ha PREHRAMBENA INDUSTRIJA n sol o INTERNA IZDAJA PORTOROŽ »Naš glas« izdaja delovna organizacija HP Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN Tiska 7.GP Primorski lisk, TOZD Tiskarna Jadran 1983, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXV. PORTOROŽ, NOVEMBER 1983 ŠTEVILKA 5 ZAČELO SE JE TAKO. 27. XII. OB 25-LETIMICI »SUDESTA« Zgradba, v kateri je stari obrat, je bila zgrajena kot zadružni hlev. Ko se je Kmetijška delovna zadruga razformirala, in ker je bila zgradba pod upravo Okrajne zadružne zveze Sežana, so takoj začeli misliti, kako bi to zgradbo uporabili. Tudi takrat je primanjkovalo denarja, zato so za pomoč zaprosili kmetijske zadruge, ki so takrat obstajale. Lete so prispevale, da so lahko obstoječo zgradbo obnovili in jo spremenili v sušilnico in prostore za destilacijo. Od tod tudi ime SUDEST. Ta proizvodnja je bila takrat mišljena za predelavo brkinskega sadja, za sušenje brkinske slive, za destilacijo istrskega brinja. Brinjevec je nosil etiketo z napisom »Istrski brinjevec«, 'ženska z ruto na glavi (ki je bila na etiketi) pa je bila nekakšen simbol za ta brinjevec, saj se je večkrat pojavilo, da so ljudje v trgovini vprašali — dajte mi brinjevec, ki ima žensko na etiketi. Začelo se je tudi pulpiranje češenj. Delavke in delavci, ki so bili takrat tu zaposleni, so si morali najprej nabrati surovino in šele potem predelovati. Med nabiranjem se je slišalo: »Marija si si vzela marendo?« »Kaj imaš za marendo fžu in kr’h?« »Vidš, da se je zvrnu vašu in teče fžu po tleh.« »Marija, kdu ti je dau flajdo?« »Mama jo je prnes'a s Trsta, jo je dau stric, ki dela v furieri.« Češnje so delavke in delavci nabirali v vasi Artviže. Ker ni bilo prevoznih sredstev, so spale kar na seniku. Češnje se je obiralo, pripeljalo v Gradišče, tu pa se jih je vlagalo v sode — »pul-piralo«. To sadje je šlo tudi v izvoz. Večkrat so šle delavke na železniško postajo Hrpelje-Kozi-na prebirat in dokončat pošiljko. V tem času se je pakiralo 15-gramsko lovor, cvet kamilice in cvet lipe. Žalostno je bilo leta 1961, ko je obrat pogorel do tal. Da bi ta obrat ponovno obnovili, sta tovariš Marcel Kralj, takrat direktor podjetja »Začimba« v katerem sklopu je bil tudi obrat »Sudest« in tovariš Anton Ovčarič — tedanji predsednik občine Hrpelje, zaprosila za pomoč. Vendar pomoči nista bila deležna, zato sta se obrnila za pomoč k podjetju z gradbenim materialom, ki je moralo zaradi pomanjkanja denarja počakati na plačilo 6 mesecev. Načrti so bili pripravljeni kar v obratu. Ob tej nepriliki so pri čiščenju ruševin mnogo pomagali člani kolektiva »Začimba«, uslužbenci občine Hrpelje, največ pa prebivalci vasi Gradišče. Delo se je nadaljevalo, toda ne v obratu, temveč v zadružnem domu v Obrovu. Obrat se je medtem obnavljal. Ko je bil obrat obnovljen, je ponovno začela z delom destilacija, kuhati sta se začela brinjevec in brinjevo olje. Pričel pa je tudi odkup nekaterih zelišč. Leta 1962 se je zaprosilo Beograjsko banko za pomoč in le-ta je dodelila kredit za postavitev sušilnic za sadje in zelenjavo. S težavo je obrat rastel. Spominjam se, da smo zelenjavo nabavliali v Vojvodini, k nam pa je priha- (Nadaljevanje na 2. str.) •v*vT- .. v. - •, . , V ' . X. XX > ■>■■*«■ •* . ■ \-z •, t y y < Obrat »SUDEST« zgrajen 1963 *********************************************** ★ ★ it ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Ob Dnevu republike čestitamo vsem delavcem HP Droga Portorož Vodstvo delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ★ ★ 'k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ it ★ ★ ★ ★ ★ *********************************************** 12. marca 1969 — pod težo snega se je zrušila streha skladišča ■ h m __ 3jM Obnova TOZD ►►SUDEST« leta 1979 Ob 25-letnici SUDESTA (Nadaljevanje s 1. str.) jala z vagoni in kamioni. Skladiščilo se jo je na njivi, kjer je sedaj stavba s postrojenjem za riž. Ta zelenjava se je nabavljala v jeseni in preden je bila vsa predelana je zamrznila, tako da so jo morale delavke kopati s krampi in voziti v sušilne prostore, da se je otalila. Sele nato se jo je lahko čistilo in rezalo, nakar je šla na lese in v sušilnico. Čeprav ni bilo strokovnjakov, smo zelenjavo tudi izvažali. Tedaj se je sušilo čebulo, rdeče korenje, koren in list peteršilja, koren in list zelene ter por. Delavke, ki so čistile čebulo, so jokale, ker jim je šla čebula v oči. Ko smo prihajali na delo, smo že od daleč začutili vonj po čebuli. Pri tem delu je delalo tudi po 150 delavk-sezonk, tega leta pa je bilo stalno zaposlenih 32 delavk in delavcev. Plača pa je znašala 22.000 din. Leta 1963 se je priključilo še podjetje »Gosad« iz Ljubljane. Takrat se je asortiman zdravilnih zelišč povečal, skladišče zelišč pa je bilo v Stični. Se vedno se je sušilo zelenjavo. To delo je potekalo v 3. izmenah ter ob nedeljah in praznikih. Nekoč ob 4. uri zjutraj se je tovariš Kralj vračal iz Beograda in se ustavil v Gradišču, da vidi kako poteka delo v sušilnici; bil je v Vojvodini po vprašanju nabave zelenjave. Ko je bilo sušenje zelenjave zaključeno, se je sezonsko delovno silo odpustilo, tisti, ki so bili stalno zaposleni, pa so morali za dopolnitev proizvodnje nabirati borove veje za kuhanje borovega olja. Borove veje se je nabiralo po gozdovih na Golcu, Kozini in v Lokvi. Delavke so v gozdovih nabirale veje in jih nakladale na kamione, ki so jih odpeljali v Gradišče. Olje je bilo namenjeno za farmacijo in za izvoz. Ko se je začelo v večji meri delati z zelišči, se je zaloge iz skladišča v Stični premestilo v Gradišče. Zelenjavo smo počasi opuščali, vendar ne v celoti, ker so sušilnice še vedno obstajale. Opuščati pa se je le-to začelo zaradi prevelikih prevoznih stroškov. Skladišče zelišč je bilo v nadstropju, preša je bila pod balkonom, pod stopnicami pa se je skladiščilo zelišča. Preša je bila ročna, prešane bale pa se je skladiščilo tudi v Sapjanah. Leta 1964 so naše delavke, kot bolj izkušene pri sušenju zelenjave, odšle v Leskovac, da so poučevale tamkajšnje delavke, ki so delale pri sušenju zelenjave. Tam so ostale dotlej, dokler se niso delavke usposobile. Leta 1965 smo posušili 550 ton industrijskih jabolk v krhlje, in jih prodali na tujem tržišču. Tega leta se je posušilo tudi večje količile česna. Zaradi pomanjkanja prostorov se je začelo razmišljati o gradnji novega skladišča. Zgrajeno ie bilo leta 1965. Tega leta se je zamenjal tudi parni kotel, in sicer se je iz kurjenja na trda goriva prešlo na kurjenje na mazut. Ko je bilo skladišče zgrajeno, se je celotno količino zelišč prese- lilo iz Stične v Gradišče. Zelišča se je začelo tudi izvažati. Pri tem smo me srečevali s težavami, ker smo bili vsi začetniki v tej, za nas, novi panogi. Težave smo imeli pri spoznavanju zelišč, saj so jih poznali le nekateri delavci, ki so k nam prišli iz TOZD GOSAD. Zelišča izvažamo še danes ter s tem pridobivamo dragocene devize. Leta 1966 smo začeli opuščati sušenje zelenjave, ker smo ugotovili, da se iz Vojvodine vozi 80 do 90 odstotkov vode. Začelo je primanjkovati dela. Delavke, ki so bile zaposlene pri sušenju zelenjave, bi morale dobiti odpoved. Le-te pa so s tožbo uveljavile, da so ostale zaposlene in so tako še danes v SUDEST. Leta 1969 se je spet pripetila nesreča, saj se je 12. marca pod težo snega podrla celotna streha skladišča, ki je bilo zgrajeno leta 1965. Delavci in delavke so v 4 dneh v celoti izpraznili skladišče, blago pa premestili v druga skladišča. Ravno ko je bilo skladišče izpraznjeno, pa je začelo deževati. Delo je bilo spet težavno, ker je bilo blago v Podgradu, na Golcu, Kozini, v Gradišču, skratka povsod tam, kjer smo dobili kakšen prostor. Tudi to težavo smo prebrodili. V kratkem času je bila postavljena nova streha. Ponovno smo začeli normalno delati. Ker je bil leta 1965 postavljen nov parni kotel z veliko kapaciteto pare in se le-te ni več uporabljalo za sušilnice, se je začelo razmišljati, kako bi to odvečno paro izkoristili. Ideja je padla: za proizvodnjo instant polente. Ta investicija ie bila dobro izpeljana. Leta 1970 se je začelo s kamioni voziti koruzni zdrob v Italijo v instanti-ranje, v Gradišču pa se je le-to pakiralo. Pakiranje je potekalo ročno, norma je bila 360 kom. na 8 ur/delavko. Po ugotovitvi, da je trg sprejel novi proizvod, smo leta 1971 uvozili postrojenje za instantira-nje in stroj za pakiranje polente. Ta proizvodnjo teče še danes in z veseljem ugotavljamo, da se vsako leto veča količina proizvedenih izdelkov. Instantirata se tudi pšenični zdrob in ajdova moka. Norma pri polenti je danes 4.120 ton v 8-urah/delavko. 12. avgusta 1974 je ponoči padala toča, zamašila odtočne cevi, voda je izstopila in se razlila po skladišču zelišč. Zjutraj, ob 5. uri je bilo po celem skladišču 10 cm vode. Ponovno se je začelo prekladati blago. Naj kot primer navedem le to, da je bilo v sedanji prebiralnici lešnikov 10 do 12 ton jesenskega podleska, kar je bila velika vrednost. Takoj smo ea SDravili na dvorišče in posušili. Tudi ostalo blago se je takoj začelo reševati. Nekai let smo imeli težave tudi z vodilnim kadrom, ker ni bilo vidne perso^ktive tega obrata. Leta 1974/75 se je začelo razmiš'iati o novih razvojnih načrtih. Osvoien ie bil program za postavitev nostroienia za predelavo m pakiralo ri^a te’- ekstrakcije zdravilnih zelišč. Ti programi so se začeli uresničevati, zgradilo se je nove stavbe in postavilo postrojenja. Ta postrojenja so začela obratovati, v ekstrakciji sicer počasneje, vendar pa se je zadnje čase začelo na trgu povpraševanje tudi po teh proizvodih. Bolj izkoriščeno je postrojenje riža, saj smo trgu še vedno dolžni dobave. Upamo, da bosta ti dve postrojenji začeli z redno proizvodnjo, saj sta v veliko breme TOZD, ker je ta investicija velika in grajena s krediti tuje valute, ki vsak dan narašča. Tudi strokovni kader se je začel javljati na razpise, čeprav ne v polni meri, ker je »Sudest« oddaljen od mestnih središč in so težave tudi s stanovanji. Danes je v TOZD 120 zaposlenih, povprečni mesečni osebni dohodek pa znaša 15.500 din. Predvsem delavci v TOZD upamo, da bo investicija, ki je veljala 16 starih milijard stekla in da bo iz v začetku starega zadružnega hleva res nastala popolna tovarna. Anton Kocjančič Ob 25-letnici obstoja Slavnosti se je udeležil tov. Ovčarič Anton, predsednik občine Hrpelje v letih ustanavljanja obrata »SUDEST« Jubilanti TOZD »SUDEST« (10 — 20 — 30 let) poslovanja Devetmesečni rezultati Prav je, da se pri devetmesečnem obračunu ozremo ter ugotovimo, kaj smo dosegli od načrtovanega v tem letu, posebej še zato, ker nam prav devetmesečni obračun služi kot osnova za izhodišče planiranja za naslednje poslovno leto. Ko pogledamo doseganje planirane proizvodnje lahko ugotovimo, da v povprečju ne dosegamo zastavljene proizvodnje, z izjemo nekaterih TOZD. Doseganje planirane proizvodnje je podano v tabeli, kot sledi: % TOZD Soline 74 TOZD Začimba 67 TOZD Sudest 53 TOZD Gosad 60 TOZD Kmetijska proizvodnja 30 TOZD Argo 74 TOZD Delamaris 60 TOZD Riba 54 Kljub velikim težavam pri zagotavljanju potrebnih surovin iz uvo’.a (nič manjše niso pri zagotavljanju domačih repromateria-lov, kar je vsekakor vzrok za nizko doseganje planiranih količin v proizvodnji), pa je DO HP »Droga« le uspela oblikovati tako proizvodnjo in zapolniti proizvodne linije, da ni bilo večjih zastojev v proizvodnji. Pojav, da stroški in obveznosti hitreje naraščajo od prihodka ter da se čisti dohodek relativno manjša, je še vedno prisoten ter nazoren iz naslednjih podatkov, ko primerjamo rast napram preteklemu obračunskemu obdobju za DO HP »Droga«: % — celotni prihodek 144,4 — stroški 148,2 — dohodek 132,4 — obveznosti iz dohodka 153,9 — čisti dohodek 119,2 Posebno pozornost pri obravnavi devetmesečnega obračuna zasluži izvoz, ki ga v letošnjem letu, kljub naporom po povečanju izvoza, le s težavo realiziramo in smo pod planom, ki smo jih sprejeli kot obvezo za izvoz v 1. 1983. Navkljub vsemu temu pa so finančni rezultati devetmesečnega poslovanja ugodni ter lahko ugotovimo rahlo rast produktivnosti in akumulativnosti napram prvemu polletju 1983. Prikaz finančnih kazalcev je podan v tabeli št. 1 in št. 2. V devetmesečnem obračunu ugotavljamo negativno poslovanje pri TOZD »Delamaris« in TOZD »Riba«. TOZD »Delamaris« v letu 1983 težko organizira redno proizvodnjo na predelavi ribe zaradi neredne oskrbe s surovinami (pločevina, olje, ribe, itd.). Vsled tega so bili pričakovani nekoliko slabši finančni rezultati. Do izgube pa je prišlo zato, ker TOZD »Delamaris« ni dobil instrumen- Tab. št. 1 ZBIRNI PRIKAZ UGOTAVLTAN»A PRIHODKA. DOHODK\ IN fTST^c:* DOHODKA V IIP »DROGA« PORTOROŽ V OBDOBJU JANUAR—SEPTEMBER 1983 Realizacija Po^abii^a DOHODEK ObveT-osH iz dohodka Ctstt DOHODEK So’ine 145.246.491,41 69.167.563,09 76.078.928,32 23.187.114,35 52.891.813,97 ZaMmba 1.200.261.421,18 972.870.116,70 227.391.304,48 97.969.013,55 129.422.290,93 Sudest 466.678.916,00 377.726.591,48 88.952.324,52 57.024.517,85 31.927.806,67 Gosad 513.125.234,60 420.220.313,94 92.904.920,66 42.466.818,50 50.438.052,16 Kmet. proizvodnja 18.141.094,85 4.063.864,05 14.077.230,80 7.568.215,65 6.509.015,15 Argo 542.806.016,00 438.067.385,10 104.738.631,00 45.976.655,00 58.761.976,00 Delamaris 952.358.405,00 768.110.354,00 184.248.051,00 112.504.573,00 71.743.478,00 Riba 201.146.919,00 129.682.733,00 71.414.186,00 55.502.203,00 15.961.983,00 Živila 784.331.893,05 685.862.173,05 98.469.720,00 28.853.343,20 69.616.376,80 Blagovni promet 516.261.866,85 345.772.956,46 170.488.910,39 48.911.782,30 121.577.128,09 DSSS 100.880.425,10 41.642.971,30 59.237.453,80 11.525.483,80 47.711.970,00 DROGA T—IX/83 5.441.238.683,04 4.253.187.022,07 1.188.051.660,97 531.489.770,20 656.561.890,77 DROGA I—IX/82 3.766.998.335,34 2.870.284.225,54 896.714.109,80 346.161.050,87 550.553.058.93 % 144,44 148,17 132,48 153,53 119,25 PLAN 1983 6.658.297.000,00 5.229.996.000,00 1.428.300.000,00 568.341.000,00 859.959.000,00 % 81,72 81,32 83,17 93,51 76,34 Tab. št. 2 ZBIRNI PRIKAZ DELITEV ČISTEGA DOHODKA HP »DROGA« PORTOROŽ ZA OBDOBJE JANUAR—SEPTEMBER 1983 TOZD Bruto OD Stanovanjski prispevek Sklad Rezervni skupne porabe sklad Poslovni sklad Izguba Soline 29.444.701,05 1.592.624,10 1.500.000,00 1.901.973,20 18.452.515,62 Začimba 24.568.581,10 1.323.814,15 3.550.000,00 5.684.782,60 94.295.113,08 Sudest 19.713.005,05 787.528,90 1.300.000,00 2.223.808,10 7.903.464,62 Gosad 35.443.128,75 687.292,65 2.665.000,00 2.322.623,00 9.330.007,76 Kmet. proizvodnja 6.509.015,15 — — — — Argo 27.381.218,00 1.534.296,00 1.875.000,00 2.618.466,00 25.332.996,00 Delamaris 93.944.604,00 — — — — 22.201.126,00 Riba 55.437.740,00 — — — — 39.475.757,00 Živila 50.901.538,00 2.801.443,55 3.800.000,00 2.461.743,00 9.651.652,25 — Blagovni promet 81.583.930,05 4.467.994,90 7.500.000,00 4.262.222,75 23.762.980,39 — DSSS 43.631.065,70 2.302.000,20 1.778.904,10 — — — DROGA I—IX/83 468.558.526,85 15.516.994,45 23.958.904,10 21.475.618,65 188.728.729,72 61.676.883,00 DROGA I—IX/82 370.719.498,55 16.423.228,15 22.513.168,35 16.497.509,22 156.323.204,35 % 126,39 94,48 106,42 130,17 120,72 PLAN 1983 580.500.000,00 19.124.000,00 43.223.000,00 31.967.000,00 185.143.000,00 % 80,71 81,13 55,43 67,18 101,93 — tov za zavarovanje plačil za obračunane izvozne premije za tretje tromesečje, ki znašajo približno 30 mio din. TOZD »Riba« je že v sanaciji ter so težave, ki so že opredeljene v sanacijskem programu, še vedno prisotne, zato tudi TOZD še ne more dosegati ugodnih rezultatov. Ce na kraju skušamo oceniti poslovanje do konca leta, lahko ugotovimo, da se bomo, oziroma se že srečujemo z enakimi problemi preskrbovanja proizvodnje in tržišča, kar nam nalaga, da vložimo vse svoje moči in iznajdljivosti v dosego teh ciljev ter primernega finančnega rezultata DO HP »Droga«. Glavni računovodja Branko Rojc Kolektivno nezgodno zavarovanje Kl jub temu, da je bi'o vnra-šanje kolektivnega nezTOine-g". zavarovanja lan’ obravnavano na vs?h delavskih svetih TOZD in DSSS in sem o tem zavarovani” v začetku le‘o1-njeg?. oktobra ponovna obvestil vse TO^D, opažam, da delavci v naši DO o tc ~i niso seznanieni, Smatram z"1 i»o-trebno. d?, se o tem obvesti čimveč delavcev, za kar se obračam n« našo interno glasilo NAS GLAS. Vsak redno zaposlen delaven DROGE ie zavarovan za primer nesreče, ki se z"odi v delovni organizaciji ali izven. nje, pod temi pogoji: za pr!mer invalidnosti za znesek 137.378 din (če se ugotovi v odstotkih izražena, invalidnost zaradi nezgode, se izplača procentualna odškodnina glede na zgorni" znesek), za primer smrti 68 643 d1«, za. primer smrti zaradi bolezni pa din 30.000,00. Poleg tega se izplača tako-imenovana dnevna odškodnina v višini din 63,61 dnevno za vsak dan bolniške, če je le-ta posledica nezgode ali nesreč’, vendar za največ 200 dni odsotnosti z dela. Zahtevki za odškodnine naj se prijavijo tajništvu TOZD ali kadrovski službi. V kol1-kor pa bodo potrebne še dodatne informacije, se lahko obrnete na službo zavarovanja v DSSS. Za zavarovanje: Franc Štrukelj To je vaš list, zato sodelujte v njem! pogoje gospodarjenja je ekonomski položaj »Excorrada« zelo težak; osebni dohodki so izredno nizki in zaostajajo za poprečjem AGRARIE. Kljub temu pa je fluktuacija delavcev nizka. TOZD »Excorrado« ima izredno neugodno lokacijo; večji centri so oddaljeni nad 100 km. To je tudi eden od vzrokov za nedoseganje boljših poslovnih rezultatom. V »Excorradu« so izdelali sanacijski program, ki ga dosledno izvajajo. Z izvajanjem programa ukrepom za odstranitev vzrokov izgube, so ob polletju izkazano izgubo 8.400.000 din zmanjšali na 3.300.000 din in pričakujejo, da jo bodo do konca leta odpravili, v kolikor bo prodaja ugodna. Sicer pa, je to obdobje izven sezone brezalkoholnih pijač in je prodaja teh veliko manjša. Vsekakor pa je k izboljšanju položaja TOZD (zmanjšanju izgube) pripomogla reorganizacija PE v Zagrebu, ki je bila tudi eden izmed ukrepov za odstranitev vzrokov izgube. Zaradi prekinitve prodaje na oddaljenih tržiščih so v TOZD morali zmanjšati proizvodnjo in prerazporediti sedem delavcev. POGOVOR V TOZD EXC0RRAD0 TOZD »VINAKOPER«, v sestavi delovne organizacije »DROGA—AGRARIA«, združuje delavce sedanje TOZD »KMETIJSKA PROIZVODNJA«, v sestavi HP »DROGA« in delavnico TOZD »VINAKOPER« in TOZD »EXCORRADO«, v sestavi DO AGRARIA. Tov. AMBROŽIČ, direktor TOZD »Excorrado«, je v pogovoru predstavil TOZD celovito, z vsemi njenimi proizvodnimi težavami in razvojnimi načrti. Ime TOZD »Excorrado« izhaja iz imena bivše polnilnice sodavice »Corrado« — proizvajalca brezalkoholnih pijač. Od tod tudi izvor TOZD in njene osnovne dejavnosti proizvajanja brezalkoholnih pijač, ki jo je razširila na proizvodnjo žgane pijače. Med brezalkoholne pijače, ki jih v »Excorradu« proizvajajo, spadajo sledeče: TONIK kot prvi in nosilni proizvod, oranžadi GOLF in MANDA, EXO-COLA ter nov proizvod, z njegovo proizvodnjo so začeli lansko leto, grenka oranžada — GO. Surovine za brezalkoholne pijače so predvsem uvozne, t.j. oranžna baza, tonik esenca, ki-nin. . . Teh surovin pri nas ni. Oranžni koncentrat uvažajo iz Grčije in Izraela, oranžno bazo pa za »Excorrado« pripravljajo v Da li-Mirna. Surovino za tonik dobavljajo preko Etola iz Celja. Poleg številnih uvoznih surovin v TOZD uporabljajo le nekaj takih, ki jih ni potrebno uvačat.i, kot na primer citronsko kislino, ki jim jo dobavlja TOK iz Ilirske Bistrice. Zaradi v večji meri uvoznih surovin pa se v TOZD srečujejo s težavami »deviznega« značaja. Cene surovinam iz dneva v dan naraščajo, ker so vezane na tečaj dolarja. (Navajam primer oranžne be-7.p. — v dveh letih se je podražila za 400 odstotkov). Manj težav je pri nabavi surovin za žgane pijače; te so predvsem domače. Težavam, ki jih imajo v TOZD zaradi uvoznih surovin, se pridružujejo visoki transportni stroški. Ceneni proizvodi TOZD ne prenesejo prevoza na velike oddaljenosti. Zaradi tega so v TOZD sklenili, da ne bodo več prodajali svojih proizvodov na Zagrebškem trgu ter da bodo skladišče v Zagrebu, t.j. PE reor- ganizirali. K reorganizaciji so pristopili tako, da so razširili dejavnost PE; razširili so asortiment prodaje. Vključili so prodajo sadja, zelenjave in suhomesnatih proizvodov. Poleg tega pa prodajajo vse vrste alkoholnih ir. brezalkoholnih pijač. Pred razširitvijo dejavnosti zagrebške PE so v »Excorradu« izdelali analizo tržišča in se prepričali, da zavzemajo pozitivne tržne pozicije za prodajo omenjenega asortimenta proizvodov. Ta ugotovitev izvira predvsem iz praksa, saj so v preteklosti svoje proizvode prodajali predvsem institucijam za organizirano družbeno prehrano, pri tem pa so bile le-te zainteresirane še za nakup ostalih proizvodov, ki jim pa pred razširitvijo dejavnosti iz PE niso mogli dobaviti. Še večje prodajne uspehe pa v TOZD pričakujejo od bodoče organiziranosti zagrebške PE, in sicer od njene združitve s PE TOZD »Živila« v Zagrebu. Glede razvojnih programov je tov. AMBROŽIČ dejal, da se veliko dela na tem, da bi uvoženo surovino zamenjali z domačo. Na področju razvoja brezalkoholnih pijač intenzivno delajo (in so že v zaključni fazi) na proizvodnji novega proizvoda, ki temelji izključno na domačih surovinah. Gre za nov tip gazirane pijače, katere osnova je extrakt bezga. Nova pijača nastaja v sodelovanju treh TOZD, in sicer TOZD »SUDEST«, ki dobavlja surovino, TOZD »ARGO«, ki surovino ekstrahira ter TOZD »EXCOR-RADO«, ki pripravlja končni izdelek. V »Excorradu« letno proizvedejo 15 mio enot brezalkoholnih pijač in cca 200.000 litrov žganih pijač. V TOZD je zaposlenih 60 delavcev (PE Zagreb 20, režijski delavci 4). Glede na zaostrene V bodoči organiziranosti se TOZD »Excorrado« združuje s TOZD »VINAKOPER« in TOZD »KMETIJSKA PROIZVODNJA«. V tem se kažejo nadaljnje možnosti predelave surovin, ki bi jih »Excorrado« rabil za svoje proizvode. Izredno pozitivno tov. AMBROŽIČ ocenjuje združitev TOZD »Vinakoper« s TOZD »Ex-corrado«. Prednosti izvirajo predvsem iz skupne lokacije. Zaradi skupno organiziranih določenih dejavnosti (kot so: transport, polnilnica idr.), bo poslovanje racionalnejše. Omenjenih je bilo ne nekaj prednosti združevanja, v »EX-CORRADU« pa so prepričani, da jim bo nova organiziranost, večja povezanost s TOZD DO »DROGA—AGRARIA« prinesla še veliko več. Majda Vlačič Lepljenje etiket na steklenice Embalaža na dvorišču TOZD Klet alkoholnih pijač KAKO DO STANOVANJA Pregled prispelih prošenj za dodelitev stanovanj in posojil po razpisu v letošnjem letu v posamezni TOZD in DSSS ter število rešenih v devetih mesecih letošnjega leta: £ w 01 M ’n rt C T? > o T3 OJ > 111 a- I*iU a- Sjl*® s-s | a£ TOZD S s 12 šf! -šlf|S« «?ŠŠ8.f|sS l“£l * 8 J)n-o«Š Q •a m O £ oSO^S-aaO-I □•a^o O® Argo 162 36 1 8 1 5 6 — — Blagovni promet 343 24 1 33 27 4 3 2 1 Delamaris 587 143 3 nova 11 starih 13 2 33 2 ~ “ Gosad 278 — — 26 24 — — — — Kmetijska proizvodnja 49 1 — 6 5 — — 2 1 Riba 192 17 1 zamen. 22 — 8 — — — Soline 130 7 1 9 6 1 1 3 1 Sudest 116 — — 14 12 — — — — Začimba 158 13 1 9 9 2 2 6 1 Živila 286 13 1 novo 2 stari 30 13 2 — — DSSS 200 18 2 novi 2 stari 18 5 5 2 1 SKUPAJ 2501 272 26 188 104 60 16 14 4 V postavki rešenih prosilcev za dodelitev stanovanja, niso upoštevani primeri, za katere so že podpisane kupne pogodbe in plačana nova stanovanja, vendar bodo le-ta vseljiva koncem tega leta ali v prvem polletju 1984. Iz gornjega prikaza lahko ugotovimo, da smo imeli v naši delovni organizaciji po sprejetih prednostnih listah v letošnjem letu 272 prošenj za dodelitev družbeno najemnega stanovanja, kar ni tako zastrašujoče napram 2500 zaposlenih. Največ nerešenih stanovanjskih vprašanj je v TOZD Delamaris, katera je tudi Vhod v TOZD Excorrado V proizvodnji — polnjenje steklenic po številu zaposlenih najštevilčnejša. Problem, ki tare to TOZD, je poznan že nekaj let. Glavni vzrok je velika fluktuacija zaposlenih. Po podatkih se v enem letu menja ca. 60 do 70 delavcev, predvsem so to nekvalificirani delavci. V seznamu prosilcev za stanovanje so tudi taki prosilci, ki že nekaj let združujejo delo v naši delovni organizaciji in imajo stanovanje, vendar je le-to v slabem stanju — brez sanitarij, premajhno glede na število družinskih članov, nefunkcionalno in podobno. V eni prihodnjih številk bomo objavili podrobnejšo analizo zaposlovanja in reševanja stanovanjske problematike v TOZD Delamaris. Lažje in pospešeno se rešuje prosilce za dodelitev stanovanjskega posojila za zidavo ali obnovo lastnega stanovanja oziroma hiše. Zakaj so ti problemi prej rešljivi, kaže dejstvo, da z nakupom dvosobnega stanovanja, rešimo le enega z liste za dodelitev stanovanj, z istimi sredstvi pa lahko ugodimo osmim oziroma desetim prosilcem za posojilo. Kako reševati stanovanjske probleme v bodoče ob predpostavki, da stanovanjske cene naglo rastejo in da realni osebni dohodki nenehno padajo? Po kupnih pogodbah sklenjenih v letošnjem letu, znaša cena kvadratnega metra novega stanovanja v občini Piran oziroma Izola, od 30.000 do 35.000 din, katera pa ni končna. Da bi pospešili reševanje stanovanjske problematike, smo v SR Sloveniji s sprejetjem Družbenega dogovora o skupnih osnovah za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, skušali v stanovanjski zidavi angažirati čim več denarja občanov in vpeljati namensko varčevanje. Vsak delavec — občan, ki še nima rešenega stanovanjskega vprašanja, naj bi namensko varčeval, sicer ne more dobiti stanovanja, oziroma kredita za zasebno gradnjo ali obnovo hiše. To pa za veliko družin predstavlja težko finančno breme. Ugotavlja se, da je zelo malo delavcev, ki bi z namenskim varčevanjem privarčevali toliko, da bi zadostovalo za plačilo lastne udeležbe ob pridobitvi stanovanja. Ravno tako se tudi že sedaj dogaja, da mnogi delavci, ki bi želeli svoj stanovanjski problem rešiti z lastnim nakupom etažnega stanovanja, ne morejo privarčevati niti za lastni delež pri posojilu, ki znaša vsaj 20 odstotkov. Pojavljajo se primeri, ko mlada družina ne more kljub zdajšnji nizki obrestni meri za stanovanjske kredite (5 odstotkov), sama odplačevati posojil ob nakupu stanovanja, ker niso kreditno sposobni, temveč jim morajo pri tem pomagati starši — sorodniki. S težavami se srečujemo tudi pri popravilu starih družbenih stanovanj, v katerih stanujejo naši delavci, saj je znano, da se sredstva pri stanovanjskih skupnostih, namenjena za vzdrževanje stanovanjskega fonda, iz leta v leto zmanjšujejo. Stanarine pa se ne povišujejo v okviru sporazumov o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. V starem delu mesta IZOLE ali PIRANA pa so nekatere stanovanjske zgradbe marsikdaj življenjsko nevarne in ogrožajo uporabnike, tako, da stanovanjske skupnosti z zbranimi sredstvi vršijo le intervencijska dela. Zaradi tega skušamo stanovanjske razmere naših delavcev, ki stanujejo v starih stanovanjih, izboljšati z dodelitvijo sredstev stanovanjski skupnosti, da izvrši popravilo. Zal pa to ni v vseh primerih posojilo stanovanjski skupnosti, temveč je to v obliki nepovratne dotacije, kot je to primer SSS občine IZOLA. Razpoložljiva sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj so se zmanjšala, kar že čutimo v letošnjem letu, ko je LB-Splošna banka Koper v zadnjih mesecih preteklega leta spremenila pogoje vezave sredstev za družbeno pravne osebe, seveda na slabše. Podaljšala je čakalno dobo od 6 na 12 mesecev in tudi odstotek posojila na vezana sredstva znižala. Da bi pridobili kar največ sredstev še iz drugih virov za reševanje stanovanjskih problemov, med katerimi je veliko mladih družin, smo že v preteklem letu dali možnost našim delavcem, ki jim je bilo pred leti dodeljeno stanovanje, da le-tega odkupijo. V skladu z našim samoupravnim aktom o reševanju stanovanjskih vprašanj, plača delavec, ki gre v odkup stanovanja ob podpisu kupne pogodbe 25 odstotkov kupnine, plus prometni davek, ostali del kupnine pa nudimo na obročno odplačevanje v 20-ih letih. Tako je bilo v preteklem letu in letos razpisanih 11 javnih dražb, in to v TOZD BLAGOVNI PROMET, KMETIJSKA PROIZVODNJA, SOLINE in DSSS. M. Bratina ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina JOŽETA JURIČA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD »Blagovni promet«, TOZD »ZAČIMBA« in TOZD »ŽIVILA« za tolažilne besede, darovano cvetje, pomoč, še posebna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji, prerani poti. Juričevi mama, oče in brat ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta RASPOLIC IVANA se iskreno zahvaljujem sodelavcem, posebno sodelavcem TOZD »ŽIVILA«, za tolažilne besede, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka SIKIČ Marija ZAHVALA Ob nenadni smrti moje mame marije Šerbec se iskreno zahvaljujem sodelavcem DSSS za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Vida Legiša z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta FRANCA KORENIKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD »ZAČIMBA« za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Julijana Grbec Širše o ekstrakciji zdravilnih zelišč smo pisali v predhodnih številkah glasila. Omenili smo narejeno analizo trga ter opravljene obiske v DO, ki bi bile zainteresirane za odkup izdelkov ekstrakcije. Tokrat bi na kratko omenili prve uspehe pri prodaji ekstraktov in koncentratov. Prva naročila so se pojavila v poletnih mesecih, in sicer od TKI Hrastnik za 200 kg ekstrakta breze in od DO HP Medex za 60 kg koncentrata kamilice in 300 kg mešanice ekstrakta materine dušice in korenin sleza. Dobava je bila že izvršena. V Hrastniku so ekstrakt že vgradili (šampon) in so z njim zadovoljni. Z dobavljenimi izdelki so zadovoljni tudi v Medexu, ki je obenem prvi potencialni kupec DROGINIH izdelkov ekstrakcije. Do sedaj so v Medexu ekstrakte v celoti uvažali, imajo pa namen vezati se na domačo surovino. M. V. NEKAJ 0 ŠTIPENDIJAH V skladu s plani potreb po TOZD so bile razpisane štipendije za šolsko leto 1983/84, ki so bile objavljene v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v dnevniku DELO, dne 16. februarja 1983. Razpisane so bile naslednje kadrovske štipendije: RAZPISNE ŠTIPENDIJE ZA POKLIC, STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE IN ŠTEVILO ARGO preoblikovalec in spajalec kovin — konst. ključavničar — 2 št. DELAMARIS živilski tehnik za predelavo ribe (V) — 4 št. GOSAD živilski tehnik (V) — 2 št. dipl. ing. živilske tehn. (VII) — 2 št. KMETIJSKA kmetijec sadjar-vinogradnik (IV) — 10 št. PROIZVODNJA kmet. tehnik sadjar-vinogradnik (V) — 2 št. RIBA ribič — navtik (IV) — 10 št. ladijski strojni tehnik (V) — 2 št. SOLINE kemijski procesničar (IV) — 3 št. preoblikovalec in spajalec kovin — konst. ključavničar (IV) — 1 št. vzdrževalec vozil in strojev — strojni mehanik (IV) — 1 št. monter in vzdrževalec energetskih naprav — strojnik (IV) — 1 št. SUDEST kem. procesničar (IV) — 2 št. dipl. ing. živilske tehn. (VII) — 1 št. dipl. ing. kemije (VII) — 1 št. ZAČIMBA elektrikar — energetik (IV) — 1 št. DSSS diplomirani obramboslovec (VII) — 1 št. dipl. ing. farmacije (VII) — 2 št. dipl. biolog (VII) — 1 št. Skupaj razpisanih 48 kadrovskih štipendij Odziv na razpisane štipendije je bil zelo skromen, saj smo podelili le 14 štipendij. Tako kot že nekoliko predhodnih let, ni zanimanja za poklice do IV. stopnje zahtevnosti, to je bivša kvalifikacija. Učenci osnovih šol se raje odločajo za srednje usmerjeno izobraževanje do V. stopnje zahtevnosti (po starem srednja šola). S podobnimi težavami se srečujejo tudi druge delovne organizacije. Na obalnem območju imamo v srednjem usmerjenem izobraževanju v smeri kmetijstva, kovin-sko-predelovalni, kemijski, elektrotehniški, pomorski in družboslovni, preveč vpisnih mest za V. stopnjo zahtevnosti. Z omejevanjem vpisov v posamezne programe, omejeni vpis bo že v letošnjem šolskem letu, se bo morda nekoliko problem omilil. Za šol. leto 1983/84 imamo naslednje število štipendistov: POKLIC / letnik oz. razred I. II. III. IV. Abs. SKUPAJ TOZD »DELAMARIS« IZOLA oblikovalec kovin 1 1 kovinar-strojnik 1 1 SKUPAJ : 2 TOZD »GOSAD« SREDISCE OB DRAVI živilski tehnik 2 3 5 dipl. ing. živil. tehn. 1 1 2 4 SKUPAJ: 9 TOZD »KMETIJSKA PROIZVODNJA« LUCIJA sadjar-vinogradnik 1 5 2 8 kmetijski tehnik 2 2 SKUPAJ : 10 TOZD »RIBA« IZOLA ribič - navtik 1 11 12 ladijski strojni tehnik 2 2 SKUPAJ : 14 TOZD »ZAČIMBA« SECA kovinar-strojnik 1 1 kemijski tehnik 1 1 SKUPAJ: 2 TOZD »SUDEST« GRADIŠČE kemijski tehnik 1 1 ekonomski tehnik 1 1 ing. kemijske tehnologije 1 1 dipl. ing. živilske tehnologije 1 1 2 dipl. ing. farmacije 1 1 SKUPAJ: 6 DSSS PORTOROŽ kemijski tehnik 1 1 ekonomski tehnik 2 2 4 dipl. ing. farmacije 2 2 dipl. ing. živilske tehnologije 1 1 2 dipl. biolog 1 1 SKUPAJ: H V DO HP »DROGA« 1983/84 imamo 53 štipendistov. Skupni seznam štipendistov v DO IIP »DROGA«, za šolsko leto 1983/84 po poklicih in letnikih oz. Upokojila se je. razredih: Prej al slej POKLIC / letnik oz. razred I. II. III. IV. Abs. SKUPAJ napoči čas, tako za me, dipl. ing. živil, tehnologije 2 2 2 2 8 za te dipl. biolog 1 1 za vas, dipl. farmacevt 3 3 da v?akdo ing. kemijske tehnologije 1 1 pride v »NAŠ GLAS«. ekonomski tehnik 2 3 5 Takole danes v tej številki kemijski tehnik 1 2 3 ne bom napisal, živilski tehnik 2 3 5 nič o MILKI, kmetijski tehnik 2 2 ZIS-u ladijski strojni tehnik 1 1 al olimpiadi sad j ar-vinogradnik 1 5 2 8 (kar bi nekateri radi) ?! ribič-navtik 1 11 12 Ta prostor danes v Našem glasu obdelovalec kovin 1 1 namenjen, oblikovalec kovin 2 2 le COKLIN je MARTI, ker v njeni pač osebni karti SKUPAJ: 9 21 10 3 53 9 izpolnjen zadnji je pogoj, Zneski štipendij, ki jih dobivajo naši štipendisti: Višina zneska štipendije je v skladu z 10. členom Samoupravnega sporazuma v občini PIRAN. Le-ta je odvisna od učnega uspeha učenca oziroma študenta, in znaša: a) za učenca z zadostnim uspehom 400 točk z dobrim uspehom 480 točk s pravdobrim uspehom 720 točk b) za študenta s povprečno oceno 6,0 — 6,5 oz. 2,0 — 2,4 600 točk s povprečno oceno 6,6 — 7,2 oz. 2,5 - 2,9 650 točk s povprečno oceno 7,3 — 7,9 oz. 3,0 — 3,4 720 točk s povprečno oceno 8,0 — 8,6 oz. 3,5 — 3,9 800 točk s povprečno oceno 8,7 — 9,3 oz. 4,0 - 4,4 900 točk s povprečno oceno 9,4 — 10 oz. 4,5 - 5 1080 točk Število točk za posameznega štipendista določamo vsako šolsko leto na novo tako, da upoštevamo doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk: za učenca 480 točk za študenta 650 točk. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se vsako leto udeleženci samoupravnega sporazuma, v skupščini, preko delegatov, dogovorimo. Za šolsko leto 1983/84 je skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje občine PIRAN sprejela naslednji seznam deficitarnih poklicev: Do IV. stopnje zahtevnosti: kmetijec, oblikovalec kovin (razen tehnični strojni risar), preoblikovalec in spajalec kovin, elektrikar — energetik, živilec, ribič. V. zahtevnostna stopnja: živilski tehnik, ladijski strojni tehnik. V naši delovni organizaciji smo 200 dodatnih točk zaradi deficitarnosti razbili na učni uspeh, in sicer: za zadostni uspeh 100 točk za dober uspeh 150 točk za prav dober in odličen uspeh 200 točk S temi dodatnimi točkami želimo povečati zanimanje za tiste poklice, za katere se osnovnošolci neradi odločajo. Poleg tega pa, za nastop pripravništva oziroma za sklenitev delovnega razmerja, po končanem izobraževanju, za te poklice ni težav, saj je potreb veliko več kot pa je ponudb. Vesna Sabec da MARTA lahko gre v pokoj. Je delavka bla vestno-skrajna, ji zaupana je bla blagajna. Vsak dan je delala z milijoni, dinarjev in bencinsk’mi boni. Izdajala je čeke »in bianco« hodila redno je, na banko. Izplačevala akontacije, kilometrino in voznino pa dnevnice in druge stroške. Ni nikdar imela primankljaja, so ni razburjala in ni kričala. Morda le enkrat bla je jezna? In to takrat, ko v našem tozdu so na velke se razločke za plačo, nam delile — točke! V zahvalo za vse njeno delo želimo, MARTI vsi: veselo, uživa naj minulo delo. Pozabi naj prestane muke, ko skrbno pazi na unuke. In kakor se na koncu reče: želimo zdravja ji in sreče. Posebno naš računovodja pa Zorka, Mara in Marija ter vsa ostala kompanija. Zeli še mnogo srečnih let ves TOZD BLAGOVNI ji PROMET. Sodelavci Utrinek z dopusta Čeprav so poletni dopusti za nami, pa se vendar spominjamo veselih dogodkov, ki smo jih preživeli. Pa opišimo »anekdoto«, ki se je dogodila v Gozd Martuljku. Franci in Staniša (imeni sta lahko izmišljeni, ali pa ne) se srečata v omenjenem kampu nekega dne, Franci — Slovenec, Staniša — Črnogorec. Kot se za Slovenca spodobi, vsak dan Franci Stanišo nagovarja, da bi šla na Špik. Vendar pa dobiva tudi vedno enak odgovor: »Tu doli je lepše«. Vsak kamen se omehča, tako se tudi Staniša in se odpravita mimo krniškega Janeza na Špik. Po večurni hoji — Staniša je obvezno po 50 m v »pozadini« — prispeta na vrh Špika in tedaj se pod vplivom lepega razgleda utrne čustvo z besedami: »Poglej, Staniša, kako lepo je doli.« Tedaj pa prileti odgovor: »Vidiš, m..., to sem ti tudi jaz rekel.« j F. O. V Tržiču smo odprli novo ribarnico V imenu IS Občine Tržič je spregovoril tov. Mokorel Jože V dolgoročnem programu razvoja ribištva v IIP »DROGA« PORTOROŽ je predvideno, poleg obnove in razširitve ribiške flote ter modernizacije proizvodnje ribjih konzerv, tudi posodobitev in razširitev maloprodajne mreže za svežo in zmrznjeno ribo. S tem naj bi dosegli, da bomo Slovenci pojedli več rib kot sedaj, ko pojemo le okrog 3 kg rib na prebivalca na leto. Cilj je, da bi se potrošnja leta 1985 dvignila na 5 kg rib na prebivalca in da bi se takšen trend nadaljeval tudi naprej. V sklopu tega programa smo v letošnjem letu že začeli sodelovati z Agrokombinatom Krško, kjer so preuredili mesnico v ribarnico, mi jim paj po dogovoru dobavljamo ribo. Se večji korak k uresničitvi dolgoročnega programa smo naredili v Tržiču, kjer smo v petek, 21. oktobra odprli lastno ribarnico, tako da imamo sedaj v okviru DE Promet z ribo že 15 klasičnih ribarnic v Sloveniji in Puli ter prodajalno ribjih delikates v Ljubljani — Bežigrad. Razgovori okrog ribarnice v Tržiču so se začeli letošnjo pomlad, na pobudo SO Tržič. Ker so investicije v izgradnjo novih ribarnic zelo velike, smo se za ribarnico v Tržiču odločili ravno zaradi delitev vlaganj med našo DO in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Tržič, ki je lastnik prostorov. Oni so vložili sredstva v obnovo prostorov, naša DO pa v hladilno opremo. Celotna vrednost vlaganj s strani »DROGE« je okrog 600.000.— din. Poudariti moramo, da smo ribarnico v Tržiču skupaj z napori SSS občine Tržič uspeli urediti v relativno kratkem času, saj so se dela začela v drugi polovici avgusta, končana pa so bila kot rečeno 21. oktobra, ko smo ob navzočnosti krajanov in predstavnikov DPO v Tržiču, otvorili ribarnico. Tržič je znano industrijsko mesto s priznano čevljarsko industrijo »PEKO« in bombažno tkalnico in predilnico ter nekaj drugimi večjimi in manjšimi podjetji. Sama občina šteje okrog 15 tisoč prebivalcev, ki so od nekdaj veliki interesenti za potrošnjo rib. Ze prvi rezultati prodaje v naši novi ribarnici kažejo, da bo potrošnja rib v Tržiču tolikšna, da se nam bo investicija v kratkem času povrnila in obrestovala. To še posebej, če pomislimo, da nam ribarnica v Tržiču lahko služi kot baza za oskrbovanje tudi bližnjih krajev v severni Go- renjski, saj razpolagamo z dokaj velikim skladiščnim prostorom (hladilne komore). Širitev maloprodajne mreže na Gorenjskem smo že začeli, ker moramo še dograditi in popestriti ponudbo. Naša naloga v bodoče je da storimo podobne korake tudi v drugih predelih Slovenije in razširimo prodajo preko lastnih ribarnic in preko ribarnic drugih grosistov ter s tem uresničimo zadani cilj potrošnje vsaj 5 kg rib np prebivalca v Sloveniji v letu 1985. V. L. Notranjost nove ribarnice v Tržiču Letos cveto hruške tudi jeseni Jesen je, pa cveto hruške. Na prvi pogled res nerazumljiva igra narave. Večina sadnih vrst, tako tudi hruške, že zelo zgodaj poleti prič-no zbirati hrano v popkih za prihodnje leto. V juliju in avgustu lahko ločimo, iz katere bo v prihodnjem letu zrasel eden ali več listov in iz katerega se bodo razvili cvetovi. Bodoči listni popki so ozki in špičasti, cvetni pa široki in topi. Čeprav je bila poleti močna suša, so drevesa tudi letos do julija razvila na mladih poganjkih cvetne in listne brste. Iz dneva v dan se je pomanjkanje vode v drevesih stopnjevalo, saj je bil avgust že tretji mesec brez dežja. Rastline so se borile proti tako močnem pomanjkanju vode z zaviranjem rasti mladih poganjkov in s pripiranjem rež na listih, da bi čim manj izhlape-vale. Skratka fiziološke procese so omejile na najmanjšo možno mero; podobno kakor pri zimskem mirovanju. V septembru pa jih je dež prebudil k novemu življenju. V normalnih razmerah bi se začela sredi poletja tako imenovana druga rast, t. j. podaljševanje poganjkov. Zaradi stanja podobnega mirovanju dreves, pa so se razvili zlasti na koncih poganjkov, kakor spomladi, najprej cvetovi in ne poganjki. Mlajša drevesa, ki imajo malo in še te plitve korenine, so čutila posledico suše močneje, kot starejša drevesa. Tudi sorte, ki priraščajo s kratkimi poganjki, n.pr. sorta Passa crassana, je čutila posledice bolj kot Viljamovka, ker tudi koreninski sistem razvije počasneje. Cvetovi, ki so se razvili sedaj, jih ne bo spomladi. To pa lahko bistveno zniža pridelek zlasti v letih, ko je v času cvetenja dež in s tem slabši pogoji za oploditev. Marta Gosar i&ftk ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža FRANCA GERSAK se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Soline za tolažilne besede, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Olivi ja. hčerka Darinka z družino in ostali sorodniki ljači morajo biti postavljeni čimbolj simetrično, da s tem dosežemo obojestransko izenačen razvoj korenin in tako večjo stabilnost drevesa. Objekt za namakanje je znotraj večjih tabel razdeljen na po štiri enako velike parcele, od katerih se vedno namaka ena, to je 1/4 površine. To pomeni, da se istočasno namaka 1/4 vsega nasada, v naslednjem ciklusu druga četrtina itd. Vsaka parcela bo torej namakana 1/4 časa obratovanja na dan. Enota površine se namaka torej simultano, toda z majhnimi količinami vode, vendar relativno dolgo časa. Vodo za namakanje bomo črpali iz zajetja, to je iz starega rokava Dragonje, ki je ob črpališču za hidromelioracijski sistem Sečoveljske doline. Zajetje bomo morali občasno dopolnjevati s prečrpavanjem vode iz Dragonje in Drnice. Investicija, ki jo bomo izvajali letošnjo zimo, je v Sloveniji največji objekt kap po kap sistema namakanja. Po količini in kakovosti v bodoče >^riH