6t. 28 V Gorici, v četrtek ,dnti 10. marca 19 tO. TafcaJ HL lakaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti f.rijemana ali v Qorici na dom pošiljana : vse loto . . 15 K % „ ¦ . . 10 „ -¦i-jr^iri'""*, •/¦¦vv5-a •*......«4-.. PosamlOT^šfefrtl-ke^aoefo.Ulvii^. j" V Gorici se prodaja rSoča" v vseli tobakamali. nSOJJAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in, Sradšščaaskem^ in dvakrat v letu »vozni reft železnic, paraikov ia poštnih z?ezu. Ha naroČila brez doposlane naročnine so ne oziramo. »Vse za narod, Bvobodo in napredek U Dr. K. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in 'Oglase je plačali loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. GabrSSck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Svobodno razvijanje titeljstva in politiške stranke. i. Ljubljansko »Jutro« je priobčilo v svoji 4. številki članek »Svobodna beseda o našem učiteljstvu«, v katerem se biča izkoriščanje in m o n o p o 1 iz ir a-ii j e učiteljskega k u 11 u r n eg a in prosvet n c g a de 1 o v a n j a o d p ol i-t i š k ih stran k«. Proti koncu članka pravi »Jutro«: - ¦- ¦ »Kakor je smatrala učiteljstvo za tla-čane nekoč liberalna stranka, tako ga hoče smatrati sedaj S. L. S. in je pričela v ta namen porabljati isto taktiko, ki jo je uporabljala nekoč liberalna stranka. Ce bode sedaj učiteljstvo še istih nazorov z ozirom na odvisnost — kakor nekoč, to je drugo vprašanje, ker v zadnjem času je započelo učiteljstvo zavzemati že dokaj drugo — opozicijonalno stališče tudi z ozirom na izkoriščanje napredne stranke in hlepi za popolno osamosvojitvijo svoje organizacije od politiških strank z ozirom na kulturno in prosvetno delovanje in njega izkoriščanje. Neobhodno potrebno je, da puste politiške stranke učiteljstvo se svobodno razvijati. Izkoriščanje kulturnega in prosvetnega delovanja, ali pa izkoriščanje vpliva, ki ga ima organizacija oziroma posamezen učitelj — v politiške namene, to pa omejuje in odločno zavira tak svoboden razvoj. Natančneje stališče in razmerje do politiških strank in njih programa, si je pa učiteljstvo že itak samo začrtalo in je na politiških strankah ležeče, ako hočejo učiteljstvu in narodu dobro — da ga upošteva.« To nam daje povod, da spregovorimo nekoliko o svobodnem razvijanju učitelj-stva ter o stališču učiteljstva glde na stranke. »jutro« se je postavilo na sredo med klerikalno in napredno stranko pa je zamahnilo po obeh: nekoč je »liberalna« stranka smatrala učiteljstvo za tlačane, sedaj hoče za take smatrati učiteljstvo pa S. L. S.! * Jutro« želi, da ostane učiteljstvo na opozicijonalnem stališču, da si osamosvoji svojo organizacijo od politiških strank in . . . politiške stranke naj pustijo učiteljstvo lepo v miru, da se bo svobodno razvijalo, učiteljstvo je svoje stališče že začrtalo; politiške stranke naj gledajo, da učiteljstvo upošteva njih program .... Glede na tak članek v ljubljanskem »Jutru« moramo takoj reči, da tako pisanje ponižuje učiteljstvo. Učiteljstvo naj bo takorekoč »bei seinen Leisten« brez po-litiškega prepričanja. Kuja naj se v svoji organizaciji pa naj stoji proč od strank. Če bi se zgodilo tako, bi imeli učiteljstvo brez politiškega prepričanja, brez nikake-ga svetovnega naziranja, učiteljstvo bi ne črpalo potrebnega iz rezultatov napredujoče vede, ne imelo bi nikakega idejnega obzorja, ki vsebuje že samo po sebi politiške programe, kar vsakega že samo ob sebi sili k delu za tak program, da se z vso močjo oklene sobojevnikov za isti konečui smoter, to je da se oprime stranke, ki ima tak program. Učiteljstvu naj bi bilo to zabranjeno, ker bi moralo biti izven strank, le v svoji organizaciji. Kdo pa je poleg duhovništva v vasi največkrat edini inteligentni živelj? Učiteljstvo! Duhovnik deluje za svojo politično stranko, učitelj pa naj bi gledal politiške stranke kot nekake strahove, pa če bi se napredno kmečko ljudstvo še tako obračalo do njega za sopomoč. Od učiteljstvu pač smemo zahtevati, da zasleduje, kar prinašajo politiški valovi ter da deluje tudi izven Šole. Saj to vendar ne ovira organizacije. Kako pa je učiteljstvo organizirano? Večji del ima svojo organizacijo, katero označamo za napredno, ostali pa so v klerikalni učiteljski organizaciji, i i slednji so pravi privesek klerikalne stranke, dočim se o prvih ni dalo nikdar reči, da jih stranka le izkorišča.ter da so •njeni tlačaui. Napredna stranka želi učiteljstvu vse dobro, upošteva učiteljski stan v polni meri, zato je že a priori izključeno) da bi smatrala učitelje za tlačane ter bi jih le izkoriščala. Izkorišča pa jih v resnici klerikalna stranka. Za vabilo v stranko je postavila v kranjski deželni zbor dva učitelja, ali kako sta se obnašala ta dva moža nasproti učiteljskim zahtevam? Napredna stranka je pokazala takrat, da je prijateljica učiteljstva, za nasprotnike so se pokazali klerikalci z učiteljskima priveskoma vred. Torej kako stališče je moral zavzeti v tem konkretnem slučaju učitelj nasproti obema strankama? Pač le to, da se postavi povsem odločno proti klerikalni stranki, ker mu je sovražna, kakor je sovražna šoli, ter da se ogreje za napredno stranko, ki mu stoji blizu ter upošteva njegove želje. Umevno, da ga žene notranja sila, da bo deloval za stranko, v kateri vidi prijatelje stanu in šolstva ter da bo deloval proti stranki, ki ga hoče pomež-nariti. To je vendar naravno .... ne pa da bo stal v miru pa gledal od daleč program politiških strank. Stanovska učiteljska organizacija naj bo kar najlepše razvita. To je stvar učiteljev kot takih. Ali s samo organizacijo ne opravijo nič. Usoda učiteljstva je v rokah politiških strank in usoda šole istota-ko. Torej je potreba učitelju poleg dobre stanovske organizacije tudi -jolitiškcga prepričanja. Dve struji sta: ei a je za dobro šolo in učiteljstvo, drugi proti dobri šoli in proti učiteljstvu. Na ka+ero pot kreniti, ni za razsodnega moža nobena u-ganjka. Kol 20./H m Poročali smo, da ie bil znani črni kolek zaplenjen. RazsodLi o zuDienibi1 je taka, da je vredno ovekovečiti jo. Glasi se: »V imenu njegovega veličanstva cesarja! C. kr. višje dežel, sodišče v Gradcu IV. senat je kot sodni dvor II. instance po zaslišanju c. kr. višjega državnega pravilnika ugodilo pritožbi c. kr. državnega pravdništva v Ljubljani proti priziv-ni sodbi c. kr. deželnega kot tiskovnega sodišča ljubljanskega z rje. Sedaj smo; še le v dvajsetem maju. V teku enega iruseca dospemo do te točke, če bodo okoliščine ugodne, u\ od tu jo udarimo proti tečaju. Kaj mislite, gospodje?« »OČividno se moremo poslužiti samo te .loti^ pritrdi Johnson, »Torej jo jutri nastopimo. Današnja nedelja pa naj bo posvečena počitku. Vi, Shandon, pa skrbite, da se služba božja praviloma izvrši; kajti verske vaje uplivajo dobrodejno na človeškega duha, mornar mora pa še posebno imeti zaupanje v Boga.« i-ač res, kapitan,« reče .Shandon in odide s poročnikom in orožničarjem. »Doktor,« reče riatteras ter pokaže na Shandona, »vidite li, kako je ta mož užaljen? njegova osabnost ga je pogubila; nanj se ne morem več zanesti.« Drugo jutro gre kapitan na vse zgodaj s čolnom v morje, da preišče ledene gore kotlino, ki ni bila nad dve sto metrov široka. Zapazil je celo, da se kotlina vsled polagoma delujočega pritiska ledu izožuje. Bilo je torej nujno, priboriti si izhod, da ledovje ladje ne stlači. Iz vsega ravnanja se je videlo, da je bil Hatteras človek poln življenske sile. Najprej da v ledene stene vsekati sto;>rijice, in tako pripleza do vrha neke ledene gore. Od tu izprevidi, da bi ne bilo težko dobiti izhoda proti jugozahodu. Zato da povelje in izpodkopali so jamo kar naravnost na sredi gore. Delo je šlo urno izpod rok, tako da je bilo končano že v pondeljek. Hatteras ni mogel tu uporabiti svojih razstrelivnih možnarjev, v katere je šlo komaj osem do deset funtov smodnika; to bi na to maso ne bilo moglo nič vplivati. Taki možnarji so bili uporabni le pri ledenih ravninah. Zato da spraviti v jamo tisoč funtov smodnika ter natanko preračuni smer eksplozije. Iz jame pa da napeljati dolgo prižigalno vrvico. Pot, ki je peljala do jame, po-tresejo s snegom in z ledenimi gručami, ki naj bi ponoči postale trde kakor granit. In res je toplota vsled vzhod-nika padla do 11° pod ničlo. Druge jutro ob sedmih je bil Forvvard že pripravljen, da izrabi s svojim parnim strojem vsak najmanjši izhod. Johnson je bil določen zato, da zapali mino. Dolgost pri-žigalnice je bila tako izračunana, da je imela Še le črez pol ure dovesti ogenj do smodnika. Johnson je torej imel še dovolj časa, da pride nazaj na ladjo. In res je b».! že v desetih minutah po izvršitvi Hatterssovega ukaza na svojem mestu. Ljudje so čakali na krovu; vreme je bilo suho in precej jasno, sneg je bil nehal naietavati. Hatteras je na kajuti s Shandcnom in doktorjem štel minute na svojem časomeru. Ob pol deveti uri se zasliši zamolkla eksplozija, ki je pouzročila veliko manj poka nego so pričakovali. Zunanja oblika gor se naglo izpremeni kakor pri zemeljskem potresu. Gost, bel dim švigne proti nebu do precejšnje višine. Dolge razpoke se pokažejo na stenah ledu in zgornji del odleti daleč na okrog, tako da popada v koscih okrog Forwarda na tla. Toda prehod še ni bil prost. Velikanski ledovi so se še v obokih držali sosednjih sten in viseli v zraku; zato se je bilo bati, da se ne sesujejo in zapro kotline. Ijivi c: kr. armadi, graško nadsodlšče pa ic v teh mnenjih napravilo piko, in razsodilo, da imenovani kolek srcer ni naperjen proti Nemcem, niti proti armadi, pač pa »da vzdržuje trajen spomin na gotove dogodke, vzbuja surove instinkte in ščuva k izgredom, ki bi lahko bili nevarni javnemu miru in redu«. Ubogi narodni kolek črno' obrobljeni, kaj vse ti podtika modra, nikdar zmotljiva avstrijska justica! Kuharsko knjigo zastonj vMi vaktt p« /niti t"l t™1 *™tfrf' tovarni tesltnin v /!¦ Bisfriei. Iz tolminskega okraja. S Ponikev, dne 8, marca. - Neki nezreli poba, toda n e s Ponikev, kojega ime za sedaj še zamolčim, si dovoljuje na najpodlejši način blatiti in obrekovati naše občane po »Primorskem Listu«. Pod čast tukajšnjih občanov bi bilo, se prepirati s tem nadutim »veleizobra-žencem«, rečemo le to: kdor ima maslo na glavi ostani pod klopjo; ali če tega noče, naj pometa pred svojim pragom ter naj nas Ponikovce pusti na miru! »Torej, torej, torej.« Večobčanov. Iz ajdouskega okraja« Iz Oor. Branice. — Neki meni nepoznan dopisnik se vedno zaletava v »Prim. Listu« v mene in v druge osebe, katerih pa ne imenuje z imenom. Dopisnika poživljam, da se naj podpiše pod svoj dopis, da bom vedel, s kom imam opraviti. Ko zvem, kdo je dopisnik nesramnih člankov v »Prim. Listu« obračunam, da bo pomnil, kaj se pravi nesramno napadati. Torej podpiši se in marsikatera uganka bo rešena. V. P e č e k, šolski voditelj. Iz kobariškega okraja- Čast. gg. udje »Okrajne posojilnice« v Kobaridu so vabljeni k.. rednemu občnemu zboru, kateri bo dne 29. t. m. ob 10. uri predpoludne v posojilničnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. branje zapisnika o zadnji reviziji po zadružnem revizorju; 3. potrjenje letnega računa; 4. izvolitev načelstva; 5. izvolitev nadzorstva; 6. privoljenje nagrade načelstvu. V slučaju, da bi ne bil občni zbor sklepčen pri prvem sklicanju, se bo vršil drugi občni zbor ravno tega dne in v teh prostorih ob L uri popoldne, kjer se bo sklepalo pri vsaki vdeležbi. Nacelstvo. Družba sv. Cirila in Metoda. »Slovenčeva« Cirilmetodarija se ne pozabi! Poleg dopisov, izražajočih skrajno ogorčenje nad izdajalskim početjem nem-škutarskih naših »c^moljubov«, dobiva družba sv. Cirila in Metoda dan za dnevom novih gmotnih prispevkov. »Da damo duška opravičenemu ogorčenju na nečuveni napad »Slovenca« št. 29. zoper, blago družbo sv. C. in M. odnosno na Roseggerjev naskok na našo domovino smo nabrali po podružnici v Komnu 200 K za obrambni sklad.« Svoto je posial g. blagajnik J os. Rastja. Za družbo sv. Cirila in Metoda. — V odgovor »Slovenčeve Cirilmetodarije« je o priliki krsta Verice Benedetič, hčerke gospoda Rudolfa Benedetiča v Gorici, darovalo omizje družbi sv. Ciril Metoda sledeči znesek: g. Rudoli Benedetič iz Gorice 1 K, g. Fran Benedetič 1 K, g. And. Jakončičiz Vipolž 1 K, g. Radko Toroš iz Gorice 2 K. Skupno 5 K, katero svoto se je poslalo našemu upravništvu. Živeli darovalci in njih posnemovalci! Domače vesti. Kar je narodno, je »cirilmefodarsko«. — Prihodnjo nedeljo dne. 13. t. m. se zbere v »Mestnem domu« v Ljubljani obilo narodno-čutečih Slovencev, da dajo za- doščenja kruto obrekovanj naši obrambni ¦ družbi sv. Cirila in Metoda, da se znova navdušimo ; a obrambo naših najsvetejših pravic, da pokažemo zaničevanje brezdo-movincem, ki rujejo skupno z našimi krvnimi sovragi proti slovenstvu. Na shod vabi naš najstarejši prvobo-ritelj g. Luka S v e t e c. Z mnogobrojnim obiskom iz vseh slovenskih pokrajin pokažimo tudi našemu ljubljencu, da zn; vno ceniti njegovo brezmejno požrtvovalnost; pokažimo pa tudi, da je malo omikanih Slovenk in Slovencev v taboru brezdo-movinstva, temveč da se vsi, ki narodno mislijo in čutijo, tudi z ljubeznijo oklepajo naše zaslužne in prepotrebne obrambne družbe sv. Cirila in Metoda. Zastopniki Primorske, Štajerske in Koroške dokažejo na shodu, koliko je storila obrekovana družba za rešitev slovenstva ob mejah. Smrtna kosa. — Iz Aleksandrije smo I dobili obvestilo o smrti g. Milutina M i I o- j č e v i č a, upokojenega matjorja srbske ar- j made, častnega tajnika srbskega konzulata v Aleksandri ji itd. V Dornbergu je umrl v torek g. Josip Vodopivec, podžupan in posestnik, star 58 let. Pogreb je bil danes popoldne ob 4. uri. Pokojnik je bil znan značajen mož. Preostalim naše sožalje! Danes so pokopali v Gorici gospo Vincencijo A b r a m o v o, vdovo po pokojnem učitelju L. Abramu. V Štanjelu je umrl g. Ivan Abram, posestnik, brat pokojnega odvetnika dr. J, Abrama. Poročajo nam, da je umrl v Tolminu g. Franc Koren, posestnik in voznik; ponesrečil je, padel po stopnicah ter si zlomil tilnik Pokojnik je bil značajen mož, blaga duša. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Predavanje g. prof. Seidla. — Sinoči se je vršilo pri jelenu napovedano predavanje: Kako poslujejo možgani j in živci v našem telesu? (s;podo- | bami). Ime g. predavatelja kakor tudi in-teresanten predmet sta privabila v dvorano sicer res obilo občinstvi, želeli pa bi vendar še več udeležbe iz meščanskih slojev. Vsebine predavanja ne bomo navajali; napoveduje jo naslov; tvarina pa je obsežna; zanimiva je tako, da so poslušalci ves čas pazljivo poslušali temeljito predavanje. Gospod profesor bo nadaljeval to predavanje prihodnjo sredo. Prepričani smo, da pride ta dan še več občinstva k »jelenu«. Promocija. — Danes je bil promovi-ran doktorjem prava na dunajskem vseučilišču naš rojak gospod Milko B r e-z i g a r. Novi doktor je sin g. nadučitelja v Doberdobu. Naše častitke! Za Kotnikov večer moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici, ki se bo vršil dne 17. t. m. v dvorani pri »zlatem jelenu«, se kaže splošno in opravičeno zanimanje. Prireditelju večera se je posrečilo sestaviti res lep, zanimiv, večeru primeren vspored, ki obsega za Gorico povsem nove koncertne in pevske točke in druge nastope: Vabil se ne razpošilja. Vstop je proti mali vstopnini dovoljen vsakomur, ki čuti slovensko in ve cen iti. zaslugo uzor-moža umrlega slovenskega mecena Karola Kotnika. Pričakujemo in nadejamo se številne udeležbe — saj čutimo vsi potrebo mejse-bojnega družabnega občevanja. 4Večer bo-B de res družaben in zabaVa neprisiljena. Natančen vspored objavimo. Prihodnjo nedeljo posvetimo naši narodni obrambi! — Komur je mogoče, naj pohiti v Ljubljano na manifestacijski shod, ki ga sklicuje ob 10. dop. za narodno obrambo prezaslužni naš ljubljenec g. Luka S v e t e c. Komur pa ni mogoče priti v Ljubljano, naj se v svojih krogih spominja družbe z aktivnim de-1 o m. Posebno Ciril-Metodove podružnice in druga narodna društva naj posvetijo ta dan naši narodni obrambi s tem, da dajo odgovor »Cirilmetodariji«. Akademija učencev, ki obiskujejo šolo »Pevskega in glasbenega društva,« se bo vršila v nedeljo, dne 13. t> m. ob 5. uri popoldne — in sicer — ob vsakem vremenu! Je sicer »dognano«, da v r e rn e na človeka »vpliva«, toda tudi to je i s 11 - n a, da enemu dopade solnce, drugemu pa dež. Vpliv vremena je torej dvomljiv! Resnica pa je. da slabo vreme slabo vpliva na človeški glas iu inštrumente: v neugodnem vremenu glasovi »padajo« iu strune pokajo. Temu pa se odpomore na priprost način: pevec bo pazil na i n t o n a c i jo in godeč bo imel z a-I o g o s t r u n. Iz tega sledi, da a k a d e- m i j a bo vspela----in je neverjetno, da bi mogel priti kak Prešeren redivivus, ki bi napisal: »Žalostna komu neznana je resnica, da solnce, ki sije — in dež, ki lije, odvrnil je občinstvo od akademije!« Brrr Kaka proza! In vrhu tega našel bi se morda kak čudak, kf bi to prozo vglasbil! Jojjojjoj! Res, neverjetno! ' Člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani raztegnejo svojo vsaj en mesec prekratko gled. sezono — ki se zaključi že M. marca t. 1. — z običajnim vsakoletnim gostovanjem v Gorici v veliki dvorani »Trgovskega doma« pod pro-tektoratom »Narodne p r o s v e. t e«. Število predstav bo enako lanskemu. Repertoire bo obsegal najnovejša in najmodernejša dela v dramski literaturi: Roberto Bracco »Izgubljenci«, Sop-hus Michaelis »R e v o I u c i j s ka sv a-tba«, August Strindberg »Oče«, Gabri-ela Zapolska »M oral a ge. D u I s k e«, R. de Flers in A. G. de Caillavet: »L j ribe z en bdi«, W. Somerset - Mangham »Sebastijan« (Jack Stravv), P. Ga-vault in R. Charvey »G d č. J o s e 11 e — moja žen a«, G. Kadelburg in R. Pres-ber »Črni madež«, O- Walther in L. Stein »Gospodje sinovi« in A. En-gel in J. Horst »Svet b r e z rn o ž k i h«, l/metriiško vodstvo vseh predstav bo v rokah režiserja g. H i n k a N u č i č a. — Otvoritvena predstava bo v soboto 2. aprila: »Moraia ge. Dulske«, komedija v treh dejanjih. Sodelovale bodo le prve moči. V nedeljo 3. in na praznik 4. aprila se predstave vrše zaporedno, radi praznika, ki pade na pondcljek. Vse ostale predstave se vrše po presledkih enega ali dveh dni v nastopnem redu: četrtek,, sobota, nedelja, t o r e k, č e t r t e k, sobota nedelja in torek. S1 a v n a d r u š t va v Gorici in okolici prosimo uljiidno, da blagohotno tiva-žujejo to gostovanje, ki se zaključi v torek I 9. aprila. V prostih gc»iških dneh prire-de se gostovanja tudi v Tolminu in Ajdovščini. Slavno goriško, gledališče ljubeče občinstvo opozarjamo že danes na ta izredni dogodek v prid slovenski stvari na Goriškem in upamo, da bo tudi letos znalo ceniti požrtvovalnost slov. igralcev in počastilo njih predstave z mnogobrojnim obiskom. . Imenovanja v poštni službi. — Poštni upravitelj Gustav Nauta in poštni kontrolor E. Ussai, oba v Gorici, sta imenovana za višja poštna kontrolorja. Zimski šport v Bohinju gre za letos proti koncu. Mrzla jutra (5—6° pod ničlo) ne odpravijo ničesar več proti gorkoti krasnih dni. Sneg počasi gineva, le osojna stran se še trdovratno drži. Dnevi so prekrasni, gorovje kristalnočisto, olede-nele strmine v solnčnem blesku. Pr i h o d n j o n e d e I j o j e s 1 o v o od s a n k a I i š č a. — Priti je treba s prvim vlakom zjutraj ali pa večer prej. Torej na še enkratno svidanje v Bohinju v nedeljo! N. D. O. v Gorici naznanja, da bo imela svoj občni zbor dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih pri Al. Plesničarju na Komu (prej Droč). — Vstop je dovoljen samo društvenikom. — Odbor. Ne pošiljajte na nedeljski Ciril- Met. manifestacijski shod brzojavk, temveč pošljite rajši dotični znesek glavni družbi. Istotako bi se naj spomnili družbe vsi tisti, ki bi se radi udeležili shoda, a jim vsled oddaljenosti ali drugih zadržkov ni mogoče. Železnica Sv. Luelja-Tolmin-Koba-rld. — Komisijonelni ogled te črte je z razpisom železniškega ministerstva določen na dan 30. t. m* Komisija se snide ta dan ob 9'30 dopoludne pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu. Štiri milijone v Tržič! — »L/ Eco« poroča, da je vlada končno vendar dovo-iila dva milijona za izčiščenje kanala v Tržiču, struge proti Porto Rosega in kanala, ki gre od tam v morje. Govori se pa tudi, da je dala vlada dva milijona ladjedelnici v Tržiču, in sicer s pogojem, d a b o d o u p o s 1 e n i t a rn le d e 1 a v ci iz a v s t r o - o g r s k e m o n a r h i je. Sedaj je v ladjedelnici vse polno angleških delavcev. Dr. Stepančič in »Gorica«. — Zopet se je oglasil v »Gorici« dopisnik s Kras a, to pot iz Sežane. Pribijemo dejstvo, da uredništvo »Gorice« še ni črhnilo niti besedice, da bi vzelo v zaščito dr. Stepančiča radi njegove navzočnosti na zborovanju »Lege nazionale«. Vse obrambno dela prepušča »Gorica« vo-lilcem na Krasu, češ-blatnimi se je dr. Stepančič, blamirajo naj se njegovi Zagovorniki, uredništvo »Gorice« si umije roke. Bolj in bolj ga tlačijo ti-le zagovorniki. Sežanski dopisnik pravi: »Ako je šel namenoma dr. Stepančič na Legino zborovanje, sodimo, da je bila to le zvita in dobro premišljena politična poteza, kajti toli slovenska koli italijjutska liberalna gospoda se je pokazala v golej njej lastni nesramnosti, kojo s:cer previdno in hinavsko skriva, ne da bi se bil naš kraški poslanec, kojemu častitamo na uspehu, kaj pri tem opekel,« Torej tako! Da irna zraven dr. Šu-steršiča tudi dr. Stepančič zvite in dobro premišljene politične poteze, tega nismo vedeli. Najbrže je s tem sežanski dopisnik »potegnil« dr. Stepančiča in kakor znano pride poteza od »potegniti«. Dobro premišljena poteza! Prej so pa pisali, da je dr. Stepančič mislil, da zborujejo v mestni hiši so-cijalni demokratje. Ta misel, ki je sama na sebi zelo čudna, da ne rabimo primernejše besede, se je kar naenkrat razvila v d o-b r o p r c m i š 1 j e n o politično p o-t e z o. Vedno bolje smo informirani o dr. Stepančiču. Najprej smo izvedeli, da se zanima za socijalno demokratično gibanje, sedaj ga pa že poznamo kot zvitega in dobro premišljujočega politika! Da pa ne bo mislil dr. Stepančič, da ga sovražimo, kakor se blagovoli izražati dopisnik iz Sežane, se pridružujemo tudi mi dopisniku, ter tudi mi častitamo kraškemu poslancu na uspehu. Bog mu daj še mnogo takih uspehov! Bil je namreč moralno ven vržen! Dejstvo pa je in ostane, di je šel Slovenec dr. Stepančič dne 20. februarja na zborovanje nam najbolj sovražne družbe »Lege nazionale«. Naj ga je #.ialo na zborovanje debelo prijateljstvo z laškimi liberalci, ali zanimanje za soc. dem. gibanje, ali njegova zvita in dobro premišljena »politika«, to je za nas vseeno. Na zborovanju je bil in basta! Tega škandala ne spravijo s sveta vsi kraški zagovorniki slovenskega poslanca dr. Stepančiča. Shod za premembo mestnega statuta v Gorici se bo vršil v nedeljo. Skličejo ga laški klerikalci. — O premembi statuta je bilo govora tudi v deželnem zboru. Laški liberalci se obotavljajo s premembo, ker jih je strah pred Slovenci! Joj, kaj bi počeli, če bi prišel kak Slovenec v mestni svet goriški! V Ločniku je bil v nedeljo shod socialnih demokratov. Govoril je Tuntar 6 zadnjem deželnozborskem zasedanju. Bičal je laške liberalce in slovenske klerikalce, ki so se pokazali nasprotne kulturi in dobrobiti ljudstva. Govoril je pa tudi o zvezi Faidutti-Gabršček v deželnem zboru! Kaj nori ta Tuntar, da govori o zvezi, katere ni?! — Kritikoval je tudi postopanje laških liberalcev glede na potrebo pre-membe mestnega statuta v Gorici. V nedeljo v Ljtib^ano na manifestacijski shod za našo ljubljeno družbo sv. Cirila in Metoda! — Naj bi jih prišlo obilo, katerim razmere količkaj dopuščajo, z vseh strani domovine. Naj mogočno odmeva po vseh slovenskih pokrajinah: Vse za obrambo naše d r a ge domovi n e, vse z a našo g l'a vno b r a n i t e 1 j i c o družbo sv. Cirila ir. Metoda! Proč umazane roke od naših narodnih svetinj tujerodni in našekrvni sovragi! - Nedeljski shod naj pokaže vsemu svetu, da nas niti z grožnjami niti z Izdajal-stvt ne prisilite, da bi odložili.orožje ter zapustili trdnjavo za naše narodne meje. Divja zver brani svoj zarod, a mi bi naj izročili brez odpora svojo najdražjo last, svojo mladino, krvoločnim krempljem? Nikdar ne, ako tudi želijo to d o m a č i in tuji sovragi! Do zadnjega zdihljeja hočemo vihteti orožje za svojo obrambno trdnjavo, za svojo vseslovensko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda tako vztrajno, tako ljubeče in tako požrtvovalno, kakor je to delal in dela naš starosta v narodni o.brambi, sklicatelj nedeljskega shoda g. Luka^Šv:ein?c/.2:.''iailiJ;^,.-; ¦*L!v*'-w"r" * Shod začne ob 10. dop. v" »Mestnem domu«. V Krminu občinski zastop ni dovolil prispevka »pro schola nostra«. Lahi hočejo imeti v Gorici - rearlno^gimnasijo i laškim učnim jezikom. Zato so se obrnili do vseh furlanskih občin, naj se obvežejo za primerno prispevanje v označeni namen. — Občinski zastop .v Krminu je imel v soboto sejo, na katere dnevnem redu je bila točka glede prispevka »pro schola nostra«, Za prispevek je glasovalo 12 občinskih svetovalcev, proti prispevku 13. — Če bi bilo mogoče govoriti kako1 pametno besedo z Lahi pred leti glede šolskega vprašanja, bi lahko imeli že zdavnej v Gorici slovenske in laške srednje Šole; ker pa ni bilo mogoče, hnamo pa še vedno nemške. — Lahi pričakujejo za svojo realno gimnazijo tudi velik deželni prispevek! Najbrže pa ne bo nič z realno gimnazijo. - Pametna je le vsporedna akcija za slovenske in laške srednje šole, katere naj napravi in vzdržuje država, nemške pa naj odpravi! Kaj pa koionsko vprašanje? — Do konca marca t. 1. mora odsek, zbran na zborovanju o kolonskem vprašanju, preštudirati predložene zakonske načrte ter podati poročila novi konferenci. Kakor pa vse kaže, ne bodo preštudirani načrti do konca marca. — Znani reševatelji ljudstva obljubljajo dosti, ne storijo pa nič! Z nožem je ranil na nosu občinskega redarja kojščanskega Karola Martniča neki Josip Ceh iz Štajerske. Nastal je bil prepir v gostilni med tem tujcem in domaČimi fanti. Redar je zahteval, naj se Čeh odstrani pa se je branil, se je zoper-stavljal redarju ter ga še malce ranil. Čeh je dobil 14 dnij zapora z jednim postom. Trojčke. — V Vermljanu pri Ronkih je povila Ivana Boškarol trojčke: tri deklice, ki so pa kmalu umrle: Boškarolova ima 40 let ter je mati 9 otrok. Počuti se primerno dobro. Pustite davčne eksekutorje v miru! — Davčnega eksekutorja B. je bil ranil M) letni L. Kerševan na Gradišču nad Pr-vačino, ko je isti izvrševal svojo službo ter hote! zapleniti Kerševanu bicikelj. Kerševan je dobil pri sodnji za to 2 meseca ječe s trdim ležiščem vsak mesec. Med otroki. — V goriško bolnišnico so pripeljali 14 letnega Ivana Korena iz Ladre, ki je ranjen na glavi s kamenjem prav nevarno. Ranil ga je neki drugi deček po nesreči. Zgubljena ovca. — V ponedeljek je prišla v Velike Zabije ovca, katero je neki posestnik zvečer prijel ter jo peljal v svoj hlev, kjer čaka sedaj svojega gospodarja. Še isti večer je imela jagnje. — Kdor je zgubil ovco, naj se oglasi pri tamkajšnjem županstvu. Iz kanala blizu Ronk so potegnili truplo neznanega okoli 50 let starega delavca. Oblečen je bil tako kot laški delavci. Najbrže se je pripetila nesreča. Tatvine v Gorici. — Neznani tatovi so udrli na Fr. Jos. Tekališču št. 48. v stanovanje upokojenega gimnazijskega ravnatelja dr. Grossa ter pobrali zlatenine v vrednosti 250 K ter denarja 1200 K v bankovcih; vzeli so tudi 4 nože ter 4 srebrne žlice. Ko so zaropotali, se je Gross zbudil ter šel gledat, ali tatovi so bili že izginili. — Pred kratkim so bili udrli tatovi tudi v podstrešje stanovanja gospe Jakopičeve na Fr. Jos. Tekališču št.71 ter prenesli razno blago v drugo podstrešje, da bi je morda odnesli pozneje. Ali to se jim ni posrečilo. V Gorici mora biti banda zvitih tatov. Pozor! reku »kamen do kamena palača« med seboj in pri različnih izletih ter nabrali v kratkem času 250 kron, ki jih je odbor naložil plodonosno. K temu znesku so se pridružile tekom letošnjega leta še sledeče zbirke: Na občnem zboru Sokola pri Jelenu 22 K 68 v.; Na občnem zboru Sokola v Št. An-drežu 6 K 82 vin.; brat Josip Žbogar nabral 3 K 42 vin.; brat Josip Bregant daro- k-vaH(WL* ¦ bra4>*Ltev. I nabral meseca februarja od potoValcev 20 K 90 vin.; I skupaj naloženih je sedaj 306 K 82 vin. Vaditcljski zbor je založil pred kratkim tudi bloke v to svrho in jih prav marljivo razpečuje; upamo, da ni Slovenca v Gorici, ki ne bi hotel seči po bloku, ako bi se mu ga ponudilo. Vsak po svoji moči za uresničenje te ideje. — Nabiralcem in darovalcem iskrena hvala! Iz Prvačine. — Dne 7. t. m. je imel ženski oddelek »Prvaškega Sokola« svoj občni zbor. Izvoljene so bile sledeče sestre; starost in ja sestra Metoda Pahor, podstarostinja sestra Kristina Gregorič, tajnica sestra Matilda Kuntih, bhgajni-čarka sestra Marija Gregorič, odbomice sestre: Viktorija Kozurn, Filomena Gregorič, Viktorija Faganelj. Telovadni odsek »Sokola« v Dorn-bergu je imel v nedeljo svoj ustanovni občni zbor, kjer si je izvolil sledeči odbor: Predsed. br. Rud. Žnidarčič, podpredsed. br. Jos. M revije, tajnik br. Fr. Mozetič, blagajnik br. Rud. Luznik, odborniki bratje: And. Brankovič, Fr. Vodopivec in J. Kralj. — Na zdar! potrebnih zneskov za olajšavo njihovega 1 finančnega položaja; nekaj se bode dalo 1 v tem oziru storiti z odkazi iz davka na j osebno dohodnino in iz žganja. Minister se je zavaroval (!) proti tonu resolucij, sklenjenih na vinorejskih shodih in dejal, da se vinorejci nimajo vzroka razburjati Ui ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via Scuole 6 Za gospode: Srajce Pokolenke Ovratniki Cepiče Zavratnice Dežniki Manšeti Pasovi Gumbe za manšete Podveze Naprsniki Gumbi Spodnje hlače Turistovske oprave Naramnice Žepni robci Rokovice ! Gamaše Modni telovniki , Klobuki Nogovice Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum Cen« slrojjo solidii«'! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blagi na izbero. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici* je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 1!)0\ v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra U)05. sklenilo za leto l!)0f>. ta-le način poslovanja; Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih lotih, proti odplačilu po "1 kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6# obrestovanjti. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu pdsojila enkrat za vselej, mesto urudnine 'lt'% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'^% večje ralno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po "2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in »Primorec*. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Cenjenim gospodinjam priporočamo iia j topleje pravi : Francko v: pridatek h kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovati iz tnzemskih sirovin v domaČi tovarni Henr. Francka sinov v Zagrebu. U21 <1 X 7:'.7I, t:10lt. v.