Poštnina plačana v gotovini
Štev. i
XA DRUGA R
Glasilo „Nabavljalne zadruge uslužbencev drž železnic v Sloveniji41 v Ljubljani Vil
Izhaja enkrat mesečno (<& Naročnina letno za nečlane Din 18'— e&> Posamezna številka stane Din VSO Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. v Ljubljani VII
Vsebina: Uvodnik: 1844—1929. — Zadružništvo doma: Regulativne hranilnice proti našim posojilnicam. Zadrugarstvo je samopomoč. — Zadružništvo drugod: Zadružni pokret v inozemstvu. Mednarodna konferenca zadružnega tiska. — Zdravstvo: Deset zapovedi zdravnika za zobe. — Iz literarnega sveta: Ecce homo. — Kotieejk uredništva. — Razno. — Iz gospodinjstva: Boljša izraba kunčjega mesa. Jabolčni sirup. Praktični nasveti za zimo. — Iz trgovine: Cenik in sporočila.
TlaBavfjafna zadruga usfužBencev drž. žef. v CjuBfjani žeti vsem čfanom
vesel Božič in srečno Novo leto!
1844-1929
21. december leta 1844. je postal značilen za celokupno človeštvo. V duhu pravičnih je postal ta dan praznik za trpeče ljudstvo.
Na ta dan se je takorekoč rodila nabav-Ijalna zadruga. Bilo je to v Ročtalu, na Angleškem.
Res, da so že prej obstojale zadruge, posebno v Angliji jih je bilo izredno veliko, ki pa so zaporedoma propadale. Znak, da niso imele pravega temelja in zdravega jedra.
Anglija se smatra — in to upravičeno — za zibelko konzumnega zadružništva. Tudi danes stoji ona kot matica tega zadružništva nad ostalimi pokrajinami vsega sveta. Kakor ne pozna zadružništvo mej, tako se je tudi zadružna ideja širila, prestopala meje in jih prestopa še danes! Prodrla je v skoro neznane kraje zemeljske oble. Danes je postalo zadružništvo pokret, ki ga ne more nihče zanikati, pokret, ki je v stanju, da uravnovesi ekonomski položaj trpečega človeštva.
Kdo so bili, ki so dali duh in meso temu pokretu? Nihče drugi kot roctalski delavci, tkalci, izmozgana človeška bitja, izrabljena po molohu kapitalu.
Ko so ti novi odrešeniki človeštva spoznali, da jim ne pomagajo stavke kot odpor proti izkoriščanju, so si ustanovili zadružno institucijo in izdali manifest:
»Zadruga ima namen, je njen cilj, da ustvari materijelno korist in da zboljša družabnostno stanje svojim članom z združenim kapitalom, razdeljenim v akcije od 1 funta in dovolj močnim za oživotvorjenje občega načrta, to je, da
1.	) otvori prodajalne, kjer se bo prodajalo živežne potrebščine, obleke itd.;
2.	) izvrši nakup za zgradbo hiš onim članom, ki si bodo medsebojno pomagali z željo, da si zboljšajo pogoje lastne eksistence in sploh človeške družbe;
3.	) preide k proizvodnji potrebščin, katere bo smatrala zadruga za potrebno, da se jih proizvaja, s čimer bi nudila delo onim svojim članom, ki bi bili brezposelni, odnosno, ki bi trpeli vsled stalnega zniževanja mezd;
4.	) kupi ali pa vzame v zakup zemljo, ki bi jo obdelovali njeni nezaposleni člani ozipoma člani, katerih mezda ne bi bila dovoljna za eksistenčni obstoj.
5.	) Čim bo mogoče, naj zadruga prične z organizacijo proizvodne in razdelitve z lastnimi sredstvi, ali z drugimi besedami, zadrugo naj se uredi kot samostojno kolonijo, kjer bodo interesi vseh solidarizirani, to je skupni, in prihiti naj na pomoč drugim zadrugam, ki bodo osnovale slične kolonije.«
Plodna ideja ročtalskih pijonirjev je bila, da se presežek v zadrugi — pri nas pravijo temu dobiček — ne razdeli sorazmerno deležem, torej po višini vloženega denarja, temveč sorazmerno nakupu potrebščin v zadrugi.
Na ta način je zadobilo zadrugarstvo individualistični značaj. To zadružništvo ni bilo več komunistično, oziroma osnovano na enakosti, kakršnega si je zamislil Owen, kjer je vsakdo prejel toliko, kolikšne so bile njegove zasluge. Komunistično je bilo to zadružništvo le toliko, v kolikor je pozivalo zadrugarje, da vložijo svoje individualne viške v skupni fond, v katerem bi se zbral nujen kapital, ki bi bil potreben za skupne interese, za razvoj zadruge, za propagando itd.
Ročtalski tkalci so tedaj postavili na-bavljalne zadruge na nov, odporen in trd temelj, in principe, ki so jih oni usvojili, usvaja danes ves svet.
»Ali je po vsem tem čudno«, kliče Karl Žid »če je priznala zgodovina dvaj-setosem tkalcev, ki so osnovali Društvo pravičnosti ročtalskih pionirjev, za očete zadrugarstva«!
Ob priliki 851etnice, ko se spominjamo rožtalskih pijonirjev in ko takorekoč stopamo v novo leto, ozrimo se tudi mi na našo zadružno stavbo ter preglejmo, če vsebuje še vedno vse točke manifesta. Oglejmo si koristi, ki smo jih imeli od nje, a ne zapirajmo oči pred slabimi točkami.
Ako hočemo biti iskreni, moramo priznati, da imamo ustvarjeno podnožje, na katerem lahko zidamo. Priznati moramo, da smo železničarji v Sloveniji položili močan temelj, na katerem smo si zgradili zadružno stavbo, ki uspeva in bo uspevala, a imeti moramo vedno in vsikdar pred očmi nepobitno resnico, da je uspeh odvisen samo od nas!
Pred 1929. leti se je porodil Kristus-Zveličar, pred 85 leti so izrekli ročtalski pijonirji besede, ki so postale kri in meso in ki bodo prerodile človeštvo duhovno, moralno in socijalno.
Zadružništvo doma
Regulativne hranilnice proti našim posojilnicam.
Pod tem naslovom je prinesla »Zadruga«, glasilo celjske zadružne zveze, članek, v katerem se bavi s stališčem, ki so ga regulativne hranilnice zavzele v svoji propagandni brošuri »Kam naj vložim svoj denar« proti zadrugam. Ta brošu-rica, ki se še razpečava, ima naperjeno svojo ost tako proti bankam kakor tudi proti našim posojilnicam. Ima predvsem namen, vzbuditi v našem podeželskem prebivalstvu nezaupanje do posojilnic, regu-lativnim hranilnicam pa zopet pridobiti zaupanje, ki je močno trpelo radi tega, ker
so nekatere izdale veliko denarja mladoletnih za vojna posojila ter uporabile tudi vse svoje rezerve v isti namen, tako da so prišle čez noč po prevratu v skrajno mučno situacijo. Ta brošura najbolj poudarja Varnost hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah, za katero jamčijo mesta z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Vendar pa to jamstvo pri večini naših regulativnih hranilnic, ki se nahajajo po malih mestih in trgih, ni toliko, da bi pomenilo večjo varnost vlog, kakor pa pri naših posojilnicah. Vsa ta mala mesta in trgi imajo dostikrat le toliko premoženja, kolikor en sam član naše zadruge. Zato je jasno, da je varnost hranilnih vlog pri posojilnicah, za katere neomejeno jamčijo vsi člani, dostikrat mnogo večja kakor pa pri kakšni regulativni hranilnici. .Zato mora vsako primerjanje glede varnosti hranilnih vlog izpasti le v korist našim posojilnicam.
J. L.:
Zadrugarstvo je samopomoč!
V beograjskih dnevnikih čitamo po-gostoma, da je v Sloveniji zadružništvo najbolj razvito in da je zadružna ideja med prebivalstvom v slovenski pokrajini že ukorenijena, to je med kmetskim, obrtniškim in uslužbenskim slojem.
Res je, da prednjači Slovenija v zadružništvu ostalim pokrajinam naše države, toda kljub temu je potrebno še ogromno delo, še mnogo truda in požrtvovalnosti vseh soljev, osobito v vrstah že-lezničarstva, če hočemo, da bo zadružna misel prodrla v zadnjo kočo in v dušo slehernega trpina-železničarja.
Posameznik, bodisi železničar ali kdo drugi, ne pomeni ničesar, ne velja v javnosti veliko in si ne more veliko pomagati, ker je odvisen od dobre volje drugih. V zadrugi organizirano članstvo pa posredno, potom nakupovanja v zadrugi, do-naša po malih drobcih k obratnemu skladu in fondu zadruge, da se ista razvija, kom-pletira in procvita, da raste na moči in ugledu v korist in ponos članstvu. Nakupi živil, potrebščin in oblačil v večjih količinah so potrebni in možni le tedaj, če ima zadruga večje število članstva, ker le na ta način je dana možnost, da je blago v zadrugah boljše in tudi nekoliko cenejše kot pri privatnih trgovcih. Zadruga mora tudi polagati važnost na kakovost in ceno blaga. Voditi in izvrševati nakupe, je najbolj važna točka zadruge ter je potrebna pri tem poslu največja previdnost.
Zadruga in njeno poslovanje naj nudi članstvu vselej in vsikdar moralno pomoč pri nakupu in finačno ugodnost pri odplačevanju.
Materijalne koristi od zadruge pa ima članstvo v tem, da mu nudi zadruga živila in potrebščine po dnevnih najnižjih cenah, ki so mogoča z ozirom na stroške in kvaliteto blaga.
Železničarstvo se potom zadružništva ■— polagoma, a vendarle — osamosvaja in ni daleč čas, ko bo neodvisno od trgovcev, katerih namen je prozoren — prodajati namreč blago po najvišjih cenah z največjim dobičkom!
Naša nabavljalna zadruga še ni popolna in še ni popolnoma na trdih nogah, ker nima dovoljno kapitala, ki je neob-hodno potreben za nakupe in kreditiranje.
Veliki nakupi živil osobito v jesenskem terminu zahtevajo ogromne vsote; tudi kreditira se članstvu največ v mesecih oktober, november in december, kajti v tem času se oskrbi vesten družinski oče in skrbna gospodinja z živili, ki so v jeseni cenejša, kakor pozimi in spomladi.
Zadruga vrši svojo dolžnost s tem, da oskrbuje članstvo z živili, a kljub temu se pripeti slučaj, da marsikdo ni zadovoljen s prejetim blagom, kar pa je razumljivo, če upoštevamo ogromno število zadružnega članstva.. Nemogoče je tedaj, da bi se zadovoljilo slehernega člana.
Včasih, se upravičeno pritoži ta ali oni član, da je prejel blago (živila) slabše vrste ali celo pokvarjeno in gnilo. V takih slučajih mora prizadeti član v navzočnosti prič ugotoviti kakovost prejetega blaga in ga zadrugi vrniti ali staviti na razpolago.
V nikakem slučaju pa ne sme biti za-drugar pri nakupu blaga ali živil v zadrugi oškodovan radi slabe kvalitete ali pokvarjenosti blaga.
Tudi zadrugarji ne bi smeli neupravičeno kritizirati zadrugo tam, kjer jim nihče ne more pomagati in kjer ni za to mesto.
Le uprava je kraj, kamor naj se iznašajo pritožbe in podajajo nasveti za zboljšanje poslovanja.
Ako bomo zadrugarji upoštevali ta navodila, bomo s tem sebi največ koristili!
Zadrtsiniitim dnigoii
Zadružni pokret v inozemstvu.
Letos junija se je vršil v Varšavi XVIII. kongres Zveze nabavljalnih zadrug poljske republike (Zvviazek Spodzielni Spozywcow Rzeczypospolitej Polskiej). Istega se je udeležilo 416 odposlancev 236 zadrug, kakor tudi več zastopnikov raznih oblasti. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je 1. januarja 1929. štela zveza 894 zadrug s 50.000 člani. Promet je presegal vsoto 90,009.090 izloiov in je bil za 13%
večji od onega iz preteklega leta. Zveza je oddala članstvu za 30,000.000 zlotov sladkorja, za 14,000.000 zlotov tobaka, za
11.000.	000 zlotov moke. Vrednost lastne produkcije je znašala v letu 1928. zlotov
7.000.	000.
*
Na Češkoslovaškem je bilo koncem leta 1928. — glasom uradne statistike — 15.517 zadrug, med temi 6700 kreditnih zadrug »Kampelicky« (ki so podobne Rajfaizenkam), 1364* kreditnih zadrug (Schultze-Delitsch), 421 rokodelskih kreditnih zadrug, 4697 poljedelskih nakupovalnih in prodajnih zadrug — med temi 1577 električnih zadrug — 1415 rokodelskih zadrug, 1033 nabavljalnih zadrug, 1525 stavbenih in stanovanjskih zadrug.
❖
Zanimivo je tudi številično stanje zadrug na Grškem. Dne 31. dec. 1928. je bilo tamkaj 6843 zadrug; od teh odpade 4929 na podeželske in 1316 na mestne zadruge. Število zadrug se je dvignilo v primeri z onimi v letu 1927. za 529. Podeželske zadruge se dele na: kreditne (3740), nabavljalne (199), produktivne (577), ostalih zadrug je še 413.
Podeželske zadruge so priklopljene 64 okrajnim zvezam, 22 teh zvez združuje zadruge, katerih članstvo tvorijo producenti rozin. Člani zadrug, ki pripadajo Vstalim 42 zvezam, se bavijo z raznimi panogami kmetijstva.
*
Velika ogrska uradniška nabavljalna zadruga je dvignila svoj pmomet od 31,214.849-56 pengo — v letu 1928. — na 34,740.140-07 pengo; -v letu 1929. torej za celih 11-3%. Ta zadruga obsega nad 100 oddelkov, ima razne obrate v svrho lastne produkcije in lastno hranilnico. V 1. 1929. je zaposlila 1633 oseb; število članstva znaša 70.221.
*
Nabavljalna zadruga v Kopanhavnu — glavno mesto Danske — je dvignila svoj promet za 4-2%, t. j. na 7,370.000 kron, a članov šteje 29.000. Zadruga vzdržuje 81 prodajaln. Članstvo je prejelo povračila v višini 3-5%.
*
Zadružni pokret v mali norveški državici zaznamuje v letu 1929. velik napredek. Najprej je bil stavljen v pogon v Stavangnu prvovrstni mlin, za tem je zadružna zveza prevzela v roke produkcijo čevljev moderne tovarne za čevlje, nadalje bo v kratkem dogradila v Oslu tovarno za margarino, ki bo takoj pričela z obratom, a končno bo ustanovljena zavarovalnica s kapitalom 500.000 kron.
Vsaka srečka dobi! Kje ?
V Kreditni zadrugi uslužbencev državnih železnic v Ljubljani.
Železničarji!
Pošljemo Vam potom „Zadrugarja“ srečke (priglasnice za našo kreditno zadrugo).
Izpolnite jo, podpišite in vpošljite takoj ali jo oddajte v Nabavljalni ali Kreditni zadrugi. Ako želite, da se ne začne že sedaj odtegovati od službenih prejemkov, temveč februarja, marca, junija
1.	1930., pripomnite to!
Kreditna zadruga
uslužbencev drž. žel. v Ljubljani
Načrt za igro!
Ce vlagaš mesečno po:
Se Ti nabere:	Din	20	50	100
v 5 letih . .	•	n	1.308	3.340	7.126
„ io „	. .	•	99	2.942	7.720	16.572
„15	,,	•	99	4.960	13.400	28.416
„ 20 „ . .	•	99	7.360	20.480	49.176
Preračunano je to po sedaj določeni obrestni meri 4‘5, 5, 5'50 in 7°/o.
Ce bi padla drugod obrestna mera za posojilo in vloge, je naravno, da se tudi pri nas znižajo in se te vsote nekoliko spremene.
Hranilnica je najbolj sigurna in pravična loterija!
Prihraniš si gotov denar, niti ne veš kedaj!
N e odlašajte !
ODREŽI!
V bodočem letu namerava izdati naša zadruga brošure o adjereji in perutninarstvu.
Morda se izkaže potreba in kot koristno, da damo tiskati druge gospodarske knjige v obliki „Malega vrtnarja".
Za naš program pa moramo imeti pregled, koliko članov bi priško v poštev, da jim preskrbimo potrebno literaturo. Zato prosimo, da nam čimpreje odgovorite na priloženi tiskovini.
Vprašalna pola:
Ime člana:
Zvanje: ........
Stanuje:________
Ima vrt, kako*velik: ............. m2.
Kaj lahko gojite na vrtu? Cvetlice: ...............
Zelenjavo:
Krompir: ............
Imate ali lahko dobite v najem njivo:
travnik:
Ali se Vam izplača v naši kreditni zadrugi najeti posojilo, da si kupite njivo ali travnik, ali pa navedeno vzamete v najem:
Imate že postavljen kurnik za kokoši: ...............
hlev za zajce: ..............
„	„ prašiče: ........'...
„	„ govejo živino: .............
„	„ koze itd.: ............
Se Vam izplača najeti za postavitev hleva in nabavo živine posojilo v naši kreditni zadrugi? . ...............
Koliko imate goveje živine:	........
kokoši: ...........
zajcev: ...........
prašičev: .............
Imate na razpolago lastni vrt ali žel. svet, da bi ga vzeli v najem, kjer bi zasadili sadno drevje:
Katero sadno drevje pri Vas najbolje uspeva:
Izpolnite razločno s črnilom !
Štev. hranilne knjiž.:
Regi str.:
Kreditni zadrug! uslužbencev držav, železnic
r. z. z o. z.
Ljubljana
Podpisani se zavežem vlagati v tamošnjo zadrugo mesečno
Din ..........., z besedami: ........................................
na račun zavarovalne štednje.
Kapital z obrestmi naj se izplača:
1.	ob moji smrti,
2.	ob moji upokojitvi,
3.	ko doseše moj sin — hčerka	starostno leto,
4.	v letu ..........,
5.................................................
Navedeno vsoto naj se mi odteguje od mojih mesečnih prejemkov, ki jih izplačuje blagajna ...................................
Podvržem se določbam pravilnika o zavarovalni štednji te zadruge.
V........................., dne.......................19
Lastnoročen podpis.
Ime in priimek:
Cin: .................. Izplačilno mesto :
Stanovanje:	.............;............
0	Opomba: Najmanjša vsota, ki jo je mogoče vlagati potom odtegljajev,
9 znaša Din 20. Kdor želi mesečne vloge spremeniti, kar je možno samo 1 julija ^ in 1. januarja, mora izpolniti prednji vzorec in na njem pripomniti, da je že stari vlagatelj.
2	Sprejema se samo zaokrožene zneske, po možnosti večje kot 20 Din.
*
t
*
Iz teh poročil, kakor tudi iz tistih, ki jih imajo na razpolago in ki jih bomo priobčili ob piriliki, je razviden velik korak napredovanja zadružne misli. Zadružna ideja je objela skoro že ves svet, a objem še širi čimdalje bolj. Dvomimo, da bodo zaustavili ta razmah tisti, katerih namen je povsem nasproten zadružnemu.
Mednarodna konferenca zadružnega tiska.
Tisk je sila, ki resnično obvlada in vlada svet. O tem si je vsakdo na jasnem, ki le količkaj pozna zveze svetovnega časopisja, kajti nikjer drugje, kakor samo potom tiska lahko izneseš ono, kar vpliva na mase.
Do tega spoznanja so prišli tudi zadružni delavci, ki so uvideli, da ne obstoja prava, odnosno nikaka vez med zadružnim tiskom, potom katerega .naj bi se ljudi uvedlo v zadružno vedo in jih na ta način učilo dobrine naukov, ki izhajajo iz zadružništva.
Vsled tega se je vršila pred nedavnim časom v Haagu konferenca, ki so jo sklicale velike zadružne zveze, predvsem Anglije in Nemčije. Udeležilo se je konference 21 delegatov iz Avstrije, Belgije, Francije, Finske, Nizozemske, Ogrske, Češkoslovaške, Švedske, Anglije, Rumunije in Nemčije. Razumljivo, da je po starem običaju manjkal delegat zadružnega tiska iz Jugoslavije!
Konferenci sta bila predložena dva izčrpna pismena referata, ki sta ju ustmeno izpolnjevala navzoča delegata Flanagon (Angleška) in Gjores (Švedska). Referata obravnavata problem zadružnega tiska v splošnem, vprašanje zadružnega dnevnika in vprašanje mednarodne zadružne poročevalske službe in medsebojnega novinarskega sodelovanja. Predlagano je bilo, da se vrše konference in študijski tečaji za zastopnike tiska ter ožje sodelovanje zadružnih tiskovnih organizacij.
Zanimiva je bila izjava nemških delegatov, ki so trdili, da bi izdajanje zadružnega dnevnika v Nemčiji zadelo na odpor v krogih, ki drugače zavzemajo prijateljsko stališče napram zadružnemu po-kretu in zadružnim institucijam. Spričo velikega števila političnih, strokovnih in raznih delavskih listov, zasebno-name-ščenskih in uradniških organizacij bi bil zadružni vestnik odveč. Priporočljivo bi bilo da se ostali dnevni tisk bolj ukloni kot doslej zadružnim tendencam in interesu. Dandanes obravnava ta tisk zadružno gibanje prav po mačehovsko, kar je v veliko škodo duševnemu in ročnemu pro-letarijatu. Odločno so se uprli delegati tudi
proti temu, da bi se v zadružnem tisku prinašali oglasi tvrdk in tovarn, ki so konkurenčne zadružnim produktivnim zadrugam.
Govorili so še delegati Rumunije, Češkoslovaške, Finske itd., ki so poudarjali ogromno važnost organizirane novinarske službe v dobrobit napredka na zadružnem polju. V splošnem pa se je opazilo, da so v tem pogledu razmere v posameznih državah različne, da bi se moglo že na tej konferenci zavzeti gotovo stališče in da so potrebni še mnogi razgovori v svrho dosege skupnega delovanja med poedinimi državami. Tu bo morala mednarodna zadružna zveza priskočiti na pomoč. Končno je bil sprejet predlog, da prisotni delegati pozdravljajo z zadovoljstvom sklicanje ponovne konference, ki ji bo svrha, da razpravlja o vprašanjih tiska in naproša vodstvo MZZ (Mednarodne zadružne zveze), da ukrene potrebno v svrho sestave posebnega referata, k kateremu naj zavzame stališče konferenca, ki se bo vršila priključno h kongresu na Dunaju.
O nadaljnjih razmotrivanjih splcšnih načrtov haaške konference si mnogo obetajo posebno angleški zadružniki. »Co-operativ News« piše med drugim sledeče: »Bodoča parola zadružnih institucij bo: Zadružni novinarji celega sveta, združite se! Dajte, da bo užival cel svet od našega skupnega mišljenja!...
Čas je že, da se oživotvori tiskovna organizacija pod vodstvom MZZ. Že sedaj izhaja redno nad 1000 zadružnih časopisov v raznih državah.
Važnost naj se polaga na izvedbo organizacije svetovne zadružne poročevalske službe in naj se skrbi, da bo vsaka dežela nudila svojim zadružnikom možnost, da bodo obveščeni o važnih novicah.
Tozadevna dosedanja praznota bo kmalu izpopolnjena. Prihodnji zadružni kongres bo stopil v tem pogledu korak naprej! Če bo šlo dobro, bo ob tej priliki položen temelj mednarodni zadružni tiskovni organizaciji.
Kake dobrine bi nam nudil tak organ? Prvič, bo živ člen :med zadružnimi institucijami celega sveta in bo služil svetovnemu zadružnemu pokretu. Drugič, bo zagotovil hitro izmenjavo zanesljivih vesti o napredku zadružništva v vseh deželah in na ta način omogočil zadružnikom v vseh delih sveta, da bodo še bolj obogateli na izkušnjah in v znanju. Tretjič, bodo zadružniki v stanju, da si ustvarijo svetovno tiskovno agenturo, ki jo bodo obvladali in posedovali...«
Zadnjo navedeno dobrino bo umel pravilno tolmačiti vsak pravi zadrugar.
Zdravstvo
Deset zapovedi zdravnika za zobe.
(Iz revije »Zdravje«.)
I.	Izpiraj si usta in krtači si zobe najmanj enkrat na dan, in to zvečer, preden ležež spat. (Tekom noči ima nesnaga z bolezenskimi glivicami največ časa in je najmanj motena pri razkrojevalnem delu.) Če si pa še bolj pameten, si oznažiš usta in zobe tudi preko dneva, vsakokrat po jedi od zajutrka do povečerka.
II.	Vi mladih letih, ko imaš še trdno zobno kost in korenino vse pokrite z dlesni, upotrebljaš lahko krtačko s tršimi ščetinami in krtačiš v vodoravni navpični smeri; pazi pa, da prideš s krtačenjem okoli vseh zob v ustih, tudi okoli zadnjih kotičkov. V poznejših letih, ko se ti že dlesna umikajo od zob in se začenjajo že korenine kazati izpod njih, jemlji samo krtačke z mehkimi ščetinami in krtači rajši več navpično nego vodoravno.
III.	Obišči vsakega pol leta svojega zobozdravnika, da ti očisti zobni kamen in da ti preišče usta in zobovje, če se niso pojavili že novi procesi zobne gnilobe ali drugih čeljustnih bolezni. Z istim namenom vodi k zdravniku tudi svoje otroke in. pazi pri njih še zlasti na to, da ne jedo samo. mehkih, kašnatih živil, marveč da grizejo in glodajo in žvečijo in meljejo s svojimi zobmi, dokler so še zdravi, tudi trde in žilave stvari. Vaja jači, mehkuženje slabi.
IV.	Če nagiblješ k izginjevanju čeljusti ali h kroničnemu vnetju koreninskih posteljic, kar ti oboje sčasoma zobovje zmaje, da ti posamezni ali tudi vsi zobje izpadejo, masiraj si vsak .večer po izčišče-nju ust in zob dlesna s primernim orodjem ali kar s snažnim prstom, namočenem v 50% alkoholu ali v kclonjski vodi ali v žganju ali v kamilosanu, borovi vazelini, milejši zobni pasti itd. Masiraj dlesna najprej v vodoravni smeri na zunaj in notranji strani obeh čeljusti in potem še v ‘navpični smeri od zobnih korenin proti zobnim kronam.
V.	Če čutiš ali slutiš, da se jc lotila bolezen tvojih zob, ne čakaj na bolečine, podaj se takoj le zdravniku, da ti očisti gnilobna mesta, preparira po znanstvenih pravilih kavitete in jih zalije oziroma napolni s trpežnimi cementnimi snovmi, z amalgami, mrzlim ali žganim porcelanom ali z vlitim ali nabitim zlatom.
VI.	Če te zob boli, je bržkone dosegla bolezen že živec v njem. Hiti k zdravniku, da ti živec zamori in ga potem izvleče, očisti in razkuži kanale v koreninah, jih
eksaktno zapolni in hermetično zapre. Nato ti zob plombira; če pa je njegova krona že preslaba in preveč podrta, ti jo pokrije z zlatom, s platino ali porcelanom ali ti zatakne umetni zob s količkom v korenino.
VII.	Če te boli razen zoba že tudi čeljust, ki ti nad koreninami oteče, da se zbere gnoj v nji, ki končno sluznico preje in se počasi izliva v usta, hiti k zdravniku, da ti zob odpre, kanale izčisti in v nekaterih sejah korenine in kronični abces nad njimi ozdravi in zob oskrbi, kakor si čital zgoraj. Nikar ne trpi kroničnih abcesov in fistul v ustih! Od takih gnojišč ti groze najrazličnejše bolezni, ki te napadejo po krvnih ali mezgovnih potih: angine, vnetja bezgavk in šopil, nevralgije in razni ravmatizmi, zastrupitev krvi, vnetje ledvic, slepiča srčnih zaklopnic itd. Prednje zobe skoraj vedno lahko rešiš; če ne drugače s kirurgičnim izčiščenjem kroničnih absce-sov, kar pa je potrebno komaj v enem na sto do tristo slučajev. Težje je zdravljenje ognojenih korenin pri kočnikih, zlasti gornjih. Največkrat je tudi tukaj uspeh hiter in siguren; če pa je slučaj brezupen in se z zdravnikom ne moreta odločiti za ki-rurgično izčiščenje abcesa, žrtvuj rajši zob in ga pusti ekstrahirati, da se rešiš gnojnega čeljustnega procesa.
VIII.	Če so krone tvojih zob zelo podrte, jih pri sprednjih zobeh — od podočnika — nikar ne puščaj oblačiti v kovino. Zahtevaj krone iz porcelana ali umetne zobe na količkih iz porcelana ali iz zlata, pa s porcelanastimi facetami oskrbljene ali tudi tričetrtinske krone, ki objamejo zobe od zadaj in od obeh strani. Posamezno kovinsko plombo v fronti zobovja še prenese estetični moment, celega kovinskega zoba, ali celo več takih, pa nikar ne trpi spredaj, ker je preveč kričeče in neokusno in velja dandanes že skoraj za umetnostno napako.
IX.	Za manjkajoče zobe so najboljše nadomestilo mostiči, če so izvršeni po znanstvenih pravilih. Nikdar ni dobro, če je obešen novi zob na en sam stebrič. Mostič je trden in brez nevarnosti za nosilce samo, če je oprt na dva stebriča, pri petin veččlenskih mostičih na razmeroma večje število stebričev. Tudi pri mostičih zahtevaj, da dobiš vse frontne zobe v naravnih barvah (v porcelanu).
X.	Če v čeljustih nimaš trdnih zob, ki bi mogli služiti kot opora za mostiče, ali če stoje preostajajoči ti zobje na takih mestih in v taki medsebojni razpostavi, da je gradnja mostičev nemogoča, ali pa če so ti čeljusti sploh brez zob, dobiš lahko zob-nice (s kljukcami, zaponami. sesali), ki so pripravljene za snemanje. Dobiš jih lahko v kovini ali v kavčuku ali v celuloidni
snovi. Napravljene po znanstvenih pravilih so popolnoma zadostno nadomestilo naravnih zob. Skrbeti moraš, da jih redno snemaš in čistiš, in da še redneje in temeljiteje čistiš in neguješ svoje ti še preosta-jajoče naravne zobe, ki so izpostavljeni na mestih, kjer se jih zobnica ali njih kljukce in zapone dotikajo, v največji meri gnitju, zbiranju nesnage in zobnega kamna in boleznim koreninskih posteljic. Najboljše je, če jih snemaš in čistiš vsakokrat po jedi. Zobnic, izvršenih v kavčuku, ne čisti v topli, temveč v mrzli vodi, da se ti ne zapognejo in ne pokvarijo.
Iz Eifarerne^a svata
»Ecce homo.«
Naš tovariš — železničar — Kragelj Mirko je izdal zbirko liričnih pesnitev pod gornjim naslovom.
V podrobno oceno tega pesniškega dela se ne moremo spuščati, ker nismo v to poklicani. Pač pa toplo priporočamo železničarjem, da si nabavijo to zbirko me-lorlijoznih pesmi in pesmic pesnika-želez-ničarja.
Izredno okusna je zunanjost knjige, ki je tiskana v najfinejšem brezlesneimi papirju, je zlatoobvezana in vezana v dvojno upognjeno originalno lepenko.
Knjiga obsega 5 pol, a format je žepni.
Knjiga predstavlja vsled svoje okusne opreme lepo božično ali novoletno darilce in stane Din 30-—, a dobi se pri avtorju, direkcija drž. železnic, gradbeno odelenje.
Kcitilsfe uredništva
Vsem zadružnikom! Zadružni koledar za leto 1930., ki ga je izdala naša zadruga, je dotiskan. Zadružniki ga dobe v zadružni trgovini piri blagajnah, odnosno s pošiljkami.
Iz upravnega odbora. Pravila naše nabavljalne zadruge prejmejo vsi člani. V členu 7., točka 2. na tretji strani se je uri-nila tiskovna pomota in se namesto »uredbe« mora glasiti »p r a v i 1«. Prosimo člane. da to pomoto v pravilih sami popravijo.
Stanje ruskih konzumnih društev.
Uradna sovjetska poročila javljajo — podatki Centrosojusa« v »Kooperativnaji Shisn« od 29. junija — da so se cene živ-
Ijenskih potrebščin zelo dvignile. Promet v mesecu maju je nazadoval, in sicer v privatni trgovini za 16-7%, v državnih konzumnih zadrugah in komunah pa celo 19-4%. Glasom navedb indeksov sovjetske Unije je zaznamovati splošen in občuten porast cen. Indeks prometnega komisari-jata izkazuje porast v maju na 158-2 proti 157-6 v aprilu in 142-2 v maju prešlega leta. Posebno so se dvignile cene žitnih in mesnih proizvodov. Nabava žita potom konzumnozadružnega sistema je dosegla v maju samo 52-9% višine vladnega načrta. Nabava jajc je v splošnem nezadovoljiva, oskrba notranjega trga z mastjo je ostala vsled nezadovoljujoče nabavne kampanje pri prejšnjem nizkem stanju Državna trgovina je mogla nabaviti zadrugam samo 21-9% domenjene kvantitete. Na mesnem tržišču zelo malo blaga. Na ribjem trgu se je zadostilo popraševanju le s 15 do 20%. Nabava surovin zaznamuje v maju, juniju in juliju t. I. precejšen padec. Mestno prebivalstvo je imelo prednost pri nakupih. Vladalo je pomanjkanje tekstilnega blaga, usnja in čevljev. Zadnji mesec je doprinesel poslabšanje kvalitete v državni produkciji, poslabšanje v preobdelavi, v izvršbi in v cmotanju blaga. Promet zadrug pokazuie opazljivo nazadovanje. Tako n. pr. je znašal promet Centrosojusa sovjetske Unije 11.317 milijonov rubljev v mesecu maju proti 65.139 milijonov rubljev v mesecu aprilu.
Tudi vloge so padle za 28-6% in glasom navedbe finančnega komisarijata se je znižalo število vlagateljev in deležev. Skratka: splošno in ogromno poslabšanje stanja rusko-sovjetskih konzumnih zadrug, odnosno sovjetskega gospodarskega načrta.
mi gflujstiia ^
c.
Boljša izraba kunčjega mesa v huhi.
Večina gospodinj toži, koliko izda za meso, a nasprotno je vsaka vesela, če ima za kuho pripravljenega kunca. V večini primerov pa ne izrabijo naše gospodinje kunčjega drobovja. Kri se navadno odlije, želodec se reže skupno z ostalim drobovjem kokošim ali pa na smetišče in se od tega sploh ne pobere hiti masti. Naj podamo nekaj nasvetov o uporabi kunčje drobovine.
Uporaba krvi.
Ko se kuncu prereže na vratu ob strani glavno žilo, ulovimo kri v pripravno lončeno posodo, v katero se vlije preje nekoliko kisa, da se kri ne zgosti. Ako smo to dobro napravili, se boste čudili, ko-
like krvi ima kunec. Kri se lahko mešano z drobtinicami zakuha ali pa se napravi iz tega jeterne cmoke na juhi.
Uporaba mehkih delov.
K tem prištevamo pljuča, jetra, ledvice, vranco, srce in želodec. Tudi glava in trebušna mrena se lahko uporabita. Želodec izčistimo in mu odstranimo trdo kožo. Pečena jetra so tako okusna, kakor gosja jetra. Iz mehkih delov napravljajo tudi klobasice in paštete. Ko vse očistimo in napol prekuhamo, odstranimo tudi meso z glave in reberc. To vse dobro sekljamo ali pa zmeljemo na stroju, pridenemo začimbe (sol, poper, majaron, čebulo) po okusu, dobro premešamo in prekuhamo v loncu. Kdor hoče, lahko pridene k temu tudi nekoliko slanine. Taka pašteta je kaj okusna, zraven pa vemo, da uživamo zdravo, snažno in po ceni blago, kar pri kupljeni robi ne moremo z gotovostjo trditi.
Uporaba maščobe.
Razen z ledvic je tudi s črev, ko se ohlade, in ob mesu sploh, pobrati vso maščobo, ki se potem uporabi pri pečenju kunca. Na notranji strani kože najbolje oberemo maščobo z ne preveč ostro žlico, jo na ognju raztopimo in shranimo v primerno posodo. Ta mast se ne pokvari zlepa in se jo uporablja kot mažo za od mraza razpokane roke, rane, opekline, in nam sploh služi bolje, kakor kupljeni vazelin.
Kakor vidimo, je vse uporabljivo pri našem kuncu. Zato bi bilo priporočljivo, da se rejci še bolj oprimejo gojitve kuncev v poletju in jih vzrede čim več za zakol za jesen in zimo, ker nam v tem času primanjkuje krme, vsled česar težje redimo večje število kuncev.
Praktični nasveti za zimo.
Ako v spalni sobi ne kuriš, si lahko segreješ posteljo za prvo silo s segreto opeko ali s steklenico vroče vode. Marsikdo si s tem prihrani kurjenje spalnice.
Flanelaste rjuhe so mnogo bolj gorke in prijetne kot navadne; tudi z njimi si lahko prihraniš kurjenje v spalnici.
Vlažno-soparno bivališče, ' posebno kuhinjo, zrači večkrat; najbolj primerno je, če to storiš po kosilu in po večerni kuhi.
Soba se trenutkoma res ohladi, toda suhi zrak, ki je prišel v sobo, se hitro segreje, vlažni, z vodo nasičeni zrak se ne segreje zlepa.
Pazi pozimi na čevlje. Maži jih, posebno podplate, z mešanico (ribje in laneno olje), ki jo prodaja nab. zadruga.
Ne suši mokrih čevljev na prevročem. Vročina je strup za usnje. Tudi parne cevi vagonske kurjave usnju škodujejo.
Nosi po možnosti volneno obleko, ki je mnogo bolj topla kot bombaževa.
Jabolčni sirup. Dokler se sadje še dobi, imajo gospodinje priliko, da si napravijo jabolčni sirup. V to svrho je potrebno razrezati jabolka na drobne koščke in stolči v kašo. Na 1 kg take kaše se nalije 1 liter vode ter pusti zmes stati do 12 ur. Za tem zmes stisni, a na 1 liter tako pridobljenega soka prideni 1 kg sladkorja ter par kapljic razredčene vinske kisline, postavi na ogenj, kjer naj se kuha do največ 10 minut. Nastale pene odvzemi! Nato pusti, da se ohladi sirup, a zatem ga nalij v steklenice. S sirupom napolnjene steklenice segrej v vroči vodi do 80° C, a da pri razgrevanju ne popokajo, jih ovij s slamo.
Iz zadružne trgovine
Vsem članom!
Radi inventure zalog v zadrugi bodo manniakturni oddelki v Ljubljani in v Mariboru 30. in 31. decembra 1929. zaprti.
Trgovina v Šiški in na Masarekovi cesti v Ljubljani se 31. decembra opoldne zapre.
Trgovine v Mariboru bodo dne 31. decembra cel dan odprte.
Člane prosimo, da se ozirajo na ta razglas, da ne bo kasneje nepotrebnih pritožb.
Sporočamo članom, da smo spopolnili našo zalogo čevljev. To smo storili predvsem na željo članstva. Ker smo v zadnjih dneh prodali veliko število parov čevljev, naprošamo člane, da nam sporoče mnenje o kakovosti, trajanju itd. teh čevljev.
Železničarske čepice — oblika in di-stinkcije kakor predpisano — prodaja najceneje naša zadruga. Blago naročamo iz inozemstva. Blago in materijal je prvovrsten, ščit iz usnja.
Cena je za izdelavo in materijal zelo nizka.
Naše člane opozarjamo na OVRATNIKE,
ki so platneni in pregnirani in se dajo čistiti kakor oni iz gumija. Cena Din 25-—. Priporočamo nakup!
Prvovrstno kislo zelje prodaja zadruga po ceni Din 2-— za kilogram. — Za pošiljke na progo prosimo, da priložite embalažo, morda sodčke po 50 kg.
Prvovrsten ajdov med po Din 16'— za kilogram.
Novo vpeljano blago: Zajčja pašteta, doza Din 7#—.
Jezikova pašteta, doza Din 9-—.
Gosja jetra, doza Din 12-—.
Svinjski guljaž, doza Din 12-—.
Goveji guljaž, doza Din 10-—.
Guljaž z zeljem in paradižnikom Din 10 —. Jezik z grahom, doza Din 10-—.
Svinjsko meso z grahom, Din 10-—.
Grah konzerviran, mala doza Din 10 —. Grah konzerviran, velika doza Din 18-—. Fižol konzerviran, mala doza Din 7-—. Fižol konzerviran, velika doza Din 12-—. Gorčica, lonček Din 5-—.
Marmelada, mala doza Din 4-—. Marmelada, kozarec Din 12-—.
Lešniki, celi, kg Din 10-—.
Rogaška voda »Donati«, Din 5-80. Pomaranče male, Din 1-—.
Pomaranče velike, Din 1-50.
Mošt sadni, liter Din 4-—.
Štrucnice, Din 8-50.
Drobilnice, po velikosti.
Mesoreznice, po velikosti.
Pločevinaste ponve, po velikosti.
Cenile živil
aca mesec fanuar 1030
Reklamirajte takoj po prejemu blaga! Na poznejše reklamacije se ne bo oziralo!
Mlevski izdelki.
Moka Ogg	kg	3 80
Moka Og		3-80
Moka mehka (2)		3 60
Moka krušna (5)	»>	3 40
Moka ajdova	>>	5-60
Moka ržena	11	3 40
Moka koruzna	11	240
Moka krmilna	11	2’—
Zdrob pšenični	11	4 —
Zdrob koruzni	11	3 40
Otrobi ! oruzni	11	1 60
Otrobi pšenični	11	F60
Testenine		
Makaroni v kartonih	kgr	li-
Špageti v kartonih	ii	li —
Makaroni jajčni in polži	ii	9 50
Makaroni domači in		
druge testenine	ii	8 —
Zrnje		
Riž I. vrste	kg	9'80
Riž II. vrste	n	7-20
Koruza drobna	11	2-60
Koruza debela	11	1'90
Kaša	n	4 40
Ješprenj i	kg	440
Ješprenček	n	6’40
Fižol la	>9	540
Fižol Ila	»	3 80
Leča debela	99	16 —
Leča domača	n	880
Grah zelen	99	14 —
Pica za kure	99	2-30
Sladkor		
Sladkor v kockah	kg	14 —
Sladkor sipa	99	12 50
Sladkorčki (bonboni)	99	24 —
Sladkor v prahu	99	14 —
Sladkor Kandis	99	18'—
Sol.		
Sol morska	kg	275
Sol kreška	99	275
Kava		
Kava Perl	kg	64'—
Kava Portorico	99	64 —
Kava surova la	99	52'—
Kava surova Ila	99	40'—
Kava žgana	99	60'—-
Kava žgana »Special«	99	72'—
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	14 —
Kava žitna	>*	8 —
Kava »Žika«	99	13'—
Kava figova	99	20'—
Kava Enrilo	99	20'—
Kava Enrilo	škatlja	16'—
Cikorija Franck	kg	18 —
Cikorija kolinska	99	17 —
Mast.		
Mast	kg	26' —
Ceres, bel, rumen	99	26'—
Čajno maslo la	99	52'—
Čajno maslo Ila	99	46 —
Kuhano maslo	99	44'—
Delikatese.
Slanina soljena Slanina »Tirolska«	kg	28 —
(mesnata)	99	32'—
Slanina krušna Slanina »Hamburška«	99	26 —
(mesnata)	99	32 —
Slanina prekajena debela	99	28 —
Slanina papricirana	99	28-—
Salame ogrske	99	80'—
Salama milanska	99	80'—
Salame krakovske	99	36'—
Salama letna	99	28'—
Salame navadne	99	18 —
Kranjske klobase	kom.	5 —
Reberca	kg	28'—
Prekajeno meso	99	28 —
Prekajeno carsko meso	99	28 —
Šunke	99	33 —
Krače	kg	18‘—
Svinjski parklji	99	8'—
Svinjske glave brez kosti	„		20'—
Med ajdov	99	16 —
Med cvetlični	99	20'—
Sir Chalet II. a	kom.	2 —
Sir trapist	kg	28 —
Sir polementalski la	99	36 —
Sir polementalski Ila	99	28 —
Sir Parmezan	99	70 —
Maggi	steki. 11,	16, 27
Maggi na drobno	dkg	1'50
Juhan	steki.	6, 12
Juhan na drobno	dkg	1 TO
Gorčica	kozarec	10 —
Gorčica na vago	kg	24'—
Keksi v zavitkih Keksi a 1 kg v zav. in	zav.	5, 6
na vago	kg	24—
Napolitanke	zav.	15 —
Napolitanke vel.	kom.	1 —
Otroški piškoti	zav.	15 —
Kvas	kg	36 —
Kocke za juho Kocke za juho v alum.	kom.	r—
lončkih a 25 kom.	lonček	25'—
Oblati	zavitek	13'—
Polenovka suha	kg	26 —
Slaniki novi	kom.	2 -
Guljaž goveji	škatla	9 —
Jetrna pašteta	99	6 —
Sardelna pašteta	99	7 —
Čaj v dozah	doza	12, 24
Čaj v zavitkih	zavitek 2—14	
Čaj na vago	kg	80'—
Kakao holandski	99	36 —
Paradižniki	Vs kg Marmelada doze a 1 kg	5—, 'h kg 12*—	
in na vago	kg	20'—
Marmelada marelčna	99	30'—
Marmelada marelčna	doza	32 —
Čokolada a	‘A 10'-,	'ho 4'50,	'ho 2'50
Čokolada z lešniki	tabl.	2'50
Dezert (narezek)	komad	2 50
Limonadni prašek	99	1 —
Sadje in poljski pridelki.
Češplje suhe nove	kg	7'—
Hruške suhe maslenke	99	7'—
Jabolka štajerska	„ 2'50—4'—	
Orehi celi	99	10 —
Rožiči celi	99	7'—
Mandelni	99	44 —
Rozine	99	16, 24
Limone	komad	1'—
Pomaranče	kom.	1, 1 50
Fige dalmatinske, nove	kg	6 —
Rožičeva moka	99	8'—
Civebi	99	14'—
Čebula	99	1'30
Česen	99	12'—
Krompir gorenjski	99	0'85
Zelje kislo	99	2'—
Tekočine.
Kis za vlaganje	liter	4'—
Kis vinski	99	6'—
Kis dvojno močan	99	4'—
Olje namizno	99	16 —
Olje bučno	99	17'—
Olje olivno	99	20 —
Malinovec a V2 1	steki.	14'—
Rogaška voda a IV2 1	99	6 —
Rogaška Donati	99	5'80
Radenska voda a IV2 1	99	6 —
Grenka voda Fr. Jožefova	99	9 —
Medica	liter	—'—
Mošt sadni	99	4'—
Potrebščine za perilo		
Milo Benzit	kos	5'—
Milo Schicht, terpentin	kg	17 —
Milo Schicht	99	15-20
Milo Zlatorog	99	14'—
Milo Zlatorog terpentin	99	16 —
Milo Gazela	99	14’—
Milo Gazela terpentin	kg	16'—
Milo v kockah ala Marseill	99	15'—
Milo toaletno	komad	4—18
Milo za britje	99	3'—
Milo za britje, okroglo	99	8 —
Soda za pranje	kg	1 80
Lug za pranje	99	4'—
Pralni prašek Ženska hvala	99	2 50
Pralni prašek »Tri-soda«	99	3'50
Pralni prašek »Rad ion«	99	6'—
Pralni prašek »Persil«	99	6'—
Pralni prašek »Labod«	99	7'—
Vrvi za perilo	kom.	16—60
Druge potrebščine.		
Kalodont za zobe	tuba	6'50
Krtače za ribanje	kom.	4'—
Hranilniki	99	40'—
Omela za parkete	99	30-—
Omela mala	99	14'—
Metle rižove vel.	99	16 —
Metle rižove male	99	13'—
Sveče velike in male	paket	8'—
Slama za predsobe la.	komad	12'—
Slama za predsobe Ila.	99	4 —
Muholovci	99	1'—
Prah za čiščenje obleke	zavitek	10'—
Šampon	99	3 —
Svečice božične	karton	4'80
Svečice čudežne	99	l&O
Razno.		
Sardele v slani vodi, male	kg	12'—
Sardele v slani vodi, velike	99	16 —
Ribe morske sveže, vsak		
četrtek ali petek	[	to dnevni ceni	
Kruh dnevno svež	kg	4'—
Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telet. 2641. Glavni in odgovorni urednik Kuret M., tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani..