Ptuj, torek, 23. oktobra 2007
letnik LX • št. 83 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Šport
Nogomet • Drava bliže zmagi kot domačini
Stran 11
Judo • Drava s polovičnim uspehom, Gorišnica brez točk Stran 12
Odbojka • Cvirnova zapečatila usodo Prevaljčank
Stran 13
Zavod za šport Ptuj • Nova spletna stran in aplikacija
Stran 15
Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika
slovenski festival
domače zabavne glasbe
Ptu| 2007
t» * «-;
Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Rokovo ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CDjev je omejeno.
Foto: Črtomir Goznik
Politika	Po mestni občini
Slovenija • Politični Ptuj • Za zamudo analitiki presenečeni kriva sprememba
I
Stran 2 Po naših občinah Hajdina • cesta in kolesarska steza do 20. novembra
Stran 3
projekta
Stran 3
Po naših občinah Zavrč • Enajsto srečanje gasilcev veteranov
Stran 5 po naših občinah Zavrč • Zavrnili zahtevek za povišanje cene vode
Stran 6
Kronika
Rače • Država izigrava izvensodno poravnavo
Stran 24
Slovenija • Prvi odzivi na volilne rezultate
Politični analitiki presenečeni
Prvi krog predsedniških volitev je postregel z majhnimi razlikami med prvimi štirimi kandidati na lestvici, največje presenečenje pa je po mnenju političnih analitikov pripravil prvak Nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Prav majhne razlike med kandidati so po besedah političnega analitika Mira Klineta presenečenje. Po mnenju predavatelja na katedri za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede Matevža Tomšiča, neodločen izid v prvem krogu kaže, da imamo v Sloveniji odraslo demokracijo.
Izidi vzporednih volitev niso presenetljivi, je pa presenetljiva velika izenačenost med kandidati ter padec podpore Lojzetu Peterletu in na drugi strani velik porast podpore Zmagu Jelinčiču, je v izjavi za STA pojasnil politični analitik Miro Kline. Dejstvo, da bomo imeli tudi drugi krog, pa gre po njegovi oceni pripisati levici, ki je ponudila dva kandidata.
To, da nihče ne zmaga že v prvem krogu, je Tomšič v izjavi za STA ocenil kot zelo pozitivno. Tomšič sicer prve tri kandidate na lestvici ocenjuje pozitivno. Prepričan je, da se
Foto: Črtomir Goznik
bo katerikoli med njimi s sedanjim predsednikom vlade dopolnjeval in bo znal z njim dobro sodelovati. Za Slovenijo pa bo to po prepričanju Tom-
Ptujčani in Mariborčani za Jelinčiča
Zanimivi volilni rezultati gotovo prihajajo iz dveh volilnih enot; VE Ptuj in VE Maribor. V obeh je namreč „zmagal" Zmago Jelinčič Plemeniti; v ptujski VE so mu volivci namenili kar 28,13 % glasov, na drugo mesto se je uvrstil Lojze Peterle s 26,92 %, tretji je bil Danilo Türk z 21,40 % glasov, četrti pa Mitja Gaspari z 18,60 %. Podobno so glasovali tudi v VE Maribor, kjer je Jelinčič dobil 27,19% glasov, Türk 26,51 %, Lojze Peterle 22,38 %, Mitja Gaspari pa 20,73 % glasov.
Uvodnik
Nedeljski večer in goveja juhca
Že kot otrok nisem posebno marala nedeljskih večerov; ko je bilo treba pod nujno narediti šolske naloge in se povrhu še na pamet, seveda v zadnjem trenutku, naučiti kakšno pesmico. Pravzaprav so mi bili najbolj neprijetni od vseh večerov v tednu, celo ponedeljkov večerje bil boljši, ker je bil prvi šolski (ali delovni) dan že mimo...
No, in ta neprijeten občutek nedeljskega večera mi ostaja še danes; pomeni namreč konec kratkih počitnic, čeprav je danes moja služba taka, da prostih dni ne pozna, in so vikendi celo med bolj, če ne najbolj delovnimi dnevi. In potem, kot zakleto, se ponavadi v nedeljo dogajajo še najbolj pomembne stvari, kot recimo tokratne volitve predsednika. Zelopomembno, ja, ampak se sprašujem, za koga. Dam roko v ogenj, da so bile volitve daleč najbolj pomembne za kandidate same, pa še za njihove najožje sorodnike in prijatelje, pa mogoče še malo za vrh politične klike, za vse navadne državljane pa je bilo vse skupaj bolj (ne)zanimivo kot res pomembno. Je bilo pa treba seveda cel večer, tja v pozno noč, poslušati raznorazne izjave teh in onih pomembnežev, pa seveda izjave voljenih predstavnikov ljudstva, vmes gledati takšne in drugačne nasmeške intervjuvancev, ki jih nikakor ni zmanjkalo vse do konca neuradnega štetja glasov. Ves cirkus skupaj je bil dobro režiran, ampak pričakovan, prav tako tudi prvi neuradni rezultati.
Ampak mene je pri spremljanju (po službeni dolžnosti, ker sicer bi z veseljem raje pogledala kakšen dober stari vestern) prvega povolilnega dogajanja najbolj zanimalo tisto, kar ni bilo možno vedeti, ne videti, ne slišati - kaj se je dejansko dogajalo v glavah in mislih predsedniških kandidatov. Če bi obstajala naprava, ki bi pokazala, kaj resnično mislijo, komu držijo fige v žepu, koga ne marajo, kaj se sprašujejo,... potem bi pa vso umetno besedičenje spremljala z največjim veseljem.
Madonca, si predstavljate, kako bi na glas govorili eno, podnapisi pa bi kazali, kaj se jim res plete po glavi?! To bi bilo sicer še bolje vedeti že prej, pred volilnim dnem, pa ne samo pri tokratnih predsedniških kandidatih, ampak pri vseh naših politikih, od državnih do občinskih...
Mah, kakorkoli že: meni je od te nedelje v najboljšem spominu ostala odlična mamina goveja juha!
Jo je skuhala v prvem krogu ...
Simona Meznarič
V drugem krogu Peterle in Türk
Za zdaj še neuradni izidi nedeljskih predsedniških volitev kažejo, da se bodo Slovenke in Slovenci morali še enkrat odpraviti na volišča. Drugi volilni krog predsedniških volitev bo 11. novembra, v njem pa naj bi se pomerila Lojze Peterle in Danilo Türk, ki sta po preštetih 979.283 glasovnicah prepričala največ volivk in volivcev. Volilne komisije bodo v ponedeljek do 12. ure preštele še glasovnice po pošti iz domov za ostarele in zaporov, 29. oktobra pa bodo k izidu prištete še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Le dobri dve uri po zaprtju volišč je bila prešteta večina glasov volivk in volivcev, oddanih na skoraj 3700 voliščih po Sloveniji. Sodeč po delnih neuradnih izidih bo potreben drugi krog predsedniških volitev, zmagovalec prvega kroga pa je Lojze Peterle, ki je zbral 28,5 glasov volivk in volivcev. Peterletu z zelo tesnim izidom sledita Danilo Türk (24,54 odstotka) in Mitja Gaspari (24,16 odstotka). Na četrtem mestu je predsednik SNS Zmago Jelinčič (19,29 odstotka), Darko Krajnc je prejel 2,16 odstotka, Elena Pečarič 0,87 odstotka in Monika Piberl 0,47 odstotka. Volilna udeležba je bila 57-odstotna. Med oddanimi glasovnicami je bilo tudi 5033 neveljavnih.
Foto: Črtomir Goznik
nacionalističnem smislu, Peterle pa v rustikalnem, konzervativnem smislu. Peterle je po oceni Klineta preveč poudarjal čebelarstvo in vse drugo, več kot tisto, kar dela na ravni politike.
"Na drugi strani imamo Jelinčiča, ki je govoril veliko in naglas, velikokrat čudne stvari, tiste, ki jih praviloma no-
čemo povedati. Vendar pa je marsikdaj povedal kaj takega, kar ljudje razmišljajo, ampak si zaradi vljudnosti ne upajo povedati naglas. Na nek način je bil notranji glas številnih slovenskih volivcev," pravi Kline.
Glede Jelinčiča, ki je, kot kažejo vzporedne volitve, zbral med 17 in 20 odstotki glasov, pa Tomšič pravi, da "zna pihati Slovencem na dušo". Dodal pa je, da je to znanje oz. "nekaj, kar ima človek prirojeno. Lahko bi rekli, da ima naravni talent," je menil. Na vprašanje, kdaj bo po njegovem mnenju čas za žensko predsednico, pa Kline pravi, da upa, da že na naslednjih volitvah. "Pogoj pa so še dve ali tri predsednice, ki bi jih izvolili volivci v kakšnih zahodnih demokracijah, po katerih se Slovenci tako radi zgledujemo."
STA (pripravlja: SM)
šiča dobrodošlo.
Majhen razmak med prvimi štirimi kandidati je po mnenju Tomšiča zanimiv. Priznava pa, da takega izida ni pričakoval. Prepričan je bil namreč, da bo Peterle v prvem krogu dobil okoli 30 odstotkov glasov volivcev, predvsem pa ni računal na tako veliko podporo Turku in Gaspariju, je pojasnil. Rezultat, ki sta ga slednja dosegla, je po njegovi oceni posledica zelo dobre kampanje.
Glede slabe volilne udelež-
be Kline pravi, da ga je prav tako presenetila. Možen razlog za tako mlačno udeležbo pa vidi v tem, da kampanja ni angažirala ljudi, ker ni bila dovolj dramatična. "V zadnjem tednu se je sicer razburkala, ampak to je bilo premalo, da bi razburkala celotno volilno telo, ki bi potem množično, v 70 ali 80 odstotkih prišlo na volišče," pravi analitik.
Največji vzpon in največji padec sta doživela dva kandidata, ki sta pravzaprav malo ekstremna, še pravi. Jelinčič v
56,99-odstotna volilna udeležba
Po neuradnih podatkih, kijih je Državna volilna komisija (DVK) objavila v nedeljo pred polnočjo, je bila na nedeljskih predsedniških volitvah volilna udeležba 56,99-odstotna. Vsega skupaj je v Sloveniji do 19. ure po delnih neuradnih podatkih glasovalo 980.457 volilnih upravičencev. Na volitvah predsednika je imelo pravico glasovati skupaj 1.720.417 volivcev. Najvišja volilna udeležba je bila po zadnjih podatkih DVK v volilni enoti Ljubljana Center, 61,65-odstotna, le nekoliko manjša pa v volilni enoti Kranj, kjer se je volitev udeležilo 61 odstotkov volilnih upravičencev. Vvolilni enoti Ljubljana Bežigrad je bila volilna udeležba 60,98-odstotna, najnižja pa je bila v Mariboru, kjer je glasovalo 53,8 odstotka volilnih upravičencev.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Gaspari: Zaradi tesnih rezultatov možen razplet tudi na sodišču
Predsedniški kandidat Mitja Gaspari je po objavi rezultatov vzporednih volitev, po katerih ni jasno, katera dva izmed kandidatov se bosta uvrstila v drugi krog predsedniških volitev, ocenil, da bi se predsedniške volitve lahko končale v tretjem krogu na sodišču. Gre za sporne glasovnice iz tujine, ki bi lahko odločale tudi o končnem zmagovalcu. Rezultati vzporednih volitev so po njegovem mnenju napredek za Slovenijo, saj je bila kampanja poštena in resna, meni Gaspari.
Peterle: Z optimizmom zremo v drugi krog
Peterle je izide volitev pričakal v hotelu Lev, kjer je takoj po 19. uri že dal tudi svojo prvo izjavo. Kot je dejal, je tesen izid prvega kroga posledica dejstva, da so bili vsi kandidati zelo izenačeni, kljub
temu pa lahko z optimizmom zre v drugi krog. Peterle se je vsem volivcem, ki so ga podprli, zahvalil za podporo, svojim protikandidatom pa za, kot je dejal, "fer igro". Z izidom je zadovoljen, saj "daje podlago, da z optimizmom zremo v drugi krog".
Jelinčič: Osrednji mediji so me enostavno sabotirali
Po objavi neuradnih rezultatov je Zmago Jelinčič pristal na četrtem mestu s slabimi 20 odstotki glasov. Jelinčič je zelo zadovoljen z rezultatom, ki ga pripisuje temu, "da so ljudje začeli poslušati tistega, ki jim govori resnico". Poudaril je, da so osrednji slovenski mediji "enostavno sabotirali" prvi del njegove kampanje, zato je izkupička toliko bolj vesel. Njegov uspeh bo, kot je dejal kandidat, nedvomno pripomogel k dobremu rezultatu stranke na parlamentarnih volitvah 2008, kar dokazujejo že tudi nekatere ankete o strankarskih preferencah.
Türk: Z volitvami smo lahko zadovoljni
"Prvi krog volitev je bil takšen, da noben kandidat ni mogel računati na nek avtomatičen izid," je takoj po volitvah pojasnil Türk. Njegovo zadovoljstvo izhaja ne le iz ocene, da je bila kampanja enakopravna, ampak tudi iz njegov ugotovitve, da je bila - v nasprotju z nekaterimi ocenami - zanimiva. "Pomembno je upoštevati, da so volitve vedno izbira med različnimi kandidati in stališči, njihovimi osebnimi pristopi in osebnimi stili," je povedal Türk, za katerega je minula kampanja te razlike pokazala. Prav zato so po njegovem "z njenim potekom lahko zadovoljni".
Miro Cerar: Do razveljavitve celotnih volitev ne more priti
Pravni strokovnjak Miro Cerar je na vprašanje o tem, ali lahko prvi krog predsedniških volitev epilog
dobi šele na sodišču, pojasnil, da je v prvi vrsti vse odvisno od izida volitev. "Če bo izid tako tesen, da bi se izkazalo, da bi bilo glasovanje iz tujine lahko jeziček na tehtnici, potem obstaja možnost, da bo kdo od kandidatov res sprožil pravno pot. Še posebej tista kandidata, med katerima bo razlika zelo tesna za uvrstitev v drugi krog." Hkrati pa dodaja, da se seveda lahko izkaže še kakšna druga nepravilnost v katerem izmed volilnih okrajev. Potem bi po njegovem mnenju obstajala možnost za ukrepanje po pravni poti, "a je to odvisno predvsem od kandidatov". "Če bi kdo od kandidatov sprožil pravni spor, potem bi o tem odločalo vrhovno sodišče, ki bi lahko potrdilo izid volitev ali pa v nasprotnem primeru presodilo, kako bistvene so nepravilnosti in kako vplivajo na izid volitev. "Če bi odločilo, da so nepravilnosti pomembno vplivale na izid volitev, potem bi vrhovno sodišče lahko zahtevalo ponovitev volitev, vendar le v segmentu, v katerem je šlo za nepravilnosti," je razložil Cerar in poudaril: "Do tega, da bi razveljavili celotne volitve, ne more priti."
STA
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Še o krožišču na Zagrebški
Za zamudo kriva sprememba projekta
Nove investicije na Zagrebški in namere investitorjev (gradnja trgovskih centrov) so narekovale spremembo investicije trikrakega križišča pri novi bencinski črpalki v krožišče. MO Ptuj je od investitorjev zahtevala, da sofinancirajo spremembo projektne dokumentacije, pridobitve potrebnih zemljišč in spremembo gradnje; ta naj bi bila (končno!) tudi papirno zaključena v nekaj dneh.
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj je izvedla vse postopke za izdajo uporabnega dovoljenja, v teh dneh naj bi bila izvedena notarska overitev pogodbe, ki je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
Uporabno dovoljenje za že pol leta zgrajeno, a zaprto povezovalno cesto med Zagrebško in Puhovim mostom je že napisano, a še vedno ni notarske overitve pogodbe o prodaji zemljišč. Zatikalo se je pri prodaji skoraj sleherne parcele, najbolj pa pri parceli velikosti 20 m2, ki je imela 140 solastnikov. Ptujski župan dr. Štefan Čelan poudarja, da so naredili vse, da bi bilo kro-žišče v polni funkciji že ob odprtju Puhovega mostu, ampak nekaterih stvari se žal ne da prehitevati, občina mora delovati zakonito, skladno z zakoni.
Št. tednik: Projekt kro-žišča na Zagrebški cesti na Ptuju je doživljal korenite spremembe. Zakaj oziroma kaj jih je narekovalo?
Dr. Š. Čelan: »Mestna občina Ptuj je skupaj z Družbo za avtoceste republike Slovenije (DARS) v letu 2005 sklenila pogodbo o sofinanciranju izgradnje hitre ceste Hajdina-Ormož, odsek Dra-ženci-Ptuj, in povezovalno cesto med Zagrebško cesto in hitro cesto. Po tej pogodbi je bilo na vstopu na Zagrebško cesto predvideno trikrako semaforizirano križišče. Po podpisu pogodbe in pričet-ku gradbenih del so se ob Zagrebški cesti pojavili novi investitorji v trgovske centre, ki so zemljišča odkupili od zasebnikov. Mestna občina je bila o njihovih poslih in namerah seznanjena šele tedaj, ko so pričeli urejati potrebno
Dr. Štefan Čelan, župan MO P zna vse podrobnosti zapleta, la stvari preprosto ne da prehite konskim rokom in predpisom.«
dokumentacijo za gradnjo svojih objektov. Ko smo izvedeli za njihove namere in potrebe, smo ugotovili, da ureditev povezovalne ceste z Zagrebško v obliki trikra-kega križišča s semaforji ne bo ustrezna. Od investitorjev smo zahtevali, da sofinancirajo spremembo projektne dokumentacije, pridobitve potrebnih zemljišč in spremembo gradnje.«
140 solastnikov na 20 m2 zemlje!
Št. tednik: Dela naj bi se zaključila skupaj z izgradnjo Puhovega mostu, a je prišlo do zastoja. Krožišče še vedno ni v polni funkciji. Nejevolja ljudi je velika, saj ne morejo razumeti, da se nekaj dela in naredi, zatem pa ostaja iz nepojasnjenih razlogov »pre-
: »Kot odgovorna oseba, ki po) zagotovim, da se žal nekaterih i, ker je potrebno zadostiti za-
povedano« za uporabo.
Dr. Š. Čelan: » Urejanje Zagrebške bi se po prvotni pogodbi res moralo končati hkrati z izgradnjo Puhovega mostu in navezovalnih cest. Sprememba projekta iz križišča v krožišče pa je povzročila plaz sprememb na številnih področjih. Najprej je bilo potrebno pridobiti ustrezna zemljišča, ki so bila večinoma v zasebni lasti. Za pridobitev zemljišč je bilo potrebno skleniti veliko pogodb s prodajalci, jih overiti pri notarju, sprovesti plačila v zakonskem roku in pripraviti zemljiškoknjižne predloge. Upam, da si znate predstavljati, koliko časa je potrebnega za te spremembe, če so vse stranke soglasne. V našem primeru pa se je zatikalo praktično pri vsaki parceli. Naj navedem le primer, kjer je na slabih dvajsetih kvadratnih metrih
v enem delu križišča bilo 140 solastnikov tega majhnega koščka zemljišča! Naše in zunanje strokovne službe delajo praktično sleherni dan na tem projektu, da bomo zadostili vsem zakonskim rokom in predpisom. S pomisleki in nezadovoljstvom občank in občanov se na načelni ravni lahko strinjam. Z vidika odgovorne osebe, ki pa pozna vse podrobnosti zapleta, pa vam lahko zagotovim, da se žal nekaterih stvari preprosto ne da prehitevati. Prav tako je z vidika bodoče prometne ureditve, ki je nadomestila klasično semaforizirano križišče, vredno nekoliko potrpeti, saj bomo to krožišče uporabljali
veliko let.«
Dodatna sredstva
zagotovili
investitorji
Št. tednik: Zdaj je neuradno slišati, da naj bi bilo zapletov kmalu konec. Bojda naj bi se opravil notarski zapis, potem pa bo upravni organ lahko izdal uporabno dovoljenje?
Dr. Š. Čelan: »Vaša ugotovitev je pravilna. S strani Mestne občine Ptuj smo izvedli vse potrebne postopke. Sedaj je na vrsti samo še prodajalec zemljišč, ki mora pripraviti zemljiškoknjižni predlog. Ta predlog bi moral biti pri-
pravljen v nekaj dneh. S tem bodo izpolnjeni vsi pogoji za izdajo upravnega dovoljenja in sprostitev prometa.«
Št. tednik: Koliko so se prekinitve del odrazile tudi na sami ceni gradnje?
Dr. Š. Čelan: »Za Mestno občino se ta prekinitev del ni odrazila v dodatnih finančnih sredstvih, ker so jih morali zagotoviti investitorji v trgovske centre.«
MO Ptuj je v projekt kro-žišča Zagrebška vložila 258 tisoč evrov, Perutnina Ptuj dobrih 34 tisoč evrov, Modro polje 402 tisoč in Jagros 192 tisoč evrov.
MG
Hajdina • Začetek druge faze gradnje obkanalske ceste in kolesarske steze
Cesta in kolesarska steza do 20. novembra
Drugo fazo obkanalske ceste in kolesarsko stezo v dolžini 1840 metrov na odseku Hajdoše-Slovenja vas bo gradilo Cestno podjetje Ptuj. Pogodbo so predstavniki občine in izvajalca del podpisali prejšnji teden, delati naj bi pričeli te dni, rok za izvedbo del je 20. november.
Za dela je bil izveden postopek javnega naročanja, izvajalca del so izbrali izmed šestih pravočasno sprejetih ponudb, ki so jih javno odprli 29. avgusta. Ekonomsko najugodnejšo ponudbo je oddalo Cestno podjetje Ptuj, ki bo dela izvedlo za 454.387,09 evra. Pri kolesarski stezi bo 50 odstotkov vrednosti gradnje pokrilo Ministrstvo za promet oziroma DRSC.
Občina Hajdina se je 19. septembra letos vključila tudi v projekt revitalizacije reke Drave. Gre za mednarodni projekt, v katerem sodelujo lokalne skupnosti Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Pismo o nameri so podpisale občine Starše, Duplek, Mi-
klavž na Dravskem polju, MO Maribor, Selnica ob Dravi, avstrijski Spittal na Dravi, hrvaška Koprivnica in Hajdina. Podpis je bil na sedežu občin Starše. Občine so se obvezale, da bodo skupaj pripravile in izvedle projekt Drava povezuje - pet narodov, pet držav in šest dežel. Z njim se bodo prijavile na razpis EU - cilj 3, Slovenija-Avstrija in Slovenija-Hrvaška, po katerem se predvideva sofinanciranje v višini 80 odstotkov. Namen projekta je ohranjanje in predstavitev naravne in kulturne dediščine na celotnem porečju reke Drave ter dolgoročno mednarodno sodelovanje na področju varovanja narave, kulturne krajine, kulturnozgodovinskih spomenikov in
razvoja sodobnega turizma, prijaznega do naravnega in kulturnega okolja. V okviru prve faze projekta naj bi zgradili osnovno turistično infrastrukturo, pohodniške in tematske poti, kolesarske poti, uredili čolnarjenje po reki Dravi ter dostope do naravnih spomenikov in obnovili kulturne spomenike.
Za občino Hajdina konkretno prva faza pomeni namestitev osnovne turistične infrastrukture ob reki Dravi - od informativnih tabel naprej. Obnovljeni prvi mitrej pa naj bi postal duhovno središče na tem območju.
Celoten projekt revitalizacije reke Drave naj bi stal deset milijonov evrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina so v prejšnjem tednu z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, podpisali pogodbo o izgradnji II. faze obkanalske ceste in kolesarske steze.
Ptuj • Menjava na vrhu Tenzorja
Kadrovska okrepitev in ne odstop
V začetku tedna je prišlo do menjave na vrhu ptujske družbe Tenzor: Mirana Senčarja je zamenjal Bojan Petek, univ. dipl. ekonomist, nekdanji direktor Žita Intes.
Nekatere je ta menjava, ki je posledica 14-letnega razvoja podjetja, vznemirila, sodeč po govoricah, češ da naj bi Miran Senčar odstopil. V pogovoru s starim in novim direktorjem smo izvedeli, da so profesionalnega direktorja Tenzorja iskali že nekaj časa; posli so se namreč medtem že tako razširili, nastale so nove hčerinske družbe na Hrvaškem, Kosovu, v Srbiji in Makedoniji, da se je bilo potrebno odločiti za reorganizacijo.
"Firma Tenzor že dolgo ni več samo firma Tenzor, ki bi delovala samo na območju Slovenije, temveč vrsta drugih firm, kot
so Protrade International, drugo podjetje, ki deluje v Sloveniji na področju hotelske opreme, Protrade Hrvaška s sedežem v Zagrebu, kjer je že osem zaposlenih, Tenzor v Novem Sadu, Sensor Makedonija, ki uspešno dela šest let, poslovna enota Kosovo. Poslovanje je doseglo takšen obseg, da tega več ne more voditi ena oseba, zato sva se lastnika odločila, da v Tenzor-ju zaposliva profesionalnega direktorja. To ni bila želja zadnjih dveh, treh mesecev, iskali smo ga že tri leta. Dobrega prostega človeka je v trenutku težko najti, zato je iskanje tudi trajalo tako dolgo. Letošnji rezultati
Tenzorja bodo najboljši v 14-let-nem poslovanju," je povedal dosedanji direktor Miran Senčar, ki ga je zamenjal Bojan Petek, nekdanji direktor Žita Intes. Miran Senčar prevzema vodenje Skupine Tenzor, Albert Bene, dosedanji tehnični direktor, pa bo po novem vodil tehnično-strateški razvoj skupine. Skupaj je v skupini sedaj že 70 zaposlenih, njihovo število pa bo še raslo. Največja perspektiva je v tem trenutku na Hrvaškem, kjer beležijo 20- do 30-odstotno letno rast. Visoko rast pričakujejo tudi v naslednjih letih, glede na to da so firmo pretežno usmerili v turizem. Cilje celotne Skupine Tenzor je postati največja družba za tehnično varovanje v Srednji in JV Evropi.
"Vodenje in poslovanje podjetja je ne glede na dejavnost približno enako, vemo, s čim se ukvarjamo, kaj moramo narediti," je v začetku povedal Bojan
Petek, ki je prišel v družbo Tenzor iz druge dejavnosti. Odločitev je sprejel kot nov velik izziv. Gre za že uveljavljeno podjetje, ki uspešno posluje že 14 let, je vodilno podjetje na področju tehničnega varovanja, premoženja in oseb. Pri njegovi odločitvi za vodenje Tenzorja pa so bile odločilne tudi vrednote družbeno odgovornega podjetja do okolja, odnosa do zaposlenih, strank, razvoja in vsega drugega, kar dela neko podjetje uspešno.
"Pretresov ne pričakujemo, po mojem gre za normalno evolucijo podjetja oziroma Skupine Tenzor," je ob prevzemu vodenja Tenzorja še povedal novi direktor Bojan Petek. Cilj je, da je podjetje uspešno, ker če bo uspešno, bo zadovoljilo tako stranke oziroma kupce kot zaposlene.
Majda Goznik
Kaj se dogaja s projektom e-cestninjenja?
24 januarja letos je sedaj že bivši minister za promet republike Slovenije mag. Janez Božič podpisal pogodbo za pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije. Postopek javnega naročanja je trajal kar dve leti, zato so bili ob podpisu pogodbe zadovoljni tudi na Ministrstvu za promet, saj se je začelo novo poglavje slovenskega aktivnega vključevanja v evropske raziskovalne in razvojne procese na področju inteligentnih transportnih sistemov."Gre za pilotski projekt, ki smo ga dobili skupaj z ljubljansko firmo Logina. Je v zaključni fazi, svoj del projekta smo že končali, uspešno je bil tudi že testiran na avtocesti. Stvar deluje, Logina pa mora opraviti še nekaj malih popravkov. Pričakujemo, da bo projekt končan v nekaj mesecih. O njegovi usodi je v tem trenutku še težko govoriti, ker gre za pilotski projekt. Gre za vseevropski, ne samo slovenski projekt, komisija naj bi ga po posameznih državah ocenila. Ce bodo ocenili, da je naš projekt takšen, da bi ga lahko glede na skupno idejo o evropskem sistemu cestninjenja uporabili v vseh evropskih državah, bi to pomenil velikanski uspeh za podjetje. Ker je Logino, s katero smo partnerji v projektu, kupil Istrabenz, je verjetnost, da bi se ta projekt prijel tudi v Sloveniji, zdaj bistveno višja,"je opilot-skem projektu e-cestninjenja povedal Miran Senčar.
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Petek (nekdanji direktor Žita Intes) je v začetku tega tedna prevzel vodenje ptujske družbe Tenzor (desno). Dosedanji direktor Miran Senčar (levo), ki je družbo uspešno vodil 14 let, zdaj prevzema vodenje Skupine Tenzor.
Lenart • Otvoritev trgovine Hiša daril
Darila na 270 kvadratnih metrih
V četrtek, 18. oktobra, je v Lenartu potekala otvoritev nove trgovine "Hiša daril - kjer so darila doma" v Industrijski ulici 7, v trgovskem centru Mercator, kjer je svoj čas delovala trgovina Paketi na paleti.
Nova trgovina se razprostira na 270 kvadratnih metrih. Kot je povedal direktor podjetja Panap, d. o. o., Božidar Dokl, je Hiša daril prva tovrstna tr-
govina v Sloveniji: "Naravnana je kot trgovina s praktičnimi darili, saj smo v več anketah ugotovili, da Slovenci raje kupujemo praktična darila kot
pa 'prah nabirajoče izdelke'. V njej lahko kupec na enem mestu poskrbi za kakršnokoli darilo: knjige, kozarce, kristal, naravno kozmetiko,
Prostore nove trgovine sta odprla dedek Mraz in direktor podjetja Panap, d. o. o., Božidar Dokl.
hišni tekstil (brisače, posteljnino, deke), plišaste igrače, porcelanaste punčke, jedilni servisi, kavne sete, skodelice, gospodinjske pripomočke, bi-žuterijo, pasove, darilne vrečke, voščilnice, darilne sete za osebno nego, parfume, ličila, sveče, svečnike, vaze, albume in okvirje za slike ter seveda velik izbor dekorativnih dodatkov. Skupno je v trgovini več tisoč artiklov, primernih za obdarovanje. Trgovina se odlikuje še po tem, da je v njej vedno vnaprej pripravljenih več kot 300 aranžiranih daril - za vse tiste, ki se jim mudi in ne vedo, kaj kupiti najbližjim. Izbor daril je tako širok, da vsakdo zagotovo najde primerno darilo."
V trgovini posebno pozornost dajejo aranžiranju daril, saj jih na željo stranke tudi zavijejo.
Otvoritev trgovine se je pričela z nastopom Petra Srpči-ča z monokomedijo na temo daril. Otvoritev trgovine je popestril tudi glasbeni gost Marjan Smode.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
16. oktobra so KAD, Sod, Probanka in Probanka DZU na dražbi prodali 45,4-odstotni delež Impola po izklicni ceni 44,8 milijona evrov. Edino podjetje, ki se je udeležilo dražbe, je bilo podjetje Impol 2000. Še v
začetku julija so se za delnice Impola potegovali štirje kupci: solastnika družba pooblaščenka Impol 2000 in Infond ter banka UBIG iz Litve in družba Eno Fin. Družba Impol 2000je kot edini interesent na dražbi kupila 45,4-odstotni delež Impola, ki je bil do sedaj v lasti države. Impol 2000 je v pretežni lasti zaposlenih, lastnikov delnic je kar 1.260 (zaposleni in nekdanji zaposleni v podjetju Impol). Z nakupom 45,4-odstotnega deleža države je Impol 2000 postal 94-odstotni lastnik podjetja Impol. Obe podjetji vodi Jernej Čokl. Kupnino bodo nakazali do 2. novembra. Prihodnost Impola je v zlasti v avtomobilski industriji. V prihodnosti nameravajo zmogljivosti razširiti z zdajšnjih 150 tisoč ton izdelkov iz aluminija na leto na 200 tisoč ton na leto.
Nataša Pogorevc
G. Radgona • Možnost dodatne zaposlitve
Lanskoletna naložba v gradnjo proizvodno-raz-vojnega centra v Gornji Radgoni se je zaključila z letošnjim junijem, ko sta pričeli poslovati družbi Elos Escada in Epas, ki ju vodita Silvia Leister in Tugo Fraj-man. Zasnova izhaja že iz leta 2003 s poslovanjem družbe Epas v prostorih obrata murskosoboške Mure v Gornji Radgoni. Gre za eno vodilnih ustvarjalk prestižne mode na svetu. V proizvodni hali velikosti 12.000 kvadratnih metrov je zaposlenih 326 delavcev, družba Escada Group pa letno ustvari okoli 500 milijonov evrov prometa. V Elosu Escadi se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo malih serij ter modnih oblačil, v prihodnje pa načrtujejo razvoj novih modelov ter izdelavo prototipov in vzorcev. Nedavne predstavitve proizvodnih prostorov se je udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman (na posnetku), s katero se je vodstvo firme pogovarjala o možnostih dodatnih zaposlitev. Do konca prihodnjega leta želijo v obeh podjetjih zaposliti še okoli 74 delavcev. Nujno bi potrebovali šivilje, tehnologe in mehanike, zato delovno silo iščejo na območju širše štajerske pokrajine.
NŠ
Dornava • Športno srečanje obrtnikov
==—i----J^JMBE-i ■>■
J
/Hf
Foto: NP
Foto: NS
Foto: SM
Dornavska občinska komisija za podjetništvo, ki jo vodi svetnik Miroslav Slodnjak, je minulo soboto pripravila družabno in športno srečanje ter kostanjev piknik za vse dornavske obrtnike, tako aktivne kot upokojene, njihove družine in za njihove zaposlene, povabljeni pa so bili tudi člani občinskega sveta ter zaposleni na občinski upravi. Druženje se je „uradno" začelo opoldne s kolesarjenjem po mejah občine, sledilo je ribiško tekmovanje, nato balinanje za posameznike in ekipe, tik preden seje spustila noč, pa je bilo na vrsti še vlečenje vrvi med podjetniki oz. podjetji. Za piko na i so ob ribiški koči, kjer se je vse našteto dogajalo, spekli še kostanje in poskrbeli za mokra grla zbranih na srečanju, ki so gapotegni-li še v pozne večerne ure.
SM
Središče ob Dravi • Z osme seje občinskega sveta
3000 evrov za Železnike
Svetniki občinskega sveta Središče ob Dravi so na 8. redni seji minuli četrtek odločili, da bodo občini Železniki za odpravo posledic nedavnih poplav nakazali denarno pomoč v višini 3000 evrov.
Ker je občina Središče ob Dravi, skupaj z občinama Ormož in Sv. Tomaž, solastnica zimskega bazena na Hardeku, so svetniki potrdili tudi novo ceno za kopanje. Skupni načrtovani stroški obratovanja bazena za kopalno sezono 200708 znašajo čez 50.000 evrov. Največji strošek, skoraj 20.000 evrov, so materialni stroški, 16.000 evrov znesejo stroški za zaposlene in le tisočaka manj stroški kontrole vode, analize vzorcev, čiščenja bazena. Glede na stroške obratovanja bazena in glede na primerjalno analizo veljavnih cen v drugih športno-rekreativnih bazenih je Komunalno podjetje predlagalo za vstopnino za dve uri v povprečju za 45 % višjo ceno in svetniki so jo podprli. Dve uri kopanja za odrasle sedaj stane 3,10 (z različnimi popusti 2,50), vsaka naslednja ura pa dodaten evro. Otroci med šestim in petnajstim letom plačajo 1,80. Najbolj se seveda še vedno splača mesečna karta, ki za odrasle stane 27,90 (22,50), za otroke pa 16,20 evra. Možen je še obisk savne za 4,80 in na-
Od nedavnega ima občina Središče ob Dravi tudi tajnico. Pravnica Jelka Zidarič Trstenjak je županu Juriju Borku v pomoč pri pripravi materialov in na sami seji občinskega sveta.
kup kombinirane karte za savno in kopanje za 7 evrov.
Že novembra bo v vsa gospodinjstva v središki občina prišel tudi brezplačen časopis, ki se bo po izboru svetnikov imenoval Sredica. Izbirali so izmed treh predlogov in za ime svojega občinskega glasila izbrali Sredica, ker ime asociira
na nekaj dobrega, na sredino, kamor želijo zadeti, izvira iz istega korena kot ime njihovega kraja, je povedala svetnica Jasna Munda, ki je hkrati tudi pomočnica odgovorne urednice Zdenke Dogša. Hkrati so izmed sedem ponudb izbrali tudi najprimernejšo tiskarno, ki ji bodo zaupali tiskanje
svojega glasila. To bo Ptujska tiskarna.
Na tajnih volitvah so svetniki kot elektorja za volitve v državni svet izvolili Jasno Munda, Vesno Mele pa za kandidatko za članico državnega sveta. Svetniki so se strinjali tudi s tem, da bo Silva Marčec predstavnica občine v JSKD Ormož, ki je sestavljen iz šestih članov, po enega prispevata novi občini, štiri pa občina Ormož. Število članov je določeno glede na število društev.
Med pobudami je Jurij Dog-ša še enkrat izrazil željo, da bi nadzorni odbor bolj aktivno spremljal njihovo delo, Jasna Munda pa je opozorila na potrebo čimprejšnjega urejanja kuhinje v vrtcu. Župan Jurij Borko je tudi zagotovil, da se je urejanje poti na pokopališču začelo izvajati. Pred prvim novembrom bi Središčani radi asfaltirali potke po pokopališču, obenem pa bodo položili tudi jaške in kanale za elektriko. Za to bodo odšteli okrog 17.000 evrov.
Viki Klemenčič Ivanuša
Zavrč • Enajsto srečanje gasilcev veteranov
S ponosom in hvaležnostjo
V prisrčnem vzdušju ter ob obujanju spominov na gasilstvo nekoč in danes je v soboto, 20. oktobra, v prenovljeni dvorani kulturnega doma v Zavrču potekalo 11. srečanje gasilskih veteranov iz Območne gasilske zveze Ptuj, ki se ga je tokrat udeležilo blizu 150 nekdanjih gasilk in gasilcev.
Kot je v pozdravnem nagovoru številnim gasilskim veteranom in gostom povedal Marjan Meglic, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, se gasilci danes zavedajo pomena gasilstva včeraj, še posebej pomembne vloge in požrtvovalnega dela vseh nekdanjih gasilk in gasilcev, brez katerih v današnjem gasilstvu zagotovo ne bi bilo stanje tako uspešno kot je, zato se jim je za ves njihov trud in prispevek v imenu vseh gasilcev, pa tudi tistih, ki so bili deležni njihove pomoči, iskreno zahvalil. Ob tem je izrazil veselje, ker se je od okoli 260 veteranov iz Območne gasilske zveze Ptuj letošnjega 11. srečanja v Zavr-ču udeležilo kar 145, še posebej, ker je bilo med njimi tudi precej nekdanjih gasilk.
V imenu gostiteljske občine je gasilske veterane pozdravila Marta Bosilj, podžupanja občine Zavrč, s pozdravi in vzpodbudnimi zahvalnimi besedami se ji je v imenu vseh županov s ptujskega pridružil tudi Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. Svoje vzornike in nekdanje soto-variše je nagovoril Zvonko Glažar, poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi delovanje operative na nivoju gasilske zveze. Regijski poveljnik gasilskih enot Janez Liponik pa je ob pozdravnih besedah predstavil tudi nekatere novosti in spremembe v novi gasil-
ski zakonodaji ter novosti, ki jih prinaša novi statut Gasilske zveze Slovenije, predstavil pa je tudi uspešno sodelovanje gasilcev OGZ Ptuj pri odpravljanju posledic septembrskega neurja v Železnikih. O vlogi in pomenu gasilskih veteranov in njihovih srečanj je govoril Janez Markovič, predsednik komisije za delo z veterani pri OGZ Ptuj, svoje spomine na vlogo in organizacijo gasilstva nekoč in danes je obujal Jože Pihler, ki je bil v PGD Podvinci dolga leta aktiven gasilec in gasilski funkcionar ptujske regije, vsem pa je v imenu gostiteljev zaželel prijetno počutje v završkem delu Haloz še Anton Bratu-ša, predsednik PGD Zavrč.
Da je bilo srečanje gasilskih
Foto: M. Ozmec
Tudi delovno predsedstvo 11. srečanja gasilskih veteranov je z zanimanjem prisluhnilo ljudskim pevkam iz Zavrča.
veteranov ob obujanju spominov na nekdanje skupne požarne in druge humanitarne akcije še privlačnejše, sta v kulturnem programu poskrbeli skupina ljudskih pevcev Trta ter skupina ljudskih pevk, ki delujejo v okviru kul-turno-umetniškega društva
Maksa Furjana v Zavrču. Tradicionalno gostoljubni zavr-ški domačini pa so ob pomoči Območne gasilske zveze Ptuj vse gasilske veterane in goste pogostili in se z njimi zadržali v prijetnem pogovoru.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
S ponosom in hvaležnostjo je veterane nagovoril Marjan Meglič, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj.
Gasilstvo ima na Ptujskem bogato, preko 130 let staro tradicijo. V nekdanji Gasilski zvezi Ptuj, ki je bila ustanovljena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo povezanih 63 prostovoljnih in 5 industrijskih gasilskih društev s tega območja. Po reorganizaciji lokalne samouprave se je leta 1996 reorganiziralo tudi gasilstvo, v novoustanovljeno Območno gasilsko zvezo Ptuj pa je danes vključenih 24 prostovoljnih gasilskih društev z območja Mestne občine Ptuj ter sosednjih občin Hajdina, Markovci, Zavrč in novoustanovljene občine Cirku-lane - skupaj prek 200 gasilk in gasilcev.
Od tod in tam
Sveta Ana • Zupana za elektorja
V četrtek, 18. oktobra, so se svetniki občine Sveta Ana sestali na 6. redni seji. Najprej so za elektorja za volitve v Državni svet izvolili župana Silva Slačka, za kandidata za volitve v Državni svet pa podpirajo dosedanjega državnega svetnika Darka Frasa. Svetniki so sprejeli tudi program prodaje stvarnega premoženja, spremembe odloka o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata in potrdili spremembe idejnega projekta modernizacije lokalne ceste Zgornji Porčič-Zgornja Ročica. Gre za cesto, ki poteka čez tri občine. V projekt sta zraven občine Sveta Ana vključeni še občini Benedikt in Lenart. Za modernizacijo omenjene ceste pričakujejo tudi evropska sredstva. Svetniki so potrdili tudi projekt za izgradnjo kultur-no-turističnega centra ter se odločili, da bodo za pomoč prizadetim občinam za odpravo posledic neurja namenili 2.367
Zmago Šalamun
Hajdina • Novi hajdinski kletar
S športnimi, kulturnimi in družabnimi dogodki se je 5. oktobra pričelo praznovanje letošnjega 9. praznika občine Hajdina. Srečali so se tudi vsi dosedanji kletarji fare sv. Martina; na druženje jih je povabil novi kletar Ivan Pe-klar iz Slovenje vasi, ki bo za kletarja svečano imenovan na 12. prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino«. Druženje so kletarji pričeli doma, na Hajdini, naslednja postaja pa je bila ptujska vinska klet, kamor so bili povabljeni na ogled in po-kušnjo izbranih vin. Ob tej priložnosti sta se hajdinski župan Radoslav Simonič in novi kletar Ivan Peklarposebej zahvalila direktorju kleti Andreju Sajku in njegovim sodelavcem za gostoljubnost ter prijeten sprejem. Pot so kletarji z vodstvom občine, člani vaškega odbora Slovenja vas in še nekaterimi prijatelji nadaljevali čez Slovenske gorice in Voličino, ustavili pa so se v Hrastovcu v kleti družine Peklar, kjer je bilo znova prijetno domače, veselo, manjkalo pa ni izbranih vin iz Pe-klarjeve kleti.
TM
Prlekija • Nezavarovani železniški prehodi
Na relaciji med železniškima postajama Ormož in Murska Sobota je kar 18 nezavarovanih prehodov. Čeprav so pred leti na mnogih že bile postavljene avtomatske naprave za zavarovanje, nobena med njimi ne obratuje. Menda so ustrezni postopki v zaključni fazi, zato je pričakovati, da bo minister za promet izdal potrebno dovoljenje za vgradnjo teh naprav še v tem mesecu. Z obljubami niso zadovoljni krajani Šalincev, Krištancev ter Grlave v Prlekiji in so na zboru krajanov napovedali za sredo, 14. novembra, protestni shod, če do 5. novembra ne bodo nameščene in predane v uporabo zapornice na vseh omenjenih nezavarovanih železniških prehodih. Vaščani, ki prebivajo ob nezavarovanih prehodih, so z nastalimi razmerami izjemno nezadovoljni in že vrsto let vztrajno opozarjajo na prežečo nevarnost. Na železniškem prehodu na Grlavi je doslej umrlo pet oseb; najhuje je bilo avgusta 2001, ko so v sobotnem dopoldnevu življenje izgubili trije ljudje. Leta 2002 je bila ustanovljena posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki občine Ljutomer, Slovenskih železnic in Prometnega inšpektorata RS pri Ministrstvu za promet, kjer so se dogovorili o urejanju prehoda. Ugotavlja se, da uresničenega ni nič ali bore malo. V obdobju, ko se pripravlja elektrifikacija proge med Pragerskim in Hodošem, so na Grlavi obljubili železniški podhod, a znova je ostalo le pri obljubah. Zato so na zboru krajanov v Šalincih ustanovili civilno iniciativo, ki se ji bodo predvidoma priključili še prebivalci drugih pomurskih občin, skozi katere pelje železniška proga. Civilna iniciativa bo pripravila vse potrebno za protestni shod.
Na nastalo problematiko se je odzval tudi prometni minister Radovan Žerjav, ki je obiskal občino Beltinci, in napovedal zapornice na nezavarovanih železniških prehodih do konca letošnjega leta.
Niko Šoštarič
Foto: vki
Foto: TM
Foto: NS
Zavrč • Tudi na 9. seji sveta brez župana
Zavrnili zahtevek za povišanje cene vode
Čeprav je tudi 9. redna seja sveta občine Zavrč potekala brez župana Mirana Vuka, so pod vodstvom podžupanje Marte Bosilj zlahka opravili z vsemi devetimi predvidenimi in še nekaj dodatnimi točkami. Med drugim so izvolili elektorja, sprejeli rebalans letošnjega ter informacijo o občinskem pračunu za leto 2008, med drugim pa zavrnili zahtevek za povišanje cene proizvodnje in distribucije pitne vode.
Zaradi službene odsotnosti župana Mirana Vuka je tudi 9. redno sejo v četrtek, 18. oktobra, vodila podžupanja Marta Bosilj. Potem ko so brez pripomb sprejeli zapisnik 8. redne seje, ki je bila 17. septembra, so se lotili volitev elektorja za državni svet. Kot smo slišali, so v zakonitem roku za to pomembno funkcijo prejeli dva predloga. Skupina štirih članov občinskega sveta iz vrst LDS je za elektorja predlagala Marto Bosilj, svetnik iz vrst stranke N.Si pa Dušana Rojka. Po opravljenem tajnem glasovanju je Dušan Rojko prejel en glas, Marta Bosilj pa preostalih šest in je tako postala elekto-rica za volitve v državni svet za završko območje.
V nadaljevanju je računo-vodkinja Darinka Ivančič svetnikom predstavila predlog rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto, ki je zaradi znižanja pričakovanih prihodkov v celoti nižji za okoli 12 odstotkov, tako da po novem znaša 1.361.826 evrov. Slišati je bilo da se bo to negativno odrazilo tudi pri gradnji nekaterih predvidenih odsekov cest, medtem ko naj bi gradnjo kanalizacijskega sistema pričeli šele v prvi polovici prihodnjega leta. Zaradi zmanjšanja prihodkov so opravili še nekaj prerazporeditev finančnih sredstev, tako da so proračun ponovno uravnotežili.
Dušana Rojka je zanimalo, kako bo z modernizacijo javne poti Pestike-Slameršek, in predstavniki občinske uprave so mu odgovorili, da bodo to obsežno nalogo pre-
Najprej so sprejeli odlok o komunalnih taksah, nato pa odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve v letu 2007. S tem so se odločili, da bodo za odpravo posledic škode prizadetim občinam po neurju namenili evro po prebivalcu, ker znaša 2.246 evrov.
Na seji so določili višino komunalnega prispevka za priključitev objekta na občinsko cesto Štajngrova. Ta znaša 1.000 evrov. Soglašali so tudi s sistemizacijo delovnih mest v vrtcu Benedikt za šolsko leto 2007-8.
Na seji so tudi sprejeli sklep o financiranju političnih stran v višini 1.839 evrov.
nesli v prihodnje leto. Predlagani rebalans je podprl predsednik odbora za finance Dušan Bratuša, ki je ugotovil, da so tudi po rebalansu proračunska sredstva uravnotežena, s predlaganim pa so se strinjali tudi preostali svetniki. Pred sprejemom sklepa je računovodkinja Darinka Ivančič je zavrnila govorice, ki naj bi jih nekdo širil med krajani, češ da je občina pre-zadolžena: „Rada bi opozorila vse, ki širijo neresnice, da gre za namerno podtikanje, saj ima občina le dva manjša kredita, vse zapadle fakture sproti plačujemo, tako da je občinsko poslovanje ažurno in brez finančnih težav. Prosim predstavnike strank, da svojim članom to povedo, saj ni res, kot se govori, da naj bi bila občina prezadolžena, da se bo vse zapravilo in podobno."
Sicer pa so se po predstavitvi direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele lotili tudi prve informacije o osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto 2008, ki naj bi bil v nominalni višini prihodkov podoben letošnjemu, saj naj bi znašal nekaj čez milijon evrov. Poleg tega pričakujejo še okoli 285.878 evrov prihodkov iz naslova gradnje kanalizacijskega sistema ter dodatnih sredstev za investicije na osnovi javnega razpisa iz naslova tako imenovane južne meje. Podrobnejši predlog proračuna za prihodnje leto naj bi svetnikom predložili že na naslednji seji.
V razpravi so svetniki bili nezadovoljni, ker so ugotovi-
Od tega prejme SDS 58,48 evra, SLS 329,25 evra in LDS 851,27 evra. Svetniki so sprejeli tudi program varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-11 na območju občine Benedikt, ki ga je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Benedikt. Za predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta - elektorja so svetniki izvolili Janeza Kaučiča, v svet zavoda OŠ Benedikt pa imenovali Marjana Kranarja, Janeza Kauči-ča in Francija Skrbinška. Ker članica nadzornega odbora Lidija Lasbaher nima več stalnega prebivališča v občini Benedikt, so na njeno mesto
li, da so kljub vsem pogojem in pravočasnosti vloge izpadli pri razpisu za pridobitev sredstev iz naslova Schenge-na. Posebej čudno se jim zdi, ker so iz omenjenega sporazuma za pridobitev schen-genskega denarja izpadle vse haloške občine, začuda pa naj bi bile na omenjenem razpisu uspešne vse primorske občine. Kot da gre za namerno plasiranje sredstev iz Schen-gena v tisto območje.
Zanimiva je bila tudi razprava ob obravnavi zahtevka Komunalnega podjetja Ptuj za povišanje cene proizvodnje in distribucije pitne vode, ki naj bi bila v naslednjih treh letih višja za okoli 19 odstotkov. Svetniki sicer niso bili proti kakršnikoli podražitvi vode, vendar so drug za dru-
imenovali Boruta Dretarja. Za novega člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so po odstopu Stanka Fekonja imenoval Antonijo Zorko.
Na seji so se seznanili tudi s poročilom o izvrševanju proračuna občine v prvem polletju 2007, obravnavali pa so tudi pobudo občanov naselja Obrat za modernizacijo dela javne poti v dolžini 350 metrov. Modernizacija bo znašala med 30.000 in 40.000 evrov. Izvesti jo nameravajo, če bo vreme dopuščalo, še v letošnjem letu, plačali pa bi jo v prihodnjem letu.
Zmago Šalamun
gim menili, da bi odstotek povišanja cene moral biti primerljiv s povečanjem inflacije, vse drugo pa je zanje nesprejemljivo. Podžupan Peter Vesenjak je celo menil, da se za oskrbo z vodo ne bi smela obračunavati sorazmerno visoka amortizacija, na račun katere naj bi lani v Komunali zbrali več deset milijonov tolarjev, ki naj bi po nekaterih informacijah bili osnova za prikazan dobiček in posledično tudi za delitev dividend lastnikom tega podjetja. S pripombo, da bi bilo treba s sredstvi, zbranimi za plačilo vode, smotrneje gospodariti, so zato predlog Komunalnega podjetja za povišanje cene vode soglasno zavrnili.
Ko so razpravljali o dokumentu identifikacije investicijskega programa za projekt nove osnovne šole dr. Ljude-vita Pivka, ki so ga prejeli od Mestne občine Ptuj, so zavr-ški svetniki menili, da bi bilo blizu 16.000 evrov finančnih obveznost za ta projekt v pri-
hodnjem letu ter približno toliko tudi v letu 2009 za za-vrški občinski proračun prevelik zalogaj; še posebej, ker kot solastnik omenjene šole zanjo redno plačujejo svoj delež najemnine, zato so bili enotnega mnenja, da novogradnje te šole niso dolžni sofinancirati.
Direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele jih je seznanila tudi z vsebino polletnega poročila o delu Skupne občinske uprave v letošnjem letu, pri čemer so z negodovanjem sprejeli informacijo, da bodo od 1. januarja dalje morali zagotavljati svoj delež sredstev tudi za opravljanje redarske službe. V nadaljevanju so po krajši razpravi zavrnili ponudbo za implementacijo v Infocenter ter se seznanili z vsebino variantnih predlogov za območja in imena bodočih pokrajin v državi. Soglašali so s pozivom Skupnosti občin Slovenije vsem slovenskim občinam, naj prispevajo svoj delež pri zbiranju denarne pomoči za
pomoč občinam za odpravo posledic po septembrskem neurju, in se strinjali s predlogom, da tudi v završki občini prisluhnejo solidarnosti in prispevajo po 1 evro na prebivalca svoje občine. To naj bi v prihodnjem letu zanje znašalo okoli 1500 evrov finančnih obveznosti.
Med drugim pa so razpravljali še o ponudbi zasebnega prevozništva Sadek za prevoz učencev v šolo, se dogovorili o akciji novoletnega obdarovanja otrok, prisluhnili informaciji podžupanje Marte Bo-silj o nedavnem kolegiju županov s Ptujskega in prisluhnili prošnji skupine občanov, ki želi pričeti zbirati sredstva za modernizacijo okoli 500 m dolgega odseka krajevne ceste v Pestikah. Ob koncu so se seznanili še z informacijo o poteku zbiranja ponudb za opravljanje zimske službe na območju završke občine ter z informacijo o poteku sanacijskih del na zgradbi osnovne šole v Zavrču.
M. Ozmec
Benedikt • Seja občinskega sveta
Elektor Janez Kaučič
V sredo, 17. oktobra, so se svetniki občine Benedikt sestali na 8. seji.
in grozdje je postalo vino.
Martinovanje v Ormožu
8. - 11. november 2007
Sejem kletarske opreme,
vina, turizma in obrti (KOVITO)
riblja čorba glbonni zaklonišče prepeva čuki in drugi
prikaz krsta mošta po starem ljudskem običaju program za otroke kulinarična ponudba
WWW.JERUZALEM-ORMOZ.SI
W EJ
Jeruzalem Ormož WS d. d. • Občina Ormož • Turistično društvo Ormož• Območna ob zbornica Ormož • Javna razvojna agencija občine Ormož - TIC Ormož • Javni sklad RS Cfll	kulturne dejavnosti - 01 Ormož s kulturnimi društvi občine Ormož, Središče ob Dravi
Sveti Tomaž • Društvo vinogradnikov Slovenije • KGZ Zavod Ptuj - izpostava Ormož
Videm • Z devete redne seje občinskega sveta
Obupana nova videmska ravnateljica
Torkova seja videmskega občinskega sveta se je prvi dve debeli uri vrtela okoli pereče šolske problematike. Najprej so svetniki skupaj z nekaj prisotnimi straši in novim vodstvom šole razčiščevali plačevanje dodatnih ur poučevanja v kombiniranih oddelkih, potem pa je sledila še dolga in podrobna izpoved nove ravnateljice Dragice Majhen o menda poraznem materialnem in finančnem stanju zavoda.
Foto: SM
Nova ravnateljica OŠ Videm Dragica Majhen se je skoraj zjokala nad finančnim in vsesplošnim stanjem v zavodu ...
Glede na zahtevo svetnikov s prejšnje seje, da naj se jim natančno predstavi, zakaj in katere ure ločenega pouka v kombiniranih oddelkih na dveh podružničnih šolah naj bi občina še plačevala, je takoj na začetku seje dobila besedo ravnateljica Majh-nova. Povedala je, da imajo v obeh šolah (v Leskovcu in Selih) kar tri kombinirane oddelke, in sicer gre v Le-skovcu za kombiniran pouk šestega in sedmega razreda devetletke, v Selih pa sta v kombiniranem pouku prvi in drugi razred ter tretji in četrti razred. Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) je za ločeno poučevanje v Leskov-cu dodelilo sedem dodatnih ur, dve naj bi primaknili v šoli, občino pa prosijo za doplačilo vsaj še štirih ur, saj bi s tem lahko ločili poučevanje „glavnih" predmetov. V Selih je situacija in prošnja šole podobna: MŠŠ je odobrilo štiri dodatne ure, eno je dodala šola, občina je zaprošena za doplačilo treh ur, za polno ločevanje predmetov pa bi bilo prav tako potrebnih še osem ur:
„Ločeno poučevanje v Le-skovcu bi se nanašalo na zgodovino, geografijo, tehniko in tehnologijo ter na naravoslovje. V Selih pa bi dodatne ure ločenega pouka izvajali za predmete slovenski jezik, nemški jezik in matematiko. Povedati vam moram, da je kombiniran pouk pri teh predmetih dobesedno nemogoče izpeljevati, saj gre za povsem različne vsebine in res občudujem sodelavke, ki to zmorejo. Ne sprašujte pa me, kakšna je to kvaliteta poučevanja, ko se učiteljica 10 minut ukvarja z eno polovico razreda in z eno snovjo, nato pa z drugo skupino učencev z drugo vsebino, kar moti delo prve skupine učencev, ki se že pritožujejo, saj v času podajanja snovi drugemu delu razreda ne morejo obdelovati svojih nalog. Upam, da si to lahko vsaj približno predstavljate. Za ločeno poučevanje pa prosimo samo za predmete, ki so res pomembni in so tudi predmet končnega nacionalnega preverjanja znanja. Pouk glasbene, telesne in gospodinjske vzgoje ostaja povsod v kombinaciji," je še povedala Majhnova ter s tem zavrnila stare očitke, da naj bi se pouk ločeval pri omenjenih predmetih. Nato je povedala še, da bi celovito ločevanje pouka v vseh treh kombiniranih oddelkih obči-
no stalo približno 700 evrov mesečno.
Svetnika Borisa Novaka je nato zanimalo, za kako številčne kombinirane oddelke gre in kaj je pričakovati za naprej glede na statistiko rojstev, pa tudi koliko učiteljev bi morebiti izgubilo službo, če dodatnih ur občina ne bi plačala. Ravnateljica je povedala, da je v Leskovcu v kombiniranem oddelku 16 otrok, v Selih pa v prvem in drugem razredu skupaj sedem učencev, v tretjem in četrtem pa 15 učencev. V prihodnje naj tako malih oddelkov ne bi bilo več, saj se je rodnost v občini povečala (sicer ni povedala, kje, saj ne šoli v Le-skovcu in ne šoli v Selih nič ne koristi, če se bo število učencev povečevalo samo v šoli v Vidmu), ter še pojasnila, da nihče od zaposlenih ne izgubi delovnega mesta z morebitnim neplačilom dodatnih ločenih ur pouka.
Cigane v Leskovec, da bo plačala država in ne občina?!
Novak je po teh pojasnilih predlagal, da naj problematiko dodatnega plačevanja ločenih ur v prihodnje najprej obdela odbor za družbene zadeve, ki naj bi še enkrat natančno prevetril vse podatke, potem pa se odločil, kako in kaj: „Hkrati pa nalagam županu in občinski upravi, naj vendar še pritisne na MŠŠ, saj je plačilo učiteljev za pouk v njihovi domeni!"
V	tem ga je podprl tudi Franc Kirbiš starejši: „Poslušajte, pa kaj bomo mi pametnejši od ministrstva?! Tako doplačevanje se potem lahko vleče v nedogled, potrebnih ur bo vedno več - kam pa bomo prišli? Zakaj izvajate tukaj pritisk na nas, svetnike, saj mora to plačati država!"
Kirbiševo stališče je vzbudilo val negodovanja med nekaj prisotnimi starši, predstavnica sveta staršev Love-njakova pa je povedala, da so na MŠŠ poskušali že vse, da je odobrilo plačilo nekaj dodatnih ur, več pa ne morejo pričakovati: „In navsezadnje, ali ni tudi občina soustanoviteljica šole? In ali ne gre tukaj v prvi vrsti za naše otroke? Država ne bo poskrbela za vse, za svoje otroke moramo nekaj narediti in poskrbeti tudi sami!"
V	teh besedah jo je podprl svetnik Janez Baniček z željo, da naj vendarle sprejmejo
sklep o dodatnem financiranju, ne pa, da zadevo prelagajo na naslednjo sejo, potem pa se je s prav izvirno idejo oglasil še Franc Stopajnik: „Veste kaj, če država lahko plačuje zasebnega učitelja za Strojanove otroke, da jih prihaja poučevat na dom, je to nacionalna sramota glede na naš položaj! Če res ne gre drugače, bomo pa kakšnega Cigana preselili v Leskovec! In če je za občino preveč teh 500 ali 700 evrov na mesec, potem naj se razpiše javna dobrodelna akcija, pa bomo tako zbrali denar!"
Besedovanje se je nato še nekaj časa vrtelo v krogu okoli tega, da nihče noče prikrajšati otrok za kvaliteten pouk, na koncu pa so se svetniki večinsko odločili, da bodo zadevo po Novakovem predlogu vseeno še enkrat predebatirali na seji odbora, na naslednji seji pa potem sprejeli sklep.
Obubožana
videmska šola ...
In potem je sledilo podrobno ravnateljičino poročilo o stanju šol. Za marsikoga v sejni dvorani je bilo prav šokantno. Majhnova je pripoved začela s podatki o učnem programu, potem je povedala, da imajo težave s programom dela zaradi številnih vozačev, da jih finanč-
no precej obremenjuje delno ali popolnoma refundira-na prehrana velikega števila otrok (gre tako za malice kot kosila, skupno pa naj bi bilo 125 takih primerov), nato pa je začela z naštevanjem težav in odkritih napak tako v adaptiranih prostorih šole kot v novogradnji vrtca: „V novi kuhinji ni bila urejena ozemljitev, napa ni delala, v kabinetu je bila prekinjena internetna povezava, ni priključka za trifazni tok, glavni ventil pri šoli ni delal, imeli smo pravo poplavo, tudi radijska postaja v šoli ne dela, pa bi jo radi usposobili, za kar bi potrebovali okrog 500 evrov," je vrh ledene gore načela Majhnova, pri tem pa takoj pojasnila, da sicer vse te težave rešuje z rednim „na-dlegovanjem" predstavnika izvajalca Antuna Daljavca, ki da je ima verjetno že „preko glave", in da je o nekaterih nepravilnostih obvestila tudi župana, ki je prav tako takoj posredoval.
Potem pa se je začela ravna-teljičina izpoved o vseh ostalih (finančnih) težavah, iz katerih, kot je bilo razumeti, ne vidi več izhoda: „Sredstva za vzdrževanje šol in stroški so v popolnem neskladju. Tako ne bomo mogli več naprej. Kupujem likalnike, kuhalnice, zajemalke ... OŠ Sela je kljub obnovi strehe in
zamenjavi oken v katastrofalnem stanju. Vode ni nikjer, razen na vecejih in v kuhinji, na šoli je en sam prastari računalnik, s katerim si nihče ne more nič pomagati. Poleg tega na straniščih zamaka, popraviti se tega ne da, ker so cevi tako stare, da je treba zamenjati kompletno napeljavo. Ne vem, če sploh lahko to povem ... šola nima niti hladilnika, tako da je kuharica nosila jogurte, da se ne bi pokvarili, v lasten hladilnik domov ..." Tu se pa težave še niso nehale: „Avgusta nas je obiskal inšpektor za delo gospod Korunič. Ne bom o vseh nepravilnostih, ki jih je odkril, ampak povedati moram, da je 25 našim zaposlenim zapadel zdravniški pregled, da je zapadla ocena tveganja na delovnem mestu, nova ocenitev pa stane 1000 evrov, ki jih lahko poravnam le v treh obrokih, za kar sem že zaprosila. Velika težava je tudi rešitev ozemljitve, ki je ni, prav tako je potrebno delno zamenjati električno napeljavo. V tem času bo še več delavcem zapadel zdravniški pregled, prav tako požarna varnost, ugotovljeno je, da ni zaščite pred visoko napetostjo oz. ta ni ustrezna. Rok za odpravo vseh napak je do decembra, nimamo pa denarja niti za sprotno reševanje zadev, kaj šele da bi učitelje
lahko poslala na kakšno izobraževanje. Nadalje je nujno, da se uredijo še posebni števci za vrtec v Vidmu; tako za vodo kot za elektriko in kurjavo. Niti enega ni! Zdaj gredo vsi ti stroški v breme šole, tako pa ne bo šlo naprej!"
Glavna petarda, ki je na-ostrila ušesa svetnikov, pa je bila informacija o ugotovljenih dolgovih in terjatvah šole: „Samo za malice in kosila so nam starši dolžni 8807 evrov, še iz leta 2002 se vleče ta terjatev! Če kdo ne zmore plačil, naj da vlogo, sicer bom zdaj morala ukrepati tako, da otroci ne bodo dobili hrane. Drugega izhoda ne vidim. Dolžni smo ostali plačati 1000 evrov za letno šolo letos, za nazaj še niti ne vem, če je kakšen dolg. In da ne grem v podrobnosti; na dan 31. avgusta je imela šola dolga oz. neporavnanih obveznosti za 14.000 evrov!"
Župan Friderik Bračič, ki je sicer mirno poslušal vse poročilo, je na koncu vseeno dvignil glas, da občina pač ni niti malo kriva za takšno stanje v zavodu, da je marsikaj od naštetega v domeni plačila MŠŠ in da se mu zdi, da je bilo marsikaj preveč subjektivno predstavljeno. To je bilo tudi res, ravnateljica temu ni oporekala, celo potrdila je, da ne gre za kritiko občini, ampak za predstavitev položaja, v katerem se je znašla, ko je prevzela vodenje šole. In še, da je vse to povedala zato, ker noče in ne bo prevzemala odgovornosti za nazaj.
Svetniki pa so bili nad podrobnim poročilom stanja videti kar navdušeni; slišati je bilo, da si tega želijo redno, trimesečno, da bi to bilo potrebno že v prejšnjih letih, nato pa je padlo še nekaj kritike na račun premajhne zaposlenosti hišnikov, ki bi morali narediti veliko več, kot delajo, s čimer bi se potem zmanjšali tudi stroški vzdrževanja. Posebej oster je bil spet Kirbiš starejši, ki je šolske hišnike označil za gospode s kravato, namesto da bi poprijeli za vsako delo; tudi za kakšno barvanje ograj ali vzidavanje izpadle opeke ipd., Novak pa je na koncu navrgel, da bo verjetno še padel „kakšen okostnjak" iz omare, ki jo bo ravnateljica odprla v prihodnje, da pa vse vendarle ni tako črno in brezupno in da je dobro, da so slišali tako podrobno bilanco stanja.
SM
Pakistan • Krvav prihod Butove
V napadu že 130 mrtvih
Število žrtev četrtkovega samomorilskega napada na konvoj vozil nekdanje pakistanske premierke Be-nazlr Buto, ki se je nekaj ur pred tem po osmih letih izgnanstva vrnila v domači Pakistan, je po zadnjih podatkih naraslo na najmanj 130, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Butova je napad na skupino vozil s policijskim spremstvom, ki jo je na ulicah Karačija Foto: ¡ntemet spremljalo na sto tisoče ljudi, preživela.
Napad je zasenčil upanja, da bo njena vrnitev s privolitvijo predsednika Per-veza Mušarafa končala več mesecev trajajočo politično krizo v državi. "Bilo je, kot bi hodil skozi klavnico. Nekateri ljudje so ležali naokrog, kot bi bili nedotaknjeni, drugi so bili popolnoma razkosani," je prizorišče napada opisal fotograf AFP. Po navedbah bolnišnic je bilo ranjenih skoraj 400 ljudi.
"To je bilo dejanje terorizma proti Benazir Buto s ciljem sabotaže demokratičnega procesa," je napad komentiral pakistanski notranji minister Aftab Šerpao. Minister ni mogel povedati, kdo bi utegnil stati za atentatom, soprog Butove Asif Ali Zardari pa je prepričan, da gre za delo pakistanske obveščevalne službe. Mušaraf je napad ostro obsodil in zatrdil, da čaka storilce svarilna kazen, ter pozval k miru.
Napad je že obsodila Bela hiša, ki po besedah predstavnika za nacionalno varnost Gordona Johndroea žaluje za izgubljenimi nedolžnimi življenji. Odzval se je tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je prepričan, da si bodo sedaj vse politične sile v Pakistanu skupaj prizadevale za enotnost v državi, avstralski premier John Howard pa je ocenil, da nosi napad podpis teroristične mreže Al Kaide.
Predstavnik policije Falak Ahmed je za AFP pojasnil, da je bila Butova v četrtek več ur na posebej prirejenem tovornjaku, s katerega je mahala in pozdravljala množico, ki se je veselila njene vrnitve v domovino. Eksplozija naj bi odjeknila le nekaj minut po tem, ko se je umaknila v notranjost vozila, in le kakšnih pet metrov vstran. v njej je bilo uničenih tudi več policijskih vozil, ki so spremljala premierko.
Butova naj bi pred prihodom v Pakistan sicer dobila grožnje, da jo bodo ob prihodu pozdravili samomorilski napadi talibanskih skrajnežev, ki so ogorčeni zaradi njenih proameriških stališč in kritike na račun skrajnih sil v Pakistanu. Zaradi groženj so njeno varnost okrepili - varovalo jo je 15.000 policistov in pripadnikov paravojaških sil ter 5000 prostovoljcev iz njene Pakistanske ljudske stranke (PPP). (sta)
Lizbona • Izhod iz slepe ulice?
EU ima novo pogodbo - lizbonsko pogodbo
Foto: internet
Evropska unija ima novo pogodbo - lizbonsko pogodbo, je davi v Lizboni naznanil predsedujoči uniji, portugalski premier Jose Socrates. "Nova pogodba bo podpisana 13. decembra v Lizboni", torej tik pred decembrskim evropskim vrhom, je povedal. "To je zmaga za Evropo, izhod iz slepe ulice. Evropski projekt se premika. V prihodnost lahko zremo z zaupanjem," je poudaril, potem ko so evropski voditelji v jutranjih urah dosegli soglasje glede odprtih vprašanj Poljske in Italije.
Glede italijanske zahteve po dodatnem sedežu smo določili skupno število poslanskih sedežev v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta. To bo 750 plus 1. O podrobni razdelitvi sedežev po državah pa bo na podlagi predloga Evropskega parlamenta dokončno odločil Evropski svet na decembrskem zasedanju, je pojasnil Socrates.
"Rešitev za Joanino smo vseskozi imeli v rokavu," pa je dejal Socrates o drugem perečem vprašanju, poljski zahtevi po vključitvi mehanizma Joanina v besedilo pogodbe. "Joanina bo pravno zavezujoča," je povedal Socrates. Vsebinsko bo opredeljena v izjavi k pogodbi, vendar bo v protokolu k pogodbi referenca, ki bo določala, da je rešitev lahko spremenjena s soglasjem, je pojasnil. (sta)
Lizbona • Po
terorističnih napadih
EU Turčijo poziva k diplomaciji, ker jo skrbi celovitost Iraka
Foto:internet
EU obsoja vse teroristične aktivnosti in podpira Turčijo, ko je žrtev kriminalnih terorističnih napadov. A pri reševanju sporov je treba najprej uporabiti diplomatske, politične korake, je v Lizboni po končanem neformalnem vrhu EU glede morebitnega turškega posredovanja na severu Iraka poudaril predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates. Pozvali bomo Turčijo, da v vseh pogledih spoštuje mednarodno pravo, saj nas skrbi predvsem "integriteta Iraka", pa je pojasnil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Po Ruplovih besedah je odločitev turškega parlamenta - ta je v sredo z veliko večino potrdil operacijo turške vojske na severu Iraka - zelo vznemirila Ciper in Grčijo. Turško posredovanje v Iraku bi lahko namreč vplivalo na integriteto Iraka, kar bo tudi glavna tema sestanka 28. novembra v Carigradu. "Na ta sestanek se bo treba dobro pripraviti in ga izkoristiti zato, da se integriteta
Iraka ohrani," je pojasnil Rupel.
Turčija je pred desetimi dnevi začela priprave na čezmejno vojaško posredovanje v severnem delu Iraka, kamor so se zatekli turški Kurdi. Iraška vlada je v torek Turčijo pozvala k takojšnjim pogajanjem, EU pa je tudi že pozvala Turke k sodelovanju z Bagdadom.
Zunanji ministri EU, ki so se v Lizboni sestali ob robu neformalnega vrha EU, so govorili tudi o Bližnjem vzhodu. "Vsi se pripravljamo na (bližnjevzhod-no mirovno) konferenco v Anna-polisu" v ZDA, je pojasnil Rupel. Bližnjevzhodna konferenca naj bi potekala še letos, a palestinski in izraelski pogajalci niso dosegli napredka glede skupnega dokumenta, ki naj bi ga obravnavali na konferenci.
Palestinci želijo, da bi dokument vseboval podroben dogovor s časovnico za uresničitev rešitev za najbolj sporna vprašanja, Izrael pa želi pripravo bolj ohlapnega dokumenta, ključnih vprašanj pa naj bi se lotili šele po konferenci. "Francija in Nemčija sta na zasedanju predlagali še 'nekaj vmesnih postaj', ki pomenijo izrazitejšo vlogo EU pri reševanju bližnjevzhodne krize," je ob tem dodal minister Rupel.
"Resni problemi, ki zadevajo EU" so povezani tudi z Libanonom, o čemer so ministri prav tako razpravljali. "Kot veste", se razmerja v (libanonskem) parlamentu določajo tudi z likvidacijo poslancev sedanje večine, nikakor ne uspejo izvoliti predsednika, je pojasnil Rupel.
EU želi aktivnejšo vlogo tudi glede Mjanmara in razmišlja, kako bi pri tem podprla pobude ZN, je še povedal Rupel. EU je sicer ta teden zaradi septembrskih nemirov in nasilnemu zatrtju protivladnih protestov v Mjanmaru sprejela nove sankcije proti tej državi, ki pa naj ne bi prizadele prebivalcev, temveč odgovorne za nasilno zatiranje protestov in politični zastoj države. (sta)
Washington • Bush posvaril pred tretjo svetovno vojno
Iran ne sme pridobiti jedrskega orožja
Foto:internet
Ameriški predsednik George Bush je v sredo svetovne voditelje posvaril, da morajo preprečiti, da bi Iran pridobil jedrsko orožje, "če se želijo izogniti tretji svetovni vojni". Iran se je na Busheve besede že odzval in kot so poročali tamkajšnji mediji, ta svarila označil za "psihološko vojno", poročajo tuje tiskovne agencije.
"V Iranu imamo voditelja, ki je napovedal, da namerava uničiti Izrael. Zato sem ljudem povedal, da morajo, če se želijo izogniti tretji svetovni vojni, preprečiti, da Iran pridobi potrebno znanje za izdelavo jedrskega orožja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci dejal Bush, potem ko je Rusija izrekla nasprotovanje vojaškemu posredovanju proti Teheranu zaradi njegovega domnevnega jedrskega programa.
Busheva izjava je nastala tudi nekaj ur potem, ko naj bi ruski predsednik Vladimir Putin po srečanju z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedža-
dom v Teheranu predstavil nov predlog za rešitev jedrske krize. Podrobnosti tega predloga sicer niso znane, še poroča AFP.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki povzema iransko tiskovno agencijo ISNA, je vodja iranskega sveta za narodno varnost Rahman Fazil v odzivu na besede ameriškega predsednika dejal, da Busheve izjave "odražajo jezo ZDA nad uspehi Irana v mednarodni skupnosti in niso nič drugega kot psihološka vojna proti Iranu".
Fazil je ob tem dodal, da je iranski jedrski program priznala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in tudi pet članic Varnostnega sveta Združenih narodov ter Nemčija so podprle dogovor med Iranom in IAEA kot osnovo za rešitev vprašanja iranskega jedrskega vprašanja. Po njegovih besedah je dodaten razlog za ameriško jezo tudi obisk ruskega predsednika Vladi-mirja Putina v Teheranu, ker naj bi obisk okrnil položaj ZDA na Bližnjem vzhodu. (sta)
Moskva • Putin odgovarjal državljanom:
Kritike na račun ZDA
Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek na ruski televiziji odgovarjal na vprašanja državljanov, ki so na predsednika naslovili več kot milijon vprašanj. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je okrcal politiko ZDA do Iraka in Irana. Ko je v živo govoril na nacionalni televiziji in radiu državljanom po vsej Rusiji, je Putin ameriško okupacijo v Iraku označil kot "slepo ulico" in dodal, da so ZDA državo okupirale zaradi nafte.
V	zvezi z Iranom je Putin ponovno potrdil zavezanost pogajanjem. "Neposredni dialog z državami je vedno bolj produktivna in hitrejša pot k uspehu kot grožnje, sankcije ali sila," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Po poročanju nemške tiskovne agencija dpa pa je ruski predsednik še dejal, da je Iran na področju energije "zelo pomemben partner" Rusije.
V	zvezi s prisotnostjo ameriške vojske v Iraku je Putin izjavil:
"Streljati znajo, ne znajo pa vzpostaviti reda." Washington je tudi pozval, naj določi datum za umik svoje vojske iz Iraka.
Dotaknil se je tudi ameriških načrtov za gradnjo protiraket-nega ščita v vzhodni Evropi. Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, je posvaril pred ruskimi posebnimi ukrepi v odgovor na ameriški protiraketni načrt, če bodo ZDA prezrle interese Rusije. "Ne smemo zaostriti napetosti, a če odločitve ne bodo upoštevale interesov Ruske federacije, bomo ukrepali na lastno pest," je še dejal.
Poleg različnih obljub na socialnem področju je ruski predsednik še napovedal, da bo Rusija do leta 2015 svojo vojsko opremila z najsodobnejšimi bojnimi letali, jedrskimi podmornicami in medcelinskimi raketami. "To so veličastni in hkrati uresničljivi načrti," je še dejal po poročanju Itar-Tassa. Po poročanju AFP pa je Putin napovedal tudi, da bo Rusija prihodnje leto zgradila novo jedrsko podmornico, načrtuje pa tudi novo jedrsko orožje, a podrobnosti ni navedel.
Putin je spregovoril tudi o politični prihodnosti Rusije in menil, da bo naloga prihodnjega ruskega predsednika zagotoviti nadaljevanje sedanje politike. "Parlamentarne in predsedniške volitve bodo v letih 2007 in 2008. Druge osebe bodo v Kremlju, a pomembno je, da zagotovimo nadaljevanje sedanje politike," je dejal Putin, ki je tudi dejal, da je ruski gospodarski razvoj "boljši od pričakovanega". Ob tem je med drugim izpostavil, da se je bruto družbenih proizvod v lanskem letu povečal za 6,7 odstotka, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa za 7,7 odstotka.
Itar-Tass še poroča, da je spregovoril tudi o odnosih s sosednjimi državami, med drugih z Ukrajino. V zvezi s tem je izrazil upanje, da bo nova ukrajinska vlada poglobila odnose z Rusijo.
V osmih letih je ruski predsednik tokrat že šestič odgovarjal na vprašanja državljanov. Po navedbah Kremlja je prek elektronske pošte, mobilnih telefonov ali posebne telefonske linije letos prispelo 1,7 milijona vprašanj. (sta)
Gospodarstvo po svetu
PARIZ/BERLIN - V Franciji je potekala stavka delavcev v javnem prevozu, ki jo ocenjujejo za največjo francosko stavko v zadnjih letih. S podobnimi težavami so se soočali v Nemčiji, kjer je potekala stavka strojevodij. Ta stavka naj bi se nadaljevala v petek ter v ponedeljek, torek in sredo prihodnji teden, če vodstvo Deutsche Bahna ne bo izpolnilo njihovih zahtev po višjih plačah in ločeni kolektivni pogodbi. BANGKOK - Cene nafte so se v četrtek po rekordnih vrednostih, doseženih med sredinim trgovanjem, nekoliko znižale, a še vedno ostale nad 87 dolarji za sod. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo novembra se je v azijskem trgovanju na newy-orški borzi Nymex pocenila za devet centov na 87,31 dolarja za sod.
LONDON - Svetovne cene nafte so dosegle nove rekordne vrednosti. V New Yorku je bilo treba za 159-litrski sod zahod-noteksaške lahke nafte z dobavo v novembru med trgovanjem odšteti tudi že rekordnih 89 dolarjev, cena za sod severnomor-ske nafte brent z dobavo decembra pa se je dosegla 84,43 dolarja, kar je sicer nekoliko manj od torkovega rekorda za nafto brent z dobavo novembra, ki znaša 84,49 dolarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Na dviganje cen nafte vplivajo predvsem napetosti med Turčijo in kurdskimi uporniki. Turški parlament je z veliko večino podprl operacijo proti kurdskim upornikom na severu Iraka. Ker gre za z nafto bogata območja, so naftni trgovci zaskrbljeni zaradi morebitnih motenj v dobavi črnega zlata. Cene nafte so se tako od ponedeljka zvišale že za štiri dolarje in se približujejo pomembni psihološki meji 90 dolarjev za sod.
WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem poročilu o svetovnem gospodarstvu napovedal nižjo svetovno gospodarsko rast za leto 2008, napovedi za letos pa ohranil na stopnji 5,2 odstotka. Svetovna gospodarska rast naj bi prihodnje leto namesto julija napovedanih 5,2 odstotka sedaj znašala 4,8 odstotka. IMF Sloveniji za letos napoveduje visoko 5,4-od-stotno gospodarsko rast, za leto 2008 pa predvideva upočasnitev na 3,8 odstotka. Osnovna ugotovitev letošnjega poročila pa je, da so tako imenovani nastajajoči trgi, pri tem gre predvsem za Kitajsko in Indijo, ZDA iztrgali iz rok naziv "motorja svetovne rasti". Ameriška gospodarska rast bo prihodnje leto ostala šibka na le okrog 1,9 odstotka, medtem ko IMF Kitajski napoveduje 10-odstotno rast, Indiji pa okrog 8,4-odstotno. Upočasnitev svetovne gospodarske rasti je predvsem posledica krize na ameriškem hipotekarnem trgu; največja bo na tistih trgih, ki najbolj čutijo posledice ameriške hipotekarne krize. BONN - Sindikat nemških strojevodij GDL, ki je z vodstvom koncerna Deutsche Bahn v sporu glede plač, je svoje člane pozval k vnovični stavki v lokalnem železniškem prometu po vsej državi. Stavka se bo začela v četrtek ob 2. uri ponoči ter se končala ob 11. uri, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vozili ne bodo regionalni vlaki ter mestna železnica. Če vodstvo koncerna ne bo prisluhnilo zahtevam sindikata, utegnejo strojevodje stavkati tudi v petek, ponedeljek, torek in sredo, je v Frankfurtu dejal podpredsednik GDL Claus Weselsky. Člani sindikata GDL so lokalni železniški promet v Nemčiji deloma popolnoma ohromili že v obeh preteklih petkih. PARIZ - Evropski letalski proizvajalec Airbus je le nekaj ur po slovesnem pristanku njihovega prvega potniškega letala A380
v	Singapurju potrdil, da bo svoje novo vojaško transportno letalo A400M zaradi težav z motorji dobavil šest mesecev kasneje, kot je napovedoval doslej. Tako naj bi francoska vojska prva tovrstna letala prejela šele leta 2010, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Airbus je, kot je znano, močno zamujal tudi pri dobavi letala A380, največjega potniškega letala na svetu. Singapurski letalski prevoznik Singapore Airlines je sicer v sredo kot prvi naročnik tudi dejansko dobil prvi A380. Prvi komercialni polet z letalom airbus A380 bo Singapore Airlines opravil 25. oktobra. Odvil se bo na liniji med Singa-purjem in Sydneyjem.
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da se je inflacija na ravni potrošnikov septembra v primerjavi z avgustom zvišala za 0,3 odstotka, osnovna inflacija, v katero niso vštete cene energije in hrane, pa se je zvišala za 0,2 odstotka. Kot ocenjuje ministrstvo, je rast indeksa potrošniških cen višja predvsem zaradi višjih cen energije in hrane. Trgovinsko ministrstvo pa je sporočilo, da se je obseg gradnje novih hiš in stanovanj septembra v primerjavi z mesecem poprej znižal za 10,2 odstotka.
BERLIN - Nemška pozavarovalnica Munich Re se je dogovorila za prevzem 100-odstotnega deleža ameriške zavarovalnice Midland. Za delnico bodo odšteli 65 dolarjev oz. skupno 1,3 milijarde dolarjev, so sporočili iz nemške družbe. Munich Re pričakuje, da bo prevzem, ki ga morajo odobriti še Midlando-
vi	delničarji, zaključila v drugem četrtletju 2008, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Munich Re, ki je po obsegu bruto premij druga največja pozavarovalnica na svetu, želi s prevzemom razširiti svoj vpliv v ZDA in izkoristiti niše na ameriškem zavarovalniškem trgu. Član upravnega odbora Munich Re Peter Roeder je napovedal rast dobička na, kot pravi, najpomembnejšem trgu zavarovanj, v ZDA.
ATLANTA - Največji proizvajalec osvežilnih pijač na svetu Coca Cola je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 1,65 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej in obenem nad napovedmi analitikov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki koncerna so se v tretjem četrtletju zvišali za 19 odstotkov na 7,69 milijarde doalrjev. V prvih devetih mesecih skupaj so se prihodki sicer zvišali za prav tako 19 odstotkov na 21,53 milijarde dolarjev. Prodaja je v tretjem četrtletju občutno porasla v Afriki in Indiji, slabše pa se je Coca-Cola odrezala v nekaterih delih Evrope, še posebej v Nemčiji.
Maribor • Okrogla miza z Jožetom Toporišičem
Jezikovni pogovori iz Sedem dni
Nova knjiga akademika dr. Jožeta Toporišiča Jezikovni pogovori iz Sedem dni je bila v torek, 16. oktobra, predstavljena na prvi izmed treh okroglih miz na Filozofski fakulteti v Mariboru, sledile so še okrogle mize v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede), Kopru (Fakulteta za humanistične študije) in na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Tema okrogle mize na Filozofski fakulteti v Mariboru je bila Slovenščina danes in jutri, demokratizacija slovenskega jezika in umeščanje slovenskega jezika v evropski prostor.
Jezikovni pogovori iz Sedem dni po besedah dr. Stramljičeve veljajo za nepresežen dosežek znanstvene ustvarjalnosti na področju sodobne slovenistike. Toporišičevi Jezikovni pogovori so sestavljeni iz njegovih prispevkov, ki jih je avtor objavljal v tedniku 7 D v letih 1985-1987 in 1989-1991, za to izdajo pa jih je dopolnil, uredil in dodal spremno besedo. Namenjeni so približevanju jezikovnih vsebin širši javnosti - povprečnemu uporabniku jezika, kar skuša doseči s tem, da se loteva aktualnih jezikovnih tem, najpogosteje so to napake oz. zadrege. Loteva se pravopisa, glasoslovja, oblikoslovja, frazeologije, splošne pismenosti, jezika v medijih, jezikovne kulture in politike ter še mnogih drugih tem. Avtor svoje videnje jasno poda, a ga ne vsiljuje.
Na okrogli mizi so zraven akademika dr. Toporišiča sodelovali še razpravljavci dr. Irena Stramljič Breznik, izredna profesorica, dr. Zinka Zorko, redna profesorica, mag. Majda Potrata in mag. Alenka Valh Lopert. Povezovalec je bil Nino
Flisar, urednik Založbe Pivec, ki je knjigo izdala. Najprej je vse skupaj lepo pozdravil dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete, ki je povedal, da so članki nastajali v prelomnem obdobju, saj je to bil čas, ko sta se sprejemala slovenska ustava in slovenski jezik kot uradni jezik države, pred tem smo bili namreč ogroženi od srbohr-vatizmov. Kratka nagovora sta imela tudi dr. Miran Štuhec, akademski profesor in predstavnik oddelka za slovanske jezike in književnosti, in Blanka Bošnjak iz Slavističnega društva. Nato pa je povezovalec predal besedo dr. Toporišiču, ki je na kratko predstavil svojo novo knjigo. Povedal je, da se slovenski jezik zožuje in je vedno manj slovenščine v znanstvenem jeziku, preplavljajo nas anglicizmi, ker na tak način približujejo slovenščino Evropi. Prav tako je poudaril, da je »narečje lepa stvar, vendar se je treba naučiti knjižnega jezika«. Sedaj, po 20 letih, odkar so začeli izhajati njegovi prispevki, načeloma ni nič boljše, saj ljudje prosto govorno nastopajo v javnosti in včasih tudi niso dovolj šolani. Res pa je, da so mediji prisiljeni uporabljati pravilno slovenščino, da dosežejo zadovoljivo raven. Še posebej je izpostavil besedo lizing, ki se je ne more navaditi,
Jezikovni pogovori iz Sedem dni
Akademik dr. Jože Toporišič se je rodil 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Leta 1952 je diplomiral iz slovenščine in ruščine, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1963 doktoriral s tezo Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze. Bil je lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, nato pa je do leta 1997predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ko se je upokojil kot redni profesor za slovenski knjižni jezik. Za svoje življenjsko delo je leta 2006prejel Zoisovo nagrado. Med njegova najpomembnejša dela sodita Slovnica slovenskega jezika in Slovenski pravopis, pri sestavi katerega je aktivno sodeloval.
ker ga spominja v prvi vrsti na nekakšno lizanje, imamo pa v slovenščini zelo lep izraz, ki bi jo lahko nadomeščal: na zakup. Konec koncev je res, da se marsikaj da posloveniti, marsikaj pa ne, predvsem strokovni izrazi.
Sledila so še mnenja razpravljavcev okrogle mize. Dr. Stramljičeva je podala mnenje o sodobnem knjižnem jeziku. Dejala je, da slovenščino vidi v prispodobi reke, ki jo burijo hudourniki, tok glavnice pa gre dalje. Velikokrat se znajdemo v različnih govornih položajih, ko moramo znati izbrati govorni položaj. Vedno bolj smo podvrženi tudi kraticam. Na slovenski jezik vpliva tudi internet, ki je v današnjem času nepogrešljiv, večinoma pa nimamo pri roki slovenske besede in smo do anglicizmov mnogo bolj tolerantni. Tipičen primer so klepetalnice, kjer poteka zasebna komunikacija, ki je bolj sproščena.
Dr. Zinka Zorko, ki je na Fli-sarjevo vprašanje, ali slovenska narečja izumirajo, odgovorila negativno. Dejala je, da jezik ne umre, če ne umre človek. Dobro je, da se narečja uporabljajo, predvsem pri ljudeh v zamejstvu, saj je prav narečje tisto, ki ohranja pripadnost pokrajini. Tudi komedije so lahko v nareč-
jih. Res pa je, da se govorci vseh narečij lahko sporazumevajo v knjižnem jeziku.
Nato je mag. Alenka Valh Lo-pert predstavila jezik v medijih. Povedala je, da so mediji prinesli demokratizacijo jezika, kar lahko deluje pozitivno ali negativno. Res je, da v medijih pričakujemo zborni jezik, vendar se da predvsem pri komercialnih medijih ne uporablja toliko. Vendar pravi: »Vsak, ki nastopa v živo, mora razmišljati o knjižnem jeziku.«
Zadnja razpravljavka mag. Majda Potrata, poslanka v Državnem zboru, je predstavila jezik v Evropski uniji, kjer sta uradna jezika angleščina in francoščina. Povedala je tudi, da je Svet Evrope zagovornik človekovih pravic, temeljna pravica pa je govoriti v maternem jeziku: "Mislim, da to vse pove."
Povezovalec Nino Flisar je med drugim povedal, da bi se kot obvezni predmet na fakultetah morala uvesti strokovna znanstvena zvrst knjižne slovenščine, mogoče bodo tudi to kdaj sprejeli. Za konec pa je vsem zastavil vprašane o ogroženosti slovenskega jezika.
Alenka Valh Lopert: »Slovenski jezik je ogrožen toliko, kolikor bomo dovolili.« Irena Stram-ljič Breznik: »Jezik ostane živ in vitalen, ko se uporablja.« Jože Toporišič: »Skrbeti je treba za izraze v slovenskem jeziku.« Dr. Zinka Zorko: »Nismo ogroženi. Duh jezika ostaja slovenski. Lahko se sami ogrožamo.« Majda Potrata: »Posameznikov odnos do jezika, ali se bo posameznik v jeziku, ki ga govori, dobro počutil. Če se jih bo čimveč dobro počutilo, potem bodo tudi nadaljevalci našega jezika.«
Za konec pa samo še to: tudi slovnica je lahko zelo zanimiva, samo predstaviti jo je potrebno na primeren način.
Nevenka Anžel
Ptuj • Ptujsko gledališče v Cankarjevem domu
Stoječe ovacije za Raztrgance
V nedeljo, 14. oktobra, ob 20. uri seje v Cankarjevem domu zgodila prva premiera nove sezone Mestnega gledališča Ptuj. Triinšestdeset let po krstni uprizoritvi na osvobojenem ozemlju sredi viharja 2. svetovne vojne je na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma ekipa odličnih igralcev - Tjaša Železnik, Nataša Matjašec, Gojmir Lešnjak - Gojc, Aljoša Ternovšek, Kristijan Ostanek, Primož Pirnat in Arna Hadžialjevič - pod vodstvom režiserja Sebastijana Horvata uprizorila prvo veliko partizansko tridejanko izpod peresa Mateja Bora Raztrganci.
Pa brez zamere
Brez knockouta
Po prvem polčasu tekme za predsednika
Prvi krog predsedniških volitev je končan. In če že vsi podajajo analize in komentarje glede vsega, kar se tiče (ali pa tudi ne) tega prve od dveh etap letošnje volilne dirke, pa se dajmo tokrat temu priključiti tudi mi in malcepremeljimopotek in rezultat prvega polčasa, kije trenutno veljaven. Seveda - če ohranimo športno terminologijo - moramo dopustiti tudi možnost zapletov na kakem dopin-škem testu po prvem polčasu, ali pa morda (če se podamo v vode formule 1 - kakšno pritožbo katerega izmed moštev. A za potrebe tukajšnje analize izida prve etape lahko predpostavimo, da takih zapletov ali pritožb ne bo. Pa poglejmo.
Tako kot ponavadi pri vseh tekmah, se vprašajmo o zmagovalcu in poražencu. Pa dajmo najprej o zmagovalcu. Nesporni zmagovalec prvega polčasa je zagotovo Zmago Jelinčič. Tukaj ni dvoma. Čeprav se ni uvrstil v drugi polčas, čeprav ni bil niti tretji, ampak četrti, je zmagovalec Zmago. Najbrž tudi sam ni pričakoval, da bo dobil slabih dvajset odstotkov glasov. Tega zagotovo ni pričakoval tudi noben politični analitik. Poglejte ta skok - na predsedniških volitvah leta 2002je pobral nekaj več kot osem odstotkov glasov, sedaj pa tole. Razlika ne samo, da je očitna, ampak tudi osupljiva. In ko Zmago pravi, da "če je kdo dosegel zmago na teh volitvah, sem to jaz", ima popolnoma prav. Lahko rečemo, da Zmago ni samo dosegel, ampak presegel vse tisto, kar se je na teh volitvah namenil doseči. A medtem ko se Zmago in njegovi veselijo, nazdravljajo in puhajo dim cigar, pa se lahko drugi politiki in analitiki zaskrbljeno praskajo po glavah. Kajti dvajset odstotkov je rezultat, ki predstavlja zelo resen signal tako politikom, političnim analitikom kot tudi vsem ostalim, ki se ukvarjajo s sociološko-političnim stanjem v državi. To je rezultat, ki se ga ne sme podcenjevati. To je resen signal volivcev. Ali pri tem res gre za to, da so se "državljani začeli spraševati, zakaj jim gre vedno slabše", kot trdi Jelinčič, ali pa kako drugo stvar - odgovor na to vprašanje je absolutno nujen.
Kaj pa poraženci? Ti so v prvem polčasu najmanj trije. In na prvem mestu ni, kot bi marsikdo mislil, Lojze Peterle, ki je dobil znatno nižje število glasov, kot so mu napovedovale vse predvolilne ankete. Lojze je poraženec številka dve. Res pa je, da prav zaradi omenjenega dejstva. Tudi pri komentiranju prvega polčasa, ko je hotel pokazati precej optimističen obraz, ni mogel skriti kisle sence, ki mu je padala čezenj. Res, s tem rezultatom Peterle ne more biti zadovoljen. A hkrati je lahko vesel, da je v drugi krog sploh prišel. Zakaj? Odgovor na to se navezuje na poraženca številka ena, nespornega poraženca prvega kroga volitev - levi in levosredinski (če lahko za boljšo ponazoritev uporabimo ta izraz) spekter politike. Kajti če bi se ta politični pol poenotil in zedinil glede enega skupnega kandidata, ki bi ga podpiral in ki bi ga ta kandidat predstavljal, zelo verjetno do drugega kroga predsedniških volitev sploh ne bi prišlo - kandidat tega pola bi verjetno že v prvem krogu dobil potrebno večino glasov. Tako pa so se pri dveh kandidatih glasovi razporedili skoraj natančno napol med oba ter s tem omogočili Peterletu, da seje kvalificiral v drugi krog. Kot kaže, mu bo v njem družbo v ringu delal Danilo Turk, ki je za "floridsko večino" (spomnimo se ameriških volitev Bush-Gore) premagal Gasparija, kije tretji poraženec teh volitev. Čeprav zelo časten in pokončen.
Kaj pa o vsem de premier? Na vprašanje, koga bo podprl v drugem krogu, je izustil nekakšno modrost o tem, da sta izmed kandidatov edino Jelinčič in Peterle bila zraven pri osamosvojitvi (kar, mimogrede, ni res), iz česar lahko torej sklepamo, da bo podprl (ali je kdo sploh dvomil?) Peterleta. V redu, to je njegova pravica. A zakaj pri tem kot poglavitni argument navajati osamosvojitev? Smo mar res priča mitologiza-ciji osamosvojitve in njeni glorifikaciji za naslednjih par desetletij? Zdi se tako. A premiera naj opomnimo, daje s to izjavo in s tako miselnostjo popolnoma enak tistim, proti katerim se tako krčevito bojuje na vseh frontah, in ki so pred osamosvojitvijo petdeset let utemeljevali svojo vladavino in kadrovske poteze na mitologizirani in glorificirani podobi komunistične revolucije, ki so jo (neupravičeno in nesprejemljivo) zavili v celofan NOB. Pa ne, gospod premier, da ste na koncu vi enaki in postopate enako, kot so tisti, ki so vaš metafizični sovražnik?
Torej, zaključek: po napeti in presenetljivi prvi rundi čez slabe tri tedne vidimo na drugi, ki bo najverjetneje odločilna in kjer pričakujemo knockout. Kart si ni treba rezervirati vnaprej - če ste stari osemnajst in državljani Slovenije, jih od države prejmete avtomatično - in to gratis.
Gregor Alič
Partizansko dramo, ki jo je Mestno gledališče Ptuj s pomočjo koprodukcijskih sil E. P. I. Centra iz Ljubljane in Cankarjevega doma najprej premi-erno predstavilo v Ljubljani, seveda z mislijo kot na prvo ptujsko premiero te predstave v prenovljenem gledališču, odlikuje napeto in tuintam celo trilersko obarvano dogajanje, v katerem se na ozadju druge svetovne vojne odigra prava partizanska simultant-ka med delavcem, kmetom in
intelektualcem. Igra je polna slikovitih figur in politično-zgodovinskega angažmaja, vojna zgodba, zaključena z zmago partizanov nad okupatorjem, ki pa jo režiser spet poda po svoje.
Odziv na premiero, ki se je v Cankarjevem domu spontano razvil v dolgotrajen aplavz in se celo zaključil v stoječe ovacije prepolne Linhartove dvorane, je vsekakor zanesljiv znak, da je odločitev direktorja Mestnega gledališča Ptuj
Reneja Maurina, da se tokrat priredita dve premieri istega projekta v dveh različnih mestih, več kot uspela in sedaj nam preostane le še počakati na ptujsko premiero, ki naj bi zgodila seveda v prenovljenem gledališču. V tem trenutku jo v Mestnem gledališču Ptuj lahko samo približno napovedujejo, saj točnejšega datuma, kdaj bo otvoritev gledališča, ni, vse pa kaže, da bo to najbrž v mesecu decembru, letos seveda.
GP
Foto: arhiv
Ptuj • Teden vseživljenjskega učenja na Ljudski univerzi
Izobraževanje skozi vse življenje
Ljudska univerza Ptuj že vrsto let sodeluje v nacionalnem projektu, ki poteka pod naslovom "Teden vseživljenjskega učenja". Gre za manifestacijo znanja, ki je namenjena spodbujanju javnosti za vključevanje v različne izobraževalne oblike in programe. Informacije o teh so minuli teden predstavljali tudi na stojnici, ki je bila postavljena pred Ljudsko univerzo.
Na Ljudski univerzi Ptuj poudarjajo, da ne gre za to, da bi posebno pozornost učenju posvečali samo v tem tednu, saj so kot izobraževalna ustanova zavezani nenehnemu izobraževanju skozi vse življenje kot tudi inovativnosti ter dvigu kvalitete samih učnih programov.
»Teden vseživljenjskega učenja je manifestacija znanja in je namenjen spodbujanju čim širše javnosti za vključevanje v različne izobraževalne oblike in programe, tako formalne kot neformalne. Saj tudi smisel "vseživljenjskega učenja" ne sloni le na formalnih izobraževalnih programih, pač pa zajema vsa koristna znanja, vedenja in spretnosti, ki prispevajo k osmišlja-nju posameznikovega življenja, mu omogočajo uspeh ter pripomorejo k pozitivnemu pogledu na svet in nase,« je dejal Dušan Šilak, eden izmed koordinatorjev projekta.
Na Ljudski univerzi Ptuj so letos poseben poudarek namenili neformalnim izobraževalnim oblikam. Gre predvsem za Središče za samostojno učenje, Borzo znanja Ptuj in Svetovalno središče Ptuj, za katera so pripravili posebne informativne dneve, konference, stojnico in srečanja.
Pri predstavitvi Središča za samostojno učenje so poseben poudarek namenili seznanjanju javnosti s tem, da je učenje v Središču brezplačno in name-
njeno vsem.
Tudi pri predstavitvi dejavnosti Borze znanja in Svetovalnega središča so izpostavili brez-plačnost in dostopnost vsem zainteresiranim.
Na Ljudski univerzi izpostavljajo dejstvo, da se v program Borza znanja lahko brezplačno vključijo vsi, ki iščejo ali ponujajo kakršnakoli znanja.
Na drugi strani pa so v Svetovalno središče povabili predvsem tiste, ki se želijo izobraže-
vati, a svojih interesov še niso odkrili in potrebujejo nasvet.
Od ponedeljka naprej so svoje delo predstavljali tudi na stojnici, postavljeni pred Ljudsko univerzo Ptuj.
To so bogato opremili z najrazličnejšim informativnim gradivom, namenjena pa je bila predstavitvi formalnih izobraževalnih oblik, od različnih vrst usposabljanj, tečajev, srednje-, višjih- in visokošolskih programov, ki so na voljo na Ljudski
univerzi Ptuj.
Med drugim so predstavili tudi programe, ki so na voljo, in sicer za tuje jezike, računalništvo, internet, strojepisje itd.
»Da pa ne bi pozabili tudi na žlahtnost kulture, smo dvakrat tedensko za vse zainteresirane organizirali še brezplačen ogled našega starodavnega mesta in njegovih znamenitosti pod strokovnim vodstvom,« dodajajo na Ljudski univerzi Ptuj.
Dženana Bečirovič
Slovenija • 10. mednarodna multikonferenca Informacijska družba 2007
Okrogel jubilej Informacijske družbe
Znanstvena in strokovna multikonferenca "Informacijska družba" je letos praznovala okrogel jubilej. Ob desetletnici jo je priredil Inštitut Jožef Štefan, potekala pa je med 8. in 12. oktobrom v prostorih inštituta Jožefa Stefana.
Letošnja deseta konferenca Informacijska družba 2007 je bila razdeljena na šest samostojnih konferenc, in sicer Demografski izzivi Slovenije v 21. stoletju, Inteligentni sistemi 2007, Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi, Kognitivne znanosti, Izkopavanje znanja in podatkovna skladišča ter Sodelovanje, programska oprema in storitve v informacijski družbi. Na konferenci, ki je potekala v obliki foruma, namenjenega sveto-
vni in domači javnosti, je 248 avtorjev v 147 prispevkih predstavilo razvojne ideje, trende in konkretne rešitve na področjih, o katerih je potekala razprava. V okviru strokovno-znanstve-nega dela je bilo predstavljeno veliko teoretičnih pa tudi praktičnih prispevkov. Glavni cilji multikonference so: prispevati in širiti znanje o novi informacijski dobi in informacijskih tehnologijah, predstavitev ter uporaba med disciplinarne informacijske tehnologije in zna-
nosti, ki so vplivnega pomena za nadaljnji napredek, aktivno vključevanje Slovenije v gradnjo evropske družbe znanja na dvig inovativnosti in konkurenčnosti evropskega ter slovenskega gospodarstva in družbe, na povečanje števila delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, na dvig kakovosti življenja in enakomernejši regionalni razvoj. Omenjene konference se je udeležili tudi Franc Vrbančič, učitelj na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj.
Vrbančič je sodeloval na konferenci na temo Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi, ki je namenjena proučevanju novih načinov dela in skupnega življenja v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki jih prinaša sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija. Na njej so predstavili in se seznanili z metodami, modeli in pristopi pri delu z učenci v sodobni informacijski družbi.
V prvem prispevku je skupaj s profesorjem Slavkom Kocijančičem s Pedagoške Fakultete, Univerze v Ljubljani, v obliki delavnic predstavil praktična učila
ter načine podajanja teoretičen snovi ob pomoči omenjenih učil. Predstavljena so bila tudi e-gradiva ter e-navodila za uporabo učil in podajanje snovi. V drugem prispevku pa je Vrban-čič v sodelovanju z docentko Suzano Uran s FERI, Univerze v Mariboru, predstavil projekt LegoBum, ki ga že dolga leta izvajajo po osnovnih in srednjih šolah. Prikazala sta, da je pridobivanje znanje možno tudi s pomočjo zabavnih tekmovanj oziroma pripravah na njih.
„Znanje izhaja iz obveščenosti in ustrezne obdelave informacij, ki so nam dostopne. Zato je razumljivo, da je treba vzpostaviti informacijsko družbo, v kateri naj bodo IKT tehnologije dostopne vselej in vsakomur bodisi za zabavo bodisi za resno delo. Sicer bodo možne zlorabe, dezinformacije in osebno okoriščanje. Namreč zaenkrat je IKT dobrina dosegljiva le okrog petini svetovnega prebivalstva, čeprav so v igri načrti, da bi do leta 2015 dvignili raven dosegljivosti na polovico svetovnega prebivalstva.
Dženana Bečirovič
Foto: Dženana Bečirovič
Učenci Elektro šole Ptuj pri ocenjevanju uporabnosti učila.
Na knjižni polici
Anonima
Ženska v Berlinu
Ljubljana. Slovenska matica, 2007
V knjigi Ženska v Berlinu ne gre samo za osebna doživetja, zapisana na šolskih zvezkih in kasneje pre-tipkana, temveč tudi za dokument časa. Pisatelj Kurt W. Marek (C. W. Ceram) je omogočil, da je delo izšlo 1954 v New Yorku, sledile so izdaje v drugih prevodih. V nemščini je avtorica dovolila izdajo šele leta 2002. Na svojem literarnem nastopu je knjigo v knjigarni v Berlinu odkril pisatelj Drago Jančar, ki ji je v slovenskem prevodu namenil tudi spremno besedo.
Anonimna zapisovalka, mlada izobraženka neke berlinske založbe, je pisala dnevnik v času med 20. aprilom in 22. junijem leta 1945. Zapisuje življenje med ruševinami, boju za preživetje, predvsem pa je izpovedala resnico o množičnih posilstvih sovražne vojske, o temi, ki so jo po vojni Nemci potisnili globoko v svojo podzavest.
Anonima misli na pomlad in na usodo, ki se vali z vzhoda. Besede Rusi nihče več ne izgovori. Doma nima več, ker je bilzbombardiran. Le kovček s cunjicami ji je ostal. V časopisih so naslovi o posilstvih. Postali so narod nemih, selijo se v podzemlje, v katakombe strahu. Vsaka klet ima drugačne posebnosti. Ob bombardiranju so prisotni vedno isti potni simptomi strahu. V prvem letu vojne je še varčevala in mislila na potovanja, sedaj je denar brez vrednosti. Ostale so zadnje žemljice, zadnje karte za kruh. Rusi so vse bližje. Mrtve pokopavajo kot v pradavnini, kjerkoli. Vsi so pozabljeni in sami, razdraženi, razburjeni in nervozni. Težko bodo našli pot k skupnemu očenašu. Besedi moliti (beten) in beračiti (betteln) sta v sozvočju. V nekaterih kleteh je vsega dovolj, ti so živeli! Delili so naropano. Nekateri še vedno prodajajo in menjujejo pfenige; samo v Nemčiji je kaj takega mogoče. Njen odnos do moških se je spreminjal, smilijo seji, so ubogi, nemočni. Rusi so že čisto blizu, zdaj se bo torej začelo tisto! Vsesplošno se govori, da iščejo debele, z bogatim oprsjem. Prvič je posiljena. Fronta se vali proti mestnemu središču. Kaj bo še prišlo nad njih? Potem sklene, da mora dobiti volka, ki jo bo branil pred volkovi. Zahodnjaške tradicije viteštva se Rusov niso nikoli dotaknile. Ruskega jezika ne obvlada toliko, da bi lahko prepoznala poklic in izobrazbo fantov. Zdi seji, daje brezčutna lutka, ki si jo podajajo. Njen Gerd je prejel vpoklic, preden sta se lahko poročila, vojnih sirot spravljati na svet pa tudi ni hotel. Ženske preveva občutek popolne prepuščenosti usodi. Gnusi se ji lastna koža. Moški pa jih pravzaprav pošiljajo k Rusom, da bi ohranili lastna življenja. Med vojaki so tudi intelektualci. Njen Anatol je kot medved, sam pravi, da je čelavjek. Hiša je postala vojaška hiša, hiša zmagovalcev, ki ščijejo po zidovih. Ni pa več pomanjkanja, največje žganja. Dokler je plen, hoče ostati brezčutna in mrtva. Počuti se ponižano in užaljeno. Ruse kar razganja od zmagoslavja. Piše, kadar je mogoče. Rusi niso marali stopnic, kmečki fantje so raje ostajali v pritličju. Potem so prvič lahko spet zaklenili vhodna vrata. Pogosto jo zgrabi, da bi se z milom zdrgnila, tudi duševno bi se boljše počutila. Povratniki iz fronte so se prikazovali v lepi luči, kaj pa naj rečejo one? Se delajo, da so bile izvzete iz posilstev? Če bi bile v ruskih revijah fotografije za damsko perilo in podobno, morda Rusi ne bi planili na vsako staro ali grdo babo. V sredo je 9. maj. Prvi pohod skozi osvobojeno mesto razkrije rove, steklenice, cunje, žice, strelivo. Nikjer nobenega živega glasu, parki so opustošeni. Imela je občutek, da si Berlin ne bo nikoli več opomogel. Dobila je nove živilske izkaznice. Med ljudmi je čutiti pomirjanje, spet nekdo za njih skrbi. Bila je v dvanajstih evropskih državah, živela je v prestolnicah. V Moskvi ne bi želela živeti. Mora na prisilno delo, prihodnost svinčeno pritiska, Berlin smrdi. Dobili so vodo, elektriko, spet je zapeljala cestna železnica. V petek, 22. junija, je prenehala s pisanjem, prišel je Gerd. Oba sta preživela vojno, toda Gerd, nemški moški, ne razume.
Konec vojne je tudi poraz moških kot spola. Spoznanje je bilo grenko. Pozno zvečer posluša Beethovena, z njim so prišle solze. Čaka na srčno besedo, ki bi jo popeljala nazaj v življenje in razmišlja: »Popolnoma vseeno je, pod katerimi zastavami in obrazci živijo narodi;popolnoma vseeno, privrženci katerih bogov so in kakšno realno plačo dobivajo: vsota solz, bolečin in strahov, s katerimi vsakdo plača svoj obstoj, ostane konstantna.«
Vladimir Kajzovar
Judo
Gorišničani brez točk po prvem turnirju
Stran 12
Nogomet
Zavrč in Aluminij zadovoljna s točko
Stran 12
Odbojka
Cvirnova zapečatila usodo Prevaljčank
Stran 13
Namizni tenis
O zmagi je odločala zadnja igra!
Stran 13
Zavod za šport Ptuj
Nova spletna stran in aplikacija
Stran 15
Strelstvo
Nov sistem postregel s številnimi presenečenji Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nafta:Drava 1:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Ortiz (22.) in 1:1 Zilič (34.).
Nafta: Kuzma, Bunc, Gerenčer, Ortiz (od 67. minute Šoštarič), Lunder, Koscardi, Ošlaj, Zemljič, Sebok, Matjašec in Repina (od 56. minute Etero-vič), trener: Štefan Škaper.
Drava: Murko, Emeršič, Grižonič, Prejac, Soska, Ogu John (od 55. Zupan), Ohunta, Sahiti, Tisnikar (od 55. Bošnjak), Kelenc in Zilič (od 87. Dre-venšek). Trener: Milan Buričič.
Rumeni kartoni: Zemljič, Gerenčer; Soska, Ohunta.
Nogomet • 1. SNL
Demirovic in Zahora odločila derbija
Po dvotedenskem premoru so slovenski prvoligaši nadaljevali s prvenstvenimi tekmami. V mariborskem Ljudskem vrtu so lahko dokaj številni gledalci (2500) videli zanimivo tekmo, ki jo je z zadetkom v zadnji minuti prvega polčasa odločil trenutno najboljši strelec 1. SNL Dario Zahora. Tekma, ki je bila zaradi nedavnih podcenjujočih izjav Zlatka Zahoviča o Domžalah ocenjena za »tvegano«, je minila v športnem vzdušju. Domači gledalci so bili kljub porazu Maribora zadovoljni z borbenostjo varovancev Milka Burovskega, ki so 50 minut tekme igrali z igralcem manj. Izključitve so še na dveh tekmah pomembno vplivale na razplet tekem. V Ljubljani je ptujski sodnik Krajnc zelo strogo izključil Koprčana Božičiča, kar so domačini izkoristili in povedli, vendar so Primorci v zadnji minuti uspeli rezultat poravnati. Tudi igralci Livarja so v Ajdovščini pri rezultatu 1:1 ostali brez izključenega Adiloviča. Kljub temu so povedli 2:1, nato pa sta Za-tkovič z dvema in Bunderla z enim golom priborila zmago svoji ekipi; to je bila obenem edina zmaga domačega moštva v tem krogu.
Celjani so na domači Areni Petrol izgubili že tretjo tekmo v tem prvenstvu; tudi tokrat je vzrok zanjo velika neučinkovitost (Celjani so si pripravili vsaj ducat priložnosti, izkoristili pa niso nobene). Polnega izkupička so se tokrat veselili Goričani, ki so s tem dosegli že fascinantno šesto zaporedno zmago! Verjetno ni potrebno posebej izpostavljati, da sta jo spet zrežirala veterana Enes Demirovič in Milan Osterc. Drava je na drugi strani z mladimi močmi (Sahiti, Drevenšek, Bošnjak, Ohunta, Ogu, Kelenc, Zupan) v Lendavi odščipnila točko Nafti. Ravno zaradi tega bo izredno zanimivo spremljati sobotno tekmo v Gorici, kjer bodo Ptujčani poskušali ustaviti zmagovalno serijo gostiteljev. Prav zgoraj omenjeni dvojec Goričanov bo ta teden verjetno glavna uganka za ptujskega stratega Milana Buričiča. Če bi njun učinek zmanjšal na minimum, bi bile možnosti za presenečenje precej večje. (JM)
PrvaLiga Telekom Slovenije, 14. krog:
MIK CM Celje - HiT Gorica 0:2 (0:0); strelca: Demirovic 72., Vellkonja 90.
Maribor - Domžale 0:1 (0:1); strelec: Zahora 45.; R. K.: Lungu 40./ Maribor
Interblock - Koper 2:2 (0:1); strelci: Čoralič 73., 77., Volaš 13., Rajče-vič 90., R. K.: Božičič 23./Koper
Primorje - Livar 4:2 (1:1); strelci: Kalin 33., Zatkovič 71., 73., Bunderla 90.; E. Adilovic 11., Kremenovič 67.; R. K.: E. Adilovic 44./Livar
1. SNL
Rezultati 14. kroga: Nafta - Drava 1:1 (1:1), Primorje - Livar 4:2 (1:1), Maribor - Domžale 0:1 (0:1), Interblock - Koper 2:2 (0:1), MIK CM Celje - HIT Gorica 0:2 (0:0).
1. DOMŽALE	14	10	2	2	33:11	32
2. HIT GORICA	14	8	2	4	21:16	26
3. MIK CM CELJE	14	7	3	4	19:10	24
4. KOPER	14	6	6	2	26:18	24
5. MARIBOR	14	5	3	6	23:22	18
6. INTERBLOCK	14	5	3	6	20:17	18
7. NAFTA	14	6	4	6	18:26	22
8. PRIMORJE	14	5	2	7	21:18	17
9. DRAVA	14	4	2	8	18:32	14
10. LIVAR	14	1	1	12	13:42	4
Pari prihodnjega kroga: HiT Gorica - Drava, Maribor - Nafta, Domžale - Primorje, Livar - Interblock, Koper - MIK CM Celje.
Lista najboljših strelcev: 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 9 zadetkov:
Dimitar Ivanov Makriev (Maribor), David Bunderla (Primorje); 6 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Ermin Rakovič (Interblock), Dalibor Volaš (Koper); 5 zadetkov: Amer Jukan (Koper), Milan Osterc, Enes Demirovic (oba HIT Gorica), Zlatan Ljubijankič (Domžale).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 14. krog
Drava bliže zmagi kot domačini
V reprezentančnem odmoru je imel trener Drave Milan Buričič nekaj časa, da malo bolje spozna svoje nogometaše in jih predvsem osveži, kar je bila opazna dodatna kvaliteta v ptujski igri v Lendavi. Je pa na tekmi proti Nafti ptujski trener precej presenetil z začetno enajsterico, v kateri je bil tudi mlad šele 17-letni Orhan Sahiti. Igralci Drave so bili po prejetem zadetku konkretnejša, kombinatornejša, nevarnejša in predvsem agresivnejša ekipa v polju.
A agresivneje so začeli domači, ki so sicer Dravi pustili kar precej prostora pri organizaciji igre, vendar so bili v sredini zelo čvrsti in nepopustljivi. Tako se je v prvih dvajsetih minutah igra največ odvijala v sredini, Dravaši pa so poskušali s številnimi kratkimi podajami priti do priložnosti. Lendav-čani so dobro kombinacijo za zadetek izpeljali v 22. minuti; Repina je prodrl po levi strani, v sredini kazenskega prostora je lepo oddal žogo do samega Šeboka, ki jo je podaljšal na desno stran do Ortiza, ki je z močnim strelom po tleh premagal nemočnega Murka. Po zadetku se je pritisk Ptujčanov stopnjeval do 34. minute, ko je Tisnikar podal preko domače obrambe do novinca Sahitija, ta pa je žogo vrnil v sredino do Ziliča, ki je rutinirano zadel. Zadetek je dal Dravi dodatno vzpodbudo in so v nadaljevanju polčasa dobro kontrolirali igro. Najlepšo priložnost za Dravo je imel Sahiti (na prvi prvenstveni tekmi se je kar iz-
Foto: Črtomir Goznik
Veliko presenečenje tekme v Lendavi je bil mladi, šele 17-letni Orhan Sahiti (Drava, beli dres), ki je dobro izkoristil ponujeno priložnost v začetni enajsterici Drave (ob njem je Gregor Bunc).
kazal in je pokazal svoj talent ter nepopustljivost), vendar je zadel zunanji del mreže vratarja Kuzme.
Drugi polčas je bolj ogrel kakšnih 500 premraženih gle-
dalcev v Lendavi, saj smo videli hitrejši nogomet, z večjim številom zaključnih strelov. Nogometaši Drave so predvsem med 50. in 70. minuto igrali zelo zavzeto in natančno, ven-
dar svoje prevlade niso izkoristili. V tem obdobju sta Emer-šič in Soska streljala mimo vrat Nafte, medtem ko je dobro odmerjen strel Sahitija Kuzma ustavil. V 69. minuti je tokratni kapetan Drave Emeršič nespretno vrnil žogo do svojega vratarja, ki je žogo moral prijeti; sodnik Tošeski je dosodil indirektni prosti strel v sredini ptujskega kazenskega prostora. Po podaji Šeboka pa Eterovič iz osmih metrov ni bil natančen, saj je streljal čez gol. Najlepšo priložnost za Dravo v drugem polčasu je po kombinaciji Bošnjaka in Ziliča zapravil Sahiti, ki je šel sam proti Kuzmi in ga je tudi preigral, vendar je odšel preveč v desno stran, tako da iz težkega položaja ni zadel. Zadnjih deset minut tekme se je igralo še posebej odprto, saj sta si obe ekipi želeli tri točke. Za Nafto je posebej nevarno poskušal Gerenčer, medtem ko je za Dravo slabo izvedel prosti strel Kelenc, ki pa je bil na tekmi eden najbolj borbenih in kreativnih ptujskih igralcev.
Končni izid 1:1 je realen, vendar je bila Drava bližje vsem trem točkam, če pogledamo tekmo v celoti in seštejemo priložnosti. Ptujčani so v pravi prvenstveni tekmi v Lendavi osvojili pomembno točko, tako da lahko gredo v soboto razbremenjeno v Gorico, kjer jih čaka razigrana ekipa Hita Gorice, ki je v zadnjih krogih zares pravi »hit« slovenskega nogometnega prvenstva.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ohunta (Drava, beli dres) in Matjaž Lunder (Nafta) sta se večkrat znašla v podobnih situacijah.
»Mladi so dobro
izkoristili
priložnost«
Milan Duričič (trener Drave): »To je bila zelo težka tekma, v kateri je Drava igrala dobro in zasluženo osvojila točko; bili smo tudi zelo blizu zmagi. Predvsem me veseli, da so moji igralci na tej tekmi poskušali veliko tistega, kar smo se pred tekmo dogovorili. Mladi so dobro izkoristili svojo priložnost na igrišču, kar je prav tako kvaliteta za prihodnje tekme.«
Štefan Škaper (trener Nafte): »Rezultat tekme je pravičen za obe ekipi. Igra naše ekipe je škripala predvsem v sredini igrišča, saj smo preveč poizkušali z dolgimi podajami. Obe ekipi sta imeli svoje priložnosti, tako da je točka za vsako na koncu čisto realna.«
Judo • 1. SJL, 1. krog
Drava s polovičnim uspehom, Gorišnica brez točk
Z uvodnimi turnirji se je pričelo prvoligaško tekmovanje ekipnega prvenstva Slovenije v judu. V prvem krogu sta vse štiri točke osvojili ekipi Impola in Olimpije, Ptujčani so dosegli polovični uspeh, Gorišnica pa je še brez točk.
Ljubljana:
JK Olimpija - JK Drava Ptuj 5:2
JK Olimpija - JK Gorišnica 7:0
JK Drava Ptuj - JK Gorišnica 5:2
Največ zanimanja je bilo v soboto namenjeno turnirju v Ljubljani, kjer je domača Olimpija gostila Dravo in Go-rišnico. V prvem dvoboju sta se pomerila Drava in Olimpija. Za Olimpijo je uvodni dvoboj z 10:0 dobil Andraž Jereb s presenetljivo zmago nad Janom Belšakom za ippon. Drugi dvoboj je Danijel Janžekovič (do 66 kg) pričakovano izgubil, tako da so do prve točke Ptujčani prišli šele v tretjem dvoboju, kjer je Rok Tajhman (do 73 kg) za ippon ugnal članskega državnega prvaka Marka Fafljo. Na 2:2 je izenačil Klemen Ferjan (do 81 kg), ko je z 7:0 ugnal Jesenka Četiča. Član Drave Igor Spasojevič je v
kategoriji do 90 kg presenetljivo izgubil z Markom Petričem in zmaga je bila za Ptujčane izgubljena. Za konec sta nato izgubila še Ervin Vinko (do 100 kg), ko je klonil proti Šimicu in v najtežji kategoriji (nad 100 kg) Jože Šimenko, ki je izgubil s Štihom. Olimpija je na koncu slavila s 5:2.
Z enakim rezultatom 5:2 pa so v drugem dvoboju Ptujčani slavili proti Gorišnici. Za Dravo je debitiral z zmago brez boja Jure Božičko (do 60 kg), Jan Belšak pa je tokrat zmagal (do 66 kg) proti Petru Kuhari-ču. Z zmagami so za Dravo nadaljevali Rok Tajhman, Klemen Ferjan in Igor Spasojevič, tako da so Ptujčani povedli s 5:0. V zadnjih dveh bojih so bili močnejši Gorišničani, tako da je bil končni rezultat 5:2. Zmagi za Gorišnico sta dosegla Aleksander Nemec (ugnal je Ervina Vinka) in Damjan Fras, ki je ugnal Jožefa Šimenka v kategoriji nad 100 kg.
Gorišničani so bili v zadnjem boju nemočni proti domači Olimpiji in so gladko izgubila z rezultatom 0:7.
Damjan Fras (JK Gorišnica, kategorija nad 100 kg) je premagal Ptujčana Jožeta Simenka, vendar je njegova ekipa izgubila dvoboj z rezultatom 2:5.
»Proti Olimpiji smo pričakovali tesnejši izid. V najlažji kategoriji do 60 kg je naš Jan Belšak naredil napako in nepričakovano izgubil z novincem med člani, sicer zelo nadarjenim Andražem Jerebom, kar nas je stalo zmage. Kljub temu sem zadovoljen z nastopi naših judoistov, čeprav bi proti do-
mačinom lahko iztržili več. V tej sezoni ciljamo na uvrstitev v končnico prvenstva. Če nam bo to uspelo, pa bomo videli že to soboto, ko se bomo pomerili z našimi glavnimi konkurenti za uvrstitev med 4 najboljše ekipe rednega dela prvenstva, JK Sankakom in JK Duplekom,« je povedal glavni trener Drave Vlado Čuš.
Slovenska Bistrica:
JK Impol - JK Železničar MB 5:2
JK Impol - JK Sankaku 5:2
JK Železničar MB - JK Sankaku 4:3
V	Slovenski Bistrici je domači Impol z rezultatom 5:2 ugnal Sankaku in Železničar, slednji pa je presenetil proti Sankaku in slavil tesno zmago 4:3.
Duplek:
JK Duplek - JK Branik Borker 5:2
V	Dupleku sta se pomerili samo dve ekipi, domači judoi-sti so gostili mariborski Branik Broker ter jih po pričakovanju gladko premagali. Končni rezultat je bil 5:2 v korist novincev v 1. SJL, za ekipo JK Duplek.
Sebi Kolednik
Nogomet • 2. SNL
Zavrč in Aluminij zadovoljna s točko
Zavrč - Bela krajina 0:0
Zavrč: Sraga, Šnajder (od 46. Petek), S. Golob (od 84. Zdelar), Murko, Gabrovec, Bajlec, Korez, Buzeti, Čeh, Kokot in Satler (od 72. M. Golob). Trener: Miran Emeršič.
Po visokem porazu v Kidričevem so nogometaši Zavrča želeli popraviti vtis proti Beli krajini, do tega kroga vodeče-mu moštvu v 2. SNL. Dodaten motiv so imeli domačini tudi zaradi prve tekme teh dveh tekmecev v Črnomlju, kjer so se premagali pravzaprav sami, saj so dosegli kar dva avtogola (Petek, Lenart) in izgubili 1:2.
V prvem polčasu so prevladovali gostje, ki so imeli stalno terensko pobudo. Predvsem ob koncu prvega polčasa, od 35.-45. minute, so Črnomaljci močno pritisnili proti domačim vratom, vendar so bili na srečo domačih navijačev premalo zbrani v zaključkih akcij in niso uspeli doseči zadetka.
Drugi del srečanja so Zavr-čani pričeli bolje in bili na trenutke tudi boljši nasprotnik. V dinamični in borbeni igri so domačini imeli lepo priložnost
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Čeh (Zavrč, beli dres) je bil med najaktivnejšimi igralci svoje ekipe na tekmi z Belo krajino.
2. SNL			
Rezultati 11. kroga: Zavrč - Bela krajina 0:0, Rudar Velenje - Aluminij 1:1 (1:0), Krško - Triglav Gorenjska 0:3 (0:3), Bonifika - Mura 05 0:0, Zagorje - Krka 5:1 (3:1).			
1. TRIGLAV GOR. 11 6 2	3	17:10	20
2. BELA KRAJINA 11 6 2	3	15:10	20
3. BONIFIKA 11 5 3	3	16:8	18
4. ALUMINIJ 11 5 3	3	17:12	18
5. RUDAR VELENJE11 5 3	4	25:15	17
6. MURA 05 11 4 4	4	12:12	16
7. ZAVRČ 11 3 4	4	11:11	13
8. KRŠKO 11 2 6	3	9:13	12
9. ZAGORJE 11 2 4	5	18:25	10
10. KRKA 11 0 4	7	4:28	4
Miran Emeršič - trener Zavrča: »Fantom bi čestital za organizirano igro in borbenost, ki so jo prikazali. S tem so si proti zelo kvalitetnemu nasprotniku izborili dragoceno točko.«
v 77. minuti, ko je streljal Čeh. Štiri minute kasneje je v kazenski prostor Bele krajine prodrl Šnajder, ki pa se je namesto za neposreden strel odločil za podajo na drugo vratnico, kjer pa njegovi soigralci niso uspeli žoge potisniti v mrežo.
Rudar Velenje -Aluminij 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Mujanovič (11) in 2:0 Bakovič (79).
Aluminij: Bratušek, Gašparič, To-polovec, Stojnič, Krajcer, Težački, A. Medved (od 63. Šimenko), K. Medved
(od 73. Dugolin), Veselič, Marinič in Bakovič. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so bili v soboto gostje Rudarja iz Velenja, kjer so pred kratkim naredili zamenjavo na trenerski klopi (Marjan Pušnik je zamenjal Braneta Oblaka). Cilji »knapov« so jasni in se odločno spogledujejo s prvo ligo, kjer so dolga leta že igrali. Po drugi strani pa Kidričani v Velenju niso imeli kaj izgubiti.
Bolje so srečanje odprli domači nogometaši, ki so z zadetkom izkušenega Mujanoviča povedli že v 11. minuti ter si ob vodstvu priigrali še veliko psihološko prednost. Začetno pobudo so domačini obdržali do konca prvega polčasa, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. Gostje iz Kidričevega si niso uspeli priigrati izrazitih priložnosti, iz polpriložnosti
pa tudi niso uspeli zadeti v polno.
Drugi polčas je prinesel podobno igro, vendar so pod-jetnejši, predvsem pa bolj nevarni postajali nogometaši Aluminija. Ker ob vodstvu Rudarja niso imeli kaj izgubiti, je trener Bojan Špehonja opravil dve tvegani menjavi, saj je v igro poslal še tretjega napadalca (Šimenka), v sredini pa je igro osvežil z Dugolinom. Ti potezi sta se izkazali za uspešni, saj je Kidričanom uspelo v 79. minuti rezultat izenačiti. Po izenačenju so se lepe priložnosti ponudile še obema ekipama, vendar je ostalo pri delitvi točk. V zadnjih trenutkih igre je dva zaporedna rumena kartona dobil Rok Marnič, ki tako ne bo mogel igrati na naslednjem srečanju proti Zagorju.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B DRL (m)
Gorišničani so hit
Moškanjci-Gorišnica
-	Grosuplje 32:29 (13:14)
Moškanjci-Gorišnica: Petek 1 (1), Zorli, Štorman 1, B. Šoštarič 3, Suljič 3, Lozinšek 6, Žuran, Ivančič 7 (2), Vincek, Firbas 1, Marušič 7 (2), M. Šoštarič, Špindler 3, Grizolt, Valenko in Preac. Trener: Ivan Hrupič.
Sedemetrovke: Moškanjci-Gorišni-ca 7 (5) in Grosuplje 1(1).
Diskvalifikacija: B. Šoštarič (49). Očitno je, da so gorišniški rokometaši v dobri formi, saj so zmagali že četrtič v letošnjem prvenstvu, tokrat proti dobri ekipi Grosupljega. V
1. B SRL moški
Rezultati 5. kroga: Moškanjci-Gorišnica - Grosuplje 32:29 Dobova -Dol TKI Hrastnik 32:28, Ribnica Riko hiše - Krško 36:34, Krka - Ajdovščina 34:26, Radeče MIK Celje - Klima Petek Maribor 29:36, Mitol Sežana
-	Istrabenz plini Izola 33:28.
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 5	5	0	0	10
2.	KRŠKO 5	4	0	1	8
3.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA5	4	0	1	8
4.	KRKA 5	3	0	2	6
5.	KLIMAS PETEK MARIB. 5	3	0	2	6
6.	GROSUPLJE 5	2	12	5
7.	ISTRABENZ PLINI IZOLA 5	2	0	3	4
8.	DOL TKI HRASTNIK 5	2	0	3	4
9.	MITOL SEŽANA 5	2	0	3	4
10.	RADEČE MIK CELJE 5 113 3
11.	DOBOVA	5 1 0 4 2
12.	AJDOVŠČINA 5 0 0 5 0
prvem polčasu sta ekipi dobro igrali v obrambi in je zato padlo relativno majhno število zadetkov. Na začetku so domačini prišli do prednosti treh zadetkov (6:3), vendar so jih Grosupeljčani hitro ujeli. Vse do konca prvega polčasa so bili v prednosti domačini, ki so vodili z zadetkom ali dvema razlike, vendar si nikakor niso mogli priigrati občutnejše prednosti. V samem zaključku tega dela igre pa so gostje najprej izenačili, nato pa v zadnjih sekundah celo povedli.
Tesna in izenačena borba za pomembno zmago se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, saj si nobena od ekip ni priigrala pomembnejše prednosti. Domačini so vodili z 2-3 zadetki, gostje pa so držali korak in niso popuščali. Na koncu je v 57. minuti Lozinšek dosegel 30. (30:27) zadetek za domače, ki so znali s preudarno igro to prednost obdržati do konca.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič - trener Mo-škanjci-Gorišnice: »Ves čas sem opozarjal, da Grosuplje ni naivna ekipa, da se ne bodo predali do konca. Vse to se je pokazalo na tem srečanju, ki pa smo ga na koncu zasluženo dobili, saj smo skorajda ves čas vodili.«
lil
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič (Gorišnica, beli dres) dosega veliko golov, poleg tega pa odlično razigrava svoje soigralce.
Rokomet • 2. DRL - vzhod (m)
M*	V-B ■	V	V|,|
Domačini preveč grešili
Drava - Šmartno 99 24:29 (11:14)
Drava: Bezjak, Kelenc, Mesarec 8 (3), Halilovič 5, Skaza, Luskovič, Bračič, Predikaka 1, Petraš 3, Pučko, Klemenčič 1, Lukaček 1, Kokol 2, Go-milešek in Dogša. Trener M. Valenko.
Pred 200 gledalci sta se v dvorani Center srečali ekipi z vrha lestvice. Težko srečanje sta sodnika Anderlič in Kumer
2. SRL vzhod moški
Rezultati 3. kroga: Drava Ptuj - Šmartno 99 24:29, Pomurje - Čr-nomlj 26:23, Sevnica - Arcont Radgona 32:19. Srečanje Celje - Velika Nedelja je preloženo na kasnejši termin.
1.	ŠMARTNO 99	3	3	0 0	6
2.	CELJE	2	2	0 0	4
3.	POMURJE	3	2	0 1	4
4.	DRAVA PTUJ	3	1	1 1	3
5.	VELIKA NEDELJA	2	1	0 1	2
6.	SEVNICA	3	1	0 2	2
7.	ČRNOMELJ	3	0	1 2	1
8.	ARCONT RADGONA	3	0	0 3	0
srečno pripeljala do konca, čeprav je bilo v zadnjih sekundah srečanja tudi nekaj vroče krvi.
Na začetku so si gostje priigrali prednost treh zadetkov in z agresivno igro in točnimi meti prednost obdržali vse do odmora. Tudi zamenjava vratarja v domačih vrstah, kljub nekajkratnemu uspešnemu posredovanju Bezjaka, ni bila dovolj za spremembo rezultata. Pri gostih sta bila nezadržna predvsem Simončič in Verbajs, ki sta z lahkoto prebijala slabo obrambo Drave.
V nadaljevanju so si gostje priigrali 5 zadetkov prednosti. Odločilni trenutki tekme so se zgodili šele v 51. minuti, ko je bil rezultat 20:22 za goste. Domačini zaradi prevelikega števila napak in izgubljenih žog niso zmogli dokončnega preobrata, tako da so gostje spet prišli do varne prednosti, ki so jo obdržali do konca.
anc
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
O zmagi je odločala zadnja igra!
Četrti krog tekmovanja v 1. slovenski moški namiznoteni-ški ligi je bil v znamenju derbi-ja v Puconcih, kjer je domača Kema pričakala Mariborčane. Po razburljivem dvoboju najboljših slovenskih ekip so si zmago s slavjem v zadnjem dvoboju priborili domači igralci. Prijetno presenečenje dosedanjega dela prvenstva pa so
Rezultati 4. kroga: Melamin - Ptuj 4:5, Kema Puconci - Finea Maribor 5:4, Edigs Mengeš - Sobota 0:5, Krka - Tempo Velenje 5:2, Ilirija - Prevent 1:5.
1.	SOBOTA	4 4 0 0 8
2.	KEMA PUCONCI 4 4 0 0 8
3.	FINEA MARIBOR 4 3 0 1 6
4.	PTUJ	4 3 0 1 6
5.	KRKA	4 2 0 2 4
6.	TEMPO VELENJE 4 2 0 2 4
7.	MELAMIN	4 10 3 2
8.	PREVENT	4 1 0 3 2
9.	ILIRIJA	4 0 0 4 0
10.	EDIGS MENGEŠ 4 0 0 4 0
Ptujčani, ki so v petih krogih že štirikrat zmagali. Tokrat so bili uspešni v Kočevju, kjer se je o zmagovalcu prav tako odločalo v zadnji, deveti igri. Urban Ovčar je takrat z najtesnejšim izidom (3:2) premagal domačina Voduška in poskrbel za veselje gostov ob novi zmagi. Ob omenjeni Urbanovi zmagi sta po dve prispevala še Bojan Pavič in Danilo Piljak, ki nam je po dvoboju dejal: »Seveda smo veseli zmage. Sam dvoboj je bil zelo zanimiv, na koncu pa smo bili mi srečnejši. Naša forma se dviguje, kakor tudi samozavest, ki pride z zmagami.«
Melamin - Ptuj 4:5
Vodušek - Pavič 2:3, Jazbec - Ovčar 3:0, Vidmar - Piljak 1:3, Jazbec - Pavič 3:1, Vodušek - Piljak 0:3, Vidmar - Ovčar 3:0, Jazbec - Piljak 3:1, Vidmar - Pavič 0:3, Vodušek - Ovčar 2:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak je za Ptuj dosegel v Kočevju dve zmagi.
Namizni tenis
Ivana Zera v Izoli do finala
V Izoli je prejšnji konec tedna potekal drugi odprti turnir Slovenije v konkurenci mladink in mladincev. Nastopilo je okrog 200 igralk in igralcev, med njimi so bili tudi predstavniki in predstavnice NTK Ptuj.
Dekleta iz Ptuja so se dobro odrezala: v polfinalu sta se uvrstili Ivana Zera in Vesna Rojko. Ivana je v razburljivem dvoboju s 3:2 premagala domačinko Fatoričevo in se uvrstila v finale, Vesna pa je proti odlični Mojci Fajmut z Raven na Koroškem izgubila. V finalnem obračunu je Mojca Faj-mut premagala Ivano Zero s 3:2, z veliko mero sreče, saj je Ivana v petem, odločilnem nizu, vodila z 10:8, žal pa ji ni uspelo dobiti zmagovalne točke. Nastopila je tudi Polona Belavič, ki pa je izpadla v borbi za uvrstitev med šestnajst igralk.
NTK Ptuj je zastopalo pet igralcev: Luka Rebek, Luka Krušič, Simon Božičko, Domen Ovčar in Alen Ber, ki pa niso bili tako uspešni. Še najbolje se je odrezal Luka Rebek, ki se je uvrstil v osmino finala, medtem ko ostalim fantom to ni uspelo.
Danilo Klajnšek
Kickboks
Tilen Abraham zmagal na Hrvaškem
Ekipa ptujskih kickbokser-jev se je 13. oktobra udeležila mednarodnega turnirja na Hrvaškem v kraju Novska. Na tekmovanju je sodelovalo 268 tekmovalcev iz šestih držav.
Največji uspeh med Ptujča-ni so dosegli Tilen Abraham s prvim ter Anej Štrafela in Filip Janžekovič s tretjim mestom. Aleksander Koled-nik je v absolutni kategoriji v prvem krogu premagal svojega nasprotnika, v drugem pa po
izjemno izenačeni borbi izgubil proti hrvaškemu reprezen-tantu Tomislavu Grgicu. Miha Bezjak je kljub porazu prikazal dobro borbo in tako uspešno prestal debitantski nastop v ekipi KBV Ptuj. Sabina Koled-nik, Matic Bedenik, Izidor Janžekovič, Benjamin Golob in Luka Vindiš so tokrat že v prvem krogu naleteli na premočne nasprotnike.
Franc Slodnjak
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Cvirnova zapečatila usodo Prevaljčank
Prevalje - Ptuj 0:3 (-16, -17, -17)
Ptuj: Lorber, McNatt, Cvirn, Ger-šak, Liponik, Bilanovič, Andjelkovič, Ravnjak in Kutsay.
Na gostovanju v Prevaljah so ptujske odbojkarice z vrhunsko predstavo premagale domačinke in zabeležile prve tri točke v prvoligaškem tekmovanju. Težak poraz proti Benediktu iz prejšnjega kroga je očitno pozabljen, igralke pod vodstvom Sergeje Lorber so tekmice, ki so »na papirju« veljale za enakovredne, na parketu povsem nadigrale. Odlično je odigrala tudi sama Lorberjeva, ki je dosegla kar devet točk (enako kot Kutsayeva in McNattova), najuspešnejša ptujska igralka pa je bila Anja Cvirn s 15 točkami.
Dvoboj dveh lanskih drugo-ligašinj se je pričel precej izenačeno. Čeprav so Ptujčanke imele pobudo, so domačinke pred maloštevilnim občinstvom držale priključek. Vendar le do sredine niza, ko sta se
1. DOL ženske						1. DOL moški			
Rezultati 3. kroga: Prevalje -				ŽOK		Rezultati 4. kroga: Svit-Unimetal -			
Ptuj 0:3, Nova KBM Branik		-	Epic Slo-			Calcit Kamnik 0:3, Olimpija		-	Marchiol
ving Vital 3:1, Luka Koper		-	LIP Bled			Prvačina 3:2, Salonit Anhovo			- Astec
3:0, Benedikt - MZG Grosuplje 3:0.						Triglav 3:0, Galex Mir -	- Krka 3:1.		
1. BENEDIKT	3	3	0	6		1. CALCIT KAMNIK	4	4	0 12
2. LUKA KOPER	3	3	0	9		2. SALONIT ANHOVO	4	4	0 12
3. NOVA KBM BRANIK	3	3	0	8		3. MARCHIOL PRVAČINA	4	3	1 8
4. EPIC SLOVING VITAL	3	1	2	3		4. GALEX-MIR	4	2	2 6
5. ŽOK PTUJ	3	1	2	3		5. OLIMPIJA	4	2	2 5
6. LIP BLED	3	1	2	3		6. ASTEC TRIGLAV	4	1	3 4
7. MZG GROSUPLJE	3	0	3	1		7. KRKA	4	0	4 1
9. PREVALJE	3	0	3	0		8. SVIT-UNIMETAL	4	0	4 0
v napadu razigrali tujki, Ukra-jinka Kutsayeva ter Američanka McNattova, ki sta z uspešnimi zabijanji zaključevali točke v korist gostujočega moštva. V začetku drugega niza so pove-dle Prevaljčanke (2:0), vendar so gostje hitro vzpostavile ravnovesje. Z natančnimi servisi Lorberjeve so imele domačinke veliko težav in zaostanek je močno narasel že v sredini niza (8:15), do zaključka pa se je še povečal. V začetku tretjega in zadnjega niza je malce padla zbranost ptujske vrste, zato
Foto: Črtomir Goznik
Anja Cvirn (ZOK Ptuj)
Planinski kotiček
Po Levstikovi poti od Litije do Čateža
Sobota, 10. november 2007
Ponovno smo vstopili v jesenski čas, ko se gozdovi in vinogradi ode-nejo v zlatorumene barve. Narava nas obogati s svojimi darovi in prav prijetno se je podati po planinskih poteh, ki sedaj vabijo predvsem v sredogorje. Pred nami je tudi čas martinovega, ko sv. Martin iz mošta naredi vino. Planinci in ljubitelji pohodništva že vrsto let ta praznik proslavimo s pohodom po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot poteka iz Posavskega hribovja med dolenjske griče, kot jo je opisal znani slovenski literat Fran Levstik. Po njegovih stopinjah vabimo tudi vas.
Udeleženci popotovanja se zberemo v soboto, 10. novembra 2007 ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali čez Trojane v Litijo. Celotna pot je dolga 21 kilometrov, zato se bomo razdelili v dve skupini. Nekateri bodo prehodili celotno pot. Za vse, ki si želite nekoliko manj hoda, bomo organizirali prevoz do Liberge, od koder je do cilja 3 ure zmerne hoje. Zaključek pohoda bo v Čatežu, kjer se obeta veliko planinsko rajanje. V Ptuj se vrnemo do 19.30.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša 10,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 3. novembra 2007, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek med 14. in 16. ter petek med 17. in 19. uro oziroma do zasedbe 24 mest.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
so domačinke spet povedle. A to ni trajalo dolgo, v zadnjem delu je niti v svoje roke prevzela ptujska kapetanka Anja Cvirn, ki je le v tem delu igre dosegla kar devet točk in zapečatila usodo domače ekipe iz Prevalj.
»Bile smo zelo skoncentrira-ne, od začetka do konca nismo popustile, saj smo si to zmago zelo želele. Mislim, da zdaj lahko lažje zadihamo, če pogledam nazaj, nam je hladen tuš proti Benediktu celo koristil. Bile smo boljši nasprotnik v vseh elementih igre, kar je razvidno tudi iz rezultata,« je povedala igralka in trenerka ptujskega moštva Sergeja Lorber.
Ptujčanke so se z zmago dvignile iz dna razpredelnice in trenutno zasedajo peto mesto. O realni vrednosti ekipe bo veliko znano v prihodnjih dveh tednih, ko bodo po koledarju sreda-sobota odigrale kar
štiri tekme. Že jutri, v sredo, na Ptuj prihaja še neporaženo moštvo Kopra. Ptujčanke bodo poskušale presenetiti; po optimizmu sodeč, ki se je naselil v ptujsko vrsto po sobotni zmagi, pa Primorkam na Štajerskem ne bo lahko.
UG
Svit Unimetal -Calcit Kamnik 0:3 (-23,-20, -11)
Svit Unimetal: Bračko 1, Lukman 1, Valentan, Pulko 8, Gomivnik 9, Ju-rak 7, Frešer 1, Lampret 4, Pipenba-her 2, Cizerl in Korošec.
Odbojkarji iz Slovenske Bistrice so proti Kamničanom doživeli novi poraz, vendar so tokrat zaigrali veliko bolje kot na prejšnjih srečanjih in predvsem v prvih dveh nizih bili dostojni nasprotnik gostom. V prvem nizu sta se ekipi menjavali v vodstvu vse do rezultata 23:23, nato pa so gostje tudi z malo sreče dobili ta niz. Vse to se je v bistvu ponovilo tudi v drugem nizu, le da je bilo zadnje izenačenje pri rezultatu 20:20. Temu je sledila serija odličnih servisov gostov. Tretji niz pa je bil v bistvu samo formalnost, saj ga gostje dobili brez težav.
Danilo Klajnšek
Tenis • TC Luka
Najboljša Ales Adamcic in Fredi KolariC
Tenis center Luka je v soboto, 13. 10., organiziral zaključni turnir sezone 2007 za rekre-ativce. V lepem vremenu so se pomerili v kategoriji moški dvojice; igralo je kar 24 parov iz Ptuja in okolice. V predtek-movanju so igrali po skupinah vsak z vsakim, v finalni del turnirja pa se je uvrstilo 8 najboljših parov. Le-ti so se v nadaljevanju pomerili po turnirskem sistemu na izpadanje; igrali so na en dobljeni set.
V odličnem vzdušju so bili odigrani lepi dvoboji, lovoriko najboljših pa sta zasluženo osvojila Aleš Adamčič in Fredi Kolarič, ki sta v finalu prema-
Rezultati:
Četrtfinale: Pušnik/M. Ko-larič - Krajnc/Povoden 6:3, F. Kolarič/A. Adamčič -Jagarinec/ Nahberger 6:1, Drobnič/Ma-zera - Gajser/L. Merc 6:2, M. Adamčič/Gobec -Šipek/Stubi-čar 6:2.
Polfinale: Gobec/M. Adam-čič - Drobnič/Mazera 6:4, F. Kolarič/A. Adamčič -Pušnik/M. Kolarič 6:4.
Finale: F. Kolarič/A. Adamčič - Gobec/M. Adamčič 6:4.
gala dvojico Črtomir Gobec/ Marko Adamčič.
UR
Finalisti zaključnega turnirja sezone v TC Luka: Marko Adamčič, Fredi Kolarič, Črto Gobec in Aleš Adamčič
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
»
Naši« štajerskoligaši stoodstotni!
3. SNL - vzhod: poraz Stojnčanov v Slovenskih Konjicah
Pari 11. kroga: Dravinja - Stojnci 1:0, Malečnik - Odranci 0:1, Paloma
-	MU Šentjur 0:3, Roma - Pohorje 2:2, Kovinar Štore - Črenšovci 5:1, Trgovine Jager - Koroška Dravograd 1:2, Šmartno 1928 - Tehnostroj Ver-žej 3:0.
1.	MU ŠENTJUR 11 9 2 0 28:7 29
2.	ŠMARTNO 11 6 3 2 20:14 21
3.	DRAVINJA 11 5 4 2 21:11 19
4.	TRGOV. JAGER 11 5 3 3 16:11 18
5.	ODRANCI 11 5 3 3 17:15 18
6.	PALOMA 11 5 2 4 14:19 17
7.	TEHNO. VERŽEJ 11 4 3 4 16:14 15
8.	DRAVOGRAD 11 4 2 5 17:15 14
9.	ČRENŠOVCI 11 4 2 5 20:22 14
10.	MALEČNIK 11 3 4 4 17:17 13
11.	STOJNCI 11 3 3 5 18:19 12
12.	KOV. ŠTORE 11 2 5 4 22:25 11
13.	ROMA 11 1 3 7 14:32 6
14.	POHORJE 11 1 1 9 10:29 4
V 3. slovenski nogometni ligi
-	vzhod je zaenkrat borba za naslov prvaka zelo nezanimiva, saj imajo nogometaši Šentjurja ogromno prednost pred tekmeci. Tokrat so se »sprehodili« čez Sladki Vrh in brez težav premagali domačo Palomo. Dvakrat je z enajstmetrovk v polno zadel izkušeni golgeter slovenskih igrišč Oskar Drobne. Šmartno in Dravinja sta sicer zmagala, vendar sta v dosedanjem poteku prvenstva naredila preveč spodrsljajev, da bi resneje ogrozila vodeči MU Šentjur. V Slovenskih Konjicah je Dravinja slavila minimalno zmago nad Stojnčani. Presenetljivo pa so izgubili doma »trgovci« iz Šmarja pri Jelšah. Po dolgem času pa so točko osvojili nogometaši Pohorja iz Ruš, ki so na gostovanje k Romi v Vančo vas pripotovali samo z enajstimi nogometaši.
Dravinja - Stojnci 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Radenkovič (39). Stojnci: Starčič, Milošič, Rižnar, Fruk, Rumež, Janžekovič, Železnik, Fridauer (od 46. Habrun), Žnidarič, Topolovec in Gaiser (od 46. Kuser-banj). Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga
Rezultati 11. kroga: Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped 0:4, Šoštanj - Podvinci 1:3, Šentilj-Jare-nina - Peca 2:3, Partiza Fram - GIC Gradnje Rogaška 0:2, AHA EMMI Bistrica - Zreče 2:1, Simer šampion
-	Železničar 6:0, Holermuos Ormož
-	Oplotnica 3:1.
1.	SIMER ŠAMP. 11 9 2 1 34:6 29
2.	GEREČJA VAS U. 11 8 1 2 38:14 25
3.	ŠOŠTANJ 11 7 2 2 25:10 23
4.	HOLER. ORMOŽ 11 7 2 2 27:18 23
5.	AHA E. BISTRICA 11 5 3 3 25:20 18
6.	MONS CLAUD. 11 5 2 4 25:19 17
7.	PODVINCI 11 5 2 4 20:21 17
8.	GIC GRADNJE 11 5 1 5 18:20 16
9.	PARTIZAN FRAM 11 5 0 6 15:19 15
10.	PECA 11 4 0 7 22:28 12
11.	ZREČE 11 3 2 6 14:21 11
12.	ŠENTILJ-JAR. 11 3 1 7 14:28 10
13.	OPLOTNICA 11 1 0 10 13:36 3
14.	ŽELEZNIČAR 11 1 0 10 13:39 3
Dva kroga pred koncem jesenskega dela prvenstva v Štajerski nogometni ligi je borba za prestižni naslov jesenskega prvaka še vedno odprta. Simer šampion je z visoko zmago proti mariborskemu Železničarju ostal na prvem mestu, nogometaši iz Gerečje vasi pa so izkoristili poraz Šoštanja na domačem igrišču in so sedaj spet drugi. V Šoštanju so Podvinčani prišli do zmage v zadnjih trenutkih regularnega dela in sodnikovem podaljšku, ko so izkoristili številčno premoč na igrišču, saj so Šoštanjčani od 28. minute igrali z igralcem manj. Zmagala sta tudi Holermuos Ormož in Bistrica. Vse ekipe z našega področja pa se nahajajo pod samim vrhom oziroma v prvi polovici prvenstvene razpredelnice, kar je pred zaključkom prvega dela
tekmovanja v Štajerski ligi zelo razveseljivo.
Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped 0:4 (0:2)
Strelci: 0:1 Johnatan (8), 0:2 Johnatan (15), 0:3 Sagadin (71) in Horvat (90).
Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Kokot, Slaček, Horvat, Kaises-berger, R. Sagadin, J. Sagadin, Her-tiš (od 86. Žgeč), Vtič, Gerečnik in Johnatan (od 46. Filipovič).
AHA EMMI Bistrica - Zreče 2:1 (0:1)
Strelci: 0:1 Marinšek (23), 1:1 Je-lenko (66) in 2:1 Hrušman (76).
AHA EMMI Bistrica: J. Stegne, Robar, Modrič, Peterca, Beranič, Ragolič, Jelenko, Pipenbaher, Col-narič (od 69. Hrušman), A. Stegne in Divjak.
Šoštanj - Podvinci 1:3 (0:1)
Strelci: 0:1 Benko (35), 1:1 Spa-sojevič (63), 1:2 Kupčič (90) in 1:3 Petrovič (90).
Podvinci: Trop, Šebela (od 54. Modrič), T. Kupčič, Brus (od 70. Petek), Bratec, Hren, Benko, Strgar, D. Petrovič, R. Petrovič in B. Kupčič (od 90. Plohl).
Danilo Klajnšek
Holermuos Ormož -Oplotnica 3:1 (2:0)
Strelci: 1:0 Jurčec (20), 2:0 Za-dravec (39), 2:1 Primožič (48) in 3:1 Jerebič (75).
Holermuos Ormož: Šnajder, D. Jerebič, Mlinarič, Zidarič ( od 88.
Kirbiš), Zadravec, Druzovič, Jurčec, Fijavž, M. Jerebič, Prapotnik in Ko-larič.
V	športnem parku Mestna graba so gostitelji gostili zadnjeuvrščeno ekipo Štajerske lige Oplotnico. Zmagovalec bi naj bil znan že pred tekmo, vendar so »gradbeniki« naleteli na žilav odpor Oplotnice. V 1. polčasu so varovanci Benjamina Krajnca povsem nadzirali potek tekme in izgledalo je, da bodo zabeležili lahko zmago. »Bunker« Oplotnice je prvič klonil v 20. minuti, ko so Ormožani hitro odigrali prosti strel in je Jurčec sam stekel proti golu gostov ter mirno zadel mimo vratarja Videčnika. Na 2:0 je po lepi akciji in po natančnem zaključku povišal Zadravec.
V	nadaljevanju so gostje le zaigrali nekoliko napadalneje in že v tretji minuti drugega dela je zadel Primožič, ki je Hrovatov odbitek od prečke pospravil v prazno mrežo. Odločitev o zmagovalcu je padla v 75. minuti, ko je zadel Mihael Jerebič. Gostje so protestirali, češ da žoga ni prešla go-love črte, vendar je video posnetek po tekmi potrdil pravilno odločitev sodnika Trajkovskega iz Celja.
UK
1. LIGA MNZ PTUJ: Skorba Saš prvič uspešna
Rezultati 9. kroga: Skorba Saš - Središče 2:0, Apače - Zgornja Pol-skava 7:0, Bukovci - Gorišnica 7:0, Boč - Rogoznica 1:0, Hajdina - Dornava 1:4, Cirkulane - Videm 3:2.
1.	BUKOVCI 9 6 1 2 20:16 19
2.	APAČE 9 5 3 1 22:10 18
3. SREDISCE	9	S	1	S	19:1S	1B
4. BOC	9	S	1	S	1B:1S	1B
5. HAJDINA	9	S	G	4	18:17	1S
6. GORISNICA	9	4	2	S	19:2G	14
7. DORNAVA	9	4	1	4	18:12	iS
8. VIDEM	9	2	4	S	18:2G	1G
9. ROGOZNICA	9	2	4	S	12:1B	1G
10. CIRKULANE	9	2	1	B	1B:2G	7
11. SKORBA SAS	9	1	4	4	13:19	7
12. ZG. POLSK. -i 9		2	G	7	11:32	S
Hajdina - Dornava 1:4 (0:1)
Strelci 0:1 Novak (4), 0:2 Zagor-šek (47), 1:2 Vrabl (63), 1:3 Kokol (74) in 1:4 Kokol (85).
Boč - Rogoznica 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Brodnjak (49).
Skorba Saš - Središče 2:0 (1:0)
Strelca: 1:0 Krajnc (37) in 2:0 Vo-grinec (68).
Apače - Zgornja Polskava 7:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Kurež (3), 2:0 Skrbin-šek (52), 3:0 Skrbinšek (55), 4:0 Pre-dikaka (62), 5:0 Kukovec (70), 6:0 Mlakar (74) in 7:0 Skrbinšek (78).
Bukovci - Gorišnica 7:0 (4:0)
Strelci: 1:0 Rajh (29), 2:0 Antolič (34), 3:0 Rajh (35), 4:0 Modrič (38), 5:0 Antolič (54), 6:0 Zemljarič (57) in 7:0 Antolič (90)
Cirkulane - Videm 3:2 ( 0:1)
Strelci: 0:1 Pečnik (2), 1:1 Gerbus (64), 1:2 Varnica (66), 2:2 Kokol (78) in 3:2 Gerbus (88).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvinc so v zadnjih minutah strli odpor številčno šibkejših nasprotnikov in zmagali v gosteh. Boštjan Kupčič (na sliki) je dosegel drugi gol za svojo ekipo v 90. minuti!
2. LIGA MNZ PTUJ: Prva zmaga Grajene
Pari 8. kroga: Markovci - Pra-gersko 0:1, Spodnja Polskava - Slovenja vas 0:0, Tržec - Lovrenc 1:3, Grajena - Podlehnik 5:1, Leskovec - Hajdoše 4:1.
1.	PRAGERSKO 8 8 0 0 34:4 24
2.	HAJDOŠE 8 5 1 2 27:15 16
3.	MARKOVCI 8 4 2 2 13:7 14
4.	SP. POLSKAVA 8 4 2 2 10:11 14
5.	LESKOVEC 8 2 3 3 14:16 9
6.	SLOVENJA VAS 8 2 3 3 10:20 9
7.	LOVRENC 8 2 1 5 10:15 7
8.	TRŽEC 8 1 3 4 15:21 7
9.	GRAJENA 8 1 3 4 14:26 7
10.	PODLEHNIK 8 2 0 6 8:20 6
Markovci - Pragersko 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Plošnik (55).
Tržec - Lovrenc 1:3 (0:0)
Strelci: 1:0 Emeršič (47), 1:1 Če-lan (70. z 11 m), 1:2 Polajžer (89) in 1:3 Bela (90).
Grajena - Podlehnik 4:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Bračič (3), 1:1 Toplak (57), 2:1 Bračič (59), 3:1 Bračič (76) in 4:1 Bračič (82).
Leskovec - Hajdoše 5:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Bratušek (7), 1:1 Brodnjak (23), 2:1 Trafela (58), 3:1 Vindiš (65), 4:1 Vindiš (73) in 5:1 Za-vec (87)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
Vzhodna skupina
Rezultati 8. kroga: Savaria-Pod-vinci - Gorišnica 0:1, Tržec - Grajena 2:2, Videm - Leskovec 2:1, Dornava - Ormož 1:1, Markovci
-	Stojnci 1:0.
1.	GORIŠNICA 8 6 2 0 24:7 20
2.	VIDEM 7 5 1 1 20:11 16
3.	SAV. PODVINCI 8 4 2 2 12:5 14
4.	GRAJENA 8 4 2 2 11:10 14
5.	MARKOVCI 8 3 2 3 11:16 11
6.	ORMOŽ 8 2 3 3 9:14 9
7.	TRŽEC 8 2 3 3 10:15 9
8.	STOJNCI 8 2 1 5 16:20 7
9.	DORNAVA 7 1 2 4 7:13 5
10.	LESKOVEC 8 0 2 6 8:17 2
Zahodna skupina
Rezultati 8. kroga: Polskava -Zgornja Polskava 1:1, Boč - Hajdina 3:2, Prepolje - Pragersko 1:4, Apače
-	Skorba 1:2, Podlehnik - Lovrenc 1:1.
1.	HAJDNA 8 6 0 2 22:9 18
2.	PRAGERSKO 8 5 1 2 28:11 16
3.	SKORBA 8 5 1 2 22:11 16
4.	ZG. POLSKAVA 8 4 2 2 18:13 14
5.	POLSKAVA 8 4 13 14:11 13
6.	APAČE 8 4 0 4 18:18 12
7.	BOČ	8 3 2 3 23:17 11
8.	PREPOLJE 8 3 1 4 17:26 10
9.	LOVRENC 8 0 2 6 8:25 2
10.	PODLEHNIK 8 0 2 6 7:36 2
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Bukovcev (rumeni dres) in Dornave so v tem krogu dosegli visoki zmagi; prvi doma z Gorišnico, drugi v gosteh s Hajdino.
Futsal m 1/8 finala Pokala
Tomaž prvoligašem podarili »petardo«
Tomaž ABA Mark 69 - Sevnica 5:0 (2:0)
Strelca: 1:0 B. Kupčič (4), 2:0 B. Kupčič (9), 3:0 B. Kupčič (31), 4:0 B. Kupčič (36) in 5:0 S. Kupčič (38).
Tomaž: Trop, Vrbanič; Gajser, Ško-liber, Miklašič, Goričan, Bohinec, S. Kupčič, Kamenšek, Majcen, Kolbl in B. Kupčič. Trener: Marjan Magdič.
Igralec tekme: Boštjan Kupčič (Tomaž ABA Mark 69).
Drugoligaš z vzhoda je nadigral sevniškega prvoligaša in se zasluženo uvrstil med osmerico najboljših v Pokalu NZS v futsalu.
Z odlično predstavo se je publiki na Fort Hardeku predstavil Boštjan Kupčič, ki se je kar štirikrat vpisal med strelce (peti zadetek je prispeval njegov mlajši brat Sašo). Najlepši trenutek tekme se je zgodil pri tretjem golu Tomaža v 31. minuti, ko sta brata Kupčič ob kot in out črti osmešila goste, Boštjan Kupčič pa je v slogu največjih futsal mojstrov dvakrat »na tla vrgel« vratarja Kostevca in nato mirno zatresel mrežo. V letošnji sezoni je viden napredek pri igri v obrambi, kjer »petelini« z disciplinirano igro onemogočajo poskuse nasprotnika.
V treh tekmah letošnje sezone je Tomaž tako prejel le dva zadetka, kar je za sodobni futsal izjemen podvig. Ekipa trenerja Marjana Magdiča bo še močnejša, ko bodo zanjo nastopili Aleš Jurčec, Jani Krampelj in Danilo Cvetko. Ob zmagi v naslednjem krogu bi se Tomaž uvrstil na zaključni turnir četverice.
Uroš Krstič
Boštjan Kupčič (Tomaž ABA Mark 69): »Glede na težave s poškodbami, ki nas tarejo, sem presenečen nad zmago proti prvoligašu iz Sevnice. Pričakoval sem veliko težjo delo, toda za nas se je dobro izteklo. V naši igri še imamo rezerve: prva četverka je sposobna ponuditi še več, druga pa ima še težave z uigranostjo. To bomo v nadaljevanju prvenstva skušali nadgraditi. Želje v Pokalu? Ne razmišljam o naslednjem nasprotniku. Zdaj nas čaka prvenstvena tekma v Murski Soboti, kjer Tomažu nikoli ni bilo lahko. Gremo tekmo po tekmo.«
Utrinek s tekme Tomaž ABA Mark 69 rumenih dresih).
Foto: Uroš Hozyan
Sevnica (domačini so v
Zavod za šport Ptuj	.
Športni napovednik
Nogomet
ČETRTFINALE POKALA HERVIS
SREDA ob 14.00: Maribor - Olimpija Bežigrad, Interblock - Nafta, Bela krajina - Koper; ob 18.00: Domžale - MIK CM Celje.
POLFINALE POKALA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Člani
SREDA ob 15.30: Oplotnica - Aluminij, AHA EMMI Bistrica - Za-
Mladinci
TOREK ob 15.30: Gorišnica - Podvinci; SREDA ob 14.00: NŠ Poli Drava - Aluminij.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 4. kroga - SREDA, 24. 10.: ŽOK Ptuj - Luka Koper (ob 18.30 v gimnazijski telovadnici), Epic Sloving Vital - LIP Bled, MZG Grosuplje
-	Prevalje, Nova KBM Branik - Benedikt.
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - moški
Pari 5. kroga: Marchiol Prvačina - Svit Unimetal, Calcit Kamnik
-	Salonit Anhovo - obe tekmi v sredo, 24. 10.
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Slovenija - Madžarska v Ormožu in pri Veliki Nedelji
Slovenska mladinska reprezentanca (letnik 1988) pod vodstvom trenerja Slavka Iveziča bo od 22.-24. 10. gostovala na mini pripravah v Ormožu in pri Veliki Nedelji. Ob treningih bodo mladi Slovenci odigrali tudi dve pripravljalni tekmi proti madžarskim vrstnikom. Prva tekma bo odigrana v torek ob 18. uri v športni dvorani na Hardeku, druga pa v sredo ob 17. uri v športni dvorani pri Veliki Nedelji. Iz našega območja je poziv v slovensko reprezentanco dobil Tadej Sok, član Jeruzalema iz Ormoža.
Torek (športna dvorana Hardek ob 18. uri): Slovenija - Madžarska;
sreda (športna dvorana Velika Nedelja ob 17. uri): Slovenija - Madžarska.
UK
Nova spletna stran in aplikacija
V četrtek, 18. 10., so sodelavci Zavoda za šport Ptuj v hotelu Primus pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili nekatere novosti iz njihovega delovanja. Sodelovali so direktor Zavoda za šport prof. Vladimir Sitar, stalna sodelavca Marjan Lenartič in Robert Jaušovec in programer Miha Senčar.
Nova formalna ureditev in celostna podoba
Direktor Zavoda za šport Ptuj prof. Vladimir Sitar je v
uvodu predstavil novo ureditev in ime (Športni zavod Ptuj se je v decembru 2006 preimenoval v Zavod za šport Ptuj). Ob tem je povedal: »Nova ureditev in posledično tudi ime, ki je terminološko pravilnejše, je bila potrebna zaradi širšega področja delovanja našega javnega zavoda, ki je bilo ustanovljeno leta 1994. Vsekakor pa bomo pod novim imenom nadaljevali s svojim poslanstvom. Z novo ureditvijo in imenom je Zavod za šport dobil tudi novo, celostno podobo, ki odraža resno in profesionalno delovanje naše organizacije. Ohranili smo podobo metalca diska in ga nekoliko posodobili. Načrtujemo, da bomo v kratkem z novo podobo označili vse vstopne poti in športne objekte na Ptuju ter s tem olajšali dostop gostujočim športnikom.«
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci Zavoda za šport Ptuj so sodelovali (od leve): Miha Senčar, Robert Jaušovec, voditelj David Breznik, prof. Vladimir Sitar in Marjan Lenartič.
Nova spletna stran in aplikacija
Del celostne podobe pa je tudi nova spletna stran in elektronski naslov (info@sport-ptuj.si), ki ju je predstavil Robert Jaušovec: »Nova spletna stran (www.sport-ptuj.si) ponuja vse pomembne informacije, ki jih športni klubi, društva, šole in ostali akterji športa potrebujejo za boljše delovanje v športu. Pomembna novost pa so objavljeni razpisi: tukaj
Strelstvo • 14. Ržkov memorial
Nov sistem finalnega streljanja postregel s številnimi presenečenji
Pretekli vikend je na 26-mestnem montažnem strelišču v OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi potekalo tradicionalno tekmovanje - 14. Ržkovega me-moriala - v streljanju z zračno pištolo, ki nam je postreglo z obilico novosti, kar se tiče organizacije in izvedbe finalnega streljanja.
Po rednem kvalifikacijskem delu si je najboljše izhodišče pred finalom priboril kidričev-ski strelec Boštjan Simonič, ki je dosegel 575 krogov in z dvema krogoma naskoka premagal svojega klubskega kolega Cvetka Ljubiča, ki je s 573 krogi zasedel 2. mesto, na 3. mesto se je s 571 krogi uvrstil Peter Tkalec iz Rečice pred hrvaško reprezentančno strelko Vlatko Pervan, SD Končar Zagreb, ki je s 569 krogi zasedla 4. mesto, s krogom zaostanka sta se za njo uvrstila še Simon Simonič, SD Kidričevo, in Miha Zevnik, SK Brežice, v finale pa sta se z nekaj večjim zaostankom uspela prebiti še Franci Ivanc z Grosupljega s 562 krogi in Ptujčanka Majda Raušl s 561 krogi. Finalno streljanje pa je potekalo po novem prenovljenem konceptu, ki so ga pripravili na strokovno tehnični komisiji SZS in bi naj primarno bil namenjen spremembi ligaškega sistema, saj bi naj kot bistveni cilj vseh sprememb prinesel nekaj svežine v to že utečeno streljanje in
večjo zanimivost za gledalce, z dopolnilom finalnega streljanja (ki ga doslej v ligaškem sistemu tekmovanj ne poznamo), ki pa bi potekalo po ključu dvobojev finalistov najboljšega in najslabšega po kvalifikacijah torej 1:8, 2:7, 3:6 in 4:5 z neposrednim izpadanjem po 5 strelih in ne več po klasičnem sistemu 10 strelov na decimalke, ki se potem prištejejo rednemu delu. Strelci so se tako po kvalifikacijskem delu strinjali s preizkusom prvega takega finalnega streljanja, kar je pomenilo, da so bili ponovno postavljeni na skupno izhodišče, kjer ni imel noben strelec nobene prednosti in so odločali le še neposredni dvoboji in izpadanje po 5 strelih na decimalke. V prvem in za nas najbolj zanimi-
vem dvoboju sta se med seboj pomerila prvo in osmo uvrščena strelca Boštjan Simonič in Majda Raušl. Njun rezultat je bil po štirih strelih izenačen na 2:2, kar je pomenilo, da bo odločal peti odločilni strel, kjer je Boštjan dosegel 10,1 kroga, Majda pa 10,5 kroga in presenečenje je bilo popolno, saj je že takoj po prvem delu izpadel najboljši kvalifikant. Med ostalimi finalisti sta si v prvem krogu, z enakim rezultatom 3:1, napredovanje pristreljala še oba preostala kidričevska strelca Cvetko Ljubič in Simon Si-monič, najbolj zanimiv pa j bil dvoboj med Petrom Tkalcem in Mihom Zevnikom, ki je že takoj po 2 strelih zaostajal z 0:2, vendar se šampionsko pobral in boljše uvrščenega tekmoval-
Boštjan Simonič (SD Kidričevo)
ca po kvalifikacijah premagal s skupnim izidom 3:2.
V prvem polfinalnem paru sta se med seboj pomerila Majda Raušl in Simon Simonič ter v drugem paru Miha Zevnik in Cvetko Ljubič. V polfinalu je Majda pokazala še boljši nastop in z gladko zmago 4:1 odpravila še drugega izmed bratov Simo-nič, dosegla pa je tudi najboljši finalni rezultat petih strelov 50,9 kroga. V drugem polfina-lu je z rezultatom 3:2 izpadel še tretji kidričevski strelec Cvetko Ljubič, kar je pomenilo, da se bosta v velikem finalu kot veliki presenečenji med seboj pomerila Majda Raušl in Miha Zevnik. V finalu je sladko zmago z rezultatom 4:1 slavil slednji, na decimalke pa sta imela strelca 47,6:47,7 krogov. Končno 2. mesto je pripadlo Ptujčanki Majdi Raušl, ki se je v finalu odlično borila in z nekaj sreče prišla do srebrne medalje, v boju dveh kidričevskih strelcev za 3. mesto pa je slavil Cvetko Ljubič z rezultatom 3:2. Na tem mestu velja omeniti še odličen ekipni rezultat ki-dričevskih strelcev, ki so s 1717 krogi dosegli zanesljivo zmago in odlično strelsko predstavo dornavske strelke Staše Simo-nič, ki je med mladinci s 545 krogi dosegla svoj nov osebni rekord, se v finale uvrstila na 4. mesto, na koncu pa zasedla prav tako zelo dobro 5. mesto.
Simeon Gonc
bomo vsem zainteresiranim ponudili možnost prijave preko spletne aplikacije. Novost je tudi ta, da klubom na našem področju ponujamo možnost kratke predstavitve; vsi pa so pregledno razvrščeni po posameznih športih.
Pomembna novost je nova spletna aplikacija, ki je novost v slovenskem prostoru in zaenkrat nima primerjave. Preko nje lahko uporabniki med drugim rezervirajo termine v dvoranah, šole se lahko prijavijo na posamezna tekmovanja ... Nova aplikacija bo omogočala šolam prijavo in pregled informacij o šolskih športnih tekmovanjih področnega centra Spodnje Podravje.«
Spletno aplikacijo je s tehnične plati predstavil njen avtor Miha Senčar, ki je o njej povedal: »Spletna stran je seveda javno dostopna, aplikacija pa samo registriranim uporabnikom (klubom, društvom, posameznikom). Za geslo morajo potencialni uporabniki zaprositi Zavod za šport. Klubi in društva MO Ptuj se bodo lahko preko aplikacije prijavljali na javne razpise Zavoda za šport Ptuj, urejali svoje podatke, dodajali fotografije in ostale priloge, ki bodo objavljeni na spletnem prostoru, namenje-
nemu vsem klubom.«
V	nadaljevanju je o sodelovanju s šolami spregovoril še Marjan Lenartič: »Zavod za šport Ptuj je eden od 16 v Sloveniji in združuje 23 ustanov (vrtcev, pol in srednjih šol). Z njimi smo že doslej dobro sodelovali, z novo aplikacijo bo to še lažje; sodelovanje pa bo obenem postalo še preglednejše.«
Za konec je Vladimir Sitar
orisal še smer delovanja Zavoda za šport Ptuj v prihodnje: »V bližnji prihodnosti se bo Slovenija razdelila na regije in s tem se bodo tudi nekatera pooblastila in finančna sredstva decentralizirala. Zavod za šport Ptuj pripravlja idejne projekte, s katerimi se bomo potegovali za nosilca športa v regiji vzhodno Podravje. V tej smeri smo že pričeli z nekaterimi aktivnostmi (kolesarjenje, pohodništvo ...), ki jih bo v bodoče še več.«
V	nadaljevanju so na lepo obiskani predstavitvi z novostmi seznanili tudi predstavnike društev in klubov v MO Ptuj. Glede na odziv udeležencev lahko pričakujemo, da bo nova spletna stran dobro obiskana in da bo aplikacija hitro dobila veliko uporabnikov.
Jože Mohorič
Projekt »Hura, prosti čas!« Preživljanje počitnic v telovadnici
V letošnjih jesenskih počitnicah ptujski Zavod za šport ponovno pripravlja nagrajeni projekt »Hura, prosti čas!« - športne vsebine za osnovnošolce. Tokratna novost je izvajanje športnih dejavnosti v domačem okolju mladostnikov, aktivnosti se bodo iz športne dvorane Mladika in Mestnega stadiona v času letošnjih »krompirjev« počitnic preselile v osnovne šole. Številni programi se bodo pod strokovnim mentorstvom profesorjev telesne vzgoje in študentov Fakultete za šport izvajali na šestih osnovnih šolah: na Olgici, Ljudskem vrtu, Mladiki, Grajeni, Bregu ter v osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka. Tudi tokrat bodo poskrbeli še za najmlajše otroke iz ptujskih vrtcev.
»Aktivno preživljanje prostega časa je vsekakor učinkovitejše od pasivnega. Gibalne športne dejavnosti so kot nalašč za krepitev duha in telesa ter popestritev življenja. V tem duhu tudi izvajamo ta projekt. Po pogovorih s športnimi pedagogi smo tokrat pripravili vsebine, ki so na posameznih šolah najbolj priljubljene. Zmeraj jih skušamo zastaviti tako, da bi bile zanimive in se število udeležencev še poveča. Upajmo, da bo odziv podobno visok kot v preteklih počitnicah. Mislim, da je projekt, ki se vedno izvaja v času počitnic, že zaživel, in verjamem, da bo spet zelo veselo,« je povedal vodja projekta Robert Jaušovec iz Zavoda za šport Ptuj.
Po štirih letih izvajanja projekta, ki poteka pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport, bodo tokrat odprli tudi vrata šole za otroke s posebnimi potrebami. Aktivnosti se bodo izvajale tri dopoldneve: v ponedeljek, torek in petek, otroci morajo udeležbo potrditi pri svojih razrednikih ali šolskih športnih pedagogih.
UG
Foto: SG
Upravna enota Ormož
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
Mesar - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju mesarstva - razkosavanje, priprava mesa in poznavanje različnih vrst svežega mesa. Delo je dvoizmen-sko, v velikem nakupovalnem centru. Prednost imajo kandidati, ki imajo končano izobrazbo živilske smeri, delovne izkušnje in veselje pri delu. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 17.11. 2007 Cvetličar - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., ročne spretnosti. OPAL, D. O. O., KERENČI-ČEV TRG 1, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 4. 11. 2007 Mizar, delo pleskarja, suhomontažna gradnja (knauf izvedba), delavec brez poklica - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 460,00 EUR neto; delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti. PERGER SLAVKO, S. P., VINSKI VRH 21, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU.
Rok prijave: 2. 11. 2007 NATAKAR
Strežba - M/Ž, DČ 6 mes., 10 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, veselje do strežbe; lahko je katerakoli izobrazba; krajši del. čas: 10 ur/teden. HORVAT, MARTINA JUG. S. P., TRGOVIŠČE 60 A, 2274 VELIKA NEDELJA.
Rok prijave: 10. 11. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Natakar, strežba pijač - M/Ž, NDČ, gibljiv/nestalen urnik, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto: od 15.10.2007, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, urejenost. VESNA ŠERUGA, S. P., GORIŠNICA 141, 2272 GORIŠNICA. Rok prijave: 26. 10. 2007 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA Poučevanje učencev razrednega pouka - M/Ž, DČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 990,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, slovenski jezik - tekoče, nadomeščanje bolniške, zaželene delovne izkušnje. OSNOVNA ŠOLA ORMOŽ, HARDEK 5, 2270 ORMOŽ.
Rok prijave: 26. 10. 2007 VISOKOŠOLSKA IZOBRAZBA
Profesor klavirja, praktično znanje iz improvizacije in jazzovskih osnov -M/Ž, DČ 10 mes., 4 ur/teden, delovno mesto je prosto po dogovoru. GLASBENI STUDIO KLAVDIJA, KLAVDIJA ZORJAN ŠKORJANEC, S. P., PUŠENCI 43, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 3. 11. 2007
Upravna enota Ptuj
NKV delavec za ročna zemeljska dela - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, ročne spretnosti. ALEKSANDER GABROVEC, S. P., K JEZERU 6, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 7. 11. 2007 Gradbena dela, montažna dela, pomožna montažna dela, elektro dela - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč. BEKEM, D. O. O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 Gradbena in montažna dela - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., ročne spretnosti. CIGULA,
D. O. O., DORNAVA 106, 2252 DORNAVA.
Rok prijave: 31. 10. 2007 Voznik tovornega vozila - M/Ž, DČ 1 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., fizična moč. CLASSIC, D. N. O., SLOVENJA VAS 35, 2288 HAJ-DINA.
Rok prijave: 3. 11.2007 Natakarica - M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost - delo z ljudmi. ENA ZVEZDA, D. O. O., BAR ENA ZVEZDA, SPODNJA HAJDINA 19 A, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 17. 11. 2007 NKV delavec za ročna zemeljska dela - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, fizična moč, ročne spretnosti. GMG ELMONT, D. O. O., ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 11. 2007 Pomožna dela v gradbeništvu - M/ Ž, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., fizična moč, ročne spretnosti, delo na višini, opravljen zdravniški pregled. GP PROJECT ING, D. O. O., VOŠNJAKOVA ULICA 6, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 26. 10. 2007 Pomoč pri strežbi - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto: od 20. 10. 2007. MIRAN KOVAČIČ, S. P., TRSTENJAKOVA ULICA 5 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 27. 10. 2007 Posluževalec naprav - Silkem - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 Delavec začetnik II. st. str - Talum -M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 Pomožna dela v nizkih in visokih gradnjah - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes.. STANISLAV KRAJNC, S. P., NARAPLJE 16, 2322 MAJŠPERK. Rok prijave: 31. 10. 2007 Zidar za zidanje in ometavanje ali pomožna dela v gradbeništvu - M/Ž, DČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, fizična moč. VIDOVIČ JANKO, S. P. - GRADBENIŠTVO, REPIŠ-ČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC. Rok prijave: 31. 10. 2007 PLESKAR
Fasaderji (demit in termo fasade) opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš, opis dela: oblaganje sten s stiroporjem, nanos zaključnega sloja fasade,na montažnih objektih eno in dvostanovanjske hiše, pomoč pri sestavljanju, delavec brez poklica, izolater inštalacij, zidar, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vestnost pri delu, pripravljenost delati nadure, delo je terensko po Sloveniji. Lokacija se menja vsakih 14 dni. izkušnje na teh ali podobnih pleskarskih delih, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O.,ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 10. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA Delavec v proizvodnji - M/Ž, nižja poklicna izobrazba (do 3 let), srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju proizvodnih del strojne ali kovinarske stroke. Pogoj je poznavanje merilnih naprav/orodij ter ročne spretnosti pri samostojnem opravljanju del. MANPOWER D. O. O., PE MARIBOR, SLOVEN-
SKA 17, 2000 MARIBOR Rok prijave: 07. 11. 2007 LESAR
Krovci, opis delovnega mesta gradnja montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: pokrivanje in oblaganje streh z lesom, z strešno kritino, montaža strešnih obrob,žlebov na montažnih objektih eno in dvostanovanjske hiše pomoč pri sestavljanju, krovec, obdelovalec lesa, obdelovalec kovin, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo na višini, delo na terenu po Sloveniji lokacija se menja vsakih 14 dni, vljuden, prijazen do sodelavcev, univerzalen - vsestransko spreten z raznimi orodji, ki se rabijo pri montaži, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA Strojnik - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik, osnovno, nemški jezik zadovoljivo, urejevalniki besedil osnovno, delo s preglednicami osnovno, delo z bazami podatkov osnovno, programiranje zahtevno, računalniško oblikovanje osnovno, delovne izkušnje in znanje na področju strojnih del. Zaželjeni so kandidati z izobrazbo strojnik, strojni mehanik/tehnik, orodjar, ključavničar. delo je dvo izmensko, v uspešnem podjetju in prijetnem delovnem okolju, z možnostjo napredovanja. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 07. 11. 2007 Mesar - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju mesarstva razkosavanje, priprava mesa in poznavanje različnih vrst svežega mesa. Delo je dvoizmensko, v velikem nakupovalnem centru. prednost imajo kandidati, ki imajo končano izobrazbo živilske smeri, delovne izkušnje in veselje pri delu. MANPOWER D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 17. 11. 2007 MIZAR
Montaža parketov - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. AVGUŠTIN MARJAN, S. P., ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MAJŠPERK, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK Rok prijave: 31. 10. 2007 Skupinovodje, delovodje (vodenje manjših skupin - do 4 ljudi), opis delovnega mesta gradnja - montaža sestavljivih montažnih hiš, opis dela premišljeno in organizirano vodenje skupine 4 delavcev različnih profilov, ki so potrebni na montažnih objektih. Srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 800,00 EUR neto; delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost -delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, dober odnos do sodelavcev, možnost logičnega razmišljanja, možnost voditi skupino in sproti reševati probleme, delo je terensko, po Sloveniji. Lokacija gradbišča (Maribor, Celje, Ljubljana) se menja na vsakih 14 dni, sposobnost branja določenih načrtov enostano-vanjskih hiš, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ
Rok prijave: 10. 11. 2007 PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
Monterska dela na terenu - M/Ž, DČ
3 mes., gibljiv/nestalen umik, predvideno plačilo: 1.800,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik zadovoljivo. BAUKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 KLJUČAVNIČAR
Monter vodovodnih naprav in
centralnih kurjav-kolektorji,peči - M/Ž, NDČ, gibljiv/nestalen urnik, predvideno plačilo: 1.000,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 1 leto, ročne spretnosti, slovenski jezik osnovno, v koliko nima znanja iz tega poklica ima pa drugi poklic, pa bi se rad priučil mu dajem možnost. Mora imeti ročne spretnosti ter interes, pred oddajo vlog. TERMO HIDRO MONT, D. O. O., OREŠJE 172, 2250 PTUJ. Rok prijave: 26. 10. 2007 Varilec, opravljanje varilskih del (CO2, MIG - MAG ) - M/Ž, ključavničar, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 3 mes., voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti. LEHMER, D. O. O., INDUSTRIJ-
SKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 26. 10. 2007 KV delavec - izvajanje zahtevih in manj zahtevnih avtomehanskih
del v skladu s tehnološkim postopkom v servisnem oddelku. Opravljanje popravil na različnih tipih vozil. popravila in generalne obnove raznih zahtevnejših sklopov, generalne obnove motorjev. NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, fizična moč, ročne spretnosti. VEOLIA TRANSPORT ŠTAJERSKA, D. D., DELOVNA ENOTA PTUJ, PUHOVA ULICA 14, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 24. 10. 2007 ELEKTRIKAR ENERGETIK Pomočnik pri elektrodelih - priprave na delo: orodja, materialov, pripomočkov, čiščenje delovišč, urejanje okolice - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik -tekoče, delovne navade,opravljen izpit iz zdravja in varstva pri delu, zdr. spričevalo - splošno in za delo na višini. ZDRAVKO JERNEJŠEK, S. P., TOVARNI-
ŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 14. 11. 2007 ELEKTROINŠTALATER Elektroinstalater - delo v Sloveniji - M/Ž, elektrotehnik, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo, delovno mesto je prosto od 15.10.2007, poskusno delo 2 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, slovenski jezik - zadovoljivo. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 14. 11. 2007 FRIZER
Frizer - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. "BIOLAS" SIMONA ŠOŠTA-RIČ, S. P., PODGORCI 4, 2273 PODGORCI.
Rok prijave: 26. 10. 2007 VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik avtomehanik - M/Ž, DČ 6
mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje z prevozi s tovornimi vozili. PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 31. 10. 2007
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (30)
Ali vampirji res obstajajo?
Zgodbe o vampirjih izvirajo še iz Egipta in Grčije. Roman Brama Stokerja je ustoličil grofa Drakulo za kralja vampirjev. Resnični Drakula je bil vlaški knez Vlad Tepeš, imenovan Nabadalec, ki velja za romunskega narodnega junaka. Njegova madžarska sorodnica grofica Erzebeta Bathory je pila kri mladih deklet, da bi ohranila mladost in lepoto. Sodobna medicina pa se ukvarja z "vampirsko boleznijo" - porfirijo.
Legende o vampirjih
Beseda vampir se je prvič pojavila v 18. stoletju in je označevala nemrtvega, ki vstane iz groba in živim pije kri. Vampir je imel tudi sposobnost, da se spremeni v žival, najpogosteje v netopirja. Zgodbe o "živih mrtvecih" so poznali že Egipčani in stari Grki. Slednji so jih imenovali lamia ali empu-sa in so jih imeli za čarovnike, -ce. Toda lamie niso pile krvi, temveč so se prehranjevale s človeškim mesom. Znana je Fi-lostratova zgodba o Menipu in njegovi zaročenki, ki je bila lamia. Grki so nemrtvim pravili še vrykolakas. Vampirje so poznali tudi Indijci. Latinske kronike iz 12. in 13. stoletja poročajo o sanguisugae ali krvosesih oz. človeških pijavkah ter navajajo primere vampiriz-ma v Angliji in na Škotskem. Še posebej živo verovanje izvira iz vzhodnoevropskih dežel, ki so bile pod turškim jarmom (Romunija, Madžarska, Bolgarija, Srbija). Pravoslavna cerkev, ki je tod prevladovala, je trdila, da postanejo pokojni, ki umrejo pod prekletstvom ali izobčenjem iz Cerkve, hodeči mrtveci ali moroi, dokler jim Cerkev ne podeli odpuščanja. Krajevno vraževerje je dodalo še demonske ptice strigoi, ki so lačne letale ponoči in iskale človeške žrtve. Vampirje so imeli tudi za vir kuge.
Roman Brama Stokerja
Zgodbe o vampirjih so dosegle svoj vrhunec v romanu Brama Stokerja Drakula, ki je izšel l. 1897 v Londonu. Od tedaj to kultno delo doživlja milijonske ponatise, posnetih je bilo čez 400 filmov, uprizor-
jenih ogromno gledaliških iger in baletov, narisanih stripov in likovnih del. Mnogo pisateljev se vedno znova loteva različnih varijacij na to temo, najbolj uspešna med njimi pa je Anna Rice (pri nas znana po romanu Intervju z vampirjem - tudi film s Tomom Cruisom in Bradom Pittom).
Stokerjev roman se začne, ko mladi pomočnik britanskega odvetnika Jonathan Harker službeno obišče grofa Drakulo na njegovem gradu v Transilvaniji, divji in skalnati pokrajini v Karpatih na območju današnje Romunije. Mladeniča globoko pretrese pojava visokega, bledega, vedno v črno oblečenega grofa, ki ga ni moč videti v ogledalu. Po večdnevih srhljivih dogodkov in obleganju treh mladih vampirk, se prestrašeni Harker sprašuje, ali bo še kdaj videl domovino in svojo zaročenko Mino. Nato Drakula odpotuje v Anglijo, da bi širil svoj vampirski kult in se loti lepe Mine. Harker pobegne z gradu in se poveže z dr. Abrahamom van Helsingom,
holandskim lovcem na vampirje, ki ve, da se te pošasti bojijo sončne svetlobe, česna, krščanskega križa in da jih je mogoče ubiti samo s kolom skozi srce. Na koncu Harker in Helsing le opravita z grofom Drakulo, ki pa vedno znova vstaja v novih in novih priredbah tega neizčrpnega mita (trilogija Blade, Dracula 3000 ipd.). Najbolj znana filmska vampirja sta bila Bela Lugosi in Christoper Lee.
Resnični grof Drakula
Stoker je navdih za svoje delo dobil v romunskih legendah
o vampirjih, na katere ga je opozoril učenjak Arminius
Vambery (po rodu Romun) ter prijatelj, raziskovalec Richard Burton, ki je prevedel 11 hindujskih zgodb o vampirjih. Nanj so vplivali tudi nerešeni umori razvpitega Jacka Raz-parača. V romunski zgodovini je Stoker naletel na lik kneza Vlada Tepeša, ki je živel v 15. stoletju na Vlaškem, hribovitem ozemlju poleg Transilvanije. Zaradi družinskega simbola "dracul", kar pomeni zmaj, so mu pravili Drakula, kar po naključju pomeni tudi "hudič".
Mladega plemiča Drakulo so, kot je bilo tedaj v navadi, za talca vzeli Turki. Leta 1448 so ga komaj 18-letnega postavili na vlaški prestol. Po dveh mesecih je pobegnil v krščanski samostan. Leta 1456 se je vrnil in začel 4-letno vladavino terorja. Turkom je odvzel trdnjavo ob reki Donavi in povedel svojo vojsko skoraj do Črnega morja. Pri tem je Turke nabadal na kol ter jih prepustil počasni in srhljivi smrti (te krutosti se je naučil od svojih sovražnikov). Zaradi tega se ga je prijel vdevek Nabadalec. Toda Drakula ni bil okruten samo do Turkov. Ob neki priložnosti je brez pravega razloga oplenil prijateljsko mesto in pobil 10.000 svojih pod-ložnikov. Največje grozodejstvo je izvršil l. 1460, ko je v nekem mestu v Transilvaniji dal na kol nabosti 30.000 ljudi. Njegovi podaniki so zato razmišljali, kako bi se ga znebili. Ponaredili so pisma, v katerih so namignili, da utegne Drakula prebegniti k Turkom. Madžarski kralj Matija Korvin (naš Kralj Matjaž) ga je dal nemudoma zapreti. 12 let je preždel v ječi, kjer je v svoji celici za zabavo nabadal na palico miši in druge manjše živali. Leta 1474 so ga izpustili in dve leti zatem je tretjič zasedel vlaški prestol. Samo dva meseca
kasneje je v starosti 45 let padel v bitki s Turki. Njegovo glavo so kot trofjo poslali sultanu, telo pa pokopali v neoznačen grob.
Drakulova sorodnica
Madžarska grofica Erzebeta Bathory, ki se po okrutnosti lahko primerja s samim Markizom de Sadom, je bila sorodnica Vlada Tepeša Dra-kule. Njena družina je bila ena najstarejših in najbogatejših v Transilvaniji. Bathoryjevi so tako kot Tepeš imeli v grbu zmaja ("dracul"). Poročila se je z grofom Ferencem Nadšdi-jem, znanim kot Črni junak, ki se je proslavil v bojih zoper Turke in Habsburžane. Živela sta na severovzhodu Madžarske na gradu Cejte.
Služabnik Torko je mlado grofico vpeljal v črno magijo, satanizem in okultno sekto Črna ptica. Ob pomoči svoje stare varuške Ilone Jo, grajskega upravitelja Janoša Ujarana in dveh vedeževalk, je začela Erzebeta mučiti prve žrtve. Po moževi smrti pa je za grofico napočilo desetletno obdobje neverjetnih surovosti, ki je terjalo na stotine življenj. Er-zebetini služabniki so na grad vodili mlada dekleta, kjer so bila sadistično mučena, grofica pa se je kopala v njihovi krvi (in jo tudi pila), da bi ohranila mladost in lepoto. Ko je Erzebetino početje pricurljalo v javnost, je madžarski kralj 30. decembra 1610 poslal vojake, da so aretirali grofico. Pod grajskimi zidovi so odkopali 600 trupel. Erze-beto so živo zazidali na njenem gradu v eno sobo in ji skozi lino dajali hrano, dekler ni štiri leta kasneje umrla.
Vampirska bolezen
Leta 1985 so medicinska poročila o redki bolezni porfiri-ji zbudila zanimanje javnosti, saj so nekateri njeni simptomi asocirali na vampirje, zato jo je tisk takoj označil za "Drakulo-vo bolezen."V resnici pa samo oblika profirije, imenovana CEP, povzroča koničaste zobe, preobčutljivost na svetlobo, pretirano poraščenost po telesu in potrebo po krvi. V svetu je znanih le 250 primerov te bolezni.
Naslednjič: Homersko vprašanje
Kaj bomo danes jedli
TOREK
fižolova juha, palačinke z marmelado SREDA
ocvrti file osliča, krompirjeva solata ČETRTEK
dušeno zelje z mletim mesom*, pire krompir PETEK
špageti carbonara, kumarična solata SOBOTA
piščančja obara z zdrobovimi cmočki NEDELJA
goveja juha z rezanci, gratinirani telečji zrezki s šunko**, pra-žen krompir, zelena solata

RECEPTI

Foto: Alenka Smigoc
PONEDELJEK
zelenjavna kremna juha, govedina v solati
*Dušeno zelje z mletim mesom
1 zeljna glava, sol, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka strtega česna, 40 dag mešanega mletega mesa, poper, juha iz kocke, 3 žlice paradižnika iz konzerve, 3 žlice kisle smetane.
Zelje operemo in ga narežemo na 1 cm široke rezance. Kuhamo ga v osoljeni vodi skoraj do mehkega, kar je okoli 30 minut. Odcedimo. Na maščobi spražimo čebulo, dodamo česen in mleto meso ter pražimo, da se osuši mesni sok. Osolimo in popopramo, posodo pokrijemo in dušimo okoli 30 minut. Med dušenjem po žlicah prilivamo juho ali krop. Dodamo paradižnik iz konzerve in smetano, zamešamo kuhano zelje in vse skupaj kuhamo še 10 minut.
* Gratinirani telečji zrezki s šunko
4 telečji zrezki, sol, 1 žlica moke, 4 žlice olja, 4 rezine šunke, 1 žlička drobtin, 2 žlici naribanega sira, 3 žlice kisle smetane.
Zrezkom porežemo kožice, jih osolimo, plosko položimo v polivinilasto vrečko, potolčemo in jih nato po eni strani pomokamo. Položimo jih v ponev z razgretim oljem, in sicer najprej na tisto stran, ki ni pomokana. Ko so rumeno zapečeni po eni strani, jih obrnemo, da se rumeno zapeče-jo še po drugi strani. Pečene zrezke položimo na pekač, na vsakega položimo rezino šunke, potresemo z drobtinicami in sirom ter pokapljamo s smetano. Pekač damo v pečico, razgreto na 200 0 C, in pečemo 10 minut.
Pripravila: AŠ
Na valovih časa
Torek, 23. oktober
Danes goduje Severin. 1801 se je rodil nemški skladatelj Albert Lortzing. 1805 se je rodil največji avstrijski pripovednik 19. stoletja Adalbert Stifter.
1852 se je rodil eden največjih francoskih grafikov slikar Jean-Louis Forain.
1905 se je rodil švicarsko ameriški fizik Felix Bloch. 1917 so v Petrogradu na seji CK boljševiške partije sprejeli Leninov predlog o oboroženi vstaji.
1934 se je začel pod vodstvom Mao Zedonga legendarni dolgi pohod kitajske Rdeče armade.
1940 se je rodil brazilski nogometaš Edison Arantes do Nascimento, ki je postal bolj znan pod imenom Pele.
1946	se je pred ameriškim vojaškim sodiščem začelo sojenje 23 bivšim esesovskim zdravnikom.
1956 se je začel z demonstracijami v Budimpešti splošen ljudski upor proti sovjetskemu modelu socializma na Madžarskem. Sreda, 24. oktober Danes goduje Rafael.
1632 se je rodil nizozemski trgovec in naravoslovec Antony Leeuwen-hoek.
1648 se je z vestfalskim mirom končala tridesetletna vojna.
1795 so podpisali dogovor o že tretji delitvi Poljske.
1882 se je rodil madžarski operetni skladatelj Emmerich Kalman.
1913	se je rodil svetovno znani italijanski operni pevec Tito Gobbi. 1917 je prišlo je do odločilne bitke pri Kobaridu med Avstrijci in Italijani v dvanajsti štiridnevni bitki na soški fronti pri Tolminu in Bovcu. 1929 je finančni svet doživel najhujši pretres v vsej zgodovini - začel se je polom na Wall Streetu.
1945 je na konferenci v San Franciscu 51 držav ustanovilo kot naslednico Društva narodov izpred svetovne vojne Organizacijo združenih narodov.
1949 je bil postavljen temeljni kamen za palačo OZN v New Yorku. Četrtek, 25. oktober Danes goduje Darija.
1241 je bil izvoljen za papeža Celestin IV., prvi papež, ki so ga kardinali izvolili v konklavu.
1825 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss ml., kralj valčka. 1838 se je rodil francoski skladatelj Georges Bizet. 1881 se je rodil francosko-španski slikar Pablo Ruiz y Picasso. 1929 so na newyorški borzi padle cene delnic, ki so jih prignale v nestvarno višino predvsem špekulacije. 1944 so Japonci prvič uporabili samomorilske pilote. Petek, 26. oktober Danes goduje Lucija.
1530 je malteški viteški red prenesel svoj sedež na Malto. 1685 se je rodil italijanski skladatelj Domenico Scarlatti.
1786	se je rodil ameriški puškar Henry Derringer.
1787	se je rodil srbski kulturni reformator Vuk Karadic.
1861 je nemški fizik Johann Philipp Reis na sestanku fizikov v Frankfur-
tu prvič prikazal nepopoln prenos glasu preko telefona.
19ll se je rodila slavna pevka črnskih nabožnih pesmi Mahalia Jackson.
1955	je avstrijski parlament izglasoval zakon o nevtralnosti Avstrije.
1961	je prejel Nobelovo nagrado za literaturo bosanski Srb Ivo Andric. 1965 so v Veliki Britaniji odpravili smrtno kazen.
1984 so v ZDA presadili človeku pavijanovo srce. Sobota, 27. oktober Danes goduje Sabina.
1728 se je rodil britanski pomorščak in raziskovalec James Cook.
1736 se je rodil škotski pesnik James Macpherson.
1782 se je rodil italijanski violinski virtuoz Niccolo Paganini.
1858 se je rodil ameriški državnik Theodore Roosevelt, 26. predsednik
ZDA.
1962	je Avstralka Dawn Fraser v Melbournu kot prva ženska preplavala 100 m prosto hitreje kot v eni minuti.
Nedelja, 28. oktober Danes goduje Simon.
1466 se je rodil znameniti nizozemski humanist, književnik, filozof in teolog Erazem Rotterdamski.
1510 se je rodil španski plemič sveti Frančišek Borgia, ki je kot tretji general Jezusove družbe razširil vpliv jezuitov po vsej Evropi. 1636 je bila ustanovljena najstarejša vzgojna ustanova ZDA - Harvard. 1759 se je rodil francoski odvetnik in revolucionar Georges Jacques Danton.
1793 se je rodil ameriški izdelovalec orožja in izumitelj Elimphalet Remington.
1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev. 1886 je na otoku Bedloe pred New Yorkom predsednik ZDA Grover Cleveland slovesno odkril Kip svobode, ki je kmalu postal ameriški simbol. 1909 se je rodil britanski slikar Francis Bacon. 1919 so sprejeli prohibicijski zakon.
1922	je po fašističnem "pohodu na Rim" italijanski kralj izročil mandat za sestavo vlade Benitu Mussoliniju.
1923	je bila Turčija proglašena za republiko. 1940 se je začel italijanski napad na Grčijo. Ponedeljek, 29. oktober
Danes goduje Ida.
Danes je svetovni dan luskavice.
1888 so velesile v pogodbi v Carigradu določile, da mora biti Sueški prekop svoboden za vse trgovske in vojne ladje v miru in v vojni.
1914	je stopila Turčija na strani Nemčije in Avstrije v prvo svetovno vojno.
1923 je nekdanja Osmanska monarhija postala Republika Turčija. 1938 so podpisali v Münchnu voditelji Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije sporazum, ki je Hitlerju dovolil, da si priključi češkoslovaške Sudete.
1947	so Belgija, Nizozemska in Luxenburg sklenili carinsko zvezo, imenovano Benelux.
1956	je Izrael po stalnih gverilskih napadih nepričakovano napadel Si-naj oziroma Egipt.
1957	je kubanski diktator Batista suspendiral ustavo.
AvtoD£OM
Je laguna Renaultov simbol napredka kakovosti?
Nova laguna ima nalogo učvrstiti ponovni korak pri Renaultovem vračanju v izdelavo luksuznih avtomobilov. Vsekakor bo to zahtevno opravilo, kajti druga generacija je imela kar nekaj tehničnih; konkretneje motornih in težav, povezanih z elektroniko. Tretja generacija lagune naj bi dokazala, da pri Renaultu znajo narediti zanesljiv avto srednjega razreda, ki bo mešal štrene prvim trem med vsemi tekmeci v svojem razredu. To so (še zmeraj) audi A4, BMW serije 3 in mercedes razreda C. Sprva je voljo kot petvratna kombilimuzina, prihodnje leto tudi kot karavanski grandtour. V razvoj lagune so pri Renaultu vložili več kot 600 milijonov evrov; še največ v zagotavljanje udobja in kakovosti izdelave.
Ravno višja kakovost vozil je prva točka Renault Zaveze 2009, po kateri naj bi se laguna uvrstila med najboljše tri modele v svojem segmentu - po zadovoljstvu kupcev in kakovosti izdelka. Za doseganje tega cilja so v podjetju opravili obsežne raziskave, ki so pokazale, da tri poglavitne cilje določa kakovost, rast in donosnost skupine Renault. Iz tega lahko sklenemo, da je laguna za francoski Renault zelo pomemben avtomobil, s težko nalogo, saj so celo vodilni možje priznali veliko težav pri sedaj že bivšem modelu, posebno z elektroniko. Šepal naj bi nadzor kakovosti pri proizvodnji, a to je po "poroki" z Nissanom in ogledom

organizacije njihovega dela že odpravljeno. Konstruktorji so se osredotočili še na temeljito testiranje komponent, hkrati pa dali večji poudarek pri končni izdelavi vozila, kot so recimo zmanjšanje špranj med sklopi ter natančnejši in manj očitni šivi tkanin. Če pri Renaultu mislijo resno s svojimi načrti, bodo kmalu ugotovili kupci, že sedaj pa napovedujejo, da bodo v roku enega leta predstavili športni coupe in da bo avto dobil šestvaljna motorja, tako bencinskega kot dizelskega.
Laguna je nekoč veljala za večji družinski avtomobil, kar se je danes spremenilo, kajti prodajni rezultati kažejo, da družine izbirajo po večini enoprostorce. Novi renault je manj družinski, bolj posloven, oblikovno pa gre za evolucijo predhodnika s poudarjeno bočno linijo in kupejevsko športno zunanjostjo. S svojimi ostrimi robovi deluje tudi nekoliko neharmonično, a očitno je to Francozom všeč. Motorni pokrov sega skoraj do prednjega odbijača, tako da avto nima več prednje maske.
Nova generacija je laguno razširila in podaljšala, je pa zaradi nekaterih aluminijastih delov lažja. Z eleganco in preglednostjo se lahko pohvali instrument-na plošča z dvema velikima merilnikoma. Na vrhu sredinske konzole je zaslon navigacijske naprave carminat, stikala za njeno upravljanje pa so po "nemškem" vzorcu na konzoli med prednjima sedežema. Stikal je resda nekaj, a se nanje voznik hitro privadi. Na zadnji klopi je nekaj več prostora za kolena in po višini, a so zaradi padajoče strehe višjerasli potniki z glavo hitro v stropu in to kljub temu, da je novi model za devet centimetrov daljši in za tri širši.
Paketi opreme nosijo že poznana imena: expression, dynamique in privilege. Avto je v osnovi opremljen z ročno klimatsko napravo, štirimi varnostnimi blazinami in varnostnima zavesama, sistemom za elektronsko stabilizacijo vozila, dvojno nastavljivim volanom ter daljinskim centralnim zaklepanjem. Pri paketu opreme dynamique je klimatska naprava dvopodročna, parkirana zavora deluje samodejno, oblazinjenje je delno usnjeno, vgrajen je tempomat z omeje-valnikom hitrosti, platišča iz lahkih litin pa so 17-palčna. K opremi privilege spada še kvalitetnejše oblazinjenje in audio sistem, elektronska kartica za prostoročno upravljanje, samodejna zatemnitev notranjega ogledala in pomoč pri parki-
ranju zadaj.
Renaultovi inženirji so občutno izboljšali varnost pri bočnem trku, avto ima od šest do osem zračnih blazin, od tega se voznikova prilagodljivo polni glede na oddaljenost sedeža od volana, prednji stranski blazini pa sta dvostopenjsko napihljivi.
Laguna se je pravzaprav šele začela prodajati, a je motorjev, med katerimi lahko kupec izbira, že sedaj sedem. Trije so bencinski: 1,6-litrski s 115 KM in dva po zasnovi različna 2,0-litrska agregata s 140 KM in 170 KM. Slednji ima vgrajen turbinski polnilnik in je edini na voljo s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, sicer so lagune opremljene z ročnimi menjalniki. Med dizli izstopa okolju prijazen 1,5-litrski dCi s 110 KM, z oznako "eco2", ki zagotavlja, da vozilo izpusti v ozračje manj kot 140 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer vožnje in da je 95 odstotkov odsluženega vozila možno reciklirati. Ostali 2,0-litrski dizli z močmi 130, 150 in 175 konjev, se z tako gospodarno vožnjo, kot jo dosega najšibkejši dizel (dobrih pet litrov na 100 prevoženih kilometrov), ne morejo pohvaliti, zato pa so namenjeni športnejši vožnji in imajo ogromno zalogo motornega navora.
Nova laguna je kot že omenjeno zrasla in ima večjo prostornino od prejšnje, toda njena teža je manjša v povprečju za 15 kg in za dobrih 60 kg pri nekaterih ostalih različicah. Največ kilogramov so prihranili pri nevzmetenih masah kot je podvozje, ki ima spredaj vzmetni nogi in zadaj poltogo premo.
In kakšni so načrti za naprej? Pred tednom dni smo laguno tretje generacije spoznali, januarja prihodnje leto k nam prihaja karavanska izvedba grandtour, oktobra 2008 še kupe, o katerem pri slovenskem zastopniku zaenkrat ne želijo dajati podrobnejših informacij. Trenutno je znano to, da naj bi se za limuzino odločilo več kupcev kot za karavana in da ima avto dobro izhodišče, da postane slovenska prodajna uspešnica. Kako konkreten bo korak lagune v smer lukzusnih vozil, bo odvisno od kakovosti izdelkov in realizacije tega, kar so pri Re-naultu obljubili.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Alergije
O
ko se telo preobčutljivo odzove na sicer nenevarne snovi (alergene), ki pri zdravih ljudeh ne povzročajo nobenih težav. Najbolj znani alergeni so cvetni prah, pršice, plesni in živila.
Alergija se lahko pojavi na koži kot rdečina, oteklina in močnejše srbenje. Alergiji na koži pravimo koprivnica, ker so izpuščaji podobni kot po stiku s koprivo. Lahko so po vsem telesu ali le po določenih delih (vprimeru kontaktne alergije).
Vzroki za koprivnico:
-	alergija na hrano,
-	alergija na zdravila,
-	alergija na pike žuželk,
-	alergija na cvetni prah, plesni
-	okužbe,
-	fizikalni dejavniki, kot so mraz, sonce ali pritisk na kožo.
Alergija se lahko kaže tudi kot kihanje, nahod (voden izcedek iz nosu) in pečenje v nosu. Tej alergiji pravimo inhalacijska alergija, ker pride alergen (cvetni prah) na sluznico dihal z vdihanim zrakom. Pogosto to obliko alergije spremlja še intenzivno solzenje.
V poletnih mesecih so zelo pogoste alergije na pike žuželk. Lahko se kaže kot boleča oteklina, ki se širi in traja več dni. Posebej pozorni moramo biti, če pride do koprivnice po celem telesu, otekanja mehkih tkiv (ustnic, obraza), dušenja in do padca krvnega tlaka. V tem primeru nemudoma poiščemo pomoč na oddelku nujne medicinske pomoči.
Alergija se lahko pojavi tudi po jemanju zdravil. Koristno je zapisati in vedeti, katero zdravilo je povzročilo reakcijo in za kakšno reakcijo je šlo.
Kako se alergiji izogne-
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
mo?
Če poznamo alergen, se mu se mu v največji možni meri izognemo. To je najtežje pri alergiji na cvetni prah, pr-šice in plesni. Naj opozorim, da tudi sušenje perila na prostem ni dobrodošlo v času, ko cvetijo rastline, na katere imamo alergijo. Da bi se v celoti izognili alergenu, vedno ni mogoče, zato si znake alergij lajšamo z zdravili v
različnih zdravilnih oblikah, ki so primerne za različne tipe alergične reakcije. Težave lahko blažimo z zdravili v obliki gelov, mazil, sirupov, tablet ter pršil za nos in kapljic za oči. Nekatera zdravila so na voljo v lekarnah brez recepta, za večino pa je potreben zdravniški recept.
Pri nakupu in izbiri vam bomo v lekarni svetovali v kolikor gre za manjše težave (kot so npr piki komarjev, blaga oblika koprivnice...). V poletnih mesecih, ko so pogoste alergije na pike insek-tov ter tudi alergije na sonce, naj bo gel, ki bo ublažil srbenje, sestavni del vaše domače lekarne.
Če se težave ponavljajo in stopnjujejo, poiščite pomoč svojega zdravnika. Pri hujši obliki alergije morate nemudoma poiskati pomoč na oddelku nujne medicinske pomoči.
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Dočakali smo prvi zimski mraz
Dočakali smo dočakali tudi prvo slano. Ta prav gotovo še ni naredila večje škode, razen če ste pozabili na toplo prestaviti nekatere bolj občutljive rastline. Če se vam je to zgodilo, potem tem rastlinam odrežite poškodovane dele, saj gre po večini za bolj občutljive posodovke. Nato jih za-lijte s pripravki, kot so Agrofito, Algoplasmin, Bioplantella Vita, Drin ali Protifert.
Glede na to, da je nevarnost slane še cel prihajajoč teden, jih je seveda nato potrebno prestaviti na toplo. Na prostem pa lahko še vedno ostanejo nageljčki.
Sobne rastline
Pri sobnih rastlinah se v naslednjih mesecih ne bi smelo veliko dogajati. Zaželeno je, da počivajo in da se seveda ne pojavljajo škodljivci. Pozimi cvetoče kalanhoje, cikla-me in božične kaktuse pričnemo dognojevati z majhnimi (polovičnimi) odmerki gnojil za cvetoče rastline enkrat na teden. Božične zvezde še vedno zatemnjujemo, saj potrebujejo temno noč najmanj 14 ur. Če pa so se že pričeli barvati ovršni listi, potem zatemnjevanje ni potrebno. Ne pozabite, zmoti jih lahko že močnejša cestna osvetlitev ali svetloba televizorja ali računalnika.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Mraz je nekoliko že požgal listje dalij in kan kot tudi drugih poletnih čebulnic in gomoljnic. V tem tednu bo delo prav gotovo dokončal. Tako bo izkop lažji. Sama vedno
raje počakam na mraz, če je le mogoče. ■
Foto: Miša Pušenjak
Previdno jih izpulimo in porežemo, vendar ne čisto pri osnovi. Pri vseh pustimo kakšnih 20 cm stebla. Vsa gnitja se namreč navadno pričnejo pri steblu. In če pustimo steblo daljše, lahko bolezen preprosto ustavimo tako, da ta stebla odrežemo. Če pa stebla nimamo, potem je glivica tako v čebulici ali gomolju in rastlina hitro propade. Preden jih damo v kleti za čez zimo, se morajo gomolji ali čebulice dobro posušiti, z njih pa moramo odstraniti tudi čimveč zemlje. Vendar to storimo zelo nežno in ne na silo. Počakamo, da se blato in zemlja posušita sama in šele nato očistimo gomolje. Sušimo jih v plitvih zabojčkih, pod streho in na suhem. Pozorni pa bodite le, da ne pride do njih mraz, da nam ne zmrznejo sedaj, ko smo jih izkopali.
Namesto njih na okrasne gredice sadimo spomladi cvetoče čebulice. Nekaj pravil, da bodo gredice lepše, se je dobro držati. Že spet se najprej ozremo v naravo. Tam cvetlice nikoli ne rastejo v vodoravnih vrstah, togo kot vojaki. Čebulnice so redkokdaj same, vedno so v skupinah. Pri sajenju čebulic to upoštevamo. Čebulice so veliko lepše v skupinah ali pa jih razporedimo neenakomerno, kod bi jih raznesel veter. Pri sajenju pazimo tudi na višino, da ne sadimo večjih v ospredje, manjših pa v ozadje. Višina rastlin je običajno označena na vrečicah. Pri tem je bolj kot sama višina, ta je lahko odvisna tudi od zemlje, osvetljenosti in podobno, pomembno razmerje med višino posameznih sort. Zato si jih najprej razporedimo po višini, nato pa čebulice razporedimo po zemlji. Manjše damo v ospredje, višje v ozadje. Šele ko smo jih razporedili po zemlji, jih posadimo. Globina sajenja je odvisna od velikosti čebulice. Sadimo jih dvakrat globlje, kot je njihova višina. Gomoljčke nekaterih, kot so anemone, ranunkule in jarice, je dobro pred sajenjem čez noč namočiti v vodi.
Za konec naj vam opišem eno meni ljubših, a manj znanih čebulnic, to je ravno sončno rumena jarica. Cveti takoj, ko se stopi snežna odeja. Je povsem nezahtevna, prekrasna pa je pod listopadnim grmovjem in na skalnjakih. Prinaša prve sončne žarke po sivi, mrzli zimi. Na vrečici je zapisana z latinskim imenom Eranthis, da jo boste prepoznali. Toplo jo priporočam.
Ob pospravljanju vrta pa ne pozabite tudi na naše prijatelje, koristne živali na vrtu. Ježku v zavetnem kotu pripravite varno zavetje: kup vej, listja in trave. Z nekaj sreče se bo tam skril pred zimo naslednjo leto pa na vašem vrtu poskrbel za mnoge škodljivce. Nikar zdaj ne odstranjujte nizkega grmovja, kupov vej in podobno, saj jim s tem uničite njihova zimska prebivališča.
Miša Pušenjak
Vrtec Velika Nedelja
Tetka Jesen
V tednu otroka smo v vrtcu Velika Nedelja izvedli različne dejavnosti. V ponedeljek smo se odpravili na orientacijske pohode po Velikonedeljskih gričih. V torek in sredo smo oblikovali in ustvarjali iz naravnega materiala, ki so ga otroci že nekaj dni prej prinašali v vrtec. Na igrišču vrtca so otroci ob pomoči vzgojiteljic postavili tetko Jesen, kjer smo se v četrtek družili s prvošolci ob petju, plesu in je-
senskih dobrotah. Ob zaključku tedna otroka pa smo vzgojiteljice pripravile lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.
V ponedeljek, na svetovni dan hoje, pa bomo povabili v vrtec tudi starše, izvedli pohode po skupinah, ki jih bomo zaključili pri tetki Jeseni, kjer se bomo posladkali s kostanji in sadjem.
VVE Velika Nedelja
Foto: arhiv šole
OŠ Žetale
Jesenski pridelki
Na OŠ Žetale smo 10. oktobra 2007 izvedli naravoslovni dan na temo Jesenski pridelki. V dejavnosti so bili vključeni vsi učenci šole.
Učenci od 1. do 4. razreda so ustvarjali skupaj s svojimi učiteljicami. Izdelovali so figurice iz ličja, ježke iz krompirja, krasili buče z naravnimi materiali iz gozda in polja, v razredih razstavili veliko jesenskih pridelkov.
Zelo ustvarjalni so bili učenci 4. razreda, ki so izdelovali gospo Jesen iz vrteksa in jo okrasili z naravnimi materiali.
Za učence od 5. do 9. razreda so bile organizirane delavnice. K sodelovanju smo povabili šti-
ri občanke, ki so se povabilu z veseljem odzvale in ustvarjale skupaj z nami. Gospa Metka Bu-tolen je učence vodila pri izdelovanju jesenskih aranžmajev. Skupaj z gospo Kristino Horvat so učenci izdelovali copate,
podstavke in predpražnike iz ličja. Ugotovili so, da je delo zanimivo, obenem pa tudi zahtevno, saj je potrebno šivati z velikimi iglami, ki zahtevajo kar nekaj spretnosti in potrpežljivosti. Gospa Zdenka Pulko je skupino otrok naučila opletati steklenice in plesti košare iz šibja. Razvijali so tudi kuharske spretnosti, gospa Darinka Vogrinc je učence vodila pri peki gobic iz testa in rulade s kostanjevim nadevom, pripravili so tudi kostanjeve kroglice. Zanimivo je bilo še v eni kulinarični delavnici, ki jo je vodila učiteljica gospodinjstva. Pekli in kuhali so jedi iz jabolk in bučk. Skupina učencev pod vodstvom učiteljice 5. razreda se je lotila buč velikank. Izrezovali so jim obraze in jih okrasili s koruznimi laski, ličjem in koruznim klasjem. Celoten potek dneva so spremljali šolski novinarji, ki so najprej, po nemških navodilih, izdelovali živali iz papirja, nato pa so pod vodstvom učiteljice slovenščine in računalničarja pridno zbirali podatke, fotografirali in izdelali publikacijo, kjer je v sliki in besedi prikazan dan.
Učenci so v različnih delavnicah zelo uživali, na koncu dneva pa so se vsi posladkali z dobrotami, ki so nastale k kuhinji.
Vse, kar so naše pridne roke ustvarile, so učenci skupaj z učiteljico likovne vzgoje razstavili v avli šole in se tako predstavili na 17. kostanjevem pikniku v Žetalah.
Valerija Krivec
Foto: arhiv šole
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka
Jesenski darovi učencev
Jesen je za naše učence eden najbolj čarobnih letnih časov. Učenci OVI 4.a in 5. r. se v oktobru pridno družijo v okviru projekta ekošole Ekologija medsebojnih odnosov.
V šolo prinašajo kostanj, želod, koruzo, buče, slamo in druge darove jeseni. V ustvarjalnih delavnicah so nekateri jesenski plodovi že oživeli. Ob delu se učenci zabavajo, se učijo, gradijo dobre medosebne odnose in predvsem bogatijo sebe, vrstnike ter s svojimi izdelki tudi svojo okolico.
Strašila, ki so jih učenci izdelali ob pomoči mentoric, so oživela. Pridite in jih poglejte! Morda boste slišali njihov smeh in jesenski klepet, njihove potrebe, radosti, bojazni, želje, prošnje ...
Ali jih slišite? Vljudno vas naprošamo, da nam sporočite, o čem klepetajo strašila pred Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka na Ptuju.
Za ekošolo:
Bojka Kolarič
Foto: arhiv šole
Za darilo naprava GPS
Lizbona, 18. oktobra (STA) - Evropski voditelji, ki se v Lizboni srečujejo na dvodnevnem neformalnem evropskem vrhu, bodo za darilo od portugalskega predsedstva prejeli napravo GPS, ki jo lahko namestijo v avtomobil, je za STA potrdil tiskovni predstavnik predsedstva Manuel Carvalho. Obelodanil je tudi, kaj bodo voditelji nocoj večerjali in kaj jih čaka v petek za kosilo. Na večerji bo kot predjed postre-žen zelenjavni zvitek, glavna jed bo morski list z žafrano-vim rižem, za sladico pa bodo voditelji dobili čokoladno torto z jagodami. Pili bodo belo vino. Vse je tudi pripravljeno za petkovo kosilo, ko naj bi voditeljem postregli z mesno jedjo, imenovano turnedo, s prelivom iz črnih oliv, zraven pa bodo lahko pokusili še tradicionalno portugalsko sladico z jajčnim rumenjakom. Koliko natančno znašajo stroški srečanja, Carvalho ni mogel povedati. Dejal je le, da so ti stroški vključeni v skupno oceno stroškov predsedovanja Portugalske EU, ki znašajo 52 milijonov evrov. Za primerjavo: Slovenija naj bi za predsedovanje porabila 62 milijonov evrov, običajno pa dejanski stroški presežejo napovedi. Po pisanju portugalskih medijev naj bi neformalni vrh EU v Lizboni varovalo okoli 3000policistov, vendar Carvalho te številke ni mogel potrditi.
Elizejska palača potrdila ločitev predsedniškega para
Pariz, 18. oktobra (STA) - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegova soproga Cecilia sta se po enajstih letih zakona odločila za ločitev in tako končala večmesečna ugibanja o svojem odnosu. Kot so danes sporočili iz Elizejske palače, se je par skupaj odločil, da se razide, svoje odločitve pa ne namerava dodatno komentirati. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP gre za prvo tovrstno ločitev v sodobni francoski zgodovini. Francoski mediji so se v zadnjih dneh obširno razpisali o usodi zakona francoskega predsedniškega para. Kot je v ponedeljek poročala televizijska mreža LCI, je 49-letna Cecilia z odvetnikom že v ponedeljek obiskala pristojno sodišče v predmestju mesta Nanterrse in vložila zahtevo za ločitev. Francoski predsednik pri tem ni spremljal soproge, temveč se je sodnik še isti večer oglasil v Elizejski palači, kjer sta tudi formalizirala dogovor. Po poročanju LCI naj bi ločitev čez poldrugi mesec začela uradno veljati. Cecilia se je od maja, ko je Sarkozy postal predsednik Francije, le redko pojavila ob predsedniku. Sarkozyjev tiskovni predstavnik pa je v ponedeljek sporočil, da Cecilia prihodnji teden ne bo spremljala moža med uradnim obiskom v Maroku. Zakonca Sarkozy sta se že leta 2005 za nekaj mesecev razšla, Cecilio pa so tedaj na newyorškem Manhattnu videvali v družbi drugega moškega. Sarkozy je o tem spregovoril tudi na televiziji, ko je dejal, da je šla njegova družina kot milijon drugih skozi "določene težave", poroča AP. Par se je poročil leta 1996 in ima desetletnega sina Louisa, vsak pa še po dva otroka iz prejšnjih zakonov. Prijateljica francoskega predsednika in njegove soproge Isabelle Balkany je danes za radio France Inter povedala, da je Cecilia pač ženska prepričanj, ki mora početi stvari, se počutiti koristno. "Vedela je, da bo imela težave s privajanjem na običajno vlogo predsednikove soproge," je še povedala Balkanyjeva in ocenila, da naj ločitev ne bi vplivala na to, kako bo Sarkozy, čeprav globoko prizadet, opravljal svojo vlogo francoskega predsednika.
Odkrili doslej največjo črno luknjo
Pariz, 18. oktobra (STA) - Znanstveniki so odkrili največjo zvezdno črno luknjo doslej, katere masa je skoraj šestnajstkrat večja od sončeve. Črno luknjo so odkrili v spira-lasto oblikovani galaksiji v bližini Sonca, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Črna luknja se nahaja v galaksiji, imenovani Messier 33, ima pa tudi spremljevalno zvezdo s 70-kratno maso Sonca, je odkrila raziskava, ki jo je opravila univerza v San Diegu. Črne luknje so ena izmed največjih sil v vesolju. Bile naj bi koncentrirana magnetna polja, ki so tako močna, da njihovi težnosti more uiti niti svetloba. Zvezdne črne luknje izvirajo iz propadlih zvezd, njihova masa pa običajno znaša od tri- do 15-kratne mase Sonca. Kalifornijski znanstveniki so maso črne luknje uspeli izračunati zelo natančno, ker spremljevalna zvezda prehaja neposredno pred črno luknjo in tako zaustavi sevanje rentgenskih žarkov iz luknje. Redno upadanje in naraščanje teh žarkov pa je ključni dejavnik za izračun mase črne luknje.
Hči Keitha Richardsa: "Oče je najmodrejši mož!"
Hamburg, 18. oktobra (STA) - Hči kitarista skupine Rolling Stones Keitha Richardsa je v intervjuju za nemško revijo Max izrazila obžalovanje, da večina ljudi pozna le eno plat njenega očeta, danes poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Kljub vsemu je bil prav oče tisti, ki nas je naučil obnašanja za mizo, ki nam je prebiral pravljice za lahko noč in nam za dobro jutro igral Mozartovo glasbo," je povedala 22-letna Theodora Richards. V javnosti se Richardsa najpogosteje omenja v povezavi z drogami, razuzdanimi zabavami in ženskarstvom. Kljub temu ima Theodora o svojem očetu dobro mnenje: "Mislim, da je najmodrejši mož, kar sem jih kdaj spoznala!" Theodora dela kot manekenka, prav tako kot nekdaj njena mati Patti Hansen, s katero ima Richards še eno hčer.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ol04i3
www.radio-tednik.si
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sambo, trias, resti, dastan, seštevek, makaroni, RI, radosan, Ofarim, LB, arabistka, sosed, souil, apastron, trasant, team, krona, Nin, Norstad, stenj, izdajstvo, de-vetina, nerge, Jan, aretacija, Amat, eks, ata, Akad. Ugankarski slovarček: BUSTA =doprsje, doprsni kip, bista; ESZEK = madžarsko ime za hrvaško mesto Osijek; IKSODOZA = napad s klopi družine Ixodidae; KOMIS = kiselkast vojaški kruh; RESTI = narodna jed v nemško govorečem delu Švice, rosti; RIONI = reka v Gruziji, ki se izliva v Črno morje; SKARA = mesto v švedski pokrajini Vastergotland; TENT = rdeče vino s področja Alicante v Španiji.
Borovnice
Po telefonu se pogovarjata Slovenec in Črnogorec. Slovenec: »Ti, Nikola, zakaj zavračaš naše borovnice?« Črnogorec: »Ama čujem, da od njih možeš postat radno-aktivan.«
Nočni čuvaj
»In vi si domišljate, da ste kot ustvarjeni za delo nočnega vratarja?« vprašajo brezpo-selneža na zavodu za zaposlovanje.
»Se razume! Najmanjši hrup me zbudi!«
Presenečenje
Žena ima presenečenje za moža: »Ljubi, jutri potujem za nekaj dni k moji mami! Ali kaj potrebuješ?« »Ne hvala, to bo zadostovalo!«
Telegram
»Veš kaj, draga ženka, če se bo pot slučajno zavlekla, ti bom poslal telegram.« »Ga sploh ni potrebno pošiljati, dragi. Vsebino sem že prebrala na listku v tvojem žepu.«
Govori se ...
... da glede na to, da so vsi predsedniški kandidati na nedeljskih volitvah sebe proglasili za zmagovalca, nekateri predlagajo drugačen način volitev za predsednika. Enostavneje in predvsem veliko ceneje bi bilo namreč bilo, če bi predsednika kar izžrebali.
... da se je na teh volitvah spet dokazalo, da imamo Štajerci vedno radi ljudi, ki so „na avbiks" in nacionalno zavedni, saj je na našem območju prepričljivo zmagal prvak nacionalne stranke.
... da na Ptujskem res drži pregovor, da v sili hudič še muhe žre. Ker je bil del Zagrebške ceste v ponedeljek zaprt, so na hitro odprli povezovalno cesto proti Puho-vemu mostu, ki skoraj dva meseca ni imela uporabnega dovoljenja. Ali gre samo za začasni ukrep, bomo kmalu videli - če ne drugače, po
kaki izrečeni globi.
... da se je nek ptujski raz-gretež konec tedna spravil nad ptujsko redarko. Pa ne zaradi tega, ker bi mu bila tako všeč, ampak zato, ker je bil zaradi kazni bojda ogrožen njegov moški ego. Bo njega ena ženska učila, kako se vozi (inparkira!).
Vidi se ...
. da so si pred nekim sicer znanim ptujskim hotelom kar sami omislili nov prometni znak. Kaj pravzaprav pomeni, pa verjetno vedo le redki. Sicer pa lahko njegov pomen enostavno preizkusite: nekaj pač naredite, in če ne bo kazni, je to tisto pravo, kar je potrebno narediti pri "stop and go".
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Bojan Vozlič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Bojan Vozlič iz Zamušanov, na njej pa je dveletni Žiga Vozlič, ki pridno vadi za Ptujski festival. Čez kakih 15 let bo nastopil.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
	3	4		1		6	8	
2			3	4	8			9
	8	3	1		5	2	7	
	2		4	7	6		3	
	7	6	2		3	4	9	
6			8	3	9			1
	5	2		6		9	4	
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€€	00
Bik	vv	©©©	€	OOO
Dvojčka	vv	©©©	€	0
Rak	¥»¥	©©	€€	OOO
Lev	v	©©©	€	00
Devica	vv	©©	€€€	OOO
Tehtnica	vvv	©©	€	00
Škorpijon	vvv	©	€€€	O
Strelec	vv	©	€€	00
Kozorog	vvv	©©	€€€	0
Vodnar	vv	©	€€€	0
Ribi	vvv	©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. oktobra do 29. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 26. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Igor Podkrižnik, Murkova 2, 2250 Ptuj.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Ko je Napoleon zapusti Elbo in se izkrcal v Cannesu, je kralj Ludvik XVIII. pobegnil iz Pariza. V Meninu je ves razžaloščen vzdihnil: "Doživel sem izgubo, zaradi katere se ne bom nikoli potolažil." Vsi so misli, da misli s tem na svoje kraljestvo, vendar se je kasneje izkazalo, da je mislil na copate, ki jih je v naglici pozabil v Parizu.
Napoleon Bonaparte se je ponašal s svojim izrednim spominom. Nekoč je naletel na vojaka, ki se mu je zdel znan. Ker je imel nad desni očesom brazgotino, je Napoleon začel: "To si dobil v bitki pri Wagramu". "Ne, veličanstvo, "je odgovoril brigadir, "to je spomin na lepo točajko Viktorijo."
Ko je prišel škotski pisatelj Walter Scot v Milano, da bi spoznal pesnika in pisatelja Alessandra Manonija, mu je prijazni Italijan dejal: "Če je v moji knjigi Zaročenca zares kaj dobrega, je to vaše delo, hočem reči sad mojega študija vaših mojstrovin."
"Če je tako," je odgovoril Walter Scot, "je knjiga Zaročenca moj najboljši roman."
Slikar, grafik in kipar Pablo Picasso je vedno znova moral odgovarjati na vprašanja predvsem o svojem likovnem ustvarjanju. Ko je neki obiskovalec tuhtal, kaj naj si misli o njegovem slikarstvu, je vprašal avtorja, kakšno sporočilo imajo njegova dela. »Ne prenašam nikakršnih sporočil,« mu je odvrnil Picasso, »saj sem slikar, ne poštar.«
Na pogrebu angleškega kralja Edvarda VII. je ameriški predsednik Theodore Roosevelt srečal nemškega cesarja Viljema II. Nemec je z običajno oholostjo povabil Američana: "Pridite po pogrebu k meni. Lahko vam posvetim petinštirideset minut." Theodor Roosvelt je bil užaljen in je odgovoril: "Točen bom, veličanstvo, vendar vam lahko posvetim samo dvajset minut."
Italijanski komediograf Marco Praga je bil nekoč na premieri neke
komedije. Prijatelj, zaljubljen v glavno igralko, ga je vprašal: "Koliko
je stara?"
"Štirideset let."
"Kje neki, to ni mogoče!"
"Seveda je mogoče."
Prijatelj je še enkrat poskusil: "Vendar jih ne kaže." "Vraga. Kje neki! Seveda ne. Skriva jih."
Nekoč je prišla igralka Sophia Loren na filmski festival v Cannes v obleki z izredno globoko izrezanim dekoltejem. Okoli vratu je nosila verižico z zlatim obeskom v obliki letala. Ko jo je srečal znanec, je navdušeno vzkliknil: "Kako čudovito letalo, seveda pa je še boljša pristajalna steza!"
Sv. Tomaž • Osma redna seja- seja presenečenj
Osnutki odlokov padali kot domine
Na petkovi 8. redni seji občinskega sveta pri Svetem Tomažu so svetniki obravnavali enajst osnutkov odlokov o ustanovitvi različnih zavodov. Na začetku še ni bilo presenečenj, potem pa so začeli odloki padati kot domine. To je zanimivo predvsem zato, ker gre za ustanovitev skupnih zavodov z občinama Ormož in Središče ob Dravi in ker so se trije župani o ustanovitvi skupnih zavodov menda dogovorili, besedila pa so pripravljale vse tri občinske tajnice.
Odlok o ustanovitvi vzgoj-no-izobraževalnega zavoda OŠ Sveti Tomaž so svetniki soglasno sprejeli. Ob tej priliki so šoli spremenili ime iz OŠ Tomaž pri Ormožu v OŠ Sveti Tomaž. Med starši, zaposlenimi in učenci je bila izvedena anketa, ki je pokazala, da si večina želi takšno ime. Potem so odločali o zavodih, ki naj bi jih po novem ustanovili skupaj z občinama Ormož in Središče ob Dravi. Vsi temeljijo na dobro znanem razmerju glede na število prebivalcev: 74 % ustanoviteljskih pravic in obveznosti odpade občini Ormož, 13 % Središču ob Dravi in 12 % Sv. Tomažu. Povsem sprejemljivo in potrebno se jim je zdelo, da sodelujejo v javnem zavodu Lekarne. Pri tem so zavodu naložili, da v prihodnosti pri Sv. Tomažu ustanovi enoto. Tajnica občine Zinka Hartman je prisotne tudi obvestila, da ima ambulanta pri Sv. Tomažu od nedavnega priročno lekarno z najnujnejšimi zdravili, kar je nedvomno velika pridobitev za kraj. Soustanovitelji želijo Tomaževčani biti tudi pri zavodu Zdravstveni dom, ki naj bi v bodoče za občino Sv. Tomaž zagotavljal zdravnika in zobozdravnika po tri dni na teden. V začetku bo zdravstvena oskrba še nekoli-
ko motena, saj mora njihova zdravnica opraviti še nekaj dodatnih izpitov, ker je šolanje opravljala na Hrvaškem. V prihodnosti naj bi razmišljali tudi o možnosti koncesije, za to pa je potrebno, da zdravnica in zobozdravnica pridobita večje število pacientov. V sodelovanju z Zdravstvenim domom nameravajo v bližnji prihodnosti obnoviti tudi ambulanti.
Že pri ustanoviteljstvu za OŠ Stanka Vraza je bilo potrebno veliko prepričevanja, da so svetniki dojeli, da potrebujejo tudi javni zavod na področju osnovnega šolstva s prilagojenim programom. Bili so predlogi, da bi otroke vozili na Ptuj, razmišljali so tudi, da bi plačevali le za otroke iz svoje občine in podobno.
Osnutek odloka o Knjižnici F. K. Meška so svetniki sicer podprli, vendar napovedali, da bodo fazo predloga najverjetneje zavrnili, saj bodo za knjižnico poskrbeli po svoje. Do prihodnje seje si bodo pridobili podatke o vsoti, ki bi bila potrebna za preureditev šolske knjižnice. Največ negodovanja je bilo glede velikega števila zaposlenih in spraševanja, kaj neki osem ljudi počne v knjižnici.
Svojih interesov pa toma-
je bil kandidat za svetnika v DS tudi župan Mirko Cvetko. Tako Alešu Luciju, predsedniku KVIAZA, ni preostalo drugega, kot da da na glasovanje oba kandidata. Soglasno so izvolili domačina.
Svetniki so sprejeli tudi nov cenik za zimski bazen Har-
dek, največ debate pa je bilo posvečeno temu, zakaj oni to sploh potrebujejo; najbolj genialno idejo je imela Kristina Grašič, ki je predlagala, da se v bazen nasuje pesek in bodo imeli v Ormožu velik peskov-nik.
Viki Klemenčič Ivanuša
Franc Pondrk je predstavil predloge pristojne komisije.
Petkova odločitev tomaževskega sveta je bila svojevrstno presenečenje, saj so se po besedah Alojza Soka trije župani med seboj dogovorili o ustanovitvi skupnih zavodov, osnutke odlokov pa so pripravljale tajnice vseh treh občin. Težave je Sok gotovo pričakoval, saj je z dnevnega reda ormoške seje umaknil odloka o javni agenciji in muzeju, gotovo pa se ni zavedal razsežnosti tomaževskega nestrinjanja. „Dogovor med župani je bil drugačen, gre za solo akcijo. Tako ne bo šlo, da bi si zavode izbirali. Odločiti se bodo morali za vse ali nič," nam je povedal še v petek zvečer. Župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko pa je povedal, da so se župani resda dogovarjali, vendar je odločitev v rokah svetnikov. Prepričan je, da ta odločitev še ni dokončna, ampak je izhodišče novih pogajanj.
ževski svetniki ne vidijo v javnih zavodih, kot so Glasbena šola, Mladinski center, Ljudska univerza, Zavod za informiranje, Javna razvojna agencija in Muzej. Vse osnutke so po priporočilu Franca Pondrka, predsednika pristojne komisije, zavrnili. Glavni argumenti so bili, da omenjeni zavodi niso delovali na območju občine Sv. Tomaž, da njihovih uslug ne potrebujejo oziroma da so za tovrstno dejavnost sami sposobni bolje poskrbeti.
Zamolčali
kandidaturo župana
Svetniki so odločali tudi o porabi občinske rezerve in se odločili, da jo uporabijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic neurij, ki so močno poškodovala lokalne ceste. Pri tem je nastalo za 58.482 evrov škode. 12.500 evrov iz občinske rezerve bo le delno ublažilo nastalo škodo. Dogovorili so se tudi, da bodo začeli postopek o prekategorizaciji ceste Ormož-
Sv. Tomaž v državno cesto. Ta je z ustanovitvijo občine Sv. Tomaž dobila povezovalno funkcijo med dvema občinskima središčema in izpolnjuje vse druge pogoje za prekategorizacijo.
Elektor za volitve v DS je postal Ivan Balažič, kandidat za svetnika pa župan Mirko Cvetko. Marjan Goričan je okaral KVIAZ, ki je predstavil le kandidaturo mag. Bojana Šinka, zamolčal pa, da
»Vedno v ail
V	prihodnjih nekaj letih bo Volkswagen na trg pripeljal številne nove proizvode. Volkswagen je tisti, ki narekuje tempo razvoja produktne kakovosti in storitev. Če želite tudi vi ostati v gibanju, pridite in se pridružite naši ekipi.
V	našem oddelku za prodajo vozil iščemo kvalificiranega prodajalca Volkswagnovih vozil. Smo pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen, Volkswagen Gospodarska vozila in Audi.
Prodajali boste vozila št. 1.
Volkswagen je znamka, ki postavlja standarde. Smo vodilni avtomobilski inovator, s sodobno in pestro modelsko paleto ter novimi produkti na obzorju, ki bodo temelj dolgoročnega tržnega uspeha. Pri Volkswagnu boste našli tisto, kar iščete kot ambiciozno usmerjen prodajalec: izzive in priložnosti.
Kaj pričakujemo od vas.
Pričakujemo, da ste pri delu samoiniciativni in da ste pripravljeni dosegati nadpovprečne rezultate za nadpovprečno plačo. Sprejemate dejstvo, da vaš delovni čas delno narekujejo stranke. Prodaje si ne predstavljate kot dela za pisalno mizo. Mi vas bomo izšolali, vaša plača bo odvisna od rezultatov.
Vas zanima? Potem lahko svojo prošnjo pošljete na Dominkod.o.o.
Zadružni trg 8,2251 Ptuj	^ M
Veselimo se srečanja z vamil

,A
S polnimi jadri odkrivamo morje finančnih priložnosti.
r r
itef^ .. "s, ;; v: ■ ••
' i»'1 OSČ 1 '".V.':-: ■
i:.;.;. • t v
■	-V. .t-'
., ■ : <v * i	S
■i-.:-' , ; »• •
irv^	i;:
■	>• V i Z -^
Izkušeni upravljavci investicijskih skladov skupine Pioneer Investments že od leta 1928 raziskujejo tržišča širom po svetu in odkrivajo najboljše priložnosti za oplemenitenje vašega premoženja. V UniCredit Bank smo obstoječo ponudbo obogatili z novimi krovnimi skladi, med katerimi vam bomo z veseljem pomagali izbrati najprimernejšega.
Krovna sklada Pioneer Funds in Pioneer RF upravlja Pioneer Asset Management S.A. Luxembourg, 4 rue Alphonse Weicker, L-2721 Luxembourg, članica skupine Pioneer Investments. Trženje, distribucijo in vplačila opravlja UniCredit Banka Slovenija d.d. in vse njene poslovne enote. Investicijski skladi niso bančni produkt in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Banka ne jamči za donosnost naložbe v sklade. Investiranje v investicijski sklad je tvegano, pri čemer investitor prevzema tveganje izgube glavnice. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Zaradi gibanj tečajev vrednostnih papiijev obstaja možnost, da vlagatelj v obdobju varčevanja ne dobi povrnjenih vseh sredstev, vloženih v investicijski sklad. Tekoči podatki o gibanju vrednosti točke posameznega sklada so dnevno objavljeni v časnikih Delo in Finance ter na spletni strani www.vzajemci.com. Prospekt krovnih skladov z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta, dodatek za vlagatelja ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo so brezplačno dostopni na spletni strani www.unicreditbank.si in v poslovnih enotah. Vstopna provizija je odvisna od posameznega podsklada in znaša do 5% vplačanega zneska. Izstopne provizije ni. Upravljavska provizija znaša na letnem nivoju največ 2%. UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, SI - 1000 Ljubljana.
WWW.UNICREDITBANK.SI
Seja presenečenj
PIONEER
Investments®
Q UniCredit Bank
Foto: vki
Prireditvenik
Torek, 23. oktober
9.30 13.00
16.00
20.00
Ormož, Center za starejše občane, predstavitev pletenja košar Ptuj, v Čučkovi ulici 5, delavnica za podjetnike in inkubatorje na Ptuju, »mozaik podjetništva - mrežnega inkubatorja Spodnjega Podravja«
Ptuj, sejna soba Poslovnega centra Perutnine (K3), 12. razširjena seja UO Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Maribor, dvorana Union, koncert zbora Carmina Slovenica pod vodstvom dirigentke Karmine Šilec
Hajdina, v poslovno-stanovanjskem centru, na ogled je razstava ročnih del članic Društva žena in deklet Gerečja vas
Sreda, 24. oktober
18.00 Ormož, na gradu, predavanje ob javnem vodstvu po arheološki
razstavi »Med Dravo in Muro« 19.30 Ptuj, Minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer, »V začetku je bila beseda«, Večer svetopisemskih odlomkov in korala, z vami bodo Pavle Ravnohrib, dramski igralec, in zbor sv. Viktorina
20.00 Maribor, SNG, sklepna slovesnost ob 42. Borštnikovem srečanju s podelitvijo Borštnikovega prstana in nagrad, v VelDvo Ptuj, CID, tečaj kitare
Četrtek, 25. oktober
17.00 Ptuj, viteška dvorana ptujskega gradu, podelitev akreditacijske
listine za standard SIST EN ISO - IEC 18.00 Ormož, zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož
18.00 Stoperce, dom krajanov, analiza in pokušnja mladega vina,
organizira Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce 18.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Svetopisemske besedne zveze v vsakdanji rabi, z vami bo prof. slovenskega jezika Helena Ko-rat, gostja večera Sonja Lavrinšek, flavtiska, z učenci, ob dnevu reformacije 2007
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, predavanje »Kako naj se lotim izdelave rodovnika, o ljubiteljskem rodoslovju in raziskovanju bo spregovoril mag. Martin Prašnički, ljubiteljski rodoslovec -	Ptuj, CID, tečaj kitare
Ob dnevu reformacije 2007 SVETO PISMO V ŽARIŠČU
- četrtek, 25.10.2007, ob 18. uri v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj: "Svetopisemske besedne zveze v vsakdanji rabi"
(Helena Korat, prof. slovenskega jezika) - petek, 26.10. 2007 ob 18. uri v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj: "Sveto pismo - stara knjiga, sodobno sporočilo" (Zmago Godina, mag. teologije) Glasbeni gostje: Sonja Lavrinšek, David Kocijan, mandolinska skupina Amos
VSTOP PROST
Organizator: Krščanska adventistična cerkev v sodelovanju z Mestno občino Ptuj
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 787 88 56, Fax: 02/ 787 88 57, GSM: 041/ 715 173,031/ 715 173 E-mall: gp.projectlng@slol.net
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste
STROJNIH OMETOV.
Vse informacije in naročila na tel. št. 02/787 88 56.
KORZE MARJAN, D.O.O.
VULKANIZERSTVO-AVTOPRALNICA-BAR Breg 18 B, MajšperkTel.: 02 794 64 11; 041 617 574
Zima je pred vrati, zato smo za vašega jeklenega konjička pripravili pestro izbiro zimskih avtoplaščev priznanih znamk: SAVA, MICHELIN, EUROTEC.KORMORAN, BARUM, DEBICA, SPORTIVA. Kljub ugodnim cenam vam nudimo do 15% popust. Za avtoplašče kupljene pri nas vam pri montaži in centriranju priznamo 20% popust.
Nudimo tudi akomulatorje, antifriz, motorna olja in drugi potrošni material.
Avtocenter Brezje d.o.o. âentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA
BMW 5 TOURING 525 D BMWX53.0D FORD ESCORT UI KIA CARNIVAL 2.9 CRD MERCEDES COUPE CL 500 PEUGEOT 206 BREAK 1.4 PEUGEOT 206 CC 2.0 RENAULT LAGUNA G. 2.2 DCi BENAULTTWING01.2 ŠK0DA0CTAVIAC.2.0I VW PASSAT 1.9 TOI B0VER414 SI BENAULT CLI01.5 DCI
LETNIK	CENAu,	OPREMA	BARVA
2004	28.000,00	AVT. KLIMA	METALIK ČRNA
2002	26.999.00	AVT. KLIMA	METALIKT. ZELENA
1999	2.295,00	SER. KNJIGA	METALIK SREBRNA
2904	15.999,00	KLIMA	ČRNA
2000	24.900,00	AVT. KUMA	METALIK B. RDEČA
2003	7.490,00	KLIMA	METALIK SBEBBNA
2003	8.399,09	AVT. KUMA	METALIK MODBA
2004	9.999,00	AVT. KUMA	ČBNA
2004	4.999.09	EL. POMIK P.STEKL	METALIK SBEBBNA
2002	8.709,09	AVT. KUMA	SV. MODBA
2006	20.900,00	AVT. KUMA	METALIKT. MODBA
1997	2.399,00	KLIMA	METALIK B. RDEČA
2002	6.200.00	KLIMA	METALIK SBEBBNA
Mali oglasi
STORITVE
PROFINISH, popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozili brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 6 6 6 7 74.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
PRODAM 12 pujskov, težkih od 25 do 35 kg, bikca 100 kg, črno-bele-ga. Tel. 02 792 51 11.
PRODAJAMO piščance, bele, od 3 kg dalje. Marija Pleger, Frankovci 39, Ormož. Tel. 740 124 9 3
PRODAM MLADO KRAVO, križanko, črno-belo, brejo 7 mesecev, pašno, in telico simentalko, brejo 7 mesecev, oltov plug - visoki dvo-razdni in nakladalko SIP, novi Pionir 20, z univerzalnim priklopom. Tel. 769 28 71.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
PRODAM suha metrska drva. Telefon 031 623 356.
POSKOČNIH
1.	Ans. VRISK - Zlate domače viže
2.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Dinar, tolar, euro
3.	Ans. MODRIJANI - Nikotinska kriza
4.	MLADI UPI-September
5.	MEH IN SMEH-Na moji poti
6.	VESELI BEGUNJČANi - Mini polka
7.	PODKRAJSKI FANTJE - Ko spet je večer
1.	FOXY TEENS - Zaljubljena v skejterja
2.	REBEKADREMEU- Petek 13
3.	TEJA HAVER-Divja mačka
4.	MALIBU - Sin muj se nječe žjenit
5.	SREČKO Z0RK0- Mojster Feliks
6.	ANEMARI - Blaž
7.	VESELE ŠTAJERKE - Tvoja muca
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
5M5 glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Ivanka Šmigoc Belavšek 29 b 2285 Zgornji Leskovec
DOM STANOVANJE
V NAJEM vzamem manjši vikend, hišo ali stanovanje v okolici Ptuja. Tel. 041 409 640.
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju, tel. 031 635 579.
NA PTUJU ali okolici najamem garažo ali manjše skladišče za zimo-vanje počitniške prikolice. Tel. 031 369 222.
PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 487 999.
DELO
IŠČEMO dekle za pomoč v strežbi Bar Remy, Slovenja vas 50 a. GSM 041 327 314, Damijan.
ZAPOSLIMO delavca za izvajanje pogrebnih storitev, pogoj je vozniški izpit B-kategorije. Mir, d. o. o, Videm pri Ptuju, tel. 761 05 34.
MARIBORSKA GOSTILNA z dolgoletno tradicijo ponuja redno delovno razmerje z visokim osebnim dohodkom kuharju ali kuharici za kreativno in odgovorno delo. Zdenka Lešnik, s. p., Dupleška cesta 49, Maribor. Kontaktna št. 02 47 12 322
RAZNO
PRODAM štedilnik na trdo gorivo, Plamen, Ločki Vrh 10. Tel. 753 54 51.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
A
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manjie od 417 C)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
SVETOVANJE na ! 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlks.p, Plvkova ulica 19/a, 2260 PTUJ
iPoiiuiajtz nai na iuctoumm ijiiztal
RADIOPTUJ
tut ¿¿letu.
www.radio-ptu'^sT^)
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi ljube mame, tašče, babice, prababice in sorodnice
Angelce Valentin
rojene Milošič
Z ERJAVČEVE POTI 2, PTUJ
Pokopali smo jo na pokopališču na Hajdini dne 6. oktobra 2007. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem za sočustvovanje in tolažilne besede. Hvala prav vsem, ki so darovali prelepo cvetje, sveče in za sv. maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni poti v večnost.
Hvala govorniku gospodu Alojzu Šeguli za poslovilne besede. Zahvaljujemo se častitljivima duhovnikoma gospodu Mirku Pihlerju ter gospodu Andreju Šeguli za opravljen pogrebni obred in molitveno uro ter duhovniku gospodu Marijanu Feslu, da smo smeli v hajdinski cerkvi opraviti pogrebno mašo. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju za vso organizacijo pogreba, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in občini Hajdina za vse usluge.
Posebna hvala zdravnikom in osebju za vso pomoč, ki je je bila deležna v zadnjih dneh na internem in kirurškem oddelku ptujske bolnišnice.
Še enkrat iskrena hvala slehernemu posamezniku, ki jo bo ohranil v lepem spominu.
Žalujoči: hčerka Sonja z Ivanom, vnuka Natalija in Andrej z družinama, pravnuki Nicole, Maja, Bruno in Pia ter sorodniki
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
SPOMIN
V sredo, 24. oktobra 2007, mineva eno leto, odkar si tiho odšel od nas, dragi mož, ati, dedi in tast
Anton Serdinšek
IZ APAČ 186
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in obujate spomine nanj.
Žena Martina, hčerki Darja s Smiljanom in Mojca z Ivanom ter vnuk Žan
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, le trud in delo tvojih pridnih rok ostajata, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN
Z bolečino v srcu in solzami v očeh postojimo ob grobu, v katerem že eno leto počiva naš dragi mož in ati
Stanislav Horvat
23. 10. 2006 - 23. 10. 2007
KICAR 140
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu namenite tiho misel in prižgete svečko.
V neizmerni žalosti: žena Danica, sin Danijel ter vsi ostali
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, zopet zaživijo.
V SPOMIN
22. oktobra je minilo trinajst let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od dragega moža, očeta, dedka in brata
Leopolda Goričana
1934 - 1994 S POBREŽJA 124
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vsi njegovi
Rače • Marjan Glavar še čaka denar
Država izigrava izvensodno poravnavo
Potem ko je aprila letos tožilstvo odstopilo od pregona Marjana Glavarja zaradi jemanja podkupnine, s čimer sta postala aretacija in pripor neupravičena, je, kot smo že poročali, bivši vodja okrožnega državnega tožilstva na Ptuju terjal še izplačilo razlike v plači, ker je po aretaciji bil suspendiran kot vodja državnega tožilstva na Ptuju in je zato prejemal zmanjšano plačo.
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Glavar: »Denarja iz naslova izvesodne poravnave še vedno nisem prejel, čeprav bi moral biti nakazan na odvetnikov transakcijski račun v roku 30 dni po poravnavi, ki je bila sklenjena 30. julija 2007.«
Za ugotovljeno razliko (21.532,11 evra, k znesku pa je potrebno pripisati vse zakonite zamudne obresti od vsakega 6. dne v mesecu za posamezni mesečni obrok do plačila) sta se Glavar in država, Ministrstvo za pravosodje, ki ga zastopa ptujski oddelek Državnega pravobranilstva, zunajsodno poravnala 30. julija 2007. Po določbah poravnave naj bi bilo izplačilo izvršeno do konca avgusta, a denarja do danes Glavar še ni videl. Neuradno je slišal, da naj ne bi vedeli, koliko znašajo zakonite zamudne obresti, a glede na to, da so jih v izvensodni poravnavi zapisali, bi jih morali znati tudi izračunati, je prepričan. Kot je tudi prepričan, da se z novim zavlačevanjem nadaljuje gonja, ki zoper njena poteka že vsa leta od spektakularne aretacije 23. januarja 2001 naprej.
Po sklenitvi poravnave je doživel novo diskreditacijo; prišla je z odgovorom državnega pravobranilstva na zahtevek za odškodnino. Komisija pravobranilstva se je odločila, da Marjanu Glavarju ponudi 1350 evrov odškodnine iz naslova neupravičeno odvzete prostosti za 28 dni, pripravljeni pa so tudi plačati odvetniške stroške v zvezi s sklepanjem poravnave, kar naj bi znašalo 220 evrov. V zvezi z odškodnino zaradi medijske obravnave pa niso pristojni, zatrjujejo
„19-letni voznik osebnega avtomobila Audi 80 je vozil iz smeri naselja Borovci proti Moškanjcem. Med vožnjo je začelo vozilo zanašati po vozišču in bočno drseti na nasprotno smerno vozišče, kjer je vanj z osebnim avto-
Napoved
na komisiji, temveč naj se obrne na medije, v katerih je bilo to objavljeno. Državno pravobranilstvo pa sprejema navedbe v odškodninskem zahtevku Glavarjevega odvetnika Osima v zvezi z oškodovanjem zdravstvenega stanja in okoliščine, s katerimi utemeljuje nematerialno škodo oškodovanca. Meni pa, da je zahtevek preuranjen, predvsem glede višine; zdravstveno stanje bo potrebno oceniti z izvedencem, to pa lahko naredi sodišče v dokaznem postopku v izpeljavi ostalih dokaznih postopkov. Če pa želi večjo odškodnino od 1350 evrov, lahko odškodninski znesek, zahteval je 250 tisoč evrov, uveljavlja s tožbo pred pristojnim sodiščem, je bilo še priporočilo komisije državnega pravobranilstva.
Glavar toži Cerarjevo
Po dveh letih čakanja pa se je 18. oktobra pričelo sojenje pred senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani, ker Marjan Glavar toži nekdanjo generalno državno tožilko Zdenko Cerar. Tožbo je vložil 20. junija 2005, ker je v oddaji Televizije Slovenije Pod žarometi, objavljena je bila 22. marca 2005, izjavila, da je bil Marjan Glavar razrešen z mesta vodje tožilstva na Ptuja, čeprav naj bi že takrat vedela, da temu ni tako in da mu je funkcija prenehala z njegovo upokojitvijo.
mobilom Peugeot 607 trčila 37-letna voznica," so dan po nesreči sporočili iz Policijske uprave Maribor. Oba voznika in 35-letno sopotnico v peu-geotu so iz vozil rešili gasilci, voznika sta bila hudo telesno poškodovana, sopotnica pa
Septembra 2005 je zoper Glavarja tožbo vložila tudi Zdenka Cerar, ker je bil Glavar precej oster do nje v zasebni tožbi zoper njo; očital ji je, da je o njem dajala izjave, ko ni bila več generalna državna tožilka, da je delala slabo in da v javnosti še poskuša opravičevati svoje delo. Potem ko je Glavar prebral njeno tožbo, je že 8. oktobra 2005 vložil še eno tožbo, ker je Cerarjeva v svoji tožbi zapisala, da je kršil pravni red slovenske države. Ker se nista poravnala, oba sta tudi zanikala, da bi imela namen drug drugega žaliti,
lažje. Mladega voznika audija so na zdravljenje odpeljali v UKC Maribor, medtem ko sta bili voznica peugeota in sopotnica pripeljani v Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj.
MZ
Slovenijo
Danes bo oblačno. Občasno bodo padavine, pogostejše v vzhodni polovici Slovenije, po nižinah predvsem kot dež. Meja sneženja se bo z okoli 400 metrov čez dan dvignila nad 700 metrov nadmorske višine. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne danes od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj.
Opozorilo: Severni do severovzhodni veter bo ponekod v severni in vzhodni Sloveniji ter v Posočju presegel hitrost 80 km/h.
obenem pa tudi zanikala vse očitke iz zasebnih tožb, se je sojenje začelo. Cerarjeva je v zagovoru povedala, da bi sicer bilo pravilneje, če bi rekla, da ga je suspendirala, kot da je bil razrešen, vendar je v že omenjeni oddaji govorila s preprostimi besedami, ne pa v pravniškem jeziku. Potrdila je, da je rekla, da je kršil pravni red naše države, saj je bil tedaj v kazenskem postopku, kako se je končal, pa je izvedela šele pred kratkim. Glavar je povedal, da se za tožbo sploh ne bi odločil, če Zdenka Cerar spornih besed ne bi
povedala v televizijski oddaji, ker kot pravnica dobro ve, kakšna je razlika med suspenzom in razrešitvijo. Glavar je tudi prepričan, da je vedela, da je vladna odločba o njegovi razrešitvi padla. Glede kršenja pravnega reda države pa nekdanji vodja okrožnega državnega tožilstva na Ptuju še posebej poudarja, da nekdo ni kriv, dokler za neko kaznivo dejanje ni pravnomočno obsojen, to pa on nikoli ni bil.
Sojenje se bo nadaljevalo sredi novembra.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Samira Baj-ramovic, Pod Vrtačo 17, Sevnica - Vala; Suzana Ci-glarič, Gajevci 6, Gorišni-ca - Julijo; Vanja Kvar, Tr-govišče 14, Velika Nedelja
-	Urško; Marija Bukvič, Krčevina pri Vurberku 3/
a,	Ptuj - Samanto; Melita Kocbek, Sv. Ana v Slovenskih Goricah 7, Sveta Ana
-	Gala; Mojca Trstenjak, Dravska ul. 6, Maribor
-	Alino; Eva Šmuc, Ul. 25. maja 4, Ptuj - Nejo; Stanka Skledar, Apače 123, Lovrenc na Dravskem polju - Hano, Vesna Me-saričLorber, Ptujska Gora 18/c, Ptujska Gora - Dominika; Martina Vernik, Trate 49, Zgornja Velka, Šentilj - Roka; Martina Zemljarič, Spuhlja 93/a, Ptuj - Thomasa, Marta Šamperl, Sv. Tomaž 20
-	Mašo in Žaka; Simona Čuš Zamuda, Formin 58/a, Gorišnica - Rahelo; Jasna Fajfarič, Dolena 3, Ptujska Gora - dečka; Simona Pauman, Pobrežje 17/a, Videm - Neli; Helena Pignar, Zamušani 29/
b,	Gorišnica - dečka. Umrli so: Marija Kojc,
rojena Krajnc, Hrastovec 85, rojena 1929 - umrla 12. oktobra 2007; Terezija Rajh, rojena Škrabl, Apače 156, rojena 1928
-	umrla 14. oktobra 2007; Alojz Marksl, Rjavci 20, rojen 1937 - umrl 14. oktobra 2007; Janez Toplak, Stojnci 108, rojen 1928
-	umrl 14. oktobra 2007; Konrad Horvat, Nova vas pri Markovcih 79, rojen 1932 - umrl 15. oktobra 2007; Marija Kelc, rojena Toplak, Spodnji Velovlek 40, rojena 1929 - umrla
15.	oktobra 2007; Srečko Arnuš, Štrafelova ul. 6, Ptuj, rojen 1928 - umrl
16.	oktobra 2007; Ana Drevenšek, rojena Kimo-vec, Langusova ul. 7, Ptuj, rojena 1943 - umrla 17. oktobra 2007.
Poroka - Ormož: Aleksander Ciglar, Pušenci 38, Ormož, in Aleksandra Angeler, Pušenci 38, Ormož.
Borovci • Prometna nesreča
Hitrost in spolzko cestišče?
Na glavni cesti med Borovci in Moškanjci se je v četrtek, 18. oktobra, ob 17.40 zgodila huda prometna nesreča - trčenje dveh osebnih avtomobilov, v kateri sta bili dve osebi hudo in ena lažje telesno poškodovana.
Sodeč po razbiti pločevini, je vzrok za nesrečo zraven spolzkega cestišča najverjetneje tudi neprilagojena hitrost.
Foto: MZ