Dopisi in novice. Iz ormužkega okraja. Mesečni zbor učiteljskega društva v Ormužu, bil je 5. sušca v šolski sobi 3. razreda. Zbor je pričel predsednik društva, gosp. J. Šmidinger. Ko se zapisnik od 5. svečana prebere, in nekteri dopisi rešijo, povzame besedo g. Strenkl, učitelj s Središča, in govori o »lepopisji v ljudski šoli«. Ko v vvodu povdarja važnost tega predmeta, našteva in razklada tudi lastnosti lepega pisanja namreč: razločnost, prostost, gladkost in prijetnost. Potem še dalej omenja pisalnega orodja, zadržanja učencev pri pisanji, in daljnega vedenja učitelja pri tem nauku, ter konečno vso razpravo povzame v sledeče stavke ali točke: 1. Učitelj naj predstavljeno pismenko v celi obliki na tanko in po vsih delih opiše. 2. Naj učence opominja, da predpisano pismenko po vsih delih prevlečejo. 3. Učenci naj pismenko na tabli, pisaje s perstom po zraku, posnemajo. 4. Učitelj naj pazi, da učenci ob začetku, kolikor je mogoče, pišejo velike pismenke. 5. Že od začetka naj se učenci vadijo pisati od črte do črte, kajti ob začetku pisanja izostaja učitelju dosti zamud, pa tudi oko se vadi velikosti pismenk. 6. Učitelj naj že ob začetku lepopisja z njim zvezuje tudi pravopisje. Konečno g. poročevalec stavi predlog: Učitelji naj bi se zedinili, kar se tiče oblik za pismenke, da bi se učenci, prestopivši v višji razred ali v drugo šolo, ne mučili po nepotrebnem z drugačno obliko pismenk. Gosp. Ravšl stavi predlog : a) Izgledni učni čerteži (Normalplane), katere je na svitlo dalo, c. k. dež. š. svetovalstvonajsekupijoin pregledajo. b) Za 1. 1874. naj se naroči >Gesetzblatt in Schweitzer Zeitung«. Sprejme se. — Gosp. Jurša predlaga pristop k Štirskem Lehrerbund-u. Sprejeto. — Gosp. Ravšl, oziraje se ne vzroke, izstopa kakor predsednikov namestnik in zapisnikar,: Predsednik pomiluje ta izstop , in se zahvali za dosedanje napredovanje v društvu. V zapisnikarja se v novič voli gosp. Vezjak, podučitelj v Ormužu, in g. Jurša, učitelj ravno tam, v namestnika. S. Str. Iz Ptlija. Od 5. t. m. se podučuje naša šolska mladina tudi praktično o kmetijstvu; tukajšna kmetijska poddružnica je v ta namen prepustila svoj sadonosni vert v kanižinem predmestji. Za poduk i. t. d. je posebni stalni odsek. Praktično podučujejo: g. g. France Wibmer, mestjan in ud krajn. in okrajn. šol. sveta, Jože Weixler, posestnik v Vičavi, zunaj Ptuja; mestni učitelji g. g. Ferk, Kobič, Krajnc, Kos, Schrei in vertnar g. Fric. Učencev za ta poduk smo odločili 80 iz višjih razredov naše ljudske šole, tedaj pride poprek vsakemu podučujočenui 10 učencev. Sedaj se podučuje v sadjereji: g. g. učitelji pa podučujejo tudi teoretično v raznih oddelkih kmetijstva. Dokler niso normalni učilni čerteži vpeljani, bode se praktično podučevalo vsak četertek. Odsek bo tudi imel z učenci izgrede, kteri so tudi ktnetijskemu poduku zlo koristni. V stalnem odseku za kmetijsko učilnico so g. g.: Prof. Končnik, šolski nadzornik, Wibmer, mestjan, Weixler Jožef, posestnik in mestni učitelji: g. g. Ferk, Robič, Krajnc in vertnar Wibmer. Iz Ljubljane. Imenik šolsMh oblastnij, šol in učiteljev po Slovenskem t. j. na slov. Štajarju, Kranjskem, slov. Korotanu, na Primorshem in slov. Ogershem je gotov; udje slov. učit. drnštva ga dobe za pirhe. Kdor noče biti dalje ud temu društvu, naj nam vImeniliu nazaj pošlje. — Lani o tistem času, Jco smo ,,Imeniku obetali, bil je še le v rokopisu gotov; tiseJc se je moral odlašati; delo je rastlo v rokah; še enkrat je bilo treba vse predelati; Jcjer pa ni bilo več mogoče, mogle so se poprave posebej tisitati, kakor vzlasti pri slov. Stajerju. — Vsem p. i. gospodom se vljudno zahvaljujcm za sporočila, ter jih ob enem naprosim, da naj spremembe sproti zapisujejo; tako sebode nImenikii breg posebnih sitnost popravljal, in ob svojem času popravljen in pomnosen lahko iedal. — Pomankljivosti in nepriličnosti, bocli si v stvari ali v slogu, bode prihodnje mogoče vse odpraviti, ako se s združenimi močmi lotimo dela, in drug drugemu pomagamo. — Nanašaje se na rodoljtiblje slovenskih učiteljev in njih prijateljev sem sestavljal ta nImenik" in veliko časa v to porabil, pričakujem pa, da bodo moji tovariši in slovenski rodoljubje to spoznulh ter spolnili svoje radovoljne sprejete dolžnosti clo slov. ucit. društva(gl. Učit. Tov.p.l. št. 14), katero shranjuje svctiogenj domoljublja; dokler pq iskra pod pcpelom tli, lahko se prilično plamen upiha, da ogreva mlačna serca in razširja dobrodejno gorkoto okoli sebe. M. M. — Eavnokar jeprišlana svitlo vslovenskem jeziku stenskatabla »novili avstrijskih meterskih mer in uteži, vsled vradnih podatkov po izvirnih obrazcih c. kr. pervomerske komisije na Dunaji«. To stensko tablo v velikej obliki je izdelal in zrisal Ernest Matthey-Guenet v Gradcu, poslovenil jo je Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani, in se dobiva pri bukvarji Gerberju v Ljubljani po 70 kr. s poštnino vred po 74 kr. Priporočamo to stensko tablo vsem slovenskim učiteljem, da jo vpeljo v slovenske šole, koder je še nimajo. Na tej tabli so narisane z barvo vse nove mere in uteži v pravej podobi, kakor so same na sebi v resnici. Dalje priporoča tudi dr. Močnikova knjižica »Nova mera in vaga« to stensko tablo vsem ljudskim šolam kot učni pripomoček. Tudi je za 10 kr. bolji kup nego nem ška. — Slovenski nčitelji sezite po njej in priporočajte jo tudi po gostilnicah, da se slovenska stvar, ki je z mnogimi stroški na svitlo dana, širi in razproda.