LETO XXXVI., ŠT. 16 Ptuj, 21. aprila 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSIM 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ V^BINE: Prvi izvozni koraki (stran 2) Iz Slovenskih goric sporočajo (stran 3) Pridelati moramo več kot lani (stran 5) Ali so se uresničile njegove vizije? (stran 7) Tretji javni natečaj (stran 9) Mostje čaka pripravljeno na udeležence pohoda in sklepno slovesnost Po poteh revolucije. POHOD PO POTEH REVOLUCME V MOSTJE 60 V SOBOTO, 23. APRILA Foto: I. Ciani MOSTJE ČAKA... Priprave na pohod po poteh revolucije v Mostje—množično politično manifestacijo, ki jo vsako leto organizira občinska konferenca socialistične zveze Ptuj. so v zaključni fazi. Kot je povedal Milan Čuček, sekretar občinske konference socialistične zveze Ptuj, so povsod, tako v krajevnih skupnostih, kot v združenem delu občine, priprave vzeli resno in se temu primerno organizirali. Pokazalo se je, da je teritorialni princip vključevanja v pohod, pri- nesel določene pozitivne rezultate, zlasti je to opaziti v zunanjih krajevnih skupnostih, kjer se v pohod vključuje iz leta v leto več udeležencev. Vključujejo se družbene organizacije in dru- štva in to v okviru štabov za organizacijo pohoda, ki so imenovani pri KK SZDL; vključujejo pa se tudi vse ostale organizirane družbene sile. Vsakoletni pohod se organizira v znamenju ohranjanja revolucionarnih tradicij in njih prenašanj na mladi rod. Zaključuje pa se v gozdiču Laze, na mestu poslednjega boja Slo- vensko-goriške čete. Tudi letos se bodo pohodniki ustavili ob pomnikih iz NOB, sodelovali pa bodo tudi borci, ki bodo pripovedovali svoje doživljanja iz najtežjih obdobij naše zgodovine. Zaključna slovesnost pohoda bo ob 12. uri. Program bodo izvajali učenci OŠ Tone Žni- darič in Olga Meglic iz Ptuja, pihalni orkester Ptuj in člani ptujskega gledališča. Vojaki ptujske vojašnice Dufan Kveder- Tomaž pa bodo na mestu poslednjega boja Slovensko-goriške čete svečano zaobljubili. Pri organizaciji in izvedbi pohoda je letos močno vključena tudi narodna zaščita iz Jur- šinc in Dornave. Letošnji pohod v Mostje pa je zajuršinsko KS svojevrstna mobilizacija, saj bo veliko krajanov sodelovalo pri zagotovitvi go- stinskih uslug. S to solidarnostno in politično akcijo si bodo krajani tega območja skušali pridobiti čim več sredstev za ureditev asfalta na cesti, ki vodi iz Pacinj v Dornavo in zatem na Polenšak. MG V Ptuju sklenjena javna razprava Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je na seji v ponedeljek, 18. aprila obravnavalo povzetek javne razprave o OSNUTKU ZAKO- NA O INVALIDSKEM IN POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU. Javno razpravo v krajevnih skupnostih in v društvenih organizacijah je vo- dila SZDL, v organizacijah združenega dela pa sindikati, ostale družbenopolitične organizacije pa so se vsaka na svojem področju aktivno vključevale v razpravo. O poteku javne razprave v krajevnih skupno- stih je na seji poročal Jože Petrovič, predsednik sveta za zdravstvo in socialno politiko pri pred- sedstvu OK SZDL, ki je operativno vodil javno razpravo. O razpravi, predlogih, pripombah in stališčih, ki so jih dali v javni razpravi delavci v združenem delu pa je poročal Edi Kupčič, pred- sednik občinskega sveta ZSS Ptuj. Člani predsedstva so na seji ugotovili, da je javna razprava zajela širok krog delovnih ljudi in občanov in je v celoti dosegla svoj namen. V razpravi so ljudje upoštevali naše stvarne družbene in gospodarske razmere ter se zaveda- li, da v sedanji težki gospodarski situaciji ni moč širiti pravic iz invalidskega in pokojninske- ga zavarovanja. Predvsem je bilo poudarjeno stališče, da je treba obremeniti vsako kmetijsko zemljo, čeprav so bili tisti delavci v OZD, ki posedujejo tudi zemljo — razumljivo proti, saj bomo le tako pripomogli, da bo vsa zemlja bo- lje obdelana. Ob tem se bodo kmečki zavaro- vanci tudi morali zavedati, da si bodo lahko po- kojnine zagotovili le s svojim prispevkom, saj mora vsaka pokojnina izhajati iz dela. Obširno razpravo o tem so sklenili s priporo- čilom, da naj oba operativna nosilca javne razprave strneta vse predloge, pripombe in stališča, ki so jih v javni razpravi sprejeli delov- ni ljudje in občani, v enotni zapis, ki ga je treba predložiti RKSZDL Slovenije. Prav tako je s tem treba seznaniti skupine delegatov za zbore skupščine SR Slovenije z našega območja, kar jim bo usmeritev za razpravo in stališča za za- sedanjih zborov slovenske skupščine, ki bo o tem razpravljala prihodnji mesec. FF V Ormožu največ o kmečkem zavarovanju S ponedeljkovo skupno sejo predsedstev občinskega sveta ZSS Ormož in OK SZDL Ormož so v Ormožu sklenili javno razpravo o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem favarovanju. Po pregledu rokovnika vsebinskih in organizacijskih priprav, so ugotovili, da so razprave bile v vseh krajevnih skupnostih in več- jih OZD, kjer so organizirali posebne razprave. Druge, manjše OZD pa so se vključile v razpravo v krajevnih skupnostih. Rok razprav so nekoliko Podaljšali, prvutno je bil sklep predviden za 15. april, zatem pa podaljšan na 17. april. Razpravo so namreč morali ponoviti v temeljni organiza- ciji kooperacija. Iz ugotovitev, pripomb in predlogov izhaja, da so razpravljalci v glavnem govorili o kmeč- l^em zavarovanju. Tako so kmetje ugotavljali, bodo za visoki prispevek, dobili relativno '^zko^pokoimno. na drugi strani pa so delavci, da je v njihovem prispevku prevelik prispevek za pokojnine kmetov. Precej dilem je bilo glede tega kdo je združeni kmet. Zakon sicer opredeljuje definicijo iz zakona o združevanju kmetov. Nadaljnje vpra- šanje je, kdo je kmetica in kdo gospodinja. Ormoške razpravljalce bega tudi vprašanje, kako zavarovati kmete z manjših kmetij. Imajo namreč zelo neugodno strukturo kmetijskih proizvajalcev. Veliko je takih, ki imajo le 1 ha obdelovalne površine. Različna mnenja imajo v Ormožu tudi glede možnega dokupa let. Mnenja so, da bodo tisti, ki so doslej dobro eksistirali, tudi v bodoče jedli iz bogato obložene miz£; revni pa bodo tudi po- slej ostali revni. Ob tem so razvili tezo o disci- pliniranih in nediscipliniranih kmetih. O tistih, ki svojo proizvodnjo prodajajo zadrugam in tis- tim, ki prodajajo mimo zadrug in si tako ustvar- jajo finančne viške. Kmetje in delavci so v svojih razpravah pod- krepili, da naj kmet, ko dobi pokojnino, preda kmetijo nasledniku oziroma kmetijski organiza- ciji. Dopustiti pa je potrebno možnost kombini- ranega zavarovanja. Več pa so delavci pričakovali od predčasne upokojitve. Vendar je to šele osnutek in bodo morda razprave od drugod prinesle podobne predloge. Res je, da so v Ormožu obremenjeni s struk- turo prebivalstva. Aktivnosti, ki jih razvijajo na področju družbeno-ekonomskih odnosov bi naj zagotovile oblikovanje takšnih proizvodnih ce- lic, ki bodo sposobne plačevati vsa bremena, ki izhajajo iz zakona o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju. Poleg tega bodo potrebni tudi drugi premiki, da bodo določeni problemi, ki se sedaj v razpravah pojavljajo, zadovoljivo rešeni. Brez dvSma pri tem ne bi smeli zanema- riti sistema solidarnosti. MG O. - SZDL navdih za hrabrost in odločnost tudi danes Dvainštirideset let nas ločuje od zgodovinskega dne 27. aprila 1941. leta, ko je slovenski narod pričel svoj odkriti boj za uresničitev zastavljenih ciljev Partije, sprejetih v zgodovinski noči na Čebinah. Že takrat je komunistična partija napovedala grozečo vojno nevarnost in pozvala vse svobodoljubne demokratične sile slovenskega naroda k združitvi v boj proti' skupnemu sovražniku — fašizmu. Boj proti socialnemu izkoriščanju in nacionalnemu zatiranju je v slovenskem narodu poganjal vse globje korenine, se širil in štiri leta po kongresu dosegel svoj vrh v ustanovitvi Osvobodilne fronte. V času, ko je okupator pisal smrtno obsodbo slovenskemu narodu, je vodstvo KP Slo- venije povabilo na dogovor o skupnem boju proti okupatorju vse napredfie sile slovenskega naroda, predstavnike demokratičnih in socialističnih strank ter naprednih kulturnih delavcev. Na sestanku so jasno in ne- ustrašno pokazali, da je edina pot rešitve — boj proti fašističnemu oku- patorju. Še enkrat je spregovoril glas neuklonljive življenjske volje in nezlomljive moči slovenskega naroda. Tako se je rodila Osvobodilna fronta. V njej je KP Slovenije zbrala vse svobodoljubne Slovence, ki so bili pripravljeni bojevati se za izgon okupatorja in za združitev slovenskega naroda, za novo Jugoslavijo enakopravnih narodov, v kateri bo moč povsem odpraviti nacionalne in socialne krivice stare Jugoslavije. In za tak pro- gram Osvobodilne fronte so se bojevali delavci, kmetje, izobraženci, starci in otroci. Tako široko osvobodilno gibanje, ki ni poznalo ideoloških in strankarskih predsodkov je omogočilo njegovo zmago. Iz tega gibanja sta zrasli naša prva resnična suverena slovenska državnost in zveza enakopravnih narodov in narodnosti v socialistični federativni republiki Jiigoslaviji. Osvobodilna fronta je po vojni prerasla v socialistično silo delovnih ljudi. Kot nekoč za boj z okupatorjem združuje danes zavestne sile za graditev socialističnih samoupravnih odnosov za reševanje življenskih vprašanj delovnih ljudi. Zato ji mora biti blizu vse kar tare in muči delovnega človeka — mora pa biti tudi organizacija, ki čvrsto brani vse pridobitve narodno osvobodilnega boja in organizator zaščite naše varnosti suverenosti in neodvisnosti. Spoznanje o pomenu in vlogi socialistične zveze v sedanjem času ni povsod enako prisotno. Vendar nas bitka za nadaljni razvoj samoupra- vljanja in bitka za učvrstitev in enakopravne ekonomske odnose vse bolj navaja k temu, da utrjujemo vlogo SZDL — saj postaja pomembna nosilka samoupravnega in stabilizacijskega gibanja delovnih ljudi. Zato naj bi bili spomini na velika dejanja v preteklosti spodbuda, da se zamislimo nad vsem kar delamo danes, nad tem kako uresničujemo naloge, ki danes od nas terjajo prav tako hrabrost in odločnost. Odločnost, da uresničimo zastavljene cilje gospodarske stabilizacije. Gotovo so tudi danes tako kot v preteklosti potrebna dejanja predvsem pa spoznanje, da se moramo z našimi problemi spopadati združeni in enotni. Vsak kot posameznik pa prevzemati del skupne in osebne odgovornosti pa tudi naporov, da bomo ohranili to kar imamo in gradili ter ustvarjali več. Zato naj bo 27. april, ki simbolično izpričuje moč gibanja slovenskih množic za nas spodbuda k vestnemu, nesebičnemu in požrtvovalnemu delu. Letos se spominjamo tudi 40-letnice Dolomitske izjave, ki pomeni mejnik v utrjevanju enotnosti OF, saj je bila odgovor političnemu oma- hovanju in napadom posameznikov v OF na vodilno vlogo KPS. Dolo- mitska izjava je bila hkrati tudi plod skupnih izkušenj in spoznanj pred- stavnikov osnovnih skupin OF, do katerih so prišli postopno v skupnem boju, poglobili so ocene notranjega in zunanjepolitičnega položaja, pa tudi na revolucionarno perspektivo, kar je potrdil tudi zbor aktivistov O F na Pugledu. Ti dogodk^i na Slovenskem, spomladi leta 1943 dokazujejo, da so množice pripravljene na odrekanja in žrtve, kadar imajo pred seboj jasno in konkretno perspektivo. Pred tridesetimi leti se je O F preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva in uskladila svojo dejavnost potrebam samoupravnega socialističnega sistema. Postala je samostojna, demokratična politična , zveza, ki združuje vse ljudi, ki se ne glede na ideološka pojmovanja borijo za enakopravnost in bratstvo jugoslovanskijj narodov in narodnosti in za socialistično samoupravno družbeno ureditev. Taka je SZDL tudi danes, odločna proti vsem tistim, ki delujejo v nasprotju z našim družbenopoli- tičnim sistemom, ki nasprotujejo tistemu razvoju, ki so ga sredi NOB čvrsto začrtale sile slovenskega naroda, združenega v O F. MARICA FAJT ¥ torek zasedanje zborov skupščine občine V dvorani delavske univerze Ormož se bodo v torek, 26. aprila zjutraj .sestali na skupni seji vsi trije zbori skupščine občine Ormož. Osrednja točka dnevnega reda je poročilo o delu občinskega izvršnega .sveta in upravnih organov občine Ormož za leto 1982. Delegati so prejeH skrbno pripravljeno poročilo, ki zajema celoto in obsega 33 strani. Posebej bodo delegati obravnavali osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kije bil v javni razpravi. Obravnavali bodo tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samopri- spevku ter vprašanja delegatov in delegacij. Po končani skupni seji se bodo zbori sestali še na ločenih sejah. Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu razpravo o predlogu dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS, sklepanje o usta- novitvi odbora za izdajo Zbornika Ormož skozi stoletja II in imenovanja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi sklepala še o predlogu odloka o določitvi po- prečne gradbene cene stanovanj in določitvi odstotka od poprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ormož za letošnje leto in predlog odloka o zavarovanju rastišča rakitovca. - u 1 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 21. april 1983 - TEDNIK MiP TOZD ZAŠČITA PRVI IZVOZNI KORAKI V Kidričevem smo obiskali TOZD Zaščito, edino proizvodno TOZD v sklopu MlP-a Ptuj. S svojo dejavnostjo sodi v področje malega gospodarstva, je pa vedno bolj zanimiva zaradi nove izvozne usmeritve in tudi zato, ker jo od prvega marca letos vodi Gabriela Habjanič. O novi direktorici, ki še zbira in dograjuje prve vtise, so delavci vedeli povedati vse najbolje. Svoj zagon dobro opravlja. V letu 1983 pa jo čakajo težke naloge, predvsem so tu velika bremena izvoza, ki ga bo potrebno uresničiti, če želijo priti do nujno potrebnih deviz. »Temeljna organizacija Zaščita ima v svojem programu štiri različne dejavnosti lastne proizvodnje: proizvodnjo usnjenih zaščitnih izdelkov, proizvodnjo tekstilne zaščitne konfekcije, proizvodnjo modne konfekcije in nova proizvodnja, kije izključno izvozno usmer- jena: šivanje kopalnih plaščev za inozemskega kupca. Razen teh naših proizvodnih dejavnosti, imamo kot dopolnitev — trgovski del, da ponudimo vsem našim kupcem kompleten program za zaščito delavca tistih izdelkov, kijih pač sami ne proizvajamo,« je uvodoma povedala tov. Habjaničeva. Koliko delavcev je zaposlenih v temeljni organizaciji? »Po podatkih 30. 3. letos ima temeljna organizacija 222 delav- cev.« Obrate imate na več krajih? »Ja, poleg obrata v Kidriče- vem, imamo enoto v Ptuju na Ormoški in skladišče v Beogradu, kot poslovno enoto.« Dejali ste, da v temeljni organizaciji razvijate več dejav- nosti. Kako pa stojijo, če bi jih razčlenili? »Pri skupno doseženem pri- hodku v letu 1982 je bila struktu- ra trgovine bistveno višja v od- stotku od lastne proizvodnje in je dosegla 60 odstotkov, ostalo je bila lastna proizvodnja. V letu 1983 pa načrtujemo bistveno manjšo rast trgovske dejavnosti in pa večji delež lastne proizvodnje. Gabriela Habjanič V letu 1982 je TOZD Zaščita skupni prihodek v višini 392.423.206 dinarjev, dohodek je bil 77 miUjonov, čisti dohodek 50 milijonov, povprečni osebni dohodek na zaposlenega je v letu 1982 dosegel 12.451 din.« Vprašanje za modno konfekcijo — ali gre pri njej za lastne kreaci- je? »Predvsem je tu lastna kreacija — za to skrbijo delavci v tej enoti«. Kam pa potem prodajate te modne izdelke? »Modne izdelke prodajamo po vsej Sloveniji, letos pa smo prodrli tudi že v zagrebško trgovino.« Z IZVOZOM PRICELI v letu 1982 Temeljna organizacija se poizkuša tudi v izvozu. Bi lahko o tem kaj več povedali? »Konec lanskega leta se je naša TOZD z vodstvom DO MIP odločila za izvozno usmeritev, zato ker so to narekovale potrebe TOZD. S proizvodnjo smo pričeh konec septembra istega leta z izk- ljučno izvozno usmeritvijo. V treh mesecih letošnjega leta dosegamo že dokaj zadovoljive rezultate, čeprav še količine niso take, kot bi jih želeU. Boljše pa so izdelane količine, če jih primerjamo z začetnimiIcoličinami.« Pogodbo ste sklenili s firmo VOSSEN, gre pa za frotiraste izdelke. »Prvotno je bila pogodba sklenjena za dobo dveh let, kasneje smo jo z aneksom podaljšali na pet let s tem, daje inozemski kupec pogoje- val bistveno večje količine in to je bil pogoj, da smo lahko pogodbo podaljšali.« V tem novem obratu ste tudi na novo zaposlili okrog 80 novih delavcev. Ste imeli kakšne težave s prekvaUfikacijo in podobnim? Je produktivnost takšna, kot ste načrtovali? In kakšne so sedaj te količine za izvoz? rvodni prostori foto: OM »Z novimi zaposhtvami smo imeH več težav, kot smo pričakovali, predvsem zato, ker nismo pričakovaU fluktuacije delavcev, ki so že bih zaposleni prej v temeljni organizaciji in delavcev, ki smo jih usposab- ljali v ta namen. Kljub temu, da so dosegali že določene rezultate, so odšli. Njihov odhod je po vsej verjetnosti povezan tudi z zahtevnostjo programa in dvoizmenskim delom. KoUčine, ki smo jih že dosegU v letu 1983 — v teh treh mesecih — so okrog 24 tisoč kopalnih plaščev. V naslednjih mesecih načrtujemo bistveno povečanje te količine. Mini- malne količine, kijih predvidevamo v letu 1983 bi naj dosegle vsaj 150 tisoč kosov. Prepričana pa sem, da bo ta številka ob koncu leta le višja, če ne. bo med letom nekih izrednih težav, ki bi se zaradi povečanih zmogljivosti (tu misUm na delno razširitev objekta) lahko tudi pojavile.< Izvoz bo prinesel seveda potrebne devize. Za kaj jih boste porabih v TOZD, verjetno pa bo del deviz razbila tudi delovna organizacija. »Devize, kijih bomo ustvarih s to dejavnostjo, so delno predvide- ne za odplačilo anyitet do inozemskega partnerja, delno za udeležbo pri nabavi repromateriala za naše dejavnosti. Pri nabavi repromateria- lov se trenutno srečujemo z velikimi težavami, ker vsi naši prodajalci zahtevajo devizno udeležbo in če te devizne udeležbe ne bomo zagoto- vili, bomo imeU težave z nabavo repromaieriala za lastno proizv(xlnjo v ostalih enotah. Planirali smo, tudi, da se del ustvarjenih deviz porabi za razvoj našega računskega centra.« Kaj pričakujete od letošnjega poslovnega leta? »Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo, pričakujem, da bomo uspešno zaključili poslovno leto 1983. Doseženi rezultati pa ne bodo takini, kot smo jih bih vajeni zadnja leta,« je zaključila pogovor Gabriela Habjaničeva. MG« Zvonko Žuran, predsednik organizacijskega odbora govori ob zaklju čku tekmovanja. Kovači so letos prvič tekmovali. Na sliki je drugouvrščeni Mirko Lačen, foto: Ivo Preac 3. PČINSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV OBČINE PTUJ Spodbudno po rezultatih, manj po udeležbi Ptujsko tekmovanje kovinar- jev ima že določeno tradicijo, čeprav se zanj ne ogrevajo v nekaterih kovinarskih kolektivih. Pravijo, da ni tistega pravega učinka. Ko smo šli v taka in podobna tekmovanja, je bilo pričakovati, da se'bodo uspehi kovinarjev, ki so sodelovali na tekmovanju, pokazah tudi pri osebnih dohodkih. Tako pa se zdi, da nekaterim ni mar kvalitet- negga dela. Kovinarska in druga tekmova- nja imajo nalogo popularizacije poklicev, večjih prizadevanj pri delu, dvigu produktivnosti, go- spodarnosti in podobno. V repu- bhškem svetu zveze sindikatov si že nekaj časa prizadevajo za sestavo družbenega dogovora o izboljšanju in poenotenju proiz- vodno-tehničnih tekmovanj, ki bi moralno in materialno obvezova- la podpisnike tega družbenega dogovora. Osnova proizvodno-delovnih tekmovanj je tekmovanje v zna- nju, spretnosti in sposobnosti pri uporabi sredstev dela in predme- tov dela. Tekmovanja pa naj bi zajela čim več delavcev. S temi tekmovanji bomo proizvodnemu delu dah tudi večjo veljavo. Za 3. občinsko tekmovanje kovinarjev občine Ptuj lahko trdimo, da je bilo izenačeno glede kakovosti izdelkov, manj pa so se tekmovalci odrezali v teoretičnem delu tekmovanja. Tisti pa, ki so zbrali več v teore- tičnem delu tekmovanja, so bih tudi zmagovalci glede na izena- čeno kvaliteto izdelkov. Zato je povedati, da so imele tehnične komisije precej zahtevno in od- govorno nalogo izbrati najboljše. Za tekmovanje, se je prijavilo 37 tekmovalcev, tekmovalo je blizu 30 tekmovalcev, pa bi jih lahko več. Že drugo leto abstini- ra tovarna ghnice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, pa tudi obrtno združenje ne kaže pretira- nega zanimanja, kljub obljubam iz leta 1982, da bodo na 3. tekmovanju sodelovaU. Letos so se tradicionalnim udeležencem, to je delavcem iz Agisa in Elkom HIKO »Olga Meglic«, priključili še delavci iz TOZD za vzdrževanje voz Ptuj. Le-ti so bih zmagovalci v dveh konkurencah: kovaštvu in varje- nju C02. Na tekmovanje tekmovalci niso imeli pripomb, razen, da je bilo o samem tekmovanju pre- malo propagande. Pa tudi gradi- va za teoretični del tekmovanja so prepozno prišla. Sedaj je na odbora za pripravo tekmovanja, ki ga vodi Zvonko Žuran, naloga, da prične s čimprejšnjim uspo- sabljanjem zmagovalcev posa- Najboijši udeleženci letošnjega 3. občinskega tekmovanja kovinarjev foto: Ciani meznih disciphn, saj je repubh- ško tekmovanje pred durmi. Letos bo od 27. do 29. maja na Jesenicah in v Kranju. Organizatorji tekmovanja so med sodelujoče tekmovalce raz- delili pokale in priznanja; prizna- nja so dobili vsi sodelujoči in člani tehničnih komisij; pokale in nagrade pa le najboljši trije v vsaki discipliini tekmovanja. V imenu občinskega sveta ZSS Ptuj pa je udeležence pozdravil Ervin Hojker in poudaril, da se bomo samo s kvalitetnim delom izko- pah iz gospodarskih težav. Poudariti velja, da so tekmova- li večinoma mladi; vsaj po obra- zih sodeč. To pa je gotovo porok, da bodo z dobrim delom nadalje- vah in svoje znanje ter spretnost prenašah na druge. Ob koncu naj zapišemo kdo so bih zmagovalci po posameznih disciplinah: pri plamenskih varil- cih je zmagal Alojz Majcen iz Agisa-TOZD VO, drugi je bil Janko Bedrač, tretji pa Zvonko Potočnik; pri rezkalcih je bil prvi Janez Lačen iz Agisa-TOZD Orodjarna, drugi Martin Potoč- nik in tretji Milan Šilak, prav tako iz TOZD Orodjarna; pri strugarjih je zmagal Stanko Ko- ren iz Agisa, drugi je bil Janez Veršič, tretji pa Vlado Roškar; pri kovačih je bil prvi Janez Krajnc iz TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, drugi Mirko Lačen'in tretji Jože Hojnik; pri varilcih C02 je bil prvi Franjo Golenko iz ZIV TAM — TOZD Karosemica — oddelek za proizvodnjo zavor v Ptuju, drugi Marjan Kolednik in tretji Rajko BromSe; pri orodjarjih je zmagal Stanko Vertič iz Agisa, drugi je bil Franc Vidovič in tretji Vili Krajnc. MG 15. APRIL - DAN ŽELEZNIČARJEV V PTUJSKI OBČINI Letos tudi 10 let od združitve v Centralne delavnice Ljubljana Ptujski železničarji so delovno in slovesno proslavili 15. april — dan železničarjev. Tudi letos so se zbrah v CDL Ljubljana — TOZD za vzdrževanje voz Ptuj in obudih spomine na revolucionarne in tragične dogodke iz aprila leta 1920 in pozneje, ko so železničarji z nezmanjšanim poletom sodelo- vah pri izgradnji domovine in socialističnega samoupravljanja. Po vojni so železničarji dosegli izredne delovne rezultate. To paje tudi obdobje zaostajanja železni- čarjev v tehničnem in tehnolo- škem razvoju. Zaradi dajanja prednosti drugim gospodarskim panogam, je železnica postala ozko grlo prometnega sistema Jugoslavije. Dan železničarjev — 15. april praznujejo jugoslovanski železni- čarji odleta 1950, koje z odlokom, ki gaje podpisal tovariš Tito, 15. apnl postal tradicionalni dan ju- goslovanskih železničarjev. S tem so železničarji dobili priznanje za prispevek v vseh obdobjih naše revolucije. Železničarji si vehko prizade- vajo za najboljšo samoupravno organiziranost. Tako so se pred desetimi leti odločili za vključitev v centralne delavnice Ljubljana, v katere je danes vključenih 6 tozd. Letošnja 10-letnica je potekala v znamenju uspehov v delitvi dela, v prikazu dehtve dohodka in v združevanju sredstev za skupna vlaganja. O tem in drugih uspeTiih je na oetkovi slovesnosji govoril Jože Strafela, član DS ŽG Ljub- ljana, kije bil tudi slavnostni go- vornik. Na slovesnosti so nastopili tudi učenci OŠ Franc Osojnik. ki so recitirali, peli in plesali. ^> svojim Jože §trafela, slavnostni govornik na proslavi dneva železničarjev prazničnim šopkom so zelo raz- vesehli zbrane železničarje. Na proslavi so ptujski železni- čarji oziroma njihova osnovna organizacija je prejela srebrni zjiak občinskega sveta ZSS Ptuj, kije priznanje za njihov prispevek v razvoju sistema socialističnega samoupravljanja. Srebrni znak jimje izročilFranc Vreze, sekretar občinskega sveta ZSS Ptuj. Po končani proslavi so se žele- zničarji zbrali na interni slove- snosti, na kateri so podelili pri- znanja za najboljše športne do- sežke za tekmovanja, ki so jih or- ganizirali v počastitev dneva že- lezničarjev. Spomnih pa so se tudi delavcev, ki so letos dopolnih 10 in 20 let delovne dobe. MG Pionirji OŠ Franc Osojnik med nastopom foto: Ludvik Kotar Britanski otroci v poljčanskih posteljicah Občina Slovenska Bistrica se v slovenskem prostoru uvršča med tiste z bogatim zaledjem lesne mase. Največ jo imajo seveda na ob- močjih Pohorja pa tudi na Boču. To je tudi vzrok, da so se v krajih pod Pohorjem razvile mizarske delavnice, ki so z leti prerasle v že kar vehke delovne organizacije za predelavo lesa. Žal gre razvoj industrije predelave lesa. pred- vsem predelave iz surovine v gotove izdelke, še vedno prepočasi, kljub spoznanju, da se bo potrebno odločneje preusmeriti zlasti v finali- zacijo lesnih izdelkov, saj je pomanjkanje ka- kovostnejših vrst lesa vse večje. Na območju občine Slovenska Bistrica de- lujejo kar štirje centri za predelavo lesa in to v Slovenski Bistrici, kjer delujejo TOZD EMMI in TOZD LIP Embalaža, v Sp. Polskavi in Oplotnici proizvaiaio stavbno pohištvo, v Poljčanah pa otroško pohištvo. Najdalje v finahzaciji lesa so doslej prišh prav v LIP Otroško pohištvo Poljčane. Med najuspešnejšimi proizvodi, s katerimi- se uve- ljavljajo tudi na tujem trgu, med dru^m tudi v Vehki Bntaniji, so otroške postelje. Zal se pri uresničevanju svojega delovnega programa tudi ta 165-članski delovni kolektiv srečuje s težavami zagotavljanja, predvsem bukovega lesa iz katerega tudi izdelujejo posteljice za izvoz. ' Njihovi proizvodi, s tem pa tudi izvozni re- zultati, so danes že kar pomembni, ne samo za Poljčane, temveč za celotno gospodarstvo bi- striške občine. Razen v Veliki Britaniji izvažajo posteljice tudi v ZR Nemčijo in Francijo." Medtem ko so lani uspeli z izvozom ustvariti 110 milijonov dinarjev, načrtujejo za letošnjo leto. seveda če jih ne bodo molile težave z zagotavljanjem surovin, za 140 miUjonov di- narjev, seveda v devizah. Viktor Horvat TEDNIK - 21- april 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 POGOVOR Z DIMCETOM stojCevskim O sedanjih aktivnostih družbenega pravobranilca samoupravljanja Nekaj številk Tednika nazaj smo objavili po- ročilo družbenega pravobranilca samoupravlja- nja občine Ptuj za leto 1982. Gotovo je tudi delo družbenega pravobranilca v dobrih treh letošnjih mesecih precej pestro, kot je nasploh to delo. Zaradi obilice dela se z Dimčeiom Stojčevskim nisva spuščala v podrobnosti, čeprav o nekaterih primerih bo beseda. Tako na primer o motnjah v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič, o katerih je v pripravi podrobno gradivo delovnih skupin, ki ga bodo obravnavali tudi zbori občinske skupščine. — Kako gre torej delo družbenega pravobra- nilca samoupravljanja v tem času, v obdobju zaostrenih pogojev gospodarjenja in dela? ,,Vprašanja, ki se v tem obdobju zaostrenih gospodarskih razmer najbolj pojavljajo, so o osebnih dohodkih, samoupravnih sporazumih, samoupravnih splošnih aktih. Namreč, marsika- teri samoupravni akti še niso dovolj celovito dodelani. Sedaj, dejansko delavci bolj obrav- navajo svoje samoupravne akte, svoje pravice. Ob tem se pojavljajo tudi kršitve, nespoštovanja samoupravnih "aktov, lastne odločitve in podobno. Delo družbenega pravobranilca samoupravljanja je c^redeljeno s programom dela, zato se v tem času navezuje tudi na samoupravna delovna razmerja. Vendar to ni osnovna naloga. V programu so namreč opredeljeni družbenoekonomski odnosi v združenem delu. Vendar, ker v občini Ptuj ni organizirane pravne pomoči, čeprav bi po zakonu morala biti, se marsikdo obrača pra- vobranilcu. Prav bi Hlo, da bi delavci najprej zaupali svojim strokovnim službam, vodstvom v organizacijah združenega dela, sindikatu, družbenopolitičnim organizacijam. S posamič- nimi primeri, raziskavami, se dejansko zmanjšuje prava vloga družbenega pravobranil- ca, ki jo ima po svojem programu," je v začetku izpostavil Dimče Stojčevski in nato nadaljeval: „Sedanje aktivnosti so vezane na naš pro- gram. Kot sera dejal v začetku, so v tem času najfKJgostejši primeri vezani na urejanje delovnih razmerij. To področje gre tako kot letni časi. Približujejo se dopusti, zato je precej vprašanj o tem. Nadalje gre za plačila za delo ob praznikih, osebne dohodke, stanovanjske pro- bleme, področje invalidsko-pokojninskega zavarovanja, v začetku leta smo se vključili v aktivnosti obravnave in sprejemanja zaključnih računov, spremljali smo te aktivnosti in delo sa- moupravnih delavskih kontrol. Obdelali smo tudi področje samouin'avnih sporazumov od blizu in daleč, ki jih podpisujejo v naših OZD, v katerih se kaže monopolni položaj in gre v bistvu za izsiljevanje višjih cen. Pri tem smo skorajda nemočni v sedanji situaciji. Vendar to ne pomeni da ne bomo ukrepali. S skupno aktivnostjo pravobranifcev v Sk)veniji bomo na nepravil- nosti opozorili zvezno gospodarsko zbornico, te stvari pa obelodanili na zveznem posvetu pravo- branilcev. Namreč, podpisovanje takšnih sporazumov vodi v nelagoden položaj, predvsem v odnosu do odloka o zamrznitvi oziroma maksi- miranju cen. To še kako potrjuje podatek, da so cene kljub odloku od lani narasle za 17 Povedati je potrebno, da to pot v ptujski občini sodelujemo z občinsko skupnostjo za cene in teh prekoračitev ni. Vendar se še pojavljajo spora- zumi, zlasti pri mesu, ki ga dobavljajo šolam, te pa sploh niso v tej dohodkovni verigi. Obravnavamo pa še vrsto drugih problemov kot so hišna samouprava, izvajanje zakona o stanovanjskih razmerjih. stanovanjskem gospodarstvu, uresničevanje družbenega dogo- vora o razporeditvi dohodka v OZD, delo samo- upravnih interesnih skupnosti, zlasti spoštovanje programskih nalog, nadalje spremljanje in usklajevanje planov, potem dolgoročno nalogo spremljanja rasti mase sredstev za osebne do- hodke v delovnih skupnostih skupnih služb, usklajenost samoupravnih sporazumov o svo- bodni menjavi dela. Gre pa še za vrsto drugih vprašanj kot so motnje v gospodarstvu, sprem- ljanje odpravljanja motenj oziroma pri izgubah, kakšni so sanacijski postopki, potem vprašanje pogodbenega in nadurnega dela za kar smo OZD in drugim poslali pobude, na katere smo nekaj odgovorov že prejeli, ponekod pa kljub obveznosti tega še niso obravnavali. Gre tudi^a vprašanje dela samoupravnih delavskih kontrol. V zaostrenem stanju je potrebno večjo pozor- nost posvečati tudi samozaščitnim organom, ne samo samoupravnim delavskim kontrolam, tudi komiteju za SLO. Prevladati mora družbena klima za varovanje družbene lastnine, samoupravnih pravic, kar izboljšuje politično situacijo. Upam si reči, da so samoupravne delavske kontrole v nekaterih večjih OZD začele bolje delati, bolje spremljati delo, ne pa se ome- jiti le na kontrolo dnevnic, kilometrin. Delo pa je veliko lažje, če samoupravni organi in druž- benopolitične organizacije delajo dobro, če se spoštujejo zakonski predpisi, samoupravni splo- šni akti. Dodati moram, da sta cilj in naloga družbenega pravobranilca samoupravljanja preventivno delovanje, opozarjanje na nepravilnosti. — Dobid delo, torej zaposliti se, je sedaj veliko težje kot prej. Se pri razpisih in sprejemanju v službo držimo dogovorjenega in zapisanega? ..Tudi v ptujski občini je naraslo število prosilcev za opravljanje del in nalog. To se pozna tudi pri na.šem delu, bodisi za iskanje zaposlitve, za kar družbeni pravobranilec ni pristojen, nastajajo pa problemi pri javnih razpisih, oglasih, kjer se ne dovolj celovito upoštevajo razpisni pogoji, kar nedvomno povzroča hudo kri v samih postopkih, razpisnih komisijah, prijavljenih kandidatih. Vse to pomeni, da moramo biti bolj dosledni do tistih aktov, ki smo jih sprejeli, da jih moramo spoštovati in to upoštevati tudi pri javnih razpisih. Popravljanje le-teh pomeni zavajanje ljudi, v bistvu nezakonito ravnanje tistih, ki razpisujejo dela in naloge. K temu bi dodal da bi morali v OZD svoje pravilnike o delovnih razmerjih u.skladiti do konca leta 1982. Tega v vseh niso storili. Tako to znova pomeni neusklajen samoupravni splošni akt, nepravilnosti, nedoslednosti, razburjanje." — Kako v organizacijah združenega dela sprejemajo vaše ugotovitve, predloge, ukrepe? ,,Do pobud ni odklonilnih stališč. Dosedanje so bile obravnavane, sprejete. Velikokrat gre za objektivne razmere v organizacijah združenega dela, reči pa je tudi treba, da se z družbenim pravobranilcem včasih manipulira. Tu mislim na primere, češ bili smo pri pravobranilcu, svetoval - nam je tako, pri nas sploh ni bil. Takšni pojavi nedvorrino zavajajo samoupravne organe, delovne ljudi. Dejal sem, da ni odklonilnih stališč. Pa vendar, pri pogodbenem in nadurnem delu večinoma izgleda kot da so nadure potrebne. Verjemem, da so v nekaterih organizacijah nujne. Vendar iz nekaterih odgovorov pa veje klima, da se nadurno delo zmanjšuje. Tudi to področje mora biti v aktih opredeljeno." — V zadnjem obdobju smo se razpisali in ,,nasejali" ob motnjah v Tovarni glinice in aluminija. To gotovo ni šlo mimo vas. Je primer TGA kaj posebnega v združenem delu? „Pri delu in aktivnostih v TGA je družbeni pravobranilec stalno v akciji, če smem temu tako reči. Gre za takorekoč vsakodnevne stike, zlasti s strani TGA. Lahko rečem, da smo se pri teh zadevah večkrat omejili na obrobne zadeve, ki nas terja k preverjanju, kontroli posameznih stališč, pritožb delavcev, posameznih skupin. No seveda pa nismo izpustili bistvenega kot morda na prvi poglbd izgleda. O vsem bo beseda na zborih občinske skupščine, v izdelavi pa je gradivo, ki ga pripravljajo posebne delovne skupine. Rečem lahko, da gre za hujše motnje v samoupravnih odnosih. TGA ni posebni problem in ugotovljeno ne velja samo za njih, takšni problemi se pojavljajo tudi v drugih organizacijah združenega dela. Treba pa je reči, da v nekaterih teh problemov ni." Področja dela družbenega pravobranilca samoupravljanja so pomembna in tudi zanimiva. Zato ga bo tudi z naše strani kazalo obiskali večkrat, ob konkretnih primerih v dobri ali .slabi luči. 1. kotar S SKUPŠČINE OBCIKSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTU| Zdravstvene usluge v mejah možnosti Težave gospodarstva se brez dvoma odra- žajo tudipnzagotavljanjusredstevzazdravstvo. V republiki m v občini Ptuj smo zadnja leta veliko naredili na področju kvalitetnega dviga zdravstvenih uslug in obsega zdravstvenih storitev. Sedaj pa se borimo za ohranitev do- sežene ravni zdravstvenega varstva — finančni viri so izčrpani — združeno delo ne prenese novih obremenitev, pa čeprav smo po prispe- vni stopnji na enem izmed zadnjih mest v SR Sloveniji. Poleg tega veliko pričakujemo od solidarnosti, ki je tudi pod vpra.šajem — saj razvili nočejo razumeti nerazvitih in skušajo na različne načine solidarnost pospraviti za lastne namene. Zadnja skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je tem vprašanjem namenila veliko besed, ki so se vse izguiiiile v končni ugotovitvi, da bo zdravstvenega varstva toliko, kolikor ie denaria. Omeiene finančne možnosti pa terjajo skrajno stabilizacijsko ravnanje tako pri upt:)rabnikih, kot izvajalcih zdravstvenih storitev. To je zabeleženo tudi v besedilu iz- hodišč za sporazumevanje v svobodni menjavi dela za leto 1983, kjer je po zahtevi izvajalcev dodana še 10. točka, ki je v bistvu besedilo usklajevalnega postopka. Nanaša pa se na to, da se bodo snreieta izhodišča mea letom do- polnjevala glede finančnih osnov s splošno valorizacijo v republiki Sloveniji oziroma ob- čim kot tUdI z določbami pravic uporabnikov, določenih z zakonom in sporazumom. V koli- kor ne bo prišlo do valorizacije sredstev, bo skupnost razpravljala tudi o zniževanju pro- gramov. Skladno tem izhodiščem je sprejeti finančni program okvalificiran kot.začasni in velja do prvega julija. Skupščina je na zasedanju. 15. aprila izvolila tudi novega predsednika koor- dinacijskega odbora za razvojne in druge skupne naloge pri občinski zdravstveni sku- pnosti ptuj. Po odhodu dr. Aleksandra Pozni- ka. bo te naloge opravljal doc. dr. Ivo Malešič. Pred akcijsko konferenco ZK v SOZD UNIAL v ponedeljek. 25. aprila bo v Mariboru problemska konferen- ca članov ZK v SOZD UNIAL. na kateri bodo delegati spregovo- rili predvsem o oceni stanja in usmeritvi za delovanje ZK pri nadaljnjem uveljavljanju samou- pravnih družbeno ekonomskih txlnosov v SOZD UNIAL. Delo- vna skupina, ki je bila zadolžena za pripravo le problemske konfe- rence, je potrebno gradivo že razposlala vsem delegatom, ki bodo zastopali številne člane ZK iz TGA in IMPOL-a na tej pomembni problemski konferen- ci. \ gradivu je naprej poudarjen namen problemske konference in akcijskega povezovanja, zatem sledijo poglavja: samoupravno f)ovezovanje, združevanje dela in sredstev ter uveljavljanje dohod- kovnih odnosov, o uveljavljanju doh(xlkovnih m samoupravnih odnosov v DO TGA. DO IM- POL, ter v SOZD UNIAL. planiranje in razvoj v SOZD UNIAL. Gradivo je skrbno pri- pravljeno in st) o njem razpra- vljali že tudi komunisti v DO TG.A. prav gotovo pa tudi komu- nisti v DO IMPOL in v SOZD UNlAL-u. Osrednji namen te odgovorne problemske konference, izhaja- joč IZ usmeritev ZK je. da se izoblikujejo skupna stališča in zagotovi akcijska enotnost komu- nistov pri najpomembnejših vse- binskih vpra.šanjih v poslovnem letu SOZD in sicer pri urejanju skupnega prihodka in doh(xlka, kot podlage za kvalitetno ureja- nje samoupravnih družbenoeko- nomskih odnosov in razvoja v SOZD. Nadalje pri oceni stanja in usmeritvah za nadaljnje utrje- vanje ter dograjevanje organizi- ranosti SOZD-a UNIAL. pri nastajanju. sprejemanju in spremljanju izvajanja planskih dokumentov, ki so rezultat stro- kovnega, političnega in samou- pravnega usklajevanja ter dogo- vora članic SOZD in pri spreje- manju, izvajanju, analiziranju. (x:enjevanju in dograjevanju vseh ostalih dokumentov, nalog in aktivnosti znotraj SOZD. ki so skupnega in tolikšnega pomena, da terjajo dosledno ter skrajno angažiranje vseh komunistov. \ gradivu je prav tako poudar- jeno, da ta problemska konferen- ca resnično mora spodbuditi redno akcijsko povezovanje ko- munistov, kar se je v tem .SOZD- u le redko dogajalo. Poudarek je dan tudi vprašanju odgovornosti komunistov za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in samoupravni organiziranosti SOZD UNIAL. Ob koncu je tiidi zapisano, da si morajo člani ZK v okviru SOZD odgovoriti na vprašanja; ali so v gradivu za to problemsko konferenco izpostavljena vsa ti- sta ključna vsebinska vprašanja, o katerih bi se morali komunisti v SOZD-u v sedanjem trenutku poenotiti, ali res ponujajo pri- merne oblike povezanosti komu- nistov v ŠOZD. da bo zagotovlje- na akcijska enotnost, utrjena akcijska vez med OO in dosežena večja akcijska učinkovitost SOZD. Kakšne bi naj bile meto- de dela.. da bi sprejete naloge tudi uresničevali in da bi vsi delavci in komunisti bili resnično prisotni v vseh najpomembnejših procesih vseh TOZD. DO in SOZD. in da bi bila zagotovljena nadaljnja rast reprodukcijskih verig, predvsem pa še koliko so sploh v OO ZK v SOZD na liniji usmeritev 3.. 5. in 6. seje CK ZKS. Medtem so se že sestali člani OO ZK v TGA. v TOZD tovarna glinice so se s tem gradivom temeljito seznanili, nato pa še izvolili delegata. Med drugim so spregovorili še o 6. seji CK ZKS in 1 r. seji OK ZKS Ptuj. kritično so cKcnili nekatere dogodke v DO. ki i>rav gotovo niso v čast članom ZK niti ne nekoč izredno delavnemu kolektivu, kjer so DPO resnično delovale v pravi smeri, zavedajoč se svoje odgo- vornosti tako do kolektiva kot tudi do naše celotne Jugoslovan- ske družbe. France Meško PRiPRAVE m LETNO SEJO OBČINSKE ORGANfZAOUE ZVEZE SINDIKATOV PTUJ INFORMIRANJE - ŠIBKA TOČKA NAŠEGA SISTEMA Do konca meseca aprila bodo zaključene tudi letne seje odborov sindikatov dejavnosti tako. da bo 4. maja lahko zasedala letna seja občinske organi- zacije zveze sindikatov Ptuj. Poročilo, ki ga v. ta namen sestavljajo pri občinskem svetu ZSS Ptuj. bo v glavnem sestavljeno iz uresničevanja sklepov obeh sindikalnih kongresov, stališč in .smernic republi- škega sveta in programa dela občinskega sveta. Gre za oceno dela občinskega sveta od volilne skupščine do danes. Posebej bo v poročilu obdelana ekonomska usmeritev, kako priti do več dohodka, dalje ure- sničevanje stališč 3. konference slovenskih sindika- tov o socialni varnosti, o preskrbi v občini, regiji in republiki. Poseben poudarek pa bo dan kmetijstvu. V pripravah na letno sejo se bolj kot kdajkoli doslej^»luščijo« problemi organizacij združenega dela. Zatika se v glavnem pri uresničevanju sklepov samoupravnih organov. To pa pomeni, da je po- trebno veliko vec naredili za to. da se okrepita položaj in odgovornost sindikata v dei^iLat^un si- >tcmu. Sindikat bi moral skupaj s temeljnimi dele- gacijami in delavskimi sveti oblikovati ter znotraj socialistične zveze usklajevati stališča in opredelitve do problemov. Aktivnost v delegatskem sistemu in delo med množico sindikalnega članstva je edini način, da se izognemo spontanosti in avtomalizmu, po katerem ie dovolj, da se sklepi sprejmejo — pozneje pa se rnido kar sami od sebe uresničevali brez vodilne vloge sindikata in drugih socialističnih sil. Zato velja o sistemu informiranja reči več kot doslei. Ugoto- vljeno je. da oglasne deske ne pomagajo aosu. Bolj je pšiljam() na delovna mesta, ki sti v skladu / njihovimi sposobnostmi in poklicem /a katerega se izobražuieio « — Kaj misliteo mneniu. da bi dijaki opravljali delovno prakso vedno v isti delovni organizaciji'' »Mislim, da je opravljanje delovne prakse vedno v isti delovni organizaciji s stališča šole za učence manj primerno, s stališča delovnih organizacij pa je sprejem vedno istih dijakov bolj primeren in spre- jemljiv« — Kako pripravljate program za delo dijakov na delovni praksi in kako ga ptnem nadzirate? »Preden pošljemo dijake na delovno prakso sestavimo katalog dela in na osnovi tega približno vemo kaj delajo dijaki na delovni praksi. Program dela je težko popolnoma izvesti, ker v vseh delovnih organi- zacijah nimajo primernega dela za praktikante. Delo nadzirajo mentorji v delovnih organizacijah, od časa do časa pa jih obišče nekdo iz šole, pK)navadi je to organizator delovne prakse ali razrednik.« Dijaki družboslovne šole opravljajo delovno prakso med drugim tudi v skupnih službah Perutnine Ptuj. O njihovem delu nam je Martin Mlakar povedal: »Prav je da učenci spoznajo življenje v združenem delu. Zaenkrat imamo predvidenih 12 učencev iz družboslovne smeri. Njihova delovna praksa v glavnem poteka po programu. V času, ko sestavljamo peri- txlične obračune jih je zelo težko razporediti na taka dela, ki bi v celoti ustrezala programu. Sedaj imamo v skupini 4 učence, ki so pokazah dovoljno mero discipline. Pn nas se morajo obnašati tako kot ostah delavci. Posamezni referenti jim dajeio dela in naloge ter jih usmerjajo — vse skupaj pa nadzoruje in.špektor delovne prakse. Kot ostalim de- lavcem nudimo tudi njim vsakodnevni toph obrok, po opravljeni delovni praksi pa jih bomo primemo nagradih. kar paje odvisno od njih samih — od izpolnjevanja delovnih dolžnosti« Kaj meni o svojem delu v tej delovni organizaciji praktikantka Sonja Zamuda; »Z delom sem zadovoljna in delo me veseli. Opravljala sem že več delovnih nalog, med drugim tudi dela na oddelku za osebni dohodek. Seznanih so me tudi z deli na računalniku.« Nekaj dijakov družboslovne usmeritve opravlja delovno prakso tudi na sodišču v Ptuju. O delu praklikaniov smo se pogovarjah z mentorico Minko Muanda. kije povedala: »Praktikanti nam pri našem delu ne morejo pomagati, ampak se samo seznanjajo z delom naše delovne organizacije. Sodelujejo tudi na razpravah. Pokazali so veliko zanimanje za delo, so pridni, prijazni, preprosti in simpatični.« Boris. Marija. Nika. Mateja in Klavdija so nam povedali, da se pri delu vsaka dva dni menjavajo in se tako seznanjajo z delovnimi nalo- gami. Delo je zelo zanimivo, razporejeni so v oddelku zemljiške knjige, kazenskem oddelku, strojepisnici in vložišču.« Zavod za socialno skrbstvo je na delovno prakso sprejel dve dija- kinji. Njuno delo nam je predstavila mentorica Milenka Pavličev: »Posebnih pripomb na nujno delo ni. saj ga opravljata vestno. Strokovnih zadev ne moreta opravljati, zato mora biti namreč posebno usposobljen delavec, delati listo karje pnmerno njunim sposobnostim.« Sonjo in Bojano sva zmotila pri delu in ju vprašala kaj mislita o svojem delu? »Delo ni zahtevno in sva zelo zadovoljni. Urejava spise, piševa vabila in razna poročila in podobno« Prišla sva v Zgodovinski arhiv, kjer sta na praksi Vika in Andrej. Njuna mentorica je. Nada Jurkovič: »Najprej smo praktikanta seznanili z našim arhivom. Razkazali smo prostore in jima razložili potek dela. Potem sta začela delati, in sicer sta najprej razpraševala knjige, potem pa sta pri fondu Mestna občina Ptuj k registratnemu redu pisal letnice. Delala sta tudi v računovodstvu, tam sta seštevala kartice za osebni dohodek. Začela sta tudi na fondu Občinska konferenca SZDL Ormož. Del tega bosta tehnično uredila in naredila f)opis gradiva. Prisostvovala sta tudi na seminarju, ki ga je priredila Delavska univerza Ptuj. Pri delu sta vestna in marljiva,« je dodala Nada Jurkovič. Z obiski v delovnih organizacijah, kjer so na delovni praksi dijaki družboslovne šole. smo želeli pokazati prizadevanje delovnih organi- zacij, šole in praktikantov. da bi pridobih čim več izkušenj za kasnejše vestno in kakovostno opravljanje svojega dela. Daniela Kokol Srečko Lovren' ' O zaposlovaju mladih v Ormožu v občini Ormož predvidevajo v letošnjem letu le 28 novih delovnih mest, saj so načrtovali, da bo zaposlenost porasla za 0,7 odstotka, kar je glede na število mladih iskalcev zaposlitve zelo malo. Delno bodo to ublažili z nadomestnimi zaposlitvami, saj je predvideno, da bo koli 50 delavcev letos odšlo v pokoj. Z zaposlovanjem mladih, kvalificiranih ali ustrezno izobraženih, bodo tudi izboljšah kvalifikacijsko sestavo zaposlenih. ,Na seji izvršnega sveta SO Ormož so tudi menili, da je še veliko neizkoriščaiih možnosti zaposlitve v kmetijstvu, saj bi na neobdelanih ali slabo obdelanih površinah lahko gojili povrtnine in podobne kulture, ki zahtevajo več ročnega dda in tudi dajo visok dohodek, obenem pa je na tržišču po njih povpraševanje. — POVZETEK IZ POROČILA O DELU POSTAJE MILICE PTUJ ZA LET01982 Ddo podagc maScc Ptuj je temeljilo na po- obbstSh. ki jih določajo zakoni in drugi pravai akli, ■■ ■sonentvah družbenopolitičnih orgaOTrij m strokovnih služb RSNZ SR Slo- wajit, aa piORiJ—u dela PV1 Ptuj za leto 1982 iaooeai vamntnh razmer v občini Ptuj. V Ida 1912 smo registrirali in obravnavah \t ddakMm, ki so imeli znake s političnim obe- IrijcM. kar je v primerjavi z letom 1981 za dva prioKfla veEL Od oega snK> za dva delikta podali ka/cmkn ovadbo javnemu tožilcu, za 3 delikte sano podtafi predkig sodniku za prekrške, v S priBKiih fmo evidentirali risanje nacističnih smhalav aa javaft kiajih, en primer poškodo- vanj «hlavae ZBlave in v enem primeru napis z BtcdkaiBličao vartaao.. GOSTODARSKA KRIMINALITETA UgolOKlljicnih kaznivih dejanj s področja go- spodaist^a je bdo v letu 1981 skupno 59, v letu 1982 i^a 72 Ta pregled ugotovljenih kaznivih dejanj s področja gospodarstva ne daje realne slike gmpcuarike kriminalitete. Pri raziskova- aia iovnitmiih ^a.:nivih dejanj je specifika v tem, ker^aiDče me prijavlja, samo raziskovanje pa zAten poacbpg ssiokovno usposobljenost. Pri laziskovaBia tovnstiitih kaznivih dejanj so nam v vcfiko paaHi£ posebne strokovne službe s kate- nmi dobro andchgemo, vendar je kljub temu IKMiehao aagjprej' zaznati nepravilnosti in jih na- kazali ttaai slnifcovnim službam. Prav pri zazna- vah je poIrIbeo animirati sa.moupravne delav- ske kontrole in druge samoupravne organe v or- Oniacqah admženega dela in skupnostih, da bodo ngummljali nepravilnosti in odtujevanje dmihcMija premoženja. Ugotavljamo, da še vedno al pnncga odnosa do družbenega premo- iciya in odo tio, da sredina, iz katere izhaja oenadjcBBC, ki si je prilastil družbeno premože- iqe na kak^cmkoli način ne obsodi osumljenca tak^ dria^a, ampak ga celo ,,pomiluje". Drn^fo leagBta: okolica na osumljenca, ki je stcMiI |nenafcm).ski delikt v škodo zasebnega pronaiaoa. T<3> nam kaže, da delovni ljudje in občani ne vicdmostijo enako družbenega in za- ichniga —iiTii mjja. Prav iz lA m ?e drugih razlogov ni mogoče dolnti "jtfB« st^ja o razsežnosti kriminala v eo^podantv«. Ddlavei organov za notranje za- deve K zanndano gospodarskega položaja naše droBiie ia boBO slorih vse, da bo družbeno pre- noicnje kot objekt napada, čimbolj zavarova- no. SPLOŠNA KUMINALITFTA Pie^hd eibaaga splošne kriminalitete in razi- skanost kaonvih d^anj: v letu 1981 je bilo 108č kaznivih delati, od tega 64,.8 raziskanih, in 3532% mmtaaiammk v letu 1982 pa je bilo 1420 kazaiv9idgaBi, od tega 51,2 raziskanih iD4M%Baazi^baii. Iz prikaai o sbanja splošne kriminalitete je razvidno, da so kazaiiva dejanja močno v pora- sta laedvMJi T radnjem ktu in sicer za 334 kaz- nivii diianj afi 30^ kar predstavlja že za- skiMfinjolK podaldk. Vzporedno s porastom kazHvfli d^anj se je povečal tudi procent nenzBkanoatL V s^kupc^m številu kaznivih de- janj irsiopajo Jkija kazniva dejanja, naperjena zoper ČBvSbma \z zasebno premoženje. Vzroke za tdiiao pmečanje kaznivih dejanj v občini Pttg faAdBO opredelimo v splošne in posebne. Med spkiBe vzr^^fee porasta kriminalitete bi na- vedd: padec realnih osebnih dohodkov in s tem SHjenjikcet ttandarda ljudi, ter težave pri iskanja zapo^crve, med posebnimi vzroki pa je na prvcM Mestni doslednejše evidentiranje kaz- nivih iikjaiji.. saj smo kot kaznivo dejanje evidentinfi vsx naznanjena kazniva dejanja. ^bjiBa£aq^ in najpogostejši vzrok, ki pogojuje porast kriinsdicete„ pa je vsekakor nesamoza- Sitno ravBaaye ipcd m vzporedno s tem slabo varovano dna^MBO premaženje- MLAD«EINiSBO FKESTOPMŠTVO V puiinttijiavi s pn^bijimi leti ugotavljamo, da je ■Hrhr'^-^ t dciikvenca v občini Ptuj v npada^a. Tako sbh> endentirali 137 KD, ki so stotg imhitMmriki, kar je v primerjavi z letaoi 19C1 za 69 KD ntanj. To število kaznivih dqaq so sUnin UM adadoletniki in 76 otrok. Ttdi pri tti laimojavi je bilo v letu 1982 za 100 iidahiilialliiii ia S otrok kot storikev K D manj kotvkttnntl. MtadokUnki in otioci, ki smo jih obravnava- E kot sttnlceKD, idagajo predvsem iz socialno la m C jitih dhaHtakih krogov in izvršujejo pred- vseai praBafcqpke dcfifcte, nekaj pa je tudi ta- kfli. ki itvilnjjejo KD iz avanturizma. MeaHBO^ da je z aapiiinm dela glede prepre- čevanja nritadoksnSkedcfikvence, nadaljevati in vtoddovt^aitcrjtiiSniiSrSi krog oseb, ki lahko prispevigo k znnBJbign tovrstnih negativnih dejavnostiL OBRAVNAVANI DOGODKI V ta sklop opravila postaje milice in njenih oddelkov uvrščamo tiste primere, kjer subjektiv- ne krivde ni oziroma primere, kjer niso podani elementi kaznivih dejanj oziroma ni znakov pre- krška, narava dela pa zahteva aktivnosti delav- cev milice prav tako, da se med ogledom in zbiranjem obvestil izključi krivda drugega. Zaradi boljše preglednosti bomo dogodke razvrstili: Kljub temu, da je skupno število obravna- vanih dogodkov manjše kot v prejšnjem poročevalnem obdobju, s takim stanjem ne mo- remo biti zadovoljni. Zlasti je zaskrbljujoč podatek o številu požarov in škoda, ki s tem na- stane. Vse preveč je še malomarnega ravnanja in neupoštevanja varnostnih ukrepov pred požari. V smeri ugotavljanja pnažarnih nevar- nosti smo opravljali preventivne preglede sku- paj s požarno-varnostnim inšpektorjem in odgovorne dejavnike opozarjali na ugotovljene nepravilno.sti. Vendar glede na številčni porast požarov ugotavljamo, da opozorila odgovorni ne upoštevajo zaradi česar bi kazalo preiti na represivne ukrepe in dosledno izvajati po- ostreno kaznovalno politiko zoper kršitelje. Prav tako je zaskrbljujoče število samo- morov v občini Ptuj. Vzroke za samomOTC lahko iščemo predvsem v socialno zanemarjenih družinskih krogih, kjer je navzoč alkoholizan, nadalje v psihičnih stresih posameznikov, nekaj pa tudi v drugih osebnostnih lastnosti posamez- nikov, ki se odločijo za samomor. Na drugih področjih podatki ne izkazujejo tako zaskrbljujočega stanja, vendar so sami fjodatki zelo relativni in niso odraz reahiega stanja na terenu. Zlasti bo treba dosledno voditi nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pri delu in nadaljevati z usposabljanjem voznikov kmetijskih traktorjev. JAVNI RED IN MIR V občini Ptuj je problematika javnega reda in mira močno navzoča in tako stanje traja že več let z manjšimi odstopanji. V poročevalnem obdobju beležimo najvišje odstopanje, in sicer smo registrirali in obravnavali kar 37,93 % več kršitev kot leto poprej. Problematika javnega reda in mira je bolj navzoča tam, kjer je več gostinskih lokalov. Večina prekrškov je storjena na javnih krajih pod vplivom alkohola. Vodje vjunosmih okoli- šev" bodo v tem tromesečju podajali elemente varnostne ocene po vseh KS občine Ptuj in bodo v njih izpostavili konkretno problematiko JRM. Delavci milice smo morah v lanskem letu 699 krat intervenirati, da smo vzpostavili red in mir. Od tega števila smo intervenirali 265 krat v gostinskih lokalih, 25 krat na javnih priredit- vah, 186 krat v zasebnih stanovanjih in 219 krat na ulicah in drugih javnih krajih. Zaradi zagotovitve reda in mira smo morali ui>orabiti tudi pooblastilo ,,pridržane osebe pod nadzor- stvom do iztreznitve". To pooblastilo je bilo uporabljeno zoper 112 občanov. V okviru zagotovitve javnega reda smo de- lavci milice delali tudi na področju odkrivanja ilegalne posesti orožja. V ta namen smo v ok- viru zakonskih pooblastil opravili 41 hiSnih preiskav in pri tem zasegh 11 pištol, 4 puške, 16 malokalibrskih pušk, 5 malokalibrskih pištol, 5 raketnih pištol, 5 pUnskih pištol, 4 lovske pu- ške, 4 zračne puške, 1 samokres, 158 petard, 1524 raznih nabojev, 4,18 kg smodnika, 80 netilk, 19 vžigalnikov, (detonator) 1 bokser, 1 gumijevko, 3 rakete za raketno pi5t<^o in 1 m vžigalne vrvice. Iz prikazanega števila zaseženega raz- novrstnega orožja in streliva sledi ugotovitev, da je občanom občine Ptuj orožje priljuUjeno, da bi ga radi nabavljali in imajo v posesti, pri čemer pa se ne zavedajo nevarnosti, ki jo iMed- stavlja tako sredstvo. Najbolj zanimiva in obenem zaskrbljujoča ugotovitev je v tem, da si občani nabavljajo tako orožje, ki je namenjeno predvsem za napad ali obrambo. Tudi na tem področju bo potrebno predočiti občancan nevarnost nesreč ob strokovnem ali malomar- nem ravnanju s takim orožjem, ki je najve&rat tudi tehnično neuporabno. PROMETNA VARNOST Vsako leto ugotavljamo, da se varnost na na- ših cestah poslabšuje. Enaka ugotovitev je tudi za lansko leto. Kljub vsem prizadevanjem ddav- cev milice, ostrejši kaznovalni pKjlitiki in vrsti lih akcij tudi dru^ dejavnikov, odgo- N arnost prometa, se stanje na cestah ne Vzrokov za takiao stanje je vsekakor .ar najmočne^ ftAtor je ciovek, ki se ne prilagaja razmeram na oesti in prometni disci- plini. Vehko večino prometnih nezgod m drugih nevarnih situacij na cesti povzroči človek s svo- jim malomarnim odnosom do drugih udeležen- cev v prometu. S skupnimi močmi moramo do- seči to. da se bodo za prometiK) varnost čutili od- govorni vsi koristmki javnih cestnih površin, organi, otgiaimfe in skupnosti, ki so nepo- sredno odgovorni za varnost prometa, pa mo- nuno ta čut odgovornosti in prometno kuhuro razvijati. Tabelami pregled prometnih nezgod v občini Ptuj: Poleg navedenega števila prometnih nezgod smo obravnavali tudi 333 prometnih nezgod, kjer višina materialne Škode ni presegla 20.000.— din. Zoper delovne organizadje, ki so dolžne vzdrževati ceste, smo podali tri ovadbe za gospo- darske prestopke, ker niso zagotoviU pogojev za varen in neoviran promet (prometna signalizaci- ja) in 7 ovadb za gospodarske fM^estopke zoper delovne organizacije, ki so dovolile, da je bilo njihovo javno prevozno sredstvo v javnem pro- metu tehnično neizpravno. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da smo usmerih delo predvsem v ugotavljanje težjih pH-ometnih prekrškov, ki se pojavljajo kot najpogostejši vzrok prometnih nezgod. Iz leta v leto se povečuje tudi odstotek ude- ležbe otrok v prometnih nezgodah. Tako je v le- tu 1981 bilo od skupnega števila udeleženih 9,34 % v letu 1982 pa 9,81 Prav ta podatek nam nakazuje zaskrbljujoče stanje, saj bi prav pri cwrocih morali doseS višji nivo prometne vzgoje. Kljub uvedbam pjrometnih krožkov in drugih oblik prometnega izobraževanja v šolah in drugih vzgojno izobraževalnih ustanovah, se nam stanje na tem področju ne zboljšuje. Vo-jet- no bo trd)a iskati še druge oblike in metode pro- metnovarnostne vzgoje, zlasti ocenid pravilno, pravočasno in ustrezno signahzadjo na promet- nih p>ovršinah, vse z namenom, da trend narašča- nja udekžbe otrok v prcHiietnih nezgodah ome- jimo. VARSTVO OKOUA V lem pc^avju želimo izpostaviti dejstvo, da je že peto leto v vdjavi zak(Mi o ravnanju z odpiadki in drugi predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Kljub normativni ureditvi tega življenj- sko pomembnega področja, vlada na tem podro- čju nezavzetost in brezbrižnost. Na območju ob- čine je skrb vzbujajoče prav dejstvo, da je bilo v preteklosti veliko število gramoznih jam, ki so sedaj (^uščene in služijo za odlaganje odpadkov, zbiranju podtalnih in meteornih vo- da. To je velika nevarnost (Miesnaževanja talnih voda, ki služijo prebivalstvu in živini kot l^ljenjsko pomemben in nenadomestljiv vir. Skrb vzbujajoče je tudi dt^stvo, da so Se vedno največji onesnaževalci zraka in vod indu- strijske naprave. Menimo, da \A morale drtižbe- nopolitične organizacije v DO in KS biti p>obud- mk in predlagatelji samoupravnim organom, da s konkretnimi samoiq»avaiBii akti opreddijo to problematiko, obseg ia vpiv konkretne sredine, ki se poj»^ kot innjntTi ulir ter oknpe. za postopno odpiavIJMae, med katere spada tudi zbiranje sretfctev. V pretrdem fcm je tmBa v sodelovanja s predstošnani inip. opravfda preventivne pregle- de in pri tem ngptovib S primerov zastrupitve voda m sicer v 3 |aiaM.iii ▼ reki Dravi, 1 but v Pesrad in 1 krat v GnyeaL V vseh primerih je mifica ali inSpctaajdBe daflie astrezno idorcpah ter podala articzBc pit^avc zoper ugotovliene krStdje piisMiiniBi aiganan pregona. Morda bi kazalo baQ organizirtti diiranje sekuiidarnih soroKna in zato na primernih krajih postaviti usueoie posode za zbiranje le-teh. S tem bi po OB strni preproCevai onesnaževanje cktrfja z odpadki, po dragi surani pa bi industrija pridobila Se kako pombac saiDvine. Z dobro ot-ganiriraiumi akcy«Bi gggenja okolja bi zlasti v mestu imei bolj Oslo, lepo in zdravo okolje, za kar bi morda kazido v okvira SZIX. organirirati in vzbudili telnovaiai dah med krajevnim: skupncKtrni. (iz gmdh^ za sejo SO Ptuj) POROČILO O DaX" SKUFNOSTl ZA CENE OBČINE PTUJ V LETU 1982 Zvezni predpisi, ki so v lauNkem letu določali in uravnavali piiliti- ko cen. so imeli za posledico, da so občinske skupnosti za cene lahko delale le polovico leta Do spre- jetja dogovora o izvajanju politike cen za leto 1982. katerega podpi- sniki so bile poleg izvršnih svetov tudi občinske skupnosti za cene in kije stopil v veljavo 28/2-l%2. namreč ni bilo dopuščeno potrje- vanje cen. Z 31/7 1982 pa je na podlagi odloka zveznega izvršne- ga sveta bila izvedena zamrznitev . cen za vse proizvode in sioritve. Res«;ilucija o p<:)litiki razvoja družbenega plana občine Ptuj za leto 1982 m že omenjeni dogovor, sta nalagala Skupnosti za cene. da pripravi v skladu z usmeritvami v obeh dokumentih, program izva- janja ptilitike cen v občini za leto 1982. Skupnost za cene občine Ptuj je zahtevani program, h ka- teremu je pridobila tudi pred- hodno soglasje izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. sprejela koncem februarja, hkrati s pod- pis«.^m družbenega dogovora, kar ji je omt>eočilo, daje takoj pričela zde' S ; ;n je bila določena najv - . ^ ^ zvi.šanja cen -itve in ^:r>i,:..^^_ po tro- (Vjth tako. da bi se z resolucijo J >:.)Oena dopustna rast cen 16 % enakomerno pi>razdelila skoz; vse leto V portKilu bi navedli le ne- katere pomembnejše storitve in proizvoik. Prav gotovo sodijo sem ^ve. rKi- vdr- . iru ter :val . ki '.ns pre- r.da Skt? sku- pnostjo za cene dogovorjen 20 % — ni porast cen. Za cene komu- nalnih storitev je program pred- videval 10 do 19 % -ni porast. Pri potrditvi cen seje svet skupnosti držal programa in cen ni potrdil v predlagani višini, saj bi sicer cene izstopale iz resc^lucijskih okvirjev. Nižje i)d predlaganih je potrdil tudi cene storitev socialnih zavo- dov, ki so pa že v drugi polovici leta prešli na svolx»dno menjavo dela in lorej njihove cene niso več v pristojnosti skupnosti za cene. Višje kot le predvideval program (17 %) pa so po uskladitvi na publiški ravni bile zvišane c kruha in pekovskega f>eciva v do 36 . Cene v gostinstvu so i potrjene v v išmi 14 do 17 %. tojc v skladu s programom, v zasebnem sektorju pa zaradi usklajevanja nekoliko ni^e. Program je predvideval porast cen obrtnih storitev tako \ druž- benem kot \ zasebnem scktorin do 16 %. Glede na že navedeao zamrznitev 31/7-1982. pa pro- gram za storitve v zasebnem sek- torju, za avioprevoznišlvo, za za- ključna dela v gradbeništvu ter za razn. - de (gramoz in gra- moz: . ni bil realiziran. Sk-, ;i ^ .d cene je ob obra- vnavanju zahtevkov želela odk>- čaii čimbol) na osnovi stroko\T»ih analiz posameznih prcdlogpv, zalo je pol^ sklqpov delavskih i>vcSov posameznih predlagateljev zahtevala Se druge podatke o nji- hmen poslovanju, 'ug je $e vedno očimo. da v ndiatcrih primerih pomcn^o sUqpi delavskih svetov le fbrauino podkrepitev danih zahtevkov, da pa pogosto niso diažbcnu sprcjan^ivi ter da po- sancznla §e vedno skozi ceno rc.^aje|o svo) poloiag. Poi^ le oaMsyen^ republi- Stcgk soddovanja je skupnost za crae v hadrrsn Ittu luvczovala slike s inMdajiii skupnostmi v legj^i ter tkal ril z njimi čimbolj nskfagcvali oenc posameznih iz- ddoov in skMiicv. inrvKUo u. gradiva za sejo SO PlUj) f EDNIK - 21. april 1983 naSe kmetijstvo - s Občni zbor alctiva mladih zadružnikov v Ormožu Aktiv mladih zadružnikov je pripravil v so- jjoto 9. aprila v Ormožu prvi občni zbor, na ka- fgrega so bili vabljeni člani aktiva in vodstvo delovne organizacije pri kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož. Odziv na zboru je bil j^vprečen. Med vodstvenimi delavci KK so se ^ udeležili direktor TOK KOOPERACIJA Janko Munda, predsednik OO ZKS TOK Janko j(umer in predsednik zadružnega sveta Jože plohi. Glavne točke zbora so bile: izvolitev novega vodstva aktiva, zaključni račun temeljne orga- nizacije kooperacija za leto 1982, program dela alctiva za leto 1983 in pogovor mladih kmeto- valcev z direktorjem TOK Jankom Mundom. Uvodoma je dosedanja predsednica prebrala poročilo o dosedanjem delu aktiva. Sledilo je poročilo o finančnem stanju aktiva in razprava, Ici jo je odprl Janko Munda. V nekaj besedah je opisal pomen aktiva in pohvalil njegove člane. V nadaljevanju je spre- govoril o problemih, ki jih ima TOK in nakazal vzroke, ki zavirajo še boljše delo aktiva. Med drugim je povedal, da je sedanji aktiv postal preozek in bi bilo treba organizirati dva ali tri aktive v občini. Opomnil je mlade, da bi bilo potrebno več sodelovanja z vodstvom KK, ki bo skušal reševati probleme mladih kmetovalcev, kajti le tako bi se kmetijska proizvodnja dvigala po strmih stopnicah k svojemu cilju — dovolj hrane za vse. Spodbudil je mlade k večjemu vključevanju v zadrugo in sodelovanju v dele- gatskem sistemu, saj vemo, da so tu mladi ste- bri prihodnosti nujno potrebni. Nadalje je seznanil prisotne s poslovanjem TOK-a. Povedal je, da je v ormoški občini 10.000 ha obdelovalne zemlje in sicer 6000 ha njiv, 2000 ha travnikov in 2000 ha vinogradov. Na teh površinah danes dela približno 3300 kmetov, povprečna velikost kmetije je 3 ha. To pomeni, da so obdelovalne površine precej razdrobljene in je uspeh toliko težje doseči. Kljub razdrobljenosti so delavci TOK-a uspešno končah leto 1982. Spitano je bilo 381 ton praši- čev, 241 ton telet, 361 ton govedi, proizvedeno pa 3,794.000 htrov mleka, pridelano 7.963 ton sladkorne pese, 3.407 ton grozdja, 1.924 ton krompirja, 839 ton sadja in 884 ton vrtnin. Proizvajalcem so dobavili 4.180 ton umetnih gnojil, 51 ton zaščitnih sredstev, 92 ton semen- ske pšenice, 37 ton semenske koruze in 15 ton semenskega krompirja. Poleg vsega tega so namenili 47 milijonov din za usmerjanje kmetij, 11 milijonov za ureditev skladišč, 5,810.000 din pa so dobili iz interven- cijskih skladov za regrese, umetna gnojila, ne- kaj sredstev pa so namenili za izobraževanje. Vsa ta sredstva znašajo skupaj 68 milijonov din, ki pa so od leta 1981 večja za 46 Te šte- vilke povedo, da je TOK res uspešno končala leto 1982. Na koncu te statistike je direktor Janko Munda zaželel aktivu uspešno delo v bo- doče. Zbor je prešel na izvolitev novega vodstva. Člani so soglasno izvolili naslednje vodstvo: predsednica Stanka Soštarič, namestnik pred- sednice Anton Hanželič, tajnica Jožica Ivanuša, blagajnik Janko Soštarič, namestnica blagajni- ka Anica Kaučič. Izvobli pa so tudi 6-člansko komisijo v sestavi Mirko Gašparič, Dragica Munda, Silva Ozmec, Miran Janežič, Matej Trstenjak in Stanko Krničar. Novemu vodstvu so zaželeli vsi prisotni uspe- šno delo. Nato so člani aktiva sprejeli plan dela za leto 1983, ki ga sestavljajo naslednje točke: — udeležba na kmečkih igrah Vransko — regijsko tekmovanje oračev v Ormožu — strokovne ekskurzije — seminarji — pomoč pri spravilu poljskih pridelkov — prireditev s kmečkim motivom — predavanja — udeležba na raznih drugih tekmovanjih. Torej plan dela je res obširen,vendar so člani trdno prepričani, da bodo z vestnim in vztraj- nim delom plan v celoti izpolnili. Zaželimo jim tudi mi pri tem veliko uspeha in dobre volje! Janko Soštarič KAKO URESNIČUJEMO NACRTE V KMETUSTVU Pridelati moramo več Icot lani Leto 1982 bo ostalo zapisano kot kmetijsko zelo uspešno. Pridelki pri večini kmetijskih kultur so bili visoki, celo rekordni. Ker kljub tem visokim pridelkom načrtujemo v letošnjem letu povečati kmetijsko proizvodnjo za pet odstotkov, se postavlja vprašanje, če so ti plani realni. Delno smo jih pričeli uresničevati že ob jesenski setvi, lahko zapišemo, da uspešno. V kmetijskem kombinatu Ptuj so v letu 1982 svoje načrte uresničili skoraj^pri vseh kmetijskih kulturah. Pridelek pšenice se je približal načrtovanim 45 metrskim stotom na hektar, dosegli so povprečni pridelek koruze 78 centov na hektar, pri oljni repici so dosegli planiranih 25 centov. Najmanj so zadovoljni z pridelovalnimi rezultati pri sladkorni pesi, saj je bil povprečen pridelek le 38 ton na hektar, kar ne zadostuje za rentabilno proizvodnjo. Nizki hektarski pridelki so posledica velikih planskih obveznosti, zaradi tega so prisiljeni vključevati tudi manj primerne površine. Glede na planiran večji obseg kmetijske proizvodnje v letu 1983 so tudi v kmetijskem kombinatu povečali svoj proizvodni plan. P^nico so posejali na 1132 hektarih, poleg tega so posejaU še 12 hektarov rži. Povprečni hektarski donos naj bi bil pri pšenici 5 tisoč kilogramov. glede na trenutno stanje posevkov upajo, da ga bodo dosegli. Koruzo bodo letos posejali na 1500 hektarih, povprečni pridelek pa bi naj bil 7.5000 zrnja na hektar. Sladkorno peso bodo posejali na 802 hektarih, doseči pa nameravajo povprečni hektarski donos 42 ton. Setev je prav v tem času v polnem teku in doslej so posejali že večino planiranih površin. Setveni in pridelovalni načrti so seveda, vsaj dolgoročno, vezani na pridobivanje novih obdelovalnih površin. Tu se je lansko leto precej zatikalo in v realizaciji srednjeročnega načrta že zaostajamo. Letos bodo v kmetijskem kombinatu izvedli melioracije na površini 784 hektarov, nekaj v pesniški in pretežno v polskavski dolini. V kmetijski zadrugi Ptuj so povedali, da so letošnje naloge v pridelovanju hrane zahtevne, seveda glede na lanskoletne dobre rezultate. Razveseljiv je podatek, da so plan setve pšenice jeseni dosegli in celo presegli, da je stanje posevkov odlično, da je na voljo gnojilo in zaščitna sredstva. Ce bo torej vreme tudi v naslednjih mesecih kolikor toliko ugodno, lahko pričakujemo tudi količinsko izpolnitev plana. Pri. sladkorni pesi je jasno, da planiranih 400 hektarov ne bodo dosegli. Doslej je sklenjenih pogodb za 255 hektarov pri 530 prideloval- cih, pred dnevi pa je bilo posejanih okoli petdeset hektarov. Tudi za slad- korno peso je dovolj mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev pa tudi semena. Večina pridelovalcev je zemljo dobro pripravila, nekateri pa jo pripravljajo še v teh dneh, predvsem na težjih zemljiščih. V teh dneh tečejo tudi pospešene priprave na setev koruze. V po- slovalnicah zadruge je dovolj kvalitetnega semena, prihajajo pa tudi zaščitna sredstva. Ob regresiranju nakupa semenske koruze na osnovi pridelovanja sladkorne pese i li pogodb za živinorejsko proizvodnjo upajo, da bo večina kmetovalcev posejala kvalitetno seme, kar bo tudi pogoj za dobre pridelke. Tudi sklepanje pogodb s pridelovalci vrtnin je v teku, medtem, ko so pogodbe s predelovalno industrijo že sklenjene in je odkup vrtnin zagotovljen. Vsi ti podatki dajejo upanje, da bodo načrti pridelovanja hrane letos doseženi, seveda mora biti izpolnjen še najpo- membnejši vremenski pogoj. Se na kratko o melioracijah na zasebnih zemljiščih. Tudi tu smo pri uresničevanju planov v zaostanku. Trenutno so v teku dela na območju Gočove, Biša in Levajnc. Razpisali so že dela za območje Hvaletincev, Svetincev in ob Krki, dela na teh območjih bodo verjetno stekla letos poleti. Sicer v zadrugi menijo, da je težava v tem, da po izvedenih melioracijah zasebna kmetijska proizvodnja postopoma prehaja spet stare okvire, v razdrobljeno proizvodnjo brez večjih tržnih viškov. V bodoče bo potrebno torej več strokovnega dela in pozornosti tem kmetij- skim površinam. Sele z organizirano tržno proizvodnjo bomo namreč dosegli cilje, ki jih z melioracijami želimo doseči. JB Vrtnice • Vrtnice so ene izmed najlepših rož, zato bi morale krasiti vsaki vrt. Hvaležne bodo, če jim bomo pripravili globoko obdelano zemljo in pognojeno s hlevskim gnojem. Bolje uspevajo v malo težji zemlji. Sadimo jih v skupine na sončno lego, zaradi barvnih učinkov ne me- šaj mo več barv skupaj. Ce želimo več barv, jih vedno sadimo po skupinah barv. Poznamo tri poglavitne skupine vrtnic: čajevke, mnogocvetnice in spenjalke. Čajevke so manj cvetoče, vendar z lepim posamičnim cvetom. Zato so primerne za v vazo. Mnogocvetnice se vedno bolj uveljavljajo zaradi bogatega cvetenja in to neprenehoma od maja do pozne jeseni. Spenjalke potrebujejo oporo, zato jih sadimo na prostor, kjer imamo za to naravne pogoje — ob stebru, ograji in podobno. Zgrešeno je, če spenjalko sadimo sredi vrta, kjer moramo postavljati oporo. Ko smo pripravili gredo, sadimo vrtnice v razdalji 30—40—60 cm — na to vpliva velikost posameznih sort. Načeloma jih moramo saditi tako, da jih lahko normalno obdelujemo. Zelo pomembna je globina sadnje. Cepljeno mesto oziroma koreninski vrat mora biti 2 cm v zemlji. Žal cesto vidimo vrtnice napačno posajene. V kolikor je koreninski vrat izven zemlje, vrtnica hitro ostari, ker težko obnavlja poganjke. Ob sami sadnji je obvezno skrajšati vejice na 3 do 4 očesa. Slabe poganjke popolnoma izrežemo. Ob sadnji dodamo h korenirucam nekaj šote. V kolikor sadimo v pozni pomladi posajene vrtnice rahlo osipamo, da se ne izsušijo poganjki. Saditev se vrši v jeseni ali spomladi. Zadnja leta opažamo, da ljubitelji vrtnice razmnožujejo z pod- taknjenci. Možnost sicer obstoja, vendar je kvaliteta teh vrtnic slaba, ker žlahtna vrtnica razvija zelo slabo korenino. To pa pomeni, da mora biti vrtnica cepljena na močno podlago navadnega sipka, ki razvija korenino, ki da bogato cvetočo rastlino. V kolikor bi bilo razmnoževanje z pod- taknjenci koristno, bi ga uporabljali tudi vrtnarji, ker je vzgoja podlage, cepljenca precej zahtevnejša in tudi vzgojni čas daljši. Vrtnice je najbolje kupiti pri vrtnarjih iz zakopa, ker je tudi to, kar nam danes ponuja trgovina večkrat dvomljive kvalitete (preveč prikrajšane korenine in izsušene vejice). V nadaljevanju je pomembna nega. Obvezno jih moramo preven- tivno škropiti proti, plesni in rji. Prvo škropljenje opravimo že, ko se Popki odprejo oziroma odženejo. Ce ne škropimo, imamo že sredi leta vidne posledice bolezni, ki jih ni več mogoče več odpraviti. Za to vrsto bolezni so primerne vse vrste fungicidov (Dithan, Antrakol, Rubigon, Euparen itd.)^ Ob pojavi uši dodamo še enega od insekticidov (Metasistox, Basudin, Gusation itd.) Med letom jih še dvakrat rahlo dognojimo z NPK gnojili. Zelo pomembno je, da med letom sproti odstranjujemo odcvetele cvete, da ne ustvarjajo semena, ki zahteva preveč hrane in zavira cvetenje. Pozno jeseni jih za 1/3 prirežemo in osipljemo proti zmrzali. Zasip izvršimo z zemljo iz neposredne okolice rastline. Ne priporočam pokrivanje s hlevskim gnojem. V času mirovanja jih zopet dognojimo z nitrofoskalom. Spomladi vrtnice odgrnemo in obrežemo. Rez je zelo pomembna. Vsako pomlad jih prirežemo na 3 do 4 očesa ter razredčimo, če so Pregoste. Slabotne poganjke v celoti izrežemo. Najprimernejši čas rezi je takrat, ko so popki lepo vidni. Opozoril bi, da cesto vidimo vrtnice nepravilno obrezane. Najbolj značilno je, da jih puščamo v višino oziroma premalo prirežemo. Želim vam obilo zadovoljstva pri negi vrtnice. Ce želite podrobnejše "iformacije obiščite komunalno vrtnarijo Na tratah. Franc BRLEK KRAJEVNI MOSTOVI Takle — na pol zaprt, je .še prejšnji teden bil leseni most, ki čez potok Črmljo veže krajevni skupnosti Trnovska vas in Vitomarci. Bolje rečeno, je povezoval, kajti pred dnevi so ga popolnoma zaprli za ves promet kot nevarnega. Leseni podporniki mostu so sicer še vedno dovolj močni, da prenesejo tudi desettonsko obremenitev, le da so mostnice tako razmajane in dotrajane, da se utegnejo pod težo kratkomalo zlomiti. Druga slaba stran tega mostu pa je, da je brez temeljev in se zato počasi, a vztrajno pogreza. Foto: L C. Ves promet so pred dnevi speljali po obvoznici čez železni pontonski most (tak kot je v Kozmincih), ki so ga delavci Komunalnega podjetja Ptuj na hitro postavili nekaj deset metrov oh potoku navzgor in s tem ublažili nastale težave. Na mestu dosedanjega — lesenega pa nameravajo v kratkem zgraditi novega — betonskega. Foto: I. C. HERBICIDI V SADOVNJAKIH V sadovnjakih lahko uporabljamo herbicide v času mirovanja, pozimi do spomladi in v času vegetacije. Upoštevajoč sredstva, ki jih bomo imeli letos na razpolago, bi priporočali za sadovnjake naslednje herbicide ali herbicidne kombinacije. JABLANE IN HRUŠKE - RODNI NASADI Pred vegetacijo lahko škropimo ro'dne nasade pečkarjev s herbicidi na osnovi simazina (sima/in S-50, raiiokor. simapin) v velikih dozah 8—10 kilogramov na hektar škropljene površine. 8 kg/ha uporabljamo na lahkih Heh; 10 kg/ha pa težje zemlje. Ce smo s tretiranjem nekoliko zamudili, uporabimo namesto simazina atrazin. ki kaže tudi foliamo dcU>vanje. Opozoriti pa moramo, da pri atrazinu ne smemo prekoračiti do/C. zlasti kiutitr g;i iinr-.raKli-.mh, ali pa v hruškah na kutini, sicer lahko pri'^e dc^ f-^^tcksičnega delovanja. Pozimi lahko uporabimo tudi caragard in to v dozi 15—20 kg/ha škropljene površine. Caragard v obliki granul navadno ne uporabljamo, ker je tretiranje zelo drago — poraba 100—150 kilogramov granul na hektar površine. MLADI NASADI: Mlade nasade (enoletne in dvoletne) škropimo spomladi pred /ačeikom vegetacije s simazinom ali caragardom 4 kg/ha škropljene površine, ki smo mu proti scnienskim travam (srakonja. kostebra. muhvič) dodali dual S 4 kg/ha. Če smo s herbicidom zakasnili in imamo v nasadu že plevel, potem lahko uporabimo prav tako 4 kg simazina ali caragarda. ki smo mu dodali 3 litre gramoxona na hektar. Seveda pa brozga ne sme pasti na liste drevesa. Strokovna služba Kmetijskega zavoda Maribor Slovenska vina v Mariboru Mariborski sejem pripravlja v sodelovanju s poslovno skupnostjo za vinogradništvo in Vinarstvo Slovenije teden slovenskih vin in ponudbo kmečkega turizma. Prireditev pod naslovom »VINSKI LETNIK '82« bo od 22. do 29. aprila na mariborskem .sejmišču. Gre za predstavitev vin letnika 82 in pozne trgatve 81. združeno z degustacijo. Predstavljenih bo 65 vzorcev slovenskih vin (razen primorskih), ki jih je 18. aprila ocenila komisija za zaščitno znamko slovenskih vin. Poleg tega bodo obiskovalci videli predstavitev treh tipičnih turističnih kmetij (haloško. slovenskogoriško in pohorsko). JB Drugo dognojevanje in nega posevkov pšenice Letos so posevki pšenice dobro prezimili. Ob koncu zime smo jih prvič dognojili in s tem omogočili, da so se primerno razrasli in razvili. Tako ne- govani posevki imajo zdaj primerno gostoto in bujnost rasti. Zaenkrat vse kaže, da imamo letos možnost za dosego visokih pridelkov. V razvoju pšenice se nam približuje čas začetka kolenčenja in s tem obdobje bujne rasti, ko bodo posevki potrebovali veliko rastlinskih hranil, zlasti dušika. Dušik, s katerim bomo gnojili v začetku kolenčenja (ko v spodnjem delu bili otipamo prvi dve kolenci, navadno je to v drugi polovici aprila) bo omogočil razvoj zrnja v zasnovah klaskov, kar bo vplivalo na povečanje pridelka. Zagotovili bomo tudi bujnejšo rast bili in listja in s tem prav tako povečali možnost za večji pridelek. Za drugo dognojevanje priporočamo odmerek 40—60 kg/ha čistega dušika, to je 150—220 kg na hektar KAN-a (27 % N). Z manjšimi odmerki gnojimo posevkom srednje intenzivnih sort, z večjim pa zelo intenzivnim sortam. Zelo bujne posevke dognojujemo Sere 10—14 dni po začetku kolenčenja. Učinkovitost večjih odmerkov dušika omogočimo z uporabo hormon- skih pripravkov (stabilan), ki skrajšajo in utrdijo bili in sredstev za zaščito pred glivičnimi boleznimi, kar vse vpliva na zmanjšanje možnosti za pole- ganje posevkov. Pri intenzivnem pridelovanju pšenice se moramo boriti proti glivičnim boleznim, saj te močno zmanjšujejo pridelek. Bolezni, kot so žitna plesen, rje, pšenična listna pegavost in deloma rjavenje pšeničnih plev, uspešno za- tremo s fungicidom bayleton WP 25 (0,5 kg/ha) ali tih 250 EC (0,5 l/ha). Škropimo, ko se pojavijo prvi znaki bolezni, to je pri nas ponavadi v mese- cu maju, pred klasenjem. Pri zelo intenzivnem pridelovanju, ko dognojujemo z dušikom 2 do 3 krat, zlasti pa pri sortah z nekoliko daljšo slamo in ki so slabše odporne proti poleganju (sutjeska, Jugoslavija, kragujevška, novosadska rana 2) pa priporočamo še uporabo rastnega hormona stabilan v količini 1—2 l/ha (v sušnih območjih 2 l/ha, v vlažnejših pa 1 l/ha). Škropimo v razvojni stop- nji ob koncu razraščanja, to je pred začetkom kolenčenja, lahko sočasno s herbicidi (aniten DS, monotrel DP). KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE LJUBLJANA In še eno ,,mostiščno" cvetko imamo na vo|jo. Čeprav je most, ki čez Pesnico povezuje Gorišnico in Zamušane že zdavnaj prenovljen in nič več zaprt za ves promet, vas znak iz zamušanske strani še vedno opozarja, da je neprevozen. Foto: I. C. 6 - iz nasih krajev 21. april 1983 - TEDNIK 20 LET SOLH)ARNOSTI V SLOVENSKI BISTRH:I Četrtemu programu samoprispevka za izgra- dnjo šolsicih in predšolskih objektov nasproti Ta naslov prebivalce občine Slovenska Bistrica, spodbuja k razmišljanju in razpravam. V ob- čini so se pred 15 leti prvič odloči- li, da bodo za hitrejši razvoj šolst- va prispevali del sredstev tudi iz osebnih dohodkov. Po 15. letih občani ugotavljajo, da je bila tak- šna odločitev edina možna rešitev iz nerazvitosti šolstva, predvsem objektov s tem pa tudi učnih in delovnih pogojev tako učencev kot tudi učiteljev. Res je, da tudi v treh dosedanjih samoprispevkih, vsaki je trajal po pet let, z zbranimi sredstvi ni bilo mogoče uresničiti vseh ciljev po posodobitvi šolskega pouka in var- stva predšolskih otrok na območju občine Slovenska Bistrica. Vzro- kov za to je bilo več. Največji vzrok, da so se posamezne naloge iz samoprispevkov prenašale iz enega leta v drugo, pa tudi iz ene- ga v drugi samoprispevek, je bilo hitro povečevanje cen materialov pa tudi gradbenih in drugih stori- tev. Bili so tudi primeri, ko so po ponovnih ocenah objektov, morali Učenci v osnovni šoli v Zg. Ložnici si želijo predvsem ekonomičnejšega in boljšega ogrevanja prostorov. namesto obnove preiti v novograd- njo. Pomemben vzrok pa je bila tudi neskladna rast osebnih dohodkov, s tem pa tudi prispe- vkov, saj so bili ti osnova za višino dotoka sredstev. Težave, s katerimi so se srečeva- li, narekujejo, da bi v občini bilo nujno, izpeljati tudi četrti sa- moprispevek, saj se bo samo tako mogoče oddolžiti občanom v tistih predelih občine, kjer so samopri- spevek doslej plačevali, njihovi otroci pa se še vedno srečujejo s težavnimi okoliščinami v predšol- skem varstvu in tudi v osnovnih šolah. Težavna gospodarska situa- cija, ki je v tem obdobju nastala na celotnem področju gospodarst- va, bo v mnogočem vplivala tudi na nadaljnje uresničevanje progra- mov izgradnje šolskih in predšol- skih objektov, vendar ne bi smela vplivati v toliki meri, da bi zastale aktivnosti na tem področju. Za takšno odločitev bo odločilnega pK)mena prav spoznanje vsakega posameznega občana, da bomo lahko samo s skupnimi močmi, seveda ne brez osebnega od- povedovanja, uspeli uresničiti cilj zastavljen pred 15 leti, ta je, da bodo vsi otroci tako v predšolski vzgoji kot tudi obiskovanju osnov- ne šole imeli enake delovne pogo- je. V želji, da bi tudi četrti samo- prispevek dobil vso podporo pre- bivalcev občine Slovenska Bistrica so družbenopolitične organizacije in skupščina občine Slovenska Bistrica pričele s prvo fazo priprav na 4. samoprispevek, oziroma re- ferendum zanj. Največjo nalogo na tem področju pa nosi poseben koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo 4. občinskega sa- moprispevka. Odbor sestavljajo najvidnejši predstavniki družbe- nopolitičnega življenja občine, go- spodarstva pa tudi drugih podro- čij, nosilcev razvoja šolske mreže in predšolske vzgoje v občini. Pred nedavnim je bila razširjena seja občinskega političnega aktiva bistriške občine, ki so se je udeležili tudi predsedniki KK SZDL iz krajevnih skupnosti in vodstev sindikata. Na njej so se seznanili z osnutkom programa za 4. samoprispevek, kjer predvide- vajo, da bi vsak zaposlen občan, razen tistih, ki tega ne bodo plačevali zaradi nizkih dohodkov, plačeval kot doslej 1 odstotek od bruto osebnega dohodka in pokojnine. Na seji so tudi pou- darili, da tudi v 4. samoprispevku ne bo mogoče graditi brez dodat- nih prispevkov krajevnih skupnosti in krajanov, kjer bodo izvajali no- vogradnje ali razširjanje prosto- rov. Takšna praksa je bila uveljavljena tudi doslej, saj bi sa- mo s sredstvi zbranimi iz prispev- ne stopnje laho uresničili le majhen del načrtovanega. Te dni bo stekel prvi krog aktivnosti. Ze naslednje dni bodo pričele razprave po krajevnih skupnostih, ki jih bodo vodile krajevne konference SZDL, za tem pa še v delovnih organizacijah, kjer bodo nosilci razprav osnovne sindikalne organizacije. Da bi razprave potekale kar najbolj učinkovito, so bili imenovani iz vrst SZDL in sindikatov nosilci razprav. Vsaka krajevna skupnost pa bo imenovala še poseben politični aktiv. V občini načrtujejo, da bi 1. junija na posebni seji skupščine občine Slovenska Bistrica sprejeli sklep o razpisu referenduma. Prav vsi nosilci aktivnosti v pripravah na 4. samoprispevek in tudi občani se zavedajo, da je čas od obravnav do referenduma za tako pomemb- no odločitev dokaj kratek, zato ga je potrebno kar najbolj načrtno in kvalitetno izkoristiti. Vsak občan bo moral biti prepričan, da bo z odgovornostjo do svojega soob- čana glasoval za 4. samoprispevek in tako tudi s svojim deležem doprinesel, da bi se uresničila pričakovanja in načrti, ki so bili sprejeti in zastavljeni že s prvim referendumom leta 1968, ta pa je izenačiti učne in vzgojne pogoje tako za predšolske kot tudi šolske otroke v vseh območjih občine Slovenska Bistrica. Besedili in posnetek: Viktor Horvat NE BOŠ VEČ PEL... V spomin Martinu Klincu ,, . . . Ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi ..." so besede našega pesnika A. Gradnika, izpete v slutnji lastne smrti in prav ta dva verza sla mi segla v misel ob nepričakovani smrti Markovčana MARTINA KLINCA. V sredo, 6. aprila 1983 se je v poznih popoldanskih urah po vseh vaseh KS Markovci naglo razširila novica o njegovi nenadni smrti. Čeprav •smo videli, da je zadnje čase močno oslabel, smo zaupali v njegove življenjske moči in verjeli v okrevanje, zato nas je vest toliko bolj prizadela. Pokojnega Martina, Klinčevega strica iz samih Markovec, je poznala in spoštovala vsa KS ter mnogi ljudje na širšem ptujskem ob- močju in mnogi so ga želeli spremljati na njegovi poslednji poti. V petkovem sončnem popoldnevu se je pri njegovem domu in pozneje pri grobu na bližnjem pokopališču ob njegovih žalujočih svojcih zbrala vehka množica ljudi, da bi mu s tem izrekla zadnjo zahvalo in priznanje za vse, kar je v življenju dobrega storil svojemu kraju, družbi. Dobrih, nesebičnih del se je v življenju Martina nabralo mnogo več, kot jih običajno pričakujemo od soljudi; pokojnik je bil resnično dejaven na .skoraj vseh področjih življenja v domačem kraju, pri tem pa ni zanemarjal dela v DO, kjer je opravljal tudi najbolj odgovorna vod- stvena opravila in dolžnosti. Govorniki ob njegovem odprtem grobu so brez izjeme poudarjali njegovo aktivnost, ustvarjalno kritičnost, men- torstvo mlajšim — pa naj je šlo za njegovo poklicno delo, delo v KS, organizacijah in društvih. Martin Kline pri svojem domu med rožami, ki jih je imel zelo rad. Posebno veliko je storil na področju gasilstva in prosvete — več kot 30 let je bil član v raznih pevskih zborih. Njegovi svojci in prijatelji — pevci poudarjajo njegovo radostno pričakovanje koncerta MPZ Markovci, na katerem bi Martin bil edini kot starosta zbora, sprejel Gallusovo zlato značko. 23. aprila 1983 pa ni in ni mogel učakati in na žalost ga res ni dočakal, pa naj je bila njegova želja še tako ifiočna in iskrena. Njegovi pevski tovariši so mu ob slovesu zapeli pretresljive žalostinke Prijatelj, glej gomilo in Polje, kdo bo tebe ljubil? od dedka svojega prijatelja Danija se je poslovil tudi šolski pevski zbor (Pojdam v Rute . . .) Minevajo dnevi in zdaj se resnično približuje 23. april, za katerega člani MPZ Markovci čutijo, da brez Martina ne bo takšen praz- nični dan, kot bi bil z njegovo prisotnostjo, a ob grobu so mu obljubili: v vsaki pesmi, ki jo bomo zapeli bo tudi poslej delček vas, dragi Martin Klinčev! Obljube ne bo težko izpolniti, saj pravi neki drugi pesnik o ži- vljenju in smrti tako: . . . ,,V delih svojih sam boš živel večno . . ." Naj z besedami A. Aškerca tudi končam razmišljanje v spomin Martina Klin- ca, poštenega in dobrega človeka! K. Pičerko Dobrodoših dragi gostje! Pozdrav namenjam v imenu PD »Alojz Štrafela«, Markovci in iTJego ve sekcije MPZ članom mešanega pevskega zbora KU D Moste pri Kamniku. S tem zborom so se naši pevci sprijateljili pred slabim letom, točneje: 19.junija 1982 v njihovem kraju; sodelovali so na koncertu. Pojo naj ljudje, ki ga je pripravilo KUD Moste na predvečer XIII. Tabora slovensKih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Pevci našega zbora so namreč do lanskega leta že dvakrat sodelovali za Tabor (19/9 in 1981. leta) in so si ves čas želeli, da bi ta praznik slov. pesmi vsaj malo razširih. Lani so torej prijaviU še svojo pripravljenost sodelovati na koncertu v katerem od krajev v bližnji ali daljni okolici Šentvida ter o pravem času zvedeli, da jih pričakujejo v Mostah pri Kamniku. Naši gostje na svojem koncertu »Pojo naj ljudje«! Se danes, 10 mesecev po tem dogodku, se Markovčani z navdušenjem in ponosom spominjajo samega — zelo uspelega koncerta, prav tako pa tudi prijaznega sprejema gostiteljev iz Most. ki so jih tudiprenočili, po koncertu pa nagradili z ličnim Priznanjem za sodelovanje. Cez nekajčasa, e prispelo tudi nekaj fotografij-posnetkov s koncerta, ki so MPZ-u, Markovci dragocen spomin!Najbrž so tudi ljudje iz Most, predvsem pa; pevci, obdržali svoje tedanje goste v lepem spominu, saj so se takoj odzvali vašemu vabilu za sodelovanje na koncertu v Markovcih. V soboto, 23. aprila, potem ko se bomo mnogi udeleženci pohoda v Mostje že vrnili v domači kraj. bomo pred novo šolo v Markovcih sprejeli svoje goste iz Most pri Kamniku. Za dobrodošlico jim bo zaigral Pihalni orkester iz Bukovec (dirig. Janez Bezjak), zaplesala pa iim bo tudi pionirska folklorna skupina tov. Silve Kolarič. Zvečer ob /G. uri bodo člani mešanega PZ KU D Moste sodelovah v glasbenem programu, nato pa bosta oba zbora preživela kako skupno uro v prijetnem družabnem razpoloženju. Dragi gostje, Markovčani vam izrekamo iskreno dobrodošlico. K. Pičerko Pevci iz Markovec Moški pevski zbor Prosvetnega društva Alojz Štrafela Markovci. ki: ga zadnja leta uspešno vodi Janez Bezjak, bo v soboto 23. aprila ob 20.. uri priredil koncert v markovški dvorani. Spored, ki bo trajal dobro uro: in pol, bo obsegal ljudsko in partizansko pesem ter. umetne pesmi slovenskih avtorjev. Ob tej priložnosti bodo enemu članu zbora podelili | zlato Gallusovo značko (posmrtna podelitev), dvanajstim srebrno ini šestindvajsetim bronasto. Zboru želimo veliko uspeha! Foto: I. Ciani-i KRAJEVNA SKUPNOST JOŽE POTRČ Dogovor za izvedbo referendumskih nalog Na svečani seji ob prvem krajev- nem prazniku je predsednik skup- ščine te mestne krajevne skupnosti Franc Klemenčič veliko kritičnih besed namenil neizpolnjevanju na- log srednjeročnega programa oziroma nalog, sprejetih ob uvedbi samoprispevka. Delo pri urejeva- nju nekaterih, predvsem komunal- nih objektov je skoraj popolnoma zastalo, denar je ostajal neizkori- ščen, zato so delegati skupščine opravičeno zahtevali odgovornost za kasnitve pri izvedbi programa. Gre predvsem za modernizacijo križišča Potrčeva cesta—Ciril Me- todov drevored—Volkmerjeva ce- sta, razširitev cestišča v Ciril Meto- dovem drevoredu, ureditev Osojni- kove ulice, javnega parkirišča pri avtobusni postaji. Omenjene nalo- ge so bile usklajene s programom samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj za to srednjeročno ob- dobje in na račun te skupnosti je le telo tudi največ kritik krajanov in funkcionarjev v KS Jože Potrč. Za- to so se prejšnjo sredo na skupnem sestanku dobili člani sveta KS in predstavniki komunalne skupnosti. V uvodu so predstavniki krajev- ne skupnosti predstavili težave pri kasnitvi uresničevanja sprejetih na- log, ki je povzročilo negodovanje krajanov, predstavniki komunalne skupnosti pa težave pri zagotavlja- nju denarja za izvedbo planov skupnosti. Predvsem gre za bistve- no manjša sredstva, ki bi jih zbrali z nadomestili za uporabo mestnega zemljišča in od koder bi namenili večino sredstev za programe KS Jo- že Potrč. Po drugi strani pa uredi- tev križišča zavirajo tudi potrebna soglasja, brez katerih ni moč razši- riti cestišča. Gre za soglasje JLA, saj modernizacija posega v njihov prostor. , Po obravnavi problemov z vseh plati so pogovor zaključili tako kot je potrebno — z dogovorom za akcijo. Dogovorili so se, da prične- jo s prvo fazo ureditve prometnega vozla v Ciril Metodovem drevore- du, ki zajema razširitev ulice, v na- daljevanju pa pride na vrsto mo- dernizacija križišča, ki bistveno presega krajevni pomen, saj je to močno obremenjeiia vpadnica v mesto, da o varnem prehodu šte- vilnih učencev s Srednješolskega centra in občanov ne govorimo. Ureditev Osojnikove ulice bo končana, čim bodo vremenske raz- mere to dovolile — ta akcija sploh ni bila sporna. V nadaljevanju bo- do uredili dvoje avtobusnih posta- jališč na Potrčevi cesti pri bolnici, pristopili k ureditvi kolesarnice in zelenice pri avtobusni postaji ter prvimi deli za novo večje parkirišče za osebne avtomobile za avtobusno postajo. Z avtomobili zatrpane uli- ce v bližini avtobusne in železniške postaje so še kako močan razlog za to akcijo. Na pogovoru so dogovorili tudi finančno pokrivanje omenjenih akcij in tako sredstva iz samopri- spevka gotovo ne bodo več ostajala neizkoriščena in rezervirana za de- la, ki so se zaradi znanih težav pre- lagala iz leta v leto. Pogovor je bil koristen, vendar je tudi res, da bi moral biti veliko prej. Pri spremi- njanju planov interesnih skupnosti zaradi objektivnih težav (pomanj- kanje denarja) bi morali vsi, s kate- rimi so plani usklajeni, sodelovati že pri prvih pogovorih in predlogih za spremembe. Tako bi prihranili veliko časa in kar je najpomembne- je — na pravo mesto in ob pravem času usmerili svoja sredstva ter o tem seznanili krajane, ki denar pri- spevajo. 1. kotar Ciril Metodov drevored in križišče sta sedaj ozko prometno grlo _ (foto 1. kotu) TEDNIK - 21. april 1983 kultura in izobraževanje - 7 DROBCI IZ SLAVNOSTNE SEJE IN SPOMINSKE SVEČANOSTI OB BOIETNICI ROJSTVA REVOLUCIONARJA, ZDRAVNIKA IN PTUJSKEGA ROJAKA dr. JOŽETA POTRCA! Ali so se uresničile njegove vizije? Tednik je o slavnostni seji in spominski svečanosti dne 1. aprila 1983 že poročal, naj (jodam nekaj utrinkov. Dr. Milčinski je kot slavnostni govornik sebi in prisotnim zastavil vprašanje ali so se Potrčeve ideje iz KODEKSA ZDRAVNIŠKE ETIKEv teh dvajsetih letih po izidu uresničile?" Kaj je etika? V slovarju tujk (Fr;inr Verbinc str 19S.CZLJ. 1976. V. izdaja) beremo: etičen (gr. ethikos iz ethos nrav, obi- čaj) nraven, nravstven, naravosloven; ki se tiče etike. etik-učitelj, oznanjevalec etike, Icdor se ukvarja z etiko; kdor živi po etičnih načelih, ETIKA — 1. nravoslovie. nauk o nravnosti (o vlogi nravnosti, za utemeljitelja etike velja Sokrat). 2. celotnost načel o nravriih dolžnostih ljudi (o dolžnostih do družbe, dru- žine, sočloveka, .. .). Ali so se ideje o liku, predvsem etičnem. Potrčevega zdravnika uresničile? Težko bo to' povsem potrditi. Ali so se uresničile njegove vizije napredne medicinske znanosti, ko pred dvajsetimi leti marsičesa še ni mogel vključiti, kot npr. presajanje organov, transplantacija možganov, vprašanje klinično mrtvega človeka — kdo naj obrne stikalo na 0. razmahnile .so se. raziskave na ljudeh, pojavile so se nevarne poti in stranpoti, nove dosežke razlaga popularno časopisje, kajti današnje ozračje je prikladno za čude/č, ki delujejo hitro in poceni — edini boj proti tem pojavom je boj proti šarlatanstvu v zdravstvu in brezpogojno spoštovanje človeka od rojstva do poslednjega diha. Ali je skrb za človeka, kot jo pojmuje Potrč ostala živa teh 20 let. ali ni morda boj za osebne koristi, gospo- darske težave itd. izpodjedel temelja teh od- ncsov. Ali velja posebna skrb otrokom, posebej poškodovanim, nerazvitim, da ne bi poštah žrtev evtanazije? Veliki uspehi so bili doseženi na področju pediatrije. Ugotovitev, da je šla zakonodaja drugo pot kot etika je Milčinski podkrepil s primerom o splavu, o katerem je Potrč pisal leta 1959 v Ptujskem tedniku, da je splav zlo. ki ga socializem mora odpraviti. Potrč, rojen vzgojitelj je lahko posredoval le mali del svojih človeških vrlin in poklicnih sposobnosti študentom medicine na ljubljanski medicinski fakulteti, ker so ga družbene (unkcije takoj po vojni in do prezgodnje smrti preveč okupirale, vendar tudi tam je bil nujen. O Potrču je bilo. že mnogo napisanega, pa tudi sam je mnogo pisal, kar so udeleženci najbolj nazorno videli na razstavi, ki jo je pri- pravila Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju. Na popoldanski okrogli mizi so bili prisotni nekateri od avtorjev, ki jjh srečamo v Potrčevi knjigi O SOCIALISTIČNI ETIKI IN MO- RALI, ki je prvič izšla leta 1972 pri Založbi Obzorja Maribor ifi drugič 1974. Knjiga, kijoje oblikoval Janko Liška je razdeljena na 6 te- meljnih poglavij in sicer: Temeljne značilnosti socialistične etike in morale. O zdravniški etiki in skrbi za zdravo življenje. O družini in vzgoji. Za humanizem in etiko v mednarodnih odno- sih in v svetovnem delavskem gibanju. Za marksistične temelje socialistične politike. Spomini na soborce. Uvode v posamezna poglavja so napisali: M. Dekleva. dr. J. Milčinski. B. Vesek, B. Osolnik in dr. S. Zore. L. Modic. I. Kreft. Spomine na Potrča pa B. Rudolf, F. Klopčič, I. Potrč, R. Čačinovič, D. Kaučič, M. Mijuškovič in bibli- ografijo J. Liška. Na notranji strani platnic beremo: »Če kdo je Potrč iskal nadaljnjo pot v socializem brez bede, ponižanj in vojn, pot k zmagam nad mrakom neznanja in .sebičnosti, k človeštvu vzajemnega sodelovanja med ljud- mi, družbenimi sloji, narodi in rasami .. . Utopija, porečete, ki pa spričo logike zgodo- vinskega razvoja k višjemu z ogromnimi vzgojnimi napori ni brez stvarnih osnov — kakor sploh vse, k čemur je Potrč težil.« Udeleženci okrogle mize so povedali, karje večina že zapisano, predvsem v omenjeni knjigi, vendar je knjigo bralo malo ljudi in tako je bila to tudi neke vrste predstavitev knjige, ki bi jo velika večina prisotnih na proslavi, raz-" stavi, kosilu in okrogli mizi morala poznati, kajti načela, ki jih je zapisal Potrč pred 20 leti in prej so živa, postajajo celo vedno bolj aktualna, čas jih žlahtni. Namen okrogle mize je po besedah proL Ljubice Šuligoj izvedeti o Potrču, česar .še ne vemo, je tudi oblika zbiranja gradiva za pred in povojno revolucionarno dejavnost. O Potrču so spregovorih F. Klopčič, B. Rudolf, kije Potrča spoznal iz študijskih let v Zagrebu, dr. Brumen Je soreeovoril o prijatelju Potrču, o njunih di- jaških letih, o idejnih razhajanjih glede Stalina in Buharina, o sestankih v njegovi ordinaciji, o prelomnem letu 1948. kije Potrča močno pri- zadelo, verjel je lepim idejam, ker je sam bil preveč pošten in predober. B. Osolnik je spregovoril o pomenu Potrčeve etike in poudaril, kako je Potrča bolelo, ker je socializem zanemarjal etiko, kajti kdor nima politične morale ne more imeti tudi osebne morale. Ta odnos je posebej pomemben še danes ko doživljamo gospodarske in tudi po- litične krize, ko nekateri zaradi višjih ciljev opravi deformacije, izkoriščanja, Potrč pa sije močno prizadeval, da bi etiko poučevali že v šolah.. Vlado Sruk. ki pripravlja doktorsko diser- tacijo o Potrču je posredoval zapiske na rob (marginalije) Potrčevim tekstom. Zanima ga predvsem marksistična etika, ki po njegovem mnenju kot samostojna veda še ne obstaja, je še del filozofije, saj se tudi .socialistična etika ko- maj osamosvaja. Socialistična družba bi naj prejšnje sisteme prekašala prav po morali, humanizmu. O vlogi moralne vzgoje v šolah je spregovoril tudi prof Liška. Zanjo sije Potrč posebej pri- zadeval, čeprav so mu očitali, da hoče uvesti v ■ šole rdeči katekizem. Najsrečnejši dan v Potr- čevem življenju je bil. ko je ta njegova želja dobila zakonske osnove, vendar se ta učni predmet ni obdržal, ker je prevladovalo načelo, daje etika podrejena politiki in daje primeren ekonomski razvoj, ki bo prinesel s seboj tudi razvoj moralnih vrednot, kar pa .se žal ni ure- sničilo. ProL Liška je zelo nazorno prikazal, kaj je narobe danes, ker ne upoštevamo etičnih načel. npr. nemoralno, oz. neetično je, da so- cialistična OZD zavlačuje roke odplačevanja drugi socialistični OZD in ji tako škoduje. Franc Kimovec-Žiga je posredoval prispe- vek Ivana Potrča in svojega v zvezi s tečaji učiteljev v Zagrebu. Po tečajih so se dobivah Slovenci (7) in Potrč je imel nekak komuni- stični kurz zanje. M. Vošnjak je v spominu na Potrča povedal, da mu je Potrč pred sprejemom v KP naročil, da mora končati šolo. to je prvenstveno. M. Ga- šparič je razgrnil Potrčevo revolucionarno de- javnost predvsem v zaporih od Maribora, Ivanjice. Medjurečja in v taborišču. Vedno in pov.sod je bil najprej zdravnik, pomagal je ljudem, da so vzdržah, psihično in fizično. Tov. Lidija Šentjurc smatra, da bi bilo po- trebno Potrča obdelati kot člana organov naše socialistične izgradnje po vojni in dodala, če bi se danes otresli birokratskega jezika, ki ga de- lavci ne razumejo, kmetje še manj, če bi se več učili pri Potrču, kako je treba delati in razlagati, bi ideje socializma doživljale manjše pretrese. Tov. S. Kraigher, član predsedstva SFRJ je nadaljeval, da bi se danes in že prej morali učiti od Potrča, daje na prvem mestu človek, ki gaje treba spoštovati, učiti, prepričevati, ne pa se postavljati proti njemu. Potrč je znal stališča partije približati kmetom, ker je tu bilo izrazito agrarno področje. O Potrču je spregovoril še 1. Kreft in še nekaj drugih. Več o okrogli mizi bo v glasilu Zdrav- stvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj, v celoti pa bodo pričevanja okrogle mize izšla v samostojni publikaciji. Slavnostna seja in spominska svečanost sta bili izvedeni na zavidljivi vsebinski in tehnični ravni — zares dostojna oddolžitev Potrču, kot je na koncu dejala Lidija Šentjurc, istega mnenja je bil tudi dr. Sruk, ki je še dodal, da smo Potrča teh 20 let premalo izkoristili in je ta okrogla miza neke vrste oživitev. Ema. žena dr. Jožeta Potrča je to misel potrdila. Svečanost je pripravil Zdravstveni center Pluj—Ormož v sodelovanju s Komisijo za proučevanje zgodovine ZK pri O K ZKS Ptuj, Zdravniškim društvom Ptuj—Ormož in Zgo- dovinskim društvom Ptui. Dr. Potrč je že leta i 945 pisal o individualni odgovornosti, daje vse pozitivne predloge treba objaviti in navesti tudi ime predlagatelja in v tem smislu naj bo nekaj organizatorjev uspele in eminentne prireditve omenjenih: Milan Jager.dr. Jože Neudauer, dr. Lojze Arko. prof Ljubica Šuligoj, ... in vsi drugi, brez katerih tudi ne bi bilo uspeha. Kristina Šamperl Purg IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Obrtna dejavnost na Ptuju ima že zelo staro tradicijo.' Ob koncu 19. stoletja so začele tradicionalne obrti nazadovati zaradi dobro razvite trgovine.^ Po 2. sv. vojni pa so številne obrti propadle zaradi vse hitrejšega razvoja industrije, konkurence cenenih industrijsko izdelanih predmetov. Velike družbenoekonomske spremem- be so vplivale tudi na spre- membe v načinu življenja, dru- gačne potrebe. 'Tradicionalne obrti so odmirale, medtem ko so naslajale nove — času oz, zahte- vam in potrebam primerne. Ena izmed redkih tradicional- nih obrti, ki so se ohranile v da- našnji čas je tudi vrvarstvo, ki pa bo prav tako kmalu izginilo in si bo moč ogledati vrvarsko orodje, izdelke itd. le še v muzeju. Obrt ločimo po funkciji na storitveno in proizvodno. Vrvar- stvo sodi med proizvodne obrti. Besedilo in posnetek: RalfCeplak 'Jevremov Blagoj, Obrtniška de- javnost na območju rimskega Poe- lovia. Razstavni katalog. Izd. Pokrajinski muzej Ptuj, 198L ^Vastič Diana. Ptuj — mestno je- dro. Seminarska naloga na PZE za etnologijo na I K. Ljubljana 1982. Vrvar Španer Rupert ter njegova žena sukata (»zajlata«) vrv na »kšir« in »zajivagen« v trgovini. Fototeka etnološkega oddelka, foto RalfCeplak, marec 1983. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (97) Poslovneži in malopridneži Iz Ptuja se nam je oglasila dopisnica, ki nas prosi za mnenje o besedij poslovnež. Besedo je že večkrat slišala v radijskih poročilih in se ji zdi ne- j primerna, ker po njenem mnenju izpeljanke iz pridevnikov na -ež j označujejo le nosilce slabih človeških lastnosti. ,,Ali poslovni ljudje, ki so \ dolžni opravljati skrajno odgovorna in poštena dela, sedaj celo po jezikov- i ni plati silijo med malopridneže, predrzneže, sebičneže, požrešneže, nesra- mneže, podleže, skrajneže?" se sprašuje 1. C. Naša dopisnica pravilno ugotavlja, da izpeljanke iz pridevnikov z obrazilom -ež označujejo nosilca lastnosti, ki jo poimenuje pridevnik. Ne moremo pa ji pritegniti v tem, da gre zgolj za nosilce slabih človeških last- nosti. Kakšne lastnosti ima človek, ki ga s tako izpeljanko poimenujemo, je odvisno od pridevnika, iz katerega je beseda izpeljana, npr. dovtipnež, du- hovitež, molčečnež, natančnež, odločnež, ponosnež, pogumnež, srečnež. Pomen teh besed lahko izrazimo z zvezo pridevnika in samostalnika, npr. duhovitež duhovit človek, natančnež natančen človek, molčečnež molčeč človek. Gre za pogost pojav v jeziku, ko se iz dvobesednih poime- novanj oblikujejo enobesedna, večinoma zaradi potrebe po kratkosti izra- žanja. Beseda poslovnež je nastala iz zveze poslovni človek, morda tudi pod vplivom ustreznih poimenovanj v angleščini in nemščini (businessman, Ge- schaftsmann). Vrstni pridevnik posloven v zvezi poslovni človek pomensko določa samostalnik, pred katerim stoji. Za tvorbo enobesednega poimeno- vanja iz te zveze bi bilo mogoče uporabiti obrazilo -ik, kar bi dalo besedo poslovnik, ta pa je v slovenščini že zasedena z drugimi pomeni. Zaradi po- menske nedvoumnosti je bilo za tvorbo enobesednega poimenovanja upo- rabljeno obrazilo -ež, ki se navadno prilika kakovostnim pridevnikom. Iz takih pridevnikov izpeljane besede niso vedno stilno nezaznamovane, in tako se je poslovnež znašel v družbi z malopridnežem. Seveda pa to še ni razlog, da bi rabo te besede odsvetovali, saj se je v zadnjem času že precej udomačila tudi v stilno nezaznamovanih'besedilih. i Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Osma revija tamburaških orkestrov občine Ptuj v novem kulturnem domu v Trnovski vasi bo v nedeljo, 24. aprila ob 15. uri 8. revija tamburaških orkestrov občine Ptuj. Predstavili se bodo orkestri iz prosvetnih društev: Cirkovce, Cirkulane, Gorišnica, Videm, Vitomarci in DPD Svoboda Ptuj. Branka Gledališče Ptuj bo gostovalo v Cirkovcah s komično igro Vražji fant zahodne strani Po dvanajstih uspešnih predstavah Vražji fant zahodne strani v domačem gledališču in na področnem srečanju gledaliških skupin bo Gledališče Ptuj v nedeljo, 24. aprila ob 19.30 gostovalo v Cirkovcah. Gledališka skupina načrtuje še nekaj gostovanj v večjih krajih ptujske občine. Branka Bezeljak-Glazer Udeleženci letošnje enodnevne likovne kolonije na Destrniku. Srečanje likovnikov na Destrniku v soboto, 16. aprila je bilo v organizaciji krajevne skupnosti Destrnik, tamkajšnje osnovne šole in TOZD-a pekarn Vinko Reš iz Ptuja že 6. tradicionalno srečanje likovnikov v Destrniku. Enodnevnega srečanja — po pripovedovanju ravnatelja šole tov. Predana, edinega v Sloveniji, se je udeležilo kar 40 umetnikov in sicer: iz Ptuja, Maribora, Hoč, Ribnice na Pohorju, Sladkega vrha, Lenarta, Mislinje, Slovenj Gradca, Celja, Korene, Miklavža in celo iz Bijeljine. Odkar obstaja likovna kolonija v Destrniku, se je tokrat prvič udeležil tudi akademski kipar Gabrijel Kolbič. Po kratkem pozdravu in majhni domači zakuski, ki so jo pripravili v osnovni šoli, so se likovniki razšli po domala celi destrniški krajevni skupnosti želeč upodobiti izginjajoče etnografske posebnosti Slovenskih Soric in tamkajšnjega življa. Po dokončni obdelavi bodo likovna dela ocenjevaH prof. doc. Bojan Golija in mariborske Pedagoške akademije, akademski slikar Tošo Primožič, prav tako iz Maribora in akademski slikar prof. Albin Lugarič ^ Ptuja. Besedilo in foto I. C. OŠ OLGA MEGLIC OBISK IZ KOPRIVNICE Kolektiv pobratene III. osnovne šole iz Koprivnice je v soboto obiskal kolektiv osnovne šole Olge Meglic. Gostitelji so' jim skupaj z učenci pripravili prisčen sprejem. Ravnatelj šole Ervin Hojker je poudaril pomen sodelovanja med učenci in učitelji obeh šol in menil, da je lani decembra podpisana listina o pobratenju porok za tesno sodelovanje. Vinko Zember, ravnatelj III. osnovne šole Koprivnica se je zahvalil za topel sprejem in menil, da bi moralo sodelovanje med šolama pomeniti tudi izenačevanje vzgojno izobraževalnih osnov v obeh republikah. Gostje so si dopoldan ogledali kulturno zgodovinske znamenitosti Ptuja, popoldne pa so na tovariškem srečanju izmenjali delovne izkušnje. Obisk pa je bil tudi priložnost za izmenjavo spominskih daril med kolektivoma in pionirji obeh šol. ■ N. Dobljekar Delo turistične agencije v Ptuju Turistična agencija Cerlus obstaja v Ptuju dve leti. Pri občanih je bila dobro sprejeta, saj se radi poslužujejo njenih storitev. O delu turistične agencije Certus nam je Janez Belšak, delavec v turistični agenciji povedal: ,,Naša naloga je organiziranje izletov, ekskurzij, potovanj za sin- dikalne skupine, maturante in druge skupine. Povezani smo tudi z večjimi agencijami kot so ,,Atlas, Generalturist, Kompas in druge. Tem agen- cijam pošiljamo naše programe in propagandni material. Pri nas prodajamo tudi bencinske bone za avtomobile s tujimi registracijami in menjavamo tuje valute. V naši agenciji lahko občani rezervirajo letalske vozovnice za domači in tuji promet in hotelske sobe. Trudimo se tudi, da privabimo v Ptuj čim več tujih turistov in jih tako seznanimo z zgodovinskimi znamenitostmi Ptuja." Kot vidimo iz povedanega, so delavci turistične agencije Certus pri svojem delu prizadevni. Trudijo se, da zadovoljijo občane in predstavijo Ptuj tujim gostom. Ptujčanom po želji organizirajo izlete in ekskurzije v druge kraje po domovini, pa tudi na tuje. ^ ■ , ,^ , i ^ ^ Daniela Kokol Srečko Lovrenčič 8 - naši dopisniki 21. april 1983 - TEDNIK Rokometni turnir v torek. 12. aprila, se je na igrišču RK Drava odvijal rokometni turnir. Tekmovali so fantje in dekleta vseh treh TOZD-ov SŠC. Tekmovanje je potekalo po sistemu »vsak z vsakim.<< Pri fantih so bili doseženi naslednji rezultati: SEŠ-SDŠ 14:5: KMKS-SES 12:11; KMKS—SES 14:13. Zmagalaje torej K M K Š. drugo mesto so dosegli fantje iz SDS, tretje pa iz SES. V torek so tekmovala tudi dekleta in dosegla rezultate: SDS—SEŠ 9:13: KMKS-SDŠ 8:11: KMKŠ—SES 7:15. Prvo mesto je dosegla SEŠ, drugo SDŠ, tretje mesto pa ekipa KMKS. Vse tekme so bile borbene, igralce pa so bodrili tudi gledalci. Najboljši ekipi sta na koncu turnirja prejeli pokal in diplomo. Vladimira Lajh. 1/b. SE§-S§C Ptuj GOSTOVANJE V MARIBORU SOOOBNi UMETNIŠKI PLES Kratek pogovor z vodjo ptujske »Skupine T4«, Miro Mijače\,ič. — Koliko članov ima skupina? »Skupina ima zaenkrat še 10 članov, vendar se boštevilo gotovo povečalo, saj je zanimanje veliko.« — S kakšnim programom ste se predstavili v Mariboru, v okviru česa ste nastopili?« , »V nedeljo, 10. aprila smo nastopili v Mariboru na področnem srečanju plesnih skupin Naša beseda 83 in sicer s programom Človeška Icomedija.« — Kakšen je bil odmev med gledalci?«— »Dvorana je bila nabito polna. Mislim, da so gledalci spremljali nastop vseh skupin z navduše- njem.« — Ali boste v kratkem nastopili še kje?« »Sodelovali bomo v Ljubljani na Ljubljanskih dnevih plesa 85? ki ga organizira Cankarjev dom in ZKO združenih plesnih skupin Slovenije.« — Kaj je izrazni ples?— Termin je strokovni izraz, ki je v Sloveniji udomačen, uvedla ga je Živa Kraigherjeva. Za ta ples nimamo natančnega izraza, ker je vsak ples izrazen, vsak namreč nekaj izraža. Za našo dejavnost uporabljamo izraz Sodobni umetniški ples. Gleda- liški ples, ker je pri nas osnova improvizacija in zato • ker se ne izražamo izključno s plesom, temveč tudi z drugimi načini kot so Tilm, poezija itd« Daniela Kokol >.. med nastopom LJUDSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA PTUJ O DELU ŠTUDIJSKEGA ODDELKA Razstave knjig so stalne oblike dejavnosti knjižnic. Bralcem predstavijo svoje gradivo, in ga ob tem tudi izobražujejo. O delovanju štu- dijskega oddelka ptujske knjižnice smo se pogovarjali z višjim bibliotekarjem Jakobom Emeršičem: »V letošnjem letu smo pripravili že tri raz- stave knjižnega gradiva. Prva razstava je bila. posvečena 70-letnici našega rojaka Ivana Po- trča, ki si jo je ogledal tudi književnik sam. Drugo razstavo smo pripravili v počastitev 100-letnice smrti Karla Marksa. Ta razstava je imela tudi največji odmev pri občanih, saj so si razstavo ogledale vse šole Srednješolskega centra Ptuj. veliko obiskovalcev pa je bilo tudi iz osnovnih šol. Tretjo razstavo smo prav tako postaviH v spomin našega rojaka dr. Jožeta Potrča. Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Zdravstvenim centrom dr. Jožeta Potrča Or- mož Ptuj. Na otvoritvi te razstave pa sta bila med drugimi tudi Lidija Šentjurc in Sergej Kraigher.« — Kaj pa pripravljate še do konca leta? »Do konca leta imamo v programu še raz- stavo in literarni večer z Vladimirjem Pavšičem — Matejem Borom. To razstavo in Hterami večer bomo realizirali z majhno zamudo, to pa zaradi bolezni Mateja Bora. V programu imamo tudi literarni večer s pesniki srednje generacije kot so Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec in Kajetan Kovic. Pripravili pa bomo tudi razstavo o Hinku Smrekarju, razstavo ob 40-letnici AVNOJ in druge.« Pri sposojanju knjig pa smo zmotili bralca Ralfa Ceplaka, kije povedal: »Jaz sem z delom knjižnice zadovoljen in mislim, da je za vsakega študenta in dijaka nujnost, da se včlani v študijski oddelek knjižnice, saj je tu neizčrpen vir gradiva za študij.« O delu knjižnice smo se pogovarjali tudi s praktikantko Sonjo Kelemina: »Tu se opravlja veliko različnih del, od pri- prave knjig za izposojanje pa do dela s stran- kami. Kulturna skupnost Slovenije pokloni vsako leto nekaj knjig manj razvitim občinam, tako smo tudi mi dobili nekaj knjig. Knjižnica dobiva tudi obvezni primerek. To je en izvod vsake knjige, časopisa in drugih tiskanih pu- blikacij v Sloveniji.« Za konec pa še nekaj statističnih podatkov o poslovanju knjižnice. V prvem trimesečju le- tošnjega leta so imeU 1035 aktivnih bralcev, vseh obiskov 3171, na dom sposojenih knjig pa je bilo 2697. Srečko Lovrenčič Široki pločnik in prostor, namenjen za zelenico je stalno zatrpan z avtomobili. „Kajminuca ta pločnik..." »Kaj mi nuca planinca, če ne moremo na njo . . .« Tako pravi narodna pesem in tako bi tudi mi lahko zapisali:» Kaj mi nuca ta pločnik, če ne morerapo njem.« Bojim se', da si mimoidoči, ko morajo hoditi po cesti in to ob tako širokih pločnikih na tihem ne pojejo, temveč sočno robantijo. Kaj pa pravijo odgovorni? Besedilo in posnetek: Maks Menoni Živi varčno, da boš živel bolje Ali verjamete, da drevesa umirajo? Jaz verjamem. Umirajo, ko jih sekamo, ko v gozdovih odlgamo odpadke. Takšen prizor največkrat vidimo po odhodu turistov, pa tudi učencev. Neprestano govorimo: ,,Čuvajte naravo!" a smo vsi kakor gluhi. Papirčke mečemo naokoli, polivinilaste vrečke ležijo tu in tam, star papir pa kurimo, čeprav bi ga lahko oddali kot odpadno surovino. ,,ZBIRAJMO ODPADNI PAPIR!" je z rdečo barvo pisalo na oglasni deski, ko smo prihajali v šolo. Spogledali smo se. Ali bomo spet zbrali star papir in ga vrgli v kontejner, da ga bodo odpeljali?" Ne. Vsaka razredna skupnost, bo zbirala papir zase in ga odnesla v Dinos," je povedala tovarišica. ,,Hura!" se je slišalo z druge strani razreda. ,,Lahko bomo začeli zbirati denar za končni izlet!" Za akcijo, smo se domenili v petek. Torbe smo pustili v šoli in se odpravili v mesto. Razdelili smo se v štiri skupine. Pozvonile smo pri velikih vratih. Odpret nam je prišla starejša tova- rišica. Vprašale smo jo, ali ima kaj odvečnega papirja. Pokazala nam ga je celo goro. Papir smo nosile kar v šolo, od tam pa smo ga vozili v Dinos. Pozvonile smo še pri mnogih vratih. Tu in tam so nam papir še dali, drugod pa so se izgovarjali: ,,Nimamo ga!" ali ,,Smo ga že oddali." Drugje pa nam niso niti odpprli. Pa nič zato. Naša prva skupna akcija je uspela. Nabrali smo sto kg papirja in nekaj železa. Denar pa smo vložili v šolsko hranilnico. Takšne akcije bi morali organizirati še velikokrat. Pa ne samo naša šola. Vsi pionirji v Sloveniji in drugod. Z zbiranjem starega papirja bi reševali drevesa, ki so osnova za pridobivanje papirja. Marjeta Vrabič, 7/b, OS Olga Meglic, Ptuj Bo turniški grad res propadel Kot je že v eni prejšnjih številk Tednika I. B. zapisal o propadanju turnškega gradu in o možnostih obnove le tega; bi hotel našim bralcem pokazati pravo podobo tega gradu. Res je, da ga je zob časa močno najedel, pa vendar je še čas za njegovo rešitev. V okolici gradu je velik park, prijetno sprehajališče krajanov. V izgradnji je športno igrišče, v bližini pa je tudi ribnik, kjer lahko vidimo tudi razne živali in ptice, značilne za to področje. Torej je za razmisliti, da bi takšna stavba v takšnem lepem okolju propadla. Besedilo in posnetki: B: Zupanič Bodo sredstva za obnovo gradu? Notranjost gradu je marsikje že načeta „Kje pa je ta naš srnjaček?" Tako se danes sprašujejo predvsem otroci iz Slovenske Bistrice, ko brezupno gledajo v široki, nekdaj vodni jarek, ki obkroža del mestnega gra- du v Slovenski Bistrici. Tukaj so v okviru načrta za ureditev mestnega parka, s tem pa tudi okoli- ce gradu, uredili zelenico, krmišče in seveda težko pričakovarii srnjaček je dobil v lanskem le- tu svoj novidornT ,,osebno izkaznico" meščana Slovenske Bistrice. Začetna preplašenost^ srnjačka je kmalu izginila, saj je v najmlajših vi- del svoje prijatelje, ki so ga skoraj vsakodnevno obiskovali. Pa kaj ne bi, saj so učenci osnovne šole Pohorski odred tudi prevzeli skrb za njego- vo udobje, kolikor ga je pač bilo v ograjenem prostoru. Zal pa ograjenost prostora, torej njegova varnost od zunanjih nevšečnosti le ni bila zago- tovljena tako kot so bili mnogi prepričani. Res je, da so se ljudje že kar navadili na to ljubko ži- valco, ki jim je pričarala del narave. Nekoliko manj spoštovanja do te živalce pa so imeli šti-. rinožci. Kaj bi ugibali. Slaba zaščitna ograja je omogočila, da so v srnjačkov prostor prišli psi in nič hudega slutečega srnjačka raztrgali, da je podlegel ranam. Mogoče bo kdo rekel, srnjaček gor ali dol, pa le ni tako. Se posebno se ne bi strinjal s ti- stimi, ki danes govorijo, da za gozdne živali pač ni mesto v takšnem okolju. Res je, njihov življenjski prostor je v naravi, prav mogoče pa je. lepo skrbeti za takšne živalce tudi v mestu, to so dokazali učenci osnovne šole Pohorski odred in tudi drugi občani. Delček narave v središču me- sta je prav gotovo veliko več, predvsem za tiste najmlajše, kot si to mnogi predstavljajo. Zamisel krajevne skupnosti, da bi v urejenem jarku ob gradu gojila nekatere gozdne živali, ki se mladi z njimi v naravi še niso srečali, je tako potrebno tudi v prihodnje podpreti in tudi po- magati, predvsem pri zagotavljanju popolne var-» nosti živali. Med drugim bo potrebno razmisliti o varnejši ograji, na kritičnih mestih tudi dvojni, če bo potrebno. Seveda pa bo moral ta mini ži- valski vrt postati skrb vseh meščanov jn ne samo nekaj posameznikov ali organizacij. V Horvat fCDNIK - 21. april 1983 telesna kultura iw sport - 9 . REPUBLIŠKA ftOKOMETNA LIGA Dobova-Ormož 23:31 (9:14) leniče lX)K)ve. Clledakev lUO. ^idnik^ Puljak. Cjoršek iz Čr- %>ibc>va; Tomše, Novak5,Pri>- 10 !5etinc 1. Radanovič 5. y^^njak. Čovran 1. Furlan, Be- l^rieMČ. Fungartnik. Or.nož; CJaberc. Krslič 3, Sa- l^un. Žižek 9. Vukan 3. Fridrih, Polak 6. Zcmljič 1. Vrbančič, Za- ^jvnik 5. Hedžet 4, Vaupotič. (lani RK Ormoža so v soboto , p,ečcJ- nepričakovano, na vročem ; terenu Oobovezmagali. lakojim i jg u-sp«^!*^- J'' ^' spomladanskem I delu tekmovanja še edina nepo- i fjžena ekipa v ligi. Prikazali so I najboljših iger v spomladan- j skein delu. ' v začetku prvega polčasa je j Onnt)žanom uspelo povesti s šti- i fijni zadeti" razlike in tako je I (jstalo do polčasa. V drugem pol- t času je Ormož z nekaj hitrimi I protinapadi ter z lepimi zadetki 2ižeka s krila povedel s trinajstimi ' zadetki. Domačini so začeli z ; erobo igro. vendar jim tudi na I Jakšen način ni uspelo bistveno i spremeniti rezultata. Za uspeh i Ormožanov so zasluženi prav vsi ' igralci, šej)osebej pa bo pohvalil mladega Zižeka. \ soboto bo Ormož igral doma proti drugouvrščenem Poletu ob 18. un. TM Mladinske rokometne lige v teku je tudi redno ligaško tekmovanje v vseh republiških I mladinskih ligah. Tako so mla- I dinci VK Velika Nedelja v soboto ' pred srečanjem članov z zadet- i kom razlike izgubili z mladimi igralci Slovenj Gradca, mladinke pa -SO zanesljivo odpravile ra- venski Fužin ar. Mladinke RK Drava so v nedeljo gostovale v Mariboru in s 13:18 izgubile z Branikom, vodil- no ekipo vzhodne republiške lige Mladinci pa so se pred danskim srečanjem Drava —Izo- I lipomerili z mladinci Fužinarja. Gostje so bili boljši in zmagali z iftif. Ptujčani so tokrat slabo igrali v obrambi, v napadu pa sta največ zadetkov dosegla Terbuc (6). in Habjanič (4). V soboto in nedeljo pa se bodo že začela tekmovanja v vseh republiških ligah za starejše pio- nirke in pionirje. Prvenstvo bodo izpeljali po turnirskem sistemu. 1. kotar Turnir V malem nogometu Društvo za telesno vzgojo Partizan Spodnja Polskava bo v počastitev Dneva O F izvedlo tradicionalni turnir v malem nogometu. Tekmovanje bo na dan praznika, torej 27. aprila s pričetkom ob 9. un. Prijave bodo sprejemali do 8.30 prijavnina pa je 500 dinarjev. Turnir bodo izvedli ne oziraje se na vremen- ske razmere, potekal pa bo na igrišču v Spodnji Polskavi. 1. k. Občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu v organizaciji sveta za preven- «yo in vTgojo v cesmem prometu Pn SO Ptuj m pod pokrovi telj- ^om AMD Kidričevo, je v-so- ?oto. 9. aprila v prostorih osnovne *>le v Hajdini potekalo občinsko •ekmovanje v kvizu znanja Kaj \eš^o prometu. Udeležba je bila *5bra. saj se je sklepnega tekmo- ^3iija udeležilo 17 popolnih ose- ^Mk in ena podružnična, ter 4 ^'4Pe IZ srednjih šol. Tudi rezultati so bili razmero- '^adobri. V ekipni konkurenci OS ^ zbrah.najvec točk (3.370) člani ^pe OŠ Cirkovce. Dcueo mesto ^ dosegli pionirji QS Hajdina. '^etje pa iz OS Tone Znidarič. Med posamezniki je zbral na- |\^' UKk (890) Tomaž Pliberšekiz y^ Ton^ Znidarič, drugo mestojg flosegel Matjaž Munda iz OS ^irkovci. tretie pa Branko Dra- ^«VK 17 ( irkulan. konkurenci srednješolcev pa rp bih doseženi naslednji rezulta- " Pr\ o mesto — ekipno TOZD ^naziia Dušan Kveder. drugo l"^'*' ck. • ' ola in tretje !2Vr.'r^^ --d posame- !c : . - . .L to^k Silvo ^navec IZ gimnazije. I ^ba prvouvrščena posamezni- ci Tomaž Pliberšek in Silvo ^jDl^vec se bosta udeležila repu- ?J^ega tekmovanja Kaj ves o {^T^ietu. ki bo v soboto, 23 aprila ^ubljani. — OM SRL - MOSKh VEUKA NEDELJA-SANICA 3323 (15A Goste so popolnoma nadigrali Ignščc RK Vdiika Nedelja. gledaloc\ 200. sodnika PcMcnta TNaklo) m Bemaid (Kranj); Velika Ncddjja: Baklan. M. Cvetko. Higa- F. CVedco 3. Rajšp 4. Gn^orin 2. Sok 3. Begak 3. Zorko S. Sabo 6. Majcen 6i. Lah I: Sevnica: Moiic. 2ičkar K Ku- har. Kosticvc Z. Vidmar. Raden- šek 2. Svalpf 3. T. Kneževič. Hrovar I. J. Kneževič 6i. Trtiovc 8. Gorogranc Igraki RK Vdika Nedelja so nas po nekaj suSnih koUh v soboiD zvcter pfigetno preseneti- li, nepnjcmo pa gosie iz Sevnice (drugouvri&no ekipo SRL). ki so doživeli zaslužen in visok poraz. V zaičciku srečanja jc bila igra enakovredna s Številnimi napa- kami, predvsem v napadu. Ven- dar so domačini iz minule v minuto igraK bo^ in si v krat- kem času s hitrimi nasprotnimi napadi pri^inli pel do šest zadetkov prednosti, razliko pa do polčasa povečali na sedem golov. Sok je takole zaključil nasprotni napad (foto I. kotar) I. kotar Drugi polčas so gostje začeli b«.^lje. z boljšo igro, ki pa ni bila učinkovita. Znova so se sprostile •>kontredajo zaslužen za prvi zadetek, pri drugem pa je uspešno zaključil akcijo ptujskega napada. V naslednjem kolu se bo Drava doma pomerila z ravenskim Fužinar- jem. Srečanje bo v nedeljo popoldan na plu)skem stadionu. D. R. inilNIJ-DRAVINJA 2K) (0:0) IL SNL - VZHOD Igl^, Ahnainiga v Kidričevem. Sfedakev m. savbik Kolarič (Mari- bor): Strdca: IdO f60B Sn^K^ 20 (86) SpeiioDJa _ AkBuai-SkiBet. Rflrtarič. Bulofen. Jauiawce hnkvar. Sketjjaac. Plgnar. Vinkler. Sneoc BeL, Spehaga: Dran^ja: Daver. PrnUmiL Pbdscf šek fZolc). VainUK^ &sa (Reš). Himai. Ki^pCL KSa£ar. BenaiSek. ŽeaaL Srečanje »starih znancev« ni na- vdušilo. Srečanje je bito bolj slabo kot dobro, še največ pozornosti sta bila deležna oba zadetka .Aluminija. f>o- hvaliti pa velja tudi sodnika. Ce že igra ni bila dobra, je Aluminij dosegel dve pomembni ločki. čeprav je po štirih kolih bilo pričakovati boljši izkupiček. Niso namreč računali na izgubo kvke na domačem igrišču proti Proletarcu in na poraz v Roga.ški Slatini. Tako bo potrebno ob še bolj zavzetem delu to popraviti na prihod- njih srečanjih. Naslednja priložnost bo že v nedeljo, ko bo Aluminij gostoval v Ljutomeru. V vzhodni območni ligi je v vodstvu Kladivar. .Aluminij je tretji. Drava pa ."■'■'.ligi \ Rngaški Slatini šesta. I. kotar THmOVANJA ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV N finalu občinskega prvenstva v nogometu za starejše pionirje je Hajdina s 5:2 premagala Videm, tretji pa so Markovci po zmagi (8:1) proti ekipi OŠ Tone Žnida- lič. Na prvenstvu v atletiki za sta- rejše pionirke in pionirje so zma- gah: 100m: Miran Hor\at(FO)in Violeta Murko (TŽ); 300 m: Boris Krabonja (FO) in Anemarija Kekec (FO). 1000 m: Franci Cer- ček (Gorišnica); 600 m: Vilma Osojnik (TŽ): višina: Kristijan Kc^vač m Eva Jane (oba Tone Žnidanč): daljina: Matjaž Horvat (.luršinci) in Hed\ika Korošak (FO):krogla: Drago Miki in Sonja Rajšp (oba TŽ); štafeta: Franc Osojnik (pionirji) m Tone Žnida- nč (pri pionirkah). V skupni uvr- stitvi je pri fantih in dekletih zmagala OŠ Tone Znidarič. Na- stopih so tekmovalci in tekmo- valke devetih osnovnih šol. Še to: občinsko prvenstvu v krosu N-> 11, maja. 1. kotar Mbdi 9» sc tatpncatum boriE za čžorfMlj^ uvrstitve (foto I. kotar) Na podlagi 43. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 do 1985 (Uradni vcstoik občin Ormož in Ptuj it. 3/81 in 18/81 in 11. člena Pravitaika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj §t. 18/81 in 22/82) razpisuje Samoupravna stanovanj- ska skupnost občine Ptuj lil. JAVNI NATEČAJ za posojila i/ združenih sredstev %£ajemn<»sli £a kreditiranje (gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasli v skupnem /nesku din 30-000 000. i. Na natečaju za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti lahko sodelujejo: — delavci, ki zdiužujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in ddovni skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v siiinovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in, ki /:i,uoiavljajo ali so zagotovili lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakšnim drugim načinom sodetovanja z banko, na osnovi katerega so ali bodo pridobili stanovanjsko posojilo do objave natečaja, — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skup- nosti in ki zagotavljajo ali so zagotovili lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega so ali bodo pridobili stanovanjsko posojilo do objave natečaja, — kmetje ter drugi delovni ljudje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugin oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo ali so zagotovili lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega so ali bodo pridobili stanovanjsko posojilo do objave natečaja, — upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa so ali bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo do objave natečaja, pravico posojila pa uveljavljajo po domicilnem priiKipu. U. Upravičenci do posojOa iz točke I. lahko dobijo posojila: 1. če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 kv. metrov, netto stanovanjske površine. 2. če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko fX)sojilo in zagotovili lastno udeležbo. Neustreznost in nepHimenKJSt stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini (ena oseba 32 kv. metra, dve osebi 45 kv. metra, tri osebe 58 kv. metra, štiri osebe 70 kv. metra itd). Za družinske dane se štejejo: zakonci, otroci, starši če živijo v skupnem gospodinjstvu in jih prosilec za posojila vzdržuje. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo stanovanj- ske hiše sprostili družbeno stanovanje. m. Posojilo, ki ga lahko dobi posojilojemalec znaša največ 30 % od predračunske caie standardnega stanovanja. Posojilojemalec lahko dobi posojilo za standardno stanovanje za štiri člansko družino (70 kv. metra), če pa je dejansko število družinskih članov večje, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 kv. metra na družinskega člana, vendar največ do 90 kv. metra. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše se upošteva din 18.(X)0.- za kv. meter stairavanjske površine, to je povprečna gradbe- na cena stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja zemljišča določena z odlokom (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5(83). Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je pet (5) odstotkov letno. Odplačilna doba posojila ne more biti krajša od pet (5) let in ne daljša od petnajst (15) fct. Mlečna anuitm ne more biti manjša od mesečne stanarine za standardno stanovanje to je din 1.800. — ter se vsakih pet (5) let poveča za 12.5 fb. IV. Prednost pri odobritvi posojOa ima delavec: A. ki bo z graditvijo ali prenovo stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezalo za njegovo drunno, B. ki ima nižji povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, C. ki ima večje števik) družinskih članov, C. ki ima stanovanjsko USo zgrajeno v višji gradbeni fazi, D. ki je začasno nosilec stbanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju, kot mlada družina ter mora stanovanje izprazniti do določenega roka, E. ki je sam ali njegovi družinski flani v težkem zdravstvenem stanju (invalidnost, bdezen) ali je član zveze borcev NOV. Kriterije za d