—
Največji ikrreniiu dnemik ▼ Združenih državah
Velja z« ti« leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
■
List slovenskih delavcev v Ameriki.
r
' Tke largest Slovenian Daily m the United State«.
Issued every day except Sundays |	and legal Holidays.
I	75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of CongTess of March 3. 1879.	TELEFON- CORTLANDT 2876
NO. 14. — ŽTEV 14.	NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 17, 1923. — SREDA, 17. JANUARJA, 1923.	~~	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI
POPpLEN BOJKOT NAPRAM FRANCIJI
Po celi Nemčiji je bil proklamiran bojkot proti Franciji.! Ženske korakajo na čelu velikega gibanja. — Velike* trgovske zveze ne bodo 3klepale nikakih kupčij s Francijo in Belgijo. — V izložbah ni francoskih izdelkov.
Berlin, N«m<"ijii, J<». januarja. — Bojkot proti Franciji! To jr odgovor nem>kej;a narodu na francosko invazijo Ruhr okraja.
K«»t iiK^očen vihar gre danes preko eele dežele klic: "Ni«Vs;»i" tra<-«.sk« ^a. ničesar brlgijskega več za nas." Zriisko korakajo ita čelu te^a velikanskega pihanja, ki bo zadri sovražnika na najbolj občutljivem mestu.
Trjnov«-i ii<* morejo naenkrat več spraviti v denar parfumov. k«• i- jih uo<V ku]K>vati uol>ena nemška ženska in i-t«i v«-lja	vseh modnih predmetov iz sovražnih dežel,
l.«.t uaprim«>r bruseljski' čipke. lastniki restavracij ne moiejo vir prodajati franeoskih vin ter jili vsi od te«ra čr-1 a jo iz svojih jedilnih in vinskih listin.
< K«I Icloniit* vsako francosko blago. je postalo ge*lo c«'l** de-žele
Wlike trgovske /vez«. so ž'11 •»klfiiilf, da nt* ImkIo v bodo<~iK*wi sklfp;il»- ii i kitk ill kupe i j v Ilelfriji i m Kraric-i>i. I 'n*! ukt na. horzA v 1 l.imbiirp.i dala svojim članom navodila. naj n«- kupujejo ninsar \ francoski aLi brlirijski valuti in naj ne prodajajo ničesar v ti dve ilrž»li. Tu<ii parniki. ki so že od-plnli proti francoskim in belgij-t kini pristaniščem. no bodo smeli razložiti tam svojih tovorov. i Slične sklejve so storilo tudi na-dnljne borz»». vMed čt-sar bo prav |MHK.'bnu prizadeta žitu.* posredovalna trgovina v Amsterdamu. !
Xomiko tvora ice i-, trgovine s<y razveljavile svoja naročila v H»-l- J giji in hVanoiji. Tekom vojne so liili številni predmeti. no*eči oz-, načbo: Made in Germany — izključeni i r. trgovine v zavezniških <l<-/»-lali. in s«iiaj je storila Nemčija isto in obrnila ost proti .»irn prednjim sovražnikrmi. Nikdo si ne drzne razstaviti • • <i'i,4s v izl./hah proizvodov, ka-I'Tin se |*i/n.i. da so franooskega ali belgijskega izvora. Ihievi potrpljenja so končani in Nemci so s.- prieeli In.rit i / orožjem, ki jim je v sedanjem ra.sn na razpolago, namreč z bojkotom francoske in belgijskega blaga.
RAZSTAVA V PHILADELPHIA
Philadelphia, Pa., 16. januarja.
Ao sedaj so se pričelo vršiti pripravo za veliko razstavo, ki sc bo vršila leta 1026.
NAPOU3KI GRKI SO POČASTILI KONSTANTINA.
i _ -
Napol j, Italija. 15. januarja.
| -— Truplo bivšega grškega kralja Konstantina je dospelo danes semkaj na krovu parnika Italia iz Palerma. kjer je odstavljeni monarh umrl pretekli teden. Gr-feki princ Nikolaj, vojvoda iz A-putije in druge odlične osebe so čakale na krsto kralja, katero so postavili na lafeto topa ter jo pokrito z grško zastavo odpeljali v grško pravoslavno cerkev s svečeništvom na čelu.
Princ Nikolaj, vojvoda iz Apu-i lije. kraljica Sofija, vdova Konstantina in njene hčerke so bile v pogrebnem sprevodu, katerega so spremljale čete. Molčeče množice so polnile ulice, po katerih i se je pomikal sprevod.
Ko so dospeli v cerkev, je dal; arhimandrit zamrlemu monarhu polno odvezo.
NOVA TURŠKA MIROVNA POGODBA.
___ l «
Lausanne, Švica, 16. januarja. V soboto popoldne bodo zavezniki predložili konferenci novo turško mirovno pogodbo. Turki bodo obveščeni, naj jo podpišejo ali pa se vrnejo domov.
Po tej obvjavi bo šel lord Cur-on v London, da nudi Turkom dosti časa, da si premislijo celo stvar. Vrnil se bo v torek in do onega časa morajo dati Turki svoj fxlgovor.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom uk banko irrrftmjojo anasljtro, hitro tu po
MBflk*
Ytoil m Ha mm Mihi
Jugoslavija:
BaspoHlja na aaduj* poOto ta tsplaCoj« *Tr. poStnl Cekorol urad te "Jadranska banka" r LJubljani, Zagrebu, Beograda. Kranja, Celju. Mariboru. Dubrovniku. Splitu, BaraJ«m ali drugod, kjer J« pa« m biti« lapUCUo DtJofodMj«.
300 kron ali	7."» din. $ 1.00
400 kron ali	100 din. $ 1.32
.>00 kron ali	125 din. $ 1.65
1000 kron ali	250 din. $ 3.00
5000 kron ali	1250 din. $14.50
10000 kron ali	2500 din. $28.00
Italija tu	trn—dno osamijo:
BamoMlJa m aadaja paflta	te tepliteJi "Jadraaaka buka" v Tnte.
Opatiji te ledi«.
60 lir........ $ 3.00
100 lir........$ 5.70
300 lir	........$16.20
600 lir	........$26.50
1000 lir	........ $52.00
4* iiMIJitf^M pmb^oi« mtkjnmotei krw il po lnftil *
Tnduat kronam, dlnarjca te Uraai Kdaj al talna, menja m veftnt te aaprlfiakovaao; la toga raaftoga aaa al aofoCa podati	«M
vaapral. Baftiaaiao po ceni ooeca dna, ko na» doapa poalaal dtoar t rofco
i Ote*« hplaM f mrnumm 0«terjte fteJU pm+m ute t Um Bm.
I Denar nam jo pariatt aajbolja pa PiaiHi Mam7 Orte all pa Mow Točk Bank Dcaft.
FEAHZ BAK8EB STATE BANE
ti OoctWt flmol	Vow Tork^N. T.
Qitm —kutttri Jadrank« Banks.
RUSKE ČETE VPOKLICANE.
Boljšo viški vojni minister Trook: jo i/javil. bo ruska :innad.-i takoj udarila na Poljska, kakor-hitro bi >0 f'«»lj;iki odločili p<»mafr;iti Krjnouzom v zaliranjn Nemčije. Slika nam kaže rekru-te lriuik.-i i;rj;{. zbrane pr Kremlinom v Moskvi.
NADAUNE SMRTNE OBSODBE NA IRSKEM
Trije nadaljni usLaši so bili usmrčeni. — Boji med nasprotujočimi si strankami so bili obnovljeni.
Dublin, Irska. 14. januarja. — Trije republikanski vojaki so bili ustreljeni v Dundalk jetnisnici danes zjutraj, leo so našli v njih posesti orožje in mnnioijo. V celem je bilo ustreljenih dozdaj 29 i republikancev.
Te ekseskucije znaC-ijo poostre-j nje vojevanja na Irskem. Oborožene neredne cotr* so vprizorile nočne napade na cele pro.ste irske države po ulicah Dublina. in zaključile svoje napade s tem. da so streljalo na doin predsednika Cosgraveja. Napadalci s-o zanetili v hiši požar, ki je unieil hišo.
Le par služabnikov je bilo v hiši, kajti predsednik živi v vladni i palači in njegova žena je v bolnici. kjer je komaj okrevala po dolgi bolezni. Pet mož je prišlo v hišo malo pred jutranjo zoro. — Polili so sobe in stopnice s petrolejem ter podtaknili ogenj. Nadaljni ustaši pa so preprečili sosedom, ki so hoteli dati alarm, dokler ni bila cela hiša v ognju, — Vsi ljudje, ki so bili v hiši so u-šli nepoškodovani.
Ustaške čete so se tudi posku-! sile polastiti talcev, očividno v ; namenu da preprečijo egsekucijo ! njih pomožnega štabnega načelni I ka, O'MaHeya, ki se nahaja v ro-j kah oblasti proste irske države.
Pozno včeraj zvečer je bil zajet senator Gogartv, odličen zdravnik in pesnik, od dveh mož, a poznee se mu je posrečilo uiti. Napadalca sta izjavila, da hočeta njegovo pomoč za nekega člove-: ka, ki je močno ranjen, a zdravnik je nekaj sumil ter prosil za dovoljenje, da napiše pismo, v katerem bi uravnal svoje zadeve v slučaju umor«.
Oba napadalca sta mu nato rekla odločno in na surov način, naj gre z njima in odvedla sta ga v avtomobil, v katerem je sedela neka mlada ženska. Odpeljali so se v neko prazno hišo ob obali reke, n& severozapadni strani mesta.
Zdravnik je prosii, naj ga puste za trenutek -ven, in spremljala sta g« dva oborožena človeka. Na to pa je naenkrat slekel svojo zim sko suknjo ter jo vrgel preko »lav obeh ter pohitel proti reki, preti no sta se mogla napadalca j oprostiti suknje.
Planil je v reko, pričel plavati proti nasprotnemu bregu in v temi sta ga zgrešila napadalca. Zjutraj je dospel domov nepoškodovan, in naznanil je celo zadevo
oklastiteu
MESTO MEMEL V
ROKAH USTAŠEV
-
i
Francoska bojna ladja "Voltaire '' s 870 možmi na krovu, bo najbrž dospela še danes tjakaj.—Poljska hoče mobilizirati. • _
Berlin, Nemčija. IG. jan. — : Nemško - lit vinski zbor "železne^ gra volka" ali Prosti zbor je stopil v pristanišče včeraj popoldne, i razorožil majhno francosko po-; sadko ter se pripravlja na odpor, ! proti napadu z morja, katerega bo najbrž vprizorila francoska Lojna ladja Voltaire z S70 možmi na krovu, ki bo dospela semkaj tekom današnjega dne.
I Jo j na ulicah ,me>ta Memiela je trajal celo jutro in za enkrat ni še znano število mrtvili in ranjenih na obeh straneh. Zmagovalci : so bili krvoločni •"železni volko-j vi*", ki so si priborili oboroženi s strojnimi puškami, pot preko velikega mostu, ki vodi v središče mesta.
Ta novica jo prišla v Berlin hkrati s sporočilom, da jo tako-zvana Einwohnerwehr, ki je bila preteklo leto razorožena vsled povelja med zavezniške komisije, — zopet nabrala dosti pušk In strojnic, da se nanovo oboroži.
Reakcionarni list Regcnsbur-£er Anzeiger pravi, da dovoljuje bavarska ljudska stranka to organiziranje povsem očito.
Slično mrzlično in nemirno razpoloženje je oj>a.ziti tudi v Transilvaniji, kjer prete Madžari, da se bodo uprli proti Romuncera. Belgrad poroča, da so odredili Roimunei delno mobilizacijo, da zatro (madžarsko iredentiste. — Mala antanta pripravlja noto na Madžarsko, v kateri bo zahtevala razoroženje.
Vedno več vzroka je za vzne-mirjemlje vsled narastka "železnih volkov'7. Cela centralna in iztočna Evropa je vznemirjena vsled tega dogodka. Poljaki so prepričani, da podpirata Prosti zbor tako Berlin kot Moskva ali vsaj mogočen element v teh dveh deželah.
Vsled tega razmišlja poljska vlada o mobilizaciji kot lipreventivni ali preprečevalni akciji". Maršal Pilsudski je objavil inšpekcijsko potovanje ob iztočni in severni meji. Vzhodna meja vključuje tudi del Poljske, ki ločuje Lit vinsko od Rusije. — V Gornji Sleziji so bili mlajši letniki poklicani pod orožje.
Upor v Mcsmelu predstavlja prvo resno oboroženo aktivnost v baltiških pokrajinah izza ruskega prodiranja na Poljsko, ki je bilo ustavljeno leta 1920. Diplomat ični in vojaški opazovalci od Rena pa do Rusije, ki «0 .mrzličnega stanja duha izza časa, ko
TURŠKI DRŽAVNIKI DOLŽE ANGLEŽE
Pravijo, da vprizarjajo zračne napade na Mosul.—Angora trdi, da je spravila na tla štiri aeroplane.
Carigrad Turčija, 16. januarja.
—	V oficijelnem komunikeju, katerega je izdala angorska vlada, &e glasi:
— Angleški aeroplani bombardirajo vasi v bližini Mosula, posebno Rajna, Massoures, Mour-beyt in Nam eves. Štirje aeropla-rrl so bili sestreljeni iz zraka.
Poročila o nemirih v Mosulu s.j s«' v zadnjem ča*u redno pojavljala «.d časa do časa, odkar se je pričela mirovna konferenca v Lausanne pečati z vprašanjem, komu naj pripadejo bogata pe-.trolejs-ka polja. Večino poročil, ki prihajajo iz turških virov, je angleški zunanji urad zanikal. Lausanne, Švica, IG. januarja.
—	Združene države so včeraj na konferenci glede Bližnjega iztoka zahtevale mesto najbolj privilegiranega naroda v vseh turških i iskalnih zadevah, tičočih se ino-zemcev ter nadalje vztrajale pri zahtevi istega postopanja kot s turškimi državljani v vseh zadevah trgovine ,vzgoje, dobrodelnosti in vere.
če bodo turški vzgojni in dobrodelni zavodi oproščeni davkov, bo pričakovala Amerika Isto zavzetje za številne ameriške zavode, nahajoče se v Turčiji. Če se go otomanska vlada v prvi vrsti zavzemala za domača podjetja, potefm bodo zahtevale Združene države isto prednostno postopanje z ameriškimi podjetju
ROOSEVELTOVA UDOVA BO OBISKALA 'REKO DVOMOV'.
Oyster Bay, L. I., 16. januarja. Mrs. Edith Kermit tRoosevelt, ud ova prejšnjega predsednika, bo odpotovala v soboto popoldne na dva meseca trajajoče potovanje v Brazilijo in sicer k Yguasso slapovom. Ti slapovi se nahajajo nedaleč od ozemlja, ki je postalo slavno vsled raziskovanj njenega moža. ki je našel takozvano reko dvomov ali River of Doubts. Mrs. R->osevelt rada potuje po morju. Tekom preteklega poletja je obiskala Južno Afriko. V Južno Afriko jo bo spremljala Mrs.' Cornelius Land on.
ROJ AD, NAROČAJTE 82 NA "GLA8 NARODA" NAJ VEČJI 8LOVENSKI DNEV WT* V SDR DRŽAVAH
so Francozi pričeli prodirati v Ruhr,, zasledujejo sedaj razvoje i v Memelu a veliko napetostjo.
KRITIČNE RAZMERE V RUHR OKRAJU
Včeraj so zasedli Francozi Dortmund ter nameravajo vreči v ječo veleindustrijalce. — Dosedaj niso dosegli še nikakih uspehov. — Francoski izvedenci izjavljajo, da se jim ni niti sanjalo, da bodo zadeli na take težkoče.
Berlin, Nemčija, l(i. januarja. — Položaj ob Khuru je jo prilw-no ugoden za Nemčijo. Francozi niso namreč ničesar dosegli. Včeraj so obvestili velikega lastnika ter voditelja rudnikov, Fritz Thysseua in druge, da se lahko pripravijo na konfisc-iranje rovov i or aretacijo ujili lastnikov, čc ne bodo še danes dosegli nobenega sporazuma z njimi, namreč s Francozi. Francozi so zapretili, da bodo sami obratovali rudnike. Ta pretnja pa ni nikogar preplašila.
Zaplenjenje rovov in rudnikov je neumnost, kajti Francozom je dobro znano, da se taka odredba ne more vzdržati in da bi 110 imela nobenega snrsla, ker ne morejo sami obratovati in upravljati rudnikov. Seveda je lahko mogoče, da bodo aretirali lastnike rudnikov, a s tem ne bo rešena ekspedieija v Ruhr okraj.
Med delavci vlada razpoloženje, da stavijajo Francozom toliko ovir kot le mogoče in človek si lahko predstavlja, kaj bodo dobili Francozi, če bodo poskusili sami obratovanje rudnikov. Dobiti potrebne ljudi iz Francije pa je sploh nemogoče. Vsled tega so prišli Francozi v zagato, iz katere se ne morejo tako lahko umakniti.
Pariz, Francija, IG. januarja. — Povelje, da se rekvirira dobavo nremog:!. je bilo preloženo za štiriindvajset ur. Tukaj se domneva, da so zavzeli lastniki premogovnikov kot pametno stališ-' j če napram francoskim zahtevam. ! ^ Dortmud, Nemčija, 16. jan. — j Danes dopoldne se je pojavila j francoska kavalerija v predme-1 stju tega mesta. Domneva se. da { bo zasedenje mesta zakljneeno! do štirih popoldne.
Essen, Nemčija, 16. jan. — Brez ozira na to, kako bo izpadla konferenca, ki se bo vršila danes j med nemškimi industrij, magna-ri ter francosk imi ekonomskimi 1 komisarji, je bil eeli Ruhr okraj j i danes zjutraj pripravljen na vo-I jaško kupacijo. V francoskem ! glavnem stanu je rekel neki čast-, nik poročevalcu Associated Press sledeče:
I — Poskusili smo nežne in obzirne metode, a Nemci niso hoteli sodelovati. Če ne bodo sedaj u-podili našim pogojem, bodo dobili priličen okus tega, kar so storili Belgiji in severni Franciji. Priredili jim bomo nekaj, da bodo stokali. —
Na današnji konferenci, na ka- i tero so bili nemški industrijaln' j voditelji "povabljeni'' s pretnja-: mi, da jih bodo prišli iskat, če ne bodo prišli sami, bo zavzemal ^ predsedniški stolec general De-goutte.	;
. Veliko zanimanje vzbuja vpra-1 Sanje, če bodo Stinnesovi intere-' si odposlali svojega zastopnika i na konferenco ter se s tem odzva-! li pozivu francoskega generala, j Glasi se, da je Stinnes sam vče-! raj zapustil svojo vilo med Bo- J cliumom ter Dortjmundom in daj je odpotoval v Berlin.	,
Francoski ekonomski izvedenci niso tako optimistični glede pričakovanih praktičnih uspehov zased enja kot pa so vojaški voditelji. Priznavajo, da niso bili pripravljeni na postopanje takega obsega in potek dogodkov je napravil na M. Costea, načelnika misije mučen vtis, čeprav je izjavil, da bo današnja konferenca razbistrila položaj.
Opozicija francoskih industrijalcev je popolnoma presenetila Francoze. &e v nedeljo zvečer .so bili prepričani, da so Nemci v principu privolili v dobavo premoga in vsled tega je udarilo včerajšnje Lzjalmvljenje ekonomskih pogajanj mednje kakor bom-ma.
General Degoutte je izdal pro-klamacijo, v kateri izjavlja, da bodo vse potrebne kaznilne odredbe taikoj uveljavljene, če bodo krajevne oblasti potom svojih dejanj ali potom pasivnega odpora povzročile kako oviranje — normalnega poslovanja.
. .Moskva, Rusija. 16. januarja. — Delavci mmopih tvornic so povzročili demonstracijo, s katero fio protestirali proti zasedenju Ruhra ter nosili naokrog table z napisom: — Dol s francoskim imperiaiiamom!
OBREGON USTRAJA PR! SVOJEM SKLEPU
Mehiški predsednik je zavrnil vse prošnje, naj nanovo razmišlja o akciji proti papeževemu nunciju.
Mexico City, Meliik«. 10. jan. ')anes se je objav 'o, da ne t.o • ' t- s pod, nobeiiM-i pobojem nr!> klieala odredbe p»*edsed. Ohr-»-prona. s katero se je izjrnnlo iz Mehike Monsi<?nor Filippi-ja, apostolskega deleprata, kf-r je 1 od n j i kršil postavo proti i.ivnim • vskim demonstracijam.
V objavi iz urada državnesra tajnika Callesa se je glasilo, da je bilo povelje za izgon izdano, ker je Monsignor Filippi "vedo-ma kršil mehiško ustavo".
Monsignor Filippi, ki namera va jutri zvečer odpotovati v R;n», preko Lareda in New Yorka, je izjavil danes:
—	Jaz nisom storil nič slabega. Jaz nisem kršil nobene postave. Jaz ne morem razumeti akcije predsednika Obregona.
Ko so ga vprašali, če ima njegov izgon kaj opravka s fašistov-skim gibanjem v Mehiki, je odgovoril papežev delegat:
—	Jaz sem le izvrševal svoje dolžnosti kot pooblaščenec Svete .Stolice za štirinajst miljonov ka-toUčrnov v Mehiki ter sem mnenja, da bo ta akcija mogoče povzročila tukaj državljansko vojno. Po petnajstih mesceih bivanja tukaj puščam cerkev v cvetočem stanju. Zavzemal sem slično pozicijo na Cubi, v Argentini, na Portugalskem in v Ottawi, Canada. Naučil sem se angleški tekom počitnic v New Rochelle, New York.
Škofje ter številni moški, ženice in otroci so vprizorili danes popoldne simpatijsko demonstracijo pred škofovo palačo.
SNEG MORI PTIČJI ZAROD.
Onego, Conn., 16. januarja. — Soglasno s poročili, ki so prišla iz vseh delov iztočnega Connecti-cuta ter iz Rhode Islanda je neprestano padanje snega skoro popolnoma iztrebite*- mrle lovske ptice vseh vrst, temveč tudi ptice pevke, ki se ne selijo v gorkej-8e kroje.
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)	i
Owned »od Published Ly
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
'RANK IAKSEN, President	LOUIS BENEOIK, Trtwurw
Plač« of Buiintii ot the Corporation and Addrcuet of Abov* Officer*: _M Ortianrtt Street. »orevgh of Manhattan.__New York City. N. Y.
"GLAS NARODA"
(Veice of the People)	""_
l.tutd C very Day Except 6und«yi and HoliAiy._
a celo leto ve!|a list t« Ameriko	2a New York sa celo loto ..........17.00
in Canaoo .................. ae.oo za pol leta ...........................03.50
m p«i Ma ....................... S3.00	Za Inozemttvc za cela loto ......	|7J0
a tetrt let« ...................... ti.90 za pol leta ........	S3J0
Subscription Yearly fe.OO	______
Aimitl»»ennt ow Apr ee m t nt._
"Glas Naroda" ucaja vtakl dan iiviemši nedelj In prainikov.___;
inal brei lKxJp!*a In ostrosti he ne jrioWujejo. Denar naj a« bUfofoU po-,!imtl po Money Order. I Ti nir«-rr.»-m t»i kraja nun/r.ikoT. proalmo. d* M MB
tu«ll i.r«»)*ii)e btvallfit'« n:.znani, da hltrtje najdemo naalovnika^^___ j
"G L A S N A R O O A" m Cortland« Street. Borough of Manhattan. New York, N. V.
Telephone: Cortlandt 2i7t	___j
PROTI VOLSTEADSTVU j
Xakniimliij.i države Nt'\v York ><• hu brez vsakega« y.avhnVval j i in i/^ulM' <"a>a pečala /. vprašanjem prohibi-eije ter izvtdenja pi<diibi«ijskili postav. kar odgovarjaj l»rez dvoina v pnlni meri željam pretežne večine prebivalstva države.
Zakonodaja države New York ne more seveda storim' ničesar korenitega v eeli zadevi, ker pre pri tem za amendment k zvezni ustavi ler za zvezno pohibieijsko enforce-j nient postavo, katero je bil spivjel zvezni kongres.
Kljub teinn pa je treba pripomniti, da bo odločen; klep newvorSkc zakonodaje ugodno nplival na zakonodaje ostalih držav in da bo v veliki meri pripomogel. da se spravi v polni tek prot i-prohibieijsko gibanje. Oprav bo najbrž skrajno težko napraviti odprtino v zidu probibi-ei je, a enkrat .j«* vendar treba pričeti z naskokom na vso-vrnzeno Yolstea<lovo postavo, in v Albany so pripravljeni storit i ta prvi komk.
Demokrati«"-na resolucija, ki je bila predložena zako-j nodaji. da daje izraza protestu prebivalstva države New Y«»rk ter zahteva korenito izpremembo v položaju, izjav-I Ija j m • vsem odkrito, da je imela Volsteadova postava za^ posledico splošno omalovaževanje in kršenje postav, ue-( postavno trgovino z opojnimi pijačami ter veliko uradno i korupcijo.
Kar se ti«*e slednje točke, namreč uradne korupcije, je mi ped ju izveden ja prohibieije veliko večja in obsežnejša kot domneva večina ljudi. O tej uradni korupciji se-' veda ne pride dosti v širšo javnost, a če ima človek priliko poslušati zaupne povesti ljudi, ki so dobro informirani v tem oziru. se mu razume pred duševnimi očmi prava; bJika ie korupcije.
Uesolin i ja zahteva, naj pošlje zakonodaja kongresu, spomenico, v kateri naj obrazloži, kako potrebno je do-\oliii izdelovanje in prodajo piva in lahkih vin.
Za odpravljenje Mullan-Gage postave, tega priveska) Volstcadove postave, ki velja seveda le za državo New "York, pa bo vložena posebna predloga.
To odredbe proti prohibiciji bodo najbrž vse sprejete j v zakonoda ji, čimpreje se zgodi to, tembolj bo odgovarjal' nastop zakonodaje prebivalstvu naše najbolj obljudene države.
Dopisi.
Pittsburgh, Pa. j
Vsakega zavednega in trezno-j inishvega Slovenca ali Slovenko tukaj v* Pittslmnrhu j«' mraz pre-tinsel, k<> je zaslišal nepričakovan glxs. da j«' Rev. Anton Slo jar umrl. Vsakemu ne je zdelo to neverjetni*. Žalibog. resnična je bila ta novica. ko so pripeljali v žnpni-šre telo brez duše in ga položili na mrtvaški oder.
Akaravii" je bil |*>kojui Rev. Anton So jar komaj šest mesecev med |>ittfiburškknw Slovenci, je za-<1<»I«! priljubi jet i ost ]>ri vsakem Slovencu in Slovenki. I lil j.- pravi zastopnik svojega Mojstra in tudi on je lu- .l: Ljubi mojega bližnjega kakor simiepa selie. To pa ni m*o govoril, ampak tudi dejan-uko izkazoval. Ljubil je svojega ki »v razni k m kot svojoga prijatelja. Xjrtgovi govori bodisi v cerkvi ali izven cerkve so bili samo <> prijateljstvu drugega, napram^ drugemu. Njegova edina želja je bila, da bi aovrsAtvo izginilo in zavladala brataka ljubezen med slovenskim narodom.
N'i se t n will samo za obstoj tukajšnje naselbine, ampak tudi za mk kulturni slov antiki napredek. Pomagal je. kolikor je bilo v njegovi moti. k boljeniu napredku. 7a\\i bog, smrtni angel mu je <pre-zgolaj pretrgal nit življenja in s tem. omejil ujegovo delovanje.
Ali pri vsem tem njegovem od-ikritosrdnetn delovanju je mw»l pri nekaterih nezavednih kricačlh sovraštvo in mren jo, da bi ga v žlici v<*4c najraje utopiti. Hoteli so aa preganjani kot oteklega paa. Še
celo od <sVoje»ga »obrata je bil za- j Kledovan po den unci.i an tih. kar je v re^niei obžalovanja vredno.
Zdaj naj bo kakor hoče. Tebe ni ve«"- med nami. Prestal si svojo tr-11 je v«.	Lil bri<tke čase. Ali v
t pominu Te bomo imeli vsi zavedni Ln t rezi 1011 usltsii. ki anio poslovili t>d Tebe s solznimi očmi. IPosebno v spominu Ih>š mtal slov. jjev.sk emu društvu "Prešernu". P^Mii. katera Ta je 4»ala zapeta v zadnji pozdrav, naj bo v dokaz, da Te je ipevsko društvo 4* Prešeren čislalo in da Te bo pogrešalo.
Ivan Varoga.
Forest City, Pa.
Precej rasa ni bilo že nobenega dopisa iz naše naselbine, zato bom pa jaz nekoliko sporočil.
Z dntStvi <imo precej dobro preskrbljeni.
T>ne :{1. decembra je priredilo društvo "Xaprej" lepo igro. ko je čisti dobW'ek je bil namenjen cerkvi. Tudi društvo 4<Zvon" je priredilo ves^elien in ples. Sedaj je dobilo zopet novega pevovodjo, namreč Petra Smovršnika, toda nekateri člani ni»o zadovoljni ž njim.
Rojak Gliha je odprl lepo gro-cerajo.
Umrl je Anton Draper, doma iz Borovnice na Notranjskem.
K sklepu želim veselo in srečno norm leto vsem rojakom, "Glasu Naroda*' pa veliko uspeha.
Michael Tauehar.
GTjAS NARODA. 17. JAN. 1923
zaslužna Članica rdečega križa.
Slika nam kaže	Hls.» l?mn;l strem, hčerko bivšega švr.l>kejr;i
poslanika na Ruskem. '/.<\ >.a svojega bivanja v Rusiji je delovala pri Rdečem Križu ter veliko pimiagaia ruskim revežem.
Jugoslavia irredenta.
Slovenci in Italjani v Gorici.
V Voce dell'ls>nz »** popravlja Crrazianj neko izjavo profesorja iirola v <<I>iceolu*'. da je v <«o-•iei 10,000 Sl<»ven<-ev. preeej m-r-, zlčno in r.*rtro protititira proti le-nui. navajajoč številke izza ljudskih Štetij pred vojno in zadnjega judskega štetja. Kot smo izvetb-li. je bilo leta 11»0(). v Gorici Iti. 11^ Iialjanov in 4.7.">4 Slovencev, lela' PMO. pa 14,812 Italjanov in U> ti-^ t." 70() Slovencev. Neuspeli desetih let pripisuje Graziani temu. "•cš, <la je Avstrija nalašč prot«*ži-rala Slovence proti Italjanom. Mi pa danes vemo samo to, «la se j<' ljudsko štetje v (>i»riei leta-lOtu. izvnšilo na tak način, da j" bilo na st<Kt*me Slovencev vpisanih za ll;i-Ij,uie iai se je jedela vsem stvar ju-enetimna. zato se j,- vršila za mesto Gorico reVizija ljudskega štetja pod iposebnim vladnim k«<-mlsarjem. Tedaj so ugotovili, da je bilo izvršenih -silno mnogo ijufij. bije so cele nove pole podtaknjene in stare uničene. To samo v dokaz, kako < , tedaj pri ljudskem štetju protežirali Slovence. Zanimivo pa je. da Graziani ve povedati, da je danes v Go-riei — 6000 ISlovencev.
Usodno srečanje pred gostilno.
Trgovec Ivan Prankovie. star 2S let. vStanujoe v Trstu na trgu S. Severi no št. 8. je srečal zvečer pred neko gostilno v ulici della Scorzeria nekega svojega bivšega prijatelja, s katerim je bil v zadnjem času v navskrižju. To sreča-ige pa je bilo u-sodepolno za Fraii-"kov.iča. "Prijatelj" ga je namreč parkrat udaril s pestmi po glavi, potem pa mu je zasadil žepni nož v desno roko ter zbežal. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Prankovlč ni «hotel povedati pod nobenim pogojem ime ran flea.
Nesreča na lovu.
Goriški kavamar Pad^cheider se je podal z več svojimi tovariši na lov na Sv. Goro. Ko so bili nekoliko trudni, so sedli po tleh. prislonili puške k skalam in pričeli jesti vsak svoj prigrizek. Nesreča pa je hotela, da je padla ena priklenjenih pušk in se sprožila; dva strela sta zadela Padseheiderja v nogo. da je takoj izgubil mnogo krvi. Prepeljali so iga v Solkan, iiiato v bolnišnico usmiljenih bratov, a je umrl. Imel je veličasten •pogreb. Bal je dober človek in v Goniei obče .spoštovan. 1
Novi nezakoniti napadi na naše narodno imetje.
Pod tem naslovom tržaška Edinost piše: "Piccolo della Sera" .poroča iz Drožnjana v Istri, da je Četa fašistov zasedla t a mošnje šolsko poslopje, ki je last istrske Ci-iiil-Metodove družile. Tajnik fašistov Damiani je razglasil, da je hula sola zasedena z ozironi na to. da ao ostali korak^ katere je na-pravHo grožajansko županstvo za •»petno otvoritev, brez uspeha valed nasprotatva druzbmega vod
l
stva in z ozirom na to, da so vst kmetje svojevoljno podpisali pru-' šajo, naj se šola ot-vori z italjan-• kini učnim jezikom. Pri tej pri-j ki je bil slavnostno sežgan neki zemljevid pokojne Avstrije in en i gldbus "tudi ta iz predvojne do-<be". Tako poročilo v "Piccolu". | -ilična us-rda je doletela pred ne-! koliko dnevi šolsko poslopje istrske ( iril-Metodove družbe v Fe-j renčali. Pripominjamo pred vsem,} «ia sla obe pf>slopji zasebna last '; s memjene šolske družbe in da ima j 3e ona pravico razpolagati s svojim (premoženjem in tudi s svojimi I
slopji v Perencih in v Grožnja-! m«. '.Zasedba" teh poslopij odi vseh, ki ne predstavljajo istrske i Družbe sv. Olrila in Metoda in: prot/i volji te družbe predstavlja torej dejanje, ki spada pod določ- j be kazenskega zakona. Kljub te-' mu se ti čini proslavljajo v obliki ljudskih manifestacij, najdejo se; listi, ki jih opisujejo z zadosče-j njeni/ in najdejo «e oblastva. katera k temu molčijo. Ministrski predsednik Mussolini je zagotovil j v parlamentu našemu poslancu Wilfanu. da bomo imeli euake pravice in enake dolžnosti, a dva dni zatem se od ljudi, ki hočejo bil.i Mussolini je vi pripadniki, kršijo naše najbolj primitivne pravice. pravice lastnine, a zopet dva dni zatem se o tem kršenju naših pravic porrča v listu kot čin. ki je hvalevreden. Upamo, da se oblast vo vzdrami in napravi red.
/
Fašisti v Kanalu.
Tndi Kanal je bil tako srečen, da •••> <ra obiskali fašisti tel* mu pc-7vetiili par uric svoje pozornosti n dela "očiščevanja". Bili so gospodje baje iz Ta-sta. prišli so z avtomobilom. Najprvo so se nekoliko okrepčali, potem pa so juna-"ko p(jbrali nekatere slovenske napise Ln tako Kanal v liipu poita-j IjančilC Ljudje so l>ili nekoliko v strahu, ker pač niso vedeli, kaj se lahko zgodi. Po so vsi* to delo brez j drugih tneddentov opravili, so zopet vsedli v avtomobil in odšli.
Čudni trebuhi.
Neki finančni stražnik je pat/i uliral po tržaški stari prosti lu-ki. Ko je dc-spel v bližino Llovdo-1 Vega hangarja, je zapazil tam štiri ' možakarje, ki so s*' ravnokar na-pravljali, da uberejo najkrajšo 1 pf>t. Vendar so se premislili ter ostali tia usodetpolnem mestu. Par trenutkov pozneje je že stal finani-car pred njimi ter se zamaknil v njihove trebuhe, ki so bili nenavadno veliki. In zgodilo se je. da [■so brli vsi štirje možje radi nji-hovth čudnih trebuhov odpeljani ' na bližnjo stražnico, kjer se je u-'; gotovik>, da so trebuhi vsebovali ' kavo. Vsega skupaj 40 kg. Možje so sprva trdili, da so nedolžni, po-■ tem «*> pa priznali, da so ukdali kavo v glavnih skladiščih. Spra-j vili so jih v zapor. Imenujejo se: t Ant. MnJkorvič. Ant. Poporvič. Leo-- nard Boraano in BIm CJaadrelli.
Peter Zgaga
V "•Prnsveti" je zanimiv do--Jerneja Hafnerja ki l»i bil pa * bi»Ij zanimiv, če bi bil v celoti riobčen.
Jako značilna odstvaka sta na-lednja :
Ne rečeni. <la Proletaree ni do-olj pisal radi J. R. Z., za kar je udi vselej dobil primerno nagra-lo. zato ni upravičen do tejja. iir imi ji* sejii niiklonilji sedaj.
t e danes li?»t ne mor«* izhajati adi'financ, naj osebe, ki eelo Ivar vodijo, vzrok poiščejo drn-od. ( asi gnnlo naprej in tako i bilo treba tudi pri Proletnreu rejevati list v duhu časa. Ker ga niso storili, pade krivda naje. ne pa na A. R. Z.
* * *
Najbolj značilna je pa opom-a uredništva, ki se <rlasi :
(»stali <b*l «lopisa je strankar-ko i>oleniični. Zaradi tegra .iz. >t-il. Obrnite se za priobčitev na
frankina glasila.)
* * *
Ce bi rojak Hafner hvalil ak-ijf» glavnega odbora •). R. Z., bi >ila hvala priobcctia. magari da i zavzela eelili p«*t ali več kolon.
Ker jo je pa grajal, so ran re-;li. da je strankarsko polemičen.
Pošteno bi bilo. če bi uredni-tvo zavračalo, jiosebno v CJlasili, vse dopise in razprave .ki so es strankarsko polemične.
#	a * .
Ce jih odobravaš, si politično aveden proletaree. O jim daš ;ako po*l nos, si strankar in po-
itičeu šarlatan.
- •
Italija je poslala v Ruhr dva voja inženirja. Mari bi doma ostala. Moj Bog, kje je več podrtije iti
lotrebe za grajenje kot v Italiji.
*	* *
Mehika je izgnala papeževega nuncija.
I>ivji Mehikanec je slednjič vendar prišel do zaključka, d« nima od Vatikana nobene kori di.
Jugoslavija No. ta bo prišla
ko bo že prepozno.
* * *
Ženska je kot ovratnica. Sele tedaj, ko jo imaš na vra
iu. veš, kakšne sorte je.
*
Ženska krila so daljša. Nič za to. Oe se bo moda zgoraj še ne kaj časa tako nižala kot se ni ž; zadnji čas. bodo kazale žensk
pri vratnem izrezku kolena. * *
*
Kdor pravi ,da nas zavida, s« nam hoče prilizniti.
Prava zavist je namreč gluh;
in nič ne govori.
~ * *
Poročilo pravi, da so videli pot niki parnika ••Baltic'' dvanajs čevljev dolgega morskega prašiča Pripomniti je treba, da je pai nik last angleške družbe in d na njem prodajajo vsako vrst n-jiijače od osemprocentnega piv; ilo najmočnejšega škotskega ž->a n ja.
# a * lastnica. A. B., Chicago, 111. — Žalostne ga srca naznanjam, da ga dozda še niso dobili. Jugoslovanskega priseljeniškega komisarja, nam reč. Niti njega, niti njegovih do larjev. Kot poročajo, se je obr nila vlada na Street cleaning de partment s prošnjo naj natančni preišče vse garbič-pele. To ji zadnje, edino upanje, da-mu pri de jo na kak zagoneten, čuden na čin na sled._
^	S
UUlOJAKE o po-HEH zaijamo, da Hu Je cena za. "Slomako-Ameri-fcanald Koledar" > " sta za Jugoalaviio kot za Ameriko -AO centov.
Poš||ifte nem svo-U» in naslov tvojega prUatelia v iUwm loreju in sKMlelimu bomoknlteofiaraT-
Gostilničar ustrelil svojega gosta, j
j Na Sušaku pri Reki je bilo iz-j | vršen o redko zločinstvo. Y restav-; '.raciji " P»oulevard" je lastnik lo-! J kal a Karel Schmautz v prepiru! i ustrelili svojega gosta	Lon- j
; čariča. Težko ranjeni Lončarič je ^ umrl v boliušniei. Sclimautz s«* nahaja pod ključem.	(
Krvava ljubavna drama.
V	Beogradu je 22b'tna ura<lniea pri upravi fondov Leposava Iia-kič na hodniku mestne uprave| ustrelila rezervnega kapitana in trgovskega agenta Dragoljuba Si-miča, ki ji je obečal zakon Ln imel /. njo intimno razmerje, potem pa jo je zapustil in se* oženil z drugo. Simiič je smrtnonevai no ranjen. Deklico so izročili sodišču.
Nove bolnice v Jugoslaviji.
Ministrstvo z,*i narodno zdr;ivj<-j je odkupilo <ki vojnega miulstr-i st;va stare zapuščene vojašnice v j Kovinu (Vojvodina), ki s<* bodo j preuredile v bolnico za duševne, bolezni. — Poleg tega je ministrstvo za narodno zdravje odobrilo | kredit v znesku lJ.70o.ooo Din za "izgraditev nove moderne bolnice v Gornjem Milanoviču.
| Železniške nabave za leto 1923.
Reparacijska komisija je «*lo-i brila, da Nemčija v letu lf»23. na | račun reparacij dobavi Jugosla-! vi ji raznega železniškega materi-i j jala, in sicer: 520 lokomotiv za I normalni tir. 70 lokomotiv za <»zki tli-- 2670 tovornih vagonov za normalni in 1000 vagonov za o/ki Lir, nadalje, pa 100 furgopov za Železniško osobje.
Direktor. P ranic suspendiran.
V	Zagrebu se je swstala komisija. odrejena ]>o ministrstvu sji-obračaja, ki inna nalogo, da pre-
" išče uradno poslovanje Geonida Praniča, ra\*natelja drža^Tiih ži»-leziiie v Zagrebu. Rarvpatelj Fra-uič je bil intodobno suspendiran «1 službe in plače. Predsednik i preiskovalne komisije je Lucarič. član stola seilmorice.
Prekmurska zahvala Ninčiču.
Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je povodom določitve jugoslovanskih mej v Prekmurju prejel sledečo brzojavko: "V imenu vseh Prekmurcev se vam toplo zahvaljujem. da ste obvarovali naše meje. Nar. poslanec Klekl."
Stoletnica Pasteur j evega rojstva.
k MikiaStrstvo prosvete je odredilo, naj se 20. januarja kot na dan proslave stoletnice slavnega francoskega učenjaka vrše v vseh šolah Jugoslavije predavanja o'Pa-steurju in njegovem delovanju.
Pomiloičen morilec.
Kralj je poraalostil znanega voditelja tuzlanske revolte Keroše-vdca na 20 Uit ječe. Keroševič je povodom štrajka brezstvno umoril orožnika, ki je bil že razorožen iu ga je kleče prosil milosti. Obsojen je bil zato na sqart- Naenkrat so ga. gotovi krogi proglasili za .praveatega tnueenika. Pričela se je velika akeija ea ujagovo pomi-
Iz Jugoslavije.
KugoaUittanaka	Kalni.	1
Ustanovljena 1. 1898 ^i^jEmS Inkorporirana 1. 1^0 i GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki. PrcdMdDlk' RODOLP PEKDAN, Ki K. ISStb Bt„ Clcv«l*aa. O Podpredsednik. LOUIS BALA NT. itcx 10« I'e&rl At«.. Lorain. O. Taj oik: JOSSPJU FIBULE«. i:iy, Ulnn.
GEO. L. ELOZICI1. EUy. Minn.
Bitfajnlk neizplačanih amrtnln: JOHN MUVEBN, «11 — lit* Af. iut,
Ouluth. Minn.
Vrhovni Idrivnlk •
Dr. JOS. v. GRAHEK. 141 ■ Ohio fitrett. N. 1.. Pltt«bnrffh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON cbasnTK. Room 10« Eakewell Bldg.. «or. Diamond and Qraat
Street«. Pltttburth. P*.
MOHOR MLADIC. 1334 W. IS Street. Cbicafo. nL
FRANK BKRABEC, 4*2.2 WMhlrjtou St/fcet. L>env«r. Colo.
Porotni odbor. LEONARD BLABODN1K. Box 410. Fly. Minn. GREGOR J. FORENTA, Black Dlanson i. Wash.
PRANK ZORICH. «21? St. Clair Ave.. g*v«Und. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC. 710 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street. La Salle. 111. J081P STERLE. 404 E. Meia Avenu*. Pueblo. Colo. ANTON CELA RC, 538 Market Street. Waukeyan. I1L
—-—	Jednotlno aradoo (la*tlo: "Glaa Naroda**.	———
Vie atvart tikajoč« ee urarinin jwdey kakor tud! denarne poAlljatT« naj m pcAillaJo na glavnega tajutka. Vse prlto£bo naj a« poAlUa na prod-
•ednika porotnega odbora. Trotnje za sprejem novih članov ln holnllka
•plCovala. na} a« poiilja na vrhovr.egi zdravnika.
JuBostovanaka Katoliška Jednota s« priporoča nem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor *eli postati Clan te organizme!]«, naj se zgla?l tnjnlka bližnjega družtva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev ao na obrnite Ba Ki- tajnika. Novo drultvo se lahko vata no* 3 s t člani ali članicami.
[ostit»'v. Minister n»rav<le j«* <I klonil, 'la bi prod tožil kralju ]> ,nilo.šrtnje. Iu Kcr»*ševi«"' bi inu-l '.t: i.1h«š»mi. V strahu ]>r«il smrtj«».
j" .)•' ^ani ub«^«"inu orožniku i;iU<> hladio>ki*\'iu» ju*izadej:it. ^.i ,i<-Kene^-vit' razrezal trebuh. Tako 'l.i je iu.»rala iiili e}>s< kncija imIIo/.-na. .M i t 111 je ozdravel in ulis»>l-t>ii l»i i mola izvršiti, 'lik j>i«-.| izvršitvijo pa s«- je minister prav-<le	da prip<»riM-i vliidarju
[ >o mi 1 oše ei i je. Kralj je tozadevni ukaz takoj podpisal.
Samomorilna mani j a v Zagrebu.
«1 nekaj tedni je v Zajrrehu n»*ki vaniOlilKI'ile«' le«»el Ha Že le/-iii.ski tir ter -i <lal glavo odrezal . JVl t«n|aj -imajo v zagrebu že .s nit»nv»rov na ^lesni.^keni tiru. S»*-deni jiiJi je lc«^lo na trebuh, i« <isini je legel vznak in eakal \J;ika# ki tra je usmi-til. Te dni so našli oh železniškem prelazu v Hareievi uliei r»81etiiega Spira <'vijanovi:';« ■iz Iiarlete z o<lrezano glavo. Ves dan je hodil vinjen «»b progi, a j ;i-no zjutraj je izvršili samoiuor po vzoru drugih, a na nov nuein: vznak leižer. C lava inn je ostala nieil tiroma, truplo pa je obležalo na na-ipu. Zagrebški listi -piš^j,.. da je siini' monilwka inanrja nepojasnjena. a fla se zdi. da gonita ljndi v Miirt alkohol in delomržnja
Jugoslovanske sirote v Franciji.
V	hVancijo odpotuje .V> mlečkov vojnih sirot, da m- izobrazijo v poljedelskih strokah. To deco. ki >.-bo šolala 2—:{ leta. bo na lastne strosi;e vzdrževala francoska vlada. Vsak devek se bo speeijalizi-ral v eiri poljedeLski stroki.
Društvo za pobijanje jetike.
V	Velikem Beekereku se je n-snovalo jhmi predsedstvom mestnega župana Hogoljnba in podžupana Rajiea dništvo za pobijanje jetike. Taka društva 'obstajajo žf* v mnogih mestili d ugodil vije.
Shranite	Za
ta i^mi^lbram) dragocena label i/^'^j^^L^SFii darila
VPRAŠAJTE SVOJEGA GROCERJA
MAGNOLIA
in
STAR MLEKO
UPORABLJAJTE, KJERKOLI JE TREBA MLEKA (N SLADKORJA.
labelnl vam bodo prinesli vred.
na darila ZA vas dom.
pišite na katerikoli naslov na drugi strani labelna za ilustriran seznam daril
"bpla2a mm hraniti Ubelna"
Položaj v Carigradu.
''Novoje Vrenja** opisuje se-j danji položaj v Carigradu, kjer' je postalo v zadnjem ea>u prt*c-j nemirno. Kemali«tH*na v Ud a leze mirnim potom v Carigrad in skuša iifglede na zavezniške proteste uvesti v mestu s\oj r^žim. Turška policija, ki s* je mihcja-la prej pod kontrolo zavezniške i policije, je proglašena po dekretu »vcjega načelnika E*ai bega za samostojno in neobv. zno pokor.ti se zaveznikom. ZnvezniSka policija, ki številno nadkriljnje turško m *e opira na zavezaiiko p< sadko v Carigradu, pa seveda ( noče popust.ti in diktira turški1 policiji i» v oje pogoje, ki jih mora ta hočeš noče* in včasih tudi vod" pritiskom prejemati Te »ini je Hku&iia. turška poli-rija preprečiti odhod večje skupine yimenskih in grških beguncev, ki niso odpotovali pravočasno. Ko se je hotela ta skupina vkreati na ladjo, je prišel \ pristanišče odred turške policije, ki je hotel begunce zadržati, pa se je moral umak-' niti, ko je opazil, da spremljH be-giuu-e angleška policija s strojno puško.	I
Nastop Turkov napram zaveznik < m. predvsem Angležem in »ploh vsem kristjanom, je poslal i/zivajoč in red up vzdržuje v mestu samo radi navzočnosti mečne angleške jK>sadke. Angleški aero-plani. ki jih je v Carigradu onoli; 44KI. neprenehoma krožijo nad mestiotn, ki se polagoraa izpraz-njuje. Grki, Armenci in Rusi v veliki množini zapuščajo mesto. Mnogo stanovanj je praznih. — Trgovina je skoraj popolnoma u-niceua. Grške in armenske tvrdke i hitro likvidirajo svoj posel. Inozemski trgovci so zložili svoje blago in čakajo, kdaj nastopi tre-'
nutek, ko se bo treba vkrcati na ladje, ki stoje v pristanišču za
slučaj evakuacije. Turška " lira pada. blago v trgovinah pa se ne draži, kajti vsi hočejo čim najprej prodati in iznebiti se nepotrebnega blaga. Žalosten je pogled na to ogromno mednarodno mesto, kjer je še pred tremi meseci krpeio ai vi jen je, ki j eutihni-lo sedaj pod vplivom približajo-če kemalistične vlade in se iz-premenilo v ogromno turško vas. Tako irpreminja kratkovidna ke-maListična vlada v družbi z moskovskimi prijatelji cvetoče mesto v razvalino kot je izpremenila svoj čas cvetočo Sniirno. isto u-sodo ki je doletela Knjirno, oznanja mnogo znameuj tudi krščanskemu delu Carigrada, Peri. Požarov je čimdalje več. Ne mine noč da ne bi aočni stražniki klicali v tem. ali onem delu mesta z obupnim glasom na pomoč.
V* vzhodni Trakiji je tudi nemirno. <lrško prebivalstvo, ki je ostalo tam. se noče pomiriti s k« rnalistično vlado, če tudi ona radi maloštevilne žandarmerije. ki ao jo dopustili zavezniki, ne nastopa agresivno in se boji navzočnosti zavezniških okupaeijskih čet. Sicer je, skušalo v nekaterih krajih turško prebivalstvo, ki so ga našuntali kemalisučni žandar-ji. napasti zavezniško posadko, endar pa je drago plačalo to svoje zaupanje, in zavezniške čete so zopet vzpostavile za nekaj dni pretrgano želozniško zvezo Carigrad z Bolgarijo. V zadnjem ča--»u so začeli odhajati ruski begunci. med katerimi so mnogi, ki pre življajo že peto ali šesto evakuacijo, ki potujejo iz države v državo v upanju, da najdejo mesto za mirno življenje.
Iz Slovenije.
Dr. Šusteraič v domovini. i
lUvši deželni glavar kranjski in prvi vodja slovenskih klerikalcev dr. Ivan Šusteršič *e je vrnil v Ljubljano, kjer so ga »prejeli kanoniki in /upniki, njegovi osebni prijatelji. Sigurno je, da se bo dr. Šust»*ršič lldejstVOVttl še V politilki ' in zato v-*e radovedno pričakuje, kako se bo razvijal dvol>oj med [ njun in dr. Korošcem, sedanjim) j vodjem Slov. ljud. stranke, kate-. | rega je dr. Šusteršič v svoji -znani i kpjigi tako silno razkrinkal.
* Velikodušen dar sa umetnost.
Prva hrvatska štedion*'a v Za-
grehu, ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani, je poslala pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju znesek pol miljona kron za /.gradim poslopja galerije lepih I umetnosti v Ljubljani.
Narodna zavednost mariborskih obrtnikov.
Te dni je imela čevljarska aa-I druga v Mariboru svoj letni ol>čni zbor. (Vvljarski mojster Monjac je predlagal. da zadruga končno uvede .slovenski zapisnik o občnem zboru. Od 50 navzočih mojstrov jih je glasovalo za predlog le H in je seveda predlog propa-I de.l. Zanimivo je bilo to. da je bilo j med 42 ostalimi mojstri polovica Slovencev, ki !»• za. silo lomijo mariborsko nemščino. \* debati je Nemec Zollenstein iz Slovenske« ulice izjavil, da dela za celo vrsto slovenskih ofieirjev in drugih ju-1 tg«tMlovaiiMkiih odličnjakov — tudi v Beograd baje |v»šilja svoje izdelke —, pa še nikdar ni rabil slo. | von>čine. tope j najboljši dokaz, da zadruga ne potrebuje slovenskega zapisnika. Obrtna oblast žal na občiufm zlvojm ni bila zastopana. IM&godejuo je v te nezdrave raz-| mer? posegel "Mariborski Koledar". ki prinesel seznam narodnih obrtnikov in trgovcev, da se bo slov. o ličili ist vo vedelo ravnati.
Narodno jedinstvo.
44Jutro'* poroča: Značilen do-godek se je odigral pred ljubljansko poroto. Bosanec SljsvSč se je' moral zagovarjati radi uboja. Izpovedoval je v srbohrvaščini, ravno tak o dve ipiifci.	Več Nodnij-Hkih protokolov iz Bosne je biloj nest avl jenih v »rtbohrvaacini. Ker jo biLa <porotmika kloo ranodena i a samimi dijaki je nmil pred-| sodnik pologa aodiiča dr. Pa-
»«ž. da jim je treba še enkrat slo-' .-ensko raztc4močiti celoten j>otekj razprave. Toda porotniki so so-1 ■flasno »Klklonili vsako tolmače-i lje, češ, "razumeli .smo vsako be-; odo '. Nabavno, da se je predsed- j trik zadovoljil s to izjavo. Ta mali j dogodek govoni več nego vsa ob-1 štirna dokazovanja, kako praktič-I no resnično je naše narodno je-[ j dimstve. š kmetom ljubljanske porote pa primerjajmo rimskega po-; rotnika meščana, ki je moral v slovitem procesu proti italjanskemu uiiustru NaZiiju poklicati zapri-;ežene tolmače, da je razumel ia|»ovedi italjanskih prič s Sic i-: iije, — dogodek, ki s«* v Itidiji vedno znova ponavlja!
t
Premeščen je vrlega moža.
Iz tjomje Ila<lgone poročajo: Kontrolor tukajšnjega poštnega urada Jernej Vengust je preme-' -en k poštaiemu uradu ('elje. Z
njim je izgrubil iulš vsestransko se!
• |
razvijajoči obmejni trg agilnega. vnetega, diusi tihega narodnega! delavca. Ne rečemo preveč, da ga' Ihuiio zelo pogrešali. V aranžira-oju prireditev, zlasti dobrodekiih 1 je iiil g. Vengust brez sovrstnika, i To je bil njegov element. Vzvišen, nad predsodki in frazerstvoan tia-' še sodobne politike je si al na čelu' najvažnejših dobrodelnih organi-: zaeij: Poveljeval je Požarni hrambi, l>il odlKirnik Jugosiovan-i i ke Matice in blagajnik Društva za za&ito deee. Kjerkoli se je pojavil. je zapustil vidne sledove vcjega dela in smelo trdimo, da bi Cioraija Radgona (kakor tudi nkotica) nikdar ne imela tako dobro razvite in vzorno urejene Po-Karne brambe. ako ne bi požrtvovalni za iblagor bližnjega vneti . .1» imej Vengust aktivno sodeloval. | (\n je edt^ai tistih mikih inteligentni v na severni državni meji, ki so dal-i svoje znanje in zmožnosti ne-sebič«no za dolo na polju dobrodel-. ixeti .in človekoljubja. Kot tak nam je trenutno nenadomestljiv. Po njegovi zaslugi imamo tudi v Gornji Radgoni godbo, sestavljeno iz članov Požarne brambe.
Himen.
Poročil se je Franc Hribernik. . i ravnat olj meščanske šole v Šoštp-> i nju. z gdčr Pavlico Tribučevo iz r Moai^a.
i Kapitan Josip R. Cibej v Oo-• opita m je poročil z gdč. Roio - Bayerjevo iz Maribora.
t a, as naroda. 17. jan. 1023
y	"" ' .	* — MM
Ce bi mogli	i
povedati	K
ij —popolno zgodbo pridelo- H
J$ vanja čistega okusnega mleka M Xj v par besedah, bi se glasile Si K "Bordenovo Grade 'A'	SI
S BORDEN S
K	Farm Products Co Jnc.
Smrtna kosa.	<
V	Ljubljani je umrla .Jera Pav- 1 lovec, vdova Anderwald. roj. ^le- -den v visoki starosti 8t> let.	j '
V	SqxKlnji &iški je umrl Drago-1 tin Steindl. ravnatelj tobashie re-i Ž i je v ijK>ko ju.
V	državni bolnici v Ljubljani je; J umrl 211etni iiLski akademik Mi-1 hael Polterov iui |>osJedicah nc-zdravega stanovanja. Pogreb mu 1 jo priredil Slovenski ženski komite za osknlm ruskih študentov.
Smrt pod vlakom.
Brzovlak. ki je vozil iz Maribora, je povozil meti postajama Sev- ( nieo iu Blanco ženo posestnika ^ Zalakarja iz lončarjevega dola. Žena je bila takoj mrtva.
I i
Ponesrečil se je
v flot eni ci pri Kočevju posestniki Leonard Grunseiieh. Vozfl je domov drva. pa. so se mu splašfl i konji, mladi in spočiti. Hote^ jih je olnlržati, pa je prišel pod voz. Kol<*sa so mu šila preko obeli nog in mu jih zdrobila pod kolenom. Težka nesreča moža poštenjaka i vzbuja splošno sočutje.
Od psa obgriaen.
Iz Celja poročajo: Kljub strogemu pasjemu kontumacu se vidi v Celju in okolici še vedno vsi1 polno psov brez gospodarja. V Za-gi-ailu pri t -oljii je zopet ugriznil sumljiv pos nekega delavca, ki se je takoj javil pri sanitetnem oddelku okrajnega glavarstva. Verjetno je, da je bil pes stekel. V sanitetnem o zim bi se 'moralo povsod nekaj več storili, kakor pa izdajati samo papirnate fermane. Danes nikdo m- .sili v drž. službo, vsled česar primanjkuje uradni-štvu, zlasti pa v sanitetni stroki.
Nezgode in nesreče.
Ilinko Kmetic, učenec ljudske šole v Tržiču, si je pri telovadbi v š'«li zlomil roko.
Franc Košak, strebii mojster v Trbovljah, je hotel zažgati naboj. Se ipredno se je mogel pravočasno ogniti, je nalxy eksplodiral in ga težko ranil. Pre»j>eljali so ga v bolnico.
Francetu Trček. kovaškemu vajencu iz Žirov. je pri delu padel železen drog na nogo rn mu jo težko pfiškodovaJ.
Janez Nagode, dninar iz Podol-niee pri Horjulu, je sekal v gozdu drevje. Ko je imel drevo že toliko nasekano, da bi padlo, je hotel Hkočitii v stran, a v tem mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel na skalo, da &i je prebil lobanjo. V opasnom stanju so ga prepeljali v bolni<*>.
J«MP Dežni an, delavec (pri lesni industriji4' Viintgar'' v Gorjah pri liledu, se je pri delu na eirkularni žafpi ^ažagal v roko.
Foiar.
V Velengu je zgorel kozolec jm>-seKtnika fikaze. Zgorelo je mnogo sena in slame ter cela lesena stavba. Ogroženi so bili vsled velikega požara tudi sosedni objekti. Z veliko -požrtvovalnostjo pa se je do-j moči požarni hrambi posrečilo | ogenj lokalizirati. Katko je ogenj i nastal, se še nt moglo dognati.
Lovska sreča.
Iz Breaic pqnquajo: Na cerkljanskem polju se je vn^il velik 'knr, katerega, ho se udeležili gostja ac Maribora in Celja, Okrog 40 feretm jej»dk> 280 zajcev v ^Mk zajec, ki je W zadet, je pa*
del. To ni kar tako po sebi umlji-').
•.. , • , < J vo temvcc. v tem tiei bistvo Jov-
j
ske sreče, ki j»- tokrat bila v resnici šiiv-kojrrudno naklonjena. i *
**
Nov prior-regent Cistercijancev. I s
i Kakor poroča jo iz Stične na 1 Dolenjskem, je p. dr. Avguštin j Kostelec imenovan za priorja-re- j i genta z opatsko oblastjo ta mošnje-' | ga eLstereijanskejfa samostana. j ]
Miloščine is državne blagajne.
Na predlog ministra za socialno j , ; politiko dr. Žerjava je kralj uka-v.al, da dobe, počensi od 1. avgu- 'p sta l'J22 za dobo treh let milošči- i mi iz drža\Tie blagajne: Ana Pev- i jtik. vdova orožniškega postaje- '' vodje iz Šoštanja, po 1080 dinar- j jev na leto; Fran Kaderšatka, vrt-: tuir državnega zdravilišča v Roga-, Kki ^Slatini, po tiOO dinarjev; Ma- J ■ nija Mayer, vdova v je zemlji-: ške knjige v Škotji Losi, po 600 dinarjev; Ida Ekel, srrota vladne- \ ga svetnika v Novem, mestu, po i 600 dinarjev Marija Levinger. ^ vdova davkarja v Št. Petru pri Novem mestu, »po 480 dinarjev; I Matildii Bohinc, sirota sodnega • kanelista v Mokronogu, po 480 i dinarjev; Marija Kalan, vdova učitelja v Mavčičah, po 720 dinar- t jev; Krna Friedrich, sirota vladnega svetnika v Ljubljani, po 600 j diinaj-jev ; ilildegarda iSehmied, si- ■ rota okrajnega tajnika v Ljubljani, po 600 dinarjev - Kornelija Cze-rnv, sirota nadgeomelra v Ljubljani, po 840 dinarjev; Albina Plieker, sirota eaiunskega ofi-| eiala v Ljubljani, 600 dial.; Ana • Stemberger. vdova pisar, pomočnika v Ljubljani, po 6<X) dinarjev.
Pobegnila sta
iz ljubijaiL-Jcega. di-žavne^a vzga- , jalfeča gojenca ITletJii Franc Bu-s.er iz Sv. (^žbalta pri Ponikvi in ' 1 "uletui Mihael Galuf iz Jur-kkštra na Štajerskem.
Če kdo prosi sa odpust kazni ali pomilostitev.
Iz Petanjcev .'poročajo: ^lladi psiček posestnika J. Cinča ni imel pasje znamke, vsled česar je pa- j del pri skozinskoz luitančni in do- , sledni oblast i «nziroma pri pasjean f . referentu okraja v nemilost in bil I [ obsojen za to "skrajno netakt-' liost" na 10 dinarjev gloHie. (Če , pes ali njegov gospodar, tega do-. plsnik ne poveT) Ker pa je lastnik ! psa reven mož. je prosi L naj mu , kazeji znižajo, kar se je seveda j [ zgodilo: znižali so mu kazen celo | . za o0rr. torej zelo velikodušno na i I samo 5 dinarjev, obenem pa mu j sporočili, da iina plačati za vlogo . na prvo instanco 5 dinarjev in 10 dinarjev za kolek in rešitev dru-i ge instance. Tako je siromak —i j "pomilovan", psiček — *'kazno-| van", šini el pa -r- zadovoljen.
Tatovi na deta.
Neznani stopiloi so vlomili v tr-. govino Alberta Sulcerja v Letušu , pri Braslovčah ter odnesli mauu-. fakturnega blaga v vrednosti pri-t Utiaio 40,000 kron.
Alojziju Stiblarju, posestniku v . K riževih pri Ljutomeru, je bila > ukradena lepa k^ava. O tatih ni j sledu. Najhrže je bil^. ukradena krava odgnana čez mejo v Avstrijo.
ljubljanskem sejmu je bila
-	Janezu Graiuču iz Naklega ukra-t dena denarnica, v kateri je imel
-	nad 9000 krom denarja.
) V šupi spediedjske družbe UB«I-J kaa" v T^nMjini je bil nkraij« • magnet, vreden 15/100 kron«
b..... . - -i
fartz in podrt zbihiqs
forte.
II	M	•
Iz Pariza poročajo: — Več kot \ H in dvajset sto »krov prosto- i i bo na razpolago za socijalne 1 >brodelne naprave vsled uniče-ja sedem in dvajsetih zastareli fortov, ki predstavljajo znanje obrambe mesta Pariza. Mont Valerien. ki je znan vsem. jiskovalcem Pariza, ki so se ozr-v smeri proti Saint Cloud, fort, katerega so Nemci obstreljeva-fariz leta 1871. bo eden prvih, . i bodo porušeni. Zemljišče, na j -aterem stoji, je tako dragoceno | gradilne svrhe, da bo depart- i lent Seine et Oise najbrž prodal rostor v lotih ter zgradil z dob-enim denarjem naprave za soci-ilno dobrodelnost na kakem meni. kjer je zemlja eenejša. Hiše, kojili stanovanja bodo ana delavcem v najem za zmer-o najemnino, bodo postavljene a mestu, kjer stoji sedaj fort laint Denis, severno od Pariza, "a fort, na katerega je obiskova-j pc v prvi vrsti opozorjen, je imel ►red vojno namen braniti glavno , nesto, a v luči vojnih razvojev ga matrajo sedaj popolnoma brez-Loristnim.
Prostor, na katerem stoje na-laljni fortii v bližini Pariza, bo x-rabljen kot igrišče za delavsko i prebivalstvo.
[Jspehi ruske arktične ekspedi-cije.
Iz Moskve poročajo: Arktična j znanstveno - industrijslm ekspe-iicija se je te dni vrnila v Moskvo. Ekspedieija je bila tri leta zunaj in je preiskala ozemlje in ^bale Belega morja od Arhangel-*ka do zaliva Kanadalak in Onega, kakor tudi polotok Kola. — Njeni znanstveni in gospodarski uspehi so zelo znatni. Med drugim je ekspedicija bistveno popravila zemljevid polotoka Kola. našla nove rude in mineral i je. — Zel obogati so uspehi, tieoči se faune Belega"morja in flore visokega severa. Razen tega so dognali nov naoin za izdelavo ribjega* olja ter nameravajo ob severnem Ledenem morju ustanoviti veliko tovarno za ribje konzerve.
Čuden znanec.
Pred francoskim zunanjim ministrstvom je vsak dan pričakoval ministrskega predsednika — Poincareja slabo oblečen človek in ga pozdravljal: — Dober tlan. gospod Poineare! — Končno je obudil tudi pozornost policije, ki je tajnostnega človeka aretirala. Ko .so ga vprašali za vzrok njegovega obnašanja, je samo izjavil da se piše Jean Hidon. Tudi Pofn-care se je zanimal zanj ter mu poslal malo vsoto denarja. — Sporočite gospodu Poineareju mojo zahvalo, — je rekel Hidon policiji z globokim spoštovanjem. — Recite mu. da sem kaj takega od njega pričakoval. — Ko je nato zapustil policijski urad. je šel naravnost v restavracijo.
Vrednost obleke.
Vrednost obleke so spoznali najmodernejši berlinski lopovi. Berlinska policija je namreč našla v snegu že več oseb v sami srajci, ki so jih berlinski lopovi ponoči napadli, jih onesvestili in jim oropali vso obleko. _
Proti beračem
in pregrehi na — ^ rimskih eettak.
Rimske oblasti so začele križarsko vojsko proti pouličnim beračem in poubčnim ženskam Listi poročajo, da je med berači dosti takih, ki imajo lepo premo ženje in ki posojajo dena rna o deruike obresti. Med pouličnim prot istutkami pač ni takih, zate pa n>ji okoli njih cel trop parasi tov oziroma parasitmj: stanova njska gospodinja, šivilje, ki vsal večer posebej izposoja obleko itd Na tisoče teh ponesrečenih slu ž kinj in podobnih žrtev velemesti so izgnali v domače občine, dru ge oddali v bolnišnice m podobni žalostna zatočišča, a vendar p< ulicah ie vedno jerpoli teh ne«
K
Najboljše :
! Cigarete j
j____ l.
■aHH^i^HŠaiŠfiBliHailSMHiiBBMl^l
i Zlati zobje - najnovejša r moda.
»	X
Iz Pariza poročajo: — Dočim ^ večina ljudi prizadeva prikriti ^ dejstvo, da imajo umetne zobe in sicer na približno isti način kot j nikdo rad ne nosi lasulj, je po- } ' .stalo razkazovanje zlatih zob mo-': da med nanovo obogatelimi v Parizu. Ce ne drugega imajo ti ^ ljudje vsaj po en zlat sprednji ]
zob. V številnih sJučajih je bilo 1 treba izdreti popolnoma zdrav t zob ter staviti na njegovo mesto zlatega.
Vsled iznajdbe *'imitiranega J napačnega zlatega zoba" pa je 51 sedaj mogoče izogniti se mučnemu izdiranju. Ta iznajdba obstaja iz neke vrste zlatega pokrivala, ki se takoj prilagodi vsakemu ' zdravemu zobu ter ga popolnoma pokriva. Par takih ponarejenih a : napačnih zlatih zob daje smehlja-: ju učinek, ki ga ni mogoče dose-
ci na kak drugi način, a	_^_
R j
Boj proti alkoholizmu na Švedskem.
Švedska vlada je. izdala pred l" kratkim podrobno poročilo izida glasovanja o prepovedi alkohola na Švedskem koncem avgusta 1. ""'leta. Za prepoved alkohola je jrla-sovalo 889.078 volivcev, proti pa 924.874. V Šve<lski imajo tudi ženske voli\Tio pravico in je za-a . nimivo, da je 57 odstotkov žensk ® ■ glasovalo za prepoved alkohola. 0 od moških pa samo 41 odstotkov. Četudi na Švedskem ni prepove-1 dan alkohol, je vendar v Stock-] liolrau veliko manjši odstotek pi-x~ jancev kakor pa v Kristijani ji na Norveškem, ali pa v Helsingfor-~ i su na Finskem, kjer obstoje veli-' ko ostrejši zakoni proti alkoholu. a* To je radi tega. ker se vodi v JO Švedski prava krščanska vojna
Lr"
i proti alkoholu v šolah in sploh -med mladino. Z ozirom na izid' e"i glasovanja ostane v Švedski sta-^ ro stanje, po katerem s emore pi-D";ti žganje le z legitimacijo, ki se m zelo težko dobi, medtem ko se ~ lažja vina, piva do treh odstotkov 111 prodajajo brez legitimacije, to-m ' da samo v državnih monopolskih
u-1 trgovinah.
ja i
a" Kaj morajo znati dekleta?
<••: _
Neki nemški peilagoški li>t piše. da je treba dati dekletom primerno šolsko (izobrazbo. Poleg tega jih je treba naučiti kuhati, šivati in prati. Treba jih je naučiti šteddtii. da bodo vedele, da •j. .«
. je plačana navadna obleka boljša . in lepša kakor pa svilena na dol-y i gu. Vedeti morajo, da je zdravo ! polno lice več vredno, kakor pa J prazna lepota, dosežena z raznimi kosmetičnimi sredstvi. Naučiti se morajo tudi noaiti močne čevlje. Dqkleta Jiaj znajo kupovati, ^ računati in vse hišne posle. Ako imajo denar, naj se uče klavirja m m slikanja. Naj v<?do, da je poš-ten obrtnik več vreden kakor bo-ie ga to oblečen postopač. Naj vedo, da ni sreča v zakonu odvisna r
razkošja moževih novcev, temveč mi	,	- -
^ samo od njegovega značaja. —
. Ako bodo vse to vedele, se lahko
S1~ poroče in našle bodo svojo srečo, 'a-
t
^	Radi tobaka.
td. _
V tržaški stari prosti luki je bil rta aretiran težak Rudolf Grizonič.
star 36 let. -stanujoč v Zgornji M ^Vboli
Sf. 743. Pri njem so nam-reč na^i dva kilograma tobaka ta-tmskega izvora. Čislano zelišče m mu vzfili, njeita pa zaprti
Dnevne vesti.
SLAVCI PROTI PROHIBICUI
Cincinnati, O.. 15. januarja. —
a konferenci, ki se je vršila tu-ij med Gompersom. predsedni->m Ameriške delavske f^aeraci-ter generalnim izvrsevamini etom Brewery- Workers Inter-itional Union, je bilo sklenjeno obiliairati ameriško organizira > delavstvo za boj. kojega namen ■ doseči modificiran je Volstea-5ve postave ter postavno dovo-enje za izdelovanje piva in lah-ih vin.
Na konferenci je rekel Corners :
—	Naš namen je napraviti A leriko zopet za dom pametnih i deželo prostih. —
Konferenca je trajala dan eprav se je vršila za zaprtimi rati, se je pozneje vendar izve-elo. da s>c» bili sprejeti načrti za a ni pan jo. ki bo ohseirala vt— a rod in koje na men bo doseei evizijo sedaj veljavnih prohibi-
i.j^krh pK>stav.
—	Pivo in vino lahke alkohol-ie vsebine se bosta gotovo vrnila n sicer kmalu. — je rekel stari lelavski voditelj.
POKOJNI CARUSO JE BIL DOBER ČLOVEK.
Iz Rima poročajo: — Zadnje 3esede nekega ponižnega moža, starega dva in osem deset let, ki je umrl v Napolju pretekli teden, bile:
4'Jaz sem bil učitelj Knrico farna.'"
Takoj nato je bila uvedena preiskava, ki je. razkrila eno štev-vilnih dobrodelnosti. a katere ni vedel noben človek z Izjemo slavnega pevca samega. Osemdc-setletni starček je bil Giovanni Gatti prvi učitelj Carusa ki ga je naučil pisati in čitati. Ko s«1 je pred par leti vrnil velik tenorist v Napolj je našel svojega starega učitelja skoro brez vseh sredstev ter mu takoj določil mesečno pokojino do konca njegovega življenja. Celo tekom svojega zadnjega obiska v Napolju je mislil Caruso na svojega starega učitelja ter odredil, da naj mu brat izplačuje vsaki mesec določeno s-, to.
Z A S T A V^E !
Najnovejše zastave, hand-ra. ri-gali„fc , pro«l;ij;i tu«? iT, i.-t ViLŠ rojak, piši t? mti po nailtr na naslov: IVAN PAJK.
24 Main St., Conemaugh. Pa.
_______ i
r ^^^ p v ^^
Okorelo ramo, ^^^Hlotrpljenk uiinK'«, oategnjen sklep— vte ^o spremlja |
vdrgnite nekoliko
pain-expellerja
na bolečo povrSino, in bolečina bo hitro izginila. Pais - Expeller la bolečina sta si smrtna sovražnika-
Dobite iie danf»s ste- reBMljrill klenico pri svojem le- [ygsSj karnarju, 35c. in 70e. Glejte, da bo na za- Wf mšm n vojeku tvornifika znam- li. K i« ka SIDRO. Zavrnite lli I ill vse ponaredbe.	K^H^/i
F. AD. fUCHTER a CO. K^fl 104.114 Sontk 4lb St. |llPl:l<& Brooklyn. N. V.	H1"
Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali
udobnost neodvisnosti? ®
Pričnite žtedki sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela.
Vaši prihranki so najsignrne-_ je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po
41
Frank Sakssr State Bnk
12 Gortlai#t Street Nt* Ttrt City
CUtu inNpaiitT« JafcaaA« Id«.
ROJ AH, NAROČAJTE » HA "GLAS NA20DA" NAJVEČJI 8L0VEWSKI DMKV-nTW. BttSATtt.
J e r o m.
Milan Fugelj.
Ko se je Jerom prebudil, je bi- <
10	veliko okno na vrt že odgrnje- ] no. Mo<"na in jasna poletna svet- j loba sf je razlivala po sobi in jo 1 grela. Gledajoč vanjo je utripal j x. drobn uni očmi in čutil v njih! t skeleeo in ostro bolečino. V spa- \ nju in sanjah ga je obšla nenad- i na nervoznost in notranji nemir, j ki ga preveval tudi zdaj. Stre- i petaval je po životu, stresal gla- r vo in žile po rokah in prsti sami 1 bo nepretrgoma drhteli.	J V
Starost je bila prišla nadenj in ^ ga v zadnjih tednih jakn (»slabi- 1 la. Že prej povešena glava je 2 zlezla še bolj na prsi. hrbet, ki je * bil že prej sključen. se je upog- I nil globlje, oči je zolila rdečk a- ^ stokalna megla, koža je padla na- x gosto v gube in se nakopičila I nad ušesi, na čelu in tik oči. V>ta-jal je poznr». <lasi je več noči pro- r čnl kakor prespal, in čakal, da I i»e je razmajal in m»<<rel s svojim kratkim in drsajoeim korakom 1 preko sobe.
Bolečina v Jeromovih očeh je J prenehala in lahko je gledal oko- 1
11	sebe. I*«r muh se je vzigravalo e nad njegovo glavo in se kopalo v c svetlem snopn sulnčnih žarkov. 1 ki so jasno bleščali v svoji koša- 1 ti obšimosti po milijonski množici inigljajočih praškov. Omara. 1 ki je stala ob steni nasproti po- A atelje in bila črno politirana. se l je v sled močne dopoldanske luči 1 razživela in razsijala in se smeh- 1 Ijala kakor dobrodušen širok in 1 ploščat obraz. Tudi slike po ste- 1 nah so stopile živahneje iz ok- 1 vir je v. Peričnik. gorenjski slap ( na levi. je blesketal in se iskril 1 kakor srebrn, a tam na desni je 1 žarela rdeča rnM. ki je ovijala 1 Materi Božji prelepe bele rame. 1 kakor živa in šumeča svila.	1
•lerom je ogovoril najprej mu- . he. ki so mn silile v obraz. Mršil 1 je obrvi, pove jal z mršavn in sta- 1 ro roko po /raku in rekel : — i Dajte mir. sitnice!	i
Žena je prišla po pr.stih. od- ] prla polahko vrata in pomolila j skozi odprtino glavo. Takoj je 1 prijazno pokimala in dejala: — 1 No. poglej ga! Mislila sem. da J spiš. in kanarčka som nesla zato ] na'hodnik. Bala sem se. da bi te. ] ne zbudilo njegovo žgolenje. a i glej ti že čujei!	j
Hotela je povedati »e nekaj, a nemirni Lzraz, ki ga je razodevalo Jeromovo lice, jo je zadržal. . Majal je z glavo in govoril: — Nisem dusti spal. Noč je bila predolga in prevroča. Tudi nekaj bodečega je bilo v njej, kar je bodlo v možgane in nekaj težkega, kar je ležalo na prsih.
—	Bomo pa zopet povprašali zdravnika! — je menila naglo žena ; a Jerom je pravd dalje s svojim slabim in hripavim gla-*om in vmea» ga je silil mehak in rahel kašelj, ki je bil vedno enak in ni imel konca. — Chidno. čudno se mi je pletlo v glavi. I)ogo- ' drk od včeraj in drugi iz davnih I let sta se gnetla drug z drugim, se smešno mešala in zamenjavala. Glej, bil sem obenem mlad in star! —
—	Pa bi morda pil lipov čaj in, tudi gomilice bi ti storile dobro!
—	... vso noč, vso noč — kakor bi mi zvenela okoli ušes dolga in lepa melodija, znana iz mla-dosti. Hodil sem zunaj, sedel do-; ma in gledal v jasno noč, igral j na koncertu, a povsod, glej, je i zvenela okoli mene znana melodi* ja, in zdaj jo se vedno čutim okoli »ebe. Čakaj čakaj, oblečem se in primem gosli ali sedem za klavir. da jo najdem in igram!
Vstal je. se razmajal, umil in s pomočjo žene oblekel. In pri *a-jntrku in pozneje, ko se je soln-čil zunaj na hodniku in čakal, da, je pospravila žena sobo, je govoril predse: — Vso noč, vso noč sam nemir! — In takoj je hotel označiti s slabim glasom lepi in znani nape v: — La — la — lala. — Ali vse, kar je poskusil, ni bilo pravo, sii bila senca tistega, kar je zvenelo vso noč okoli njega in kar je ocvanjalo tudi adaj po njegovem telesa.
Vrnil ce je ▼ sobo. Okno je bilo ' na stečaj odprto in zasenčeno s tpnosdsžpi aaraasMi, ki so pa-
I ale od stropa do tal. Vzel je v z oke gosli, sedel k staremu klavir- a u. ga odprl in pritisnil tipko a. | L 'ho je primaknil bliže h klavir- r evam strunam in pričel ugiaševa- i tj i stare in črne gosli. Gotov je j \ lil naglo. Obrnil jih je k obrazu, h tagnil glavo preko njih in jih • d iritisnil z brado na prsi. S treso- §
0	roko je dvignil lok in se dotak-' iil ž njim strun. Zapele so meh-;o in zvočno. A prenehal je ta-(pj in prisluškoval tisti melodiji}
1	jo je slišal poo&oči, ki je zve-, ela tudi zdaj okoli njega, bila! nana iz davnine, lepa in veliča-1 c tna. pa vendar taka. da mu je p »olzela iz ušes kakor riba iz rok, j a je ni bdo mogoče prijeti in ob- i e ladati. A bila je močna, vitka in n »onosna. ker je bila doma pov-jl< od. Knako v mladosti, v dobi ot- j oka v dobi mladeniča, enako v z »oznejših letih, v časih moža in i] ivih dnevih starca. Otrok je di- ž ial v njej. ki teče med rožami in s iravami za metuljem, nladenič § e govoril v njej sladke besede v nladi, bujnostasi in črnogledi Levojki. mož se je boril za svoje s ilje
in nazore, starec je gledal ž g ijo v večnost, tja daleč preko i nej svojega življenja.	z
Vnovič je prižel gosli z brado r a prsi, pritisnil je z levico vrato- s e strunam, potegnil z lokom pre- ^ o njih, da so pele v gladkih in ; j itJkih glasovih, pretakajočih se { z nižave v višavo, iz šepetanja v ' rrik in iz čebljajoče skromne go- i -oriee v elegično pesem modre ' \ □ ponosne samozavesti. Ali melo- s lije. tiste, ki je vedno zvenela o- \ toli njega, ki se je jasno oglasila s - njem to noč, a živela Ž njim od j \ nladosti, ki je bila vseobsežna,' \ leskončna v začetku in koneu, r ije ni bilo.	j
Sedel je nazaj na klavir, po- r ožil stare in koščene roke po tip- i Lah. ki so se rahLo oglasile v t nehkih akordih gledal v strop c n se zamišljal. Morda je to tista ; j >esem. ki jo vzklika otrok, ko za- t tleda svojo vabečo mater in ji t eče. v naročje 7 Mogoče je to lju->ezen, tista sladka melodija srca, j j ti rise obraz mlade deve, ogenj' ( ljenih oči. marmor njenega tilni- . ca, sneg njenih prsi in kri njenih -azpaljenih ustnici Ali je boj mo- i za, odmev njegovega koraka po } hojnl cesti vrvečega in hrumeče- ^ sja življenja. ali zdrava misel starca, hiteča preko groba, preko bitja samega v vesoljstvo svetov T
Prijel je bele tipke, ki so se vdale pritisku njegovih velih pr- , ►t o v. in poslušal. Pritiskal je zgoraj in spodaj, begal s prsti po klaviaturi, razžaril se, da mu je btopila v stara lica kri. vstal in odprl pokrov nad strunami, da bi dal polno moč njihovemu zve-nenju. sedel nazaj, glej. in se ra»-živil kakor mladenič. Koliko gla-bov je T Kako se oprijemajo drug drugega, kako pojo iz svojih čistih grl. kako ponosno nosijo melodije, kako jih krase, letajo preko njih, se spuščajo podnje in jih delajo mogočnejše in lepše!
Jerom igra in gori. Sapa mu je težka od napora, po sencih izsfro • pajo drobne in neznatne pičice potu, množe se, družijo, strinja-1 jo v velike okrogle kaplje, ki se podaljšujejo, tanjšajo in pričen-1 jajo polzeti med gube ob ušesih! in se obešajo po licih, kakor sle- i dovi neznanih svetlih curkov. Zdi se mu, da je zdrav, da je svež, da ni več v njem ka&lja, ki nima ne konca ne kraja. Njegove roke so čile, prsti prožni in urni, njegova duša je polna in to, kar buče in pojo strune, so njegove besede.
Prenehalo je vse, kakor bi se zagrizli glasovi drug v drugega. Jeromove stare roke leže trudne in nemirne na belih in črnih tipkah, njegov obraz je sklonjen na prsi, oči trudne, lica hladna in brez krvi. On ne more najti tiste znane melodije, ki jo je začutil v sebi in okoli sebe nocojšnjo noč, ki mn je znana iz davnih časov, kakor bi jo igral že stokrat na avojem klavirju in jo godel stokrat na svojih goslih, in ki brni tudi cdaj okoli njega po tej pol-J mračni, a filmi rdečimi gardi-
CrT,AS XAnrvt> \. 17. -TAX
lami zastrti sob L Star je, več je I le more zgrabiti in obvladati. I
• a *	|y<
Zvečer je legel zgodaj v poste-|š<
jo in frdno zaspal. V sanjah jc I n
:aslišal naenkrat pod svojim o k- j ^
lom šum. uglaševanje glasbil, ti-
la povelja in za njimi rahlo na-|v
aščajočo -in se razvijajočo god-|v
I S
K». Tiho. komaj slišno se je pričel I ®
7 zraku zibati valček stare dobe I
I n
n kakor bi se smehljal s staro-1 ^ lavnim, dobrohotnim smehom, jel^ epetal nalahko v uho:	I ^
I 01
O ti Polon, Polončica.	I ^
o ti Polon, Polončica.	I le
o ti Po------I p
IK
Glej jih starih tovarišev - god-1 lil
:ev, ki je igral ž njimi tolikrat I ®
>o plesih, zabavah in koncertih! I °
lerom ni vstal, a videl jih je vse-1 S
■no, kako stoje v krogu pod ok-1^
lom. Rajni Luka je, pokojna Va-1 v
entin in Strgul jček in še vsi, ki I ^
im prerašča že davno grobove I ,
:elena trava. Glave so iste. tudi I
.... . I r
nstrumenti so naravno veliki, le I ^
uvotki so majhni kakor škratov-
ki. jZato se zde vsi šegavi in sme-1 n
mi in celo modri Luka, ki taktirajk
• sredi z razprtimi prsti.	| \
Jeromu se je zdelo, da je vi p
ianjah vstal, odprl okno in po-1
;ledal za njinri. V tistem hipu sol
zginili, kakor bi se pogreznili v j J
:emljo. Stopil je z enim samim kol Z
-akom skozi okno za njimi, ker I
;i je mislil, da so se izmuznili po |
ilieah na polje. Zunaj — na po-1,
ju — je cvetela livada, da je bi-1 r
a krasota.	I -
— Kje ste. kje ste? — jim kli-| j.
^e, a ker so majhni in šegavi ka-1 s
kor škratje, se ne oglasijo. Smeje I a
se, stoji sredi polja in vpraša Če-1
l)elo, ki mu sede na čelo: — Ali I „
Is
i ijih idela. pobrat ime ? — Kako I ^
t>i jih ne? — reče čebela z viso-|
kim glasom. — Tam po njivi, pol
razorih se ti skrivajo. — n nad a-1 •
Ije vpraša velikega rumenega I ^
metulja, ki priplahuta in sede na I ^
njegovo dlan: — Ali nisi ti. me-1
tulj, videl mojega tovariša, god-1
ca Luke? — I. kako bi ga ne!|
t s
govori metulj in miga in kaže si tipalkami. — Tam za-mejo leži v L travi in se gosti s kislico. — ' *Res so vsi blizu. Tam na desno I izza trave priplava glas piščali. I od drugega konca zarenči bas in I zopet od drugega vijoline.	I 1
V tem hipu pa je vse izginilo. I} Naenkrat ni bilo ne livade, ne rož j ( ne godcev. Jeromovo srce je pre- J ( nehalo biti, kri se je ustavila poj žilah in telo in duša sta se ločila. I Prvo je obležalo na belih blazinah I j druga pa je stopila v sosednjo so-1 bo, kjer je spala Jeromova žena. | | Stopila je k njej. jo prijela za ro-l ko in rekla: — Prišel sem po slo-1, o. Hvala tri za vse, Terezinka. in I na svidenje!	I'
Žena se ni prebudila, a oglasi-1 la se je v spanju: — Kaj t	f
Duša je ponovila kakor prvič 11 in stala bela in visoka ob ženini J' postelji: — Prišel sem po slsvo'.l Hvala ti za vse, Terezinka in naj svidenje!	j
Zdaj se je oglasila žena kakor j v davnih mladih časih, s pri jaz- j nim smehljajem na obrazu: — j j Kaj mi pa nagajaš? Saj vidiš, daj spim!	i
Jeromova duša se je vzpela i skozi okno in se pričela dvigati j v solnčne višave.
Že je bil zunaj | jasen in solnčen dan, po poljih j se je svetila rosa in ptice so se j že oglašale. Solnce se je bleščalo I za moža visoko nad najvišjo go- j ro in lezlo ie vedno viae in više. j Daleč, skoro blizu solnca, je letel j orel in izginjal za vrhovi.	I
Promocija.	i
Na {poHpodariiko-gozdaraki fa- j kulteti zagrebškega vseučilišča so I hdli Edvard Jegulja, Zvonimir Vi-1 aalie in Miroslav Zgaga promovi-1 rani na čast inženjerjev gospodar- j stva. Promovi rani so bili 5. dec. J
▼slik mlin aa mletje soli
se je omoval v Novem Sadu. Z de-J lom se je pričelo 10. decembra. Vi mlinu se bo zmlelo po 6 vagonov
dnevno! Lastnika sta Dime in Tot. j
ftvtro t Zagrebu.	j
V Zagrebu ao bii 8. dec. o pol-1 noči tiije kratka potrami nunki, ki OHO nygiai	fltode.
Nesrečni slučaji.
Iz Goniče poix>čajo: Naša od n >jne tako hudo udarjena zemlja j< ( danes nitna miru pred vojnimi j »1 ssiečami. Dasi je že »tiri leta od 1 o demitve miru. zadevajo naše t 1 udstvo še vetino smrtne nesreče 1 iled pretlmetov rn saiovi, ki jih je j Z >jua raztresla po na^ih poljih in ; s1 uajuah. tako da časnika*ska' C rtfU'ika dan za dnem ne jenja po- i t »čati o vedno novili tragičnih i r« učajih. Sedaj moramo znova za- : ^ lamovati dva taka slučaja/Kden v i je zgodil v Vrtoviču Cirilu Cer- j elju. ki je našel na polju zavoj j( csplozivnega prahu. Vzel je ma-količino in hotel poizskusiti, če rah gori in .se vname ali ne. ljub temu, da je prah ležal toko časa v zendji in ga je prepo-la vlaga, se je vuel in je ranil ^ menjenega precej močno, da so i morali prepeljati v goriško jlniišriico. Drugi žalostni slučaj ■ je dogodil v Dolu pri Opatjem ilu. 121etni deček Emil Cotič je l>1/l1 na polju granato, ki ni bila i razstreljena, zato jo je hotel iz-lvati iz tal. v katera je bila do •lovice vsajena. Komaj se jo je &ček dotaknil, je eksplodirala in lu odnesla dva prsta na de-.ni ro-i. Mimoidoči so culi pok in deč-ovo vpitje tQr so mu prihiteli na ^moč. Prenesli so ga v bolnico.
i
fAPŽARSKI FAŠISTI SO SE DRUŽILI Z ITALIJANSKIMI.
Tb Rima poročajo: — Madžar-i'i in italijanski fašisti so se iružili ter sklenili zvezo. Poro-j ?valec ne\vyorškega "Heralda jej ivedel od "državnikov"*, ki so e vdeležili pogajanj s pristaši dmirala Horthvja. ki so prišli :
Rim v tem namenu, da je bila kdenjena tozadevna pogodba. Ta pogodba se oči vidno obrača proti Jugoslaviji.) Delegati so klenjena tozadevno' pogodba. ? v večji meri izraz prijateljeva kot pa poskus, da se za go' i ekonomske prednosti ". Dogo-1 or se tiče baje v glavnem izme- j jave živil. Italijanski in madžar-j ki fašisti so našli svoja skupna la v sovraštvu do mednarodnega :omunimia.
lepa prilika!
Kdor izmed Slovencev želi kuriti FARMO s plinom ali brez. 2l/« ni Ije od Geneva, Ohio, ali pa omenjati s hišo v mestu, naj se
►glasi takoj, dokler se ne pro-lajo.
Jaz sem farmer Slovenec in pre- j »ričal sem se. kje so dobre farme n kje ne.
Farme so vse v moji bližini, ma-e in velike.
HARRY KRIŽNIK. H. 2. Box 131. Geneva. Ohio.
tfwwwmal
UVHOIAS JE BtU
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 stranL
I
B?" Cena s poštnino $2.—
ftLOVENIC PUBLE3HINO CO, 82 Cortlancfk Street, New York City, N. T.
Knjiga za dolge zimske večere.
Sbywilro Arocrikanslri
KOLEDAR
zmleto 1923
192 strani povesti,
oučnih II
flaabfia rnzprav, pesmi,
alik, inle m mznoterostL •
Cena samo 40 centov.
Naročate ga Se Hanes. •
aCOVCNIC PUSLISHINQ CO.
as cwtnixt at. Nsw v«*
tm- Poba mm taS pri sutopafldh
m CBaa NaroSa.
/
VABILO a ouno redno lAesno veselico, ki j
> priredi dnjštvo Slovenska po-1
»ja št. 16211 Modem Woodmen! t America v soboto 27. januarja
)23 v (Vško-amerLški dvorani, 136-1440 W. St.. Chicago, 111.
a vsestransko točno ln dobro po- j režbo bo skrbel vesekieni odbor, 'odba Anthony VtJ.-shay Orehes-ra. Začetek ob 8. uri zvečer. To-»j na svidenje dne 27. januarja ! ; stopnice v predprodaji 35^, pri | ratih pa 50f. Odbor. __(17-18—1)_
lad bi izvedel, kje biva JOHN IjAZAR, doma iz Podgorice. Naj se oglasi svojemu očetu ali pa meni. — Anton Močilnikar. R. R- 2. Box 57 A, Pueblo, Colo! __(17-18—1)
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej za pojasnila, ker število izseljencev je omej'eno.
Ako nameravate potovati v stari kraj. p^ite nam za pojasnila, to bo v vaso lastno korist.
KDOR M AMERIŠKI DRŽAVLJAN. PA BI RAD ŠEL. NA OBISK V STARO DOMOVINO IN BI SE ZOPET PAD VRNIL V AMERIKO. NAJ PIŠE TER MU BOMO DALI VSA TO-_ZADEVNA POJASNILA__
Frank Sakser State Bank
8! Cortland t Street	New York
VLAH 0 V"
B	ŽELODČNA
M GRENC1C A
W^^^L	I>«-Ia jo in spravlja
steklenice v
ZADRU (Dalmacija.)
WH^H	ckI teta 1SC1
ROMANO VLAHOV
Xa prodaj po vseh
^BH^n Lekarnah, delikatesah »n grocerijah.
^^^^^^^^ Edini agenti za Združene države.
V. LANGMANN, Inc.
►7-99 Sixth Ave.,	New York, N. Y.
Izšla je izvirna slovenska knjiga
"IZ ZAPEŠKE GLOBELI"
Spisal Zvonko Novak Cena knjigi je $1.50
Naročati jo je na naslov:
ZVONKO NOVAK 2247 So. Central Park Ave Chicago, 111.
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in
kazalom. *
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
--Cena • poštnino =
"GLAS NARODA"
82 Cortland t Street NEW YORK CITY
Velika Blaznikova
Pratika
(s trtai alatiii.)
Ona s potorino w 90s 98 pratflc . $S.7B BO jfitik	BJBO
100 pntik 12.00
Slmalc* PiMisMiK Co.
I] 11 MMfSM z Mn Tak
|lf Pj^ja ga prt MMopaOdk |
Praktični Računar
Priročna iepna knjižica, ki ima vse kar je ▼ kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi aa Izračun j en j e obresti
Kniiiica je trdo Tesana, stane
7Sc
8LOVEHZO PUBUBHXNQ CO. •2 GorUandt Street : Hew York
20. januarja:	|1(
America. Cherbour« to Br«m«n: Olym- )
pic. CherJ>oui'B: Conte liosso. Oenoa; Vo-jc
leiidain. Boulogne in Hotterdam.	'ir
23. januarja:	tf
| fittetiuisi]. Cherbouig in Bremen.	13
i H. januarja:	u
President Van Buren. Cfaerbours.
2S. januarja:	n
Minnekahd«, Cherbour* ln Hunburg	1! | s»>ern. Hamburg.
V. januarja:	^
rVe«Ment Hardin a. Cherbourg m Br»-
men; Kreolond. Cherbourg in Antwerp	G
; 1 "resident Wilson. Trat: I-a l.orraine' n ■iavre.	i
I A. januarja: .	2<
I Torek. Hamburg.
j *>. januarja:	i,
Chirag-o, Ha\-re; Keren gar i a. Cherbourg. 2 31. januarja:
Preeldant Potk. Cherbuorjc; Orbita. R Cherbourg ln Hamburg; Antonta. Char- | h bourg tn Hamburc.	J z
t. februarja:
Mount Clay. Cherboorg in Hamburg. ^ l februarja:	z
^ieorg« Wuhlnrtnn. ni»r»ourr «n fir*.
Tien: Zeeland. Cherbourj:: Thrrenia. T Ch»-rb«iurpr in Ilamliurjr.	■ h
februarja:	2
I.a Bourdonnais. Havre.
{februarja:
j President CSarfiefd. Cherhourg; Amert- j I 'a. Onoa.
; l. februarja:
i Colomlio, Genoa: Manchuria, Cherbourf f
I jn Hamburg: Wuertemburg. Cherbourg in
: TTambvngr: Tburirgia. Hamburg.	i
; Jugoslovanska vlada Je dovolila, da sme
6,426 Jugoslovanov
1..speti v Ameriko zave t k or n prihodnjega : julija. Cnn:,id i"rta je najbolj hitra, za vu-j š- rojake, <l:i pridejo v Ameriko. Izseljen-• . ki imajo listke »t Cunard. morej«j po-j t..vati takoj, ker skoraj vsak dan V j i-H odpluje kak parnik .z Evroi>e. Cunurd j rta iiri:t izvrstno prevozne« službo z.i iz-' I »eljenre iz .lugostav'Je. tako da Jih sprern-j 'ja kornpanijski zastopnik Jugoslovan, da I nimajo sitnosr;.
Nobenih posebnih stroškov za to. ' :ief|»* kart in drugih informacij vprašajte jbliij-ega agenta v mestu ali okope!. Cunard Money Ordrl izplačljivi v Jugoslaviji h:tro, varno in zanesljivo.
"COSULICH"
Direktna služba preko TRSTA in DUBROVNIK
.'Rl ice 3 r-'-z: »-<ta -ri t>riti-«lnje <»<Vplutj»-
"PRESIDENTE WILSON"
27. januarja -- 17. marca
Tretji razred do Trsta ali Dubrovnika S102 SO in davek.
^elasite se pri bližnjem agentti ali pri
PHELPS BROS. * CO.. c. k. A w«. m . W. T.
LEPA PRILIKA ZA SLOVENCA,
ki ga voseli kniPtija. Na prodaj I je farma 120 akrov iu poslopje na dveh različnih prajih, ena 40, druga pa 80 akrov. pripravno za dve družini, je v;>e skupaj, jxjd plugom !-10 akrov. tlrugo košenina, pašnik in hosta. N*a farmi je !2€ glav ži-• vine, 3 konji, 10 svinj in vse g<»-: -ipodarsko f»r«xlje; v4 milje od j>o-' rajestaje, ».le Ln cerkve v sloven-; ^ki naselbini Willard, AVis. — Jf>s. Ufodec. liox 31. W-illard. AVis.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
, Cenjenim naročnikom "Glasa •Naruda" ▼ državi Ohio namanja-l no, da jih ho obiakal naš potoval i ti cast »p ni k
Mr. ANTON 8IMČIČ,
i kateri je pooblaščen^ nabirati na-Ir.tčnino za nad list, zatoraj prosi-iio rojake, da mn bodo kolikor
I	uogoJe naklonjeni.
Slovenic Publishing Co
II	MOŠKI! Zaičitito M
.	Proti aalniaja
EMBk j^BZBBED*
vJn^V N shavite ai najboljšo *»«>.to
I 5IISK, PREPRE^BA. xs M OS ICE
Velika tuba 35c. Kit (4 a) «1 Va Wkafmarji .K . PREHLAD	Saa-YJUt I«Pt: B
' MFHUBJA 92 I eikmin St.. New ^ ork i	PiSite za okrožnico.
Kretanje parnikov - Shipping News
]. febrCiarja:
Olympic, triierbourg: I*res. Roosevelt, herbourg in Bremen: Fintaiid. Cherbouig i Antwerp; Xoordam. Boulogne in Rot-•rdam.
1. februarja*
Canopic. Cherbourg in Bremen.
I. februarja:
Pres. .A.urr.s, «'!:erhourp. Hannover. lrenm«»n
5. februarja:
Mount i "a noil. Cherbourg :n Hnmi.urg: lochamliean, Havre. 7. februarja:
Pres. Arthur. Cherbourg In Bremen; liulio Cesare. Genca: Nlew Amsterdam, loub.gtie in Rotterdam; Samand, Cher-«.urg
0.	februarja:	'
Rou^Uon, Havre; Berengaria. Cher-ourg.
1.	februarja:
France, Havre: Saxon!a, Cherbourg In tamburg: Orduna. Cherbourg in Hamburg: Pres. Monroe. Cherbourg.
2.	februarja.
Mongolia. Cherbourg ln Hamburg: Han-
n. Cherltourg in Hamburg: Bousillon, I a vre.
4. februarja:
Voter.dam. Boutogre ln Rotterdam: .apland. Cherbourg. I'res Fillmore. Chrr-vourg in Bremen. !8. februarja*
Conte Rosso, CJenoa: Pres. Van Buren.
'her!..tire; Peiflhtz. llremen.
t marca:
Minnekahda. Cherbourg ln Hamburg.
3.	marca:
Krooriland, Cherbourg In Antwerp: i^res. Harding. Cherbourg In Bremen. 7. marca: Par.g, Havre.
V	JUGOSLAVIJO
Red Star Line
Iz New Yorka v Cherbourg In A ntwerpen Zetland 10. febr. — Lapland 24. febr. Samland 17. febr. — Kroonland 3. mar
American Line
lr New Yorka v Cherbourg in Hamburg 'Mor.golia 18. j;n —'Manchur.a 8. feb. MiFintnahca '3. razr»-.l) 25. januarja ONovl prostori tretjega raxreda.
White Star Line
la New lorka v .Cherbourg In Southampton
Olympic 20. jan.: 10. febr.; 7. aprila Majestic 10 marca; 31. marca: 21. apr.
< Največji parnik na avetu.) Homeric 14. aprila: 5. maja; 26. maja
Dobra hrana. Zaprti prostori. Ugodna vožnja v Ameriko *a vaAa prijatelje. Oglaait« pri k raje vi. »m agentu aH pri
potniškem oddelku No. 1 Broadway.	New York.
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnj; listek za pot v Ameriko najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi od ameriškega konzidata potrjenga lista za Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 francoskih frankov, to je protivrednost o^ približno $200.
V	Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko Izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $Tf0.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od sto.
Frank Sakser State Bank, 82 Cortla?dt St., New York, N. Y.
Kje s« nahaja .JOŽK GOSTISA? I)-»nia je iz Spodnje Idrije. Za nj**«ra bi rad Izvedel njegov sn-nnbiik. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, ga lopo prosim, da ga mi naznani. — Ignace fJo-stlša. 142IS — 8th Ave., Seattle, Wash.	(1G-17—1)
ADVERTISE IN "O LAS NARODA".