štev. 20.	V Ljubljani, 12. maja 1921.	Leto LXI.
GlasISo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
V»e »piše, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati lamo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati iranko.	Učiteljski TovariS Izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100'— K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 83/1 Poštni čekovni urad št 11.197. Reklama nje so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Poglavje o avtonomiji.
Da bi se do kraja ne sikisala naša pusta politična godlja. so se našle brihtne glave. pa so vrgle vanjo polno dozo novega ekstrakta. ki se mu pravi — avtonomija. Vrgle so kar tako na slepo srečo, že zaradi krvavo potrebne izpremembe, za poskušnjo, da bi se pokazalo, ali bo kaj zaleglo, ali ne ...
Ne smem dalje, zaikaj v stanovsko glasilo spada le stanovska politika. Zato bom pisal o avtonomiji samo toliko, kolikor se tiče nas »centralistov« v UJU.
Pravijo, da je pred nekaj desetletji živel profesor zgodovine, ki se je bil tako zagrizel v punske vojne, da so mu naposled postale te vojne edini izvir vsega Irugega dejanja in nehanja. Naj ga je pobaral človek za to ali ono, pa najsi bo še tsko vsakdanjo stvar, zmerom se je izluščil odgovor iz punskih vojn. Tako se je zgodilo, da so zdeli ljudje temu profe-iorju ime »Hanibal« in ga ni več nikoli nihče tako klical, kakor je stalo v krstnem listu črno na belem. Tisti, ki so gospoda pobliže poznali, zatrjujejo, da je bil na ta zdevek sila ponosen.
Podobno se je zadnje čase zagrizel nek gospod v avtonomijo in zdaj je avtonomija alfa in ornega vsega njegovega dejanja in nehanja. Celo dež in posetev peha že v avtonomijo in tako si nemara tudi on prizadeva, da bi obvisel na njem za vse čase blagodoneči zdevek »Avtonomist«. Pa recimo, da je to njegova stvar. Naša stvar pa je, da se možu primerno zahvalimo za skrb, ki jo posveča našemu učiteljstvu v premislek«.
Lepo in koristno je, da se ljudje zanimajo za naš stan. Še lepše in koristneje pa je. če nam ponujajo dobrih naukov. Hvaležni simo jim za tako dobrodelnost, zakaj dobro se zavedamo, da nismo popolni niti kot organizacija, še manj pa kot njeni posamezni člani. Učitelji smo in vendar še učenci. Ni nas sram'tega priznanja, zaikaj samo bogovi so popolni, za ljudi pa vemo. da si morajo nabirati skušenj vse do groba. Nepopolnost tore.i ni samo poteza naše slabosti, ampak je po-ieza človeške slabosti sploh. Eno pa je, kar je človeku potrebno: samospoznanje in njegova zdrava posledica: pot od slabega k dobremu.
Ni lahka ta pot. človek le prerad krene vstran, omahuje, zaide, zabrede in fo tem raje, čimbolj sta si v laseh njegova volja in moč. Zato mu je večkrat potreba Preizkušenega vodnika.
Tako je tudi z nami. Saj bi niti ne Mlo treba tega pripovedovati, ker vsaj nam ni nič novega, ponavljati pa morajo to pošteno izpoved samospoznanja, h ne pride kdo in nas navsezadnje prav no nemarnem ne okleveta za megalomane.
Za dobre in koristne nauke smo vsakomur hvaležni. Ne branimo se jih, tem-več se radi ravnamo po njih vselej in ppv-Drugače pa je, če nam kdo prišu-^tari z zabuhlimi frazami in jih hoče po ^ej sili postaviti v naš evangelij. Med te ji>ada g. »Avtonomist« s svojo modrostjo, jo ponuja »našemu učiteljstvu v prevlek«.
Najprej nam nameče par oguljenih
^sed o »Kačurjih« in »Hlapcih« in potem l;ratkomalo pove. da je »vloga, ki jo je 'j^alo učiteljstvo doslej v našem javnem ^ljenju in jo igra še danes, naravnost Znižujoča«. Seveda nas je učeni gospod tobasal vse skupaj v eno vrečo in naj/1-
nanjo še ta-le klasični stavek: »V se-
demdesetih letih je bilo (učiteljstvo) pri-prega vladajočim nemškutarjem, v devetdesetih letih in pozneje je prijadralo med liberalce in lomilo zanje svoja kopja, pred vojno se je začelo zatekati pod mogočno ■lr. Šušteršičevo okrilje, danes je pa najglasnejši glasnik centralističnega banko-kratstva naših »demokratov« in oborože-vatelj katastrofalne politike Svetozarja Pribičeviča«. Tako izgleda torej naša klavrna zgodovina: šiba na vodi. list v vetru...
Oosipoda »Avtonomista« čisto nič ne moti. da »Dejanja govore« precej drugače o naši preteklosti, tudi ga ne moti, da smo si zgradili mogočno stanovsko organizacijo, ki smo vrgli iz nje enkrat za vselej vso politično nesnago in si napisali na prajx>r samo ime jugoslovanskega učitelja. Ne moti ga niti naša stanovska zavednost in disciplina, ki sta se dovolj Jasno pokazali iz volitev v višji šolski svet. Vse to moža vedoma prav nič ne zanima. Njega boli samo to, da se učiteljstvo neče pehati za »avtonomijo«, to se pravi, ogorčen je. da si ne želimo več nazaj tistih inkvizitorskih časov, ko smo morali molče nastavljati pleča, da so lomastile po nas avtonomistovske batine raznih c. kr. rabljev.
Gospoda »Avtonomista« moti. da smo si izbrali pot svobode, tiste svobode, ki je vredna človeka XX. stoletja, ki je vredna našega toliko zbeganega naroda. Moti ga, da hočemo na to svetlo pot lepše bodočnosti pripeljati tudi tiste nesrečne množice našega ljudstva, ki jih razni demagogi namenoma zadržujejo v temi, da Mm lažje pijejo kri in mozeg. Ti krvosesi dobro vedo. da so jim štete ure. odtod njihov obupni boj za obstanek laži in prevar. Toda učiteljstvo. ki se je po svoji ogromni večini otreslo teh ciničnih para-sitov. bo napelo vse svoje sile. da bo tudi narodu pokazalo edino pravo pot — pot v svobodo, ki nam jo more dati samo krepka Jugoslavija, nikoli pa kako avto-nomistično zmašilo po c. kr. avstrijskem receptu.
Zato nam izvablja samo pomilovalen nasmeh, ako vzdigne g. »Avtonomist« (ki smo ga včasih smatrali za precej resnega moža) svoj doktrinarski kazalec, pa nam požuga: »Gorje vsem onim izdajalcem, <1 bodo iz naivnosti, zaslepljenosti ali iz osebnih interesov padali lastnemu narodu v hrbet pri njegovem življenjskem in eksistenčnem boju. Oni stan, ki hoče biti voditelj in učitelj ljudstva, ki pravi, da je pionir prosvete in kulture, bo stal pred narodom kot njegov največji sovražnik, kot izdajalec v njegovem najsvetejšem boju. Ljudstvo ne bo gledalo proti vaški šoli kot učilnici svoje mladine, v učitelju ne bo videlo svojega prijatelja in voditelja. ampak svojega sovražnika, hlapca one klike, ki ga tlači k tlom in mu sesa kri« — in ta klika je tista, ki so jo zdaj vsa usta polna »avtonomije«, ki boleha talkorekoč na kronični avtonomiji.
Tovariši in tovarišice v UJU! Taki in podobni »avtonomistični« izbruhi so nam v dokaz, da je pot. ki jo hodimo daleč od političnega gnoja edino prava. Le dalje po tej poti in nikoli več vstran! Nikoli ne pozabimo, kdo nas je oprostil stoletnih verig hlapčevanja! Živela enotna Jugoslavija! Živela naša mlada, krepka organizacija!	—az—.
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
Prave besede o pravem času.
Izvajanjem viš. nadzornika Gangla v 14. štev. »Tovariša« pač nimam nič pristaviti. Sai so tam besede za blagor naroda iskreno vnetega moža. Kdor se pa čuti prizadetega, naj reče »mea oulpa« ter skuša zamujeno nadomestiti.
Clankar »Krnet. Lista« pa naj pomni, kako težko je tuintam stališče učitelja med kmeti. Tukaj je učitelj istinito zidar, ki ob cesti zida in tak ima mnogo mojstrov. Vsako gibanje učitelja se koj kriti-kuje. Učitelj si po naziranju znane stranke med ljudstvom ne sme pridobiti tal; smatra se naj kot neko potrebno zlo. Le belite klerikalne časopise! Ako ti ne zadostujejo. spravijo se nad učitelja celo v cerkvi. Učitelj, ki živi med takimi zagri-zenci. mora imeti dobre živce. V avstrijskih časih so se hranili pri staj. dež. šol. svetu vsi izrezki »Gospodarja« in »Straže«. v katerih je bil napaden učitelj(ica), to seveda po zaslugah takratnih policistov okr. šol. nadzornikov. Ako se je pa učitelj krepiko in uspešno v bran postavil, razkričali so ga. včasih celo v lastnih vrstah za politično nestrpnega. Upam. da sedanja naša uprava nima tega postopanja. Lahko razumljivo je. da marsikateri učitelj stori v šoli svojo dolžnost, za drugo se pa ne briga, da si ne greni življenja.
Mladi učitelj, ki še med ljudstvom ni vkoreninjen s kulturnim delom, jako težko začne. Ako je le Sokol, že zadostuje, da ga začnejo črniti in preganjati. Vsaka malenkost jim ie povod, da jo razfoobnajo za velikanski greh. Marsikateri duhovnik ali njegov pristaš desetkrat huje greši, ven-.lar se nihče nad tem ne spodtika.
Rojenice svoje darove različno dele. Eden ljubi godho in se peča ž njo; drugi je učenjak kakor botanik, zgodovinar itd. ter o svoji stroki piše; tretji je zopet sadjar in vinogradar. Vsaki se peča s stroko, v kateri je čim višje izobražen. In to je prav! Kako more posameznik nekaj nuditi, česar sam nima. Vsi ti vrše svojo narodno kulturno delo — akoravno se 10 hipno med kmeti ne pozna.
Clankar v »Kmet. Listu« našteva samo knjižnice in predavanja. Prvi posel je vendar lahek, ako ie le knjižnica pri rokah in ako ljudstvo ve za njo. Šoli odrasla kmetska mladina pozimi, ob praznikih in nedeljah jako rada bere. Isto je s predavanji. samo. da bo učitelj predaval ono snov. katero obvladuje, v kateri je strokovnjak in ako ga nasprotniki ne ovirajo. Tukaj bi se ga pa moralo vabiti, vzpodbujati in ščititi.
Spominjam se jeseni 1. 1919., ko so klerikalni zagrizenci zbobnali k posvetovanju župane našega okraja. V »Uradnem Listu« so čitali naše plače in da mora občina učiteljem preskrbeti stanovanje in kurivo. Koliko prahu je vzdignila ta nevihta in so šli pri tem na lim tudi »Samostojni«. Učitelji smo vedeli, da je kaj ta-cega v naših razmerah nemogoče in tudi na nobeni šoli obeh okrajev učiteljstvo ni kuriva od kraj. šol. svetov zahtevalo. Da se je tam blatil naš stan, je umevno. Mi smo r>a rekli takrat: »Klerikalci« in »Samostojni« gredo v en koš — sicer bi zadnja stranka med nami imela več pristašev. saj je po svojem programu učitelju, kateri živi med kmeti, simpatična.
Beg iz dežele opravičujem. Zakaj bi si pa človek ne smel zboljšati svojega so-cijalnega in tudi gmotnega stališča, ako se mu prilika nudi. Sicer pa pot mest-
nega učitelja tudi ni uglajena, kajti moje šolske mladine med kmeti nikdar ne zamenjam z njegovo. Tudi on je zidar, kakor sem v uvodu omenil, a po mestu hodi mnogo ljudi in v tej množici se posameznik zgubi. Izpostavljen tedaj ni izbruhom politične surovosti v toliki meri in samo zaraditega ga že odnekdaj zavidam.
Naj pride kmet iz ravnine orat hribo-t vito njivo, naj meče težko ilovnato brazdo v breg. Kako se bo trudil za ljubi kruhek! Isto mečemo mi stranski učitelji našo žlv-ijensko brazdo z velikim trudom.
Za to naj bi se naim pa nudilo dostojno stanovanje in z učili dobro opremljene šole. Pojdimo pogledat bivše nemške šole v naših krajih! Znali so opremiti te zavode i" ~.ditega se je ponemčurjenje tako bujno vršilo. Stranske šole so se razširjale ter se je štedilo z izdatki za stanovanje učitelja(ice) Ta si je dobil na vasi stanovanje. Pred vojno je bil kmet s 5—6 K na mesec zadovoljen. Po vojni mu ni zadostovalo 30--40 K. Zahteval bi za sobo v treh metrih tudi 100 K, a bal se je kazni, Dostavil učitelja na cesto, sobo pa porabil za lastno ugodnost ali pa tam nastanil dninarja.
Skrbite tedaj na stranskih šolah za dostojna" stanovanja. V krajih, kjer so že nekdaj odločevali šoli naklonjeni imožje, dobi učitelj prosto stanovanje, kakor beremo v razpisih različnih služb. To pa gotovo radi tega. da občina dobi dobrega in zadovoljnega učitelja. Vsak bo šel službovat tja. kjer dobi stanovanje in ne tja, kier ga za pošten denar sploh ne dobi.
Tudi učiteljica opravlja kulturno de- „ lo. ako n pr. i>oučuje ročna dela. ker tudi to štejem sem. Oziraje se na razmere in potrebe ljudstva, napravi mnogo koristnega. Sicer bodo pa naše tovarišice dobile obilo posla v »Kolu slovenskih sester« in tam nai ne bi nobene manjkalo. Ona lahko vedi knjižnice, lahko predava o zelenjadi in cvetlicah, o kuhi in gospodinjstvu. Za ta posel mora pa imeti oni +emperament kakor učitelj. Inštitucija učiteljice je med našim ljudstvom precej nova. kajti pred 30 leti smo imeli v celem okraju le eno učiteljico in še to na tržki šoli. Konservativen naš kmet je poznal prej le učitelja ter bo tak preteklo še nekaj časa. predno bo stopila učiteljica s podrobnim delom med ljudstvo.
Konečno vabim vse mlade tovariše med kmete Ako je delo težje, so pa uspehi in hvaležnost tem večja. Kakor je kmetsko ljudstvo v pretežni večini nepokvarjeno, tako je duša kmetskega otroka nežnejša in pristopnejša. Otroška duša Ti bo ključ do srca staršev in ko si pridobiš te. si na konju. Veseliš se in žaluješ s kmetom, obratno pa. ako Te tarejo skrbi in nadloge, pomaga Ti in Te tolaži tudi trpin — kmet. Uredi si šolski vrt s čebelnjakom in Tvoje življenje bo polno ooezije. katere v mestih in prometnih krajih ne najdeš. Upamo, da bo sprejet za kancelparagraiom tudi šolski zakon; potem nisi več na milost in nemilost izročen političnim demagogom. T. Kurbus.
Dopis iz Prekmurja.
Na občnem zboru »Učiteljskega društva za krški okraj« je učiteljstvo ponovno protestiralo proti nastavljanju nekva-Mficiranih učnih moči. V normalnih razmerah bi podpisala tudi jaz to resolucijo z obema rokama. Ali danes in tu v Prek- -murju so pa razmere popolnoma drugač-
ne. Pridite, tovariši in tovarišice iz krške, ga okraja, pogledat tukajšnjo šolo. kjer poučuje nadarjeno prekmursko mladino madzaronski učitelj, ki slovensko ne razume. Pritrdili mi bodete. da gimnazijec, ki pride semkaj službovat samo iz narodnega navdušenja, bo stokrat več storil za narodovo in državno idejo nego učitelj, ki mu je največja svetinja na svetu krona sv. Štefana. In ti madžarski učitelji so tako predrzni, da javno izpovedo. da ne bodo vzgajali naše slovenske mladine v jugoslovanskem duhu. bodo pač le mirno še ;ialje služili lepe jugoslovanske dinarje.
Ne poznate razmer v Prekmurju!
Vam v lepi Krški dolini je lahko sklepati resolucije; ali težje je tukaj službovati. Le pridite vsi semkaj na eksponirana mesta, na madžarsko državno imejo, kjer slišite vsak dan. da bodo prišli blaženi sinovi Arpada; in to vam ne govori samo preprost kmet. temveč plebanuš (župnik), predsednik krajnega šolskega sveta in ka-tehet kaplan. Slišali bodete vsak dan od teh inteligentov. kako nemoteno zabav-, ljajo čez Jugoslavijo in čez kranjsko učl-teljstvo. In v šoli bodete učili Vi v književni slovenščini, a katehet verouk v prekmurščini z madžarskim pravopisom. In če ga bodete lepo opozorili, da ima po nalogu civilnega komisarja poučevati v Književni slovenščini, vam prav mirno odvrne, da je zanj merodajen samo škof iz Sembatelija. Torej iz blaženega Magjar orszag.
Le pridite semkaj vsaj za eno leto, gospod nadzornik vas bo sprejel z obema rokama. Ne odrekam vam narodne zavednosti. ali vendar se bodete desetkrat premislili priti semkaj. Pri vas živite mirno; le tu pa tam ob volitvah se spopriinete, a drugače je pri nas. Ljudstvo nahujskano od plebanušev in odpuščenih, oziroma nastavljenih školnikov. katerim prvim naša vlada v zahvalo za njihovo razdiralno in hujskajoče delo daje lepo penzijo, mesto da jih požene v blaženo deželo svetega Istvana ne mara nas ter javno zahteva samo stare madžarske šolnike. Le čitajte Kleklnove »Prekmurske Novine«. prijeli se bodete za glavo in se vpraševali, ali je to možno?
Dobro veste, da je zaveden učitelj najboljši branik proti potujčevanju: on je sejalec narodnostne in državne ideje. Tu sem pridite vsi vi. ki vam je na srcu dobrobit države in naroda.
Nadzornik je primoran nastavljati madžaronske Prekmurce, da niso otroci brez pouka, ali pa v pomanjkanju kvalificiranih. nekvalificirane moči. samo zato, da se zaseie seme narodnostne zavednosti. Tu v Prektnurju je prva in najsvetejša naloga šole ucepiti ljudstvu in mladini prepričanje, da so Slovenci, sinovi velike Majke Slave in ne sužnji Arpadov. Tu ne >rre toliko za to. da naučimo deco bog zna koliko, temveč, da jih vzgojimo za zna-čajne in zavedne državljane Jugosiovene. Tu sem spada, zaveden in vnet Slovenec, učitelj, pa naj bo izprašan ali ne. samo da zna sejati seme narodovega ujedinjenja.
Oglasila sem se radi tega. ker vidim, da službujejo v Prekmurju nekateri nekvalificirani. a navdušeni orači in sejalci Slovenci. Toliko v njihovo obrambo. Za druge okraje seveda ne veljajo moji razlogi.
Sicer pa, tovariši, bodite pomirjeni in preberite poročilo VI. seje ožjega sosveta H JU. poverjeništvo Ljubljana z dne 17. februarja 1921, točka 3. b). M. K. F.
Naredba poverjeništva za uk in bogočastje.
z dne 13. aprila 1921., s katero se izpreminjajo nekateri členi dokončnega šolskega in učnega reda ter se v ljudsko šolo uvajata dva nova predmeta.
Ker sta se »šolska matica« in »katalog« na ljudskih šalah združila v eno tiskovino, »matični list«, in ker se bo izza šolskega letai 1921./1922. začela izdajati knjižica »izkaz o šolskem napredku« namesto dosedanjih »naznanil«, se ukinjajo v dokončnem šolskem in učnem redu z dne 29. septembra 1905., št. 49 ministr. naredbenika, ni-stopni členi: 21. do vštetega 23., 35., 40. do vštetega 43., 87. do vštetega 90. in 94.; člen 136. pa se glede razrednih katalogov s>pravlja v sklad s to naredbo.
Prav tako se ukinjajo izvršilne naredbe bivšega kranjskega in štajerskega deželnega šolskega sveta, kolikor se nanašajo na zgoraj ukinjene paragrafe dokončnega šolskega da učnega reda.
Ukinjeni členi navedenega šolskega in učnega reda se nadomeščajo s tem-le besedilom:
A. Šolsko popisovanje in evidenca otrok, ki so zavezani hoditi v šolo.
§ 1.
Za lastni šolski okoliš izvrši šolsko popisovanje šolski voditelj od hiše do hiše, in sicer naj-
kesneje 14 dni pred začetkom novega šolskega leta Zapiske, ki jih je nabral pri šolskem popisovanju, mora primerjati s krstno knjigo ali z drugimi, uradno zanesljivimi statističnimi izkazi. V dvomljivih primerih naj se obrne za posredovanje na pristojno okrajno (mestno) šolsko oblastvo.
Za šolsko popisovanje se določi iz zaklada krajnega šolskega sveta posebna nagrada, ki se ravna po povprečnem številu novincev ter znaša za vsakega otroka po dva dinarja.
§ 2.
Vsak otrok, ki je zavezan hoditi v šolo, dobi svoj »matični list«. Ti listi se shranjujejo, "aJfa-betno urejeni ipo šolskih letnikih, pri šolskem vodstvu. Ureditev »matičnih listov« po letnikih in zaporednih številkah izkazuje »kazalo matičnih listov«, ki Obseza tudi vsakoletno izdelani »pregled otrok, ki so zavezani hoditi v šolo«. Za izvršitev razrednikove dolžnosti pod B 8. te naredbe se »(matični listi« za vsak primer posebe izročajo razrednikom, ki jih rabijo,
»Matični list« se tudi vpiše in uvrsti, če otrok iz kakršnegakoli vzroka dotično leto še nI vstopil v šolo.
§ 3.
»Matični list« obseza na prvi strani podatke o otrokovem rojstvu, je li zakonski ali nezakonski, o njegovi narodnosti, njegovem veroizpove-danju, cepljenju koz, njegovem bivališču in njegovi pristojnosti; o imenu, stanu in bivališču staršev (namestnikov), zakonitega varuha, naslov zakonitega varuškega oblastva; izkaz o otrokovem preseljevanju med zakonito šolsko dobo. Druga stran služi razredovanju in sumarnemu izkazu šolskih zamud. Tretja stran obseza otrokovo karakteristiko.
§ 4.
Prvo stran »matičnega lista« izpolni šolski vaditelj takoj, ko je ugotovil vse potrebne podatke. Druga stran se spisuje, kakor je to določeno v B 8. te naredbe.
Tretja stran obseza zapiske, ki se vpisujejo za vsak primer ¡»sebe z navedbo datuma in dejanja; kottčni vpis se izvrši po zbornem posvetovanju ob otrokovem izstopu iz šale. To stran podpišejo šolski voditelj, zadnji otrokov razrednik In veručitelj: kjer ima šola šolskega zdravnika, jo podpiše tudi ta.
§ 5.
Ako prestopi otrok na dr.ugo osnovno šolo, se pošlje ta prepis »matičnega lista«, ki se na novi šoli obravnava kakor izvirnik toliko časa, dokler je otrok na dotični šoli. Ob njegovi zdpetni preselitvi se pošlje dalje le ta prepis izvirnika.
§ 6.
Vsi izvirni »matični listi« ostanejo shranjeni v arhivu šole, kjer je bil otrok popisan za takega, da je zavezan hoditi v šolo, prepisi pa v arhivu šale, na kateri je otrok zadostil šolski dolžnosti.
Vaditelj te šole obvesti o tem vodstvo one šole, ki hrani izvirni »matični list«, kamor dotični vaditelj zabeleži dejstvo, na kateri -šoli, kateri dan in katero teto je otrok zadostil šolski dolžnosti.
Prehodno določilo: Ko se na šali uvedejo »matični listi«, jih spiše vsak razrednik za svoj razred. Dosedanja »šolska matica« in dosedanji »katalogi« se shranijo v šolskem arhivu.
§ 7.
Šolski voditelj predloži vsako leto ob začetku šolskega leta okrajnemu šolskemu svetu pregleden izkaz o številu in veroizpovedanju otrok, ki so razdeljeni na posamezne razrede, oddelke ali skupine. Na mešanih ljudskih šolah se mora to število izkazati tudi glede spola šolskih otrok.
B. Razredovanje in obveščanje staršev (namestnikov) o otrokovem šolskem napredku.
§ 8. '
Razredovanje se vrši po nastopnih predpisanih redih:
a)	z a vedenje:
1.	popolnoma pravilno,
2.	pravilno,
3.	manj pravilno,
4.	nepravilno:
b)	za pridnost:
1.	prav dobra,
2.	dobra,
3.	zadostna,
4.	nezadostna;
c)	za napredek:
1.	prav dobro,
2.	dobro,
3.	zadostno,
4.	nezadostno;
č) za zunanjo obliko pismenih izdelkov :
1.	prav lična,
2.	lična,
3.	manj lična,
4.	površna.
Ta redovna lestvica je občeveljavna; posamezni redi se vpisujejo v poluletnih izkazih s
številkami, v odpustnicah in izpričevalih za prestop v srednje (meščanske) šole pa z besedami. Enako se vpisujejo redi na drugi strani »matičnega lista«.
§ 9.
Vsi učni predmeti, predpisani za dotično učno stopnjo, se razredujejo poluletno. Red za vedenje in pridnost določa učiteljstvo zborno; zu-
nanja oblika pismenih izdelkov se razreduje šele izza tretjega šolskega leta.
Rede vpisuje razrednik na drugo stran »matičnega lista«, in sicer v rubriko, ki je namenjena dotični šolski dobi učenčevi, ter jih od tod prepisuje v »izkaze o šolskem napredku«; obojni vpisi se morajo popolnoma ujemati. Če otrok, ki je zavezan hoditi v šolo, še ni vstopil v šalo, se z azna men nje kot »nerazredovan zaradi...«, dokler ni začel hoditi v šalo. Poluletno in vseletno se vpisujejo v »matični list« in v »izkaz« tudi opravičene in neopravičene šolske zamude otrokove.
Ako se poučuje na ljudski šoli neobvezen predmet, je treba prej starše vprašati, ali naj se njih otrok udeležuje tega pouka.
X § 10.
»Izkazi o šolskem napredku« se dele otrokom koncem 5. in 10. šolskega meseca; v vsi-korri primeru se takoj po vpogledu in podpisu staršev (namestnikov) vrnejo šoli. Tu se shranjujejo, dokler otrok ne dovrši osnovne šole. ko postane »izkaz« njegova last.
Če se --'izkaz« izgubi, se mora oskrbeti du-plikat, ki pa se izdaje le kolkovan s kolkom 2 dinarjev in proti vplačilu 5 dinarjev; to velja vObče za duplikat kateregakoli izpričevala osnovne šale.
Ob otrokovi preselitvi na drugo osnovno šalo pošlje šalsko vodstvo obenem s prepisom »matičnega lista« .tej šoli tudi »izkaz o šolskem napredku« (v izvirniku). Če se otrok prese.l pozneje nego mesec dni pred razredovanjem, ga razredi še razrednik šole, iz katere se je preselil.
§ 11.
»Izkaz o šolskem napredku«, ki ga običajno spisuje razrednik (razrednica), prevzemši novince, obseza:
a)	na notranji strani ovitka izpisek iz šolskega zakona;
b)	na prvi strani prepis osebnih otrokovih podatkov po »matičnem listu«;
c)	druga in tretja stran sta namenjeni izpremem-bain otrokovega bivališča;
č) na ostalih 8 straneh pa se izkazuje šolski napredek po posameznih šolskih letih in število zamud.
Ob koncu šolskega leta se mora v »izkazu« označiti izjava, je li otrok sposoben za prestop v višji razred, oziroma v višji oddelek ali višjo skupino, ali ne.
§ 12.
Vpisovanje redov se začne v šolskem letu, ko je začel otrok hoditi v šolo; zaznamenjujejo pa se vsi listi po letih, v katerih mora hoditi v šolo (n. pr. 1. leto: »Nerazredovan zaradi preslabega telesnega [duševnega] razvitka«),
§ 13.
Zamude se seštevajo in 'Vpisujejo poluletno; ob koncu vsakega šolskega leta pa se prenese v »izkaz« tudi skupno število zamud, ločeno v opravičene in neopravičene.
§ 14.
Ce je otrok morda oproščen šolskega pouka sploh ali Obveznega učnega predmeta v zmislu § 27. dokončnega šolskega učnega reda, se to označuje v »matičnem listu« in v »izkazu o šolskem napredku«.
§ 15.
Šolski voditelj je odgovoren za to, da so vsi »izkazi« vselej v skladu z »matičnim listom«.
§ 16. -Odpustnica, odhodnica in šolsko izpričevalo, izdano za prestop v srednje (meščanskel šole, ostanejo še nadalje neizpremenjene v veljavi. V obeh prvih primerih se otroku, ki je izstopil, izroči tudi »rzkaz o šolskem napredku«, a v tretjem primeru ima pravico do njega šele po dovršeni osnovnošolski obveznosti. V tem primeru se morajo posamezne strani »izkaza« izpopolniti v zmislu § 11. te naredbe.
§ 17.
Med obvezne učne predmete ljudske šole se uvajata dva nova predmeta, ki naj se sprejmeta v obrazec o »matičnem listu« in »izkazu o šolskem naoredku«, namreč srbahrvaščina in deška ročna dela.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Vabilo na I. redni občni zbor »Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, registro-vane zadruge z omejeno zavezo«, ki bo dne 29. maja 1921 ob 9. uri dopoldne v poslopju okoliške šole v Celju.
Dnevni red:
1.	Poročilo prvega načelstva o zadružnem poslovanju.
2.	Poročilo načelstva o računskem zaključku za leto 1920.
3.	Predlog načelstva o uporabi čist. dobička.
4.	Predlog načelstva o potrditvi nakupa oz. pridobitve zadružnega poslopja.
5.	Predlog o podelitvi odveze načelstva glede poslovanja.
6.	Volitev petih članov načelstva in petih članov nadzorstva na dobo dveh let.
7.	Predlog o določitvi zneska, do katerega sme zadruga najeti posojilo.
8.	Slučajnosti.
A.ko bi prvi sklicani občni zbor ne bil sklep čen, se vrši eno uro pozneje na istem prosto-' in z istim dnevnim redom drugi občni zbor u je po § 24. zadružnih pravil sklepčen ob vsaken številu zastopanih zadružnikov.
Na Dolu, dne 10. maja 1921.
Načelstvo.
Društvene vesti.
+ Učitelisko društvo za Kozjanski okraj
zboruje dne 19. maja na Prevorju. Začetek „b 10. uri. Vspored:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	»Še nekaj migljajev v prilog priučen^ srbohrvaščine.« (Tov. Šetinc.)
4.	»Podrobni koncentrični učni načrt za višje stopnjo trirazrednic.« (Tov. Volavšek.)
5.	Slučajnosti.
Radi obeda se je priglasiti naravnost pri K Martinu Vrečku v 2egru pri Prevorju, pošta Pilštanj.
Na obilno udeležbo vabi	odbor.
+ Kamniško učiteljsko društvo zboruje v če. ti tek dne 19. maja 1921 ob 10. uri dopoldne v šolskem posflopju v Kamniku.
Dnevni red:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Blagajnikov o poročilo.
3.	Referat tovariša Ivana Stenovca: Naredba ministrstva prosvete kraljevine SHS, ON Br 374 10. I. 1920 Beograd in mi.
4.	Slučajnosti.
Poživljamo članstvo, da se zborovanja polno, številno udeleži!
+ Odbor »Društva učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice« ima sejo binkoštni torek 17. V. 1921 popoludne ob 3. uri v sobi »Hranilnice« v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Razgovor bo o društvenih zadevah sploh. —
Ker ie ta dan dapoludne seja širšega odbora UJU, in se te seje organizirano članstvo lehko udeleži, (glej Učit. Tovariša št. 18.), tedaj vabim k naši odborovi setji odbornike, pa tudi druge člane našega društva, ki bodo ta dan v Ljubljani. J. Zirovnik, t. č. predsednik.
+ Gornjegrajsko učiteljsko društvo napravi svoj majniški zlet v Šmartno ab Dreti dne 18. t. .m. Glavna točka je haspitacija pri pouku risanja po naravi. Pričetek točno ob 10. uri. Udeleženci imajo ta dan pouka prost. Predsednik.
+ Belokranjsko učiteljsko društvo je zborovalo v Semiču 16. aprila t. 1. K poročilu o tem zborovanju, ki je bilo priobčeno v št. 18. »Učit. Tovariša«, smo prejeli še sledeče pojasnilo: 4. Brezobrestno posojilo »Učit. konviktu«.
Predsednik K. Barle je v vznešenih besedah opisal potrebo tega .zavoda in apeliral na vse navzoče, da podpiše vsak po svojih močeh brezobrestno posojilo. Vsi navzoči so se strinjali s torn predlogam.
V	priznanje velikih zalug, ki si jih je stekel na šolskem polju naš ljubljenec Gangl in kot čestitko k njegovemu odlikovanju predlaga poročevalec sledeče:
1.	Bal. uč. društvo daruj »Učit. kanviktu« 2 kamna po 200 K, ki naj nosita ime »Gangl na kamna«.
2.	Vse v »Bel. uč. društvu« včlanjene tovarišice in tovariši pa darujte po 20 K za nakup ti kamnov po 200 K, ki naj nosijo isto ime.
Oba predloga sta bila navdušeno sprejeta Želeti bi bilo, da store slično tudi druga učiteljska društva, ker se posameznika le malo obremeni, naši započeti stavbi pa polagamo s tem kamen na kamen in uresničimo pregovor: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača!
Posnemajte!
V	Metliki, dne 3. maja 1921.
Menard Vilko, t. č. blagajnik bel. uč. dr.
+ Učiteljsko društvo za laški okralj zboruje v nedeljo dne 22. maja t.l. ob 9. uri v šoli na Laškem s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. O šolstvu v Turkestanu in še kaj. Poročevalca tov. E. Adamič. 3. Slučajnosti.
Tovariš pevovodja prosi vse pevce in pevke, naj se zbero oh 8. uri k pevski vaji.
Kot dobrodošli gostje se udeležijo zborovanj' člani Celjskega učit. društva, ki priredi tega dne svij majniški izlet na Laško.
Zaradi obeda je potrebno, da se zglasi vsakdo vsaj do 20. t. m. pri tov. I vanu Četina, nad učitelju v Laškem, ki bo ukrenil v tem ozira vse-
Ker prihaja vlak od severa precej zgodaj, treba, da pahite tudi vsi udeležniiki z juga s prvim vlakom zjutraj na Laško.
Tovarišice, tovariši, pridite vsi, da se spi>-zniamo s člani bratskega društva, sklenemo tova-riško vzajemnost in si podamo roke v prijateljski pazdrav! Zborovanje naj velja tudi za naše društvo ko.t majniški izlet, posvečeno bolj razvedrilu nego resnemu delu. Da pridete vsi, to pričakuje zanesljivo	vodstvo.
+ Občni zbor okrajnega učiteljskega društva za litijski okraj se je vršil ob jaiko povoljni udeležbi dne 30. aprila 1921 v Litiji. To zborovanje so počastili s svojo navzočnostjo tudi ti le gospodje : poverjenik za uk in bogočastje dvorni svetnik g. dr. Skabeme, vladni svetnik in predseduj okrajnega šolskega sveta g. Podboj, sodni Pre " stajnik deželnosodni svetnik g. Zigon, ravnate-Jaikob Dimnik in učitelj-skladatelj, tovariš En» Adamič. Med udeležniki smo opazili tudi več h
var-išev In tavarišic, ki so v najbolj kritičnem ^s,, neumorno delovali v našem Korotainu in so
p0 prebitem ledu prišli na ¡začasen oddiih v naš <*ra»-
Dopoldne ot> 10. uri se je vršilo zborovanje učiteljic. H kratu je bila tudi seja stalnega odbora. Ob 13. uri pa je otvoril olbčni zbor okrajni
nadzornik tov. Iv. Bezeliak iter nam predstavil s primernim ¡pozdravnim 'govorom vladne zastopnike, nakar je g. poverjenik, živalhno alkla-aniran, pričel s svojim stvarno izbranim in utemeljenim govorom o ljudskem in Obrtnem šolstvu ter njoga delovanju predvsem v šali, m po danili ^olščinah in sposobnostih tudi iizven nje, v pro-speji nadaljnega izobraževanja. Nato sta nastopila še dva reierenta in sicer gdč. tov. Jerica Zamljamova, ki je s poljudnimi izvajanji temeljito obdelala gospodinjsko stroko, ter nudila našim jttorda še ne toliko izurjenim tovarišicaim mnogo .praktičnih nasvetov in navodil. Tej je sledil tovariš Tone Lazar, ki nas je navduševal «a naše pediarmiljene brate, ter nas rotil, da naj ne miruje naše srce in celo mrtvo truiplo ne, dokler Gospa Sveta, Trst, Gorica, Soča, Zaider im Reka ne bodo zopet naša! — Nato se je vršila volitev novega odbora, ki je naslednji: predsednik, nadučitelj Janko Levsttk, podpredsednik, nadučitelj Bernard Andoljšek, tajnik, tov. Matija Pelko, namestnik tovariš Ješko Macarol, blagajničarka .tovarišica Ivanka Dolinarjeva, namestnik tovariš nadučitelj Vinko Okorn; ostalim namestnikom so izvoljeni: iov. nadučitelj Josip Zajec, Fran Kozjak in Fran Samec. Preglednikom računov se določita tov. Marica -A ž man o v a in Fran Riglar. — Ob tej priliki smo Mi namenjeni ogledati si predilnico in cinkarno v Litiji, toda vsled preobilice gradiva, smo žal, to namero morali za enkrat opustiti. Po zborovali ju nam je bilo le malo časa odmerjenega za zabavo in iprost razgovor. Upam, da sc to dopolni v svrho bližjega spoznavanja pri ¡prihodnjem zborovanju, ki se vrši v Ljubljani, dne 4. junija 1921. Dnevni red z določenim vzpo-redom bo pravočasno objavljen.
Končno naj bo naknadno omenjeno, da ie naše društvo slavilo svojo 301etmioo v Ljubljani dne 16. oktobra 1920. Tozadevno poročilo je bilo vsled nelijube ¡pomote takrat izostalo,- Dne 2.1. okt. 1890 so bila potrjena nafta društvena pravila. Nato se je dne 19. novembra 1890 vršil iprvi redni občni zbor, pri katerem je bil izvoljen za predsednika poikojni tov. Jernej Ravnikar. Za tem so društvio vodili še danes delujoči tovariši, in sicer najda/ljc izmed vseh tov. nadučitelj Josiip Zajec. V najtežji dobi zadnjih 9 let nas je pa vzorno zastopal naš sedanji okr. šol. nadzornik tov. I. Bezeljak. Potom pričujočih vrstic se od njega društvo hvaležno poslavlja in se mu od encim najlelpše zahvaljuje za njegovo vztrajno in požrtvovalno delo!	Tajnik..
Vestnik meščanskih šol.
-f Mariborski odsek društva meščaivskošol-stoih učiteljev je zboroval dne 7. maja t. 1. ob 14. uri v dekliški meščanski šoli v Ptuju. 'Navzočih je bilo 30 tovarišev oziroma tovarišic.
Važne točke dnevnega reda so bile: disciplinarni red za mešč. šole, vzprejemni izpit, oziroma preizkusna doba na mešč. ¡šolah fn z oziram na tovariša Hnmeka referat pri ¡mariborski okrajni učiteljski konferenci: »Kaj zahteva meščanska šola od ljudsfke šole glede učencev, ki prestopajo v meščansko šolo,« razgovor o tej zadevi. — Tov. Poljauec in gdč. tov. Levstik je bila; ¡poverjena nalaga prikrojiti razne prej veljavne disciplinarne rede mešč. šol sedanjim razmeram. Ta osnutek bo nato proučil društveni odbor ter ga izročil viš. šol. svetu v odobrenje. Glede učencev za vzprejem v mešč. šolo so bili vsi člani edini v tem, da se uvede na irtiešč. šale preizkusna doba, ki trajaij do Božiča. Vzprejemni ¡izpit je prepovršno in preiluzorieno sredstvo za določitev učenčeve sposobnosti. Do Božiča pa ima vsak učitelj prilike dovolj spoznati učenca. Takrat naj bo prilika dana učit. lok. konferenci, da izključi vse one učence, ki ne kažejo dovoljne sposobnosti in marljivosti. Nikakor pa ne sme biti vezana izključitev učenca na določeno število negativnih redov, kot je to običaj na srednjih šalah, temveč "čit. zbor imej tukaj ¡neomejeno kompetentnost. za naš sklad se ie nabralo 130 K.
Iz Jugoslavije.
— Načrt novega šolskega zakona.
Včerajšnjemu »Jutru« poročajo iz Beo-?i'ada: Ministrstvo prosvete je sklicalo ^misijo, da sestavi načrt novega solnega zakona za vso državo. Komisija je 2?čela v pondeljek z delom. Člani komike so: dr. Rajičič, Milj. Stankovič, Jovič, ^'jan Popovič. vsi iz Beograda; Dapče-iz Cetinja, Vukčevič iz Podgorice, Si-Jionpvič iz Skopija. E. Gangl iz LjuMja-Tunkel iz Zagreba. Mandič iz Sarama. Punjera iz Splita, Petrovič iz No-.cSa Sada. Predsednik komisije je Lju-/>tr,ir Protič iz Beograda, referent pa M. ^ankovič. — Osnovno načelo načrta no-šolskega zakona je dotični člen ^Uve in sentžermenske pogodbe, ki na-I Sit na narodne manjšine. Sprejeta je v()e d tna šolska obveznost za vso dr2a-(j()j Posebno poglavje zakona obsegajo
Hov'

°cbe glede meščanskih šol. ki se usta-PO vsej državi. Za ustanovitev no-sol zadošča število 30 otrok. Vse šol-0 ie državno: povsod, tudi v manjšin-
skih šolah se mora vršiti pouk v državnem jeziku Vse dosedanje zasebne ljudske in meščanske šole naj prevzame država. Šolsko upravo prve instance predstavlja šolski odbor, ki pa nima ničesar opraviti z osebnimi zadevami učiteljstva. Po tem načrtu so torej šolski sveti ukinjeni. Delo komisije sloni v glavnem na načrtu, ki ga je izdelalo v Udruženju jugoslovanskih učiteljev organizirano slovensko učiteljstvo.
—	Imenovanja. Na seji višjega šolskega sveta dne 6. in 7. t. im. so bili stalnim imenovani: Za nadučitelja na deški ljudski šoli v Kranju Vilibald Rus; za nad-učiteljico na dekliški ljudski šoli v Kranju Janja Miklavčičeva; za učitelja na deški ljudski šoli v Kranju Vladimir Rojina; za učiteljico na dekliški ljudski šoli v Kranju Železnik-Jeranova; za nadučitelja na ljudski šoli v Mozlju Lokar; za nadučitelja na ljudski šoli v Zgornji Šiški Korbar; pri Sv. Petru pri Ljubljani Pfeifer Ana, v Gotenici Poznikova I., v Moravčah Tom-čeva, v Ribnici Sedej Ana, Oberman Jo-sipina in Sedej Josipina, za nadučitelja na slovenski ljudski šoli v Kočevju Be-treani Božidar, za učitelje na slovenski ljudski šoli v Kočevju Jaklič Josko, Šu-šteršič Frnest. Strel Jadviga. Betreani-Virkova. — Na bivšem Štajerskem: Si-košek Terezija, Tavčar Marija in Novak Vincencija za učiteljice v Brežicah; Rudolf Znidaršič za nadučitelja in Fabijan Antonija za učiteljico na ljudski šoli v Dobrni; Maurič Peter za nadučitelja v Novi Štifti; okrajni šolski nadzornik Henrik Šel za nadučitelja na deški ljudski šoli v Konjicah; Pust Kristina za učiteljico na dekliški ljudski šoli v Trbovljah-Vodah; Schtnidlechner Ana za učiteljico pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Hrovatič Andrej za nadučitelja na Cvenu; Mešiček Ana in Rakuša Olga za učiteljici v Laj-tersbergu-Krčevini, Modic Marija se pri-deli ljudski šoli v Sevnici; Mohar Len-dovšek Miliea za učiteljico pri Sv. Marjeti na Dravskem polju; Lorber Alojzija za učiteljico pri Sv. Petru blizu Maribora. Grilc Franja in Auguštinčič Pavla za učiteljici na dekliški ljudski šoli v Po-brežju pri Mariboru; Angela Šalda za učiteljico pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah: Mlakar Nežica za učiteljico pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Cokl Ignacij za nadučitelja in Cokl Franjica za učiteljico pri Sv. Marjeti niže Ptuja: Ro-ber Ana za učiteljico v Crešnjevcu; Ur-bančič - Lebar Alojzrja in Puc Franja za učiteljici na dekliški ljudski šoli v Slovenski Bistrici; Skala Anton za učitelja-vcditelja v Topolšici pri Šoštanju; Sor-čan Ana in Julija Čandar-Pintar za učiteljici na dekliški šoli v Hrastniku; Petri-ček Elizabeta za učiteljico v Žalcu; Hauptrrran Ulrik za nadučitelja v Ribnici na Pohorju. — Za stalne učiteljice ženskih ročnih del so imenovane: Ivanka Ašič v Hočah (Razvanju in Reki); God-nič Marija v Žrečah (Skomarju); Unger Ema pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju (Ptujski gori); Zrimšek-Jurič Matilda v Narapljah (Majšpergu); Šviligoj Roza v Lembiergii (Sladki gori pri Koprivnici); za meščansko šolo v Ljutomeru gdčna. Karbova.
—	Razširjenje ljudskih šol. Višji šolski svet jc dovo'il razširitev sledečih ljudskih šol- trirazrednico v Št. Rupertu v petrazrednico, trirazrednico v Begunjah nad Cerknico v štirirazrednico. trirazrednico v Horjulu v štirirazrednico, eno-razrednico pri Sv. Trojici nad Cerknico v Jvorazrednico. dvorazrednico v Šmart-nem pod Šmarno goro v štirirazrednico. ivorazrednico na Brdu pri Kamniku v štirirazrednico. šestrazrednico v Zagorju ob Savi v sedemrazrednico. šestrazrednico v Toplicah pri Zagorju v sedemrazrednico. petrazrednico v Kostanjevici v šestrazrednico. trirazrednico v Zalogu v štirirazrednico. petrazrednico deške šole v Kamniku v šestrazrednico. štirirazrednico v Cerknici v šestrazrednico, petrazrednico pri Veliki Nedelji v šestrazrednico. petrazrednico z vzporednicama v Slovenjgradcu v šestrazrednico z eno vzporednico. — Šolski okoliš deške in dekliške ljudske šole v Ljutomeru se primemo preuredi. — Deška .in dekliška štirirazrednica v Brežicah se ¡preuredi v mešano osemrazrednico. — Dalje se razširijo šole v logaškem okraju: v Dolnjem Logatcu v šest-, v Gornjem Logatcu v pet-, v Planini v pet- na Uncu v tri-, na Rakeku v štiri-, v Stoderšici v tri- in v Rovtah v trirazrednico. V Žiberšah se izpremeni ekskurendna šola v enoraz-rednico.
—	Sistemiziranje stalnih učnih mest
za učiteljice ženskih ročnih del se je izvršilo za ljudsko šolo v Mostah pri Ljubljani. za ljudsko šolo v Studencih pri Mariboru (Karolina Roškar), za dekliško
ljudsko in meščansko šolo s sedežem na ljudski šoli v Ribnici, kjer se začasno imenuje Frančiška Fric iz Ribnice, za ljudsko šolo v Ižakovcih (imenovana je Gaberčeva). za ljudsko šolo v Poljčanait in Studencih, v Št. Vidu pri Brdu in se hkrati izpremeni učni okoliš za učiteljico ženskih ročnih del na Homcu —dodeli se Potratova. Sistemizirati se dalje dve stalni katehetski mesti v Mariboru, in se napravi potreben sklep, da sprejme država plačevanje službenih prejemkov učiteljskega osobja na licejski petrazredni ljudski šoli v Ljubljani.
—	V stalno upokojitev je sklenil višji šolski svet predložiti ministrstvu prosvete sledeče učne moči: Antona Ka-d'unca. učilelja-voditelja v Tribučah; Andreja Vrečkota. nadučitelja v Št. Lišpu pri Zenektt; Martina Laha. nadučitelja v Laporju. Vsem trem se za dolgotrajno m uspešno službovanje obenem izreče priznanje in pohvala višjega šolskega sveta. IJpokoje se nadalje: Vilibald Brodar-Pevčeva. učiteljica na Selih. Berta Kuri-jari, učiteljica v Rožeku. Začasno za eno ieto se predlagata v upokojitev Albertina Vajdič, učiteljica v Hrušici in Marija Ja-?odič-Selič, učiteljica v Slovenskem Lovrencu pod Proživom. — Reaktivira se -ipokojena učiteljica Emilija Ažmanova, sedaj začasno v Mokronogu.
—	Pri usposobljenostnem izpitu v aprilskem terminu 1921 na državnem učiteljišču v Ljubljani so bili usposobljeni bledeči: A) Za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom: Kovač Mirko, su-plent na meščanski šoli v Celju za II. skupino Poljšak Alojzij, suplent na mešč. šoli v Celju za III. skupino, Kern Marija, suplentinja na mešč. šoli v 'Celju za II. skupino. Lorber Olga. suplentinja na meščanski šoli v Celju za III. skupino, Kune 'van. suplent na mešč. šoli v Ljubljani za II. skupino. Lenarčič Janko, suplent na mešč. šoli v Ljubljani za II. skupino z od-iiko. Medic Pavel, suplent na mešč. šoli v Ljubljani za III. skupino z odliko, Novak Marija, suplentinja na mešč. šoli v Ljubljani za III. skupino, Potočnik Helena suplentinja na mešč. šoli v Ljubljani za
I.	skupino, štamcar Antonija, suplentinja na mešč. šoli v Ljubljani za III. skupino, Vidic Marija, suplentinja na mešč. šoli v Ljubljani za I. sikupino. Verbič Ivan, suplent na mešč. šoli v Ljutomeru za II. skupino. Kamnar Marija (s. Ludovika), suplentinja na mešč. šoli v kkofji Loki za
II.	skupino. Pire Ana (s. Ksaverija). su-saplentinja na mešč. šoli v Škofji Loki za
III.	skupino z odliko. Krakar Angela, stalna učiteljica v Šiški za II. skupino. — B. Za obče ljudske šole: a) s slovenskim učnim jezikom: Horvat Rudolf. prov. učitelj v Škofji Loki. Kresal Alojzij, prov. učitelj v Moravčah. Koben-ter Anton. prov. učitelj v Št. Andražu v I eskovcu. Križaj Ivan, prov. učitelj v Sv. Lovrencu v Slov. Goricah, Pirnat Viktor, prov. učitelj v Novem mestu. Rozman Ljudevit, suplent pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Skubic Jakob, prov. učiteij v Crmošnjicah. Šuštaršič Josip, prov. učitelj v Crmošnjicah. Stovišek Svatopluk. pro-vizorični učitelj v Cerkljah. Wittine Ivan, nadučitelj pri Stari cerkvi na Kočevskem. Ahčin Natalija, prov. učiteljica v Begunjah nad Cerknico. Benedičič Slava, prov. učiteljica v Šmarjeti. Dular Marija, prov. učiteljica v Dobrniču, Falle Julija, učiteljica na Jesenicah, Diih Brna, učiteljica na lolstem vrhu Flaiss Andrejana. prov. učiteljica v Pirničah. Gruden Štefanija, učiteljica na pomožni šoli v Ljubljani, Kramaršič Erna. prov. učiteljica na Jesenicah. Lobe-Bernik Avgusta, učiteljica na Robu. Magerl-Zink Marija, učiteljica na Jesenicah, Malenšek Marija, prov. učiter ljica na Raki. Markizeti Marija, prov. učiteljica pri Sv. Križu nad Jesenicami. Me-nard IVna, prov. učiteljica v Begunjah nad Cerknico, Morič Roza, prov. učiteljica na Jesenicah. Petrič Vera. prov. učiteljica v Ljubljani, Podboj Berta, prov. učiteljica v Ribnici. Rak-Plevelj. prov. učiteljica v Mengšu. Rossmann Alma, prov. učiteljica v Crmošnjicah. Rupnik Ivana, prov. učiteljica v Ljubljani z odliko. Schitnik Marija, prov. učiteljica na Jesenicah, Selan Marija, prov. učiteljica v Begunjah nad Cerknico. Traun Albina, prov. učiteljica v Zagorju ob Savi, Vyzourek Zofija, prov. učiteljica v Dobrepoljah. Zdolšek Marija, prov. učiteljica v Šmartnem pri Celju, Zumer Josipina. bivša prov. učiteljica, stanujoča v Ljubljani; b)s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Gole Josip, prov. učitelj v Šmartnem pod Šmarno goro, Bahovec Antonija. prov. učiteljica v Ljubljani. Kren Elizabeta, prov. učiteljica v Kovorju. Kuglič Marija, prov. učiteljica v Kapelah. Perko Pavlina prov. učiteljica v Ljubljani. Rn-steiger Rudolfina. prov. učiteljica v Ljub-
ljani. SekuJa Martina, prov. učiteljica v Mostah pri Ljubljani, Simončič Rudolfina. prov. učiteljica v Zagorju ob Savi, Turk Terezija, prov. učiteljica v Nemški Loki, Kune Terezija (s. Arhangela). prov. učiteljica v zavodu za slepe v Ljubljani, Po-čivavšek Marija (s. Hildegarda). prov. učiteljica v Škofji Loki; c) med ustnim izpitom odstopilo 7; d; k izpitu nista prišla 2.
—	Priznanje in pohvalo je izrekel višji šolski svet za marljivo in uspešno delovanje v domači obrti Bale Krajine nadučiteljema Francetu Lovšinu na Vinici ter Božo Račiču v Adlešičih in učiteljici Poldki Baudekovi.
—	Razpis učiteljskih služb v Mariboru se je izvršil na nepostaven način. Na seji višjega šolskega sveta je zahteval prof. Voglar. da se rok za vložitev prošenj za učiteljska mesta v Mariboru podaljša za 14 dni radi tega, ker je nadzornik Fink razglasil ta razpis samo v Uradnem listu, ne pa vsaj tudi v enem strokovnem listu, kakor to zakon zahteva. Ta predlog se je sprejel in ima učiteljstvo priliko, da vloži tekom prihodnjih 14 dni še svoje prošnje za defi-nitivna mesta v Murbioru.
—	V disciplinarni senat za ljudsko In meščanskošolsko učiteljstvo na bivšem Štajerskem in za ono v Prekmurju je določil višji šolski svet za člana tov. A. Gnusa, ravnatelja na Dolu pri Hrastniku, za njegovega namestnika pa ravnatelja Luko Jelenca iz Ljubljane. Imenujeta se oba tudi kot zastopnika učiteljstva pri višjem šolskem svetu v kvalifikacijsko komisijo za ljudsko- in meščanskošolsko učiteljstvo.
—	Strokovni tečaj za izobrazbo učiteljev obrtnotrgovskih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah se bo vršil na tehniški srednji šoli v Ljubljani od dne 8. julija do vštetega dne 6. avgusta t. 1. Vsi oni, kt žele biti sprejeti, naj pošljejo prošnje. opremljene z izpričevali in dekreti. po šolskem vodstvu do dne 31. maja 1921. ravnateljstvu tehniške srednje š. v Ljubljani. Vsak udeleženec, ki ima redno bivališče zunaj Ljubljane, dobi od poverje-ništva za tfk in bogočastje denarno podporo. katere višina se določi, ko bo proračun za prihodnje upravno leto odobren. Učne pripomočke, potrebne v tečaju, preskrbi brezplačno ravnateljstvo teh. srednje šole. ki daje tudi vsa zaželjena podrobna pojasnila.
—	Sprejemni izpit za srednje šole. Iz profesorskih krogov smo prejeli: Srednješolsko učiteljstvo je odločeno, da se napravi konec vojneimu in povojnemu polovičarstvu. Zato bodo letos sprejemni izpiti strogi. Zahteve so znane: računanje s celimi števili v zvezi z uporabnimi nalogami. iz slovenščine spretnost v čitanju in oisanju. početni nauki iz oblikoslovja, poznavanje pravopisnih pravil, analiza prosto razširjenega stavka. Zlasti v analizi morajo biti učenci trdni, brez nje ni mogoč pouk v latinščini in francoščini. Ne zadostuje pa samo mehanično znanje, naučeno v zadnjih tednih pred izpitom, temveč učenec mora tudi po svojem značaju (vestnost in zanimanje za učne predmete) nuditi garancije za dober uspeh v srednji šoli. Kajti srednja šola sme o božiču izključiti učence, ki so sicer po srečnem slučaju prestali sprejemni izjpit, a so se izkazali nesposobne za študije. Zato naj učiteljstvo dobro premisli, predno pripo-
i roči učenca za srednjo šolo. Da bo sodba zanesljivejša, naj se informira o uspehih tistih učencev, ki so lani vstopili v srednjo šolo. da vidi. ali je bila prognoza o sposobnosti za srednjo šolo pravilna ali ne. Naj tudi svetuje staršem, da ne silijo premladih otrok v srednje šole. Končno naj pošlje v srednje šole samo takšne učence, ki nameravajo študirati do konca. ne pa napraviti le nekaj razredov in notem iti v strokovno šolo. Kdor se namerava posvetiti praktičnemu poklicu, kmetijstvu, obrti ali trgovini, za tega je meščanska šola mnogo primernejša kakor gimnazija ali realka.
—	Obrtno nadaljevalne šole. (Dopis.) Ze lansko leto je nek tovariš v našem listu omenil, naj se zopet poživi društvo učiteljstva na obrt. nad. šolah, a žal Je vse zopet zaspalo. To je bilo tudi vzrok, da amo v začetku šolskega leta 1920/2i, kakor slepci tavali in nismo nič skupnega napravili proti vladni odredbi glede nagrad. Tako ie potem učiteljstvo v Ljubljani zahtevalo za tedensko uro 80 K mesečno, kar so. kakor se mi zdi. tudi dosegli. Na Jesenicah niso hoteli poučevati za nagrado določeno od vlade, in tako je ind. dr. za tovarniške vajence sama otvorila obrano nad. šolo ter je učiteljstvo na tej šoli naravnost sijajno plačano. Na Dolenjskem nekje se je učit. izjavilo solidarno s tovariši iz Ljubljane in
tam ni bilo šole. Precejšnje število nas pa o tem gibanju ni nič vedelo in tako poučujemo že celo leto po 32 ozir. 40 K mesečno za ted. uro. Ako pomislimo, da se je pred vojno plačalo 8 ozir. 10 K mesečno za ted. uro, vidimo da smo pri obrtnih nadaljevalnih šolah zelo napredovali. Niti toliko ne zaslužimo na uro kakor kvalificiran delavec. — Z ozirom na navedeno mislim, da bi bilo dobro, ako nastopimo skupno. V svrho tega bi bilo potrebno, da se osnuje učit. društvo obrt. nad. šol v Sloveniji, ki naj zastopa koristi vseh, ali pa naj se pri posameznih okr. učit. društvih ustanove odseki za obrt. nad. šole, ki naj o počitnicah v Ljubljano ali kam drugam pošljejo svoje delegate, da nekaj skupnega določijo v tem oziru. To je moje mnenje. Prosim tovariše, da tudi oni izjavijo svoje!	—b—
—	Tovariši in tovarišice Celjskega učiteljskega društva, ki so se priglasili k pevskemu društvu, se tem potom obveščajo. da je pevska vaja v četrtek, dne-19. maja od 14. ure naprej v 6. razredu dekliške mestne šole v Celju (II. nadstr., levo). Točna in polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna. Note se to pot ne bodo prej razpošiljale.	Pregelj.
—- Šolski oder v Krškem. Meščanska šola v Krškem je uprizorila 7. in 8. maja 1921 23. in 24. predstavo: „Krojaček »junaček«. Pravljica v 4 dejanjih s petjem. Obe predstavi sta bili nabito-oolni občinstva iz mesta in okolice, ki je z zanimanjem in laskavo hvalo sledilo pravilnim nastopom in naravnim gestam mladih igralcev. Učiteljstvo pa naj dela na tem polju vestno dalje, kajti ta por vodi našo bodočo generacijo do razumevanja za poznejše izobraževalno delo med ljudsvom.
— Poučni vajeniški izlet. Dne 24. aprila t. 1. so priredili vajenci obrtno-nadalje-valne šole v Toplicah - Zagorju o. S., pod vodstvom obrtnošolskega učiteljstva poučni izlet v Ljubljano. Ob tej priliki so si ogledali: Učiteljsko tiskarno, državno »Tehnično srednjo šolo« in deželni mu-zei. Povsod smo našli prijazno naklonjenost poklicanih činiteljev. za kar se jim iciii iniiuni ponovno najlepše zahvaljujemo! Po ogledu vseh navedenih, izredno poučnih inštitucij, smo se primerno okrepčali v restavraciji pri »Novem svetu.« Z večernim vlakom smo se zadovoljnih in nvaležnih src vrnili y svoj domicil, — Ob tej priliki naj tudi pribijetflO. ¿a je topliška šola darovala tiasi Jugoslovanski Matici za pirhe znesek okroglih 1200 K. H kratu bodi vsem tovarišem sporočeno, da je nadučitelju imenovane šole dne 2. aprila t: 1. po težki bolezni preminula blaga ga. soproga, Malka Kozjakova. Pokojnici ralhla žemljica, tovarišu naše iskreno so-5. al je!	P.
—	Klara Balohova začasna voditeljica „Dečjega doma" v Kočevju, vabi vse vrtnarice, ki so ji poslale svoje naslove in one. ki jih niso poslale, na sestanek v Ciaberje pri Celju dne 17. t. m. ob jO. uri dopoldne v otroškem vrtou. Za--deva je važna> in nujna, zato se udeležite vse brez izjeme gornjega sestanka! Zveza ugodna od! vseh strani. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 5.55 zjutraj, enako iz Štajerske.
—	O »Kolu uigoslov. sester« predava na binkoštni torek ob 8. uri zvečer v >• Mestnem domu« v Ljubljani vseučil. prof. g. dr. Fr. Ilešič. Vabljeni so tudi gospodje, ki se zanimajo za naše stremljenje. — Odbor »Kola jugoslov. sester«.
—	¿Slovenska Šolska Matica«. Prvi snopič B. Občnega Vzgojeslovja Bežko-vega je pošel; v zalogi je pa še 2. snopič B. Osnovni nauki iz dušeslovja A so izšli v novem izdanju.
—	V prid Učit. konviktu je izšla pregledana in sedanjim razmeram prilago-dena nova izdaja III. stopnja Zirovniko-vih narodnih pesem. Cena 5 kron.
—	Članarina in darila za učiteljski konvikt. Učiteljski zbor v Kostrivnici pri Rogaški Slatini 40 K. — K. Stravs 40 K. — Hvala Just 50 K. —• J. Kozamernikova 40 K. - - K. Punčuhova 40 K. — A. Mo-dičeva 40 K. — M. Dolenčeva 40 K, vsi iz Dolenjega Logatca.
Neodrešena domovina.
—r Dobrote v zasedenem ozemlju.
V Italiji se bližajo državnozborske volitve in fašisti poizkušajo svojo moč nad ubogim našim narodom v zasedenem ozemlju. Poslužujejo se ti lopovi vseh mogočih nasilnosti, s katerimi hočejo ustrahovati naše ljudstvo. Ker se pa naš narod ne da omajati v svoji veri. vrgli so se zadnje čase laški banditi na slovensko inteligenco, zlasti na učiteljstvo in duhovščino. Nikjer ni oblasti, ki bi hotela
braniti ta dva stanova pred divjaškimi napadi posurovelih ljudi. Za danes pri-občujemo le nekaj slučajev, ki slikajo razmere, v katerih živi v zasedenem ozemlju jugoslovanski učitelj: Pred desetimi dnevi so dali fašisti učitelju v Sv. Petru v Šumi ultimat, da mora v osmih urah zapustiti Sv. Peter. Vsled groženj je učitelj to tudi storil. Posledica tega je. da so otroci brez učitelja, ki je moral radi nasilstva kršiti obstoječe predlpise in zapustiti svoje mesto. — Dne 30. marca so fašisti učitelju v Tinjanu vrgli vse pohištvo iz stanovanja na ulico ter ga zažgali. Učitelj trpi ogromno škodo. — V sredo, dne 20. aprila so fašisti napadli v ?minju ¡šolsko mladino, ko se je vračala \z šole. Onim otrokom, ki niso mogli pobegniti. so vzeli knjige in jih sežgali. —
V	sredo, 20. aprila je šla v Pazinu trojica fašistov od hiše do hiše ter zahtevala od staršev, da morajo vse svoje otroke, ki hodijo v 1., 2. in 3. razred, vpisati 1. maja v italijansko šolo. Fašisti so zagrozili, da bodo vsem onim. ki se ne bodo pokorili temu ukazu, zažgali hiše. — Drugo poročilo se glasi: V sredo. 20. aprila so prišle v Pazin tri učiteljice iz Zminja. odkoder so jih prepodili fašisti. Ena izmed učiteljic je rojena v Zminju in ima tam tudi svoje starše Drugi dve sta iz otoka Krka. Vsled preganjanja učiteljic je ljudska šola v Zminju zaprta. Rekli so jim, da morajo uvesti popolno italijansko šolo. t. j. kršiti službene predpise, ali pa takoj zapustiti Zminj. — Poročilo iz Zminja se glasi: V sredo. 20. aprila so fašisti napadli v Žmi-njit šolsko mladino, ko se je vračala iz šole. Onim otrokom, ki niso mogli pobegniti, so vzeli knjige in jih sežgali. —
V	Munah pri Podgradu so suspendirali od učiteljske službe g. Božo Bmčiča. — Pri Sv. Ivanu pri Trstu so fašistovski banditi ponoči iskali tov. učitelja Grmeka. — Učitelja Jakoba Vojniča iz Sv. Katarine pri Pičnu so fašisti odvedli v Pulj in ga hočejo prisiliti, da se tako dolgo ne vrne na mesto svojega službovanja, dokler ne bodo končane volitve.
—r Kako se v Julijski Benečiji postopa s slovenskim učiteljstvom. Učiteljstvo voloskega okraja v Istri je bilo od obla-stva z okrožnico obveščeno, da se vse učiteljsko osobje, ki ni v službi potrjeno, s 15. septembrom t. 1. odpusti iz službe. Svobodno jim je, vložiti prošnjo za novo hameščenje. toda opozarjajo se takoj, da s tem še ne pridobijo pravice, ostati v službi od 15. Septembra dalje, razen če je prošnja uslišana. Ker je bilo med vojno in v času premirja definitivno nameščanje učiteljskih moči ustavljeno, zadene ta na-redba približno 90 odstotkov učiteljstva jugoslovanske narodnosti, ki je samo pro-vizorično nameščeno.
—r Deželna učiteljska konferenca v Trstu. Dne 5. t. m. se je vršila v Trstu deželna učiteljska konferenca, pri kateri je čutil učitelj Kleinrnayer potrebo, da je izpregovoril imenom jugoslovenskega učiteljstva sledeče besede: »Slovenski in hrvatski učitelji žele biti prav razumljeni m zato hočejo, da se vzame na znanje njihova odkrita simpatija za italijanski narod, ki bo. močan, plemenit in pravičen. gotovo hotel dovoliti boljšo bodočnost in olajšati svobodni razvoj kulturnim silam jugoslovenskega prebivalstva in primerno zboljšanje in razširjenje njegovega šolstva. Slovenski in hrvatski učitelji izražajo svoj trdni sklep, da hočejo iskreno izpolnjevati svojo težko nalogo po duhu zakonov domovine. K temu jih dovaja že ljubezen in spoštovanje do velikega italijanskega naroda. Hočejo gojiti tudi krepko kolegi jalnost do italijanskih tovarišev. V ljubezni do domovine, do šole in svojega poklica hočemo odslej Se bolj čilo izvrševati svojo misijo, upajoč, da bo uspeh boljše kakor v preteklosti kronal naše kulturno delo v naročje velike matere svobode in kulture. Italije.«
—	Ves ta Kleimayerjev govor kaže, da je mož prespal dobo zadnjih dveh let, da je gluh in siep za vse ono. kar se godi okrog njega našemu narodu, šoli in uči-teljstvu in to od strani onih, katere je on sam tako iskreno pozdravljal. Povedal naj bi raje golo resnico brez vsake hinavske primesi ali pa lepo previdno molčal. Prepričani smo. da ga jugoslovansko učiteljstvo zasedenega ozemlja ni pooblastilo. da je izustil v njegovem imenu gorenje besede. Kako velik je italijanski narod v svojem hotenju in delovanju, nam ni treba razlagati, saj kažejo to dogodki zadnjih dni dovolj jasno! Jugoslovansko učiteljstvo zasedenega ozemlja ne more
—	kar je samo po sebi umtjivo — javno protestirati proti Plemičevi samovolji, zato oa toliko bolj obsoja njegove besede in proti njim glasno ugovarja vse pošteno misleče učiteljstvo v osvobojeni domovini !
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije. tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna »Učit. Tiskarne« v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6.
Frank Heller: Prigode gospoda Collina. Šaljiv detektivski roman. Ljubljana 1921. Založilo »Jutro«. Cena K 15, po pošti K 2 več.
»Jutnoiv« roman, ki je po pravici vzbudil toliko zanimanja, je Lzšed sedaj tudi v ponatisu v posebni knjigi velikega formata na 105 straneh. Naslovni list je narisal g. prof. S. Samtel.
Posebnega priporočila ne rabi. Kdoir ga le čital, bo vsak sam potrdil sodbo, ki jo je o tem romanu izrekel med drugimi pariški »Figaro«: »Prevajalcu moramo biti hvaležni, da nam je dal eneiga najboljših švedskih prigodnih rotmanov. Frank Heller je pisatelj visoke kulture dn prvovrsten stilist. Njegov »CoUim« spada meld najza-bav.nejše pripovedke te vrste.« »Dagens Nyheter« pa ipravi: »S liellerjem je noše slovstvo dobilo, kar je do sedaj pogrešalo, elegantnega, v vsaki vrsti zabavnetga pripovednika velikega stila.«
Kn/jiSa se naroča pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Sodna ulica št. 6.
Štev. 565 do 573/P/l.
Razpis učiteljskih mest v šol. okraju ptujskem.
1.	Sv. Andraž v Halozah: 1 učno mesto,
2.	Sv, Barbara v Halozah: 3 učiteljska mesta (2 le za moške prosilce),
3.	Breg pri Ptuju: 4 učiteljska mesta (1 le za moške prosilce),
4.	Hajdina: 2 učiteljski mesti (1 le za moške prosilce),
5.	Sv. Lovrenc v Slov. Gor.: 1 učiteljsko mesto le za moške prosilce,
6.	Deška mestna ljudska šola v Ptuju: slu®oa na-dučrtelia, 4 učiteljska mesta le za moške prosilce,
7.	Dek!iška mestna ljudska šola v Ptuju: služba nadučiteljice, 4 učiteljska mesta le za žensxe prosilke,
8.	Sv. Urban: 1 učiteljsko mesto le za imoške prosilce,
9.	Sv, Vid pri Ptuju: 1 učiteljsko mesto le 2a moške prosilce.
Redno opremljene prošnje je 'vložiti službenim potom do
28. mala 1921
pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet ptujski, dne 1. maja 1921. Predsednik: dr. Pirkmaier s. r.
Štev. 148/P,
Razpis učnih mest v šolskem okraju rogaškem,
1.	Sv. Rok ob Sotll, trirazrednica, dve mesti učiteljic, stalno, prosto stanovanje.
2.	Žetale, štirirazr., mesto učitelja, stalno. Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri d%
tičnem kraijnam šol. svetu službenim potom do 31. majnika 1921.
Okrajni šolski svet Rogatec v Ptuju, dne 24. aprila 1921.
Dr. Plrkmaier m. p. i
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Modna in manufakturna trgovina
FRAKJO MER, Mor,
Glavni trg 9
priporoča od svoje zaloge dobre raznovrstne češke kamgarne in ševijote za moške in ženske obleke, razne etamine, platno, perilo i. t. d., in sicer vse po znižani ceni.
ČEVLJI
ČEVLJI
najlepše oblike in najboljše kakovosti
Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157.
Cenik franko zavoj: veljaven od 1. maja 1921 naprej do preklica.
moški, ehevreau z robom . , boks z robom . . . . boks z robom, polov, za štrapaco:
moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „ kravi na z robom . . „ kravina brez kapic,
okovani z žeblji. . . „ kravina s kapicami in podkvami .....
črni K 590 — . 580--
rujavi
660-— 600"—
rujavi 680-—
490-— —
—	530-
—	530-490"— —
470--
550--510"—
moški, gojzerski hribovci. .
ženski, boks z lak - kapico in
robom......
» Ia boks z robom, pol. „ Ia boks z robom polovični, skotska fasona „ teletina z robom (štra-
pacni)......
, belo platno : visoki K 420 —, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 320'—.
590'— 520 —
470*—
680 -610 —
640--
510 —
Po meri izdelani čevlji veljajo 10°/o več.
Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju.	—	Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v brezplačno pooravilo.	—	Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice.
■ HHH III				
Za našo mladino!
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, L, II., III.. IV., V., VI. zvezek po . . . . K 12'—
Andrej Rape: „	, I., II., III., V., VI. zvezek po......12-
Mišjakov Julče: „ a . I., II., HI., IV., V., VI. zvezek po .... 12 —
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po........12'—
Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po......„ 12' —
, Babica pripoveduje. Spis za mladino po...........12 —
Marko Senjanin : Slovenski Robinzon ...............» 15'—
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestiee......................
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi.................... 30.—
Cvetko Golar: Prelepa Vaslljlca................... !2'—
„ Bob za mladi zob (pesmice).............» 12'—
Dr. Ivan Lah: Dore....................... 10"—
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)................* 3'—
Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26 — vez. K 32 —
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — — „ , 20 —
Ewald Bolka: Dvonožec............. S K 50 — . „ 56 —
Fran Levstik: Martin Krpan........... — — „» 20'—
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)................ 40'—
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......... » » 40'—
Nemcova: Češke pravljice (H. zvezek.)....... »K 11'— — — —
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........ 12— , , 16'—
Moj zverinjak...................... » . 20*—
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5'—, 6"—, 8'40. 9"—, 25"—, 30"—.
1 S■
Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj, i --- Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - -
Q I 1 • 1* j. Od Šolskega lista je na razpolago samo še 3. štev. dOlSKl HSU II. stopnje (Rape) cena 14 K in 2. štev. III. stopnje
(Flere) cena 14 K.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, i2 kron.
0)6-