše šagre moralo končati. Najbolj vztrajni so se sicer z dežniki preselili k šanku, večino obiskovalcev je pa dež žal pregnal domov. Mi pa spet upamo, da bo naslednje leto našo prireditev grelo sonce. M.Č. V VSEH MARKETIH jgfc zlatorog 6x0.510 •**•** •**«•*»K, ' v ° • 6 E S * m kakovostno vino zgp :''-si vi; : zrn aarm dana J SmM PIVO LAŠKO PLOČ. 6 X 0,50L VINOVRTOVCAN 1L 'ošt SIR JOŠT postreženo JABOLČNI NEKTAR 4 X 1L .. ■- ČOKOLADA MILKA lOOg VEČ OKUSOV FURLANSKA SALAMA, MORTADELA ikTi LOŠKI BELI HLEBEC 1 kg DOMAČA BRKINSKA JABOLKA TOALETNI PAPIR 8+2 MEHČALEC LENOR 2+1 GRATIS - kfil 750 ml bratiš i DETERGENT D AS H 50 MERIC STELEKS 1 +1 GRATIS Partnersko srečanje in konferenca o obnovljivih virih v okviru projekta RUBIRES Dogodka iz naslova sta se odvijala od 27. do 30. septembra 2010 v nemškem mestu Potsdam. Prvi dan je bil namenjen konferenci o obnovljivih virih in njihovi uporabi. ‘flSF "PVodna govora sta podala ga. I Miiller, predstavnica potsdam-. skega županstva ter g. Manfred Hildenbrand, predstavnik Regional planning authority Havelland Flaeming, ki je bila hkrati tudi gostiteljica tokratnega srečanja. V prvem sklopu konference so bili predstavljeni dosežki in načrti projekta RUBIRES, ki jih je predstavil g. Steffen Kunert, predstavnik vodilnega partnerja. Madžarski partnerji so predstavili razvoj uporabe obnovljivih virov energije na njihovih območjih. V svojih CENTRAL > EUROPE COOPERATING FOR SUCCESS. nagovorih so podali kritične pripombe na to temo in izrazili svoja mnenja. Prav tako je temo proizvodnje bioplina in uporabe toplotne energije na podeželju predstavil g. Patrick Zier na modelu I f , RUBIRGrB Rural Btological Resources Razvojna agencija ROD partnerstva dveh zasebnikov, ki sta se v partnerstvo podala z namenom ogrevanja vasi v regiji Halle. V prvem delu je bil predstavljen kratek film o šolskem tekmovanju, v katerem so sodelovali tudi predstavniki Osnovne šole Draga Bajca Vipava. Film bo tudi na voljo za ogled na povezavi www.rubires.eu. V drugem delu sta se odvili še dve predstavitvi na temo biomase. V popoldanskem času je EUROPEAN UNION EUR0PEAN REGIONAL .DEVELOPMENT FUND bilo organizirano delo v skupinah, povzetek le-tega ter zaključek dneva. Naslednja dva dneva pa sta bila posvečena samo partnerskim temam kot so: dosedanji dosežki v projektu, načrti za preostanek projekta, težave pri doseganju rezultatov, vpetost aktivnosti v zastavljeni časovni okvir, ... Srečanje je bilo vsekakor zanimivo z vidika obnovljivih virov energije ter tudi plodno z vidika reševanja nastalih težav v projektu in načrtovanja aktivnosti za prihodnost projekta RUBIRES. LAS ZGORNJE VIPAVSKE DOLINE IN KOMENSKEGA KRASA VABI NOVE ČLANE Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja občin: Ajdovščina, Komen in Vipava vabi vse zainteresirane predstavnike zasebnega (posamezniki, društva, zasebni zavodi,...), ekonomskega (podjetja,...) in javnega sektorja, ki želijo aktivno sodelovati pri uresničevanju Lokalne razvojne strategije Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa 2007-2013, da se včlanijo v partnerstvo LAS. Pristopna izjava in ostale podrobne informacije o poslanstvu in delovanju LAS so na voljo na spletni strani LAS: www.las-razvoiDodezelia.si pod rubriko člani/partnerji LAS. Vabljeni! Upravni odbor LAS + * * * •* * * * * * * * EK RP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Vežica odprta Ajdovščina, 30. septembra - Na ajdovskem pokopališču je potekalo slovesno odprtje nove mrliške vežice. Trak so prerezali župan Marjan Poljšak, predstavnik izvajalca Dušan Črnigoj in predsednik krajevne skupnosti Ajdovščina Matija Repič. Poslovilni objekt pa sta blagoslovila ajdovski in šturski župnik Alojz Milharčič in Marko Kos, glasbeno kuliso je prispeval oktet Castrum. ^^^oslovilni objekt ■^ima dve vežici za klasične pokope, spremljajoče servisne prostore (čajni kuhinji, sanitarije), prostor za hrambo vozičkov za prevoz pokojnika, cvetja in druge opreme, prostor za hladilne komore, prostor za pripravo pokojnika, garažo, upravne prostore za opravljanje pogrebne dejavnosti s sanitarijami in garderobo, razstavno prodajni prostor za pogrebno opremo in cvetličarno. Nadstrešek nudi zavetje pred burjo in dežjem v času pogreba. Pogodbena vrednost naložbe znaša 674.440 evrov - iz občinskega proračuna in iz sredstev nerazporejenega dobička KSD Ajdovščina iz prejšnjih let. rl Vstopna točka VEM Razvojna agencija ROD je ena izmed vstopnih točk VEM, katerih naloga je izvajanje aktivnosti celovitih podpornih storitev na lokalnem nivoju za mlade (osnovnošolci, srednješolci), potencialne podjetnike in delujoča podjetja, tako mlada podjetja (0-3 leta delovanja) kot že uveljavljena podjetja (rast in razvoj podjetij starejših od 3 let). "■piAotencialnim podjetnikom in ■^delujočim podjetjem nudimo JL osnovno svetovanje, ki je poveza-no z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij, razvojem poslovnih idej, uporabo različnih podpornih inštrumentov, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanje k državnim vzpodbudam, ki 8 Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarstvo so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva. Na naši e-VEM točki je možno izvesti registracijo podjetja - enostavne družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in samostojnega podjetnika, prav tako pa tudi postopke statusnih sprememb ali izbrisa gospodarskih družb in samo- Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije JAPTI (e)VEM stojnih podjetnikov. Za omenjene ciljne skupine izvajamo tudi informativno-promocijske in izobraževalne aktivnosti. Da bi čim lažje in čimbolj učinkovito nudili pomoč podjetjem, oblikujemo bazo podatkov o podjetjih v občinah Ajdovščina, Vipava in Komen, ki jim redno posredujemo informacijske pakete (pripravi jih JAPTI) ter druge informacije lokalnega in regionalnega značaja. Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številko 05/365-36-00 oziroma nas kontaktirate po e-pošti na naslov ra.rod@siol.net. Delovanje Vstopne točke VEM je sofinancirano s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) in Ministrstva za gospodarstvo. Silvana Peljhan, RA ROD jf . , ---- ---------- --------- — v Ir /-\ V or\C DOLINE IN KOMENSKEGA KRASA (LAS) K ODDAJI PROJEKTNIH IDEJ ZA SREDSTVA LEADER 2011 ODPRTO DO 8. NOVEMBRA 2010 Besedilo javnega povabila in obrazec za opis projektne ideje se nahajata na spletnih straneh občin: Ajdovščina, Komen in Vipava ter na spletni strani LAS: www.las-razvoioodezelia.si. Za dodatne informacije o povabilu lahko pokličite na Razvojno agencijo ROD na telefonsko številko 365 36 00, vsak delovni dan med 9. 00 in 12.00 uro. Kontaktni osebi sta: Suzana Ž. Ferjančič in Elizabeta Valič Smodiš. Upravni odbor LAS EKRP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje IAS ZUNANJA UREDITEV, OBLOGE, TLAKI in FASADE Festival tretjega življenjskega obdobja Ljubljana, 1. oktobra - Na prvi oktobrski večer seje v Cankarjevem domu v Ljubljani končal festival za tretje življenjsko obdobje, ki gaje pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije, skupaj z nekaterimi ministrstvi; za polno, doživeto in barvito jesen življenja. Udeležili so se ga tudi upokojenci iz Vipavske doline. .... ....jb"'—^ imm MB— •program festivala je zajemal kul-turni del, v katerem so različna A slovenska društva upokojencev predstavila svojo dejavnost. Izjemno uspešno so nastopili tudi predstavniki primorskih društev upokojencev; nastopili sta ajdovsko društvo z ženskim pevskim zborom Večernica in plesno skupino Ajda društva MOST, medtem, ko so vipavski upokojenci aktivno so-Movali na delavnici Starejši za starejše, programom, ki poudarja medsebojno razumevanje in pomoč. Nacionalni kulturni hram - ljubljanski Cankarjev dom, je bil eno samo prizorišče prikazov slovenske inovativnosti, marljivosti, znanja in želja zaznamovati in obogatiti čas, v katerem živimo. Tridnevni festival je ponudil še množico ostalih aktivnosti; razstav, delavnic in tudi prikaza ponudb različnih pro- izvajalcev (prehrana, zdravje - dobro počutje, prosti čas ...) in se dopolnil še na strokovnih ravni, v obliki predavanj, posvetov in okroglih miz, na katerih so sodelovali vrhunski strokovnjaki in ministri za lokalno samoupravo, obrambo, šolstvo in šport, predstavniki Ministrstva za delo družino in socialne zadeve ter številni drugi. Letošnji jubilejni večdnevni dogodek je presegel vsa pričakovanja, tako po vsebini in odzivnosti, kot tudi prikazani ustvarjalnosti društev, z željo po.obnavljanju sožitja vseh generacij in socialni strpnosti ter vrednost, ki so v današnjem času vedno bolj ogrožene, zato so dogodki, ki nanje spominjajo, opominjajo in jih oživljajo, toliko pomembnejši. Metka Marušič, Ivo Krušeč Društvi upokojencev Ajdovščina in Vipava Priznanje Evgenu Bavčarju Lokavski kulturni dnevi Lokavec, 3. oktobra - Prav te dni potekajo v Lokavcu vsakoletni 'Lokavski kulturni dnevi' Vrstijo se številne kulturne, športne, glasbene in druge prireditve, ki jih vrli Lokavčani z vso zagnanostjo, pridnostjo in povezanostjo pripravijo kar je najbolj mogoče dobro. Lokavec ob teh prireditvah obiščejo tako prebivalci Lokavca, kot tudi iz bližnje okolice. "IJ TTnedeljo je bila v polni dvorani M# Edmunda Čibeja slovesna pro-* slava, s katero so želeli obeležiti odprtje prizidka k obstoječi dvorani, v kateri so postavili razstavo fotografij slepega fotografa, Lokavčana Evgena Bavčarja, strniti vse tisto, kar so v preteklem letu uspeli narediti, zgraditi, izboljšati, da je življenje krajanov še boljše. Proslava pa je bila namenjena tudi odprtju razstave domačega društva Doli, prejemnika letošnjega petomaj-skega priznanja občine Ajdovščina, častnega Valvazorjevega priznanja za leto 2006 in pred kratkim še priznanja za 'naj nevladno organizacijo' na območju ajdovske upravne enote. Društvo že dolga leta, kljub amaterizmu, na profesionalen, prepričljiv in splošno priznan način ohranja in oživlja lokavsko izročilo - furmansko tradicijo. Lahko rečemo, da so z razlogom ponosni, kaj vse jim je v, dvajsetih letih delovanja uspelo narediti. Posebno slavnosten trenutek nedeljske proslave pa je bila nedvomno podelitev priznanja Edmunda Čibeja, ki ga Lokavčani vsako leto podelijo zaslužnim med njimi. Letos je to priznanje prejel esejist, publicist, filozof in fotograf dr. Evgen Bavčar. Rodil se je 2. oktobra 1946. Komaj dvanajstletni deček je, ob eksploziji detonatorja za mine, po nekaj mesecih povsem izgubil vid. Z velikimi napori in težavami mu je uspelo dokončati študij zgodovine in postal je profesor zgodovine na gimnaziji v Novi Gorici. S štipendijo francoske vlade je kasneje odpotoval na študij v Pariz in tam ostal kot znanstvenik znamenitega Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje (CNRS). Mimogrede naj povemo, da je nedavno prejel častni doktorat v Mehiki. Kot gosta so ga povabili v Brazilijo, ob obletnici glavnega mesta. V kratkem pa bo svoje fotografije razstavljal na Japonskem, v Parizu, Moskvi in Turinu. Kako fotografije, se boste vprašali. Pravijo, da mnogi invalidi svoje druge čute izredno razvijejo. Slepota jih je Bavčarju izostrila do neslutenih meja. Za fotografijo ne potrebuje oči, pač pa srce in duha, pravi. To je njegovo tretje oko. Fotografira v temi s pomočjo žepnih svetilk. Najprej ima fotografijo v glavi, vidi jo s tretjim očesom, potem mu jo nekdo opiše in glede na vse to se odloči za fotografijo. Fotograf potrebu- je oko, ki misli, ne pa, da samo vidno zaznava. Lahko samo potrdim, da so njegove fotografije fascinantne in vas vabim k ogledu razstave v Lokavec. Polna dvorana je z dolgotrajnim ploskanjem svojega rojaka znala nagraditi in pozdraviti, kar je umetnik, ki živi med Parizom in domačim Lokavcem nedvomno zaslužil. Da v Lokavcu zmorejo, je bil dokaz tudi kulturni program, ki so ga oblikovali Tamburjaši iz Vipave, ki jih vodi lokav-ška rojakinja Vlasta Lokar Lavrenčič, domači pevski zbor, še posebej pa so navdušili mladi lokavški osnovnošolci, ki so skozi kratko igro prikazali delček življenja v Lokavcu, in pa mladi lokavški pritrkovalci, ki so s svojimi mini zvonovi, že pravi mali umetniki. Še posebej veličastno je na koncu zadonela lokavška himna 'Pod Čavnom visokim prebivam' (tak je bil tudi naslov celotne prireditve), ki so jo tamburaši, pevci in pritrkovalci izvedli skupaj, prepevali pa smo jo tudi v dvorani . Po ogledu obeh razstav so Lokavčani nadaljevali druženje ob kozarčku in prigrizku, kar so si, glede na vse prikazano, prav gotovo zaslužili. Marjan Krpan Skoraj 400 občanov darovalo kri Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina je v začetku oktobra v dijaškem domu v Ajdovščini organiziralo tridnevno krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo 391 ljudi. ^ ^^sseli smo, da je bil obisk pri-merljiv z lansko oktobrsko kr-vodajalsko akcijo, saj sicer v letošnjem letu beležimo upad števila krvodajalcev. V prvih osmih mesečih letos Je kri darovalo 22 odstotkov manj ljudi 1 našega območja kot v enakem obdo->ju lani. V preteklih letih je bilo število krvodajalcev dokaj konstantno oziroma je celo naraščalo, za letošnji padec pa ne najdemo pravih pojasnil. V območnem združenju se trudimo, da bi z različnimi aktivnostmi poudarjali pomen krvodajalstva in k darovanju krvi spodbudili predvsem zdrave mlade, ki bodo nadaljevali plemenito tradicijo in bogatili to največje solidarnostno gibanje v prihodnje. Po najboljših močeh se bomo trudili še naprej in upamo, da nam bo uspelo obrniti ta negativni trend. Irena Žgavc, sekretarka Svetovni dan starejših 27 let Doma starejših občanov Ajdovščina, 1. oktobra - Cel svet na prvi oktobrski dan obeležuje svetovni dan starejših, še posebej slovesno so ga proslavili v Domu starejših občanov v Ajdovščini, saj ustanova praznuje 27. let delovanja. ■»JTot je običaj, so stanovalce doma obiskali otroci, tokrat učen-„ " u 3. razreda Osnovne šole iz Dobravelj. Po uradnem delu, v katerem je vse nagovorila direktorica Tanja Stibilj Slemič, je za zabavo in ples poskrbel 'hišni' ansambel, v katerem igra družina Plesničar s prijatelji. Slavnostno kosilo je bilo tokrat kar v obliki piknika za vse. Tudi skozi cel oktober bo v Domu starejših občanov zelo pestro, saj so pripravili kopico dogodkov. Osebje doma se zaveda, da za dobro počutje stanovalcev ni dovolj le domska oskrba in nega, temveč je enako pomembna tudi prisotnost in pozornost njihovih svojcev. Zato so medse, v ponedeljek, 4. oktobra, povabili gospo Rožano Grdina, predavateljico na akademiji za psihosintezo, ki je zbranim govorila o razumevanju in sprejemanju sprememb v procesu staranja, kot pogoju za kvalitetno sobivanje. Oskrbovance pa bodo v oktobru obiskali še člani društev upokojencev in učenci nekaterih šol. V vitrinah nekdanje trgovine Peko v Ajdovščini pa so postavili na ogled izdelke oskrbovancev. Izdelujejo jih skupaj z delovno terapevtko priv delovni terapiji, pa tudi pozneje, da se zamotijo v popoldanskem času. Mojca Kete Curk delovna terapevtka Živite zdravo z naravo ali dan odprtih vrat v Mlinotestu in Fructalu našem obisku v Mlinotestu ■ Bkar nisem mogel verjeti očem. Okrog Mlinotestovih strokovnjakov je na praktično vsakem vogalu stala večja ali manjša skupin mladih, ki so z zanimanjem prisluhnili in si ogledali vse, kar nam novega, pa tudi že utečenega ponuja Mlinotest. Vodili so jih po proizvodnji, kjer je največjo pozornost mladih nadebudnežev pritegnil program 'bio' izdelkov, ki so pripravljeni iz ekološko pridelanih surovin. Program zajema široko skupino ekoloških izdelkov, pic, slaščic, peciv in bioloških krompirjevih izdelkov, testenin in mok. Nadgradnja vsega pa je- nedvomno nova ekološka kotlovnica na biomaso, kar zagotavlja, da je Mlinotest postal tudi v ekološkem pogledu vodilno podjetje v lokalnem okolju, v svoji branži, predvsem pa v skrbi za podneb- ne spremembe. Več o tej novi pridobitvi na desni strani tega prispevka. Mlinotest je v petek obiskalo kar 2600 najmlajših, učencev in dijakov iz cele Primorske, Ljubljane in drugih krajev Slovenije, ki so se po ogledu in nabiranju novih znanj lahko tudi okrepčali z 'bio' izdelki Mlinotesta. Pod streho, za ta dan postavljenega šotora, so jim bile na voljo testenine, kruh in slaščice. Pozornost in navdušenje mladih so vzbudili slivovi cmoki, ki jih je zanje pripravljala teta Tončka, ki jo poznamo iz oddaje Slovenija ima talent. Teta Tončka jim je pripravo odličnih cmokov, ki sem jih mimogrede poskusil tudi sam, prikazala na svojstven, samo njen, šaljiv način. Zadovoljni mladi obrazi pa so bili še posebej veseli priložnostnih daril v obliki Mlinotestovih izdelkov, kuhalnice, mape z predstavitvenim gradivom Mlinotesta in blokom, ki so jih prejeli na koncu obiska. Tudi v Fructalu, tja čez cesto, ni bilo praktično nič drugače. 1700 mladih, prav tako iz cele Primorske in širše, si je ogledalo njihovo proizvodnjo. Verjemite tudi tu so imeli kaj videti, saj je Fructal že leta in leta vodilni proizvajalec široke palete sokov. Fructalove! so jih vodili skozi prevzem jabolk, centralno klet, kjer skladiščijo sadne kaše in matični sok, ogledali so si linijo za polnjenje 200 ml modrih stekleničk, aseptično linijo za polnjenje sadne pijače Fruc in polnilne linije Tetra Pak za polnjenje sokov, nektarjev in pijač blagovne znamke Fructal, Fructal Premium in Fructal Selection. Najmlajše je pred in po ogledu zabavala klovnesa Rin Tin Tin, s katero so se na pravljični način še enkrat sprehodili skozi Fructalovo proizvodnjo od sadja do soka. Za spomin na obisk so najmlajše obdarili s pobarvanko, balončkom, sokom in Frutabelo, ostale pa s Frucem, Frutabelo in Frucovsko kapo. Pa še zanimivost. Učiteljicam so izročili nepopisane, prazne čestitke in jih zaprosili, da skupaj z otroci svoje vtise zlijejo na papir in nam tako pokažejo, kako otroške oči vidijo Fructal. Čestitke bodo razveseljevale zaposlene ob njihovih rojstnih dnevih in osebnih praznikih. Verjamem, da so bili na koncu zadovoljni tako v Mlinotestu kot v Fructalu, predvsem z obiskom in zanimanjem, ki so ga mladi pokazali za njihovo delo, njihove izdelke, ki v vseh ozirih ustrezajo začetku našega prispevka 'Živimo zdravo z naravo'. Marjan Krpan, foto:0ton Naglost, Miloš Mart m MLINOTEST 0 min Najljubše domače testenine. Odslej v novi embalaži. Ekološka kotlovnica na lesno biomaso Mlinotest je močan gospodarski subjekt in z investicijo v ekološko kotlovnico postaja tudi v ekološkem pogledu vodilno podjetje v lokalnem okolju in v branži ter v skrbi za podnebne spremembe. (FlFavedanje za trajnostni razvoj in ^7 čisto okolje je postalo temeljno £^fgibalo razvitega dela sveta. S kurjenjem fosilnih goriv v ozračje sproščamo ogljikov dioksid, ki je bil v zemeljski skorji trajno uskladiščen in je nastajal skozi milijone let med oblikovanjem planeta. S tem ogljikovim dioksidom rušimo naravno ravnotežje v našem ozračju. Evropska unija si prizadeva izpuste ogljikovega dioksida trajnostno znižati, zato spodbuja projekte, ki zmanjšujejo porabo fosilnih goriv. Globalna prizadevanja širše skupnosti smo v našem podjetju sprejeli kot izziv in priložnost. V zadnjih tridesetih letih je sicer zemeljski plin dodobra izpodrinil trda goriva in premog v gospodinjstvih, v industriji pa mazut in deloma kurilno olje, kar sicer prispeva k manjšim izpustom toplogrednih plinov. sebi umevno, saj les pravzaprav naravno nastaja s pomočjo fotosinteze, pri kate ri se ogljikov dioksid s pomočjo sončne svetlobe pretvarja v polisaharide, torej v celulozo. Ta isti ogljikov dioksid se pri gorenju sprosti in z obnavljanjem biomase v gozdu kroži v naravnem ciklu. Za recikliranje v energijo so zlasti primerni lesni ostanki po sečnji, ki prav tako z leti strohnijo v ogljikov dioksid ki gre v ozračje. V primeru uporabe teh ostankov v biomasnih kotlih se energi ja, ki bi se sprostila ob počasnem trohnenju, koristno uporabi za proizvodnjo energije. Viri biomase, uporabne v energetske namene, so: gozdna lesna biomasa; ostan- Nadaljevanje opuščanja fosilnih goriv in raba rastlinske biomase kot domačega in okolju prijaznega materiala ter vira energije ima številne pozitivne socialno - ekonomske in okoljske učinke. Lesna biomasa je namreč C02-nevtralno gorivo in ne prispeva k večanju količine toplogrednih plinov. Dejstvo je samo po ki rednega gozdnega poseka, vejevina, les iz 'sanitarne sečnje' zaradi napada lubadarja, les iz čiščenja kmetijskih in urbanih površin; lesni ostanki iz primarne pre^ delave lesa; krajniki, žamanje, žaganje, skobljanci, lubje; za predelavo in kurjenje namensko sajen hitro rastoči les, predvsem topolovina; odsluženi les; lesena embalaža, odslužene palete ... druga biomasa z visoko vsebnostjo vlaknin; deli kmetijskih rastlin, stranski proizvodi pri predelavi rastlinskih surovin; slama, pecljevina, žitne luščine, koščice ... V kompleksu delniške družbe Mlinotest smo na Tovarniški ulici do nedavnega uporabljali kot edino sredstvo za proizvodnjo tehnološke pare, tehnološke vode in za peko kruha ter ogrevanje prostorov zemeljski plin. Naša največja porabnica plina je bila osrednja toplotna postaja. To kurišče je predstavljalo glede na porabo približno 50 % celokupne porabljene količine plina. Predhodna študija je pokazala, da je prehod na kurjenje z biomaso na tem kurišču najenostavnejši in ekonomsko najbolj smotrn. Tehnična rešitev vključuje postavitev kotla na biomaso ob obstoječi energijski postaji, kije vzporedno vezan na dosedanje naprave. Z novim Jtlom je mogoče delno opustiti kurje- nje s plinom, kar letno pomeni 600.000 m3 plina manj, ta bi se v novi kotlovnici uporabljal le intervencijsko, ob ugodni ceni sekancev to lahko predstavlja tudi ekonomski učinek. Zmogljivost kotla jedo 3000 kg pare na uro, deluje samodejno, biomasa se skladišči v betonskem zalogovniku in avtomatsko dozira v kurišče s polžnim transportom. Ekološko najpomembnejša pridobitev je naprava za filtracijo izpustov, kakr- šne nima nobena podobna naprava v okolici, zato potrebujejo visoke dimnike. Naša naprava 'klasičnega' dimnika nima, sistem je zaradi filtrov dima ekološko brezhiben in skladen s strogimi pogoji evropske zakonodaje. Dimi se ob prehodu iz kurišča prefiltrirajo, tako da ne vsebujejo sajastih delcev. Lesa in biomase ni potrebno pred kurjenjem sušiti. Iz 'dimnika' naprave se bo zato namesto dima ob zimskih vlažnih dnevih občasno dvignila le meglica vodne pare, ki nastaja ob izgorevanju mokre biomase, ob nevlažnih dneh tudi meglica pare ni opazna, kar je dosedanje obratovanje tudi potrdilo. Take naprave zato tudi ne potrebujejo okoljevarstvenega obratovalnega dovoljenja. Napravo smo predali namenu v mesecu juliju, ponosni smo in se veselimo, da smo pripomogli k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in čistejši Vipavski dolini. Proizvodnja ekoloških izdelkov * Sodobni človek je nagnjen k izbiranju, preskušanju in spremembam v prehrani, hkrati je pa previden, nezaupljiv in konservativen, saj se v zadnjem desetletju afere povezane s hrano kar vrstijo. Pojavlja se paradoks - napetost med željo po preskušanju novega in strahu pred tem. Človek se mora pri prehranjevanju nenehno odločati med znanim in neznanim, enoličnostjo in spremembami, varnostjo in nevarnostjo. Odziv na probleme, kijih imamo s prepoznavanjem hrane, vse večje povpraševanje po naravnih izdelkih, so vsekakor tudi ekološki oziroma biološki izdelki. V Mlinotestu našim porabnikom že dolga leta želimo s kakovostno in zdravo hrano zagotavljati izpolnitev njihovih potreb, želja in pričakovanj. Razvili smo program 'bio' izdelkov, ki so pripravljeni iz ekološko pridelanih surovin in izpol- njujejo zahteve evropske Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 ter našega Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Po certifikaciji proizvodnje je bila prvotno za izvozna tržišča razvita široka skupina ekoloških pekovskih izdelkov, pic, slaščic, peciv in bioloških krompirjevih izdelkov, testenin in mok. Objekti in oprema so koncipirana tako, da izpolnjujejo zahteve evropskih standardov. Proizvodnja izdelkov poteka tako, da ne pride do navzkrižnega mešanja s konvencionalno pridelanimi surovinami ali izdelki. Celotno proizvodnjo permanentno nadzira kontrolna organizacija, ki izdaja ustrezne certifikate. Vsi izdelki morajo biti označeni z izrazom 'Ekološki izdelek', na embalaži mora biti poleg ostalih obveznih vsebin navedena certifikacijska ustanova, ki vrši nadzor proizvodnje, kakor tudi evropski logotip. Ekološki izdelek je pripravljen iz ekološko pridelanih surovin in izpolnjuje zahteve evropskih uredb. Ekološka pridelava temelji na naravnem ravnovesju in kroženju snovi v naravi. Pšenica je pridelana brez uporabe kemijskih zaščitnih sredstev, seme ne sme biti gensko spremenjeno in rodovitnost tal ni uravnavana z umetnimi mineralnimi gnojili. Enako velja tudi za vse druge v izdelku uporabljene surovine. Predelava poteka tako, da ne pride do navzkrižnega mešanja s konvencionalno pridelanimi surovinami. Pridelavo surovin in predelavo v izdelke, kakor tudi pakiranje, skladiščenje in transport nadzira neodvisna kontrolna organizacija, ki izda certifikat skladnosti s predpisi. Velikokrat smo zaradi pogovorne uporabe izrazov, ki so povezani s pojmom ekološki izdelek zmedeni, v pomoč naj nam bo kratek slovarček: ekološki izdelek (živilo): pra vilen slovenski izraz za izdelke, ki so skladni z našo zakonodajo in evropsko uredbo, biološki izdelek (bio živilo): načeloma nepravilen 'pogovorni izraz', izvira iz izraza, ki ga za te izdelke uporabljajo nemško govoreči narodi ('biolo-gische'), organski izdelek (živilo): načeloma nepravilen 'pogovorni izraz', izvira iz angleškega izraza za ekološka živila ('organic food'), izdelek integrirane pridelave: to je izdelek, pridelan po pravilih integrirane pridelave, ki so manj stroga kot pravila ekološke pridelave in je tudi označen kot izdelek integrirane pridela- Marketing Mlinotesta Poslanica ob tednu otroka 2010 Mediji za bogatejše otroštvo ^Fediji so postali sestavni del našega življenja in nam omo-*¥ JLgočili razprostreti krila radovednosti čez vse celine in vsa obzorja našega planeta. V trenutku nam lahko pripeljejo ogromne količine informacij iz vseh kotičkov sveta v našo neposredno bližino. Neznano postaja znano ali pa - zaradi preobilice informacij - še bolj neznano. Velike količine hitro posredovanih informacij povzročijo, da iz njih ne moremo razumeti njihovega resničnega pomena. Zato jih tako odrasli kot ntroci večinoma le pasivno spremljamo, arez kritičnega razmisleka o vrednosti ’ake informacije in brez lastnega odziva nanjo. Letošnjo temo za teden otroka so '•brali otroci na nacionalnem otroškem Parlamentu. Vedo, da so mediji okno v različne svetove. Vedo tudi, da skozi ta okna prihajajo tudi manj prijazna sporočila, včasih celo sovražna. Težje razumejo, da mediji sveta ne le zrcalijo, ampak tudi ustvarjajo. Tega otroci še ne znajo oceniti. Postajajo odvisni od sodobne informacijske tehnologije, zlasti od svetovnega spleta. Ure dolgo preživijo za zasloni teh naprav, s pomočjo katerih sklepajo prijateljstva in se zabavajo ter učijo. Resnično življenje pa beži mimo njih, ne da bi sami stopili vanj. Starši, skrbniki in učitelji komunikacijskih poti, po katerih »potujejo« otroci, večinoma ne poznamo. Na njih so sami, ne znajo presoditi, kakšna je vrednost prejetih sporočil, kakšne nevarnosti tičijo za njimi. Zato smo odrasli toliko bolj odgovorni, da otrokom pomagamo poiskati prave poti v svetu tisočerih informacij. Da bodo znali prepoznati pojave sovražnega govora, kršitve zasebnosti in dostojanstva, nasilje in zlorabe tako v družbi kot v medijih. Otroci nam bodo odprli vrata v svoj svet le, če jih bomo sprejemali kot enakovredne in sposobne sogovornike. To velja tudi za področje medijev, ki imajo v njihovih očeh drugačen smisel in pomen. Tako bomo imeli več priložnosti, da skupaj z njimi oblikujemo odnos do kršitev in krivic, o katerih poročajo mediji in znova vzpostavljamo temeljne vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, zaupanje in solidarnost s tistimi, ki so v stiski. dr. Zdenka Čebašek - Travnik, mag. Franc Hočevar, Varuhinja človekovih pravic predsednik ZPMS Športno kinološko društvo Ajdovščina Vse več pokalov v vitrinah Po uspehu na državnem prvenstvu po IPO programu, kjer je ajdovsko društvo osvojilo ekipno tretje mesto, se uspehi nadaljujejo tudi v državnem prvenstvu v sledenju. Na prvi tekmi na Bloški polici je Stano Štrancar z Erotom (na fotografiji) po programu IPO - 3 prepričljivo zmagal. Iro 4. mesto, Janko Pišot in Era 5. mesto, Rado Gec in Ari 9. mesto in Brigita Krševan z Gino 12. mesto (vsi IPO - 1). Druga tekma državnega prvenstva v sledenju je bila na Ptuju, istočasno je potekala tudi regijska tekma v vseh programih. Stano Štrancar je z Erotom po programu IPO - 3 dosegel 9. mesto, Miran Žvanut z Bossom je bil 4., enak rezultat je uspel Brigiti Krševan z Gino, Janko Pišot in Era sta osvojila 9. mesto, Izidor Kalin in Igy 12. mesto ter Rado Gec in Ari 13. mesto. Vsi so tekmovali po IPO - 1. Tekmo so zaznamovali težki pogoji, saj je močno deževalo.V skupnem seštevku DP v sledenju tako Štrancar kot Žvanut „ zasedata drugo mesto. judi Miran Žvanut z Bossom „ , , , , .. . , , „ , , , Regnske tekme so se udeležili trne tek- je zmagal po IPO - 1, tako da , . . , .. , , . „ x ° , • i -i , v. movalci m dosegli naslednje rezultate - je Športno kinološko društvo ° T Ajdovščina šokiralo kinološko javnost Slovenije s pripravljenostjo psov in vodnikov. Za dodaten uspeh so poskrbeli še ostali člani ekipe - Tina Pregelj in Miran Žvanut je dosegel 2. mesto, Egon Savnik 7. mesto, Brigita Krševan pa 12. mesto. rl Mladinski svet Ajdovščina Vipavska cesta 1 la AJDOVŠČINA Ajdovščina Ste stari nekje med 15 in 25 let? Želite na kreativen in ustvarjalen način preživljati prosti čas? Želite biti aktivni na umetnilkem področju? Spoznati različne likovne tehnike? Uživati v glasbenih potovanjih? Se zabavati, raziskovati in iskati nove možnosti v likovni in glasbeni umetnosti? Se preprosto družiti? Pogovarjati o mladostniških težavah? Potem ste vabljeni, da se vključite v študijski krožek MLADI IN UMETNOST MALO DRUGAČE Zakaj malo drugače1? Ker bomo program oblikovali skupaj po vaših željah! Udeležba je brezplačna. Prvo srečanje bo v petek, 15, oktobra 2010, ob 19. »rž v Hiši mladih (1. nadstropje) Informacije na: Tel.: 040 588 920 (Vesna) Tel.: 051 833 658 (Nike) E-mail: vesna.koren@msa.si Marijan Božič Nujno je potreben drugi ajdovski župan azvoj podeželja je odvisen od tega, ali bo obstal kmet, pa če-JL njudi je majhen in se zdi nepomemben. Da kmetijstvo obstane, mora imeti dovolj dohodka. Hrane je v Evropi preveč, zato ima zelo nizko ceno. Edino in odrešilno upanje za slovensko kmetijstvo (tudi v Vipavski dolini) je, da zelo sposobni ljudje, ki to znajo, vsaj nekatere izdelke iz Vipavske doline in okolice strokovno zaščitijo, in po višji tržni vrednosti ponudijo Evropi. Kmetje iz vipavske doline še nikoli niste imeli takšne priložnosti kot jo imate sedaj. Županski kandidat Boris Jež je doslej edini kandidat za župana ajdovske občine, ki je strokovnjak na kmetijskem področju, in hkrati zaposlen na visokem položaju ministrstva za kmetijstvo. Torej pozna zapletene poti do Evrope. Rekli boste da delam reklamo za nje- govo izvolitev. Res je. Ker vidim razvoj in ohranitev podeželja predvsem v izjemno strokovnem delu, ne pa s kakšnimi prismuknjenimi kmečkimi punti, kot se mi je zdel tisti, ki ga je nekaj let nazaj vodil sedanji župan Marjan Poljšak. Ste že kdaj pili dolenjski cviček? Danes ima evropsko zaščiteno poreklo in dobro ceno. Včasih mi Primorci bahavo, tako v šali rečemo, da je cviček preveč kisel, da bi ga pil, in premalo kisel, da bi z njim okisal solato. Pa vendar ga pijejo po širni Evropi. In tudi dobro plačajo. Zato, ker je nekdo to znal. Zakaj ne bi znali tudi mi? Ampak ne s kmečkimi punti! Andrej Curk* Klopotec, ne pa jajce! *®k TTe razumem se v novinarsko |%J srenjo, niti v njih poročanje. Jb « Izgleda, da je skupno šklepeta-nje vsaj enemu močno škodilo - 'kulturnemu ministru' občine, direktorju mestne knjižice, Ivanu Mermolji osebno. Iz osebne ocene obstadionskega dogajanja g. Eda Pelicona, ki ga kot človeka in novinarja zelo cenim in je po moje pravi leksikon športnega dogajanja v občini, je gospod Ivan Mermolja zaklju- čil, da je Edo Pelicon »klecnil pred zahtevami predvolilne politične združbe (SDS, SD, NSi, SLS), nekakšnega političnega »fascia«...«, ki »utilitarno združuje nezdružljivo«... Tako je razumeti, da smo ljudje v strankah, ki si želimo združevanja in ne razdiranja in ki združeno podpiramo novega župana g. Borisa Ježa, pravzaprav fašisti. Oprostite, g. Ivan Mermolja, profesor, ko sem jaz pljuval in preklinjal fašiste, ste bil vi in vam podobni, očigledno, kulturno še v jajcih. Da ne rečem, v klopotcu! Gospod profesor Ivan Mermolja! Stranka SD Socialni demokrati, danes vladajoča stranka, je nastala iz protifašistične borbe, narodnoosvobodilne borbe, borbe za delavca in borbe za navadnega človeka. Sedaj imamo demokracijo. Povežemo se lahko s komer hočemo! To je svoboda, za katero so se naši predniki borili. In da tega ne razume direktor knjižnice (ki bi moral vsaj kaj prebrati ob mnoštvu zgodovinskih virov), ne razumem. Res žalostno. Še bolj žalostno pa je dejstvo, da je bil oče sedanjega župana, ki ga sedaj, kot 'kulturbunt' na vse kriplje zagovarjate, resnično, 'cammica nerra'. V črni srajci je delal za njih. To vemo vsi. In sedaj, nam vi, razlagate nam - pristašem demokracije, privržencem NOB in partizanov, da smo fašisti?!? Glejte, g. Ivan Mermolja, da vas ne bo vaše pisanje udarilo. In tokrat zelo močno! P. S.: Opljuvati zdaj enega, zdaj drugega (čeprav bivšega) prijatelja, je spuščanje na nivo, ki ga je sposobna samo oseba, polna črnine in obupa. *je član predsedstva 00 SD Ajdovščina Pipistrel bo preizkušal toyoto prius plug-in Ajdovščina, 23. septembra - Na priložnostni slovesnosti je direktor podjetja Toyota Slovenija Boštjan Trilar Ivu Boscarolu iz ajdovskega Pipistrela predal hibridno vozilo prius plug-in v preizkušanje. Ob tem pri Pipistrelu odprli tudi prvo polnilno mesto za električne avtomobile, ki je napajano izključno s sončno energijo. Vladka Gal Odpihan kompas v Prepihu oz. Vsaka pravica in morala ima mejo ob drugi pravici in morali Višem mogla verjeti lastnim očem, ko sem prebrala Uvodnik JL *%: gospoda Ivana Mermolje - Ičeta v zadnjem občinskem glasilu Prepih. Na začetku se mi je zdelo, da želi polemizirati z Edom Peliconom zaradi njegovega uvodnika v Latniku 'Dlake v jajcu' ter o stadionu. Ampak se mi je zares samo zdelo. Klobuk dol pred Vašo moralo, spoštovani gospod Mermolja! Le - ta res nima primere! Pa tudi meja ne! Še najmanj pa Vam daje pravico, da si dovolite žaljive in poniževalne označbe ljudi, ki so politično drugače opredeljeni in aktivni. In taka je Vaša navedba v tretjem odstavku, citiram: »Zdi se, da je »starosta« in učitelj dostih ajdovskih radijskih novinarjev in moderatorjev (z mano vred), klecnil pred zahtevami tekoče predvolilne politične združbe (SDS, SD, NSi in SLS), nekakšnega ajdovskega političnega »fascia«, združenega pod skupnim »bajrakom«. Se sploh zavedate, kaj ste napisali? O katerih zahtevah in kakšne tekoče predvolilne politične združbe govorite? Se sploh zavedate, da je sovražni govor v Republiki Sloveniji (Ustava'RS v svojem 63. členu kot protiustavno šteje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti) kaznivo dejanje? Ali naj razumemo, strank člani političnega gibanja, ki je še danes znano kot fašistično gibanje? V kakšno obsodbo je le meril Vaš kompas? Politična opredeljenost in vključevanje v politične stranke spada med temeljne ustavne pravice, gospod Mermolja, volitve, tudi županske, pa so tudi v Sloveniji izraz demokracije oz. ljudske volje. Vaša navedba - zopet citiram: »Ta se v utilitarnem združevanju nezdružljivega ne meni za moralo, ki je še imanentna tistim bliže šestedesetim letom, niti ne za skromno moralno higieno, ki bi jo lahko obvladoval tisti bliže štiridesetim.« pa globoko posega v te naše pravice! Vse občane, ki smo člani SDS, SD, NSi in SLS, ste tako označili za nemoralne, čeprav niti ne pojasnite, zakaj. O kakšni utilitarnosti in nezdružljivosti govorite? Česa se bojite? Mar omejujete našo pravico do enotnega nastopa političnih strank in demokracije na političnem odru? Ali pa lahko skladno z Vašimi navodili v tekstu 'Pred lokalnimi volitvami na prvi strani volilne priloge razumemo, da občanom predpisujete, koga naj na volitvah volijo? Na koncu še beseda sedanjemu županu. Upam in želim si, gospod Poljšak, da zapisanega zmerjanja v Prepihu ne delite z gospodom Mermoljo in da njegov zapis ne odraža tudi Vašega mnenja. Takega lobija res ne potrebujete! Prepih naj bi bil tisti izbrani časopis, v katerem Občina Ajdovščina objavlja uradne objave in dogodke v občini. In če je Prepih občinski, bi po mojem prepričanju moral zagotavljati predvsem politično nevtralnost in enakovredno obravnavo vseb političnih strank ter občanov, ne pa favoriziranje enih in zaničevanje drugih-Spoštovani župan, kako je mogoče, da v občinskem glasilu Občine Ajdovščina ni zagotovljeno varstvo naših osnovnih svoboščin in pravic? Tudi zaradi takega lobija se boste morda čudili volilnim rezultatom ... *je članica predsedstva 00 SD Ajdovščina Kresničke za vidnost "■polnilno mesto je inovativna reši-B^Ftev dveh mladih razvojnih stro-JL kovnjakov v Pipistrelu, Jureta in Tineta Tomažiča. »Polnilno mesto je prototip, ob večjem zanimanju pa bi ga lahko začeli izdelovati tudi serij- sko,« je povedal Ivo Boscarol. »Tovota in Pipistrel imata že desetletja iste cilje - biti inovativen in uspešen, a ne na račun delavcev in okolja. Zlasti slednjemu sta obe podjetji zadnja leta posvetili vso svojo inovativnost. Toyota je bila prva. ki je predstavila pravo hibridno vozilo, Pipistrel pa prvo dvosedežno električno letalo na svetu,« je še poudaril Boscarol. Prius plug - in je del Toyotinega programa vozil s polnjenjem akumulatorskih baterij prek električne vtičnice - 200 od skupno 600 vozil je namenjeno v Evropi izbranim institucijam in podjetjem za obdobje treh let. Demonstracijski program, imenovan Projekt za mobilnost, poteka v večih evropskih državah. Po testnem obdobju bodo zbrane podatke proučili ugotovili, ali bo vozilo primerno za serijsko proizvodnjo. Prius plug - in je hibridno vozilo, pri katerem lahko kolesa poganjata tako električni kot tudi bencinski motor. Baterije se napolnijo že v poldrugi uri kar preko standardne električne vtičnice, polnijo pa se tudi med vožnjo. Na elektriko zmore vozilo hitrost do 100 km/h. Pri kombiniranem načinuvo-žnje porabi le 2,6 litra na 100 km, pri čemer oddaja le 59 g C02 na km. rl Ajdovščina, 1. oktobra - V šolskem letu so otroci precej izpostavile" ni cestnemu prometu. Njihova preventiva in izobraževanje na terf področju pa so ključnega pomena. Na to opozarja že vseslovenska akcija Ministrstva za šolstvo in šport BODI preVIDEN, kateri seje pri" družila tudi družba Butan plin. jih je prevzela pomočnica ravnateljic* Lea Vidmar (na fotografiji desno) »Zavedamo se, da so pešci, še posebd pa najmlajši, ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu-Poleg tega, da starši in šole otroke osveščajo o previdnosti na cesti, k njihovi varnosti veliko pripomorejo tudi odsevni materiali, ki močno povečajo vi" dljivost otrok na cesti«, je dejal Toms^ Grm, generalni direktor Butan plina V severnoprimorski regiji so v prvih de' vetih mesecih letošnjega leta zabeležil* 25 % upad števila prometnih nesreč-Otroci in mladoletniki so bili udeležep’ 31 prometnih nesrečah, kar pa je 30 ^ ianj kot v enakem obdobju lani 'H' etos je to podjetje že tretjič podelilo kresničke, odsevne trakove in JBaJbrezrokavnike otrokom iz nekaterih šol v regiji, med njimi OŠ Šturje (s podružnico Budanje) in OŠ Col. Prejeli so jih učenci 1. in 2. razreda, v Šturjah v ma Štrudlfest 2010 Vsako leto slajši Zadnji vikend v septembru je Ajdovščino postavil v očarljivi oblak kulture. Tako kot vsako leto je namreč tudi letos mesto prevzel festival gledališča, plesa, glasbe in filma - Štrudfest. W etos so se njegovi ustvarjalci še posebej izkazali in z raznote-JLdVrim programom zadeli v polno! Štrudlfest je ponudil ‘veliko in še več kulture v majhni Ajdovščini’. Štiridnevna umetniško - zabavna -kulturna prireditev, je letos stopila v novo desetletje (lani so praznovali 10. letnico festivala) in se v svoji enajsti izdaji izkazala s pravo poslastico; pester program je ponudil različne delavnice (cirkuške, likovne, gledališke, fotografske ...), koncerte, zanimive gledališke in poulične igre, dokumentarno projekcijo, plesne aktivnosti... Organizatorji so si lahko ob nedeljskem zaključku upravičeno meli roke, saj so obiskovalci, ki so vsakič dvorano Jiapolnili in ki jih ni motilo niti slabo vreme, odhajali nasmejanih in zadovoljnih obrazov. Še večji uspeh je raznolika publika, saj so se mednjo znašli tako mladi, kot starejši. lutkovno. Simpatična in vse prej kot klasična otvoritvena slovesnost, v režiji Petra Bajnocija in scenaristke Tjaše Črnigoj, je navdušila občinstvo in ga pospremila še do projekcije dokumentarnega filma o Klemenčiču. Petek je bil v dopoldanskem času prepleten z otroško predstavo; v popoldnevu pa so vabile gledališke delavnice. Zanimiva je bila tudi delavnica plesa, ko so se obiskovalci lahko spoznavali s tangom, nakar je nastopil čas za poulič- mlajše, popoldan pa prijeten Klepet ob kavi v baru Stolp z akademskim slikarjem Danijelom Demšarjem, ki je gledalce in poslušalce popeljal v čarobni svet svoje domišljije neskončnih barv, oblik in zgodb. Sledil je nastop stand up komika Perice, za vse smeha željne in odprtje razstave Silvana Omerzuja v Lični hiši. Piko na i sta dodali še predstavi Počitnice (Linhartova nagrajenka 2008) in Bejži baba, zlodej gre. Nedelja, zaključni dan Štrudla, je že dopoldan ponudila likovne delavnice, sledila je predstava za otroke, popoldan pa prisrčna predstava OŠ Danila Lokarja „Nje črn, nje bel” in'1 zaključek štiridnevnega potepa po čarobnem svetu z zaključno slovesnostjo v pripravi organizatorjev festivala in kasneje še nastopom Simone Semenič, ki je skupaj z Laro Jankovič na poseben način predstavila svoj najnovejši tekst. Vmesna popestritev nedeljskega programa je bil zagotovo tudi nastop domače najstniške skupine Selfmade, ki je presenetila z dobrim zvokom in dovršenim nastopom; pravo rockovsko vzdušje! Lepa in prijetna je tudi grafična spremljevalka Štrudla, za katero stoji Ana Maraž z ekipo; vsako leto pripravijo nekaj novega in zanimivega; tudi tokrat, v skladu s sloganom, so k oblikovanju in risanju povabili 4 - letnega Oskarja Lična, ki je skupaj z njimi ustvaril male risbice z velikimi zgodbami in sporočilom, ki so jih nato uporabili za logotip in tudi zanimive festivalske majčke. Organizatorji, mladi iz Ajdovščine in okolice, so se nedvomno spet izkazali, nam pa se že poigrava domišljija, s čim nas' lahko presenetijo prihodnje leto, ko se zgodi že 12. festival, ki je svoj sloves zdaj zares že utrdil, ne samo na lokalnem nivoju, ampak tudi na območju izven naše čudovite male dolinice z veliko dušo. Polona Krušeč Lična hiša je praznovala 7. rojstni dan V soboto 25. septembra je Lična hiša z odprtjem razstave ilustracij ilustratorja in lutkarja Silvana Omerzuja obeležila sedmo obletnico delovanja. Razstava s svojo vsebino dopolnjuje rdečo nit - veliko v malem - letošnjega Štrudlfesta. Tfa razstavi se nam avtor pred-I^mJ stavlja z ilustracijami iz knjig JL Počesane ribe, Cvilimožek, Pesmarica prvih besed in ilustriranih Grimmovih pravljic kot so: Rdeča kapica, Janko in Metka, Sneguljčica ter ilustracije kratkih zgodb iz revije Cicido. O svoji umetnosti Silvan Omerzu spregovori na zanimiv način: »Otroštvo je daleč najlepše obdobje mojega življenja. Spominjam se ga do potankosti, kasneje imam pa kar luknje v spominu. Moje ustvarjanje ima veliko opraviti z otroštvom. Odraščal sem v manjšem kraju, ne v mestu, zato je tudi moja likovnost bližje ljudski umetnosti. Sem take vrste človek, da rad preskakujem iz ene dejavnosti v drugo. Ne gre samo za to, da mi postane neko delo odveč, začne se mi tudi ustavljati in potrebujem spremembo. Imam obdobja, ko mi ilustracija zelo ustreza, včasih pa je imam dovolj. Takrat se lotim lutk.« O razstavljenih ilustracijah je mag. Polona Kunaver Ličen dejala, da Omerzujeve ilustracije gledalca pritegnejo s svojo prisrčnostjo in preprostostjo. Umetnik ilustrira s tempero in črnim tušem, s katerima ustvarja že od vsega začetka. Debela črna obroba ali kontura pri njegovi ilustraciji ustvarja močan karakter likom, ki se nam smehljajo z belega papirja. Belino na njegovih ilustracijah lahko začutimo kot eno od barv, ki nastopa velikokrat sama s črno obrobo, ali pa v družbi še ene ali dveh živih barvnih odtenkov. Črna kontura, ki obroblja prijazne like, je močna, vendar ne toliko, da bi zastrla pomembnost barv znotraj oblik. Vse skupaj se poveže v eno celoto, kjer je svet prijaznih, simpatičnih likov živali, otrok in predmetov. Ti liki se ponavadi smehljajo in ustvarjajo prijetno razpoloženje, ki izžareva lepe spomine na otroštvo avtorja. Zato imajo ljudje radi ilustracije Silvana Omerzuja. Z glasbo so nam večer olepšale obetavne glasbenice iz glasbene šole Ajdovščina, obletnici pa smo nazdravili s sladkim vipavskim moštom. Razstavo si je v Lični hiši mogoče ogledati do 23. oktobra. Niko Ličen ^Bi radi posebno omaro, pa je ne dobite v trgovini? ^Želite nov obešalnik po vaši zamisli? ^Nameravate položiti laminat? potrebujete vrtno sedežno garnituro ? pahko vam tudi monitiramo notranja vrata ali pa pblečemo steno z leseno oblogo. k.Vse to vam nudi: MIZARSKI SERVIS MILOŠ STOPAR S. USTJE 7 tel. 05 36 63 542 ali 031 648 640 - Miloš. POKLIČITE IN DOGOVORILI SE BOMO. Letos je bil festival posvečen Milanu no predstavo, zvečer pa še vsem dobro Klemenčiču, ki je prav v Ajdovščini za- poznane provokacije Gorana Vojnoviča čel ustvarjati lutke in tako k nam ume- v Čefurjem rausu - predstavi, s kate- stil rojstvo slovenskega lutkarstva. V ro je Štrudl zabeležil rekorden obisk, znamenju tega je bila tud letošnja rdeča Dvorana je pokala po šivih, saj je bila nit - ‘Veliko v malem’, saj prav ta mali nabito polna, v njej pa so se gnetli tudi svet lutk, skriva velike zgodbe in prav glasni nasmehi. Dan se je nato zaključil lem so bili letos posvečeni. v strastnem ritmu tango druženja - tra- Četrtek, prvi dan festivala, je poleg dicionalni plesni Štrudl Milongi. pouličnega gledališča in fotografske Predzadnji dan je bil že v dopoldnevu delavnice, zaznamovala predvsem otvo- sila zanimiv, saj so potekale cirkuške ritvena slovesnost, ki je bila obarvana delavnice, lutkovne predstave za naj- Dom nam vsem daje občutek varnosti ter pomeni zavetje in prostor za druženje z Pokličite na brezplačno številko 080 555 555 ali obiščite www.triglav.si! Izberite najbližjimi. In vse, kar nam veliko pomeni, želimo zavarovati. Zato smo v Zavaro- med številnimi možnostmi in zavarovanje doma prilagodite vašim potrebam, valnici Triglav pripravili najboljše pakete za zavarovanje vašega doma. ZAVAROVANJA ZA DOM Bodite brez skrbi, pripravljeni na prihodnost. ■ MODRA ŠTEVILKA triglav («rznzm ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Ipavska po Srbiji Častni gosti Mokranjčevih dnevov Komorni zbor Ipavska je letošnjo sezono, po julijskem tekmovanju v švicarskem Neuchatelu, kjer je osvojil drugo nagrado, zaključil z uspešno turnejo po Srbiji. Kot častni gost oziroma lanskoletni zmagovalec tradicionalnega tekmovanja je zbor nastopil na 45. Mokranjčevih dnevih v Negotinu. "BT^kriznano mednarodno tekmova-H^nje je potekalo tretji teden sep-JL tembra, Komorni zbor Ipavska z zborovodjo Matjažem Ščekom pa je spremljevalni tekmovalni program v Mokranjčevem mestu obogatil s svojim celovečernim koncertom pred izbrano publiko, ki ga je medijsko podprla regionalna TV Zaječar in dopisništvo RTS Beograd. V okviru gostovanja so ipavci nastopili še na antičnem rimskem arheološkem najdišču Šarkamen, kjer je potekala proslava in simpozij, posvečen slovenskemu skladatelju Davorinu Jenku, ki je vrsto let deloval tudi na srbskem kulturnem področju (in je avtor današnje srbske himne), za kar mu je srbski narod še danes hvaležen. Še isti dan smo se odpravili naprej proti Zaječarju, ker so Ipavsko pričakali in prijetno sprejeli člani Slovenske kulturne skupnosti 'Ivan Cankar' iz Zaječarja. Slovenska kulturna skupnost Timoške krajine neguje slovenski jezik in kulturo ter krepi vezi med slovenskim in srbskim narodom. Ko je lanskega septembra Ipavska zmagala v Negotinu, so bili zelo navdušeni in ponosni - Mokranjčevi dnevi so namreč velik in odmeven dogodek v Timoški krajini, pa tudi širše v Srbiji, zato je do gostovanj v Zaječarju in Boru prišlo na njihovo pobudo. S člani smo se družili na skupnem kosilu, ki smo ga zaokrožili s popoldanskim koncertom v dvorani tamkajšnje glasbene šole. V organizaciji Slovenskega društva 'Drago Čeh' iz Bora smo v večernih urah v kulturnem domu Bor odpeli celovečerni koncert, kije bil poseben tudi zato, ker predstavlja prvo tovrstno prireditev v organizaciji Slovenskega društva v Boru. Večer smo zaključili'v prijetnem vzdušju in se ob zvokih naših pesmi poslovili od gostiteljev. V glavnem mestu nas je pričakal Bodin Starčevič, direktor 'Mokranjčeve zadužbine', fundacije, ki ima sedež v Beogradu in katere glavni cilj je ohranjati ime in bogato glasbeno dediščino srbskega skladatelja Stevana Stojanoviča Mokranjca, pozdravila pa sta nas tudi predstavnika našega veleposlaništva v Beogradu. Želja organizatorja je bila, da bi se tudi publiki v Beogradu predstavil zmagovalec 'Natpevanja horova', ki je eden od najzanimivejših segmentov tega renomiranega umetniškega festivala. Pred začetkom koncerta nas je v imenu mesta oziroma Občine Stari Grad in njene predsednice pozdravil tudi član mestnega sveta in nam zaželel uspešen nastop in prijetno bivanje v Beogradu. Naš celovečerni koncert, ki ga je organizator poimenoval 'Odmevi Mokranjčevih dnevov' v prepolni svečani dvorani Skupščine mesta Beograd, pred eminentno publiko srbskega kulturnega prostora na najvišji nacionalni ravni, ki nas je sprejela z navdušenjem in nagradila z dolgotrajnim aplavzom, je vsekakor postavil piko na i gostovanju Ipavske po Srbiji. Izjemno uspešen in odmeven koncert, kar dokazuje tudi medijska podpora, je nedvomno dokaz za slovensko - srbsko kulturno sodelovanje na meddržavni ravni, na kar gledamo s ponosom in zavedanjem pomembnosti tovrstnih kulturnih izmenjav. S pesmijo smo se poslovili od naših gostiteljev, zagotovo pa se bomo v Beograd še vrnili, saj nam bo topel sprejem in navdušenje publike še dolgo ostalo v spominu. Polona Puc, Komorni zbor Ipavska V deželi Pike Nogavičke in njenega g. Ficka Ob 30 - letnici delovanja MePZ Primorje smo pevke in pevci odšli na gostovanje k Slovencem v Stockholm. Na skoraj 10-dnevno pot smo se odpravili z avtobusom. Videli in spoznali smo veliko lepega in novega, v Stockholmu pa smo pot kronali še s sodelovanjem pri sv. maši in dvema koncertoma. Sprejela sta nas tamkajšnji slovenski župnik, g. Zvone Podvinski, in ajdovski rojak Martin Gregorc s svojo družino, kije bil tudi glavni posrednik pri organizaciji koncertov. gim pa se tam dogajajo najpomembnejša srečanja raznih pomembnežev. Pa da ne pozabim omeniti starodavne Upsale starega univerzitetnega mesta z univerzo in nekoč glavno katedralo. Pa mlinov na veter ... V vsej Skandinaviji so večinsko protestanti, tako da so vse cerkve v protestantskem slogu, starejše pa se mešajo še s stilom krščanstva izpred reformacije Na koncu naj še poudarim, da ima Skandinavija zelo visok standard in kot taka je za povprečnega Slovenca zelo draga. Vendar nepozabna, čarobna in skrivnostna. Ker pa smo kot pevski zbor predvsem 'dolžni' širiti zavest o slovenski pesmi tudi drugod po svetu, smo v skoraj vsaki cerkvi, ki smo si jo ogledali, tudi zapeli. In ker bi kot zbor radi delovali in ustvarjali še naprej zavzeto in še bolj kakovostno, vabimo z novo sezono medse nove pevce. Vabljeni že naslednji ponedeljek 11. oktobra ob 20. uri v stavbo osnovne šole v Dobravljah. Veseli bomo vašega prihoda in morda bomo skupaj doživeli še več lepega. Za MePZ Primorje: mag. Lejla Irgl ■^^olga pot ni bila prav nič na-■porna, saj smo potovali z JL^ najsodobnejšim turističnim rvtobusom in zaupanja vredno 'pi-otsko' ekipo. Pot nas je vodila skozi Avstrijo, slikovito pokrajino Nemčije io prvega cilja v Leipzigu - Bachovem mestu, prenočili pa smo v čarobnem Liibecku. Nadaljevali smo s trajek-:om po Severnem morju do Danske in njenega glavnega mesta Kobenhaven, kjer nas je pozdravila Morska deklica 1 /•* ]r ar CA t A H n 1 mudi v Šanghaju na Svetovni razstavi). Znamenitosti in mest je bilo toliko, da bom morala še enkrat pogledati v atlas, da 'dam' vse na svoje mesto. Tudi dansko kraljico smo imeli priložnost videti v eni izmed njenih rezidenc, ko se je ravno v času našega ogleda nekam odpravljala. Vetrnice za pridobivanje energije so ' tam nekaj samoumevnega. Ko pa smo prispeli v Stockholm, nas je tam pozdravil Trubadur z lutnjo. Malo naprej smo lahko občudovali mestno hišo, kjer nodeliuieio Nobelove nagrade, med dru- Poklon Pilonu Ajdovščina, 23. septembra - Točno 40 let je minilo od smrti ajdovskega slikarja Vena Pilona. Njegovi sorodniki, prijatelji in oboževalci njegovega dela so se popoldne zbrali ob grobu na ajdovskem pokopališču in nanj položili cvetje in sveče. I'BP ‘•'Pilonovi m# galeriji pa ™ so se potem poklonili njegovemu spominu še z besedo in glasbo. Nastopili so recitator Ivan Mermolja, harmonikaš Aleksander Ipavec in trobentač Matej Špacapan. Slednja sta igrala slovensko in furlansko glasbo, saj je bil Venov oče Furlan, mati pa Slovenka. Nekako z obletnico pa sovpada tudi obogatitev Pilonove zbirke - kot je na radiu Nova povedala direktorica Pilonove galerije, je nekaj nepoznanih del in zapisov galeriji namenil Janez Mesesnel, sin Venovega prijatelja Franceta in likovni kritik, ki je leta 1957 diplomiral prav iz opusa Vena Pilona. Donacija je dragocena tudi zato, ker osvetljuje Pilonovo likovno delovanje v njegovem zgodnjem obdobju. rl, foto Primož Brecelj Veliko jesensko znižanje cen! Več kot 100 izdelkov v akciji M ■< **. dopolnilno zdravstveno zavarovanje Dopolnilno je zakon. rrmrusMP FW M« Zdravja ne prepuščaj naključju - skleni paket Vzajemna Mladi. Se splača! Če skleneš paket Vzajemna Mladi, prejmeš: • dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje, • darilni bon za 4 mesečne premije ob sklenitvi zdravstvenega zavarovanja Vzajemna Tujina MU LUTRI P, • torbico Vzajemna in • ugodnosti za zavarovance Vzajemne. Paket Vzajemna Mladi lahko skleneš do 31. 12. 2010. Več o darilih in zavarovanju v vseh poslovalnicah Vzajemne, na vwwv.vzajemna.sl ali na brezplačni telefonski številki 080 20 60. • Akcija! od 22.09. do 31.10.2010 lo POC la T: 01 / 2800 776 • Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Škofljica, Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 • Žele. T 01 / 3603 845 • Sežana, Partizanska 71, T: OS / 7313 480 • Ajdovščina, Goriška c. 72 T: 05 / 3671 420 • Hrpelje, IOC Hrpelje, T: 05 Pesnica pri MB, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 • Anhovo, Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 • Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / - 6. mednarodno likovno fotografsko srečanje Križ vsakič drugače Vipavski Križ, od 1. do 3. oktobra - Društvo likovnih umetnikov severne Primorske je pripravilo že 6. mednarodno likovno fotografsko srečanje Vipavski Križ 2010. Skupaj je ustvarjalo 24 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. V treh dneh ustvarjena dela so v nedeljo zvečer postavili na ogled v Galeriji Doma krajanov v Vipavskem Križu. besedah organizatorja, predse-dnika DLUSP Vladimirja Bačiča, & je bilo to srečanje najboljše doslej, saj razstavljena dela presegajo raven Podobnih srečanj. Motivika je bila tudi tokrat predpisana - lasten pogled na Vipavski Križ, povsem dovolj, saj meste-s-ts svojo slikovitostjo in originalnostjo Mogoča široko paleto možnosti, tako P?i izbiri motivov, načinov in tehnik: »Likovna dela so zelo raznolika tako v tehniki kot motivno, tako da imamo klasična slikarska dela, čisto risbo, kolaž, mešano tehniko, grafiko, akvarel, kiparska dela, različrie zvrsti in pristope v fotografiji, celo instalacije,« je z razstavo nadvse zadovoljen Bačič. »Zares se jo splača ogledati!« V družabnem delu srečanja je likovnike med drugim zabavala zasedba Vsakič drugače. Po križu so motive iskali in jih v svoje stvaritve prelivali Damjana Plešnar, Luka Popič, Miran Kordež, Franc Golob, Peter Abram, Lucijan Lavrenčič, Lucijan MODER NAKUP. JftA v f ČL ....je [ll«^ .-gl ZNltAU SMO CENE IZBRANIH IZDELKOV lastnih znamk. "2a c^em-r iehw\ Aol&iti nc/L^ved, kar la/J<0." j ' .^ii? ■ " tl fl*. Si Mercator Trgovska znamka Izdelki z najboljšim razmerjem med kakovostjo in ceno. Bratuž, Tea Curk Sorta, Valentina Verč, Zoran Ogrinc, Andrej Perko, Andrea Verdelago, Klavdija Marušič, Mladen Milotič, Adriano Velussi, Marina Gruden, Sonja Makuc, Katja Rutar, Ivan Skubin, Damjan Vidic, Primož Brecelj, Azad Karim in Jon Hatfull. ep, foto Primož Brecelj Vasilij Žbona v lesu V Pilonovi galeriji so podaljšali ogled razstave Vasilija Žbone še do 8. oktobra. Razstavo so sicer odprli že 9. septembra (na fotografiji Primoža Breclja). azstava sodi v okvir Kustosi izbila rajo - tokrat so 'nalogo' zaupali ii^Kiolgoletnemu sodelavcu Pilonove galerije dr. Juretu Mikužu, ki se je odločil za predstavitev Vasilija Žbone, v Mirnu rojenega umetnika (letnik 1 945), ki pa ga je življenjska pot (podobno kot Pilona) zanesla v svetovno prestolnico kulture - Pariz. Gre za kiparja, ki ustvarja v lesu, kamnu in marmorju, v Pilonovi galeriji pa se predstavlja z večjimi in manjšimi lesenimi skulpturami. Po Mikuževih besedah je avtorju prav les domača, živa in prijazna snov, do katere ima spoštljiv odnos. V lesu, pa čeprav gre za majhen kos debla, korenino ali odvrženo že uporabljeno desko najde poln ustvarjalni izraz. rl Alfa in omega. začetek in konec Nova Gorica, 24. septembra - V Mestni galeriji so odprli razstavo Danila Jejčiča, izbor grafik iz cikla, ki ga je avtor poimenoval Alfa in Omega. To je po Velenju in Murski Soboti tretja letošnja razstava priznanega ajdovskega umetnika. ^I^^anilo Jejčič že več kot štiri dese-■tletja aktivno soustvarja sodob-n0 slovensko likovno umetnost in se je njej zapisal kot izvrsten grafik, ki pa se v zadnjih letih preizkuša še s fotografijo. Kot je dejal v predstavitvi kritik Brane Kovič, Jejčič v formalnem in motivnem pogledu ostaja eden redkih, ki neprekinjeno sledi usmeritvi, za katero se je odločil že kot diplomant ljubljanske akademije. Skozi mnoga njegova iskanja in eksperimentiranja in skozi izjemno natančnost v tehnološki realizaciji lahko spremljamo logične razvojne premene in cikle, v katerih so geometrijski elementi njegovi stalni notranji vzvodi. Kljub sodobnim hitrim in učinkovitim tehnologijam, ki so zdaj na voljo, pa mu je še vedno najljubša tehnika barvnega sitotiska. Geometrizirane ploskve zna oplemenititi z racionalno izbranim koloritom, ki mu dopušča še variacije istega motiva v različnih barvnih vrednostih, s čimer daje grafičnemu listu diskretno eleganco v posebnem svetlobnem vzdušju. Danilo Jejčič je bil rojen leta 1933 v Ajdovščini. Po končani Šoli za oblikovanje je obiskoval slikarski oddelek pri prof. Gabrijelu Stupici na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1971. Najprej je služboval kot likovni pedagog, od ustanovitve pa do leta 1996 je vodil Pilonovo galerijo v Ajdovščini. rl, foto Primož Brecelj m TOVOTA Od O do 50km/h z O litri Novi Auris hibrid HSD Poln energije Ko izberete električni način vožnje, vozite svojega Auris hibrida HSD brez porabe goriva. Natančneje - do 50 km/h lahko pospešujete brez porabljene kapljice goriva. Auris hibrid HSD že od 19.990C. Odkrijte več na unjuw.toyota.si [»*•' i GO 136 89g 3,8l NIZKE EMISUE NIZKA PORABA AVTOSELECT Industrijska cesta 9 Kromberk, Nova Gorica <05)3306070 Today Tomorroui Toyota Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si Pridelava sladkega janeža Foeniculum vulgare dulce Mili. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Rastlino poznamo tudi pod imenom koromač. Spada v družino Ombrelliferae. Spomladi ga nabiramo kot divjo rastlino tako, da ga poimenujemo kar divji koromač. Iz njegovih mladih listnih poganjkov lahko pripravljamo okusne jedi. ojen koromač pa oblikuje tik nad B ^»zemljo odebeljena listna stebla, ^|J|ki jih uporabimo v kulinariki za pripravo okusnih jedi. Uživamo ga lahko svežega, narezanega na tanke rezine na solatah. Lahko ga dodajamo juham. Odličen je gratiniran v pečici. Razrežemo ga na poljubno debele rezine in ga podušimo ter ponudimo kot prilogo k mesnim jedem. Koromač ima specifičen, prijeten vonj in aromo zato mu pri pripravljanju jedi ne dodajamo drugih začimb. Sveže pobran koromač z zelenim delom Priprava zemlje Dobro uspeva v bolj peščenih tleh. Na težjih tleh moramo predhodno tla tako pripraviti, da vzpostavimo višje gredice, da dosežemo boljšo odcednost tal in s tem zmanjšamo možnost pojava bolezni, predvsem gnitja nadzemnih delov rastlin. Pri nas ga na večjih površinah lahko zelo uspešno pridelujemo po plo-dovkah in to predvsem v pokritih površinah (v plastenjakih). Tla preorjemo vsaj 25 - 30 cm globoko. V plastenjakih ni potrebna predhodna priprava gredic, ker s postavitvijo kapljičnega sistema namakanja zagotovimo odlične pogoje za pridelavo koromača. V primeru pridelave na prostem pa je na težjih tleh priporočljiva priprava gredic. Kolobar Praviloma je za vse zelenjadnice po- membno, da jih na isto površino ponovno posadimo vsako tretje leto. S tem se v veliki meri izognemo pojavom bolezni in škodljivcev. Na naših območjih ga običajno uspešno pridelujemo po spomladanski pridelavi plodovk (paradižnik, paprika, jajčevec, bučke) v plastenjakih. Ni pa priporočljivo, da ga pridelujemo po korenju, gomoljni zeleni, peteršilju, torej po kulturah, ki spadajo v isto družino. Organsko gnojenje Organsko gnojenje ni priporočljivo, ker je doba pridelave koromača kratka. Ravno zato ga je priporočljivo pridelovat po plodovkah, ki so bile predhodno že bogato pognojene tudi z delom organskih gnojil. Gnojenje z mineralnimi gnojili Posebno pozornost moramo posvetiti gnojenju z dušikom, ker je koromač kultura , ki lahko akumulira nitratno obliko dušika. Nitratna oblika dušika se v večji meri akumulira v hladnejših obdobjih rasti in v krajših dnevih, pri manjši osvetlitvi (jesensko - zimski čas). Pred sajenjem koromača tla pognojimo z mineralnimi gnojili z nižjo vsebnostjo dušika. Z dušikom dognojujemo potem še vsaj dvakrat v manjših odmerkih (z amonsulfatom) v času okopavanja rastlin. Okvirne potrebe po hranilih za 1 ha pri pridelku 20 ton na ha so: 130 kg dušika (N) na ha, ki ga razdelimo na 3 obroke, 35 kg fosforja (P205) na ha, ki ga zadelamo v tla pred sajenjem, 130 kg kalija (K20) na ha, ki ga prav tako zadelamo pred sajenjem sadik koromača, 18 kg magnezijevega oksida (MgO) na ha in 55 kg kalcijevega oksida (CaO) na ha. Prednost gnojenja preko kapljičnega sistema ja pa ravno v tem, da rastline dognojujemo v fazah, ko potrebujejo posamezna hranila za boljšo rast in ra- zvoj. Kalcij običajno apliciramo foliar-no v času debeljenja koromača in s tem zagotovimo kakovosten pridelek in tudi boljše skladiščenje. Vzgoja sadik Seme koromača posejemo v stiropora-ste plošče, ki jih predhodno napolnimo s hranili bogatim substratom. V spomladanskem času vzgojimo sadike v 40 dneh, v poletnem času pa v 30 dneh. Za pridelavo koromača v spomladanskem času presajamo sadike konec marca v plastenjake in jih pobiramo v maju, juniju. Za pridelavo v jesenskem času pa sejemo koromač konec julija do začetka avgusta meseca. Sadike na stalno mesto v plastenjak pa presadimo po 30 dneh, ko imajo že dobro razvit koreninski sistem, torej v začetku septembra. Po presajanju moramo največ pozornosti posvetiti namakanju rastlin, da dosežemo dobro ukoreninjenost. Primerne medvrstne razdalje za sajenje so: 50 -70 cm x 20 - 25 cm, tako da imajo rastline dovoj življenskega prostora za rast in razvoj. Namakanje preko kapljičnega sistema je najboj racionalno Namakanje S kapljičnim sistemom zagotovimo bolj enakomerno namakanje v vseh razvojnih fazah rastline. S tem zagotovimo tudi vjsoke pridelke in boljšo kakovost koromača. Težje je vse to zagotoviti na prostem, še posebej, če nas preseneti- trnrnHrniuMUMmmtmmmmmmm NOVOST! SEDAJ NUDIMO TUDI POPRA VILO VSEH VRST REDUKTORJEV IN El FKTROMOTORJEV NAPREDNE TEHNIČNE REŠITVE 1 -V' ‘ »S šSZj V NASI TRGOVINI NAJDETE: REDUKTORJI, ELEKTRO MOTORJI VERIGE, VERIŽNIKI IN ZOBNIKI, LETVE LEŽAJI VSEH VRST LINERNA TEHNIKA, NAVOJNA VRETENA SKLOPKE, ZGLOBI AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA JERMENI, JERMENIC E TRENUTNO POTEKA AKCIJA TRANSPORTNI VALJČKI, VERIGE PROFESIONALNAEGA ROČNEGA ELEMENTI ZA TESNENJE ORODJA BETA, DELOVNIH OBLEK KOLESA LEPILA, MAZIVA PROFESIONALNO ROČNO ORODJE BETA ZAŠČITNA VARNOSTNA OPREMA BETA TEHIMPEX D.O.O., GORIŠKA CESTA 17, 5271 VIPAVA Tel.: 05/36 43 444, Fax.: 05/36 43 455 vipava@tehinipex.si www.tehimpex.si jo daljša padavinska obdobja. Obilnejše padavine lahko povzročijo pokanje ko- Odlična vrtnina v jesensko zimskem času romača, kar občutno zmanjša pridelek. Kultivarji S spodaj naštetimi kultivarji smo dosegli dobre rezultate predvsem v jesenskem terminu pridelave. Ne uhajajo v cvet. Uhajanje v cvet je bolj prisotno pri posameznih sortah koromača. Ti kultivarji se tudi lepo obelijo, tako da ni potrebno okopavanje rastlin. Medtem, ko pa je za posamezne sorte potrebno okopavanje, da se lažje obelijo. PLINIO F1 - za spomladansko pridelavo, pozno uhajanje v cvet. AURELIO F1 - zgoden hibrid za jesensko pridelavo. PITAGORA F1 - kasnejši hibrid za jesensko pridelovanje, visoki pridelki. Pobiranje in skladiščenje V jesenskem terminu pridelave se lahko poslužujemo še prekrivke, da nekoliko podaljšamo pobiranje koromača. Ko so rastline oblikovane, jim očisti- mo zunanje liste in jim prikrajšamo listno maso. Na ta način jih pripravno za trg. Pobrane rastline s koreninami in listjem lahko še zdržijo v nizkih tunelih 2 - 4 tedne pri 0 oC. Varstvo Glede varstva je koromač nezahteven, še posebno če upoštevamo kolobar in ne pretiravamo pri gnojenju z dušikom. Če so prekoračene vrednosti dušičnih gnojil, se to hitro odraža na večji občutljivosti rastlin za razvoj bolezni in napad škodljivcev. Kasneje pa tudi na pokanju in gnitju koromača. N primeru neupoštevanja kolobarja oziroma sledljivosti kultur v plasten a-ku se nam lahko pogosto pojavi napad glive Sclerotinia sclerotiorum, ki nam Zdrav nasad koromača v plasttnjaku povzroči veliko gospodarsko škodo. Take rastline moramo hitro odstraniti iz plastenjaka, da se nam gliva ne širi in povzroči še večjo škodo. Jana Boltič, KSS KOPER Ogled odlagališča pod Dolgo Poljano V kakšnem okolju živimo? Je čisto ali je polno smeti okrog nas? Kaj lahko pripomore vsak izmed nas za lepše in predvsem bolj zdravo okolje? 1’BFMaka in podobna vprašanja si za-I stavljamo z učenci eko krožka JlL na Osnovni šoli Danila Lokarja. V sredo, 22. septembra, na dan brez avtomobilov, pa smo se odpravili na ogled odlagališča v Dolgi Poljani, kamor so nas povabili z Mladinskega sveta Ajdovščina. Najprej so nam predstavniki Centra za ravnanje z odpadki predstavili njihovo delo (odvažanje komunalnih odpadkov, zbiranje ločeno zbranih frakcij odpadkov, izločanje okoljsko nevarnih sestavin, načrtovanje razvoja sistema za ravnanje z odpadki...). Pokazali so nam tudi posamezne instrumente in opremo za pre' verjanje in analizi plinov, ki nastajajo pri kopi' čenju od' padkov. Sprehodili smo se po odlagališču in n> bilo moč skriti začudenja nad veliki kupi smeti. Ali res odvržemo toliko od' padkov? Ogledali smo si tudi sortirnico, kjer delavci ročno sortirajo odpadke Ugotovili smo, da lahko že vsak izme^ nas veliko pripomore k čistemu okoljit' tako da vsak dan ločujemo odpadke jih tudi čim manj napravimo. Potrebno je ozaveščati vse ljudi, še po' sebej mlade. Čisto okolje se začne pfi nas doma. Mateja Vug^ ff Kabelski operater Ajdovščina DUO paket (Katv + IP telefonija) že za 14,00 eur/mes. TRIO paketi (Katv + internet + IP telefonija) že od 22,00 eur/mes. * S^AKCIJA Zk j od 01.10.201 o A do31.12.2010 ■ oz. do porabe zalog. 01/31 00 210 Vse nove naročnike čaka darilo! Ob sklenitvi naročniškega razmerja za 12 mesecev, naročniki paketa Duo BREZPLAČNO prejmete prenosni telefon, naročniki paketov Trio pa lahko izbirate med telefonom ali brezžičnim usmerjevalnikom (router). %mrežje VaA Va o ti_ da/*" Vai kabelski operater www.omrezje.si info<žDomrezje.si Prvi festival nevladnih organizacij LUPA - vseslovenski festivalu nevladnih organizacij Uspešen in s soncem obsijan V soboto, 2. oktobra 2010, je Ustanova Fundacija Bil Planota v sodelovanju z Mladinskim svetom Ajdovščina na trgu in v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini organizirala zaključno prireditev v sklopu projekta »Regionalno stičišče NVO Planota«. Mladi Ajdovci na LUP-i prireditev, ki je bila hkrati tudi 'prvi FESTIVAL NEVLADNIH ORGANIZACIJ v regiji, je bila namenjena predstavitvi nevladnih organizacij (društev, (zasebnih) zavodov it ustanov - fundacij), promociji nevladnega sektorja in odnosom nevladnih organizacij z lokalnimi oblastmi. Poleg tega so bile na dogodku predstavljene letošnje NAJ NVO, ki so prejele praktične nagrade in priznanja. Zaključna prireditev, ki predstavlja simboličen povzetek delovanja regionalnega stičišča v letih 2009/10, se je Ovijala kot sejem nevladnih organizacij. Na trgu Prve slovenske vlade v Ajdovščini se je preko celega dneva na stojnicah in z nastopi predstavljalo 19 nevladnih organizacij. Letošnja prireditev je bila posvečena tudi aktualni problematiki trajnostnega in uspešnega sodelovanja nevladnih organizacij in občin, ki je bila posebej izpostavljena na dopoldanski okrogli mizi, ki so se je udeležili trije podžupani (Milica Zimic, podžupanja občine Kanal ob Soči in predsednica PD »Soča« Kanal, Borut Koloini, podžupan občine Ajdovščina in Bojan Režun, podžupan občine Idrija), prisoten pa je bil tudi predstavnik nevladnega sektorja - Erik Lasič iz Društva Mladi Renče - Vogrsko, ki že uspešno sodeluje z občino. Na okrogli mizi sta pobudo Moja družba in Kodeks dobrih praks vključevanja civilne družbe v procese odločanja sta predstavili Tina Divjak in Tina Michieli iz Centra nevladnih organizacij Slovenije. Zaključek prireditve je predstavljala podelitev nagrad NAJ NVO osem nagrajenim nevladnim organizacijam iz 4 posameznih upravnih enot. Nagrade so prejeli Društvo za ohranjanje lokavskega izročila Doli (UE Ajdovščina), Društvo kmečkih žena in deklet Vojsko (UE Idrija), Prosvetno društvo »Soča« Kanal (UE Nova Gorica), Folklorno društvo »Ivan Laharnar« Šentviška planota (UE Tolmin), ki jih je izbrala javnost med 19. julijem in 8. avgustom; ter Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina (UE Ajdovščina), Turistično kulturno društvo Kanomlja (UE Idrija), Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (UE Nova Gorica), Društvo Baška dediščina (UE Tolmin), ki so bili ocenjeni kot najuspešnejše NVO v regiji na podlagi izpolnjevanja kriterijev o kakovosti. Mladinski svet Ajdovščina Festival nevladnih organizacij LUPA je namenjen promociji slovenskega nevladnega sektorja, osveščanju širše javnosti o vlogi in pomenu nevladnih organizacij ter zahvali organizacijam za njihov prispevek k blaginji našega skupnega vsakdana. "B* etos se je v središču Ljubljane odvijal že 9. Festival nevladnih JBLdforganizacij, ki ga organizira CNVOS (Center NeVladnih Organizacij Slovenije). Stojnice je zapolnil nevladni sektor, ki ga oblikuje civilna družba in je še kako pomemben za malega čove-ka, njegovo duhovno rast in-sprostitev v tem norem svetu. Nevladne organizacije, ki so na ogled postavile svoje delo in se pokazale širši javnosti, so prihajale iz celotne Slovenije. Na festivalu LUPA, ki se je odvijal 30. septembra 2010 v središču Ljubljane se je s svojim delom, delavnicami za otroke in mladinsko igro predstavil tudi Mladinski svet Ajdovščina, ki je na festivalu nevladnih organizacij predstavljal celotno ajdovsko mladino, njihovo aktivnost in prizadevanje za boljši jutri. Mladinski svet Ajdovščina Takoj vseljiva stanovanja v Vipavi na Goriški cesti 6.a in 6.b. Stanovanja v skupni izmeri od 5533 m2 do 232,06 m2. Cene od 90.477,47 € do 215.601,98 € Cene vključujejo 8,5% DDV. INFORMACIJE in PRODAJA Zemono d.o.o. Gradiška cesta 9 5271 Vipava 4-rti . ncinc cr 5271 Vipava tel.; 05/36 63 552,041/480 670 7 T M A M fi zemono@gmail.com ti fc M U U www.zemono-nepremicnine.si Predvolilna soočenja Mladi in župan Ajdovščina 1 oktobra - V predvolilnem času, času pridobivanj naklonjenosti volilcev se soočenja kandidatov za župane in svetnike kar vrstijo. Enega izmed zanimivejših je pr,pravil tud, Mladinski svet Ajdovščina. ^ ^■'ladinski svet se je namreč odločil, da tudi mlajšim ge-,^*J^neracijam omogoči možnost podrobnejše predstavitve in vpogleda v programe in ne nazadnje osebnosti tistih, ki bi lahko nastopili s položajem župana v prihodnjem mandatu v občini Ajdovščina. Tako so se na okrogli mizi, ki je potekala na prvi oktobrski dan v Domu krajanov v Ajdovščini, predstavili in na vprašanja odgovarjali vsi kandidati za župana občine Ajdovščina: Igor Benko, Boris Jež, Borut Koloini in Marjan Poljšak (navedba po abecednem vrstnem redu). Vsi štirje so se podali v strpen dialog in zagovarjali skupno dobro prihodnost prav vseh! Mlade, ki so se v lepem številu predstavitev tudi udeležili, je po zaključku formalnega dela -vprašanjih novinarke in odgovorov kandidatov, ki so zajemale več področij, ki so se nanašala predvsem na mlade (zaposlovanje, nastanitve, izobraževanje, sodelovanje med mladimi in občinskim svetom, ..), zanimali tudi za kulturne, ustvarjalne plati življenja v občini, s poudarkom na zagotovitvi možnosti za umetnost, izražanje talentov, zabavo ter za to primerne lokacije in seveda finančno podporo. Vsi kandidati so si bili v tem edini, da je ta aspekt življenja res zelo pomemben, saj na njem sloni dobršen del kvalitete življenja; ko človek zapusti delovno mesto in se želi sprostiti in napolniti, zato je treba Ajdovščini vdahniti življenje, v smislu po zagotovitvi kapacitet, ki bi različne dejavnosti (koncerte, plese, krožke, ...), lahko sprejele in seveda finančno podporo iz strani občine. S tem se tudi ne samo dviguje raven kvalitete življenja, marveč se pojavljajo tudi nova delovna mesta. Prav slednja so bila ena zmed glavnih in najmočnejših tem soočenja. Zagotovo je področje zaposlovanja mladih in bega intelektualnega priliva iz Ajdovščine drugam, eno izmed najbolj perečih vprašanj sedanjosti. Tako so kandidati poudarjali, da se bodo trudili za pridobivanje novih delovnih mest in zadrževanju mladih v dolini, ter jih spodbujali in usmerjali, poudarjajo pa tudi samozaposlitev. Beseda je tekla tudi na temo dialoga med mladimi in lokalnimi oblastmi, saj je zelo pomembno, da se mlajše generacije aktivno vključujejo v soodločanje o občinskih zadevah in soustvarjanje utripa občine. Soočenje je predstavljalo zanimiv vir informacij in verjetno tudi boljšo usmeritev h končni odločitvi, komu na Lokalnih volitvah - 10. oktobra 2010, nakloniti svoje zaupanje in mu podeliti svoj glas. P- K. Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak - kako? Ajdovščina, 22. septembra - Skupina mladih Ajdovcev je obiskala Center za ravnanje z odpadki pod Dolgo Poljano. Ogled Centra je potekal v okviru projekta Mladinskega sveta Ajdovščina - 'Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak - kako?', ki spodbuja okoljsko zavest mladih in mlade uči o pomenu varovanja okolja ter pravilnega ravnanja z odpadki. J^ladinski svet Ajdovščina je skupaj s skupino osnovno-JLšolcev Osnovne šole Danila Lokarja, nekaj dijaki ter skupino Mladinskega sveta za okolje in okoljske teme obiskal Center za ravnanje z odpadki pri Komunalno stanovanjski družbi Ajdovščina pod Dolgo Poljano. Vodja centra Igor Madon (na fotografiji) nam je najprej predstavil zasnovo in delovanje samega centra, ter nam pojasnil koncept okolju prijaznega ravnanja z odpadki. Poudaril je pomen ločenega zbiranja odpadkov, saj le pravilno ločeni odpadni materiali lahko nadaljujejo svojo pot v raznih podjetjih po Sloveniji in tujini in tam služi kot surovina za nove izdelke. Nato smo si skupaj z delavci Centra ogledali zbirni center za sprejem ločeno zbranih odpadkov iz gospodinjstev ter se sprehodili po deponiji. Opozorili so nas na pomemben sistem lovljenja in prečiščevanja odpadnih voda, ki nastajajo pri razkroju odpadkov. Na koncu pa smo si ogledali še sor-tirno linijo, ki predstavlja korak naprej pri delu z odpadki in še čaka na to, da jo uporabijo. Mladi so tako dobili vtis, kaj se zgodi s smetmi, ki jih odvržemo v kontejnerjie in da ni povsem vseeno v katerem smetnjaku pristanejo. V okviru projekta 'Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak - kako?' si bomo ogledali še nekatere druge predelovalne obrate odpadkov, izvedli več posvetov in okrogli miz s strokovnjaki s spodročja okolja ter izdali nekaj brošur s poudarjenim pomenom varovanja okolja za prihodnje generacije. Na vse dogodke v okviru projekta ste vsi, ki vam ni vseeno za ohranjanje okolja, v katerem živimo, lepo vabljeni, da se nam pridružite. Vesna Koren, Mladinski svet Ajdovščina Teden otroka V začetku oktobra (od 4. 10. do 9. 10. 2010) kot vsako leto, poteka Teden otroka, letos na temo Mediji za bogatejše otroštvo. X TMedobčinskem Društvu Prijateljev Mladine Ajdovščina smo v tem T tednu pripravili celo vrsto dejavnosti za otroke. Ustvarjalne delavnice bodo potekale na osnovnih šolah in v sejni sobi našega društva. Z otroki bomo oblikovali časopis, se poigrali s kamero in ustvarjali v različnih likovnih tehnikah. Poleg delavnic smo pripravili tudi ex - tempere v Piranu. Svet je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane! Brdo pri Kranju, 28. septembra - Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk je odlikoval z redom za zasluge Ekologe brez meja za izvedbo največjega okoljevarstvenega projekta v zgodovini Slovenije 'Očistimo Slovenijo v enem dnevu'. Jf nogi, ki smo aktivno pripra-vljali in bili del največjega oko-AwJLlj e varstvenega projekta v zgodovini Slovenije, tega dogodka ne bomo nikoli pozabili. To velja tako za organizatorje, kot, verjamem, tudi za vse vas, ki ste se 17. aprila prostovoljno udeležili akcije čiščenja divjih odlagališč. Skupaj smo doseglji nepredstavljivo in odlikovanje z redom za zasluge, ki ga je v torek iz rok predsednika Republike Slovenije prejelo društvo Ekologi brez meja, pripada vsem nam, ki smo v enem dnevu združili moči in naravo osvobodili več ton odpadkov. In kam naprej? Čas je, da zavedanje o problemu množičnega onesnaževanja okolja, ki je bilo zbujeno ob čistilni akciji 17. aprila, nadgradimo z zavedanjem o pomenu ločevanja odpadkov, o pomenu ohranjanja okolja in varčevanja na vseh področjih, da začnemo o tem ozaveščati ljudi okoli nas in da vse skupaj prenesemo v prakso. Tudi v glavah mladih in drugih Ajdovcev bomo spodbujali okoljsko zavest in s posameznimi čistilnimi akcijami in drugimi okoljskimi pobudami spodbujali k ohranjanju čistega okolja za naše zanamce. Trudili se bomo za spremembe in doseganje novih ciljev na vseh področjih. Verjamem, da lahko z nastopom mladih in ambicioznih spreminjamo mišljenja in zaupanje ljudi. Helena Harej, Mladinski svet Ajdovščina, lokalni koordinator akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu za Občino Ajdovščina Ustvarjalo 27 mladih primorskih umetnikov Hiša mladih polepšana Mladinskemu centru Hiša mladih Ajdovščina je s projektom Polepšajmo Hišo mladih uspelo pročelje hiše spremeniti v razstavni prostor, saj jo krasi 27 umetniških del mladih primorskih umetnikov. Razstava bo na ogled predvidoma do marca 2011. '■"'Ikipa Mladinskega centra vf Ajdovščina je uspela s prijavo Jbdfprojekta v okviru mladinske pobude nacionalne agencije Movit na mladina in spomladi prejela dovolj sredstev za izpeljavo začrtanega programa projekta Polepšajmo Hišo mladih. »Bivša stara vojašnica na Ribniku je stavba, v kateri ima svoje prostore več mladinskih društev in organizacij ter lokalnih glasbenih skupin. Pročelje stavbe vsekakor ni bilo v ponos mestu in prebivalcem, zato so se v MC ,- ju odločili, da poiščemo rešitev, kako to spremeniti. Tako so k sodelovanju povabili čez dvajset umetnikov s Severne Primorske. Izbor ustvarjalcev je zelo pester, od popolnih laikov do šolanih akademskih slikarjev. Rezultat takega izbora je viden predvsem v raznolikosti razstavljenih del. Projekt se je resno pričel junija, ko so v MC - ju ustvarjalcem, v roke dali velike lesene plošče ter akrilne barve. Imeli so več kot tri mesece časa za prosto ustvarjanje na temo življenja. Prav vsi povabljeni umetniki so se odzvali povabilu in se zelo potrudili ter do roka pripravili svoje unikatne umetnine. Odprtje omenjene razstave je bilo v petek, 24. septembra na letnem vrtu Hiše mladih, pospremil pa jo je pester kulturni program, tudi z nastopom plesne skupine Capoeira Slovenija. Razstava sedemindvajsetih del na pročelju Hiše mladih, ki bo ta čas tudi razsvetljeno, bo na ogled predvidoma do marca prihodnjega leta, ko se bo Mladinski center Hiša mladih, preselil V nove prostore v Pale. Ob tem bodo pripravili dražbo razstavljenih del, zbrano sredstva pa namenili posebnemu skladu za podobne umetniške projekte mladih v Ajdovščini. Vabljeni k ogledu razstave. Matjaž Jazbar, foto Marjan Cigoj V Kočevju je bilo lepo Obiskujem četrti razred osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini. Letos smo že bili na taboru v Kočevju in povedal vam bom, kako je bilo: ^^onedeljek, 13 septembra, «# sem se z avtom odpeljal pred ^ Police, kjer nas je čakal avtobus. Pomahali smo mamam in odpotovali Proti domu Jurček. Ko smo prišli, so nas lepo pozdravili. Šli smo v sobe in razpakirali stvari. Začele so se dogodivščine. Prvi dan smo se učili, kako preživeti v naravi. Zakurili smo kres, streljali z lokom in ! pekli kruh in jabolka. Moj kruh je bil črn in dober. Ko smo pojedli, smo igrali ''Jgomet. Zvečer smo imeli kviz malih '®ih celic. Po kvizu smo utrujeni zaspali Drugi dan smo šli v kraško jamo. Do videl kapnike stalagmite, netopirjev pa ne. Tla so bila spolzka. V jami je bilo 8 stopinj. Na koncu jame sta bila dva rova. in divja mačka. Včasih medved krade hrano risu. Slišal sem pravljico o medvedu. Videl sem živalska okostja in jelenove rogove. Po kosilu smo sami veslali v kanuju po reki Rinži. Videli smo slap, v vodi je bila tudi mrtva podgana. V reki Rinži raste rastlina rumeni blatnik. Zvečer smo imeli disko. Ker ne plešem rad, sem se lovil in dobil rumen karton. Šel sem se tuširat in spat. Zadnji dan smo šli v Rajhenavski pragozd. Iz avtobusa sem videl dva medveda. Hodili smo ob meji pragozda. V pragozd ne smeš, ker bi živali zavohale človeka in tam ne bi hodile več. Drevesa v pragozdu je prepovedano sekati. Bolna drevesa gobe spremenijo v zemljo. Iz zemlje zraste novo drevo. Da veš kje je pragozd, so na drevesih označene dve modri črtici. V Sloveniji imamo 12 pragozdov, največji je Rajhenavski. Šli smo tudi v navaden gozd. Videli smo še sveže medvedove šape in okostje od poginule krave. Po kosilu smo pozdravili učitelje iz doma Jurček in šli domov. Na Policah sta me čakala tata in bratec Anže. Bil sem vesel. V Kočevju mi je bilo lepo. »je je težko priti. Na vhodu v jamo sem Ogledal medvedjo šapo. V jami sem Nazaj nismo smeli tekati, ker bi lahko padli. V igralnici smo se pogovarjali o medvedih, risih in volkovih. Izvedel sem, da se človeka najbolj ustrašita ris ■iiL §8l:1 < '! IšMmmz v i M . a \m ■/sm.. v VŠSAIgI i Mi 1-fraP' i*? Veliko novega sem izvedel in se naučil. Žan Pergar, 4. a OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina NISSAN JUKE kmalu pri nas kvvvvv. nissan.si/juke ^i.k: .k Novi Nissan QASHQAI URBAbfPROOF MASTERED' že od 213 €/mesec brez pologa •sc-_»-*.*»•» »adP ..... "TMpffk II Dft PE Nova Gorica 05 335 44 00 PE Ajdovščina 05 364 33 04 PE Postojna 05 721 28 28 fTiPv PE Tolmin 05 388 47 00 PE Koper 05 663 61 10 WWW.trgOabC.Sl Preprosto, zanimivo, brezplačno V letošnjem letu nam je uspelo v sodelovanju s sodelavci, avtorji e gradiv, v spletni učilnici www.cvzu-vita.si objaviti že devet novih e gradiv z vsebinami, ki posegajo na vsa področja življenja. ■■PJfc rezplačno se lahko naučite ali Ljudska univerza Ajdovščina vodi ■mpa samo preberete kaj novega projekt Partnerstva, ki je sofinanciran s JUrv e gradivih z naslovi: Vino s strani Evropskega socialnega sklada in stališča medicine. Sestavi si jedilnik, Ministrstva za šolstvo in šport. V pro-Spregovorimo o stresu. Ravni oblačenja, jektu sodelujeta še Idrijsko Cerkljanska Ličenje v sodobnem svetu. Ženska po- razvojna agencija in Center za razvoj PARTNERSTVA Odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje Projekt Partnerstva odpira nove možnosti. Nihče se ne rodi učen..Zakaj ne bi znanja delili? www.C¥Zu.~viča.-si Nosilce konzorcija je Ljudska univem Ajdovščina v sodelovanju /. Idrijsko Cerkljansko razvojno agencijo in Centrom za razvoj podeželja TRG Vipava, Projekt sofinancirata Evropski socialni; sklad in Ministrstvo za Šolstvo in šport, j , L; . | *i rssA* slovna obleka. Kako pripraviti učinkovito Power Point prezentacijo?, Poslovni bonton in Točilniško poslovanje. Poleg teh vsebin so vam na voljo tudi vsi računalniški moduli in nekaj vsebin s področij zdravega življenja, športa, potovanj, sociale ... Pripravljamo pa tudi že pet novih e gradiv, ki bodo aktivirana do konca leta (Moška poslovna obleka. Stres na delovnem mestu. Pridobivanje finančnih sredstev za razvoj podeželja, Peka kruha brez kvasa in Sedem žit za sedem dni). Dostop do e gradiv je brezplačen, zahteva pa lastno uporabniško ime in geslo, ki ga pridobite tako, da nas pokličete na tel.št. 05/366 47 50 ali 041/437 785 ali pišete na info@lu-ajdovscina.si. podeželja TRG Vipava. Namen projekta je posodobiti izobraževalne prakse, poenostaviti dostop do izobraževanja in omogočiti enako kvaliteto in kvantiteto izobraževanja za čim nižjo ceno. Internet je, tako kot večina stvari v današnjem času, sredstvo, ki omogoča, da to dosežemo. Projekt smo zasnovali na učenju preko spleta ter izdelovanju gradiv, ki so prilagojena takšnemu načinu učenja. S pripravo e gradiva za učenje preko spleta lahko dosežemo hitrejše prilagajanje trgu dela, fleksibilnost na delovnem mestu, sledenje novostim na različnih področjih, učenje in spremljanje vsebin, za katere si sicer na vzamemo časa, so pa zanimive in uporabne v vsakdanjem življenju. Ljudska univerza Ajdovščina V mesecu oktobru pričenjamo s tečaji ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE IN RUŠČINE. Zbiramo prijave za FRANCOŠČINO, ŠPANŠČINO IN PORTUGALŠČINO. Vabimo k vpisu v programe za pridobitev izobrazbe: • OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE . TRGOVEC, GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE . EKONOMSKI TEHNIK, GASTRONOMIJA, GASTRONOMIJA IN TURIZEM. UUDSKA UNIVERZA 05 366 47 50 AJDOVŠČINA 041437 785 Cesta 5. maja 14 info@lu-ajdovscina.si 5270 Ajdovščina www.lu-ajdovscina.si Latnik i številka 107 6.10.2010 Prvi jesenski dan Naravoslovni dan - gozd Ker je učenje o naravi veliko bolj zanimivo, prijetno in uspešno V NARAVI SAMI kot pa v razredu, smo se v četrtek, 23. septembra odpravili na Predmejo na naravoslovni dan. Naš namen je bil čim bolj spoznati gozd, rastline in živali v njem ter koristi gozda. še starši. Zapeli smo jim pesmico, jim s pomočjo projekcije predstavili, kaj smo cel dan počeli in jih na koncu pogostili s polento. Učiteljice smo z dnevom zelo zadovoljne. Uresničili smo zastavljene cilje in otrokom omogočili pouk v naravi. V razredu smo strnili vtise in ponovili naučeno. Vesele smo ob spoznanju, da so si otroci ozdarska inženirja, gospod ■ ■■Dušan in gospa Egidija, sta nas vodila skozi gozd. Opazovali smo drevesa, njihove krošnje, skorje, se učili, kako jim določimo približno višino in starost, primerjali smo listke z iglicami in na drevesu, ki se je zaradi vetra izruvalo, opazovali koreninski sistem. Iskali smo plodove dreves in razmišljali, zakaj so pomembni. Marsikaj smo tudi poskusili. Prisluhnili smo gozdu in bili očarani nad tem, kar smo slišali. Pozorni smo bili na svetlobo, ki prodira v gozd, in razmišljali, v katerem gozdu jo je več in v katerem manj. Stikali smo za živalmi in v rokah držali mravljo, deževnika in hrošča. Gospod Dušan nam je povedal, da so poleti na poti, po kateri smo hodili, srečali medveda. Na srečo se je le pretegnil, jih pogledal in odšel. Dokaze, da je medved res bil tam, smo videli na mravljiščih, ki jih je razdrl, ker se je sladkal z mravljami. Vlogo lovca nam je predstavil gospod Tomaž. Otroke je najbolj navdušil s primeri nagačenih živali. Pokazal jim je veliko slik in s posebnimi 'instrumenti' posnemal glasove živali. Tudi gozdarja smo videli pri delu. Gozdar Marko je le za nas podrl bukev. Odžagal ji je veje, mi pa smo jih pospravili ob pot. Od tam jih bodo gozdarji prepeljali iz gozda. O zeliščih nas je podučila učiteljica Marjetica Stopar. Nabrali smo jih zvrhan koš. Posušili jih bomo in si pozimi skuhali čaj. Ogrel nas bo in nam v spomin priklical naravoslovni dan. Gospa Marjetica je tudi poskrbela, da nismo bili lačni. Za kosilo nam je skuhala testenine z golažem, za popoldansko malico smo dobili sadje in jabolčni zavitek, za večerjo pa polento z ocvirki in kislim mlekom. Približno ob 17.00 so se nam pridružili veliko zapomnili. Hvala vsem, ki ste nam pomagali izvesti ta PRVI JESENSKI DAN. Saša Kravos, Anita Gaberšček, razredničarki 3. razredov OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina Vtisi staršev o naravoslovnem dnevu 'Gozd' Ko smo prispeli v Tiho dolino, smo ob šotoru starši nestrpno pričakovali svoje otroke. Otroci so nas povabili v šotor in nam pripovedovali o svojih doživetjih, ki so jih preživeli ta dan. Po predstavitvi nas je doletelo presenečenje. Postreženi smo bili z okusno polento in domačim kislim mlekom. Po obilni večerji smo za svoje otroke navijali ob nogometni tekmi. Klepet je popestril večer, izmenjal smo si izkušnje in doživetja ter spočiti in polni novih doživetij smo se odpravili v dolino, kjer nas je pričakal večer poln dobre volje. Barbara Marc, mama učenke Katjuše Povabila hčerke Eme, naj jo pridem iskat v Tiho dolino, sem bila zelo vesela. Sploh pa zato, ker je dejala, da me čaka presenečenje. Že vožnja do tega kraja je bila prijetna, saj je čudovit sončen dan še polepšal pokrajino in gozdove, ki so svoje krošnje že počasi začeli preoblačiti v jesenske barve. Ko sem prispela do cilja, me je veselo pozdravila druščina razposajenih in veselo razigranih tretje-šolcev. Ema mi je priskrbela prostor, da sem se usedla, me postregla s čajem in s sošolci odpeketala na oder, kjer so nam staršem pokazali vse, kar so čez dan počeli, koga so obiskali in kaj so se novega naučili. Ker vem, da Ema ljubi živali, je še toliko bolj z veseljem poslušala lovca, ki je pripovedoval o njih in tudi meni je ves čas vožnje proti domu do potankosti vse opisala. Všeč mi je bil ves program in pogled na veselo družbo, ki jim je svež gorski zrak pobarval lička v rdeče. Starši smo videli, da so naši otroci ta dan resnično uživali in se čudovito imeli. Za čudovit zaključek pa bom pohvalila kar gospo Marjetico, ki je s svojo kuhinjo zelo razdražila želodčke vseh nas, ki smo bili tisti dan prisotni. In po dolgem času sem zopet okušala dobrote in okus domačega kislega mleka, ocvirkov, polente in nebeško božanskega jabolčnega zavitka. Pohvale pa tudi vsem učiteljicam, da so ves program tako lepo in poučno izpeljale. Ema je ta dan odnesla veliko lepega, se naučila o naravi marsikaj novega in od utrujenosti tisti dan zelo hitro zaspala. Lepo bi bilo, ko bi bilo takih šolskih dni čim več oziroma, da bi za vsak naravoslovni in športni dan sijalo sonce. Že starši smo uživali in vem, da so naši učenci še bolj. Ni lepšega, kot je učilnica v naravi! Se strinjate z menoj? Karmen Kompara, mama učenke Eme Na naravoslovnem dnevu je bilo lepo, saj sva videla, kako so otroci uživali. Všeč nama je bil prikaz dogajanja v besedi in sliki. Tudi pevski nastop naju je navdušil. Zelo dobra je bila polenta in ostale dobrote. Pot nazaj v dolino je bila polna zanimivih zgodb o celodnevnih prigodah. Petra in Zvonko Kompara, starša Melite Kompara Lepšega začetka jeseni, kot je bil 23. septembra na Predmeji, v Tihi dolini, si ne bi mogli zamisliti. Ne učenci, še manj pa starši. Tiha dolina ni bila nič več 'tiha1. Posebna zahvala za uspešno izpeljani naravoslovni dan gre seveda obema razredničarkama, za gostoljubno vzdušje "Gore" pa gospe Marjetici Stopar. Starši si želimo, da bi bilo še več takih dni. Valentina Kobal, mama Monike Kobal Tudi nama je bilo na Gori lepo. Posebno še, ker smo prišli med prvimi in so bili otroci še z gozdarjem, ki je žagal bukev. Tako smo imeli možnost videti njihovo zanimanje ob tem opravilu. Posebno navdušena je bila Emanuelova mlajša sestrica Gabrijela, ki je potem še par dni pripovedovala, da je jedla na Gori polento. Zdi se mi, da je bil ta dan tudi za otroke nekaj posebnega. Martina Kobal, mama Emanuela Kobala Pot se je kar vlekla. Že dolgo se nismo peljali tam. No, pa smo le prišli, med zadnjimi. Ko nas je zagledal, sem videla iskrice v njegovih očeh. »Končno«, vidno mu je odleglo. Skupaj smo šli v šotor, kjer so nam otroci, s pomočjo učiteljic, ponosno predstavili, kaj so doživeli in kaj so se naučili. Sledila je večerja. Čisto prava kmečka večerja, s polento, ocvirki in kislim mlekom. To pa je bilo nekaj! Gospa Marjetica in seveda vsi skupaj, so se zelo potrudili, da so nam in otrokom pričarali dan, ki nam bo še nekaj časa ostal v spominu. Bilo je lepo. Predvsem to brezskrbno druženje z našimi otroki, na katerega v tempu vsakdana kar nekako pozabimo. In otroci ... bili so utrujeni, vendar srečni. Bruna Božič, mama Emanuela Božiča Vtisi učencev o naravoslovnem dnevu Na naravoslovnem dnevu mi je bilo najbolj lepo, ko je prišel lovec in nam razkazal gozdne živali. Lepo je bilo tudi, ko smo hodili ob robu gozda in nabirali zelišča za čaje, ki jih bomo pili v šoli. Ko je prišel gozdar, je bilo šele zanimivo. Posekal je drevo. Ko je padlo na tla, smo zakričali in stekli v njegovo krošnjo. Ko me je mama prišla iskat, smo skupaj povečerjali in šli domov Monika Kobal Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli v gozd in smo nabirali zelišča. Kmalu nas je obiskal lovec. Predstavil nam je piščali, ki oponašajo glasove živali ter nam pokazal nagačene živali, ki živijo v gozdu. V gozdu smo srečali tudi gozdarja, ki je požagal bukev. Poleg poučnih stvari pa smo se vsi skupaj prav lepo zabavali. Igrali smo razne športne igre in se kotalili po bregu. Seveda pa vsega tegžj. ne bi mogli početi brez dobre hrane. Vsi smo se imeli zelo lepo, še posebej, ko sc? prišli tudi naši starši. Emanuel Božič Z avtobusom smo se odpeljali n& Predmejo. Na avtobusu mi je delalo slabo. Ko smo prispeli, smo najprej poma-licali. Nato smo šli v gozd, kjer mi je bilo mrzlo. Nabirali smo zelišča. Poskusiti smo morali smrdeliko. Za kosilo so bile testenine. Videli smo, kako je gozdar Marko požagal drevo. Lovec je s sabo prinesel nagačene živali. Valjali smo so po travi. Tisti, ki je prvi prepričal starše, naj se povaljajo po travi, je dobil nagrado. Meni mame ni uspelo. Predstavili smo, kaj smo počeli. Za večerjo je bilo polenta. Bilo mi je lepo. Domov sem prišla cela umazana. Hana Valič Imel sem se super. Igrali smo nogomet-Šli smo v gozd, kjer smo opazovali drevesa in njihove plodove. Šli smo pogledat tudi Ledeno jamo. Videl sem gobe in veliko mravljišče. Videl sem tudi, kake? je gozdar Marko požagal drevo. Valjali smo se po travi. Večerja je bila dobra, kosilo tudi. Dan je bil vroč in zanimiv-Imel sem se lepo. Mark BizjaK Za Vas pripravimo projekt sončne elektrarne, ki vam bo dolgo služila, pa še zaslužili boste! Kako? Pokličite Vipavska cesta 4 5270 Ajdovščina Tel.: 05 364 41 61 ww.skapin,si info@skaDin.si c: ■ RAZNO Balinarski turnir 'Vipavska trgatev' Dober žur za popotnico med upokojenke V znamenju mladih Balinarski klub Podskala Vipava je v sklopu prireditve Vipavska trgatev tudi tokrat organiziral tradicionalni turnir. Letos je sodelovalo 12 ekip od blizu in daleč, med njimi tudi edina ženska zasedba -Vipavke. ‘iff ".ckmovanje se je začelo z balinarskim pozdravom 'Srečno!' in sti-Jh skom rok. Vsi so želeli priti čim višje, a vrh pripada le najboljšim. Zmagala je ekipa Škavnice z Gradišča opri Vipavi, ki ima v svoji sredi enega najboljših mladih balinarjev v svetovnem merilu. Že leta 2008 je na svetovnem prvenstvu v Italiji med mladinci osvojil srebrno medaljo v štafeti in bronasto v hitrostnem zbijanju. Z uspehi je nadaljeval med mlajšimi člani in iz Zagreba leta 2008 prinesel bronasto medaljo v štafeti, lani pa bil v dvojicah srebrn. Vipavski turnir je vzel kot dobrodošlo pripravo na letošnja tekmovanja nanajvišji ravni, s katerih je na Gradišče prinesel kar tri kolajne. Najprej je na svetovnem prvenstvu mlajših članov Ul 23) na Reki osvojil srebro v štafeti (s Kreljem), v hitrostnem zbijanju pa bron. Svojo prvo kolajno (bron) pa je kot 22 - /etnik med člani pred dnevi osvojil (z Borčnikom) v štafeti na evropskem pr- venstvu v Tivtu v Črni gori. Drugo mesto so si priigrali člani nanosa iz Podnanosa, v povprečju najmlajša ekipa iz večinoma še osnovnošolcev. Na tretje mesto so se uvrstili simpatični balinarji z zanimivim imenom 'Nesu Ihke' iz Postojne, četrta je bila posadka iz Ozeljana. Največ točk pri bližanju je dosegel Štefan Leban, član zmagovite ekipe, najbolj natančen pri zbijanju pa je bil Zdravko Gabrovec iz Brd. Vipavke smo se z moškimi dostojno borile, s svojo igro in rezultatom smo bile zadovoljne. Resda nismo posegle po pokalih in medaljah, smo pa dobile pohvalo za okusno pasto in raznovrstno pecivo. Organizator se je zelo potrudil in pripomogel k prijateljskemu vzdušju, svoje pa so dodali še pokrovitelji (Klet in Mlekarna Vipava, Petrol, KA - 3, Trsnica Vrhpolje). A. Velagič, foto A. Lavrenčič Pavlica Kotnik Starejša generacija se najbrž spominja mladega prijaznega dekleta iz Črnič, ki se je po končani gostinski šoli kot vajenka v takrat znanem hotelu Planika pričela uvajati v gostinskem poklicu. je življenje gostinca vse prej S kot planirano, je spoznala tudi AaM njena družina. Mož in dva takrat mala nadobudneža so jo večkrat čakali, kdaj bo prišla domov. Poleg rednega turnusa v jutranji in popoldanski izmeni, so dneve in noči 'popestrile' še strežbe na raznih zabavah, prireditvah, porokah, ki jih takrat v hotelu, kot osrednjem družabnem hramu, ni manjkalo. A če te družina podpira, se vse organizira. Srečali smo jo v različnih lokalih, ki so obratovala pod okriljem hotela Planika. Njeno prijaznost smo srečali v kavarni, hotelu Planika, baru Vogal, pivnici... Leta 1986 so jo s sodelavkama Danico in Mirko poslali v prenovljeni BAR VOGAL. Magičnih 12 let je minilo, ko se je Pavlica znašla na razpotju. Planika se ukinja, eno pot izbrati bo treba. Ali pod okrilje 'zavoda se skrit, ali na samostojno pot krenit'. Družina jo podpre, 1. novembra 1998 svoj s.p. odpre in bar Vogal prevzame. Sodelavko Mirko zaposli, tri leta kasneje se jima pridruži še hči Jasmina in v ekipi bile so deklice tri. S polno veselja, v družbi dobrih gostov, poslovna leta so minila. Veliko dobre volje, zabave, spontanih, včasih pa tudi težkih trenutkov. ljudi se je zbralo in po tako prijetno doživetem večeru bo Pavlici tudi v penziji lepo. Zato hvala vsem, ki so s svojim trudom in znanjem pomagali izpeljati žur in hvala vsem gostom, da so prispevali dobro voljo. A kelnarca ta prava, kar z lahkoto se In zopet smo pri magičnih 12 - ih letih, ki so minila, in Pavlico v zasluženi pen-’ zijon pahnila. 1. oktobra smo ta, zanjo v teh časih težko pričakovani dogodek v BARU VOGAL proslavili. Ob dobri pijači, okusni jedači, dobri družbi, bogatem programu nam vsem bilo je lepo. Ogromno ne bo dala. Tu pa tam bo dan, ko hčerki Jasmini na pomoč priskočiti bo treba, če srečo boste imeli, vam bo vedno, še bolj nasmejano pijačo postregla. Pavlici srečno, veliko zdravja, pa še veliko prevoženih kilometrov s KO - BO taxijem. js NOVI 2011 Sportage Zg v salonih KIA Venga mlzoio Samo še nekaj vozil žeod 11.190 EUR www.ng.kia.sl KIA NOVA GORICA Ul. Vinka Vodopivca 8, Kromberk, 05/333-0303 KIA - Največ za Vaš denar! ‘Velja za modele cee'd in Venga ob koriščenju Summit Kia Credit & Leasing financiranjaPogoji garancije so na voljo na www.kia.si/akcija oz. pri zast. Kia. Komb. poraba goriva in emisija za cee'd je 43 - 7,7 l/100km, 113 -184 g/km C02, za Vengo je 4,7 - 6,7 l/100km, 124 - 155g/km C02, za novi Sportage je 5,5 - 7,9 l/100km, 147 -187 g/km C02. Slike so simbolne. 'Za Beograd' - drugi del 'Kjer Donava bistri pridruži se Savi' Ko je ranča Jugoslavija že krepko pokala po šivih, so bila srečanja, poslovna ali naključna, med pripadniki različnih republik močno obremenjena z 'nacionalnim' elementom. ne, da bi se takoj začeli obstre-^tedjevati s težkim topništvom, toda Wyvsak je vendarle želel dokazati svoj prav, svoj pogled, stališče, praviloma precej nasprotno od drugega. V eni takšnih debat sem srbske sogovorce presenetil s podatkom, da nisem še nikoli videl Beograda! In to zato, ker ni- v Parizu in dvakrat v Rimu, v Beogradu pač ne. Da je najbrž število Slovencev (pri dveh milijonih), ki v Belem gradu še niso bili, približno tolikšno kot število Italijanov (pri 57 milijonih), ki še niso videli Rima. . Pa sem se le leto zatem vendarle znašel na ustju Save in Donave (kjer so sem si svetovati kar klasiko in nikoli ne bo pozabil okusov suhih mesnin in sirov na začetku, prebranca, zajetnega in slastnega kosa z vrtečega se oddojka v ozadju lokala ter tiste majhne, na križ zarezane glave kislega zelja, posutega z rdečo papriko ... Do naslednjega obiska, zdaj že v srbskem glavnem mestu, sta minili skorajda dve desetletji. Ker sem prvič bolj pazil na svojo varnost in gost promet, nisem opazil, kako je Beograd v bistvu razgibano, gričevnato mesto, z dokajšnjimi razdaljami med obveznimi postajami vsakega turista. Še posebno, če se na pohajkovanje odpraviš peš. Če sem ob prvem prihodu v Pariz po zaslugi prof. Cigojeve pri pouku francoskega jezika (tedaj brez vsakršnih sodobnih vizualnih pomagal, samo s planom mesta) zlahka in brez stranpoti nanizal večino znamenitosti francoske prestolnice, pa je Beograd za turista bolj zahteven. Najbrž zato, ker nima izrazite glavne osi oziroma mreže ulic, pač pa se je razvijal okrog trdnjave na meandru reke. Razgibanost' terena potem samo še bolj zamegli orientacijo v prostoru. Pa vendar ga najbrž ni turista, ki ne bi s takim ali drugačnim prevoznim sredstvom našel ključnih točk. Utrdba Kalamegdan z Meštrovičevim Zmagovalcem, zaščitnim znakom mesta (zaradi beline obzidja je dala mestu tudi ime - namreč Beli grad), je primerno izhodišče za začetek pohajkovanja po Beogradu, saj nudi lep razgled na vodni in čezvodni del mesta. Poleg tega je povezan z osrednjo sprehajalno in nakupovalno Knez Mihajlovo ulico, pri- sem čutil prav nobene potrebe obiskati glavnega mesta skupne države, če me že ni do prestolnice zanesla službena (ali vojaška) pot. Težko sem jim dopovedal, da Slovenci pač Beograda ne čutimo kot svetega mesta, kot kraja, ki bi ga moral za vsako ceno videti. Da sem bil že trikrat merljivo z drugimi mesti - s trgovinami svetovnih blagovnih znamk, restavracijami in pouličnim dogajanjem. Konča se (v bistvu začne) s Trgom Republike, najbolj znanim mestnim trgom, ki je še bolj poznan po imenu Pri konju (Kod konja), priljubljenem zbirališču Beograjčanov, posebno ob kakšnih slavjih, kot je bila zmaga Marije Šerafovič na Evrosongu leta 1988 že mitingirali). Naključje je hotelo, da se je to zgodilo prav na dan, ko je iz Slovenije v Srbijo zapeljal zadnji Vlak bratstva in edinosti. Morda je že močno razgreto ozračje in mitin-gaštvo vsaj delno ohladil legendarni ples (kar na peronu beograjskega kolodvora Topčider) zdaj že pokojnega predsednika slovenskega SZDL Jožeta Smoleta s tudi že pokojno srbsko kolegico Radmilo Andelkovič (zaradi tega plesa, menda tanga, so jo poimenovali Rada Lambada). Kljub temu se tega oktobrskega dne leta 1989 s slovenskimi avtomobilskimi oznakami ni bilo nič kaj prijetno voziti okrog znamenitosti mesta, pa sem vseeno tvegal in se tako zapeljal na Dedinje, mimo obeh najbolj znanih stadionov, seveda po Terazijah in pred enim od hotelov (jasno da ob ustrezni Varščini') pustil avtomobil. Peš je bilo potem lažje, saj mi ni pisalo na čelu, da sem Slovenec, v stikih z domačini pa me je reševalo tudi dejstvo, da sem imel pri vojakih v isti enoti kar šest Sarajevčanov in sem se nalezel njihovega naglasa in ijekavščine, ki nam je pač bližja kot ekavščina. Bolje Bosanac kot Slovenac torej. Po Kalamegdanu in Knjaz Mihajlovi se je seveda prilegel obrok v naključno izbrani restavraciji. Kaj obrok, prava požrtija! In vzradosti-tev še tako zakrnelih brbončic. Pustil Latnik » Zgornievipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64. 5270 Ajdovščina 2007. Imel sem srečo, da sem lahko v živo doživel spontano zbiranje ljudi, predvsem mladine, njihovo norenje, ki pa se je kmalu sprevrglo v politično manifestacijo in skandiranje znane parole 'Kosovo je srce Srbije'. Čredni nagon, evforija, podkrepljena s hlapi, ter do skrajnosti izražen čustveni in nacionalni ve) se seveda dajo zapeljati na Dedinje, v Hišo cvetja. Na dan našega obiska sc Titov grob avtobusno obiskali predstavniki prav vseh narodov. V tem predelu nastaja najbolj mondeno središče mesta, s prestižnimi palačami vojnih dobičkarjev, tajkunov, veleposlaništev, do znamenite Cecine vile - Beograjčanom naboj, to je krasna podstrat za kakšnega političnega fanatika, ki bi lahko množico preusmeril na kaj več kot na samo zažiganje plakatnih kioskov. Seveda so mladci v grozdih viseli s podnožja spomenika, manj prostora je bilo na in ob konju, najpogumnejši pa se je knezu Milošu (spomenik je posvečen njemu, ne konju) povzpel na rame in razvil srbsko zastavo. Noro! Zanimivih spomenikov in vodnjakov, pa tudi parkov, je za oglede in počitek dovolj, stavbna dediščina mestnega jedra pa se v glavnem spogleduje z arhitekturo sredine 19. stoletja po zahodnem vzoru, prav starih primerkov pa v mestu, ki je preživelo veliko bitk in dolgo turško nadvlado, sploh ni. Blagovnica Beograjčanka, nekdaj ponos mesta, deluje danes anahrono, Terazije sivo. Zato se človek bolje počuti v Skadarliji, kulinarični meki z obveznim dodatkom svi-račev in trubačev, medtem ko so se splavi že malce preveč skomercializirali in kjer te kakšno 'proseravanje' s hrano in predvsem pijačo krepko udari po žepu. Turisti gre malce v nos, da slovenske turistične agencije v reklamnih gradivih CecinC utrdbo postavljajo ob bok mogočni cer" kvi sv. Save, ki jo že dolgo gradijo in jD še bodo. Ceca ima lep pogled na stadioD Crvene zvezde, kjer imajo tudi zelo bo" gat in urejen muzej, kjer vam kustos rokava stresa vse povezave Crvene zvezi" de s slovenskim nogometom. Zanimiv^ Le redki potem ne podležejo omamnih vonjavam pleskavice in čevapčičev V lokalu niže doli na križišču pod stadic' nom, ki ga oglašujejo kot 'butik mesa'! Za nobeno ceno pa ne rinite na dru^ stran, v Novi Beograd, vsaj kot turist n&' Mesto je podobno vsem socrealistični*** spalnim naseljem, še več, Wikiped>^ socrealizem Novega Beograda poim^' nuje kar z 'brutalno arhitekturo'. Zdaj, ko so odnosi s Srbijo celo bolj^* kot s Hrvaško, zmerno topli ozirorD^ zadržano poslovni in jih le tu pa ta*** skali kakšen športni dvoboj ali Kacin*7^ govor, deluje tudi Beograd bolj 'doma^*2 in seje tudi v moji bilanci obiskov izer*^ čil s Parizom na 3 : 3. Edo Pelic^,, Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič « Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon •Oblikovalec: Marko Terlikar »Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail. latnik@infoburja.si