Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ P RODAJALEI POHORJEH resort www.pohorje.org NAGRADNA IGRA Več na oglasnih straneh. štajerskiTEUHlK centsraerohike^gs Poiščite navodila za sodelovanje na oglasnih straneh v časopisu. Izobraževanje Kronika Ptuj • »Šola ni ob- Ptuj • Nepremičnina veščala o nepravilno- v Biogradu še vedno stih pri prevozih« s plombo O Stran 10 O Stran 24 Ptuj, petek, ^ 13. septembra 2013 letnik LXVI • št. 72 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNI«! Lh^£ hri BO I UFtKHIf nlh n» Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -OBNOVE KOPALNIC ■ Špela r Grošelj odgovorn za uspehe in neuspehe Šport EuroBasket • Stopimo skupaj! O Stran 11 Rokomet • Uspeh je že nastop v 1. ligi ... O Stran 12 Nogomet • Zaradi petih »črnih minut« ostali brez zmage O Stran 13 %Amuj www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski Ei 1K Podravje • V poslovanje bank v likvidaciji vpeta ptujska podjetja Del zgodbe so tudi Perutnina, Talum, Ptujske pekarne in Vitiva Državno poroštvo za reševanje dveh zasebnih slovenskih bank - Factor banke in Probanke - v javnosti sproža številne odzive. Ukrep vlade in Banke Slovenije je v večji meri naletel na neodobravanje. Porajajo se celo očitki, zakaj vlada na podoben način, kot pomaga zasebnemu kapitalu, ne bi na noge postavila slovenskega zdravstvenega sistema, ki se utaplja v izgubah. Milijardo evrov vredno poroštvo zagotovo pomirljivo vpliva na komitente obeh bank - še zlasti na tiste, ki imajo v bankah vezane depozite. Po drugi strani radodarno poroštvo za reševanje zasebnega kapitala med državljani vzbuja grajo. Vlada žuga z nižanjem pokojnin in socialnih transferjev, ukinjali bi občine, denarja za zdravstvo ni. Milijarda, ki pomaga zasebnim bankam, pa se zlahka najde. Še zlasti v oči bode dejstvo, da sta banki kreditirali menedžerske prevzeme številnih slovenskih podjetij. Del zgodbe so med drugim Pivovarna Laško, Merkur, Stožice, Merca-tor in številne druge družbe, pa tudi podjetja v naši regiji. MZ Foto: Črtomir Goznik Tednikov objektiv: Občine plačujejo, domovi dobiček kujejo Podravje • Financiranje oskrbnin za institucionalno varstvo starejših predstavlja za občine na letni ravni znaten strošek; nekatere za ta namen porabijo nekaj deset, druge pa tudi po nekaj sto tisoč evrov. O Stran 4-6 Zaradi prometnih prekrškov lani za 53 milijonov evrov glob Podravje • Slovenski policisti so v lanskem letu kršiteljem prometnih predpisov izrekli za 53.019.810 evrov, od tega so na območju PU Maribor za 8.724.560 evrov, v letošnjem prvem polletju pa za 4.203.554 evrov glob. O Stran 7 2 Štajerski Aktualno petek • 13. septembra 2013 Sp. Podravje • Zapiranje bančnih poslovalnic Zapirali bosta le Nova KBM in NLB Finančna kriza napada vse sfere naše družbe. Posledice nepravilnih poslovnih potez čutijo tudi banke, te so v preteklosti dajale milijonske kredite brez zavarovanj, danes pa morajo sprejemati programe reorganizacije, ki vključujejo zaprtje poslovalnic in odpuščanja. Večina bank na našem območju ne bo zapirala poslovalnic, te rešitve pa se lotevata naši največji banki NLB in Nova KBM. Foto: Črtomir Goznik Nova KBM je v podružnici Ptuj v preteklosti postopoma zaprla štiri poslovalnice - v Središču ob Dravi in Zavrču ter dve na Ptuju, in sicer Mestno hranilnico in poslovalnico v Lackovi ulici. Največja slovenska banka NLB ima po vsej Sloveniji 144 poslovalnic, na Ptuju dve. Prva faza reorganizacije v NLB se je začela 1. julija letos. Sprememba predvideva zmanjšanje organizacijskih enot, saj rešitev združuje nekatere organizacijske enote po različnih nivojih, njihovo število pa se bo skupaj zmanjšalo za 10. Vsak korak preobrazbe naj bi bil posledica izboljšav, ki vodijo v vitkejšo organizacijo, ta pa je predpogoj za konkurenčno in dobičkonosno banko. Pričakovane koristi nove organizacijske strukture so povezane zlasti z večjo učinkovitostjo, saj naj bi omogočala hitrejše in preglednejše odločanje ter bolj neposredno komunikacijo med zaposlenimi. Sočasno naj bi organizacija delovala manj birokratsko, izboljšal pa naj bi se stroškovni nadzor. Nova ureditev predvideva deset organizacijskih enot manj, posledično je manj tudi vodstvenega kadra. Katere poslovalnice bodo v zaprli, še ne vedo, saj naj bi to storili na podlagi strokovnih analiz, ki trenutno še potekajo. Nova KBM ima v Sloveniji skoraj 80 poslovalnic, od tega na območju Spodnjega Podravja znotraj podružnice Ptuj trenutno devet. V preteklosti je banka v podružnici Ptuj postopoma zaprla štiri poslovalnice - v Središču ob Dravi in Zavrču ter dve na Ptuju, in sicer Mestno hranilnico in poslovalnico v Lackovi ulici. Obenem je banka na novo, atraktivnejšo lokacijo preselila in preimenovala po- slovalnico Rogoznica ter prenovila poslovalnico Novi trg. Ta spada med sodobnejše poslovalnice banke in strankam ponuja udobno in zasebno opravljanje vseh vrst bančnih poslov, od preprostejših do najzahtevnejših. Na voljo jim je tudi dnevno-nočni trezor ter možnost najema sefa. Komitentom ponujajo tudi številne sodobne bančne storitve, ki omogočajo poslovanje z banko na daljavo, zato obisk poslovalnice ni potreben. Dodatno lahko komitenti Nove KBM na večini pošt v Sloveniji polagajo in dvigujejo gotovino ter preverjajo stanje na osebnem računu. Prav tako lahko gotovino brezplačno dvigujejo tudi na vseh banko-matih Poštne banke Slovenije. V Novi KBM potekajo procesi izboljšanja poslovanja, preoblikovanja in racionalizacije stroškov. K temu jih zavezuje mMK (áv IB - kl5ir viM A tudi program prestrukturiranja, ki so ga v banki morali pripraviti na zahtevo pristojnih organov Evropske komisije. Skladno s tem se spreminja tudi njihova mreža poslovalnic, zato sprejemajo odločitve o zapiranju poslovalnic in odpiranju novih. Te temeljijo na podlagi strokovne metodologije ter skrbne proučitve vseh okoliščin. Ocene slovenskih bank so negativne V času, ko pretresi na finančnih trgih ogrožajo že tako majava tla bančnega sistema, mnoge od nas zanima, kako varni so naši prihranki v banki. Na lestvici 50 najvarnejših bank na svetu, ki jo objavlja revija Global Finance, namreč ni nobene slovenske banke. Sicer pa v letu 2013 ohranja najvišjo bonitetno oceno med komercialnimi H bankami v Sloveniji Banka Koper, to ji je potrdila mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings iz Londona, ki je nekaterim drugim bankam, kot sta NLB in NKBM, znižala oceno. Po besedah agencije Fitch je znižanje te ocene odraz poslabšanja kreditnega portfelja in posledično porasta problematičnih posojil, šibke kapitalske pozicije, slabih rezultatov poslovanja, poslabšanja poslovnega okolja in odsotnosti jasne strategije države glede podpore banki v luči javnofinančnih izzivov. Preostale banke ne predvidevajo odpuščanj in zapiranja poslovalnic PBS - Poštna banka Slovenije posluje prek največje in najbolj enakomerno razporejene mreže enot Pošte Slovenije. Vse pošte v Sloveniji, skupaj jih je več kot 500, oziroma njihova okenca za denarno poslovanje so namreč tudi okenca Poštne banke Slovenije. Pošte imajo ugodnejši (daljši) delovni čas kot banke in so odprte tudi ob sobotah. Banka ima tudi dva lastna komercialna centra v Ljubljani in Mariboru za poslovanje s fizičnimi osebami, za poslovanje s pravnimi osebami pa predstavništva v Kopru, Kranju, Celju in Murski Soboti. Deželna banka Slovenija ima 85 poslovalnic, od tega dve na območju Spodnjega Podravja, in sicer na Ptuju in v Markov-cih. Med večjimi bankami pri nas je tudi SKB s skupno 59 poslovalnicami, eno imamo tudi na Ptuju. Banka Koper ima 45 poslovalnic po vsej državi. Je del ene izmed največjih mednarodnih bančnih skupin, Intese Sanpaolo, ki posluje v več kot štiridesetih državah po vsem svetu in kotira visoko na svetovni lestvici najvarnejših bank. A Banka ima v Sloveniji skupaj 41 poslovalnic. Na območju vsega Podravja imajo pet poslovalnic, od tega eno na Ptuju in štiri v Mariboru. UniCredit Banka Slovenija ima trenutno na območju vse države 29 poslovnih enot, ena od njih je tudi na Ptuju. Hypo Alpe-Adria-Bank in Hypo Leasing imata v Sloveniji skupaj 27 poslovalnic, od tega 19 bančnih in 8 lizinških. Na območju Spodnjega Podravja imajo poslovalnico na Ptuju, širše pa dve v Mariboru in eno v Murski Soboti. Delavska hranilnica ima po vsej državi skupno 25 poslovalnic, eno na Ptuju. Raiffeisen ima po vsej državi 15 poslovalnic, na Ptuju eno. Zaradi varčevanja so v letu 2003 zaprli tri poslovalnice, in sicer v Škofji Loki, Zrečah in Šmartnem pri Litiji, v prihodnosti pa ne načrtujejo zaprtja poslovalnic. Probanka, ki je že v postopku likvidacije, ima do zaprtja poslovanja v Sloveniji 13 poslovalnic, od tega jih je v Podravju pet. Uvodnik Pravih zgodb še vedno ni Smo sredi najrazburljivejšega meseca v tem letu, tako vsaj kaže dogajanje na političnem parketu. Kujejo se novi ukrepi, ki naj bi dodatno obremenili državljane. Že doslej seje posegalo v majhne prejemke, tako naj bi bilo tudi v bodoče. Po praksi sodeč bodo veliki še naprej ostali nedotaknjeni, ker korenitih zasukov, žal, slovenski oblastniki niso sposobni oziroma se velikih tudi ne želijo dotakniti. Mreže in lobiji oziroma (pre)številni interesi so jih tako posrkali vase, da se enostavno ne morejo izviti. Gospodarstvo potrebuje kisik, ki ga ni, ne novih davkov, tudi ljudje želijo dihati, predvsem pa imeti dostojanstvo, ki jim ga nesposobna oblast brez sramu jemlje. Treba je vzeti nezasluženo, tega je v mali podalpski deželi veliko, veliko pa ga je tudi izvozila, tudi s pomočjo politike in njenih pribočnikov. Rezerve so v sivi ekonomiji, delu na črno, še največ pa jih je v doslednem spoštovanju pravnih norm, zakonodaje. Vsi bi morali plačevati davke in prispevke, ne samo pošteni, izmuzljivih ne bi smelo biti. Za marsikaterega poštenega državljana je življenje v Sloveniji postalo nemogoče. Mladi, fleksibilni, polni znanja in izzivov, bodo zagotovo še v večji meri kot doslej iskali priložnosti čez mejo. Doma bodo ostali stari, bolni, onemogli, od katerih pa država še vedno pričakuje, da bodo njeni sanatorji, namesto da bi jim v jeseni življenja zagotovila človeka vredno življenje in tudi slovo na koncu. Treba je priznati, daje naš mali človek na koncu še vedno čarovnik, da lahko preživi ob takih davščinah in prispevkih, ki jih plačuje. Vsak, ki želi biti rešitelj in voditelj, mora imeti vizijo, predvsem pa mora biti moralno in tudi sicer čist. Slovenija v svoji evforičnosti samostojne države žal ni bila sposobna izbrati prave poti za blaginjo in srečo svojih ljudi. Gnila jajca in že tisočkrat premlete sodbe, nove kosti za glodanje, pri čemer trenutno izstopa Mišič (tresla se je gora, rodila se je miš), da bi se preusmerila pozornost javnosti, so že videne zgodbe. Vprašanje je le, kako dolgo se bo ljudstvo še pripravljeno ob njih naslajati. Naša prihodnost so uspešne zgodbe, te naj vstopijo v ospredje. Prava zgodba tega trenutka bi bila, daje Slovenija iz recesije in daje presegla svojo moralno krizo. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik V NLB načrtujejo v prihodnje na območju celotne države zapreti deset svojih poslovalnic, kje se bo to zgodilo, pa v tem trenutku še ne vedo povedati. Sperbank ima v Sloveniji 12 poslovalnic, in sicer pet v Ljubljani, po eno pa v Celju, Šentjurju pri Celju, Mariboru, Kranju, Kopru, Šentjerneju in Tepanjah. Na območju občin Spodnjega Podravja trenutno še nimajo poslovalnice, so pa nedavno odprli Sberbank bančno točko na Ptuju v centru Domino. Sparkasse ima pri nas osem poslovnih enot, od tega je nam najbližja v Mariboru. Leta 2010 so zaprli poslovno enoto v Postojni, v prihodnje tovrstnih posegov ne načrtujejo. BKS Bank ima v Sloveniji pet poslovalnic, in sicer dve v Ljubljani, po eno pa v Domžalah, Celju in nam najbližje v Mariboru. Patricija Kovačec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemijarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 13. septembra 2013 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke Poslovanje sega na Ptuj, v Kidričevo in Markovce Banki, za kateri sta Vlada RS in Banka Slovenije pred tednom dni uvedli likvidacijski postopek, sta med drugim povezani z dvema največjima gigantoma v spodnjepodravski regiji - Perutnino Ptuj in Talumom Kidričevo. Postopek nadzorovanega prenehanja poslovanja je bil uveden, ker banki dolgoročno na trgu nista sposobni preživeti. Poslovanje obeh bank bo v prihodnje potekalo nemoteno. »Pomembno je, da bodo vsi navadni upniki (fizične in pravne osebe) poplačani, njihovi depoziti so varni ne glede na višino in bodo v celoti izplačani ob dospelosti, saj bosta banki delovali do zaključka vseh poslov z navadnimi upniki. Stranke bodo še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in druge bančne storitve. Kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene, ostajajo v veljavi. Kreditojemalci morajo odplačevati svoj dolg ob dospelosti. Dolga ne bo treba predčasno poplačati, možno pa je, da se bo kreditna pogodba prenesla na katero izmed drugih bank. Strošek prenehanja poslovanja bodo v prvi vrsti nosili lastniki obeh bank (delničarji), nato imetniki podrejenih finančnih instrumentov, preostanek pa Republika Slovenija,« so v sporočilu za javnost navedli v Banki Slovenije. Posledice likvidacije za Perutnino naj ne bi bile preveč boleče Probanka in Perutnina Ptuj sta v lastniški soodvisnosti. »Pri naložbi Perutnine Ptuj v Probanko gre za investicijo, ki smo jo realizirali v popolnoma drugačnih družbenih, ekonomskih in gospodarskih razmerah že pred dvema desetletjema - natančneje leta 1994. Od vstopa Perutnine Ptuj v lastniško strukturo Probanke smo v obliki dividend, V finančnem vrtiljaku Probanke in Factor banke najdemo tudi podjetja iz naše regije. V čigave žepe je romal denar iz obeh bank, pa javnost najbrž ne bo nikoli izvedela. ki so kumulativno znašale skoraj štiri milijone evrov, dobili del vložka povrnjenega. V letu 2012 smo, kot je že znano, slabili del naložb v Probanko, in sicer v višini dobrih devet milijonov evrov, kar je velika večina njene knjigovodske vrednosti, s čimer smo delničarje seznanili na skupščini 28. junija. Za slabitev je ostal še manjši del naložbe, manj kot dva milijona evrov, in ga bomo glede na razplet dogodkov slabili v letošnjem poslovnem letu. Na poslovanje PP pa to ne bo imelo več bistvenega vpliva. Sicer pa je slovenska bančna zgodba ena od najaktualnejših domačih problematik, Probanka pa je le ena izmed členov v poskusih sanacije slovenskega bančnega sistema,« je pojasnil predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser ter dodal, da zaenkrat delnice družbe ostajajo v Probanki. ■ v- i Factor banka bo lastniški delež v Talumu najbrž težko odprodala Factor banka ima v družbi Talum 7,6-odstotni lastniški delež. »Kaj se bo s tem deležem dogajalo, je v tej fazi težko ugibati. Najbrž ga bodo poskušali prodati. Glede na to, da je delež majhen in da je Talum v stanju, kakršnem je, po moji oceni to ne bo enostavno. V upravljavskem smislu Factor banka s svojim deležem nima pomembne vloge v Talumu, saj je Eles s svojim 80-odstotnim lastniškim deležem praktično obvladujoč lastnik,« je povedal predsednik uprave Taluma Marko Drob-nič. Znano pa je tudi, da je bila Factor banka posojilodajalec za gradnjo sončnih elektrarn na Talumovih zemljiščih, za kar so bila sklenjena dolgoročna posojila. Zanimiva lastniška hobotnica Probanka ima v lasti 7,6 odstotka delnic Perutnine Ptuj, Perutnina Ptuj pa ima v lasti 11,8 odstotka delnic Probanke. Faktor banka je 7,6-odstotni lastnik kidričevske družbe Talum. Po podatkih Supervizorja je Probanka tudi nekaj manj kot 20-odstotna lastnica Ptujskih pekarn in slaščičarn (PPS) ter 11-odstotna lastnica družbe Klasje Celje, ki je v prisilni poravnavi. Klasje Celje ima v lasti nekaj manj kot 10-odsotni delež PPS. Obe družbi - PPS in Klasje Celje - posredno preko več svojih podjetij obvladuje Tomaž Ročnik, brat nekdanje predsednice uprave Probanke Romane Pajenk, ki ga najdemo tudi na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev. Tudi v Probanki ima Ročnik preko svojega podjetja Fraktal Consulting nekaj manj kot 10-odstotni lastniški delež. Nekdanji predsednik uprave kidričevskega Taluma Danilo Toplek je bil v preteklosti med drugim med lastniki Vesola - družbe, ki je na Talumovem zemljišču gradila sončne elektrarne. Solastniki podjetja so bili tudi sedanji predsednik Talumove uprave Marko Drobnič ter Blaž in Anja Pesjak, sin in hči nekdanjega šefa Factor banke Borisa Pesjaka. Blaž Pesjak je pred leti začasno kot predsednik uprave vodil kranjski Merkur. V Merkurju ima Probanka neposredni petodstotni lastniški delež, Merkur pa obvladuje nekaj manj kot 25 odstotkov delnic Perutnine Ptuj. Prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser je bil v Probanki več let predsednik nadzornega sveta. V zgodbi tudi Vitiva Med lastniki Factor banke je tudi družba CG Invest v stečaju (nekdanja Aktiva Naložbe), ki jo posredno obvladuje Darko Horvat, vendar je ime poslovneža v skoraj vseh javno dostopnih uradnih vpisih skrbno zakrito. Tudi Horvat je na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev. CG Invest (China Grace) naj bi slovenskim bankam dolgoval okrog sto milijonov evrov, družba pa je lastniško ali upravljavsko povezana s številnimi (domačimi ter tujimi) podjetji in holdingi. Factor banka je lani postala lastnica podjetja Vitiva, ki ima sedež v obrtni coni Novi jork v Markovcih. Včeraj dopoldan smo govorili s prokuristko v podjetju Andrejo Rižner Hraš in jo vprašali za podatek, ali je Factor banka še vedno njihov lastnik. Hraševa je odgovorila, da za dajanje teh informacij ni pristojna in da nas bo poskušala povezati s Cohenom Ohadom Ovadyo, izvršnim direktorjem podjetja, ki je po rodu Izraelec. Hraševa je besedo držala, kajti Cohen Ohad Ovadya nas je čez nekaj minut poklical in pojasnil, da je Factor banka še vedno njihov solastnik. »Kaj se bo s tem lastniškim deležem dogajalo v bodoče, je težko reči. O njegovi morebitni prodaji je zaenkrat še preuranjeno govoriti. Ne glede na težave Factor banke pa poslovanje v našem podjetju poteka nemoteno,« je za Štajerski tednik povedal izvršni direktor Vitive Cohen Ohad Ovadya. Milijardno državno poroštvo za zasebni kapital! Obe banki, ki sta od minulega petka v likvidacijskem postopku, imata v večini zasebne lastnike, zato se upravičeno poraja vprašanje, zakaj banki v zasebni lasti, ki sicer na slovenskem bančnem trgu skupaj obvladujeta zgolj štiri-odstotni delež, z milijardnim jamstvom rešuje država oz. davkoplačevalci. Dejstvo je, da se je pred tedni Autocommerce (ACH), ki je največji, 40-odstotni lastnik Factor banke, odločil izplačati kar 6,9 milijona evrov dividend bilančnega dobička svojemu največjemu lastniku, družbi Prometej. To družbo obvladujejo menedžerji. Ali ne bi bilo bolj prav, družbeno odgovorno, da Autocommerce sredstva, ki jih je namenil za dividende podjetju svojih menedžerjev, raje nameni za sanacijo svoje banke? Z milijardnim poroštvom vlada rešuje dve zasebni banki, ki sta v preteklosti financirali vrsto menedžer-skih prevzemov slovenskih podjetij. »Za obe banki je namreč znano, da so bile vloge v funkcijah nadzora, vodenja, predstavnikov lastnikov ter celo največjih komitentov bank močno prepletene, rezultat tega so bili številni sporni krediti, namenjeni menedžerskim prevzemom in preostalim špekulativnim oziroma visoko tveganim poslom,« je v odzivu ob pričet-ku likvidacijskega postopka povedal prvak SLS Franc Bo-govič, ki pričakuje, da bosta izredni upravi sprožili vse postopke za temeljite revizije in preiskave osebnih ter poslovnih povezav med lastniki, nadzorniki, nekdanjimi upravami bank in prejemniki neodplačanih spornih kreditov. »To je Banka Slovenije dolžna tako nekaterim vlagateljem in komitentom kot tudi celotni slovenski javnosti, ki bo večinoma tudi financirala ta fiasko,« je bil jasen Bogovič. »Odgovorni za nastalo situacijo bodo pod botrstvom vladajoče koalicije na ta način iz teh dveh bank mirno umaknili svoj denar, financiranje tajkunskih poslov, ki sta jih izvajali dve zasebni banki, pa bodo plačali slovenski državljani,« so med drugim zapisali v poslanski skupini SDS, kjer od vlade in Banke Slovenije pričakujejo ukrepe, s katerimi bodo za nastalo situacijo s svojimi sredstvi odgovarjali tudi lastniki in člani uprav ter nadzornih svetov in z njimi povezane osebe. »Ključno pri sanaciji bančnega sistema se nam zdi, da se ugotovi odgovornost tistih, ki so banke pripeljali v tako slabo situacijo. V primeru Factor banke se nam zdi nezaslišano, da so si lastniki banke izplačali dividende, namesto da bi ta sredstva namenili za izboljšanje kapitalske ustreznosti banke,« pa so med drugim v odzivu na likvidacijo bank in zagotovitev državnega poroštva zapisali v stranki NSi. Mojca Zemljarič Na Banki Slovenije zagotavljajo, da so vloge vseh navadnih upnikov, tudi fizičnih oseb, ne glede na višino, varne in bodo v celoti izplačane. Po podatkih Banke Slovenije je likvidnostni položaj drugih slovenskih bank in hranilnic stabilen. Nadzorovana likvidacija naj bi bila končana v dveh do treh letih. Obstaja tudi možnost, da se Factor banka in Probanka pripojita h kateri izmed drugih bank. Foto: arhiv 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 13. septembra 2013 Spodnje Podravje • Stroški za oskrbo ostarelih vidno rastejo Občine plačujejo, domovi dobiček kujejo Financiranje ali sofinanciranje oskrbnin za institucionalno varstvo starejših (bivanje v domovih) predstavlja za občine na letni ravni znaten strošek. Medtem ko nekatere občine za ta namen na leto zagotavljajo po nekaj deset tisoč evrov, pa je pri drugih ta znesek krepko višji in znaša tudi po nekaj sto tisoč evrov. Iz premoženja upravičenca, za katerega se plačuje oskrbnina, si občine le poredko povrnejo vplačana sredstva. Težave se pojavijo pri prodaji podedovanih nepremičnin, na katerih je lahko vpisanih več lastnikov. V nekaterih primerih se oskrbnine plača tudi več, kot je vredno upravičenčevo premoženje. Prav tako so primeri, ko občina plačuje oskrbnino v domu za svoje občane, ki premoženja nimajo. Sicer pa v skoraj vseh občinah opažajo, da se delež njihovega sofinanciranja oskrbnin v domovih upokojencev iz leta v leto povečuje. Mestna občina Ptuj V letu 2012 je MO Ptuj za plačila oskrbnin v socialnih zavodih namenila 711.151 evrov (za upokojence in za osebe v oskrbi zaradi zdravstvenega stanja v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, Ozari, Sončka). Povprečno mesečno doplačujejo oskrbo za 103 osebe. V letu 2013 je za plačilo vseh oskrbnin v socialnih zavodih planiranih 694.399 evrov. Po podatkih za leto 2013 je MO Ptuj lahko vpisala t. i. plombo na imetje oziroma nepremičnino občana, ki mu (do)plačuje bivanje v domovih upokojencev, pri 14 od 53 oseb s premoženjem. Število oseb v domovih neprestano niha. MO Ptuj po pravnomočnosti odločbe, ki jo izda CSD Ptuj, vedno sproži postopek prepovedi odtujitve in razpolaganja s premoženjem, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, seveda za tiste občane, ki imajo premoženje. Če je zapuščinska obravnava razpisana, se MO Ptuj tudi prijavi na zapuščino. Iz naslova dedovanja ali prodaje nepremičnin po smrti oskrbovanca je MO Ptuj od leta 2006 do danes prejela okrog 50 tisoč evrov. MO Ptuj je v zadnjih desetih letih na podlagi vplačil domskih oskrbnin za svoje občane postala lastnica oziroma solastnica 48 nepremičnin. „Dediči oskrbovanca se izjemoma odločajo, da povrnejo del oskrbnine. Če pa se za to vendarle odločijo, to ne pomeni, da povrnejo vse plačane oskrbnine, temveč le del, ki je sorazmeren vrednosti nepremičnine oziroma zapuščine. Ta pa običajno zmore pokriti le manjši del oskrbnine. Dediči se za takšno opcijo običajno odločijo, kadar je vrednost nepremičnine oziroma solastninskega dela nepremičnine glede na vre- Zupan občine Dornava Rajko Janžekovič je na nekatere poslance in na Skupnost občin Slovenije (SOS) že nekajkrat posredoval predlog, kako naj bi bilo urejeno sofinanciranje institucionalnega varstva starejših. »Če gre nekdo v dom in nima nikogar, ki bi bil pripravljen za njim plačevati, bi moralo biti njegovo premoženje v trenutku vstopa v dom prepisano na občino. Če nepremičnine ne pomenijo površin, ki bi jih občina v prihodnje potrebovala, bi premoženje odprodala, denar od prodaje pa dala v posebni sklad, iz katerega bi se odplačevale oskrbnine v domovih za ostarele. To bi bil strogo namenski sklad. Zdaj pa se dogaja, da nepremičnine marsikje propadajo, so v sramoto kraja, občina pa dejansko tam ne more nič narediti,« je v pobudi zapisal župan Janžekovič. dnost celotne nepremičnine relativno majhna, v primerih ko gre za zneske do 1000 ali nekaj tisoč evrov. Poleg tega si občina zapuščino velikokrat deli z državo. Tudi ko občine prevzame zapuščino, je to običajno nepremičnina, ki ni zanimiva za trg, zato iz tega naslova beležijo zanemarljiv delež prihodkov. V zadnjih štirih letih se je iz tako pridobljenih nepremičnin izvršila le ena prodaja." Delež plačila oskrbnin se je po podatkih MO Ptuj v zadnjih desetih letih bistveno povišal. Leta 2003 je znašal 271.754 evrov, leta 2004 319.807 evrov, leta 2005 340.138 evrov, leta 2006 347.305 evrov, 2007 393.644 evrov, leta 2008 480.725 evrov, leta 2009 518.037 evrov, leta 2010 536.672 evrov, leta 2011 810.267 evrov in leta 2012 711.151 evrov. Gorišnica V občini Gorišnica so v letu 2012 za financiranje oziroma sofinanciranje bivanja svojih občanov v domovih upokojencev izplačali slabih 68.000 evrov, za letos imajo za to v proračunu predvidenih dobrih 76.000 evrov. V vseh primerih, ko je občina plačevala oskrbnino, je na premoženje (če so ga upravičenci imeli) v zemljiško knjigo vpisala plombo. Z naslova dedovanja ali prodaje nepremičnin po smrti oskrbovanca je občina Gorišnica doslej prejela dobrih 8000 evrov, podobno kot v drugih občinah pa tudi v Go-rišnici opažajo, da se delež občinskega sofinanciranja oskrbnin iz leta v leto povečuje. Dornava V občini Dornava so v letu 2012 za financiranje oziroma sofinanciranje bivanja svojih občanov v domovih upokojencev namenili 78.000 evrov. Za letos imajo v proračunu za to predvidenih nekoliko več sredstev, in sicer 85.000 evrov. V dveh tretjinah primerov, kjer občina sofinancira oskrbnino, je na premoženje upravičenca lahko vpisala plombo. Kot je pojasnil župan Rajko Janžekovič, so doslej po smrti oskrbovanca podedovali Čušekovo domačijo z nekaj njivami in gozdom, dve zadevi pa sta še v zapuščinski obravnavi. V preostalih primerih ima občina v zemljiški knjigi vpisano plombo. V za- dnjih desetih letih je občina samo v enem primeru postala lastnica nepremičnine oziroma premoženja v celoti. Gre za že omenjeno Čušeko-vo domačijo, ki so jo namenili za muzejsko dejavnost, pripadajočo zemljo so prodali in si tako poravnali del stroškov, ki so jih imeli s plačilom oskrbnine. Kot opažajo na občini Dornava, se delež njihovega sofinanciranja oskrbnin za bivanje v domovih upokojencev iz leta v leto povečuje. Ormož Občina Ormož je v letu 2012 za financiranje biva- Koliko na dan stane oskrba v Ormožu in na Ptuju V tabeli je cenik oskrbnin na dan glede na enoposteljno, dvoposteljno in večposteljno sobo ter glede na standard oskrbe v Centru starejših občanov (CSO) Ormož in Domu upokojencev Ptuj. Navedene cene veljajo za Dom upokojencev Ptuj ter vse njegove enote: Mu-retinci, Juršinci in Kidričevo. Cene se formirajo glede na vrsto oskrbe in standard sobe. Oskrba I: za osebe, ki so starejše od 65 let in ne potrebujejo neposredne osebne pomoči. Oskrba II: za osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči. Oskrba III a: za osebe z zahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč. Oskrba III b: za osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo stalno osebno pomoč. Oskrba IV: dementne osebe v posebnih oddelkih ali osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Oskrba I € / DAN Ptuj Ormož Oskrba II € / DAN Ptuj Ormož Oskrba III a € / DAN Ptuj Ormož Oskrba III b € / DAN Ptuj Ormož Oskrba IV € / DAN Ptuj Ormož Standard sob 15,88 1 18,82 20,68 ! 23,58 i 25,48 ! 28,33 29,65 ! 32,41 26,74 ! 29,10 Enoposteljna soba z lastno kopalnico 19,06 ! 23,54 i 23,86 ! 28,30 i 28,66 ! 33,05 i 32,83 ! 37,13 i 29,92 ! 33,82 i Dvoposteljna soba z lastno kopalnico 16,67 ! 19,77 i 21,47 ! 24,53 26,27 ! 29,28 30,44 ! 33,36 27,53 ! 30,05 i Večposteljna soba s skupno kopalnico 15,09 ! 17,87 14,29 ! 16,93 19,89 ! 22,63 19,09 ! 21,69 24,69 ! 27,38 23,89 ! 26,44 28,86 ! 31,46 28,06 ! 30,52 25,95 ! 28,15 25,15 ! 27,21 Apartma ali garsonjera s kuhinjo 20,64 ! 24,47 18,26 1 i 25,44 ! 29,23 23,06 i 30,24 ! 33,98 27,68 1 i 34,41 ! 38,06 32,03 1 i 31,50 ! 34,75 29,12 \ Vir podatkov: Domu upokojencev Ptuj in CSO Ormož Standard soba je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij - osnovna oskrba. Pri večposteljnih sobah so navedene cene za tri- in štiriposteljno sobo. Nižja cena velja za štiri-, višja pa za triposteljno sobo. Pri cenah uporabe apartmaja ali garsonjere s kuhinjo so za Dom upokojencev Ptuj navedene cene za eno in dve osebi. Nižja cena je za dve, višja pa za eno osebo. Za CSO Ormož cena uporabe apartmaja oziroma garsonjere glede na število oseb v ceniku ni definirana. Pri namestitvi v nadstandardnih sobah je možna tudi uporaba balkona ali terase in dodatne opreme v sobi. Za Dom upokojencev Ptuj cena za uporabo balkona na dan znaša od 0,20 do 0,79 evra, v CSO Ormož dodatek za balkon oziroma teraso znaša 0,95 evra na dan. Kot nadstandard je na Ptuju možno najeti tudi sobo, ki je za 20 odstotkov večja od predpisanih standardov. V tem primeru znaša dnevni dodatek k osnovni ceni 0,79 evra. Možna pa je tudi uporaba podstandardnega bivalnega prostora, ki je za 20 odstotkov manjši od predpisanih standardov. V tem primeru se osnovna cena za dan oskrbe zniža za 0,79 evra. Dženana Kmetec in Mojca Zemljarič nja svojih občanov v domovih upokojencev namenila 361.832 evrov. Kot ugotavljajo v občinski upravi, se plačila za ta namen iz leta v leto povečujejo. Pred štirimi leti so za plačilo oskrbnin namenili nekaj manj kot 250.000 evrov, letos imajo za ta namen predvidenih 410.000 evrov. Od 55 primerov sofinanciranja oziroma celotnega financiranja domskega varstva za občane je občina lahko vpisala plombo na imetje oziroma nepremičnino v 20 primerih. Z naslova dedovanja ali prodaje nepremičnin po smrti oskrbovanca je občina Ormož v letih 2011 in 2012 prejela po 8500, v letošnjem letu pa dobrih 9600 evrov. V obdobju zadnjih deset let je bila občina kot dedič na nepremičninah udeležena v 59 primerih. Sv. Tomaž Občina Sv. Tomaž je v letu 2012 za financiranje oziroma sofinanciranje bivanja svojih občanov v domovih upokojencev namenila dobrih 79.000, letos pa 83.000 evrov. V polovici primerov je lahko na premoženje vpisala plombo, z naslova prodaje podedovanih nepremičnin pa prihodka še niso beležili, saj še ni bila opravljena nobena prodaja. Po besedah župana Mirka Cvetka je ena prodaja sicer trenutno v teku. Od leta 2007, ko je bila občina ustanovljena, so bili kot dedič udeleženi v petih primerih. V določenih primerih so dedovali le deleže, v določenih pa celotne nepremičnine. Kot opažajo v upravi občine, se delež plačil oskrbnin, ki jih v domovih upokojencev plačuje občina, v zadnjih letih povečuje. petek • 13. septembra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 Domovi upokojencev ustvarjajo dobičke! CSO Ormož ima kapaciteto 153 postelj, ki so v povprečju zasedene 98-odstotno, odvisno od vrste oddelka in sobe. »Za sprejem v enoposteljno sobo je čakalna doba okrog šest mesecev, vendar poskušamo v zavodu skupaj z ostalimi prosilci in njihovimi svojci najti možnost namestitve v roku enega do dveh tednov,« sta pojasnili socialna delavka Nataša Čavič in strokovna vodja Mihaela Voršič. Iz poslovnega poročila (vir Ajpes) je razvidno, da je CSO Ormož v letu 2012 ustvaril 2,7 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček znaša 176.736 evrov. V enotah Doma upokojencev Ptuj je od začetka tega leta na razpolago 615 postelj. Po podatkih iz poslovnega poročila, objavljenega na Ajpesu, je zavod v letu 2012 ustvaril za dobrih devet milijonov evrov prihodkov in za dobrih 7,7 milijona evrov odhodkov. Po plačilu davka na dobiček so zabeležili pozitiven poslovni rezultat in ustvarili dobiček v višini nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. MZ Vplačana in povrnjena sredstva občin Središče ob Dravi V občini Središče ob Dravi so v letu 2012 za financiranje oziroma sofinanciranje bivanja svojih občanov v domovih upokojencev namenili dobrih 99.000 evrov, v letošnjem proračunu imajo za ta namen rezerviranih 113.200 evrov. V petih primerih je občina kot financer ali sofinancer plačila domskega varstva na premoženje vpisala plombo, v šestih primerih pa je postala tudi lastnica nepremičnin. Iz naslova dedovanja ali prodaje nepremičnin po smrti oskrbovanca so doslej prejeli 11.500 evrov. Delež oskrbnin v domovih upokojencev, ki jih sofinancira občina, se iz leta v leto povečuje. Markovci V občini Markovci so v letu 2012 za sofinanciranje bivanja občanov v domovih upokojencev plačali 170.282,29 evra, medtem ko v letu 2013 za ta namen načrtujejo 200.000 evrov. Po besedah direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Kolenko vpišejo plombo v dobro občine vedno, če ima oskrbovanec kakšno premoženje. Kadar oskrbovanci nimajo svojcev ali če ti tako želijo, se v dogovoru z oskrbovancem lastništvo nepremičnine že ob nastanitvi v dom upokojen- cev prenese na občino. Praviloma pa gre v takih primerih za zelo stare in slabo vzdrževane hiše, ki jih tudi občina težko proda oz. je cena nizka, njihovo vzdrževanje pa predrago. V preteklosti so iz ene izmed takih hišk naredili dve stanovanjski enoti in vanju naselili socialno ogrožene občane. Z naslova prodaje nepremičnin, ki jih je občina dedovala na račun plačevanja oskrbnin, so v preteklih letih prejeli 139.295,15 evra. V redkih primerih se svojci odločijo poplačati oziroma vrniti občini znesek oskrbnine. V večini primerov je ta previsok, še največkrat pa tudi zapuščina ne pokrije stroška oskrbnine. V zadnjih desetih letih je občina postala lastnica oz. solastnica nepremičnin CSO Ormož podjetje v javni lasti, Dom Ptuj javni zavod CSO Ormož deluje kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Lastniki so Občina Ormož (70,58 %), Občina Središče ob Dravi (12,36 %), Občina Sv. Tomaž (12,06 %) in CSO Ormož (5 %). Družba nima podružnic. Dom upokojencev Ptuj (Dom) je neprofitni socialno-varstveni (javni) zavod za izvajanje institucionalnega varstva starejših v domovih za starejše. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije. V letu 2012 je Dom izvajal dejavnost na štirih lokacijah: v Ptuju, Muretincih, Kidričevem in Juršincih. MZ v šestih primerih, tri objekte z zemljišči je občina prodala. Delež sofinanciranja oskrbnin v domovih upokojencev je za občino vsako leto višji. Juršinci V Juršincih so v letu 2012 za financiranje (oziroma sofinanciranje) bivanja svojih občanov v domovih za upokojence namenila 74.286,88 evra. Tudi letos so v proračunu v ta namen rezervirali skoraj enak znesek, in sicer 75 tisočakov. V treh primerih je občina vpisala plombo na nepremičnino občana, za katerega je plačevala oskrbnino v domu upokojencev. V doz-dajšnjem obstoju občine so iz naslova dedovanja ali prodaje nepremičnin po smrti oskrbovanca prejeli 53.000 OBČINA VPLAČANA SREDSTVA (2012) € POVRNJENA SREDSTVA € Cirkulane 106.415,00 19.455,73 (doslej) Destrnik 144.994,60 0 Dornava 78.016,50 Ni točnega podatka Gorišnica 67.933,83 8.124,66 (doslej) Hajdina 76.122,00 3.346,00 (doslej) Juršinci 74.286,88 53.000,00 (doslej) Kidričevo 217.757,85 Ni podatka Majšperk 147.661,60 70.000,00 (v 10 letih) Markovci 170.282,29 139.295,15 (doslej) MO Ptuj 711.151,00 50.000 (od leta 2006) Ormož 361.832,00 26.708,37 (zadnja tri leta) Podlehnik 138.500,00 50.000,00 (doslej) Središče ob Dravi 99.365,54 11.500,00 (doslej) Sv. Andraž 1.434,12 0 Sv. Tomaž 79.454,82 0 Trnovska vas 42.013,91 70.000 (doslej) Videm 258.351,00 5.538,58 (lani) Zavrč 34.473,37 0 Žetale 25.332,00 0 evrov. Kot pojasnjujejo na jur-šinski občini, se dediči oskrbovanca v domu praviloma ne odločajo za to, da občini vrnejo plačane oskrbnine in prevzamejo nepremičnine brez dolgov. V več primerih je občina za delno povrnitev oskrbe prodala nepremičnine. Tako je v zadnjih desetih letih na podlagi vplačil domskih oskrbnin za določenega občana občina že postala lastnica štirih nepremičnin. Ugotavljajo pa tudi, da se delež sredstev, ki jih namenijo za plačilo oskrbnin, v zadnjih desetih letih povečuje. Destrnik Občina Destrnik je v letu 2012 za financiranje oskrbnin, torej bivanja občanov v domovih za starejše, namenila 144.994,60 evra. V proračunu za leto 2013 imajo načrtovana še višja sredstva, in sicer 154.260 evrov. Plombo na nepremičnino so vpisali pri sedmih varovancih od skupaj 18, za katere ta trenutek občina plačuje oziroma dopla-čuje oskrbnino. Po podatkih župana Vladimirja Vindiša pa občina Destrnik doslej s tega naslova ni prejela nobenih dodatnih sredstev. Kot pojasnjuje, so do zdaj imeli le en primer, ko so svojci poravnali oskrbnino, in sicer ko je bil oskrbovanec v domu le kratek čas (nekaj mesecev), tako da to ni bil zelo visok znesek. »V drugih primerih pa se svojci ne odločajo za to, da bi občini povrnili oskrbnino, saj imajo pretežno varovance v domovih za upokojence ljudi, ki so brez premoženja. Glede prodaje premoženja pa je zelo velik problem nepremičnine sploh prodati,« pojasnjuje destrniški župan. S tega naslova pa je občina Destrnik postala solastnica premoženja po enem varovancu doma upokojencev, za katerega so plačevali oskrbnino. Opažajo tudi, da se število varovancev v domovih za starejše iz leta v leto povečuje. Vir: občinske uprave in župani občin Sv. Andraž v Slovenskih goricah V tej občini so za oskrbnine svojih občanov v domovih upokojencev v minulem letu porabili le 1434,12 evra, v proračunu za tekoče leto pa so rezervirali 2961 evrov. Občina še nima nepremičnin, ki bi jih podedovala zaradi plačevanja oskrbnin, tudi v obliki denarja nimajo nobenih dohodkov s tega naslova. Kot pojasnjuje župan Franci Krepša, s tem niti nimajo velikih stroškov, saj oskrbnine v domovih upokojencev plačujejo oskrbovanci sami ali njihovi svojci. Občina bivanje v domu tako trenutno sofinancira le enemu občanu. Trnovska vas Financiranje domskih varstev za občane Trnovske vasi je za občino v letu 2012 znašalo 42.013,91 evra, za letošnje leto pa načrtujejo 35.280 evrov. Kot pojasnjuje župan Alojz Benko, število oskrbovancev niha, na kar občina nima vpliva, s tem pa tudi delež sredstev, ki jih namenijo za to. 'i S ■ - 1 ^ l ' DOM STAROSTNI KO SONČNI DOM, družba za storitve d.o.o. Železnikova ulica 10, SI-2000 Maribor Tel.:02/471 64 00, fax; 02/471 64 13 e-pošta: soncni.dom@siol.net, http://www.soncnidom.si SOCIALNO VARSTVENE STORITVE V SONČNEM DOMU INSTITUCIONALNO (DOMSKO) VARSTVO (24 ur na dan) - Obsega osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo DNEVNO VARSTVO - vodena oblika varstva in oskrbe starejših ljudi, družabništvo (9 ur) OSEBNA POMOČ STARIM LJUDEM NA DOMU V OBČINI RUŠE IN SELNICA OB DRAVI - gospodinjska pomoč, pomoč pri osebni higieni in ohranjanje socialnih stikov 6 Štajerski TEDNIK Tednikov objektiv petek • 13. septembra 2013 o CD £ o >0 o "5 Podlehnik V Podlehniku so v letu 2012 za financiranje oziroma sofinanciranje bivanja svojih občanov v domovih upokojencev namenili 138.500 evrov. V letošnjem proračunu so za to rezervirali manj sredstev, in sicer 117.500 evrov. Občina je lahko plombo na imetje oziroma nepremičnino občana v domu upokojencev, za katerega (do)plačuje oskrbnino, vpisala že v 14 primerih, z naslova dedovanja oziroma prodaje nepremičnin po smrti varovanca pa je prejela 50 tisočakov. Dediči v glavnem v celoti prepustijo premoženje, saj je v večini primerov skupni znesek oskrbnine večji, kot je vredno premoženje. Občina Podlehnik je tako v preteklih desetih letih postala lastnica petih nepremičnin. Delež plačil oskrbnin pa se za občino iz leta v leto povečuje. Majšperk Kot beležijo v občini Majšperk, se delež plačil v zadnjih desetih letih povečuje. Občina Majšperk je tako v preteklem letu za sofinanciranje bivanja svojih občanov namenila 147.661,60 evra. V letošnjem proračunu so rezervirali še nekaj več sredstev, in sicer 154.500 evrov. Občina se je na imetje občanov, za katere plačuje oskrbnino, vpisala že v 17 primerih, v zadnjih desetih letih pa je letno prejela slabih sedem tisočakov z naslova dedovanja ali prodaje nepremičnin. Kot ugotavljajo, se dediči najpogosteje odpovedo dedovanju in nepremičnino prepustijo občini, tako je občina v zadnjih desetih letih postala lastnica sedmih nepremičnin. Zavrč V Zavrču so v letu 2012 za oskrbnine za občane v domovih upokojencev plačali 34.473,37 evra, v letošnjem proračunu pa so za to rezervirali 28.000 evrov. Občina je v devetih primerih vpisala plombo na imetje občana, do zdaj pa še ni prejela niti evra z CENTER naslova dedovanja. V zadnjih desetih letih je občina Zavrč na podlagi vplačil domskih oskrbnih postala lastnica ene nepremičnine, trenutno pa potekajo tri zapuščinske obravnave, v katerih je občina priglasila terjatve z naslova sofinanciranja oskrbnine v domu ostarelih. Podobno kot v preostalih občinah se dediči običajno ne odločajo za vračilo plačane oskrbnine, kajti po večini plačana oskrbnina presega vrednost premoženja oskrbovanca. Iz analize plačila oskrbnine je moč razbrati, da se oskrbnine povečujejo. Cirkulane Tudi v občini Cirkulane se povečuje delež oskrbnin zaradi slabega socialnega statusa upravičencev, tako je v preteklem letu za oskrbnine svojih občanov plačala 106.415 evrov, dobrih 30 tisočakov več pa so za to predvideli tudi v letošnjem proračunu. Občina je v vseh primerih vpisala zaznambo prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnin, razen če upravičenec ni imel nobenega nepremičnega premoženja, z naslova dedovanja pa je občina do danes prejela 19.455,73 evra. V zapuščinskem postopku v večini primerov nastopa kot upnik in prevzame nepremičnine, potem pa se nepremičnine prodajajo. V zadnjih desetih letih je tako občina postala lastnica približno 30 parcel. Videm V letu 2012 so v občini Videm za financiranje oziroma sofinanciranje bivanja občanov v domovih namenili 258.351 evrov. Delež tovrstnih izdatkov pa se z leti zvišuje, zato so v letošnjem proračunu za to predvideli 273.541 evrov. Občina Videm ima trenutno v domovih 39 občanov, ki jim financira oziroma sofinancira bivanje, od tega se je v 17 primerih lahko vpisala na nepremičnine. Lani so z naslova poplačil terjatev dedičev do višine zapuščine oziroma nakazil banke po omejitvi dedovanja v korist občine prejeli 5538,58 evra, vse pogostejši pa so prime- ri, ko se dedovanje omeji po zakonu in se občini prepusti nepremično premoženje. Kot so dodali, je s pridobljenimi deleži na nepremičninah zelo težko razpolagati, saj nihče ni pripravljen odkupiti deleža, ker ima določena nepremičnina več lastnikov. Žetale V žetalski občini so v preteklem letu za financiranje bivanja občanov namenili 25.332 evrov, v letošnjem proračunu so jih predvideli 25.400. V nasprotju s preostalimi občinami v Žetalah zaznavajo trend zniževanja deleža plačil oskrbnin v zadnjih desetih letih. Občina prav tako ni postala lastnica nobene nepremičnine ter ni prejela nobenega denarja z naslova dedovanja ali prodaje nepremičnin. Hajdina V letu 2012 so v občini Hajdina za bivanje 17 svojih občanov v domovih upokojencev skupaj namenili 76.122 evrov proračunskega denarja. V letošnjem proračunu znaša ta postavka 85 tisoč evrov. T. i. plombo na imetje oziroma nepremičnino občana, za katerega plačuje oz. doplačuje domsko bivanje, si je do danes vpisala v 14 primerih. Iz naslova dedovanja ali prodaje po smrti oskrbovanca pa je doslej prejela 3346 evrov. Občina si pogosteje vrne delež iz kupnine, pri čemer gre za zelo male deleže, saj se dediči oskrbovanca, za katerega (do)plačujejo, praviloma ne odločajo za to, da bi ji vrnili plačano oskrbnino oziroma da bi prevzeli nepremičnino brez dolgov. Občina je v zadnjih desetih letih na podlagi vplačil domskih oskrbnin postala lastnica enega gozda in ene njive. Delež plačil oskrbnin, ki jih plačuje oz. doplaču-je za svoje starejše občane, ki bivajo v domovih upokojencev, se iz leta v leto povečuje, zlasti se je ta delež povečal v zadnjih štirih letih. Leta 2006 je delež teh plačil znašal skupaj 20.347 evrov, leta 2007 22.936 evrov, 2008 15.044 evrov, 2009 39.228 evrov, 2010 55.647, 2011 55.712 in leta 2012 76.122 evrov. Kidričevo V občini Kidričevo so v minulem letu 2012 za financiranje ali sofinanciranje bivanja svojih občanov v domovih upokojencev namenili 217.757,85 evra, v letošnjem letu pa imajo za ta namen rezerviranih 200.000 evrov. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast, je do sedaj v vseh primerih, ko je oskrbovanec imel premože- nje in je občina sofinancirala ali v celoti financirala njegovo bivanje v domu za starejše, občina vpisala t. i. plombo na njegovo imetje, oziroma nepremičnino občana, za katerega je (do)plačevala oskrbnino. Tako je občina v štirih primerih postala lastnik nepremičnine občanov, katerim so plačevali bivanje v domu za starejše. Dediči oskrbovancev so do sedaj le v dveh primerih občini vrnili plačane oskrbnine in prevzeli nepremičnine brez dolgov, v primerih, ko gre za večje zneske, pa dediči običajno kupnine ne morejo vrniti. V zadnjih 10 letih je občina na podlagi vplačil domskih oskrbnin za svoje občane postala lastnica štirih nepremičnin, od tega v dveh primerih v deležih, v dveh primerih pa so nepremičnino prejeli z darilno pogodbo pred vključitvijo oskrbovanca v dom. Tudi v tej občini ugotavljajo, da se delež plačil oskrbnin v domovih upokojencev v zadnjih letih povečuje, predvsem zaradi povišanja cen oskrbnin in povečanja števila oskrbovancev. DK, MG, MZ, OM, PK M O O 55 javnih zavodov, 39 zasebnih domov in dolga čakalna vrsta Ob začetku leta 2013 je bilo v Sloveniji na voljo 20.077 mest v 113 domovih In posebnih zavodih. Od tega je v javnih domovih za starejše 14.035 mest v 55 zavodih, v zasebnih domovih za starejše 4490 mest pri 39 izvajalcih s koncesijo ter v posebnih zavodih za odrasle 1552 mest v petih zavodih. Pri izvajalcih institucionalnega varstva za starejše z dovoljenjem za delo je na voljo 161 mest, in sicer pri dveh izvajalcih. Zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo in so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve, ki ga vodi MDDSZ, pa je po vsej državi kar 60. Ti v opisu svojih storitev ponujajo institucionalno varstvo starejših v oskrbnem domu, pomoč družini ali posamezniku na domu ter socialni servis. Storitve socialnega varstva zunaj mreže javne službe lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za delo, ki ga daje in odvzame ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. Tovrstne storitve lahko opravlja zasebnik, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo, opravljen strokovni izpit in je pridobil mnenje socialne zbornice, ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju, na katerem bo opravljal zasebno delo, ni v delovnem razmerju in mu ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano opravljanje poklica ter ima zagotovljene prostore, opremo in kadre, če tako zahteva narava dela. Postopek pridobitve dovoljenja za delo in vpisa v register določa pravilnik o opravljanju socialnovarstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpisa v register. Ta določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za izdajo dovoljenja za delo in za vpis v register, ter našteva dokazila, s katerimi vlagatelj dokazuje izpolnjevanje omenjenih pogojev. Pravna oseba mora tako pred začetkom opravljanja socialnovarstvene storitve pridobiti dovoljenje za delo za konkretno socialnovarstveno storitev, soglasje k ceni za konkretno storitev ter odločbo o vpisu v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve. Po vsej državi je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije skoraj 17.000 takih, ki imajo evidentirane aktivne prošnje, to so sprejete prošnje, za katere dom vodi postopek po veljavnem pravilniku, približno 2600 pa je takih, ki imajo aktualne prošnje, za te pa odgovorna oseba oziroma komisija pri izvajalcu ve, da želijo takojšnjo namestitev. Ministrstvo za delo za investicije letno do pet milijonov evrov Za investicije v javne zavode na področju institucionalnega varstva se v posameznem proračunskem letu namenjajo sredstva med 3,6 in petimi milijoni evrov. Trenutno ne poteka gradnja nobenega doma oziroma javnega zavoda, potekajo pa obnove nekaterih domov. Do 2. oktobra letos pa je objavljen razpis za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za odrasle z napredovano oziroma kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja. Patricija Kovačec petek • 13. septembra 2013 Kronika Štajerski 7 Slovenija • Kazni vse višje, pravih učinkov pa ni Zaradi prometnih prekrškov lani izrečenih za 53 milijonov evrov glob Slovenski policisti so v lanskem letu kršiteljem prometnih predpisov izrekli za 53.019.810 evrov, v prvem polletju letošnjega leta pa za 26.897.889 evrov glob; od tega so na območju PU Maribor lani izrekli za 8.724.560 evrov, v letošnjem prvem polletju pa za 4.203.554 evrov glob. Vsekakor podatek ni zanemarljiv, saj so zneski glob tudi zaradi poostrene zakonodaje in višjih kazni iz leta v leto večji. Na carinski upravi RS, kjer opravljajo izterjavo izrečenih glob, so od 1. januarja lani do vključno 11. septembra letos od Policije prejeli skupaj 173.144 predlogov za izvršbo. Od tega 62.261 zadev v lanskem letu, letos pa že 110.883 zadev. Doslej je bilo rešenih 28.299 zadev, ostale pa so še v reševanju, izterjano pa je bilo skupaj za 7.134.442,61 evrov, od tega 1.655.812 evrov v letu 2012, v letošnjem letu pa 5.478.630,28 evrov. Ves denar od plačanih glob se steka v centralni proračun Republike Slovenije, zanimivo pa je, da največ denarja vanjo prispevajo prehitri vozniki, saj je največ glob izrečenih zaradi prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje. Kljub višjim globam in poostreni zakonodaji pa ukrepi niso (dovolj) učinkoviti. Podatki namreč kažejo, da se kljub vsem omenjenim ukrepom stanje varnosti v cestnem prometu zadnja leta ni bistveno izboljšalo in tudi v prvem polletju letošnjega leta ni nič bolje, saj so policisti pri nadzoru cestnega prometa ugotovili povečanje števila kršitev za dobrih 33 za 17 % več je bilo tudi prometnih nesreč s smrtnim izidom, število mrtvih pa se je povečalo za skoraj 22 %, med postopki policije po zakonu o prekrških se je kar za 155 % povečalo število izrečenih opozoril. Ugodno je, da so pri nadzoru cestnega prometa zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali odklonitve strokovnega pregleda policisti pridržali oz. zadržali za skoraj 87 % manj Foto: M. Ozmec Zaradi ostrejše prometne zakonodaje imajo policisti pri nadzoru prometa tudi vedno večja pooblastila. oseb, za skoraj enak odstotek manj pa je bilo tudi zasegov motornih vozil, za 36 % manj je bilo tudi pridržanih in zadržanih oseb. Obravnavali so tudi 25 groženj policistom. Prometna zakonodaja daje policistom še večja pooblastila Kot je znano, so sredi julija poslanci v državnem zboru z 42 glasovi za in 12 proti potrdili novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki je pričela veljati 1. septembra in prinaša nekaj dodatnih novosti. Tako lahko odslej policisti zaseže-jo vozilo tistemu vozniku, ki bo kljub prepovedi policista želel vožnjo nadaljevati; tudi tistemu, ki bo več kot trikrat za 30 ali več km/h presegel dovoljeno hitrost v naselju, in tistemu, ki mu je že bila izrečena prepoved vožnje, pa je vseeno sedel za volan. Višja je tudi kazen za neupoštevanje znakov, ki jih policija upora- blja za ustavljanje vozil, ter za neupoštevanje prepovedi nadaljevanja vožnje, saj se je z dosedanjih 250 dvignila na 500 evrov. Po novem je za tak prekršek predvidenih tudi 5 kazenskih točk. Na novo je opredeljen tudi »hujši prekršek«, kar je odslej vsak tisti prometni prekršek, za katerega je kot stranska sankcija predvidenih tri ali več kazenskih točk. Z novelo pa so večja pooblastila dobili tudi cestninski nadzorniki, s čimer jim je omogočena možnost izločanja tovornih vozil iz prometa v primeru neustreznih razmer v zimskem času. Za veliko nesreč krive tudi slabe ceste Sicer pa velja splošna ocena, da so za cestnoprometne prekrške pri nas zagrožene bistveno višje globe kot v nekaterih razvitejših evropskih državah, denimo Nemčiji in Avstriji. Toliko bolj, če pri- merjamo višino zagroženih kazni v teh državah s plačami pri nas. Očitno so se izvajalci ce-stnoprometne politike v boju proti moriji na slovenskih cestah osredotočili le na povišanje kazni. Vse bi bilo prav, če bi bile vsaj razmere na teh cestah primerljive z evropskimi, pa tudi te niso. Večina občinskih cest, okoli 32.000 km jih premoremo, je kljub asfaltni prevleki v slabem ali zelo slabem stanju in je slabo vzdrževana. Tudi zaradi tega se prav na teh cestah pripeti največ prometnih nesreč s tragičnim in smrtnim izidom, zato je nenehno višanje denarnih kazni neučinkovito in po svoje nesmiselno. Smiselno je le v tem, da si tako država povečuje prihodek, saj je odstotek izrečenih glob iz leta v leto višji, posledično pa je višji tudi dotok v državno blagajno. V svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, AMZS in drugih organizacijah, kjer se ubadajo s preventivo in prometno varnostjo ter celo nekateri v policiji menijo, da zvišanje kazni ne bo veliko prispevalo k večji varnosti v cestnem prometu. Izkušnje in ugotovitve povedo, da lahko k temu pripomorejo le daljša ter še intenzivnejša preventiva in vzgoja ter predvsem oza-veščanje udeležencev v cestnem prometu. Za sedaj pa je tako, da je število voznikov, ki so se ujeli v kazensko mrežo, vedno večje, posledično se višajo tudi prihodki države od denarnih glob, pravih učinkov pa ni. Poostrena kazenska zakonodaja povzroča le to, da se vozniki bolj kot na varno vožnjo osredotočajo na dogajanje ob cesti, da bi pravočasno opazili, kje jih bodo zasačili radarji oziroma policisti. To pa varnosti zagotovo ni v nikakršno korist. M. Ozmec Statistika Policije: - za 49 % več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, največ, za dobrih 95 %, se je povečalo število goljufij, sledita pranje denarja s 93 % in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z 81-odstotnim porastom. Za 62 % je manj le obravnavanih davčnih utaj. Poleg 8,5 % več korupcijskih dejanj je policija obravnavala še za dobrih 58 % več kaznivih dejanj z elementi korupcije. - za 17 % več kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, še zlasti neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in prehodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. - za 72 %več kaznivih dejanj neplačevanja preživnine. - za 192 % več napadov na informacijski sistem na področju računalniške kriminalitete. Po kadrovskem načrtu vlade 241 preveč policistov Zanimiv je podatek, da je bilo v slovenski policiji ob polletju zasedenih 8.384 delovnih mest, kar je za 3,7 % manj kot v enakem lanskem obdobju, ali za 241 več, kot jih z delovnimi mesti dovoljuje kadrovski načrt vlade za letošnje leto. V prvem polletju 2013 je policija porabila 149.819.087 evrov ali 49,4 % predvidene celoletne porabe, pri čemer so dobrih 80 odstotkov denarja porabili za plače. Veliko odraslih ne uporablja varnostnega pasu V okviru preventivne akcije Pripnite se in doživite, ki se je začela v ponedeljek in poteka do nedelje, na agenciji za varnost prometa ugotavljajo, da veliko odraslih med vožnjo še vedno ne uporablja varnostnega pasu. S preventivno akcijo Pripnite se in doživite želijo povečati uporabo varnostnega pasu med vozniki in sopotniki v avtomobilih, tovornih vozilih ter avtobusih ter posledično zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč. »Varnostni pas je še vedno eden najboljših izumov za zaščito potnikov v vozilih,« je poudarila Vesna Marinko iz agencije in spomnila, da letos mineva 54 let, odkar so prvič vgradili varnostni pas v vozilo. Kljub opozorilom za večjo zaščito potnikov, pa je bilo letos med 77 umrlimi vozniki na naših cestah deset takih, ki niso bili pripeti z varnostnim pasom. Da varnostni pas resnično rešuje življenje pove podatek o poškodbah; pri huje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah jih je bilo pripetih skoraj 71 odstotkov, pri lažje telesno poškodovanih pa skoraj 93 odstotkov. »Še vedno je velika večina odraslih pripravljena tvegati svoje življenje in življenje drugih, ker med vožnjo ne uporabljajo varnostnega pasu,« je še dodala. Rezultati dosedanjih opazovanj pripetosti v prometu kažejo, da varnostni pas med vožnjo uporablja 91 odstotkov voznikov, in sicer v povprečju 91 odstotkov moških, 94 odstotkov žensk in 94 odstotkov potnikov na sprednjih sedežih. Na zadnjih sedežih pa varnostni pas uporablja 81,5 odstotka potnikov. Na novinarski konferenci so predstavili še novo sezono projekta Pasavček. Kot je povedal v. d. direktorja agencije za varnost prometa Igor Velov, se je število pripetih otrok v vozilih od začetka projekta leta 2005 do danes strmo povečalo. Kljub temu pa je pripetost nižja na podeželju. Zato je treba voznike, potnike in otroke ves čas osveščati, ne samo da so otroci pripeti na svojih sedežih, ampak tudi da so sedeži pravilno pripeti in nameščeni v vozilu, je dodal. Globa za neprivezan pas je 120 evrov. (sta) 8 Štajerski Po naših občinah petek • 13. septembra 2013 Svet je majhen Vrnitev v prihodnost Slovenska vladna koalicija kaže znake notranjega trenja na različnih temah. Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na čelu enega od strateško najpomembnejših podjetij v državi je sprožilo velik plaz medstrankarskega obtoževanja. Vsi politični prvaki se zgražajo na uspeh bivšega državnega sekretarja in označujejo za politično kadrovanje projekt prevzema določenega podjetja, ki je v resnici popolnoma enako številnim, ki se po Sloveniji vrstijo pod nadzorom politike vsak dan. Ob vsaki vladi se zamenjajo vodilni kadri v državni birokraciji in v vseh gospodarskih družbah, v katerih ima vlada Republike Slovenije delež. To je dejstvo. Ni potrebno, da nam je dejstvo všeč, ampak ostaja dejstvo. Zakaj potem toliko hrupa za Mišiča? A se res koalicija trese in bomo v kratkem dobili tehnično vlado, kot je predlagal predsednik SLS Franc Bogovič, ali celo odkorakali na predčasne volitve? Mislim, da ne eno in ne drugo. Gora bo v kratkem, ponovno, rodila miš. Koalicijske stranke pred medji marketinško napenjajo mišice, istočasno pa si posredno pošiljajo sporočila o nedotakljivosti. Problem prevzema Luke Koper iz strani predstavnika Pozitivne Slovenije ne predstavlja v resnici takoimenovano politično kadrovanje, temveč prevzem kokoši, ki nese zlata jajca od političnega lobija, ki do danes ni imel vstopa do Luke. Koprsko pristanišče je korito, pri katerem so se do danes napajale določene stranke preko primerno oblikovanih svetovalnih pogodb in sedaj se bojijo ne samo, da bi zgubile nadzor, ampak še bolj, da bi nekdo lahko povedal resnico javnosti zaradi političnega obračunavanja. Gašpar Gašpar Mišič skupaj s kolegom - in glavnim podpornikom - županom Popovičem je res neobvladljiv par v slovenskem prostoru. Strah, da lahko škodujeta starim lobijem, je upravičen. Strah pa povrzoči napetosti v koaliciji, ki bo po mojem skromnem mnenju preživela tudi to krizo in nadaljevala svoje delo še kar nekaj mescev. Na to kaže dejstvo, da se stranke zelo dobro zavedajo, da nimajo druge opcije. Dve banki, ki sta bili ustanovljeni zaradi zasebnih interesov določenih gospodarskih skupin, bodo brez velikega hrupa likvidirali z notranjim denarjem in nadzorom. Nihče niti za sekundo ni pomislil, da bi zaprosil za pomoč evropski mehanizem za sanacijo bank. Vlada ne želi Bruslju sporočiti, da ima naša državica kakšno težavo. Čeprav to ni res - in to vsi vedo v tujini - so se stranke odločile, da ne bodo tvegale in odprle Pandorine skrinjice. Omenjeno dejstvo pa kaže, da imajo jasno sliko o realnosti in da si ne morejo privoščiti političnih samomorilnih potez. Vladna kriza ne pride v poštev. Vsaj še za nekaj časa ne. Medtem se ima koalicija čas ukvarjati tudi z novo pobudo o zmanjšanju števila občin, ki jo je podal Gregor Virant. Minister za notranje zadeve je pred dnevi na sestanku v DZ od vodij poslanskih skupin koalicije dobil načelno podporo za projekt združevanja občin, z glavnim ciljem, da povečajo razvojne kapacitete občin. Časovno projekt ni omejen, ker kotpravijo, želijo dati prednost strokovnosti, ne hitrosti, vendar vse kaže, da bi Virant reformo najraje pospravil pod streho pred naslednjimi občinskimi volitvami. Naša mreža občin zagotovo potrebuje preoblikovanje. Vsi se strinjamo, da jih je preveč. Moramo pa tudi priznati, da odkar so nastale manjše občine, je razvoj lokalne skupnosti doživel pravi razcvet. Mimo omenjenega dejstva ne more noben notranji ali zunanji opazovalec, ki se spomni, kakšna je bila podeželska razvitost pod starim sistemom. Občine se lahko preoblikujejo, ampak projekt ne more biti izpeljan na silo in brez vizije! Slovenija je izrazito vezana na lokalno samopodobo. Kakršna koli reforma skupnosti seže globoko v družbeno življenje in samopodobo. Reforma mora biti večplastna in zagotovo ne izsiljena. Paket možnosti, ki se mora ponuditi lokalnim skupnostim, se mora tudi na terenu preučiti z referendumom in biti mora vključen v regijsko reformo, o kateri že nekaj časa ni več govora. Združiti določene službe na višji regijiski ravni je edini način za učinkovito varčevanje, istočasno pa za zagotovitev prednosti, ki so jih do danes prinesle manjše občine, ki živijo in dihajo s prebivalci. Reforma ne sme biti vrnitev v preteklost. Zanimivo je opazovati, da se na vse izzive, ki prihajajo iz vladnih klopi, opozicija odziva zelo ohlapno. Prva stranka, ki bi morala nasprotovati tako davkom na kmetijske dejavnosti kot predlogu zmanjševanja občin, je prav tista, kije bila v preteklosti zaslužna za olajšave v prid kmečkega prebivalstva in za povečanja števila lakolanih samouprav, torej SLS. Ljudska stranka je trenutno ujeta v notranjem obračunavanju, ki je sledilo zadnjemu kongresu. Stranka izgublja člane in ugled, medtem ko predsednik Bogovič skuša pridobiti vsaj malo medjiske pozornosti s praznimi predlogi o tehnični vladi, ki jih predstavlja popolnoma osamljen pred kamerami in brez primerne podlage ali prisotnosti podpornikov. SDS se ponovno združuje pod novimi gesli okoli lastnega predsednika, ki mora glede na dogajanja v sodnih dvoranah zaostrovati bipolarizacijo političnega sistema in oblikuje vedno bolj »berluskonizirano« ozračje. NSi pa primerno čaka, da bo čas obrodil sadove. Razočarani volilci prvih dveh strank vidijo naravno zatočišče v stranki, ki jo vodi Ljudmila Novak. Zanje je vsako dvigovanje glasu oziroma zaostrovanje brezpredmetno in potencialno škodljivo. V kratkem je zelo težko predvideti resnejšo krizo. Za krizo, ko bo, pa zagotovo ne bo kriva trenutna opozicija brez moči. Laris Gaiser Majšperk • Ob letošnjem občinskem prazniku Z istim tempom naprej V občini Majšperk že od druge polovice avgusta potekajo prireditve v počastitev 17. občinskega praznika, ki se bodo sklenile na jutrišnji osrednji prireditvi. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županjo Darinko Fakin, ki je ponosna na svoje občane in občino ter kljub črnogledim napovedim optimistično zre v prihodnost. »Če smo v preteklem letu govorili o presežkih, lahko tudi letos rečem, da je za nami zelo uspešno leto,« je uvodoma povedala. Potem ko so lani dokončali kulturno-poslovni center, so imeli letos na investicijskem področju nekoliko manjše projekte. Pa vendar so odprli dokončno urejeno starotrško hišo z etnološkim muzejem, kjer je Društvo žena Tisa Ptujska Gora uredilo tudi zeliščni vrt in kjer so posadili potomko stare trte. Tako so ves kompleks združili s Ptujsko Goro v celotno turistično ponudbo. Drugi večji letošnji projekt je bilo odprtje športnega parka, ki sicer ni v celoti nastal v tem letu. Park združuje nogometno in teniško igrišče, igrišče za cage ball in skate progo. Zraven je še objekt z dvorano za skvoš, poleg športnikov pa je svoje prostore dobilo tudi društvo upokojencev, ki imajo ob prostoru za druženje še prostor, namenjen treningu in tekmovanju v kegljanju. Sicer pa je leto 2013 po besedah Fakinove v znamenju cestne infrastrukture. »Končali smo že dva večja odseka v skupni dolžini skoraj tri kilometre. Trenutno pa delamo še pri večjem projektu, za katerega nam je uspelo pridobiti evropska sredstva, gre za odsek v skupni dolžini sedem kilometrov, del projekta se bo izvajal že letos, nadaljeval pa se bo v prihodnjem letu.« Kot nam je zaupala županja, imajo letos nekoliko več težav pri vzdrževanju cest, saj so večino sredstev, namenjenih za vzdrževanje, porabili za pluženje. Poleg že omenjenega pa so prejšnji teden v Stopercah praznovali ob odprtju prireditvenega prostora, obnovljenega gasilskega doma in prevzemu novega gasilskega vozila. »Za potrebe šole smo v Stopercah letos postavili tudi čistilno napravo, v teku pa je največja letošnja investicija, to je obnova vrtca. Vrtec smo sicer zgradili ob nastanku občine, vendar so bile takrat potrebe drugačne kot danes, zato trenutno pote- Županja občine Majšperk Darinka Fakin si v prihodnosti med drugim želi tudi aktivno podpirati društva in umetniško ustvarjanje mladih, saj kot pravi, njihovo delovanje bogati občino. ka nadgradnja vrtca, ki bo pridobil prostore za tri oddelke.« Znotraj del bo vrtec tudi energetsko saniran, povečali pa naj bi tudi zunanje igrišče. Županja je prepričana, da so rezultati investicij tako v občini Majšperk kot v preostalih manjših občinah sami po sebi dovolj zgovorni in kažejo na razvoj in racionalno porabo sredstev. »V naši občini je veliko občanov, ki so pripravljeni pri številnih projektih priskočiti na pomoč, in tako nam je uspelo v vseh letih obstoja občine toliko narediti. Mi smo na to, kar smo v preteklosti naredili, resnično ponosni in si želimo, da bomo s tem tempom tudi nadaljevali, saj v našem okolju manjka še veliko stvari.« Kot pravi jih v prihodnosti čaka še veliko dela napodročjučiščenjaodpadnih voda, pri tem pa si želijo, da bi vsi občani po enaki ceni dostopali do te storitve. V prihodnje pa nameravajo kot do zdaj aktivno podpirati tudi delovanje društev in umetniško ustvarjanje mladih, saj to, kot pravi, daje utrip majšperški občini. Patricija Kovačec KROUSTUO IM KLEPARSIUO S-MEttL OHB mi:nMi:in CREATON / NAIAVWO "VOPIIN':' Občankam in občanom ter cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku! Hvala za izkazano zaupanje. Ob 17. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 14. septembra ob 19. uri na osrednjo proslavo s podelitvijo občinskih priznanj v večnamensko dvorano OS Majšperk. Po slovesnem programu vas vabimo na družabno srečanje z ansamblom Navihanke. Vljudno vabljeni! Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk Se priporočamo! ŽolgerJože s.p„ Msßperk 14a. 2322 Majšperk. te, 02 795 02 50 ur VETERINARSKA AMBULANTA v MAJŠPERK, d.o.o. , Lešje 34 Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje. Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk T MIPIS Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p. Ob občinskem prazniku iskrene čestitke! Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302 Pajnkiher PTUJSKA GORA - SLOVENIJA PREVOZNIŠTVO Pajnkiher Kari s.p. Bolečka vas 5 c 2323 Ptujska gora, Slovenija Tel.: 00386 (0)2 794 43 91 Fax: 00386 (0)2 794 43 90 Mbt: 00386 (0)41 674 424 00386 (0)70556 401 karl.pajnkiher@gmail.com Občanom in svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk. Foto: PK petek • 13. septembra 2013 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Razvojne agencije LAS Na voljo 33, porabljenih le 19 milijonov evrov Lokalne akcijske skupine (LAS) med drugim črpajo sredstva za ukrepe oz. naložbe iz programa Leader. Za ta namen je bilo v obdobju med letoma 2007 in 2013 na voljo 33,7 milijona evrov. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo črpanje še ni končano, saj se izplačila izvajajo do konca leta 2015, takrat bo tudi znan točen podatek o porabljenih sredstvih. Kot smo izvedeli, se znesek črpanja iz dneva v dan povečuje, saj zahtevki redno prihajajo na MKO in se tudi tedensko izplačujejo. Do septembra letos je bilo izplačanih dobrih 19 milijonov, na izplačilo čaka še za dobra dva milijona zahtevkov. Najuspešnejša LAS počrpala 75 %, najmanj uspešna le 23 % denarja Ministrstvo je konec junija zabeležilo, da je najuspešnejša LAS počrpala dobrih 75 odstotkov svojih pravic, najmanj uspešna pa le slabih 23 od- stotkov. Uspešnost črpanja po posameznih LAS se spreminja glede na dinamiko vlaganja zahtevkov in je ne bo mogoče dokončno določiti, dokler ne bodo izvedena vsa izplačila, torej šele ob koncu 2015. Prav tako nam o uspešnosti ali neuspešnosti črpanja posameznih akcijskih skupin na ministrstvu niso mogli veliko povedati, saj dokončnih podatkov o uspešnosti črpanja še nimajo, na splošno pa velja, da je črpanje pri vseh LAS nekoliko upočasnjeno predvsem zaradi finančnega položaja v državi in s tem težjega zagotavljanja sredstev. Sredstva Leader se namreč tako kot preostala sredstva EKSRP dodeljujejo v obliki povračila dela nastalih stroškov, kar pomeni, da mora upravičenec oziroma prijavitelj projekt izvesti v celoti, kriti vse stroške in šele nato lahko pridobi povračilo v obliki EU-sredstev. Dodeljena sredstva se »iz- gubljajo« tudi na račun nižje dejanske realizacije stroškov projekta od načrtovanega, predvsem pri gradbenih delih, kjer zaradi povečane konkurence padajo cene storitev pod ocene, ki so bile pridobljene s predračuni in so bile podlaga za oceno dodeljenih sredstev V Sloveniji je 33 razvojnih agencij oziroma lokalnih akcijskih skupin - LAS, ki so bile ustanovljene za reševanje izzivov na področju razvoja podeželja. Omenjene agencije s pomočjo evropskih sredstev pospešujejo razvoj na področjih turizma, malega gospodarstva ter razvoja kadrov, njihov namen pa je tudi povezati lokalne skupnosti in prebivalstvo ter druge akterje na območju, kjer obstajajo. Na našem bližnjem območju delujeta dve, in sicer LAS Haloze in LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. posameznemu projektu. Kot so dejali, bi podrobnosti glede težav s črpanjem pri posameznih LAS verjetno najlažje razkrile posamezne agencije same, saj najbolje poznajo svoj lokalni položaj, probleme, ljudi ... Kako bo z denarjem v prihodnosti? Glede delovanja LAS evropska zakonodaja predpisuje omejitev, in sicer da lahko stroški za delovanje pomenijo največ 25 odstotkov vseh stroškov, nastalih z izvajanjem lokalne razvojne strategije. Za izvajanje ukrepa Leader je v prihodnjem obdobju do leta 2020 predvidenih dobrih 52 milijonov evrov, za delovanje LAS pa bo namenjenih predvidoma okrog 12 milijonov, seveda odvisno od tega, koliko sredstev bo namenjenih pripravljalni podpori in kakšna bo odločitev posamezne LAS o potrebnih sredstvih za delovanje. Po kakšnih kriterijih se bo ta kvota denarja delila med LAS v Sloveniji, še ne vedo, to bo znano šele po potrditvi programa in izvedbenih aktov. Predvidevajo pa, da bodo kriteriji podobni dozdajšnjim, ti pa so med drugim površina, število prebivalcev ter stopnja razvitosti. Patricija Kovačec Spodnje Podravje • Začele so se prve trgatve Za kilogram grozdja povprečno slabih 0,60 € V preteklih dneh so se začele zgodnje trgatve. O prvih rezultatih smo povprašali vinarje iz ptujske in ormoške vinske kleti, ki sicer pravijo, da je vsako leto specifično in prinaša nove izzive, hkrati pa napovedujejo precej dobro letino, ta bo odvisna tudi od vremena v septembru. V vinski kleti Jeruzalem Ormož se je trgatev začela 30. avgusta, prvo je bilo na vrsti grozdje za penine. »Pravo« trgatev za mirna vina pa bi morali začeti ta teden, a so jim vremenske razmere to preprečile. Po besedah Mitje Herga, direktorja vinske kleti Jeruzalem Ormož, je letnik zgodnejši zaradi posledic ekstremne vročine konec julija in v začetku avgusta. Trgatev bo, kot pravi, zahtevna zaradi obilnega deževja konec avgusta, ki je povzročilo določene težave z zdravstvenim stanjem grozdja. Aromatski potencial prvih moštov je spodbuden in nakazuje kakovosten letnik, a le, če bo september suh in sončen. Tako pričakujejo od 3800 do 4000 ton grozdja iz lastne proizvodnje ter približno 3300 ton grozdja od vinogradnikov. Pričakujejo, da bodo trgatev končali med 5. in 10. oktobrom, a je v tem trenutku prezgodaj govoriti o koncu, ker so odvisni od narave. Trgatev zgodnjih sort so prav tako začeli v Ptujski kleti, in sicer s sortami muškata oto-nela, rizvanca in osnove za penine. Že več let pa v vinogradih Haloz in Slovenskih goric, kjer njihovi kooperanti pridelujejo grozdje za vina iz Ptujske kleti, grozdje vsake sorte ročno trgajo večkrat in v daljšem obdobju, vsakokrat v tesni odvisnosti najprej od lastnosti, ki jih želijo s sodobno enološko tehnologijo iz grozdja prestaviti v steklenice, in drugič tudi od tehnološke zrelosti sort grozdja v posameznih nasadih, vinogradniških leg in faz. Tudi letos bodo pozorno spremljali naravne in sortne danosti za negovanje tovrstnih vinskih posebnosti, katerih pravi čar je tudi v tem, da jih nikoli ni mogoče niti vnaprej zagotoviti niti predvidevati. Vinko Mandl, direktor Ptujske kleti, je dejal, da ptujski kletarji že desetletja in stoletja donegujejo odlična vina, zato je prepričan, da bo takšen tudi letošnji letnik. »V Ptujski kleti že vrsto let, tako med letom, še posebno pa v fazi trgatve, tesno sodelujemo z vsemi vinogradniki. Naša eno-loška služba za vsako trgatev naredi zelo natančen načrt trganja tako sort kot njihovih faz tehnološke zrelosti, vinogradniških leg in cele serije drugih lastnosti, ki so odločilne za kakovost vina, trgatev pa se potem odvije po tako zasnovanem načrtu. Samo tako ujamemo v steklenice želene lastnosti vina, kar nam brez izjem in zadržkov priznavajo potrošniki na vseh naših ciljnih trgih. Pri tem uporabljamo tako tradicionalne donegovalne metode kot sodobne, ki smo jih vpeljali s tehnološko posodobitvijo kleti leta 2009. S hlajenjem, prilagojeno atmosfero v sistemu hiperredukcije in drugimi postopki kar največ naravnih ter želenih lastnosti ujamemo v steklenice in jih tako pripeljemo do potrošnikov z našim tipičnim odtisom.« V Ptujski kleti računajo na odkup med 1,5 in 1,8 milijona kg grozdja Po besedah direktorja Man-dla so vina Ptujske kleti številka ena zato, ker ne skrivajo svojih adutov, so namreč zdrava in nepretenciozna. Tudi letošnja vinska sezona je v tem pogledu posebna in specifična. Vremenske razmere bodo zagotovo vplivale na grozdje, predvsem s količinskega vidika. »Pričakujemo, da bo tudi fi-zionomija letošnje trgatve drugačna, kar pomeni predvsem manjšo količino stisnjenega grozdnega soka. Glede na vse razmere smo prepričani, da Letos rekordna letina žit bomo lahko v postopkih done-govanja vin iz grozdja letnika 2013 potegnili maksimum in pridelali vina naših blagovnih znamk v duhu kakovosti. Za pridelavo vin letos pričakujemo odkup od 1,5 do 1,8 milijona kilogramov grozdja in ga bo za ljubitelje naših vin dovolj. Opredelili smo se namreč na letno pridelavo 1,2 milijona litrov vina, za kar načrtovani odkup popolnoma zadostuje.« Odkupna cena ostaja enaka Odkupne cene za grozdje v Ptujski kleti prilagajajo tržnim cenam vina za posamezne sorte in bodo na približno enaki ravni kot lani, z manjšimi korekcijami cen navzgor pri nekaterih sortah, še najbolj laškem rizlingu in šiponu. Že v preteklosti so v ptujski kleti odkupne cene za grozdje določenih sort prilagodili cenam vina. Na primer za rumeni muškat, sauvignon in traminec so cene korigirali navzgor, pri nekaterih so ostali na enaki ravni, za nekatere sorte pa so odku- ■ VI pne cene znižali. Za grozdje z nadpovprečno sladkorno stopnjo in za vina posebnih polnitev so odkupne cene višje, dodatno pa finančno stimulirajo vinogradnike, ki izpolnjujejo strožje zahteve Ptujske kleti pri obdelavi vinogradov. Tako se odkupne cene gibljejo od 0,37 evra za kilogram za, denimo, laški rizling do 0,67 evra za kilogram za dišeči traminec. Pri tem so v Ptujski kleti poudarili, da odkupujejo samo popolnoma zdravo grozdje, ki ustreza kriterijem odkupa, za nekatere sorte pa lahko kooperanti pridobijo - ob upoštevanju strogih pogojev - še do deset odstotkov nagrade. Odkupna cena pri obstoječih vinogradnikih za ormoško klet ostaja enaka kot v preteklih letih; povprečna cena bo torej znašala 0,58 evra za kilogram. V tem letu so se odločili še za dodaten odkup grozdja zunaj meja Ljutomersko-or-moških goric po prilagojenih, manj zahtevnih kakovostnih pogojih. Patricija Kovačec Foto: Črtomir Goznik Povprečne odkupne cene v Ptujski kleti in vinski kleti Jeruzalem Ormož so enake in se gibljejo pod 0,60 evra za kilogram grozdja. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je pred nekaj dnevi še zvišala julijske napovedi za letošnjo rekordno letino žit. Svetovna proizvodnja žita naj bi tako letos dosegla 2,492 milijarde ton, kar bi bilo 7,72 odstotka več kot lani. Obeti o obilni žetvi so že povzročili padec cen. »Čaka nas obilna letina žit,« je dejal predstavnik azijsko-pacifiške regije v FAO Hirojuki Konuma. Proizvodnja debelozrnatih žit naj bi letos dosegla 1,285 milijarde ton, s čimer bi bila 10,5 odstotka nad ravnjo lanskega leta. V organizaciji so julijske projekcije, ki so napovedovale 7,2 odstotno povečanje proizvodnje žit, popravili zaradi še boljših obetov za proizvodnjo koruze v Argentini, Evropski uniji in Ukrajini. V najnovejšem poročilu o indeksu cen hrane je FAO zapisala, da pričakuje, da bodo države letos proizvedle 983 milijonov ton koruze, kar bi bilo 10,5 odstotka več kot lani. Proizvodnja pšenice naj bi se povečala za 7,6 odstotka na 710 milijonov ton, pridelava riža pa naj bi narasla za 1,3 odstotka na 497 milijonov ton. Dobri obeti za letošnjo proizvodnjo žit pa so že povzročili padec njihovih cen: avgusta so se v primerjavi z julijem znižale za 1,9 odstotka. (sta) 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 13. septembra 2013 Ptuj • Še o prevozih na OŠ dr. Ljudevita Pivka »Sola ni sproti obveščala o domnevnih nepravilnostih « Prevozi otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo OS dr. Ljudevita Pivka, so v zadnjih tednih odprli številna vprašanja in sprožili različne debate. Številni očitki so leteli tudi na M0 Ptuj, ki je izbrala ponudnika prevozov in ki naj ne bi ukrepala ustrezno. A kot so pojasnili, so njihova pooblastila omejena, saj za prekinitev pogodbe potrebujejo konkretne dokaze, dobili pa naj bi le namige. Ob začetku tega šolskega leta so nekateri starši medijem predstavili težave, ki naj bi jih imeli s prevozi otrok na OŠ dr. Ljudevita Pivka. Prevoznik Janez Cafuta, ki opravlja to storitev, je prav vse očitke zavrnil in dejal, da ga konkurenca s temi obtožbami poskuša diskreditirati. Ravnateljica šole Dragica Emeršič je sicer dejala, da gre za večletno problematiko in da je res, da so tako šolo kot starše določene stvari pri prevozih zmotile. Ob tem je dejala tudi, da naj bi o domnevnih nepravilnostih - med drugim jih je zmotilo tudi pogosto menjavanje voznikov - večkrat obvestila ptujsko občino, ti pa žogico vračajo in pravijo, da je bil edini uradni dopis, ki so ga dobili od šole, poslan junija letos. Kot je za naš časopis pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan, ima občina omejena pooblastila pri prekinjanju pogodb. Za to, da to storijo, potrebujejo tehten razlog in dokaz, česar po Čelanovih besedah v teh primerih menda ni bilo. Kot pravi, so občino v preteklosti pogodbe, ki so bile neustrezno prekinjene, veliko stale, zato so zdaj pri tem bistveno previdnejši. O tem, kako so preverjali, ali držijo očitki, da naj bi Janez Cafuta, ki prevaža šolarje OŠ dr. Ljudevita Pivka, te prevažal v prtljažniku, nepripete, po voznem redu, ki naj bi ga svojevoljno spreminjal, v nekaj primerih pa naj bi šolarje odlagal na povsem drugi lokaciji, kot je bilo dogovorjeno z vodstvom šole, smo se pogovarjali AEROBIKE tudi z Ivanom Vidovičem, v. d. direktorja občinske uprave MO Ptuj. Ali je bil julijski sestanek edini, ki ste ga na občini imeli s prevoznikom Janezom Cafuta v zvezi s to problematiko? »Junijski sestanek je bil edini v zvezi s pritožbami na temo šolski prevozi OŠ dr. Ljudevita Pivka za šolsko leto 2012/13. Sestanek je na MO Ptuj potekal 3. julija letos, ker smo 26. 6. 2013 dobili pisno pritožbo šole, in nanj povabili prevoznika in ravnateljico šole. Sestanka sta se udeležila Cafuta ter Borislava Munda, pomočnica ravnateljice omenjene šole. Na sestanku smo ugotovili, da večina navedb iz pritožbe ne drži. Pritožbe so se nanašale tudi na leto in več nazaj. Šola MO Ptuj ni sproti obveščala o domnevnih nepravilnostih prevoznika, čeprav je to dolžna storiti. Na sestanku so bili sprejeti tudi trije sklepi: starši in otroci naj imajo stalno telefonsko številko prevoznika, podjetje Cafuta se zavezuje, da v OŠ Ljudevita Pivka ne bo menjaval voznikov v šolskem letu 2013/14 in da bo po potrebi v svoje avtobuse namestilo GPS-naprave. Dogovorili smo se tudi, da bo g. Cafuta zadnji teden v avgustu prišel v šolo, da se uskladijo o relacijah prevozov. Sestanek pa skliče ga. Munda. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri opravljanju šolskih prevozov mora šola nemudoma obvestiti MO Ptuj.« Kolikokrat vas je ravnateljica obvestila v zadnjih štirih letih, da naj bi se pri prevozih dogajale nepravilnosti? »Pisno pritožbo nad kakovostjo izvajanja šolskih prevozov smo od gospe Zavec prejeli 22. 10. 2010 in opravili sestanek s prevoznikom 25. 10. 2010. OŠ dr. Ljudevita Pivka je poslala pisno pritožbo 26. 6. 2013. Sestanek je potekal 3. 7. 2013 v prostorih MO Ptuj.« Na podlagi katerih kriterijev je bil ta prevoznik izbran in koliko prijav je bilo pred štirimi leti? »Prevoznik Jožica Cafuta, s. p., je bil izbran na javnem razpisu za opravljanje šolskih prevozov že za šolsko leto 2010/11 in 2011/12. Prav tako je bil izbran na javnem razpisu za opravljanje šolskih prevozov za šolsko leto 2012/13 in 2013/14. Izbran je bil kot najugodnejši ponudnik.« Ali ste seznanjeni s primerom, ki naj bi se zgodil že ta teden, ko naj bi prišel po otroke 15 minut prej, kot je dogovor po voznem redu, in ali se vam to zdi sporno? »Ne, saj je na sestanku 3. 7. 2013 gospa Munda povedala, da bo od 1. 9. 2013 mogoče parkirati na dvorišču šole. Kombi lahko prevoznik parkira na dvorišču 15 minut pred začetkom vožnje.« Kakšni bodo vaši nadaljnji ukrepi in kako boste ugotavljali, ali je prišlo do kršitev pogodbe? »V primeru kršitev, ki bodo lahko evidentirane v skladu z zakonodajo in preostalimi predpisi, bomo prekinili pogodbo.« Ali o izbiri odloča le MO Ptuj? Kako je s soustanoviteljicami šole in kdo vse krije stroške prevozov? »MO Ptuj na podlagi javnega razpisa izbere najugodnejšega ponudnika za opravljanje šolskih prevozov za učence iz MO Ptuj. Stroške prevozov krije iz proračuna.« Koliko sredstev letno namenite za šolske prevoze? »V proračunu MO Ptuj je za leto 2013 za šolske prevoze namenjeno 403.774,40 evra.« Dženana Kmetec Pojasnilo V Štajerskem tedniku z dne 6. 9. 2013 so bile objavljene plače o občinskih upravah (zaposleni in plače). Za našo občino Sv. Tomaž je bilo pravilno navedeno, da znaša skupna masa za bruto plače za vse zaposlene, župana in za delavce preko javnih del 126.736 EUR. Na strani 6 v tabeli je bil naveden isti znesek za našo občino in spodaj v tabeli pripisano, da so to podatki za bruto plače za redno zaposlene. Ta pripis za našo občino ne drži, ker so v tem znesku zajete tudi plače za tri delavce preko javnih del. Bruto plače za redno zaposlene (vključen župan) znašajo 112.360 EUR. Zinka Hartman, Občina Sv. Tomaž Tednikova knjigarnica Košarka, košarka Morda je naslov današnje Knjigarnice nekako pomenljiv, če pomislite, dragi bralci, na tistega znamenitega Gašparja Gašparja, ki je naši edini luki - zafrkljivo govoreče - dodal še eno ime. In tudi tista tekma naših s Poljaki zasluži vzklik: košarkarji, košarkarji! A spodaj podpisana želim s ponovitvijo besede košarka le poudariti pomen košarkarskega dogajanja v Podalpju in vas povabiti k branju. Si morete misliti, da obstaja v vzajemni knjižnični bazi slovenske knjižnične mreže kar 441 zadetkov, če vpišete ključno besedo košarka!? Torej je najti v knjižnicah skoraj petsto knjig, člankov, separa-tov, priročnikov, biltenov, elektronskih virov ... in drugih nosilcev zapisov, ki imajo v naslovu besedo košarka. Če izbiranje omejimo le na knjige v slovenskem jeziku, ostane 105 knjižnih naslovov. In glej ga zlomka: prvi, zelo vabljiv in najbolj aktualen v letu evropskega prvenstva ima oznako, da je knjiga še v tisku! No, morda je košček simbolike pri tem, kajti naslov knjige glasi: Vedno na vrhu in med prvimi. Njen avtor je Mik Pavlovic, kineziolog, doktor znanosti, legenda, košarkarski trener in publicist, s pravim imenom Milutin, rojen 29. 2. 1932 v Mariboru. Pavlovic je bil profesor za košarko na Fakulteti za šport v Ljubljani, desetletje je bil trener Olimpije (od 1960) in leta 1970 trener reprezentance Jugoslavije. Je avtor in so-avtor številnih strokovnih knjig s področja košarke: Teorija košarke, Košarka za začetnike, Tehnika in taktika košarke z metodiko, Struktura taktičnega mišljenja košarkarjev, Analiza odnosov kognitivnih razsežnosti in koordinacijskih sposobnosti mladih košarkarjev, Ki-neziološki model košarke, Igra v košarki, Taktično mišljenje košarkarja, Košarkarski slovar ... Besede na pot knjige je podpisal letošnji Kresnikov nagrajenec in prvovrstni kolumnist Goran Vojnovic, karikature so delo Andreja Novaka, avtor fotografij je Matej Povše ... A kot sem zapisala, to je knjiga, ki je še v tisku, njene knjižnične predmetne oznake pa so košarka, zgodovina, Slovenija. Navajam še nekaj zanimivih, o priljubljenosti košarke med Slovenci pričujočih naslovov: 50 let košarke v Konjicah (2010), 60 let košarke v Šaleški dolini (2008), Košarkarsko dogajanje v Hrastniški dolini od leta 1950 do 2006, Učno gradivo za sojenje male košarke, za razvijanje moči s prostimi utežmi, Zlato naše (s priloženo gramofonsko ploščo (1970)), Bron, srebro, Zdovc (2005) ... Ilustracija današnje Knjigarnice je slikanica (Lipko in KošoRok Ilustracije Gorazd Vahen. Ljubljana: DZS, 2013), ki jo je priljubljeni pisatelj za otroke in mladino, tudi sam zaljubljenec v košarko, Primož Suhodolčan, napisal v čast in slavo uradne maskote košarkarskega prvenstva, ki promovira tudi bralno kulturo. Med navedenimi »košarkarskimi« naslovi je tudi preprost naslov Avtobiografija, njena avtorja sta mojstra Peter Vilfan in Tadej Golob. Mimogrede: kakšno neprecenljivo škodo trpimo ljubitelji košarke, ker nenadomestljivi Peter Vilfan ni komentator na nacionalni televiziji. Sicer je košarka edini šport, ki ima priznanega izumitelja. Košarko si je leta 1891 izmislil James Naismith, učitelj telesne vzgoje v mestu Springfield v državi Massachusetts v ZDA. Želel je, da se v tej igri bolj izrazi spretnost kot pa moč, je zapisano v Knjigi o športu (1971). Tako je v šolskem časopisu objavil pravila igre pod naslovom Nova igra. Pozneje so igro poimenovali basket-ball (basket=koš, bal=žoga). Leta 1892 je bila odigrana prva uradna tekma košarkarjev, leto kasneje pa prva uradna tekma košarkaric. Košarka se je zelo hitro priljubila ameriškim študentom in leta 1987 so tam že izvedli prve tekme za košarkarsko prvenstvo. Nato se je košarka zelo hitro razširila v druge države in danes sodi v najmnožičnejše športe na svetu. Veliko bralnih in košarkarskih užitkov želi Liljana Klemencic Rokomet Uspeh je že nastop v 1. ligi ... Stran 12 Fotozapis Petra Balta sprejel župan MO Ptuj Stran 12 Nogomet Zaradi »črnih« petih minut ostali brez zmage Stran 13 Padalstvo V žepu še četrta zmaga Slovencev Stran 12 Nogomet Velik interes za gostovanje državnih prvakov Stran 14 Kajak sprint Vidovič državni prvak četrtič zapored Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Eurobasket 2013 tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuitovnim. ífitiíu! RADIOPTUJ tut- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Stopimo skupaj! Po noro napornem ritmu, ko so košarkarji v šestih dneh odigrali kar pet srečanj, se je evropsko prvenstvo prevesilo v drugi del. Sam sistem tekmovanja je nehuman do igralcev in Evropska košarkarska zveza bo v prihodnosti zaradi prevelikega števila tekem v kratkem času prisiljena spremeniti sistem tekmovanja. Na tak način bi najverjetneje preprečili številne odpovedi igralcev in tudi njihove poškodbe. Po dnevu počitka so od srede naprej v središču pozornosti Stožice, ki gostijo 12 najboljših reprezentanc, ki so si po pred-tekmovanju zagotovile nadaljevanje. Že prve tekme drugega dela, predvsem pa derbi med Litvo in Francijo, ki so ga gladko dobili v predtekmovanju bledi Litovci, je pokazal, da bo treba čim prej pozabiti prvi del prvenstva in vse misli usmeriti zgolj v prihajajoče tekme. Sestavek, ki je pred vami, je nastajal pred našo prvo tekmo z reprezentanco Italije. Že pred njo pa je bilo jasno, da je s slovenskega zornega kota najpomembneje, da se »žoga umiri« ter da se igralci s spoznanjem, da smo Slovenci še na njihovi strani, samozavestno in odločno podajo v boj za četr-finale. Redki so sicer trenutki, ko Slovenci znamo stopit skupaj, domače evropsko prvenstvo pa je zagotovo primeren trenutek za takšno dejanje. Nedvomno bi kolektivna pozitivna energija našim fantom dala potrebno samozavest, ki jo nujno rabijo, če želijo še sanjati žlahtne sanje. Pot do zaključnih bojev seveda ne bo enostavna, saj nas ob že omenjenih še neporaženih Italijanih v nadaljevanju čakata še reprezentanci Grčije in Finske. Svojo priložnost bodo proti nam iskali ranjeni in vselej neugodni Grki. Finska reprezentanca pa je vsaj zaenkrat zagotovo največje pozitivno presenečenje letošnjega EuroBasketa. Iz dosedanjega razpleta evropskega prvenstva smo se najverjetneje vsi skupaj naučili vsaj to, da ne smemo soditi prehitro in daje vsaka tekma poglavje zase. Drugi krog tekmovanja seveda ni pomemben samo zaradi dejstva, da prinaša četrtfinale, ampak tudi zaradi tega, ker si lahko z uspešnimi predstavami zagotovimo lažjega tekmeca za preboj v zaključne boje. Če pogledamo v skupino E, iz katere sije že po prvi tekmi nastop v nadaljevanju priborila reprezentanca Srbije, so naši najverjetnejši tekmeci za uvrstitev vpolfinale še Francozi, Litovci in Latvijci. Že zgodba iz predtekmovanja nas je naučila, da niti ni tako pomembno, kdo bo naš naslednji nasprotnik, saj naši košarkarji brez pravega pristopa ne morejo premagati niti objektivno slabših ekip. Brez vere v uspeh le-tega ne bo: Slovenci, sedaj je pravi čas, da stopimo skupaj in podpremo naše fante. Janko Bezjak Nogomet • Slovenija Z zmago ohranili upanje Slovenska reprezentanca je s torkovo zmago na Cipru (0:2; Nova-kovič, Iličič) ohranila teoretične možnosti za uvrstitev v dodatne kvalifikacije za nastop na SP v Braziliji 2014. Vrstni red v skupini je sedaj naslednji: Švica 16, Islandija 13, Slovenija 12, Norveška 11, Albanija 10, Ciper 4 točke. Na Cipru slovenski nogometaši niso prikazali kakšne bleščeče predstave, kar so po tekmi objektivno priznali tako nogometaši kot strokovno vodstvo. V sami igri je bilo bistveno preveč napak za visoko oceno, od izgubljanja žog v nevarni coni za protinapade, slabe realizacije, slabega zapiranja prostora v obrambi, preveč ohlapnega pokrivanja tekmecev ... Znova sta najbolj pozitiven vtis pustila Kevin Kampl in Samir Handanovič, ki sta blestela že v Stožicah proti Albaniji. Kampl je sodeloval pri vseh nevarnih slovenskih akcijah, edini je hitro prenašal žogo na nasprotno polovico, s preigravanji pa ustvarjal višek pred ciprskimi vrati. Handanovič je tudi tokrat ohranil svojo mrežo nedotaknjeno (tako je bilo tudi v prvih dveh krogih italijanskega prvenstva) in je v najbolj kritičnih trenutkih dvoboja z odličnimi obrambami ohranil minimalno prednost. V nekaterih momentih je dobro delovala tudi japonska naveza Novakovič-Ljubijankič (oba igrata za japonsko Omiyo), ki je zaslužna za vodilni gol. Povsem se lahko strinjamo s selektorjem Srečkom Katancem, ki se zaveda, da je v naši igri še veliko rezerv in da jih bo treba aktivirati v oktobrskih zadnjih srečanjih kvalifikacij proti Norveški v Mariboru in s Švico v gosteh. Niti šest osvojenih točk nam ne zagotavlja 2. mesta, a je treba storiti vse, da do zadnje minute ostanemo v boju za SP. Že sedaj pa velja zahvala Srečku Katancu, ki je s svojim prihodom na čelu reprezentance sploh obudil takšne misli. Jože Mohorič Nogomet • NK Zavrč, 1. SNL Zmajem ugasniti ogenj Po dveh tednih premora se na zelenice spet vrača prvoli-gaški nogomet. Konec tedna je na sporedu nekaj nadvse zanimivih parov, derbi pa bo odigran v Zavrču, kamor prihaja Olimpija. Prvi od dveh zaporednih nogometnih praznikov (drugi bo naslednji vikend, ko v Zavrč prihaja Maribor, op. a.) bo odigran v petkovem večernem terminu pod reflektorji. Športni park bo ponovno pokal po šivih, nedvomno pa si bo srečanje ogledalo največ ljudi do sedaj v 1. ligi. Ljubljančani so pred sezono ponovno veliko govorili, a vsaj do sedaj malo naredili. O boju za prvaka, ki ga sanjajo že nekaj let, ni ne duha ne sluha, trenerju Andreju Razdr-hu pa se že pošteno maje stolček. Mnogi poznavalci so prepričani, da bi bil morebitni poraz v Zavrču zanj usoden. Sicer pa sta pred kratkim zele-no-bele okrepila dva izkušena povratnika, Nikola Nikezic in Milan Andelkovic. Ta bi morala dvigniti nivo igre, čeprav tudi brez teh dveh nogometašev ljubljanski klub premore zavidanja vreden kader. Za Olimpijo med drugim igrajo Boban Jovic in Antonio Mlinar Delamea (pred leti sta uspešno igrala za Aluminij), Nik Omladič, Zajko Zeba in drugi. Težava zelo spremenljivih iger torej verjetno ni igralski kader, ampak zajec tiči kje drugje. Kje, bo morala ugotoviti stroka bežigrajskega kolektiva, v nasprotnem primeru bo predsednik Foto: Črtomir Goznik Od Dorisa Kelenca (Zavrč) trener in navijači pričakujejo največ. Ti so zaenkrat prava popestritev lige, zato lahko igrajo sproščeno in tudi preudarno, saj jim ni treba brezglavo napasti zmajev. Priložnosti, ki se bodo belim ponudile, bo treba realizirati, če pa bosta na mestu še obraba in predvsem sredina igrišča, potem bo nov uspeh za varovance Viktorja Trenevskega zelo blizu. Tudi zdravstveno stanje pred srečanjem z Ljubljančani je spodbudno, smolo je ima le Aleš Čeh, ki je na treningu obnovil poškodbo. Stanje pa je obetavnejše z Juretom Ma-tjašičem, bistveno boljše pa je tudi s Sandijem Čehom, ki je dobil udarec v rebra. Zaradi deset dni dolgega počitka je vprašljiv le Dino Kresinger, po prestani kazni zaradi kartonov pa se v ekipo vrača Dejan Kurbus. V kadru za srečanje je tudi zadnji prišlek, Aleš Majer. tp Izet Rastoder na klop ustoličil drugega stratega. Olimpiji, kamor se po odstopu direktorja Sanela Konjevica po nekaterih vesteh vrača Mile Ačimo- vic, šušlja pa se tudi o Nena-du Protegi, je torej srečanje z Zavrčem za biti ali ne biti, kar bi lahko bila voda na mlin domačinom. 1. SNL, 9. krog: Zavrč - Olimpija, petek, 13. 9., ob 20.00 v Zavrču V dveh tednih pet tekem Igralce Zavrča čaka v naslednjih dveh tednih hud ritem, saj jih po srečanju z Olimpijo čaka v sredo pokalno srečanje v Celju, že naslednji konec tedna pa v Zavrč prihaja Maribor. Sledi sredina prvenstvena preizkušnja v Celju, nato pa ponovno domača tekma s kranjskim Triglavom. V dveh tednih se Zavrču torej obeta kar pet tekem, od tega tri domače. Obenem je to povabilo številnim navijačem, da podprejo svoje moštvo, želje vodilnih mož pa so povezane tudi z rekordnim obiskom, ki ga v Zavrču ob morebitnem lepem vremenu pričakujejo na srečanju z Mariborom. Težkih preizkušenj v nadaljevanju se zaveda tudi Miha Kokol, bočni nogometaš, ki je na zadnjem srečanju v Kopru zadel za dragoceno točko: »Glede na to, da bomo v dveh tednih kar trikrat igrali doma in da je napovedano slabo vreme, pričakujem poleg težkih tekmecev tudi težko igrišče. Toda le-to nam je pomagalo na zadnji domači preizkušnji z Rudarjem in verjamem, da bo tako tudi vnaprej. Kar se pa tiče same tekme z Olimpijo, upam, da bo samo srečanje kakovostno, mi bomo v vsakem primeru igrali na zmago. Upam, da jo bomo dosegli skupaj z našo številčno in bučno publiko. Kot vedno bomo tudi tokrat pustili srce na igrišču; pričakujem, da bo to dovolj za tri točke.« Rokomet • Jeruzalem Ormož Na Hardek prihaja kandidat za prvaka Rokometaši Jeruzalema so v 1. krogu presenetili rokometno javnost z zmago nad Svi-šem, ki je pred tekmo veljal za absolutnega favorita. Spomnimo se, da so bili Dolenjci lani največje presenečenje lige. Ekipa trenerja Saše Prapotni-ka je v pripravljalnem obdobju odigrala le eno kakovostno tekmo, in to proti Varaždinu, ki so ga na Hardeku ugnali s 40:35. Predstava proti Svišu je bila še za korak kakovostnejša, predvsem v fazi igre v obrambi, kjer je ob pomoči soigralcev piko na i dodal vratar Boštjan Belec. Pohvaliti velja hrabro igro kadetskih reprezentantov Roka Cvetka in Miha Kolmančiča, ki sta več kot odlično spočila sta- rejše nosilce igre. To je bil dan, ko je ekipi uspevalo prav vse in igro fantov je bilo veselje gledati. Zmaga v Ivančni Gorici je že pozabljena, pred Ormožani pa ena izmed najlažjih tekem sezone, saj na Hardek prihaja Maribor, ki je poleg Gorenja in Celja eden izmed treh kandidatov za naslov državnih prvakov. Maribor je po lanskoletnem »le« 4. mestu v državnem prvenstvu tudi letos sestavil odlično ekipo. Ta je v 1. krogu le za las, s 26:25, ugnala Trimo. Vendar smo lahko prepričani, da bodo Trebanjci tudi letos uvrščeni takoj za triom G - C - M (Gorenje, Celje, Maribor), tako da takšen razplet na Taboru ni preveliko presene- »Z zmago proti Svišu smo si 'kupili' določen mir in zdaj nas čaka tekma proti Mariboru, kjer bomo dali priložnost vsem igralcem, ob tem pa v 1. polčasu uigravali ekipo za tekmo 3. kroga, ko gostujemo v Novem mestu. O Mariboru ni smiselno izgubljati besed, saj so kandidati za državnega prvaka in to pove vse. Povabil bi iskrene ljubitelje rokometa v soboto na Hardek, da s svojim navijanjem pomagajo našim mladim fantom, da odigrajo po svojih najboljših močeh,« je pred tekmo dejal trener Saša Prapotnik. čenje. Ljubitelji rokometa z ormoškega konca bodo tako v soboto zvečer lahko uživali v igri vijoličastih, za katere kot absolutne favorite šteje le zmaga. Vse kaj drugega skoraj ne pride v poštev, k temu pritrjuje tudi pripravljalna tekma pred dobrim mescem, ko je Maribor na Taboru Ormoža-ne ugnal s kar 38:17. Ormoški navijači bodo imeli priložnost pozdraviti kar pet bivših Jeru-zalemčkov: Gregorja Čudiča, Aljoša Štefaniča, Tadeja Soka, Gašperja Hrastnika in Nejca Žmavca. Tekma med Jeruzalemom in Mariborom se bo v soboto, 14. septembra, pričela ob 19. uri. uk 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 10. septembra 2013 Rokomet • 1. A SRL (ž) Povprečna starost ekipe 16,5 leta ... Nikoli v svoji bogati zgodovini ptujski ženski rokometni klub ni pričakoval nove sezone v taki negotovosti kot letos. Razlogi so znani in o njih smo v našem časopisu že na dolgo in široko pisali. V taki situaciji je uspeh že to, da bodo mlada dekleta v 1. ligi v sezoni sploh nastopila, čeprav je tudi to lahko dvorezen meč ... Tekmice pač ne bodo poznale milosti in že prvo srečanje z Zagorjem v petek bo dalo prve odgovore. Ptujska ekipa, ki naj bi v novi sezoni nastopila pod imenom ŽRK Tenzor DP Logik, bo v sezoni 2013/14 daleč najmlajša v ligi. Povprečna starost ekipe je le dobrih 16 let, kar se zdi naravnost neverjetno. Moštvo, ki ga bo vodil Marjan Valenko, sestavljajo igralke letnika 96, 97 in 98. In ravno tu se skriva največja težava. Sama liga se zdi letos precej močna in izenačena, v taki situaciji pa je nesmiselno pričakovati kakšno zmago ptujske vrste. Nasprotno, v težkih tekmah in verjetno visokih porazih bo treba pokazati tudi psihično stabilnost, kar pa za mlade igralke ne bo lahko. Zato v klubu apelirajo na starše, navijače in širšo javnost za strpnost in spodbudo na tekmah. Tako je tudi iluzorno pred igralke postaviti kakršne koli tekmovalne cilje. Morda bodo dekleta lahko parirala ekipi Naklega in novinkam iz Kopra, vse ostalo pa bo le nabiranje izkušenj. Odšle vse nosilke igre v lanski sezoni Ptujska ekipa je bila že v lanski sezoni med najmlajšimi in kadrovsko najbolj osiromašenimi v ligi, pred letošnjo sezono pa so klub zapustile prav vse nosilke. Tako je odšla dolgoletna prva violina Stella Mateša (Zelina, Hrvaška), sledile so Katja Bolcar, Nastja Prapotnik (obe Avstrija), Tea Močnik (Branik), Nina Zulič se je vrnila v Krim,Tina Tum-pej pa se je posvetila študiju. Edina okrepitev je perspektivna Asja Frangež, ki je prišla iz Rač. Sicer pa so tenzorke v teh pripravah odigrale štiri tekme, zabeležile pa so dve zmagi in dva poraza. Prvak bo Krim, sledijo Zagorje, Žalec in drugi Kljub temu da so se nekatere ekipe letos precej okrepile in da se v domače jate vrača vedno več igralk, kar naj bi prineslo višji nivo rokometa ali vsaj večjo izenačenost lige, pa je po drugi strani žalostno, da se še dober teden pred pričetkom prvenstva (tekma med Zagorjem in Ptujem bo zaradi igranja Zasavk v Srednjeevropski ligi odigrana predčasno že ta petek, op. a.) ne ve dokončno, koliko ekip bo v 1. ligi tudi dejansko nastopalo. Vprašljiv je predvsem nastop Olimpije, saj naj bi slavni ljubljanski klub neslavno propadel, toda po nekaterih informacijah zadeva še ni dokončna. Prvak bo tudi letos Krim, ki goji visoke ambicije tudi v Ligi prvakinj. Drugo mesto je verjetno rezervirano za Zagorje, nato pa sledi cel kup ekip, ki se bodo borile za mesta pod vrhom. Sem štejemo Žalec, Celje, Piran, Ajdovščino in Krko, preseneti pa lahko še kaka ekipa. Tadej Podvršek Foto: Črtomir Goznik Gordana Ziher bo kljub mladosti ena od nosilk igre prvoligaške ekipe iz Ptuja. Marjan Valenko, trener ŽRK Tenzor DP Logik: »Naša realnost je 2. liga, toda skupaj s straši smo se vendarle odločili za 1. ligo. To bo priložnost za mlajše domače igralke, da se dokažejo, obenem pa nabirajo izkušnje. Seveda pa se lahko v 1. ligi skriva past, kako bodo mlade punce reagirale po morebitnih zaporednih visokih porazih. Psihološko je pred nami zelo težka sezona, zato je o kakršnih koli ciljih nesmiselno govoriti. Apeliram na vodstvo kluba, starše in tudi javnost, da podprejo mlade punce, jim pomagajo s spodbujanjem, nikakor pa na njih naj ne vršijo še dodatnega pritiska. Kljub težkim razmeram sem se odločil ostati, kajti gre za ekipo, ki ima perspektivo, v 1. ligi smo sicer dve leti prehitro, toda dali bomo vse od sebe.« Gordana Žiher, rokometašica ŽRK Tenzor DP Logik: »Že na prvem srečanju bo zelo težko, saj je Zagorje odlična ekipa, ki bo kandidirala za vrh lestvice. Naša ekipa je zelo mlada, borile se bomo na vsakem srečanju, naše želje pa so, da si pridobimo predvsem izkušnje. Vemo, da bo obstati v ligi zelo težko, če ne že nemogoče, toda tudi sama bom dala vse od sebe, saj se želim pokazati v čim boljši luči.« Rokomet • Pokal Slovenije Drava se je poigravala z Ižanci Drava Ptuj - Mokerc Ig 41:24 (18:9) RK DRAVA PTUJ: Toš 3, Verde-nik, Požar 2, Bedenik, Bezjak 2, Maroh 10, Jerenec 1, Šulek, Sabo 1, Pukšič 6, Lesjak 5, Žuran 5, Kenda 3, Fridrih, Gerčar, Silovšek 3. Trener: Uroš Šerbec V sredo se je za rokometaše Drave iz Ptuja, ki bodo letos po dolgih letih ponovno igrali v 1. B-ligi, tudi uradno pričela sezona 2013/14. V 1/32 pokalnega tekmovanja so Ptujčani v dvorani Center pred kakšnimi 150 gledalci gostili ligaškega tekmeca, ekipo Mokerc-Iga. S pol moči so ga »odpihnili« z igrišča ter si tako priigrali uvrstitev v naslednji krog. Že v 6. minuti so gostje pri izidu 5:1 zahtevali minuto odmora, toda tudi po njem so dra-vaši delovali odlično: s trdno obrambo 6-0 so povsem onemogočali igralce iz osrednje Slovenije, vse to pa je omogočalo »lahke« zadetke. Gostje so do 17. minute zabili le 3 gole, domačini pa so se na navdušenje gledalcev z njimi poigravali. Šele v sredini prvega polčasa so do sape prišli tudi igralci Mokerc-Iga in nekoliki ublažili vodstvo Drave (13:7). Do konca prvega polčasa je ptuj- Foto: Črtomir Goznik Ptujski rokometaši so uspešno prebijali obrambo gostov iz Iga. ska ekipa spet vse postavila na svoje mesto in polčas dobila z 18:9. Tudi v nadaljevanje so domačini, ki so tokrat nastopili v belo-rdeči barvni kombinaciji, narekovali tempo. Gostje, ki so na Štajersko prispeli le z enajstimi rokometaši, so se že kmalu vdali v poraz. To je uvidel tudi domači strateg Uroš Šerbec, ki je na igrišče poslal tudi igralce, ki sicer igrajo manj, vendar so bili tudi ti v sredo za goste predobri in prehitri. V končnici, ko je bilo srečanje že zdavnaj odločeno, je tempo igre precej padel, domačini pa so bili z mislimi že pri naslednjih treningih, ker bodo odpravljali še zadnje napake pred začetkom prvenstva v 1. B-ligi, ki se prične naslednji konec tedna z domačo tekmo proti Loki 2012. tp Fotozapis Balta pri županu Peter Balta je na sprejemu ponosno kazal osvojene medalje. V poročni dvorani Mestne hiše je v sredo, 11. septembra, župan MO Ptuj Štefan Čelan sprejel Ptujčana Petra Balto, člana padalske sekcije Aero-kluba Ptuj in državnega repre-zentanta. Ta je na evropskem prvenstvu v padalskih skokih na cilj v avgustu v ruskem Čeboksariju postal dvakratni evropski prvak. Župan MO Ptuj se je ob tej priložnosti spomnil dogodka, ko je Peter Balta pred leti s padalom pristal na Mestnem trgu. »Še danes imam pred očmi sliko, kako si elegantno pristal na trgu pred Mestno hišo. Že takrat sem vedel, da kdor si to upa izvesti med številnimi zgradbami in žicami, temu bo sreča naklonjena tudi v tekmovalnem smislu. In res se je uresničilo.« Petru se je ob tej priložnosti zahvalil za promocijo Ptuja in Slovenije in mu predal malo statuo MO Ptuj. Peter Balta se je zahvalil za darilo in nanizal nekaj utrinkov s tekmovanja: »To je bilo moje prvo veliko tekmovanje v dresu državne reprezentance. Bil sem povsem miren, saj imam za seboj 20 let izkušenj. Te sem v Rusiji najbolje unovčil v odločilnih trenutkih, v 9. in 10. seriji, polfinalu in finalu, ko sem v zelo težkih vremenskih razmerah dvakrat dosko-čil natančno 'v nulo', v majhen 2-centimetrski krog. Vedno sem imel v mislih tudi Ptuj.« Predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec že dalj časa spremlja Petrove rezultate. »Dobro vem, koliko truda je Peter vložil v padalstvo, zato mu ob tej priložnosti še enkrat res iskreno čestitam. Posebej bi izpostavil to, da je Peter edini reprezentant iz štajerskega konca in da se je moral za vpoklic v reprezentanco res zelo potruditi in posebej dokazovati.« Na sprejemu sta bila prisotna tudi predstavnika Aero-kluba Ptuj, predsednik Albert Bene in Zlatko Čuš. Prvi je ob tej priložnosti povedal: »Petru čestitam v imenu kluba. Dokazal je, da se da tudi s skromnimi sredstvi dosegati velike rezultate. Ob tem bi izpostavil dolgoletno tradicijo AK Ptuj, ki bo naslednje leto praznoval 60 let obstoja. V tem času je bilo izšolanih 650 padalcev, 500 jadralnih in 350 motornih pilotov. Pri šolanju mladih padalcev se zelo trudi tudi Peter Bal-ta, ki se mu zahvaljujem tudi za ta njegov prispevek.« JM Tenis • TK Terme Ptuj ITF-turnir v Novem Sadu 16-letna Nina Potočnik je ta teden nastopala na močnem mladinskem ITF-turnirju 2. kategorije v Novem Sadu. V 1. krogu je z rezultatom 7:5, 7:6(5) ugnala 15-letno Britanko Maio Lumdsen. V 2. krogu jo je čakala visoka ovira v podobi 4. nosilke, Justine Mikul-skyte iz Litve. 17-letnica zaseda trenutno 72. mesto na mladinski lestvici ITF in je Nino premagala z rezultatom 6:1, 6:4. Med dvojicami je Nina igrala skupaj z Madžar-ko Bianko Bekefi. V četrtfinalu sta klonili proti Madžarkama Barzojevi in Csoregijevi (3. nosilki) - 3:6, 4:6. Turnir U-18 v Velenju Na igriščih ŠTK Velenje je prejšnji teden potekal 3. odprti turnir v kategoriji U-18. Na njem so v kvalifikacijah začeli svojo pot Sven Lah, Aleksej Goručan, Blaž Bezjak in Amadej Goručan. Preko dveh krogov se je v glavni turnir prebil le Amadej Goručan. Ta je odlično zaigral tudi v 1. krogu glavnega turnirja, kjer se je meril z 2. nosilcem, Primožem Vovkom (Stražišče). Amadej (letnik 1998) se ni ustrašil dve leti starejšega tekmeca, 8. na mladinski lestvici TZS, in ga je premagal v treh nizih, 3:6, 6:4, 6:3. Odmevna zmaga mu je pobrala preveč moči, da bi bil v 2. krogu sposoben pripraviti še eno presenečenje. Proti leto starejšemu Boru M. Schweigerju (Otočec) je osvojil prvi niz, nato pa je povsem popustil in osvojil le še eno igro: 6:4, 1:6, 0:6. RR U-12 v Celju Konec tedna je v Celju potekal round robin turnir za mlade igralce in igralke do 12. leta starosti. Na njem je s številčno ekipo sodeloval tudi ptujski teniški klub. Pri dekletih se je le Taja Lon-čarič s 1. mestom v svoji skupini uvrstila na A-turnir, Nika Strašek, Eva Magdalenc in Ana Paternost pa so zasedle 3. ali 4. mesta in si prislužile B-turnir. Pri fantih sta si nastop na A-turnirju zagotovila Blaž Vidovič in Jure Glodež, na B-turnirju pa Aleksander Gaiser, Žan Tomanič in Teo Benkovič. JM Finalni turnir U-12 bo konec tedna potekal na igriščih v Termah Ptuj, organizatorji pa skupno pričakujejo 120 tekmovalcev. V petek, 13. 9., bodo na sporedu kvalifikacije, od sobote do ponedeljka, 14. do 16. 9., pa bodo na sporedu dvoboji glavnega turnirja. petek • 13. septembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Padalstvo • Svetovni pokal V žepu še četrta zmaga Tekmovanje za svetovni padalski pokal so tokrat gostili Avstrijci v idiličnem mestecu Thalgau. Karavana se približuje h koncu, saj so minuli vikend padalci odskakali že predzadnjo tekmo v letošnjem nizu tekem. Po peti tekmi v nizu je to bila že četrta zmaga za slovensko reprezentanco, ekipo Elan. Tekma je bila zelo napeta, še posebej finalna serija. Elan je imel še pri sedmem skoku kar 8 cm prednosti pred večnimi rivali Italijani, zaradi nekoliko spodletelega zadnjega skoka pa so za hip celo trepetali za prvo stopničko. Z Italijani so dosegli enako število kazenskih centimetrov, a so imeli boljši rezultat med serijami. Tako so obdržali zlato, Italijani so se morali zadovoljiti s srebrom, bron pa so si zaslužili Čehi. Nekoliko manj zadovoljni so bili tokrat fantje iz ptujske ekipe, saj jim ni in ni šlo. Čeprav so bili v postavi Boris Janže-kovič, Gorazd Vindiš, Matej Svetovni pokal, skupni seštevekpred finalno tekmo v Švici: ekipno: 1. Elan (Slovenija) 1105 točk, 2. Italy National Team (Italija) 1065, 3. Dukla (Češka) 965 ...; posamezniki: 1. Luigi Conga (Italija) 283, 2. Cestmir Zitka (Češka) 274, 3. Stefan Wiesner (Nemčija) 230, 4. Se-nad Salkic (Slovenija) 226, 5. Peter Balta (Slovenija) 194 ... Kostanjevec, Matevž Cestnik in Aleksander Čuš preverjena ekipa prekaljenih mačkov, so se na koncu morali sprijazniti z nesrečnim 16. mestom. Padalce čaka le še šesta, finalna tekma v švicarskem Locarnu. Ekipa Elana ima res v žepu že štiri zmage, a mirni vendarle ne morejo biti, saj se najslabši rezultat ne bo upošteval, Italijani pa so našim fantom že ves čas nevarno blizu. V podobnem položaju je tudi najboljši ptujski padalec Peter Balta, sicer član slovenske reprezentance. Tokrat je med posamezniki pristal na odličnem 7. mestu, a švicarska natančnost brez napak se bo zahtevala tudi od njega, saj se mu nasmihajo stopničke v skupnem seštevku. V soboto na podleh-niškem jezeru O minuli tekmi in o teh, ki ji sledijo, ter da padalcem res nikoli ni dolgčas, govori tudi tale njegova izjava: »Zadovoljen sem z rezultatom reprezentance, saj so bili pogoji na tej tekmi res zelo zahtevni. Turbulenca in veter sta zahtevala svoje. Nekoliko manj pa smo zadovoljni v ptujskem taboru, saj je tokratna tekma za nas najslabša v sezoni. A kaj se hoče. Po napornih tekmah imamo zdaj to soboto rezervirano za klubsko tekmo, ki jo bomo izvedli na podlehniškem ribniku s skoki na vodo. Potem pa Švica.« Vesna Osterc Kegljanje Samozavestno v novo sezono Kegljači in kegljačice ptujske Drave Deta centra so v minuli sezoni dosegli zastavljene cilje. Oboji so treninge za novo sezono začeli v drugem tednu avgusta in želijo kar najbolj pripravljeni pričakati začetek prvenstva. Nova kegljaška sezona se s prvim tekmovalnim krogom v državnih ligah uradno začenja 14. septembra. Tako ženska kot moška ekipa Drave bosta v 1. krogu gostovali v Radencih. Ženska ekipa se po letu dni nastopanja in zmagoslavju v 2. ligi letos znova vrača v prvoli-gaško druščino, v 1. B ligo. Tokrat se Ptujčanke nadejajo bolj enakopravne borbe s tekmicami kot pred dvema sezonama, ko so svojo neizkušenost plačale s hitro vrnitvijo v nižji rang tekmovanja. Dekleta pravijo, da se novih starih nasprotnic ne bodo več bale, saj se zavedajo, da se lahko z malo več samozavesti in tudi kančkom sreče enakopravno kosajo z vsemi. Pri tem računajo, da bi morale letos tudi v 1. B ligi nekako unovčiti prednost domačega kegljišča, kot jim je to uspevalo preteklo sezono v 2. ligi. Prav zato vsi treningi ženske ekipe potekajo na kegljišču v Deta centru, da bi dekleta dobro naštudirala vse specifike domačega kegljišča, ki spada v rang težkih kegljišč, saj keglji ne padajo tako zlahka kot na nekaterih najnovejših kegljiščih. Ekipa v prestopnem roku ni doživela sprememb. Mlada Maja Pavlič, ki je v spomladanskem delu lanske sezone uspešno debitirala v ligaškem tekmovanju, bo letos dobila še več priložnosti za igro, tako da bo svoj nesporni talent lahko kalila tudi v močnejši ligi. Cilj ekipe je obstanek v ligi, za višje cilje bi potrebovala vsaj dve okrepitvi, teh pa z omejenim proračunom ni moč dobiti. Vodja ekipe ostaja Nada Fridl. Moška ekipa se je okrepila z enim igralcem: še tretjič bo dres Drave oblekel Janez Podgoršek, ki je bil zadnji dve sezoni član tretjeligaša De Veste iz Maribora. Janez je sicer tudi član ekipe oziroma krožka iz Podlehnika in tudi zmagovalec lanskega prvenstva MO Ptuj na 120 lučajev med posamezniki, z ekipo Podlehnik I. pa tudi zmagovalec borbenih iger 2013. Ekipa Drave je z njegovo vrnitvijo precej močnejša kot v pretekli sezoni, tako da je uvrstitev v sredino lestvice povsem realen cilj. Vodja ekipe bo tudi v novi sezoni Pavle Ilic Druga moška ekipa Drave bo letos nastopala v 2. ligi OTS Maribor, kjer ekipe nastopajo s po štirimi igralci, igra pa ne poteka na sete, temveč samo na število podrtih kegljev. Lanska konkurenca v 1. OTS ligi je bila za mlado ekipo Drave očitno premočan zalogaj, zato letošnja vrnitev v osnovno keglja-ško ligo. Upamo, da bodo mladi igralci letos nastopili bolj pogumno in samozavestno ter tako dosegli želeni napredek v igri, ki bi jih pomaknil bližje prvi ekipi. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. SNL Zaradi »črnih« petih minut ostali brez zmage Sampion -Aluminij 2:2 (0:1) STRELCI: 0.1 Drevenšek (37., z 11 m), 1:1 Kovač (55., z 11 m), 2:1 Čretnik (59.), 2:2 Vaš (79) ŠAMPION: M. Čretnik, Spli-chal, Škoflek, Goropevšek, Horvat, Rižner (od 46. Džafe-rovič), G. Čretnik, Kovač (od 84. Gliha), Šmigoc, Srnec, Ilic (od 74. Okuyama). Trener: Janez Žilnik ALUMINIJ: Murko, Topo-lovec, Kovačevič, Lonzarič, Medved, Drevenšek, Bloudek (od 76. Kurež), Petek (od 58. Vaš), Letonja, Jovanovič (od 58. Osmanaj), Grezda. Trener: Ante Šimundža. Ker so v preteklih dneh poleg dvorane Zlatorog v Celju tudi sosednjo Areno Petrol zavzeli košarkarji (parkirišča, sla-čilnice ...), so igralci Šampiona gostili Kidričane v Slovenskih Konjicah. Kljub razmočenemu igrišču so imeli igralci obeh ekip solidne pogoje za igro. Trener Aluminija Ante Šimun-dža je tudi tokrat precej spremenil začetno enajsterico. »Če v prejšnjih tekmah s katerim igralcem nisem zadovoljen, potem ga menjam. Vsak ima dovolj kredita', lahko ima slab dan, vendar mora pokazati željo. Na treningih vsi delajo dobro, za začetno enajsterico pa je treba to delo potrditi na igrišču z dobro igro. Sam bi bil najbolj srečen, če bi imel 11 igralcev, ki bi bili konstantno v odlični formi, a v ekipi normalno prihaja do oscilacij,« je pojasnil strateg Aluminija. Prvič se je v postavi znašel mladi, šele 18-letni Eros Grezda, ki sicer pridno dosega zadetke za mladinsko ekipo. Kidričani so odlično pričeli srečanje in si že v 3. minuti 2. SNL ZAOSTALI SREČANJI 5. KROGA: Šamplon - Aluminij 2:2 (0:1), Krško - Šmartno 1928 4:3 (2:0) 1. k. radomlje 5 4 0 1 15:4 12 2. roltek dob 5 4 0 1 9:7 12 3. šmartn0 1928 5 3 0 2 0:6 9 4. aluminij 5 2 2 1 7:5 8 5. šenčur 5 2 1 2 13:11 7 6. ah mas tech 5 2 1 2 8:10 7 7. krško 5 2 1 2 9:8 7 8. farmt. veržej 5 2 0 3 8:15 6 9. šampion 5 1 1 3 11:15 3 10. bela krajina 5 0 0 5 3:11 0 Ante Šimundža, trener Aluminija: »Neodločen rezultat je za nas neugoden, saj smo bili celotno srečanje boljši tekmec. Zmago smo izgubili v petih »črnih minutah«, ko smo bili kaznovani z dvema prejetima zadetkoma. Glede pristopa in angažiranosti fantov nimam pripomb, le učinkovitost je močno šepala. Imeli smo kopico priložnosti, manjkala je le koncentracija v samem zaključku ali tudi kanček sreče.« Mitja Kovačevič, Aluminij: »Imeli smo ogromno priložnosti, preveč. To se nam ponavlja že nekaj srečanj, tekmeci pa to kaznujejo in iz dveh priložnosti dvakrat zadenejo. Pomanjkanje koncentracije v obrambi nas stane 'lahkih' prejetih golov, v napadu pa zapravljenih priložnosti. Enostavno moramo popraviti koncentracijo, to je naš največji problem.« Janez Žilnik, trener Šampiona: »Rezultat je za nas zelo ugoden, čeprav je po drugi strani res, da smo v 75. minuti še vodili 2:1. Aluminij je bil sicer boljši tekmec, imel je več izrazitih priložnosti in bi po prikazanem lahko zmagal. Mi smo dobro izpeljali nekaj nasprotnih napadov, na koncu pa smo zadovoljni z izkupičkom.« Foto: Črtomir Goznik Marko Drevenšek (Aluminij) je bil na tekmi s Šampionom med boljšimi igralci svoje ekipe. po akciji Jovanoviča, Petka in Grezde pripravili dobro priložnost, a je mladi napadalec iz obrata streljal preveč po sredini gola. Tudi v nadaljevanju so bili gostje aktivnejši tekmec, poskušali so igrati svojo prepoznavno igro kratkih podaj. Takšna igra se jim je obrestovala v 36. minuti, ko je Grezda prestregel podajo branilcev Šampiona, preigral Srneca, ta pa ga je nepravilno zaustavil. Sodnik Darko Čeferin je takoj pokazal na belo točko, iz katere je bil uspešen Marko Dre-venšek - 0:1. V 41. minuti bi lahko Čeferin po prekršku nad Letonjem »ponovil vajo« iz 36. minute, a se ni odločil za najstrožjo kazen. V 49. minuti so Celjani prvič na srečanju neposredno streljali proti golu Tomaža Murka, pet minut kasneje pa so že izenačili. Obramba Aluminija je slabo posredovala na robu kazenskega prostora, Kovač je žogo povedel desno od gola, a je Medvedu spodrsnilo in je v padcu podrl celjskega igralca. Sodnik Čeferin je dosodil 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel Kovač sam - 1:1. Kidri-čani si še niso povsem opomogli od šoka, ko je že bilo 2:1. Škoflek je prodrl mimo Medveda na levi strani, podal žogo močno v sredino, tam pa jo je Murko le kratko odbil na noge Gregorja Čretnika, ki jo je poslal v mrežo. Ante Šimundža je hitro opravil dve menjavi (prvič je v dresu Aluminija zaigral Lindon Osmanaj), kar je pomenilo popoln napad proti vratom Matica Čretnika. Priložnosti so se vrstile (Grezda v 63. in 74., strela Drevenška in Vaša v 68., Osmanaj v 70. in 72. minuti ...). V 79. minuti so zaporedni napadi le obrodili sadove: po dobri podaji Letonje na rob kazenskega prostora je Osmanaj s peto podal do Vaša, ta pa je nemudoma sprožil in zadel gol - 2:2. V 2. polčasu je odlično igral Rok Letonja (slabše v prvem), ki je poleg Drevenška začel največ napadov Aluminija. Ti so se vrstili neprenehoma, domačini pa so poskušali presenetiti iz nasprotnih napadov. V zadnjih desetih minutah tekme je kakšnih 200 gledalcev videlo pravi festival zgrešenih priložnosti Aluminija. Gostje so kar tekmovali med seboj, kateri bo za- pravil lepšo (Kurež, Osmanaj, Grezda, Vaš ...). V 87. minuti je Osmanaj podal s strani, Letonja je žogo s kakšnih treh metrov preusmeril proti golu, a se je odbila od vratnice, potovala po celotni golovi črti, dokler je ni vratar Čretnik vendarle ujel. V 90. minuti bi lahko junak srečanja postal Osmanaj: po podaji Vaša je stekel sam proti vratarju, a mu je ta zaključni strel ubranil. V sodnikovem podaljšku je Osmanaj znova odlično podal s strani, a Kurež z nekaj metrov ni uspel žoge potisniti v gol ... Junak na celjski strani je bil nedvomno vratar Matic Čretnik, medtem ko Kidriča-nom ne preostane drugega, kot da jezo v soboto »stresejo« nad Ankaranom, kjer gostujejo pri ekipi AH Mas Tech ... Jože Mohorič Namizni tenis • 1. SNTL (m) Maribor in Mengeš brez težav REZULTATI 1. KROGA: Zavarovalnica Maribor - Ptuj 5:0, Krka -Mengeš 5:2, Tempo Velenje - Olim-pija 5:3, Kema Puconci I - Kema Puconci II 5:0. Srečanje Ilirija - Iskra Letrika je bilo preloženo. V soboto se je pričelo tekmovanje v 1. slovenski namiznote-niški ligi, kjer Ptujčani letos nastopajo z zelo pomlajeno ekipo. V njej so Sašo Malovič, Jernej Masten Toplak (oba sta letnik 2000) in Marsel Šegula (letnik 2001). V tekmi 1. kroga so v soboto gostovali pri državnih podpr-vakih, za katere je nastopal tudi Matic Slodej (Gregor Zafoštnik tokrat ni nastopal), še v lanski sezoni član Ptuja. Mariborčani so vseh pet dvobojev zanesljivo dobili brez izgubljenega niza. Ptujčani so vnaprej odigrali tudi tekmo 2. kroga proti ekipi Mengša. Tudi v tem primeru so bili tekmeci iz Mengša uspešnejši. 1. krog: ZM - Ptuj 5:0 Črepnjak - Šegula 3:0, Plohl - Malovič 3:0, Slodej - Masten Toplak 3:0, Plohl - Šegula 3:0, Črepnjak - Masten Toplak 3:0 2. krog: Mengeš - Ptuj 5:0 Avbelj - Šegula 3:0, Jazbič -Ma-lovič 3:0, Orešnik - Masten Toplak 3:0, Jazbič -Šegula 3:0, Avbelj -Masten Toplak 3:0. JM Foto: Črtomir Goznik Marsel Šegula (NTK Ptuj) Prvi mladinski odprti turnir V Tržiču je v organizaciji NTK Križe v nedeljo, 8. 9., potekal prvi letošnji odprti turnir za mladince. Na njem je med 45 fanti in 36 dekleti nastopila petčlanska ekipa NTK Ptuj. Pri fantih je Marsel Šegula končal tekmovanje v skupini, v glavni turnir najboljših 24 pa se je z dvema zmagama prebil Jernej Masten Toplak. Tam ga je v 1. krogu ugnal Lovro Jemec iz Škofje Loke. Kljub temu je uvrstitev od 17. do 24. mesta za Jerneja lep uspeh v mladinski konkurenci. Pri dekletih sta Katja Krajnc (1. zmaga, 2 poraza) in Maša Harkai (3 porazi) končali tekmovanje v skupinah, v glavni turnir pa se je uvrstila Anja Bezjak. Po porazu s Tamaro Pavčnik (Hrastnik) je tekmovanje končala na 9. do 19. mestu. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 13. septembra 2013 Nogomet • Prijateljska tekma Velik interes za gostovanje državnih prvakov 1 A AVTO GERECJA VAS -MARIBOR 1:7 (0:3) STRELCI: 0:1 Mendy (21.), 0:2 Cvijanovic (25.), 0:3 Mendy (43.), 1:3 Krajnc (50.), 1:4 Fajic (55.), 1:5 Dodlek (63.), 1:6 Fajic (85.), 1:7 Ceppelini (89.) 1 A AVTO GEREČJA VAS: Gavrič, Lončarič, Gabrovec, Strel, Lešnik, Rozman, Horvat, Kokot, D. Hertiš, Brodnjak, A. Šešo. Igrali so še: Šer-doner, Vrečar, N. Šešo, Leben, M. Hertiš, Hojnik, Krajnc. Trener: Sve-tozar Kaisersberger. MARIBOR: Pridigar, Potokar (od 46. Mevlja), Rajčevic, Arghus (od 62. Kek), Viler, Dodlek, Cvijanovic (od 62. Ceppelini), Mejač, Bohar (od 68. Sirk), Mendy (od 46. Ploj), Tavares (od 46. Fajic). Trener: Ante Čačic. Gostovanja večkratnih državnih in pokalnih slovenskih prvakov iz Maribora so vedno zanimiva in tako je bilo tudi tokrat v Gerečji vasi. Svoj delež je prispevalo tudi lepo vreme in ob igrišču se je zbralo blizu 400 ljubiteljev nogometa. Gostje iz Maribora so nastopili z vsemi najboljšimi igralci, manjkali so le reprezentanti (Milec, Han-danovic, Mertelj, Filipovic) in poškodovani Dejan Mezga. V Foto: Črtomir Goznik Državni prvaki iz Maribora so tudi v Gerečji vasi v prijateljski tekmi dokazali svojo moč. dresu Maribora je prvič nastopil novi igralec, Urugvajec Ceppelini, ki se je tudi vpisal med strelce. Domačini so dobro igrali vse do dvajsete minute, ko so gostje dosegli prvi zade- Kolesarstvo • KK PP Ni konca tedna brez zmage Luka Sagadina Da je v nogah kljub dolgi sezoni ostalo še dovolj »dinamita«, so mladi ptujski kolesarji dokazali tudi prejšnjo nedeljo, 8. 9., ko so dirkali v Lenartu. Tam je domači kolesarski klub TBP Lenart organiziral dirko z imenom Pokal Mr. Bo 2013. Gre za kriterijsko dirko, ki je štela za Pokal Alpe-Adria, na njej pa so svoje kakovosti pokazali tudi »perutninarji«. V kategoriji dečkov A si je konkurenco suvereno podredil sijajni Luka Sagadin in tudi sicer je bila sama dirka med najuspešnejšim v letošnji sezoni. Dirka v Slovenskih goricah je bila kriterijska, kar pomeni, da prvi štirje tekmovalci v posameznem Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 6. KROGA: Ilirija - Aluminij 1:2, Rudar Velenje -Bravo 1:0, Celje - Šampion 3:1, NOGA Triglav - NŠ R. Koren Dravograd 9:0, Krka - Olimpija 1:1, Interblock - HIT Gorica 2:1, Koper - Jadran Dekani 6:1, Domžale -Maribor Branik 0:1 1. koper 6 4 1 1 27:8 13 2. olimpija 6 4 1 1 10:5 13 3. maribor branik 6 4 0 2 22:6 12 4. hit gorica 5 4 0 1 11:5 12 5. ilirija 6 3 2 1 12:7 11 6. interblock 5 3 2 0 10:5 11 7. aluminij 6 3 1 2 8:9 10 8. rudar velenje 6 3 0 3 9:12 9 9. noga triglav 5 2 1 2 18:7 7 10. nš r. koren 6 2 1 3 11:22 7 11. domžale 4 2 0 2 6:3 6 12. krka 6 1 3 2 6:11 6 13. jadran dekani 6 1 1 4 10:19 4 14. celje 5 1 0 4 5:15 3 15. bravo 6 1 0 5 4:11 3 16. šampion 6 0 1 5 5:20 1 1. olimpija 6 5 1 0 16:1 16 2. koper 6 4 1 1 16:6 13 3. celje 5 4 1 0 11:2 13 4. aluminij 6 4 1 1 9:7 13 5. rudar velenje 6 4 0 2 14:7 12 6. domžale 5 4 0 1 8:2 12 7. noga triglav 5 3 2 0 9:3 11 8. hit gorica 5 3 0 3 8:10 9 9. krka 6 2 2 2 10:9 8 10. bravo 6 2 0 4 7:7 6 11. ilirija 6 2 0 4 6:9 6 12. jadran dekani 6 1 2 3 5:13 5 13. maribor bran. 6 1 1 4 6:9 4 14. interblock 6 0 2 4 5:13 2 15. nš r.koren 6 0 1 5 5:21 1 16. šampion 6 0 0 6 5:22 0 ILIRIJA - ALUMINIJ 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Grezda (69.), 1:1 Lesar (70.), 1:2 Pintarič (89.) 1. SKL REZULTATI 6. KROGA: Ilirija - Aluminij 1:2, Rudar Velenje - tek preko Francoza Mendya. Do odhoda na odmor so gostje še dvakrat premagali domačega vratarja. Domači nogometaši so igrali borbeno in to se jim je tudi izplačalo, saj je v 50. minu- ti po lepem strelu z leve strani zadel Sergej Krajnc. Do konca tekme so nogometašem Gere-čje vasi nekoliko pošle moči in gostje so zadeli še štirikrat. Danilo Klajnšek točkovnem sprintu dobijo 1, 2, 3 ali 5 točk, točkoval pa se je vsak drugi krog. Sam krog je bil sicer dolg 1 km. Dečki C so morali pre-kolesariti 8 krogov, s katerimi sta odlično opravila Tilen Krepek, ki je osvojil 5. mesto, in Aljaž Ljubec, ki je bil na koncu 8. Dveh tekmovalcev med najboljšo deseterico v tej kategoriji ptujski klub letos še ni imel. Še boljše so se Ptujčani odrezali v kategoriji dečkov B, kjer je Marko Hozjan stopil na zmagovalni oder, saj je bil 3., takoj za njim pa se je uvrstil Nace Malovič (na fotografiji desno), ki je bil na dirki, dolgi 10 krogov, odličen 4. Pričakovano se je razpletla dirka v najvišji starostni kategoriji med dečki, saj je Luka Sagadin ponovno prehitel tekmece, zbral kar 20 točk in brez pretiranega naprezanja suvereno slavil na 14 km dolgi progi. Žan Ljubec je bil 14. Pri mlajših mla- dincih, ki so prevozili 16 krogov, je bil Aleš Korpar 10, na 14. mesto pa se je uvrstil Tim Roškar. V Lenartu so tekmovali tudi starejši mladinci ptujskega kluba, najboljšo uvrstitev na 18 km dolgi progi pa je dosegel Mitja Mohorko, ki je bil 9. Matic Širec je bil 12., Alen Plajnšek pa 13. Sicer pa so misli mladih kolesarjev KK Perutnina Ptuj že usmerjene naprej, saj se bodo po kakovostnem treningu čez teden že v soboto podali v Osrednjo Slovenijo, kjer bo na sporedu 2. VN Vodic. tp Bravo 2:1, Celje - Šampion 3:1, NOGA Triglav - NŠ R. Koren Dravograd 3:1, Krka - Olimpija 1:1, Interblock - HIT Gorica 1:2, Koper - Jadran Dekani 2:1, Domžale -Maribor Branik 1:0 Šampion - Nissan Ferk Jarenina 4:0, Dravinja - Krško 0:2, Maribor Branik - Žalec 12:0 1. maribor branik 7 2. krško 3. nš r. koren 7 0 0 43:1 21 7 7 0 0 34:2 21 7 6 0 1 25:8 18 4. farmt. verzej 7 5 0 2 31:8 15 6 5 0 1 24:6 15 7 5 0 2 19:9 15 7 3 1 3 7:11 10 5. a 6. šampion 7. pobreZje 8. celje 7 3 0 4 19:16 9. kor. prevalje 7 3 0 4 16:14 10. dravinja 8:14 ILIRIJA - ALUMINIJ 1:2 (1:2) STRELCI: 1:0 Škerl (18.), 1:1 Petrovič (24. z 11 m), 1:2 Bohak (26.) LIGA U-15 REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Korotan Prevalje 4:2, NŠ R. Koren Dravograd - NŠ Poli Drava 6:1, Pobrežje - Kovinar Tezno 2:0, Farmtech Veržej - Celje 3:2. AHA EMMI Bistrica -Rudar Velenje 0:4. 6 2 13 11. rudar velenje 5 2 0 3 9:8 12. žalec 7 115 4:42 13. kovinar tezno 7 1 0 6 7:28 3 14. ferk jarenina 6 0 15 1:18 1 15. poli drava ptuj 6 0 1 5 3:24 1 16. a. e. bistrica 7 0 1 6 3:43 1 ALUMINIJ - KOROTAN 4:2 (3:1) STRELCI: 1:0 Milič (12.), 1:1 Turkuš (21.), 2:1 Ovčar (32.), 3:1 Milič (35.), 3:2 Krajcar (45.), 4:2 Habjanič (52.) NŠ R. KOREN DRAVOGRAD -NŠ POLI DRAVA 6:1 (5:0) STRELCI: 1:0 Helbl (18.), 2:0 Helbl (21.), 3:0 Kitek (27.), 4:0 Žugelj (29.), 5:0 Žugelj (34.), 6:0 Krivonog (53.), 6:1 Fric (69.) DEKLETA U-17 REZULTATI 3. KROGA: MSM Ptuj 3 3 0 0 28:1 9 3 3 0 0 20:4 9 3 2 0 1 10:4 6 3 2 0 1 5:2 6 3 2 0 1 11:9 6 3 2 0 1 7:9 6 3 0 1 2 1:13 1 3 0 1 2 1:18 1 3 0 0 3 0:8 0 3 0 0 3 4:18 0 - Krim 0:2 (0:1), Teleing Pomurje Beltinci - Maribor 7:1 (2:0), Radomlje - Ajdovščina 7:1 (5:1), Jev-nica - Velesovo 0:8 (0:3), Rudar Škale - Krka 2:1 (0:0) 1. pomurje beltin. 3 2. rudar škale 3. radomlje 4. krim 5. velesovo 6. maribor 7. krka 8. jevnica 9. msm ptuj 10. ajdovščina DEKLICE U-15 REZULTATI 1. KROGA: MSM Ptuj - Radlje ob Dravi 4:0, Radlje ob Dravi - Teleing Pomurje Beltinci 0:6, Teleing Pomurje Beltinci -MSM Ptuj 1:1, Maribor - Radlje ob Dravi 8:1. 1. pomurje belt. 2 110 7:1 4 2. msm ptuj 2 1 1 0 5:1 4 3. maribor 1 1 0 0 8:1 3 4. radlje ob dravi 3 0 0 3 1:18 1 MSM PTUJ: Lara Žiher, Vanesa Furjan, Ana Majerič, Rika Herga, Vita Žolek, Špela Pernek, Nika Ču-ček, Nika Fijan, Saša Mlakar, Ana Dobrikovič. Trener: Miran Zorčič. Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 9. KROGA - PETEK ob 20.00: Zavrč - Olimpija; SOBOTA ob 17.30: Domžale - Maribor; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Luka Koper; SOBOTA ob 20.00: Gorica - Celje; NEDELJA ob 16.00 Triglav - Krka. 2. SNL PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: AH Mas Tech - Aluminij, Rol-tek Dob - Šampion, Farmtech Veržej - Krško; NEDELJA ob 16.00: Šmartno 1928 - Šenčur, Bela krajina - Kalcer Radomlje. 3. SNL - VZHOD PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Avto Rajh Ljutomer - Fosilum Šentjur, AHA EMMI Bistrica - Rakičan, Šmarje pri Jelšah - Grad, Nafta 1903 - Čarda Martjanci, Dravinja Kostroj - Avto Škafar Beltinci; NEDELJA ob 16.30: Odranci - Malečnik, Tromejnik G Sukič - NŠ Drava Ptuj SUPER LIGA PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Boč Poljčane - Apače, 1 A avto Gerečja vas - Videm, Hajdina - Središče; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - Podvinci Betonarna Kuhar, Carrera Optyl Ormož - Stojnci 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Podvinci DS Galun - Rogozni-ca, Dornava Vrtnarstvo Kovačev - Skorba; NEDELJA ob 14.00: Tržec - Gorišnica; NEDELJA ob 16.00: Cirkulane - Leskovec 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Podlehnik, Zgornja Polskava -Majšperk; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Pragersko 75; NEDELJA ob 16.00: Grajena - Slovenja vas, Makole - Oplotnica. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.00: Dornava - Apače, Majšperk -Zgornja Polskava, Videm - Skorba VETERANI 40 ZAHOD PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.00: Pragersko - Zgornja Polskava, Podlehnik - Lovrenc VETERANI 40 - VZHOD PARI 2. KROGA: Leskovec - Ormož, Markovci - Podvinci, Tržec -Gorišnica 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 7. KROG - SOBOTA ob 16.30: Aluminij - NOGA Triglav 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 7. KROG - SOBOTA ob 14.30: Aluminij - NOGA Triglav LIGA U-15 PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 11.00: NŠ Poli Drava - Aluminij DEKLETA U-17 4. KROG - SOBOTA ob 16.00: Radomlje - MSM Drava Rokomet • 1. A SRL (m) 2. KROG - SOBOTA ob 19.00: Jeruzalem Ormož - Branik Maribor Kegljanje • 1. B SKL (ž) 1. KROG - SOBOTA ob 18.00: Radenska - Drava Deta Center Ptuj 3. SKL - VZHOD (m) 1. KROG - SOBOTA ob 10.00: Radenska - Drava Nogomet • SiOL POKAL Na Ptuju zadnji turnir predtekmovanja V soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra, bo pred Mercator centrom Ptuj Supermesto na Ptuju potekal še zadnji predtekmovalni turnir vseslovenskega tekmovanja v malem nogometu, SiOL POKAL. Turnir bo najbogatejši doslej, saj bodo na njem nastopile ekipe iz Ptuja, Murske Sobote in okolice. Namesto običajnih 16 ekip se bo na Ptuju merilo do 24 ekip, dve najboljši pa si bosta prislužili mesto na septembrskem finalnem turnirju v Ljubljani. Tam se bosta z drugimi najboljšimi ekipami iz Slovenije potegovali za potovanje na finale UEFA Lige prvakov 2014 v Lizbono - za vse člane ekipe! Turnirja se bo udeležil tudi Marinko Galič, ambasador SiOL POKALA. Ob tekmovalnem delu prinaša turnir številne zanimive spremljevalne dogodke: nagradne igre za obiskovalce, revijalno tekmo medijskih zvezd, tekmovalce pa bo v boju za zmago bodril tudi DJ. Dodatne informacije najdete na www.siolpokal.si. Bovling • Podjetniška liga V ponedeljek se bo pričela nova, že 14. sezona ptujske podjetniške lige. Naslov prvaka bo branila ekipa Saška bar, ki je v spomladanski ligi 2013 slavila pred VGP Drava in MO Ptuj. Pari 1. kroga (ponedeljek, 16. 9., ob 17.30): MP Ptuj, d. o. o. - Tames, Čisto mesto Ptuj - Mestna občina Ptuj; ob 20.00: Talum -SKEI Ptuj, Gostišče Iršič - Boxmark Team, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj, Saška bar - Elektro Maribor. Prosta bo ekipa DaMoSS. DK, JM petek • 13. septembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 15 Kajak sprint • Državno prvenstvo na Ptuju Vidovič prvak četrtič zapored Foto: Črtomir Goznik Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) Kajak sprint se v Sloveniji vztrajno razvija. To je razvidno skozi številke udeležencev državnega prvenstva, saj je bilo minuli vikend na startu tekmovanja prijavljenih rekordnih 180 veslačev iz 12 klubov in društev (od cicibanov do veteranov). Iz leta v leto napredujejo tudi organizatorji, BD Ranca Ptuj, ki so v dveh dneh opravili kar 79 startov. Prvi dan tekmovanja so bile na sporedu preizkušnje na 1000 m dolgi progi. Glavna pozornost tekmovanja je bila usmerjena v člansko kategorijo, kjer sta tako pri ženskah kot tudi pri moških pokazala svojo premoč glavna favorita, Špela Ponomarenko Janic (KKK Žusterna) in Jošt Zakrajšek (KKK Tacen). Zelo pozitivno je presenetil najboljši domači kajak sprinter Tilen Vidovič, ki se je po dolgem času odločil, da bo v najdaljši razdalji nastopil med člani in je bil na koncu zelo dober tretji. Drugi dan tekmovanja je bil na sporedu še bolj zgoščen program, saj sta bili na sporedu tekmi na 200 in 500 m dolgi progi. Na umetnem jezeru reke Drave sta na 500 metrov ponovno prva prišla v cilj Špela Ponomarenko Janic in Jošt Zakrajšek. Vidovič je izpustil člansko preizkušnjo na 500 metrov, medtem ko je članica ptujskega društva Tina Kobale še enkrat več pokazala svoj napredek in je osvojila 3. mesto. Je pa najboljši ptujski kajakaš drugi dan tekmovanja osvojil dva naslova državnega prvaka pri članih do 23. leta starosti, saj je bil prvi tako na 500 kot tudi na 200 metrov. Slednja disciplina je njegova specialnost in to je dokazal tudi v velikem finalu članske tekme na 200 metrov. Kljub slabemu startu je napredoval iz zavesljaja v zavesljaj in je tik pred koncem prehitel Maksa Frančeškina. Tako je Tilen Vi-dovič postavil novi mejnik, saj je četrtič zapored postal državni članski prvak na 200-metr-ski razdalji. Po tem uspehu je povedal: »Seveda je zelo lepo četrtič zapored zmagati. Želel sem postaviti nek nov mejnik in to mi je tudi uspelo. Moram priznati, da sem se moral za ta uspeh zares potruditi.« Kljub manjšemu številu treningov, ki jih je opravil zaradi študijskih obveznosti, je Tilen še enkrat več dokazal, da je v Sloveniji na 200-metrski progi praktično nepremagljiv. Tina Kobale je prvi dan tekmovanja v K-2 skupaj s Špelo Ponomarenko Janic (ta je bila daleč najuspešnejša tekmovalka državnega prvenstva, op. a.) osvojila srebro na 1000 m dolgi progi. Najboljša predstavnika BD Ranca Ptuj sta priveslala do medalj, medtem ko so v mlajših selekcijah do cilja uspešno priveslali naslednji ptujski tekmovalci: Nejc Meke, Renato Mohorko, Blaž Šegula, Uroš Šmon in Vito Ljubec. Ti trenirajo pod vodstvom Harisa Hrenka in z dobrim delom bodo kmalu tudi v samem vrhu slovenskega kajak sprinta. Po končanem tekmovanju je predsednik BD Ranca Ptuj Emil Me-sarič dejal: »Število udeležencev tekmovanja na Ptuju kaže, da ima kajak sprint perspektivo, saj se mladi vedno bolj množično odločajo, da se bodo ukvarjali s tem športom. Samo tekmovanje je iz organizacijskega vidika dobro uspelo, mi pa smo še prav posebej veseli, da je našemu Tilnu Vidoviču uspelo, da je četrtič postal državni prvak. Ob njem je bila zelo dobra tudi Tina Kobale, medtem ko so si naši najmlajši pridobili kar nekaj novih izkušenj.« David Breznik NASLEDNJI TURNIR: 14. in 15. september Mercator center Ptuj Supermesto Več na siolpokal.si! Atletika • Mali maraton Najhitrejša Janjatovič in Pliberškova Udeleženci letošnjega Ptujskega maratona so prišli iz Filipinov, Litve, Hrvaške in Slovenije. Tekaški klub Maraton in Terme Ptuj sta v nedeljo izvedla 22. Ptujski mali maraton. Gre za tradicionalno tekaško prireditev, na kateri se vsako leto zbere veliko otrok, rekreativnih tekačev in tudi nekaj tekmovalcev. Letošnji statistični kazalci so bili solidni, saj je bilo na vseh startih 280 udeležencev, ki so prišli iz Filipinov, Litve, Hrvaške in Slovenije. Start in cilj krožne proge malega maratona je bil v Termah Ptuj, medtem ko je bila letošnja novost ta, da so udeleženci tekli tudi skozi ptujski Mestni stadion. Na startu teka na 21 km se je zbralo 94 moških in 30 žensk. Najhitreje je v prijetnem sončnem vremenu ne preveč zahtevno progo pretekel Mirko Janjatovič, ki je zmagal s časom 1,17.02 ure (rekord ptujskega maratona ima Mirko Vin-diš s časom 1,05.45, ki pa ga je dosegel na nekoliko drugačni progi, op. a.). Za njim sta prišla v cilj Boris Rožič in Dejan Povoden. V ženski konkurenci je bila s časom 1,35.34 najhitrejša Barbara Pliberšek, za njo sta zaostali Valentina Županič in Maja Peperko. Posebne pozornosti je bila v teku na 21 km deležna 79-letna Kazimira Lužnik, ki je progo premagala v dobrih treh urah in si je prislužila posebne čestitke. Organizatorji so izvedli tudi tek na 8 km, ki je bil po pričakovanjih tudi bolj izenačen. Zmagala sta Anita Jesih in Matej Jeza. Pred obema omenjenima tekoma so bili na sporedu teki za otroke na 400, 600, 800, 1000 in 1200 metrov, v katerih so bili zmagovalci prav vsi. Enako pa velja za vse udeležence 22. Ptujskega malega maratona, ki so v svojem tempu pretekli katerokoli izmed prog. Predsednik TK Maraton Rado Ačimovič je po tekmovanju povedal: »Vreme nam je odlično služilo, na startu je bilo veliko tekmovalcev, proga je bila dobro urejena, tako, da ni bilo nobenih pritožb. Kot organizatorji smo lahko zelo zadovoljni.« Najboljši tekmovalci so prejeli medalje in praktične nagrade. David Breznik Tenis • Davisov pokal: Slovenci konec tedna v Tivoliju proti JAR v vlogi favorita Slovenski teniški igralci se bodo od petka do nedelje v Tivoliju v I. evro-afriški skupini Davisove-ga pokala merili z Južnoafriško republiko. Kapetan Slovenije Blaž Trupej, ki je za dvoboj prijavil Grego Žemljo, Blaža Kavčiča, Blaža Rolo in Janeza Semrajca, priznava, da je Slovenija v vlogi favorita, a opozarja, da tekmeca ne gre podcenjevati. Slovenski kapetan bržčas ne bo mogel računati na najboljšega slovenskega igralca Žemljo, ker ima težave z zdravjem. »Nekako se počutim kriv, če konec tedna res ne bi zaigral. Vendar verjamem, da sta tako Rola kot Semrajc na pesku v zelo dobri formi, tako da bi me oba lahko zelo dobro nadomestila,« je dejal Žemlja in o razpletu dvoboja napovedal: »Zmagali bomo.« Če Žemlja res ne bo nastopil, bi lahko Ptujčan Blaž Rola dobil priložnost za igro že v petek, ko bosta na sporedu prva dvoboja posameznikov. V soboto bo na sporedu dvoboj dvojic, v nedeljo pa še zadnja odločilna posamična dvoboja. sta, jm SiOL POKAL SPEKTAKEL ZA VSO DRUŽINO! MALI NOGOMET, BOGAT SPREMLJEVALNI PROGRAM IN LEPE NAGRADE! 6 siOL POKAL V 2 l H Mercator ^^^^^^ O Li i: BU\w • Samsung LED TV • SiOL SKIRO • žoge LIGE PRVAKOV • majice SiOL UEFA LIGE PRVAKOV RADIO (¡j) DELO %europlakat, 0™net ^ planet V primeru slabega vremena informacijo o alternativnflkfci lajJdH na ht»://siolpokal.si, kjer so objavljeni tudi pogoji in pravila nagradne igre. 16 Štajerski Nasveti petek • 13. septembra 2013 Kuharski nasveti Cvetača Cvetača spada v veliko družino kapusnic in je z mesnato zadebeljenim socvetjem že na pogled lepa zelenjava. Doma je v vzhodnem Sredozemlju in se je pri nas razširila pred bro-kolijem. Najbolj znane in med vrtnarji ter kulinariki cenjene sorte so snežno bele ali rumene, poznamo pa tudi zelene in vijoličaste. Vijoličasta sorta cvetače pri kuhanju spremeni barvo in postane zelena. Najlepšo cvetačo dobimo zgodaj poleti in pozno v jeseni, sredi poletja jo močno napadajo škodljivci in rada porjavi, zato jo v tem času pokrivamo s cvetačnimi listi. Foto: Črtomir Goznik Pred uporabo jo najprej razkosamo na manjše cvetke, da lažje odstranimo trdi kocen in zajedavce. Po toplotni obdelavi lahko cvetke znova zložimo v večji cvet ali glavo in tako že na videz pripravimo zanimivo jed. Če pa želimo obdržati celo glavo, jo namočimo vsaj za pol ure v slano kisano vodo in s tem se cvetača prav tako očisti. Lahko jo potopimo tudi za nekaj minut v slano vodo, tako mrčes potone na dno in smo brez skrbi, da ne pride v jed. Cvetača spada med občutljive vrste zelenjave tako z vidika gojenja kot shranjevanja. Odrgnine na cvetu že v dveh do treh dneh porjavijo, v hladilniku svežo hranimo le nekaj dni, rok ji podaljšamo, če jo ohlapno zavijemo v suh papir. Od toplotne obdelave cveta-čo najpogosteje kuhamo. Pogosto kuhanje kombiniramo še s pečenjem, cvrenjem in gratiniranjem. Zgodnje sorte cvetače kuhamo le dve do tri minute, in to vedno v vreli slani vodi. Da bi pri kuhanju pridobila snežno belo barvo, lahko v vodo vlijemo malo mleka ali nekaj kapljic limonovega soka. Da cvetača izgubi oster okus po zelju, lahko v vodo potopimo lovorov list. Vodo, kjer smo kuhali cvetačo, pora- bimo za zalivanje gostih juh, omak, enolončnic, mesnih jedi in s tem ohranimo hranilne snovi, ki med kuhanjem ostanejo v vodi. Pri uporabi cvetače ne smemo zavreči mladih listov in stebel, saj vsebujejo več vitaminov in mineralnih snovi kot cvetke. Liste lahko pripravimo posebej kuhane s krompirjem, dušene z drugimi vrstami zelenjave ali kot del zelenjavnih juh. Cvetačo lahko uživamo tudi surovo, saj je zelo okusna in osvežujoča sprememba v naši prehrani. Kadar jo kuhamo za nadaljnjo pripravo, pazimo, da ni premehka in da ob ugrizu še hrusta. Cvetača je primerna za pripravo različnih solat, tako samostojnih kot sestavljenih in mešanih, juh, pretlačenih in kremnih, iz nje pripravimo okusne uvodne jedi, kot so ocvrta cvetača in narastki, ter samostojne jedi, med katerimi je posebno cenjena musaka. V Italiji jo najprej rahlo skuhajo in jo nato spečejo na oljčnem olju z več česna, kuhano prelijejo tudi s penasto jajčno omako, na Švedskem je priljubljena kuhana in prelita z drobtinami, prepraženimi na maslu, v Nemčiji jo pečejo v pečici z gnjatjo in kislo smetano ter nadevajo z mletim mesom oziroma pripravljajo musako tako kot pri nas. Cvetača se po okusu ujema tudi z muškatom, koprom, olivami, limonovim sokom, slanino, fileti sardel, vinom, suhim fižolom in čičerko, divjačino, bučkami in jajčevci, s perutnino, paradižnikom, govedino, čebulo, maslom in brokolijem, česnom in peter-šiljem. Zaradi svoje hranilne vrednosti in lahke prebavljivosti je pogosta tudi v dietni prehrani. Pri nas pogosto pripravimo ocvrto cvetačo, ki je dober začetek za tiste, ki je ne uživajo pogosto. Zelo okusna je tudi z gobami; to pripravimo tako, da cvetačo razdelimo na cvetke in jih v slanem kropu na tri četrt skuhamo. Posebej segrejemo v ponvi manjšo količino olja ali druge maščobe, dodamo malo narezane slanine. Slanino narežemo na majhne kocke in dodamo še sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porjavi, dodamo strt česen in več očiščenih in na lističe narezanih gob. Rahlo prepražimo, po potrebi zali-jemo z vodo, kjer smo kuhali cvetačo, in dušimo do mehkega. Tik pred koncem dodamo kuhano cvetačo, začinimo še z limonovim sokom ter po potrebi solimo in po želji popramo. Pred serviranjem dodamo še kislo smetano in sesekljani zeleni peteršilj. Jed ponudimo kot samostojno s poljubno solato. Še posebno okusna je cveta-ča s tuno. Pripravimo jo tako, da cvetači odstranimo liste, jo operemo in razdelimo na manjše cvetove. V slani vodi jo skuhamo, tako da je še rahlo čvrsta pri ugrizu. Posebej pripravimo omako bešamel, tako da na maslu ali margarini prepražimo moko le toliko, da ne spremeni barve, in zalije-mo z mlekom da dobimo gosto omako. Omako začinimo s soljo in jo delno ohladimo, nato ji dodamo rumenjake in na koncu trdi sneg beljakov. Omaka je podobna gostemu biskvitnemu testu. V nepre-gorno stekleno posodo položimo plast cvetače, potrese-mo narahlo z zmečkano tuno, nato prelijemo z bešamelom in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo omaka, ki jo po želji potresemo s poljubnim sirom. Tako pripravljeno cvetačo damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 °C, in pečemo 10 minut. Tuno lahko prisipa-mo tudi kuhani in ohlajeni cvetači in jo pomešamo med cvetačo. Jed ponudimo kot samostojno skupaj s poljubno solato. Vlado Pignar Tačke in repki Muca in amputacija tačke Lastnica štiri leta stare muce želi izvedeti drugo mnenje glede njene poškodovane tačke. Prednjo levo tačko si je žival poškodovala pred šestimi meseci in od takrat je ne uporablja. Bila je pri veterinarju, ta ji je zagotovil, da tačka ni zlomljena, dobila je injekcije, vendar se stanje ni popolnoma nič popravilo. Muca sicer tačko v zgornjem delu premika, od komolca navzdol pa je kot mrtva in jo muca dobesedno vleče za seboj. Posledice tega so vidne tudi na prednji strani krempljev, saj so zaradi nenehnega drgnjenja poškodovani, celo krvavi. Lastnica rane sicer razkužuje z jodom in antibiotičnim mazilom, letos poleti v vročini so rane na prstih neprijetno smrdele in tudi privabljale muhe. Muca se sicer vede normalno, mogoče je malenkost bolj žalostna oziroma otožna, se ne cr-klja, poškodovana mesta na tačkah si liže. Lastnica ji tačko tudi zavija s povojem, da bi zaščitila rane in jo zaščitila pred ponovnimi poškodbami. Omenila je svojemu veterinarju, da bi tačko odstranil, vendar ji je poseg odsvetoval, saj naj bi bil zelo težak in boleč. Lastnica se zaveda, da muca tako ne bo mogla živeti, in sprašuje za nasvet. Po zelo obširnem in natančnem opisu težav pri muci gre najverjetneje za nevrološko motnjo v spodnjem delu prednje tačke kot posledico nezgode oziroma travme, ki je delovala na tačko. Pri tem so kosti očitno ostale cele, ni prišlo do zloma, prekinjen pa je bil živec, ki oživčuje tačko. Za živce vemo, da so prena-šalci impulzov iz možganov, in poškodba oziroma prekinitev živca pomeni nevrološko mrtvo tačko, torej muca tačke od komolca navzdol ne čuti in je za to tudi ne uporablja. Uporablja pa zgornji del tačke in tako pride do poškodb prstnic, do ran, ki so izpostavljene infekciji. V takih primerih je vsekakor strokovno najboljša rešitev amputacija oziroma odstranitev nevrološko mrtve tačke. Gre za relativno zahteven kirurški poseg, ki je povezan tudi s ho-spitalizacijo živali dva do tri dni. Poseg lastnici vsekakor svetujem, saj bo mačka znova zaživela povsem normalno življenje, kar prerodila se bo, Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. kljub temu da bo brez ene okončine. Muce so izjemno gibčne živali in se povsem normalno gibljejo s tremi tačkami. Vedeti moramo, da nevrološko mrtev organ žival močno obremenjuje in ga je treba vsekakor odstraniti. Lastnici svetujem, da pripelje žival v ambulanto, tam bomo naredili nevrološki pregled tačke in se na podlagi izvida odločili za nadaljnje ukrepe, vsekakor v soglasju z lastnico. Natančno ji bomo tudi predstavili stroškovno plat posega. Lahko pa zagotovim, da amputacija nevrološko mrtve tačke močno dvigne kakovost življenja mački in prav tako njenemu lastniku, saj ni več vsakodnevnih nevarnosti zaradi poškodb in infekcij, muca pa lahko spet sproščeno prede in se crklja pri lastniku. Emil Senčar, dr. vet. med. Ministrstvo za kmetijstvo obvešča Lisasta pasma v Sloveniji Slovenija je skupaj s preostalim delom srednje Evrope območje, kjer se je uveljavila lisasta pasma (LS). Gre za je tradicionalno kombinirano pasmo, ki izvira iz Švice in je najštevilnejša pasma govedi v Sloveniji. Primerna je za intenzivno rejo molznic pa tudi za rejo dojilj v slabših pridelovalnih razmerah. Konec leta 2012 so na 34.315 kmetijskih gospodarstvih redili 447.098 govedi, od katerih jih je bilo 33,5 odstotka LS pasme ter 7,3 odstotka križank z RH in/ali pasmo MB (LSX) (skupaj 40,8 odstotka). Povprečna mlečnost krav pasme LS v standardni laktaciji v letu 2012 je bila 5167 kg s 4,05 odstotka maščob in 3,37 odstotka beljakovin. Osnova rejskega cilja za lisasto pasmo je gospodarna prireja mleka ter ohranitev najpomembnejših pitovnih in klavnih lastnosti. Želimo 140-150 cm visoke živali, dolge, široke, globoke in obsežne, z veliko konzumacijsko sposobnostjo voluminozne krme. Obsežno, žleznato, izenačeno, dobro pripeto in od tal čim bolj dvignjeno vime, z dobro izraženo centralno vezjo ter pravilno razporejenimi in oblikovanimi seski. Noge naj bodo korektnih oblik, s pravilno stojo, čvrstimi biclji in z visokimi ter trdimi parklji. Krave, sposobne velike prireje mleka in prilagodljive različnim tehnologijam reje ter različnemu okolju. Dolgoročen cilj prireje je 7000 kg mleka s 4,0 odstotka maščobe in 3,5 odstotka beljakovin. V Sloveniji od leta 2012 ocenjujemo prvesnice po novem sistemu ocenjevanja, imenovanem Fleckscore. Po tem so lastnosti razdeljene v štiri sklope: noge, vime, okvir in omišičenost. Najvišje število točk za vsakega od sklopov je 93 ter najmanjše 68, s pričakovano srednjo vrednostjo 80 točk. Doslej je bilo po sistemu Fleckscore ocenjenih več kot 12.000 prvesnic. Povprečno število točk za noge in vime (79,9) ter za omišičenost (80,2) je blizu pričakovane srednje vrednosti. Povprečje 77,2 točke za okvir kaže na nekoliko manjše živali v naši populaciji. V Sloveniji smo dodali še skupno oceno, kjer imajo posamezni sklopi različno težo: okvir 25 odstotkov, omišiče-nost 20 odstotkov, noge 20 odstotkov in vime 35 odstotkov. Največ živali ima skupno oceno od 78 do 81 točk. Uravnotežena ter racionalna prireja mleka in mesa na trajnem travinju je najprimernejša prek pasem s kombinirano usmeritvijo, kamor spada tudi lisasta pasma, ki ima odlične lastnosti tako za prirejo mleka kot mesa. Pri živalih je zaželena najvišja dnevna mlečnost 35-40 litrov. S potekom ugodne laktacijske krivulje živali lažje prebrodijo prvih 100 dni laktacije. Lisasta pasma je znana tudi po dobri plodnosti, predvsem pa je zelo pomembna manjša občutljivost za presnovne bolezni. Doba med dvema telitvama je pri kravah pasme LS v letu 2012 dolga 417 dni, pri križankah LSX pa 416 dni. Trend zadnjih let nakazuje podaljševanje dobe med dvema telitvama tako, da kljub boljšim rezultatom kot pri drugih pasmah v Sloveniji ne smemo biti zadovoljni s tem rezultatom. Zdravstveno stanje vimena lisastih krav je povprečno boljše kot pri drugih pasmah v Sloveniji. Število somatskih celic v vzorcu, ki je višje od 400.000 v mililitru, kaže na slabo zdravstveno stanje vimena pri molznicah. V letu 2012 je bilo v Sloveniji pri lisasti pasmi takšnih 20,6 odstotka krav ali 12,7 odstotka prvesnic. Lisasta pasma je znana tudi po odlični dolgoživosti. V Sloveniji žal dosegamo povprečno samo 3,62 laktacije na kravo ali v 1369 dneh, kolikor je znašala povprečna dolžina proizvodne dobe, so v povprečju priredile 19.104 kg mleka, 787 kg maščob ter 651 kg beljakovin. Zaželena življenjska prireja pri kravah znaša 30.000 litrov mleka, kar pomeni, da imamo na tem področju še veliko rezerve. To lahko po eni strani dosežemo s povečanjem prireje v laktaciji in povečanim številom laktacij. S tem bi rejci dobili tudi več vrhunskih brejih telic, ki zagotavljajo dodaten vir dohodka na vsaki govedorejski kmetiji. Lisasta pasma ima v genskih linijah najboljše kombinacije -odlične temelje v kombinirani usmeritvi za prirejo mleka in mesa. To pomeni, da imamo ogromen potencial, ki ga moramo v prihodnje izkoristiti, da pocenimo prirejo. Jože Smolinger, strokovni vodja za lisasto pasmo Foto: ES petek • 13. septembra 2013 Zanimivosti, pisma bralcev Štajerski 17 Slovenija • Najdražji počitniški paketi Cene za sedem dni tudi do 25 tisočakov Finančna kriza je v zadnjih letih marsikateremu, sicer delovnemu posamezniku ali njegovi družini onemogočila počitnice na morju. Kljub temu da si mnogi ne morejo privoščiti dopusta, na drugi strani narašča število dragih eksotičnih potovanj, katerih cene segajo celo do vrtoglavih 40.000 evrov. Po besedah turističnih delavcev zadnja leta med »navadnimi smrtniki« prevladuje trend t. i. počitnic all inclusive. Prednost tovrstnih počitnic za goste je zagotovo vnaprej znan proračun, ki ga namenijo oddihu, in vse storitve, ki jih vključuje aranžma. Počitnice all inclusive hkrati veljajo za cenovno zelo ugodne, s ponudbo tovrstnega oddiha pa se lahko pohvalijo predvsem Tunizija, Turčija, Egipt in številni grški otoki, ki svojo ponudbo prilagajajo povpraševanju. Sicer pa v turističnih agencijah ugotavljajo, da se ljudje veliko bolj premišljeno odločajo o tem, kam in s kom bodo potovali, saj seveda želijo in pričakujejo največ za svoj denar. Na eni strani vlogo tako igra cena, na drugi pa kakovostna ponudba, ki bo zadovoljila želje in pričakovanja gosta. Za najdražje počitnice od 10 do 40 tisočakov Kljub vsesplošni krizi pa raste število najdražjih aranžmajev, katerih cene za teden dni znašajo tudi 10.000 evrov in več. Vprašanju o najdražjih dopustih so se v samooklica-ni najbolj prijazni turistični agenciji na svetu izognili s pojasnilom, da bi jim analize aranžmajev po poslovalnicah vzele kar nekaj časa, ki si ga v času produkcije zimskih katalogov težko odtrgajo, razlog pa menda tiči tudi v tem, da naj bi šlo za podatke, ki bi morali ostati poslovna skrivnost. Kot so dejali, na leto prodajo le kakšnih pet tovrstnih aranžmajev, in kot kaže, jih prodajo javnim osebam, za katere se bojijo, da bi se ob objavi destinacije in cene med našimi vrsticami prepoznale. Veliko bolj prijazen odgovor smo dobili iz podjetja Kompas, kjer imajo že nekaj let oddelek My way. Kot pove že ime, znotraj tega pripravljajo programe po naročilu in željah strank. Nekatere njihove stranke se še vedno odločajo za klasična potovanja in počitnice, ki so objavljena v katalogih, vse več pa je takšnih potnikov, ki imajo posebne želje in ideje. Povpraševanja so sicer zelo raz- Za sedem dnevne počitnice v Dubaju sta slovenska petičneža odštela 20.000 evrov. lična, od podaljšanih vikend paketov, obiskov zabaviščnih parkov do eksotičnih potovanj, križarjenj, porok v tujini in podobno. Med najdražjimi paketi, ki so jih prodali v zadnjih mesecih, so na primer podaljšani vikend na Siciliji za dve osebi v vrednosti 5000 evrov, sedem dni počitnic na Maldivih za dve osebi za 25.000 evrov, prav tako sedemdnevne počitnice v Du-baju za dve osebi za 20.000 evrov ter enotedenske družinske počitnice na Medite-ranu v vrednosti 15 tisočakov. Med najdražjimi paketi, ki so jih prodali, je zagotovo tudi enomesečno potovanje okrog sveta za dve osebi v skupni vrednosti 40.000 evrov. Po besedah predstavnikov agencije se vsak mesec proda nekaj »dražjih« aranžmajev. Na splošno pa velja, da so daljša, eksotična potovanja pogostejša v pred- in posezo-ni. Sicer pa je zanimanja za tovrstna potovanja vsako leto več. Kot smo izvedeli, je starostna struktura gostov zelo različna, za nakup tovrstnih aranžmajev se večinoma odločajo mladi pari, denimo za poroke v tujini, poročna potovanja ter eksotična potovanja, pa starejši od 55 let, ki se najraje odpravijo na daljša potovanja, od križarjenj do potovanj in počitnic na najbolj oddaljene točke sveta. Čedalje več pa je povpraševanj tudi po krajših potovanjih na višji ravni. Stranke si torej v relativno kratkem času privoščijo več. Zelo veliko je tedenskih aranžmajev in podaljšanih vikendov na Škotskem, Siciliji, v Toskani, Španiji in Dubaju. Patricija Kovačec Središče ob Dravi • Praznik buč Buče na sto in en način Kolektiv Oljarne in mešalnice Središče ob Dravi je v sodelovanju z domačim turističnim društvom tudi letos pripravil praznik buč, ki vsako leto v Središče privabi vse več obiskovalcev pa tudi sodelujočih na prireditvi. Tudi ob letošnjem že 11. prazniku in dnevu odprtih vrat so imeli dober obisk. Na temo buč so najmlajši obiskovalci ustvarjali v otroškem kotičku. Organizatorji pravijo, da jih vsako leto obišče okrog 1000 ljudi skozi ves dan, celodnevna prireditev pa je tudi letos postregla z raznovrstno ponudbo. Obiskovalci so si lahko pobliže ogledali proizvodnjo bučnega olja od samega začetka, ko je treba buče otrebiti, pa vse do iztisnjenih prvih kapljic bučnega olja, ki ima po besedah poznavalcev tudi zdravilno moč, že dolgo pa se ne uporablja samo v prehrani, temveč tudi v zdravilstvu in kozmetiki. Po besedah Dragice Florja- nič, predsednice Turističnega društva Središče ob Dravi in komercialistke Oljarne Središče ob Dravi, je letošnja letin buč zadovoljiva, pravzaprav precej boljša, kot so pričakovali glede na ekstremne vremenske razmere. Količinsko je pridelka sicer manj, a kot Prejeli smo je dejala, je zelo kakovosten. Kakovostno pa je tudi bučno olje, ki ga pridelajo v oljarni, kjer se s stoletno tradicijo držijo tradicionalnega postopka pridelave te zeleno rjave tekočine, letno je proizvedejo okrog 100.000 litrov. Zmletim semenom dodajo malo vode in soli, nato zmes spražijo in stisnejo, da iz nje priteče olje. Postopek traja približno pol ure, olje pa mora počivati še 14 dni, nato je pripravljeno za uporabo. Florjaničeva je ob tej priložnosti še dejala, da je tovrstna prireditev priložnost, da se oljarna predstavi javnosti, vsako leto pa dan odprtih vrat povežejo še s pestro ponudbo kulinarike. Člani turističnega društva so tudi letos pripravili kulinarično razstavo ter razstavo buč, obiskovalci so lahko poskusili različne jedi iz buč, bučnic in bučnega olja, teh je bilo letos rekordnih 80. Med drugim je potekalo tudi tekmovanje v kuhanju bučnega golaža, prireditev pa so dodatno popestrili še s kulturnim programom. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše obiskovalce, ti so v otroškem kotičku ustvarjali na temo kraljic jeseni, kot bučam tudi radi pravijo. Patricija Kovačec Boxmark - zgodba o drugačnosti Na prireditvi so se predstavili številni domači in okoliški rokodelci, njihova ponudba je pritegnila veliko obiskovalcev. Medtem, ko iz dneva v dan spremljamo novice o propadanju podjetij, množicah brezposelnih, likvidnostnih težavah in še bi lahko naštevala, se je to poletje v podjetju Boxmark dogajalo nekaj povsem drugačnega. Toliko drugačnega in za ta čas skoraj neverjetnega, da sem se iz tega razloga odločila o tem pisati in to deliti z bralci. Neizmerno veselje je pisati o tako pozitivnih in vzpodbudnih dejanjih. V letošnjem letu se je direktor podjetja Boxmark, gospod Marjan Trobiš, odločil otrokom svojih zaposlenih omogočiti letovanje na morju. S tako lepo gesto je gospod Trobiš pokazal neizmerno veliko srčnost in spoštljiv odnos do svojih zaposlenih. Vodstvo podjetja je v sodelovanju z ZPM (Ljubljana - Vič - Rudnik) popolnoma poskrbelo za udobno in brezskrbno bivanje otrok v otroškem letovišču v Pacugu. Podjetje je v celoti prevzelo stroške letovanja, kar je vse pohvale in občudovanja vredno. In naši otroci so se tik pred koncem počitnic z avtobusom odpeljali morskim dogodivščinam naproti. Zanje je bil to teden nepozabnih doživetij. Zaradi vsega lepega in dobrega se mi zdi potrebno, da to izpostavim, saj je glede na trenutno sliko v gospodarstvu takšno dejanje živ dokaz dobre volje, premišljene organizirano- sti ter skrbne odločitve za moralno podporo in dobro počutje svojih zaposlenih. Ravno takšne odločitve prinesejo zadovoljstvo in pozitivno naravnanost posameznika, skupine in posledično večjo uspešnost podjetja kot celote. Gospodu Marjanu Trobišu se na te mestu iskreno zahvaljujem za storjeno in želim uspešno vodenje podjetja in nadaljevanje te zgodbe. Marjana Časek Objava pisem bralcev Priporočena dolžina prispevkov bralcev, ki jih objavljamo v rubriki Pisma bralcev, je največ 4000 tipkanih znakov. Uredništvo Štajerskega tednika si v primeru daljših prispevkov pridržuje pravico do krajšanja. Uredništvo Foto: arhiv Foto: PK Foto: PK 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 13. septembra 2013 Glasbeno prizorišče ponuja... Skupina I.C.E. v jesen vstopa z novo skladbo 'Spomni se'! Skupina I.C.E., ki se je letošnje poletje po daljšem kreativnem premoru pripeljala na glasbeno sceno s 'Staro garo', se v začetku jeseni predstavlja z novo skladbo 'Spomni se'! Po besedah članov skupine gre za sodobno pop-rock balado s pozitivnim družbenim sporočilom, ki opozarja, da bi svet bil lepši in življenje lažje, če bi se ljudje večkrat zazrli UCRADIOPTUJ 89,8° 98,20 10473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj 0 družbi oddaje ^^ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-1ednik.si U Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. BLUE PLANET - POLETNA ROMANCA 9. KALAMARI - POLETJE 2000 8. IVANA hONSIČ - RDEČA NIT 7. ROK KOSMAČ - AVANTURA 6. KATRINAS - V RITMU SANJ 5. NINO - SIMFONIJA 4. ŽAN SERČIČ - LJUBEZEN NA PRVI POGLED 3. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - BOJNA ČRTA 2. ŠTURLE - VSE JE OK 1. TABU - HVALA ZA RIBE vase in sledili svojemu srcu. Sporočilu primerno so skladbo vizualizirali preko videa, ki je objavljen na spletni strani youtube. Adam in »Cesar, ki je še vedno nag Premierna predstavitev novega singla v živo bo na dogodku »Eurobasket 2013 -Navijaška cona«, 21.9. pred ljubljansko Areno Stožice. Po uspešnem prvencu z naslovom »Alfa« in obsežni »Alfa-turneji«, ki je obsegala preko 60 koncertov, so se Adam zbrali v svojem ustvarjalnem okolju starega Gradu Kodeljevo in posneli skladbo »Cesar je še vedno nag«. Prvenec »Alfa« so kritiki med drugim imenovali za »nov mejnik v slovenskem glasbenem prostoru«, saj ga poleg inovativne produkcije odlikuje tudi svežina v glasbi, »Alfaturneja« pa je obsegala vse pomembnejše domače festivale z gostovanjem v tujini in je skrbno dokumentirana pod budnim očesom priznanega m * A A . fu m . . M tb a M >HH ft i mj^ "V .f. aS -^iBBH^'IWÍekÍ •' *' M MM ■ Mj^m Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Foto: Petra Hočevar I.C.E fotografa Janija Ugrina. Sredi avgusta letos so Damir Lisica, Peter Dekleva, Anej Kočevar in Gregor Jakac spet združili svoje glasbene in prijateljske moči ter posneli povsem novo skladbo z naslovom »Cesar je še vedno nag«. O sami skladbi nam je četverec zaupal, da ostaja zvest »naredi sam« načinu dela, saj so za produkcijo in popolno zvočno sliko poskrbeli spet sami in da jo še posebej posvečajo tistim, ki si, v času evropskega prvenstva v košarki, ki ga v Sloveniji gostimo, ne morejo privoščiti blišča in praznovanja, si pa želijo okrepiti kolektivni duh dežele. Filmski kotiček Pred polnočjo Vsebina: Ameriški študent Jesse in mlada Francozija Celine sta se pred 18 let srečala na vlaku za Dunaj (Pred zoro, 1994) in skupaj preživela zasanjano noč na ulicah Dunaja. Znova sta se srečala devet let kasneje v filmu Pred mrakom (2003), kjer je bil on poročen in z dvema otrokoma in ona ognjevita okoljevarstvenica. V tokratnem filmu, ki se znova dogaja devet let kasneje, sta par z dvojčicama, ki živi na grškem otoku. Njun odnos je še vedno iskriv in poln filozofiranja, toda po toliko letih Before Midnight Igrajo: Ethan Hawke, Julie Delpy, Seamus Davey-Fitzpatrick, Ariane Labed, Athina Rachel Tsangari, Xenia Kalogeropoulou Režija: Richard Linklater Scenarij: Julie Delpy, Ethan Hawke, Richard Linklater Žanr: romantična drama Dolžina: 109 minut Leto: 2013 Država: ZDA Album Cifre Konec avgusta pa je izšel album dveh izvajalcev, ki sta se razvijala tako rekoč z ramo ob rami, a v različnih glasbenih smereh. Gre za album Cifre, ki je nastal v skupni kuhinji dveh Mariborčanov - raperja Emke-ja in didžeja Splifa. Medtem ko je Emkej postal eden najpre-poznavnejših slovenskih ra-perjev, je Splifu enako uspelo v elektroniki. Več let sta s spoštovanjem spremljala uspehe drug drugega, do ključnega momenta, ko se je lirika enega mojstra popolnoma ujela v masiven beat drugega, gumbi na mašinah so med sebe spustili mikrofon in nastal je komad Cifre, kar je tudi naslov EP-ja. A to je bil šele začetek... Po cifrah je nastalo še šest komadov, umetnika pa sta pokazala, da je v glasbi edina meja le lastna domišljija. Povezava hip-hopa z elektroniko se je izkazala kot izjemno posrečena kombinacija, ki v slovenskem glasbenem prostoru prinaša svežino, sporočilo albuma pa je vzpodbujanje pozitivnih moralnih vrednot pred materialnimi dobrinami. Album je izšel v začetku septembra pri neodvisni založbi Wudisban Records. skupnega življenja in družini je čarobnost zaljubljenosti seveda že davno izpuhtela ... Režiser Richard Linklater je prvi film, tenkočutno dramo o dveh neznancih, ki se neke čarobne noči v Dunaju za hip zbližata, posnel po svoji izkušnji, kjer je točno to doživel z neznanko Amy. Medtem ko je bil prvi film posnet po resničnih dogodkih, pa je bil drugi že izmišljen, saj Amy ni srečal nikoli več. Do tretjega filma je izvedel le, da je umrla v prometni nesreči. Prva dva filma govorita o tem, da je hrepeneča in neizpolnjena ljubezen tudi najlepša ljubezen, saj v svoji neure-sničenosti vsebuje vse možne pojavne oblike manifestirane ljubezni. Tako nekako kot omejena količina denarja, ki vsebuje možnost nakupa vsega, kar želiš, a le do trenutka, ko zanjo tudi kaj kupiš. Enako je z ljubeznijo. Dokler ni uresničena, je (lahko) idealna, v trenutku, ko se uresniči, vodi do neizogibnega umiranja in konca odnosa. In tako v filmu Pred polnočjo Jessie in Celine nista več frfotava mlada intelektualca pred pragom življenja, temveč utrujena 40-letnika, naveličana drug drugega. Pač se jima je zgodilo življenje kot vsem dolgoletnim parom. Kaj zdaj? Sodobne feministke seveda imajo odgovor: zaključiti odnos in za to okriviti moškega. Celin skozi ves film počne ravno to. Moškega odriva in napada, a ker se ta uspešno brani, uporabi tudi podle udarce, kot je žalitev njegovih posteljnih veščin in na koncu celo oznanilo, da ga ne ljubi več. Razpad njunega odnosa je tako napovedan že na začetku in na sredi s klasičnim prizorom zatona sonca. Njena rušilna dejanja in postopek razpada so morebiti podani tipično gledališko, a zahvaljujoč tekoči igri glavnih protagonistov in naravnim dialogom vseeno delujejo organsko in verjetno. Ta trilogija filmov tako najbrž deluje kot neke vrste osebna avtorjeva terapija v nekdanjem slogu Woodyja Allena in avtor tako pametno ugotavlja, da občutek načitanosti z leti upada, ne pa raste. Starejši kot si, manj volje imaš, da bi kaj ustvarjal, saj se zavedaš ničnosti svojih dejanj, zato je nujno, da možnost za ustvarjanje dobijo mladi, ki še živijo v iluziji, da je svet mogoče spremeniti ali nanj vsaj vplivati. Kljub hipnemu malodušju pa zagotovo lahko od istega avtorja čez devet let pričakujemo že četrti del. Matej Frece J ^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.) Napredovali boste skozi delo in delovne obveznosti. Odločna in temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje, in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte. BIK / (21.4. - 20.5.) * Življenje bo tisto, ki vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ti vas bodo pomladili. Koristno bodo delovale športne aktivnosti. Ljubezen: veliko romantike. m Wi J Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti in tako boste reševali neko staro stvar. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. V primeru kakšne zabave boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki. ffl^ RAK W (21.6. - 22.7.) Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in pozabili na določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli, in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih najdete v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca. LEV f^V WJ1 (23.7. - 22.8.) Potreba po čustveni in gmotni varnosti vam bo dala krila in elan. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado. m DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Delovne obveznosti vam bodo pomagale pri ozaveščanju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. Ne pozabite se sproščati. petek • 13. septembra 2013 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC RUSKI TENISAČ (MARAT) MEHKO SUKANA SVILENA PREJA VEČJA SKUPINA VOJAKOV PRISADNA ZEL LONČENA PIŠČALKA VEZALKA ZA ČEVLJE NASELJE V OBČINI KRŠKO NAŠ BALETNI PLESALEC (MATJAŽ) SEZNAM IMEN VIŠJI PRITISK t \ Štajerski TEDNIK TV ALI RADIJSKA NAPOVEDOVALKA VARSTVO DRŽAVA NA BLJIŽNEM VZHODU ERBIJ TRMOGLAVOST POLJSKI DVIGALEC UTEŽI PALINSKI MOŠKI POTOMEC TONE GOGALA LASTNIK KAVARNE ROMUNSKO ŽENSKO IME SRČNO MIŠIČJE VOZNICA KARTINGA IGRALKA MARGET KENIJSKI TEKAČ (SHEM) MAJDA ARH UM.DRSALKA (NANCY) TOV. LADJA NA DRAVI RAZUZDANOST DESNI PRITOK DRINE IT. GENERAL (MARIO) KONEC MOLITVE RIMSKA 6 NAŠ BOKSAR (MATEJ) ČLOVEK, KI ELKA AMERIŠKA BOKSARKA ALI ODRASEL SAMEC GOVEDA FRANCOSKI SLIKAR POLJSKI PLOD IZRASTEK NA GLAVI SLAVKO TIHEC ZOB PRI BRANI SVILENA TKANINA DŽIP DACHE PEVSKI GLAS KRALJ ŽIVALI PODZEMNI HODNIK REKA V SEVERNI AVSTRIJI TURŠKI ŠAHIST HRVAŠKI ARHITEKT NEON ČRNOBELI GRMIČASTA RASTLINA, IGALKA, BLAGAJANA ODGOVORNI UREDNIK RADIA MARIBOR PRODAJALEC SOLI UGASLI VULKAN NA HONŠUJU PRISLOV KUHANO MLEKO UGANKARSKI SLOVARČEK: ANISOARA = romunsko žensko ime, ARPINO = italijanski general (Mario), IRENEUSZ = poljski dvigalec uteži Palinski, KERRIGAN = ameriška umetnostna drsalka (Nancy), KORORIA = kenijski tekač (Shem), ONTAKE = ugasli vulkan na japonskem otoku Honšuju, RZAV = desni pritok Drine, TURINA = hrvaški arhitekt (Vladimir). 'VdVAz 'ad3Aav '3wino 'dvios 'ovrady 'nioioa 'VNimi '»nviv 'NiMH 'OdV '3SV10 'yiNVda iS 'SV1 'N003d N01IQ0 '>119 'IA 'N3IAIV 'ONIddV 'AVZd 'NVDiadB» 'VIAI 'VldOdO>! 'V»lSliaV>1 'V>Hd3>HldS '01I3010Q iNIdO 'Q3dOO 'VlAIVdl 'NIJVS :ouAejopoA "3>1NVZia>H 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 14. september: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 15. september: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pi-gnarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldne na Radiu Ptuj: Te domače viže (Marjan Nahberger), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljsko popoldne. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 16. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (do 9.00); 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 17. september : 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (do 9.00); 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 18. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (do 9.00); 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Po- vejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 19.september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (do 9.00); 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Oddaja o zeliščih in zeliščarstvu. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). PETEK, 20. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (do 9.00); 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasveti. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Odgovorno in marljivo boste stopali naprej po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristili. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče. ŠKORPIJONOV STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Pri tem vam bodo v veliko pomoč prijatelji, da boste lažje spoznali, kaj vam je blizu in kaj ne. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha. Adrenalinski izzivi prinašajo neko novost in nove poglede. Tako boste znali uživati in kljub povečanemu delu našli navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi, nevezani pa imajo možnost amorjevepuščice. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali, a se pozneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem mestu bo veliko priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke. VODNAR (1l. l. -18.2.) Teden, ki je pred vami, bo močno zaznamovan s partnersko ljubeznijo in povečano harmonijo. Namigi, kijih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni, ne držite se zastarelih prepričanj. RIBI (19.2. - 20.3.) Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tiste ribice, ki se bodo znale poslušati in slediti svoji intuiciji, bodo z eno besedo - cvetele. Uvideti je povečano harmonijo, skladnost in romantiko. Glasba bo tista, ki vam bo koristila. Seveda si vnaprej postavite meje in bodite dovzetni za učenje. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 13. septembra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (10.) 60 let zakoncev Augustinovič Je treba delat' ... Glede na to, da me marsikdo sprašuje, kaj sploh počnem tukaj, je morda res že čas, da se razpišem tudi o dejavnostih, ki jih opravljam kot prostovoljka v La-tviji. Delo tukaj je bilo (in trenutno delno še vedno je) precej monotono, saj gre za pisarniško delo, kar pa zame, ki želim od življenja tukaj dobiti raznovrstne izkušnje in znanja, ni najbolj zanimivo in navdihujoče. Na začetku sem se iz tega položaja sicer poskušala nekako rešiti s predlogom, da bom fotografirala različne dogodke, delala videopo-snetke in izdelovala plakate, a pozneje sem vseeno priznala, da to ni tisto, zaradi česar sem se preselila v tujino. Želim si preizkusiti nekaj novega, nekaj, česar še nisem nikoli počela, in čeprav bo del mojega delovnega časa ostal nespremenjen, mi or- ganizacija vseeno dopušča manevrski prostor za lastne ideje, želje in interese, česar sem izjemno vesela. Ker dobim sama približno toliko denarja, da mi glede financ ni treba preveč skrbeti, me zaboli vsakokrat, ko na ulici srečam posameznika, za katerega se zdi, da je ostal popolnoma brez vsega. Pogosto se seveda ti ljudje tolažijo z veliko plastenko piva v rokah - a kako bi jih lahko sodila, ko pa ne vem, zakaj in kako so se znašli v takšnem položaju? Ker je standard precej nižji, cene izdelkov pa primerljive cenam Sloveniji, se včasih resnično sprašujem, kako lahko ljudje tukaj preživijo iz meseca v mesec, ko pa je minimalna plača več kot dvakrat nižja kot pri nas. Vem, da ni v moji moči, da bi rešila svet, in verjetno tega tudi ne bi zmogla, a vseeno se lahko osredotočim na Foto: Mateja Toplak Okrog vratu bomo zmeraj nosili ljubke kartončke z imeni, da si bodo otroci lažje zapomnili naša imena, me pa njihova. Foto: Mateja Toplak Naš prvi »prototip« - tetrapak avtobus na balonski pogon. Foto: Mateja Toplak Kdo bi si mislil, da je mogoče ustvariti toliko izjemnih stvari samo iz odpadnega materiala! majhne probleme in poskušam pomagati vsaj nekaterim ljudem, kajne? Tako sem se povezala z la-tvijskim Rdečim križem, prek katerega sem odkrila sirotišnico, ki je v moji neposredni bližini, in se dogovorila za sestanek. Skupaj z dvema prijateljicama, ki sta se mi želeli pridružiti, smo jim ponudile sodelovanje in bile smo zelo presenečene, saj so bili naših pobud izjemno veseli. Ker delam v okoljevarstve-ni in ne dobrodelni organizaciji, sem morala dobro premisliti, kako bom stvari predstavila tako, da bodo prav zame, za sirotišnico in otroke, ter seveda, da se bo tudi moja organizacija s tem (vsaj delno) strinjala. Odločile smo se, da bomo otrokom popestrile nekaj uric tedensko tako, da bomo skupaj z njimi izdelovala preproste igrače iz odpadnih materialov. Že ob vstopu na dvorišče so me preplavili mešani občutki. Nisem si mogla pomagati, da ne bi takoj pomislila na to, da vzdušje ni prav nič domače, ne deluje kot dom, ampak prej kot veliko šolsko poslopje. Vedela sem, da delati s temi otroki verjetno ne bo čisto preprosto, a vendarle nisem pričakovala, da bo istočasno težko, posebno in lepo. Otroci so nas namesto uradnega pozdrava namreč začeli objemati in med seboj smo se le spogledale. Ali je možno, da tako zelo pogrešajo toplino in človeško bližino? Velika večina jih govori zelo dobro angleško (gre za otroke med sedmim in trinajstim letom), česar res nismo pričakovale, zato smo si že takoj na začetku oddahnile, da verjetno ne bomo imele tako velikih težav pri sporazumevanju, kot smo mislile sprva. Razložili so nam, da je to zato, ker vsako leto potujejo v Združene države Amerike, kjer pri različnih družinah preživijo počitnice, zato imajo veliko možnosti za prakti-ciranje jezika. Te družine jim pošiljajo darila skozi vse leto, tako da otroci ne pogrešajo sodobnih pametnih telefonov, lepih oblek in podobno. Vsaj nekaj, če so že izgubili varno družinsko zavetje... Začeli smo delavnico, na kateri smo izdelali nekaj preprostih igrač, največ pozornosti pa smo namenile igram, s katerimi bi si lažje zapomnile vsa imena, saj verjamemo, da je med drugim tudi to tisto, kar bo dalo otrokom občutek, da smo tam zaradi njih, da jim prisluhnemo in polepšamo dneve. Tukaj se moram torej velikokrat boriti, da lahko počnem stvari, ki jih imam rada, a ni težko, ko veš, zakaj se boriš. Za boljši jutri in nasmeh na obrazih majhnih sončkov. Nadaljevanje prihodnjič Biserna zakonca še vedno aktivna V objemu Slovenskih goric sta kot prva na Jeruzalemu v paviljonu pred gostiščem Vinski hram obnovila svojo poročno zaobljubo Ljudmila in Marjan Augustinovič po 60 letih od sklenitve zakonske zveze pod vodstvom županje občine Ljutomer Olge Karba. Poročila sta se 5.9.1953 v Mariboru, nato preživela desetletje v Novem Travniku, kamor ju je zanesla zaposlitev In rešitev stanovanjskega vprašanja. V Maribor sta se vrnila pred vpisom otrok v šolo. Vzgojila sta sina Borisa In hčer Tatjano, kmalu pa so jima življenje popestrili vnuki Nataša, Matjaž, Aljoša In Katarina. Sta tudi ponosna prababica In praded Žanu In Živi, ki se jima bo kmalu pridružil še en pravnuk. V poklicnem življenju je bil Marjan uspešen projektant v takratni Metalni, Ljudmila pa je po osmih letih dela v zdravstvenem domu In vrtcu ostala doma In se popolnoma posvetila družini, da je lahko njen mož nadaljeval Izobraževanje In pogosto potoval službeno v tujino. V prostem času sta planlnarlla, Marjan je bil tudi znan planinski vodnik, povzpel se je na Mont Blanc, Grosglockner, Matterhorn, več kot 30-krat na Triglav in številne druge alpske vrhove. V družbi brata Pubija in hčere Tatjane je prepeša-čil Slovensko planinsko pot in druge krajše transverzale prek Pohorja, Kozjaka ter v družbi vnuka Aljoše Ormoško planinsko pot. Zdaj veliko bereta, Marjan obdeluje vrt, predvsem pa okrog njiju vejejo ljubezen, spoštovanje in veliko humorja. Zato se njuna družina in prijatelji radi ustavijo pri njiju. Tatjana Majdič Križevci • 15. občinski praznik Naložbe za 2,3 milijona evrov Ena manjših slovenskih občin, Križevci pri Ljutomeru, je obeležila svoj 15. praznik. Prejemniki priznanj občine Križevci, skrajno levo župan Branko Belec Kot je na slavnostni akademiji z zadovoljstvom ugotavljal župan Branko Belec, z uspešnim delovanjem na številnih področjih. Največ pozornosti namenjajo vlaganju v nadaljnji razvoj, saj dobrih 58 odstotkov proračuna dajejo za občinske naložbe, trenutno pa potekajo investicije v skupni vrednosti 2,3 milijona evrov. Slavnostni govornik na prireditvi je bil križevski rojak in častni občan, v krajšem obdobju leta 2000 tudi minister za ekonomske odnose in razvoj, Marjan Senjur, župan Branko Belec pa je podelil občinska odlikovanja. Pisna priznanja so prejeli gasilci iz Iljaševcev - društvo za 120-letno tradicijo ter posameznika Franc Kolbl in Daniel Šijanec. Priznanje s plaketo je prejel Marko Budja za aktivno društveno in osebno delovanje, priznanje župana pa so dobili Tanja Vrbnjak, Aleš Ivanuša in podjetje Munera. NŠ Foto: TM Foto: NS petek • 13. septembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 s poslanim SMS s ključno besedo AFRIKA5 /za| -1919 * boste prispevali 5 EUR ^^ ^ ^ www.karitas.si nijf Prispevajo lahko uporabniki Mobitela, I \ SI.mobila,Tušmobila, Debitela in Izimobila. Prireditvenik Petek, 13. september 17:00 Voličina, balinišče: praznik KS, balinanje-trojke, ŠD 18:00 Ormož, Mladinski center v gradu: predavanje Zvonka Pukšiča Kako izpolniti svoje želje 18:00 Svetinje, zidanica Malek: Vanjin vinski mnogoboj, vinsko kulinarične zgodbe 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave slikarja Petra Vurcerja S pridihom nadrealizma 19:00 Središče ob Dravi, športni park Trate: Večer z Žargonovci Sobota, 14. september 9:00 Ormož, Mladinski center v gradu: delavnica Zvonka Pukšiča Kako izpolniti svoje želje, do 17:00 9:00 Ptuj, Pizzerija Beli vitez: Futer a la carte, kuharski tečaj KPŠ, pice iz krušne peči 10:00 Ptuj, grad: V čudovitem svetu konj, delavnica spoznavanja konj in jahanja za otroke od 3 do 12 let, ob 10.00 in 12.30 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: otroška predstava bratov Grimm Rdeča kapica 10:30 Poljčane, prostor Vinogradniško-sadjarskega društva: srečanje poslovodij trgovin M-tehnika Slovenije in predstavitev štajerske brajde 11:00 Brinje pri Slovenski Bistrici, Dom vojnih veteranov: prireditev ob 16-letnici delovanja TD Ajda in srečanje radijskih poslušalcev SNOP-a 17:00 Pragersko, Kulturni dom: Forma viva Pragersko, zaključna prireditev z razstavo nastalih del 18:00 Majšperk, KPC: 17. občinski praznik, svečana seja občinskega sveta 18:00 Središče ob Dravi, Pub Akcija: Dan prleške poezije in vina 18:00 Velika Nedelja, Dom kulture: koncert kvarteta Slavček, v organizaciji KUD Simona Gregorčiča 19:00 Majšperk, dvorana OŠ: 17. občinski praznik, osrednja prireditev s podelitvijo priznanj in pogostitev z Navihankami Nedelja, 15. september 3:00 P:00 14:00 17:00 19:00 Sp. Voličina, Jožefov dom: odprtje razstave likovnih del skupine Martine Golija in ročnih del Društva kmečkih žena, romanje k sv. Notburgi ob 10. uri izpred cerkve sv. Ruperta Pragersko, Kulturni dom: Forma viva Pragersko, razstava nastalih del, na ogled do 16.00 Črešnjevec, Dom kulture: srečanje starejših krajank in krajanov Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: izrazni svet afriške kulture, KUD Baobab, ustvarjalna delavnica za otroke in starše z igro, plesom in petjem, delavnica afriških bobnov ob 18.00, koncert zasedbe Kandia Kora Sign ob 20.00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: Poletje v Laporju, koncert Tjaše Čerče - harmonika, od Bacha do romantičnih valčkov Ponedeljek, 16. september 18:00 Ptuj, grad: Na muzejski sceni, Tortura v kazematah ptujskega gradu, Marija Hernja Masten Torek, 17. september 16:00 Ptuj, grad: muzejski rojstni dan - Samo za princeske in Vitez za en dan, delavnica za otroke od 6 do 12 let 17:30 Ptuj, grad: 120 let PM Ptuj-Ormož, dan odprtih vrat, ves dan brezplačen ogled vseh zbirk, odprtje razstave združenja zgodovinskih mest 19:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave Fabrika, Srdana Mohoriča, ob avtorjevi 60-letnici 19:00 Ptuj, grad: 120 let PM Ptuj-Ormož, osrednja slovesnost, druženje delavcev in prijateljev muzeja Mestni kino Ptuj Petek, 13., sobota, 14., in nedelja, 15. september: 17:00 Meseček; 19:00 Dvojina; 21:00 Osamljeni jezdec. Sobota, 14. september: 10:00 Kino vrtiček, projekcija filma Sreča na vrvici in delavnica za otroke ASFALTIRANJE CEST, ŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075. email: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Matiček, proteze in bela zalivka 8 popustom najcenejši na Ptuju. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 44. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2013; 20 festivalskih melodij z ansambli: Erazem, Štrajk, Zlatih 6, Mladika, Veseli Dolenjci, Ta-pravi faloti, Vikend, Poskočni muzikanti, Vihar, Nemir, v revi-jalnem delu nastopili Slovenski muzikantje. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Video-produkcija Tinček Ivanuša. Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali NAJ PRODAJALKO/ POHORJEB RESORT mu :uj MU ODI I V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. 13. 9. 2013 Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013 POHORJE S RESORT www.pohorje.org L Glasujem za: Naziv in naslov trgovine: Ime In priimek glasovalca: Naslov:. Telefonska številka: Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Teanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj J Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): _ Pohorska dobrodošlica www.ponorje.org Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion 1 x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena 2 x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let): Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. PTUJ BIOlBBjlE & ^ ----------------------------SLUVtNIJA A—« A • : -ifegfiway • lar- octenisept,: tering (j™»"« Biu-Kuit blink A-DERMA RADIO))! Objavljamo trenutni vrstni red prvih 20 po številu prejetih glasov. • ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI • IRENA FUREK- MARKET ŽIVILA ŽETALE • DARINKAMURŠEC-JAGERTRNOVSKAVAS • MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA • BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS • JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ • NINAVINDIŠ-MERCATORVIDEM • ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS • ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS • IGOR ZAJŠEK - JAGER PTUJ • TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ • SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ • METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM • IRENAHORVAT-MERCATORHAJDINA • SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK • MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ • TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA • MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ • MIRJANADRUMLIČ-JAGERTRNOVSKAVAS • SONJA HAMERŠAK - EKSTRA TUŠ PTUJ • ROZIKADOMUNKOŠ-PRESTAPTUJ www pohorje.org 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. septembra 2013 PravniNas vet. c om V JUSTIT1A OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaša le 2,19 C na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenj^ Oprema Barva CITROEN SAX01.0I 1999 880,00 { 5 VRAT RDEČA RENAULT SEDAN MEGAN 1.616V AUTHENTIQUE 2009 5.300,00 É SERV. KNJIGA BELA BMW 530 D LIMUZINA 2004 8.990,00« USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 3081.416V CONFORT 2008 6.190,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ A160 CLASSIC 1999 2.750/10 € KLIMA RDEČA OPEL ASTRA 1.616V COSMO 2010 9.400,00« SERV. KNJIGA BELA RENAULT MEGANE 1.616V AUTHENTIQUE 2008 5.690,00 É PRVI LAST. KOV. BORBO RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 10.900/10 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 10.900,00 € USNJE KOV. SREBRNA FIAT MULTIPLA 1.616V SX 100 1999 1.650/)0€ KLIMA KOV. ZLATA RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE 2006 5.290,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MICR0CARMC1 2004 4.300/10 € BREZ IZPITA KOV. SV. MODRA PEUGEOT 3071.616V D-SIGN 2007 5.990/10 { PRVI LAST. KOV. SREBRNA AIXAM 400 SL EVOLUTION 1998 2.500,00 f BREZ IZPITA K0V.B0RD0 PEUGEOT 4071.6 HDI CONFORT LIMU. 2007 6.950/10 € PRVI LAST. KOV. ČRNA OPEL ASTRA 1.416VN-J0Y 2005 4.800,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA NISSAN AIMERA 1.5 DCI ACENTA 2003 3.300/10 € SERV. KNJIGA KOV. MlSJESIVA RENAULT SCENIC1.616VSKY 2007 5.990/10 { PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT AUTH. PACK MEGANE 1.5 DCI COUPE 2006 4.450/10 f KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZCSPORTCOUPE 200 CDI 2004 6.990/10 € AVT. KLIMA KOV. ČRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjffluJ ) Industrijska 9, MARIBOR f ^JjZf/ 02 2283020,031 658 679 1 NOVA VOZILA FORD f POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE } BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE 1 ZNAMKA LETNIK CENA « OPR. BARVA BMW 5 52314 VRATA 1998 2.990,00 ALUPLAT.DV.AVT.KLIMA, ME6L SVZELENA KOV. CHEVROLET AVE01.2 SE 3 VRATA, SLO 2006 2.950,00 KONTR.NA VOLftNU, 1.LASTNIK SREBRNA KOV. CHEVROLET CAPTIVA 2.0 VCDILT 4X4 2010 15.980,00 7 SEDEŽEV, USNJENI OGR^EDEZI ČRNA KOV. CfTltOEN C41.616 V. 3 VRATA. SLO 2006 5.990,00 ALUPLAT,DV.AVT.KLIM A.TEM POM. ČRNA KOV. FIAT SCUDO VAN COMBIFURGON 1.9 TD 2000 2.390,00 MOŽNOST ODBITKA DDV BELA FORD CMAX TREND 1.8 TDCI 2007 7.490,00 ALUPLAT.VLEČNA NAPRAVA SREBRNA KOV. FORD RESTA 1.25 TITANIUM, 5 VRAT 2012 9.990,00 RAZSTAVNO.Z DODATNO OPREM. HOTMAGENTAKOV. FORD RESTA 1.25 TREND, 5 VRAT, SLO 2009 7.990,00 AVT. KUMA, POT. RAČ., 1.LAST. ZELENA KOV. FORD RESTA 1.4 COMFORT, 5 VRAT 2008 5.790,00 ALUPLAT, KLIMA, MEGLENKE MODRA KOV. FORD FOCUS 1.616V EBONY. 5 VRAT 2011 9.990,00 ALUPLAT.1.LAST. POTRSERV.KNJ. ČRNA KOV. FORD FOCUS 1.6 MAN 2007 6.980,00 DOD. 4 ZIM.GUME NA PLATIŠČIH senu FORD FUSION 1.6 COMFORT, 5 VRAT 2008 6.690,00 ALU PLAT., AVT. KUMAABS TEMNO SIVA KOV. FORD FUSION 1.6TREND SLO 2008 6.990,00 KUMA,MEGLP0«ČUNAL TEMNO SIVA KOV. KIA PROCEED 1.4 3 VRATA 2009 6.480,00 1.LAST, POTR.SERV.KNJIGA BELA MERCEDESBENZ VrTO 1D9 CDI FURGON 2010 16.990,00 DOD. 4 ZIM.GUME, PREGR.STENA BELA OPEL COMB01.616VT0UR 2004 2.990,00 ABS,KUMA, S1R.DRSNA VRATA BELA OPEL ASTRA 1.616V ENJOY,5VRAT 2006 5.980,00 1.LAST, POTR.S.KNJ.LE 68.104km TEMNO SIVA KOV. OPEL IHA 1.61 SLO 2004 4.990,00 IM, KUMA, VLEČ. NAPRAVA SREBRNA KOV. PEUGEOT 206 CC 1.616VQUICKSILVER 2005 4.490,00 OEVDLKONTR., ELPAKETALUPL SREBRNA KOV. PEUGEOT RCZ 1.6 COUPE 2010 19.500,00 ALU DODATKI, IZREDNO LEP ČRNA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 5 VRAT 2004 3.190,00 KUMA,,MEGU NASLZA ROKO SREBRNA KOV. RENAULT MEGANE 1.616V BERUNE, 5 VRAT 2009 7.990,00 KUMA, POTR. SERV.KNJIGA ČRNA KOV. RENAULT MEGANE 1.90CI SEDAN COMF, 5 VR. 2005 3.490,00 ALU PLAT., AVT.KLIMA, MEGL TEMNO SIVA KOV. RENAULT MODUS 1.5 DCI ELAN 2008 5.990,00 OBV. KONTROLE, POT.RAČUNAL SV. MODRA KOV. SEAT ALTIA 1.9TDI XL-DRUZINSKIAVTO 2007 8.990,00 PARK SENZ.ZADAJ, BLUETOOTH SREBRNA KOV. SEAT L£0N 1.4,5 VRAT, SLO 2003 3.790,00 KUMA, ABS, 1. LASTNIK ZLATA KOV. VW GOLf 1.4TRENDUNE, 5 VRAT 2004 6.690,00 EL PAKET, AVTKUMAJ. [AST. SREBRNA KOV. VW GOLF 1.6 TDICONFORM, 5 VRAT, SLO 2011 13.990,00 TEMPOMAT,AWPIAT,ELPAKET ČRNA KOV. VW GOLF PUIS C0MF0RHJNE 1.6 FSI, 5 VRAT 2007 8.990,00 KOMUNIK.PAKFT, TEMPOMAT senu VW TOURAN 1.9 TDI HIGHLINE. 5 VRAT 2003 5.190,00 TEMPOMAT,S1SANLVLNAPR. TEMNO MODER ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz občine Lenart 12:00 Ulrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 18:00 Kronika iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - iz naših krajev 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 06:00 Prvo sv. Obhajilo v Markovcih 10:00 Kronika iz občine Lenart 12:00 Oddaja iz Ptuja 16:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Srečanje članov DU Markove i 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka 08:00 Otroška oddaja 09:00 Kronika iz občine Hajdina 10:30 Glasbene novičke z Ingrid ii:0090.ietPGD\fldem program v živo tudi 13:00 Dornava - Tekmovanje v oranju . 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev preko Spleta: 17:00 Kmečki praznik na Destrniku 2.del WWW SiDtV S j 18:30 Kronika iz občine Lenart " " 20:00 Starše-Od kleti do kleti s prijatelji 21:00 Glasbena oddaja mm ^^ 06:00 Koncert patra Janeza Ferleza 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 90. let PGD Videm 20:00 Srečanje članov DU Markovci 21:30 Markovci-lz domače Skrinje 22:30 Glasbene novičke z Ingrid Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.isi Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Raičeva 6 2250 Ptuj [top3avtomobil7 t. VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M=f J=1WI d 911 ! I MeJJ 9 M B M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI ALLR0AD 2.5 TDI QUATTRO 2003 5.490 4X4 SLO VSA OPREMA METALIC SIVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2010 15.390 1.LASINIK VSA OPREMA BISERNO BELA BMW 318 d TOURING DIESEL 2004 5.490 AVT. KUMA 17 C0L METALIC MODRA BMW 520 d F10 NOV MODEL 2011 31.990 VSA OPREMA METALIC MODRA CITROEN C41.616V NA PUN 2008 6.090 KLIMA SL01.LASTNIK METALIC SIVA CDEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 9.990 1.LASTNIK VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990 1 .LASTNIK NAVIGACIJA METALIC ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA 2009 8.990 1.LASINIK NAVIGACIJA METALIC SIVA FORD M0NDE0 2.0 DIESELTTTAN. 2009 9.990 AVT. KUMA NAVIGACIJA metalic Črna OPEL ASTRA 1.7 CDT1 DIESEL 2009 7.290 KLIMA 1.LASTNIK METALIC SIVA OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDU 2007 5.690 1.LASTNIK KLIMA METALIC MA opel ASTRA GTC 1.616V 2008 6.790 COSMO METALIC ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU 2011 13.990 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CLI01.216V 2004 2.990 KLIMA SLO METALIC SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3490 KLIMA VELIKI SERVIS METALIC SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5990 1.LAS1M-SL0 METALIC SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490 KLIMA SLO METALIC MA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. O PMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA ALFA ROME0156 SPORTWAGEN 1,9 JTD 2004 3.280,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2010 13.980,00 KOV. ČRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI CONFORT 2007 6.850,00 KOV. SV. MODRA CITROEN C4 PICASSO 2,0 HDI EXCLUSIVE 2009 8.990,00 KOV. SV. MODRA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI BUSINESS 2010 9.780,00 KOV. RJAVA CITROEN C4 PICASS01.6 E-HDI TENDANCE 2011 10.990,00 KOV. SIVA FORDS-MAX 1,8 TDCI TREND 2008 10.490,00 KOV. ČRNA NISSAN MICRA 1,2 VISIA PLUS 2008 4.600,00 KOV. ČRNA OPEL CORSA 1,3 CDTI 2010 6.600,00 BELA OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDTI EDITION 2011 12.680,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 308 SW CONFORT PACK 1,6 HDI 2009 7.480,00 KOV. SIVA RENAULT CU01,5 DCI 2010 5.630,00 BELA SEAT ALTEA XL SYLANCE 1.9 TDI 2008 8.600,00 KOV. ČRNA SEAT IBIZA ST STYLE 1,6 TDI CR DPF 2011 8.650,00 KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF VARIANT AMOTION COMF. 1,9 TDI 2001 3.880,00 BELA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2.0 TOI DPF 2010 17.990,00 KOV. SIVA VOLKSWAGEN TOUAREG 2,5 R5 TDI T1PTR0NIC 2005 10.580,00 KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 13. septembra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca, telefon 041 457 037. PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. 4SAPKE, STRIŽENJE IN NEGA PSOV, Karmen Ciglar s. p., Spu-hlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička. KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu na 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. G s ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM ličkalnik koruze na šest valjev, dobro ohranjen, cena 65 €, puhalnik tajfun za 45 € in krajši kardan za dro-belc za 55 €. Tel. 720 12 63. PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 cm ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnosti z dostavo. Tel. 041 723 957. PRODAM 500-l sod iz pločevine (nerjaveč), cena 180 €. Tel. 041 939 142. NESNICE, rjave, grahaste, črne, belo-sive, cepljene, stare 14 tednov, prodam, dostava na dom. Anton Marčič, Staro-šince 39, tel. 792 35 71. PRODAMO dve telici, simentalki, pašni, breji 8 mesecev. Tel 051 273 093. PRODAM lesne obroče za prešo. Tel. 031 269 480. PRODAM kletko za stiskalnico. Tel. 758 51 91. PRODAM odojke od 25 do 30 kilogramov, cena 2,50 €/kg. Tel. 031 261 486. PRODAM grozdje rumeni muškat, laški rizling, šipon in mešano. Tel. 031 202 832. PRODAMO mešano grozdje ali mošt. Tel. 041 554 657, zvečer. PRODAMO grozdje - belo sortno, belo vino in pšenico. Tel. 051 637 990. ODKUPUJEMO klavno živino: bike, krave in telice. Dobro in takojšnje plačilo ter pavšal. Prodajajo pa tudi teleta pasme šarole in limuzin. Tel. 041 936 647. PRODAM telico, črno-belo, brejo 8 mesecev. Možna menjava za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Prodaja poteka zjutraj do 10. ure, popoldan po 16. uri. Tel. 041 881 949. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam opremljeno garsonjero z balkonom 36,5 m2. Ul. 25. maja 10. Najemnina 250 €. Tel. 041 368 422. V MAJŠPERKU oddamo v najem opremljen frizerski salon. Tel. 040 554 Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče -zakaj tebe med nami ni? Le zakaj ti je bilo treba oditi? V SPOMIN V torek so minila dolga štiri leta, odkar si odšel, dragi ata in mož Drago Žerak IZ ŽUPEČJE VASI 7 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, postojite ob mnogo preranem grobu. Hvala za vsako položeno rožico in svečko. Marko, David, Magda Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 11. septembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Stanko Hercog IZ HERMANOVE 3, PTUJ Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo OPRAVIČILO Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., se na zahtevo ožjih družinskih članov družine Zdešar iz Grajene 12 iskreno opravičuje sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ker 6. 9. 2013 ob 17. uri po pomoti nismo objavili naročene osmrtnice z naslednjo vsebino: »V 85. letu je nenadoma umrl Anton Zdešar iz Grajene 12. Pogreb bo v družinskem krogu v soboto, 7. septembra, ob 12. uri iz vežice na ptujskem pokopališču. Molitev za pokojnega bo nocoj, 6. septembra, ob 18. uri v vežici.« Ožji družini, sorodnikom in prijateljem družba Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., izreka iskreno sožalje. SPOMIN 12. septembra so minila štiri leta žalosti, ko nas je zapustil naš dragi Pavel Ljubec -Palč Z JASE 24, PTUJ 11. 3. 1946 t 12. 9. 2009 Hvala vsem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. OPREMLJEN in obnovljen poslovni prostor za dejavnost trgovine (ali podobno mirno dejavnost) v izmeri 46 m2 na naslovu Zagrebška cesta 74 (ob glavni cesti zraven gasilskega doma Turnišče) damo ugodno v najem za 170 EUR/mesec + obratovalni stroški. Informacije na 041 667 325 oz. Polje-dom, d. o. o. PRODAM vinograd s 400 trsi bele sorte (rumeni, sovinjon, renski) trinajsti letnik na lepi sončni legi, lahko dostopen, s podkleteno leseno brunarico, kaminom in brajdami. Vse skupaj v izmeri 2425 m2 v občini Juršinci pri Ptuju. Cena po dogovoru. Tel. 031 668 909. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM avtoprikolico, registrirano do septembra 2015. Zimske gume na platiščih za kio pride in prevleke za avtose-dež. Telefon 041 946 904. PO SIMBOLIČNI ceni prodam sedežno garnituro 320 x 170 x 140. Tel. 02 787 22 61. IŠČEMO žensko, lahko mlajšo upokojenko, za čiščenje piščancev dvakrat tedensko. Pokličite samo resni in zanesljivi na telefonsko številko 041 982 984. Minka Hudin - perutninarstvo, Dravski dvor. RADIOPTUJ 89,8-98,E-l04;3 Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta dedka in pradedka Rajmunda Vaupotiča IZ TRŽCA 33 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo ge. Mimici Kirbiš in družini Fider-šek za nesebično pomoč, DU Hajdina, PGD Tržec, Društvu invalidov Ptuj, ŠD Tržec, KS Tržec, ge. Silvi Brodnjak za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem Feguš in pevcem s Hajdine za odpete žalostinke, gospodu župniku za darovano mašo zadušnico in pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija ter sinova Rajmund in Gottfried z družinama Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 Starši so kot sveče, ki za otroke gorijo, z njimi živijo, ko že dogorijo. ZAHVALA V 84. letu sta se poslovila Marija Letonja rojena Potočnik 28. 7. 1929 t 25. 6. 2013 Janez Letonja 18. 8. 1930 t 4. 9. 2013 DOLENA 48 Iskreno se zahvaljujemo vsem patrom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za molitev, izraze sožalja, sv. maše, cvetje in vsem, ki ste ju pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu HVALA. Vsi njuni STAJERSK1 TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE-' Nagrada za tokratne izžrebane naročnike sta DVA. KUPONA ZA SAMOPOSTREŽNO KOSILO V RESTAVRACIJ! Z1LAV TERMAH PTUJ. Stajersi 1. MarijaPeklar, Borovci34,2281 Markovci 2.Janez üomanjko, Malavas 35,2272 Gorisnica 3. Helena.Brod.niak, Zg. Hajdina 55,2288 Hajdina 4. MartinVrabl, Senčak 29,2256Jursinci 5. Marinjanez, Krambergerjeva pot 7,2250 Ptuj 6. MarijaRoganov, Golobova4,2251 Ptuj 7. AngelaBenčič, Volkmerjeva c. 7,2250 Ptuj 8. MarijaPemek, Kozminci 9/a, 2286 Podleknik 9. Ana Gregorič, Preclava 9,2273 Podgorci 10. Vladimir Vaupotič, Formin39/c, 2272 Gorisnica mr* sm< HOTELS&RESORTS Terme Ptuj Restavracija Nagrajenci boste prejeti nagrado po pošti. Ptujsko • Biograd na morju še vedno s plombo Črna kronika Molk organa še traja ... Dobrih 16 let že potekajo prizadevanja za prodajo nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju, ki je delovala vse do leta 1983, ko je SO Biograd na morju izdala odločbo, s katero je prenehala pravica do uporabe zemljišča in objektov nekdanje počitniške kolonije občine Ptuj. Prodajo tega premoženja so nekatere občine na Ptujskem vezale tudi na investicijo v izgradnjo nove OŠ dr. Ljudevita Pivka. »Čeprav naj bi vstop Hrvaške v EU tudi na tem področju pospešil zadeve, trenutno nič ne kaže, da bi do tega kmalu prišlo. Molk organa še vedno traja, plomba v zemljiški knjigi onemogoča prodajo,« je te dni povedal Janez Mere, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj. Podravje • Iz dela PU Maribor Vlomi se kar vrstijo Na območju, ki ga pokriva PU Maribor, se septembra vlomi v objekte kar vrstijo; tarča so tako stanovanja kot hiše, kontejnerji ... Foto: Fotoarhiv Zaenkrat še neznani vlomilec je tako 4. septembra sredi dopoldneva skozi kletno okno vlomil v stanovanjsko hišo v Zgornji Ložni-ci in odtujil gotovino, štiri jelenove trofeje, štiri zimske pnevmatike, kovček z daljnogledom, nožem in svetilko ter prenosni računalnik znamke Acer. Lastnike je oškodoval za okoli 6000 evrov. Istega dne, nekaj popoldne so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v Zlogoni vasi. Vlomilec si je, potem, ko je dodobra pregledal spalnico, prisvojil nekaj zlatnine in denarja, škoda pa naj bi znašala okoli 3200 evrov. V ponedeljek, 9. septembra popoldne, pa je neznani vlomilec kradel po hiši v Šimkovi ulici v Mariboru. Podobno kot v prejšnjih primerih si je prisvojil več kosov različnega nakita in dragocenih kamnov in povzročil za 5000 evrov škode. Toda to očitno še ni bilo dovolj, saj je nekaj po polnoči isti oškodovanki na istem naslovu nekdo ukradel še avto znamke Kia Pride, sicer na srečo ne več nov, ocenjen na vrednost približno 500 evrov. Za drugega (neznanega) nepridiprava pa so bili očitno bolj zanimivi kontejnerji; policisti so namreč obravnavali vlom v štiri kontejnerje na Sv. Duhu na Ostrem vrhu, iz katerih je odnesel več kosov električnega orodja, kavni avtomat, delovne obleke in električni kabel, dolžine 400 metrov in lastnike s tem oškodoval za okoli 10.000 evrov. Identično škodo je povzročil tudi vlomilec, ki je v začetku tega tedna vlomil v kontejner na Limbuški v Mariboru in s seboj odnesel več kosov električnega orodja za polaganja parketa. SO Ptuj je že leta 1956 kupila premoženje v Biogradu na morju za potrebe počitniške kolonije. V času njenega mirovanja, torej od leta 1983, so nepremičnino poskušali zamenjati za drugo, da bi otroci s Ptujskega ponovno imeli možnost ugodnejšega letovanja na morju, a tudi ta poskus je spodletel kot vsi dozdajšnji poskusi prodaje, za katero so občine na Ptujskem pooblastile MO Ptuj, kjer pa se prav tako vsa leta močno zapleta. Četudi se je takratna Skupnost otroškega varstva Ptuj pritožila zoper odločbo na Vrhovno sodišče SR Hrvaške in v pritožbi tudi uspela, se zadeva vse do danes ni premaknila z mrtve točke. Premoženje še naprej nezadržno propada, v času izgradnje marine se je tudi zmanjšalo, graditelji marine so si „prilastili" objekt bivše kuhinje in jedilnice, ki je danes sestavni del marine Kornati. Lastninjenje marine in vojna na Hrvaškem sta reševanje te problematike le še dodatno zapletla. Komunikacija, ki naj bi se zaradi tega začasno zmanjšala, je po vojni popolnoma prenehala. Pripravljenosti, da se problem reši, v marini (več) ni bilo. Sodišče je »gluho«, družba Patting obupuje Pred petimi leti je bila podpisana tudi pogodba med MO Ptuj in družbo Patting, d. o. o., Varaždin, po kateri naj bi se prodaja nekdanje počitniške kolonije občine Ptuj opravila po pridobitvi vse potrebne dokumentacije od občine Biograd in države Hrvaške za iz- Objekt, v katerem so do leta izdala odločbo, s katero je pri in objektov, bivali otroci in vzg bris plombe in vpis lastništva. Omenjena varaždinska družba je tudi že nakazala del pogodbenih obveznosti v višini 311.700 evrov (skupna pogodbena vrednost je 1,117 milijona evrov), vključno z jamstvom v višini 111.700 evrov. Ker vse predolgo traja, naj bi v Pattingu tudi razmišljali o prekinitvi pogodbe. Kakršnikoli vpisi v zemljiško knjigo, med drugim gre za izbris zaznambe prepovedi razpolaganja, ki je bila vpisana na nepremičninah v lasti tujcev v Republiki Hrvaški, naj bi bili mogoči le v postopku obnove zemljiške knjige, je bilo vse, kar so predstavniki MO Ptuj in varaždinski odvetniki uspeli izvedeti v teku svojih številnih aktivnosti za realizacijo prodaje omenjene nepremičnine. Občinsko sodišče v Biogradu pa je sploh prenehalo opravljati vpise v staro zemljiško knjigo, ne glede na to, da še ni bila odprta nova. Vpleteni so želeli zadevo pospešiti tudi s pomočjo ministrstva za pravosodje, ki pa se je sklicevalo na neodvisnost sodišč, ki v konkretnem primeru sploh ne delujejo, so izvedeli predstavniki občin na Ptujskem na enem od letošnjih kolegijev županov Spodnjega Podravja. Ministrstvo pomor- , ko je SO Biograd na morju la pravica uporabe zemljišča stva, prometa in infrastrukture pa je medtem tudi poslalo dopis o podpisu nove meje pomorskega prava, na katerega pa sta se tako občina kot potencialni kupec pritožila. Lani za vodo in komunalno takso 2500 evrov V zadevi nekdanje počitniške kolonije občine Ptuj v Biogradu na morju bo treba doseči izbris plombe v zemljiški knjigi v povezavi s premoženjem tujcev, uskladiti geodetsko in zemljiško-knjižno stanje z dejanskim stanjem, urediti obveznosti z občino Biograd za del zemljišča počitniške kolonije, ki ga je občina Biograd namenila za cestišče in pločnik, pripraviti rešitev za premoženje MO Ptuj (objekt bivše jedilnice in kuhinje), ki je v uporabi ma- rine, in urediti nasledstvene obveznosti. Pri nepremičninah nekdanje kolonije je v stari hrvaški zemljiški knjigi vpisana še družbena lastnina in pravica uporabe v korist počitniškega doma občine Ptuj. Za nepremičnine nekdanje počitniške kolonije občine Ptuj vsa leta občina Biograd na morju pobira takso za vodo in komunalno takso. Iz mestnega proračuna so samo lani za takso za vodo plačali dobrih 1309 evrov in dobrih 2498 evrov komunalne takse. Obračun plačane takse, ki so jo dolžne plačevati vse občine, naslednice nekdanje velike občine Ptuj, ker gre za skupno premoženje, pa bo opravljen pri razdelitvi sredstev iz delitvene bilance. MO Ptuj namreč občinam naslednicam dolguje še neka sredstva, so povedali. MG BREZPLAČNE MERITVE, IZRISI IN MONTAŽA dnevnft kofil* pomaranča, oi* d ra vi 3 a, ptiij Napoved vremena za Slovenijo vsak delovnik od 11. do 15. ure Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan bodo nastale krajevne plohe. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Obeti V soboto bo sončno, več oblačnosti bo v zahodni Slovenije. Na Primorskem bodo možne manjše krajevne padavine. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. V nedeljo se bo pooblačilo, čez dan se bodo od zahoda začele pojavljati padavine. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. as Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si