Cena Lit. 30-— £ URADNI LIST POVERJENIŠTVA POKRAJINSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uredništvo in uprava: Ajdovščina Ajdovščina 29. maja 1946. Leto I. — Št. 10 VSEBINA: 71. Odredba o upravi sovražnikovega imetja in imetja odsotnih oseb. 72. Uredba o ukinitvi ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zločinov v Kopru. 73. Odredba o spremembi člena 11. odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja. 74. Odredba o davku na poslovni promet. 75- Odredba o izpremembah uredbe o davkih za Istro, Reko in Slovensko Primorje štev. 778/45 od 10. XII. 1945. 76. Seznam luksuznih predmetov. 71. Odredba o upravi sovražnikovega imetja in imetja odsotnih oseh Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo odredbo. Člen 1. Na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje spada pod sekvester (začasno upravo): 1. vse imetje Nemškega Rajha in njegovih državljanov, kakor vseh oseb nemške narodnosti, ki so se izjavile za pripadnike Nemškega Rajha; 2. vse imetje vojnih zločincev, njihovih soudeležencev in pomagačev, brez ozira na državljanstvo ter vseh oseb, ki so obsojene na izgubo imetja. Člen 2. Od sekvestra, navedenega v točki 2., čl. 1., so izvzeti: 1. predmeti hišnega gospodinjstva (obleka, perilo, obutev, pohištvo, posoda itd.), ki so neobhodno potrebni za življenje obsojenega in njegove družine, katero vzdržuje in katera živi z njim v skupnosti; 2. vsakovrstno orodje, ki je neobhodno potrebno za njegovo obrtno delo ali za vršenje lastnega samostalnega ali polsamostalnega poklica, če ni obsojencu sedišče odvzelo pravice, da izvršuje svoj poklic; 3. ohišje, t. j. najmanjša mera zemljiške posesti in mrtvega inventarja s stavbami za stanovanja in gospodarstvo, neobhodno potrebnimi za vzdrževanje malega kmetijskega gospodarstva brez uporabe tuje delovne sile; 4. hrana in kurjava za lastno potrebo obsojenca in njegove ožje rodbine za 4 mesece; 5. denar, ki ne sme presegati povprečne mezde delavca dotičnega kraja, za vsakega člana rodbine. Pri določanju imetja, fci naj se pusti ožji rodbini, bo sodišče upoštevalo konkretne okoliščine vsakega posameznega primera ter krajevne pogoje pridobivanja. Imetje, ki se pusti ožji rodbini, se razdeli sorazmerno na vse njene člane. 77. Uredba o ustanovitvi Pokrajinskega podjetja »Destilacija in predelava sadja« v Ajdovščini. 78. Uredba o ustanovitvi »Pokrajinskega avtopodjetja« v Ajdovščini. 79. Uredba o ustanovitvi lesno-itrgovskega podjetja »Les-promet«. 80- Odločba o spremembi denarne kazni v kazen prisilnega dela. Imenovanja. Sklepi o vpisu zadrug (3)., Izgubljene listine. Člen 3. Da se uvede postopek o sekvestru, so dolžni; začasna uprava narodnega imetja, okrajni in mestni NO odbori, komisija za vojne zločince, kakor vsak organ narodne oblasti, ki zazna za tak primer, da najkasneje v roku 30 dni od dneva objave te odredbe vroči javnemu tožilcu obrazloženo prijavo, ki mora vsebovati tudi potrebne podatke za izvršitev sekvestra. Javni tožilec zahteva uvedbo sekvestra. Člen 4. Odločbo o sekvestru pod točko 1. tega člena izrečejo okrajni, mestni odnosno četrtni narodni odbori. Odločbo o sekvestru pod točko člena 1. izrečejo okrajna ljudska sodišča. Odločba o sekvestru se mora vročiti prizadeti stranki. Vročitev izvrši okrajno- ljudsko sodišče pri začetku postopka in če je postopek že v teku, vroči okrajno ljudsko sodišče odločbo takoj po objavi te odredbe. Pritožba proti odločbi po 1. odstavku tega člena se vloži na Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje. Pritožba proti odločbi po 2. odstavku tega člena se vloži na okrožno ljudsko sodišče. Pritožba se vloži pismeno ali ustmeno na zapisnik pri oni oblasti, katera je izdala odločbo, v roku 8 dni po vročitvi odločbe. Pritožba ne zadržuje izvršitve sekvestra. Odločba drugostopne oblasti o pritožbi je dokončna. Člen 5. Sekvester opravi okrajno ljudsko sodišče onega področja, na katerem se nahaja imetje, katero pride pod sekvester. Tretje osebe, ki smatrajo, da so oškodovane z uvedbo sekvestra, zamorej-o uveljavljati svoje pravice v rednem tožbenem postopku. Člen 6. Sekvester mora biti izveden s sodelovanjem odposlanca začasne uprave narodnega imetja in po možnosti prizadete stranke. Člen 7. Sekvestrirano imetje izroči sodišče na podlagi popisa in cenitve začasni upravi narodnega imetja, ki jo upravlja kot zaupano imetje. Postopek mora biti hiter. Predsednik okrožnega ljudskega sodišča bo izdal navodila o izvedbi sekvestra s posebno okrožnico, posebno glede sestavljanja popisa (inventarja) in cenitve. Člen 8. Nični so vsi iposli kakršne koli vrste, sklenjeni po uvedbi sekvestra bodisi od strani osebe, ki je prizadeta po sekvestru, bodisi od strani tretjih oseb, s katerimi se spremeni na kakršen koli način premoženjsko stanje osebe, katere imetje pride pod sekvester ali njene ožje rodbine (člen 2, odst. 1.). Enako so nični vsi pravni posli katere koli vrste, sklenjeni pred uvedbo postopka o sekvestru, če je sprememba premoženjskega stanja iz predhodnega odstavka, storjena z namero, da se sekvester prepreči ali otežkoči, čeprav je ta namera ugotovljena samo pri enem soudeležencu glede takega pravnega posla. Člein 9. Pod začasno .upravo se stavi imetje odsotnih, od sovražnika odpeljanih in pobeglih, kakor tudi imetje, ki je pod pritiskom fašističnih in nacističnih oblastev prišlo v last tretjih oseb. S tem tudi upravlja začasna uprava narodne imovine kot z zaupanim imetjem do končne odločitve o lastnini. Odločbe po tem členu izreče K. U. N. I., izvršujejo jih pa okrajna ljudska sodišča. Člen 10. Glede postopka pri izvršitvi začasne uprave in zahtevkov tretjih oseh se uporabljajo predpisi predhodnih členov. Proti odločbi K. U. N. I. je dopustna pritožba na Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje. Predpisi 6. in 7. odstavka člena 4. se uporabljajo tudi glede pritožb po tem členu. ČLem 11. Vse osebe im organi, katerim je poverjena uprava sekvestriranih imetij ali imetij pod začasno upravo, so dolžne, da to opravljajo po načelih dobrega gospodarja in na tak način, da bo mogoča vsak čas kontrola in položitev računa o poslovanju s tem imetjem. Omenjene osebe in organi so za svoje delo odgovorni kazensko in materialno. Člen 12. Vsako zlonamerno dejanje v svrho preprečitve sekvestra im posebno vsaka zlonamerna odtujitev, prikrivanje in zmanjšanje vrednosti imetja ter vsaka sprememba premoženjskega stanja sploh na imetju, ki spada pod sekvester im končno vsako kazensko dejanje organov narodne oblasti pri izvrševanju sekvestra, se smatra kot zločin proti narodnim interesom in se kaznuje s prisilnim delom z odvzemom osebne ¡svobode do 10 let in z izgubo političnih in posameznih državljanskih pravic. Člein 13. Privatne osebe, ki na nedopusten način ali na kakršen koli način brez zakonite osnove posedujejo premične ali nepremične stvari, ki spadajo pod sekvester ali- ki imajo zapuščeno Imetje ali so se neupravičeno naselile na nepremičninah, last vojnih zločincev, narodnih sovražnikov ali na premoženje Nemškega Rajha in njegovih državljanov in pripadnikov kakor tudi na pod začasno upravo postavljenem premoženju odsotnih oseb, morajo vse to imetje izročiti celotno v nepoškodovanem stanju takoj K. U. N. I. Člein 14. Vsaka oseba, ki poseduje imetje ali ga ima v hrambi ali pa ga je kakor koli drugače dobila v roke, katerega se tiče ta odredba, ali če je znano, da druge osebe posedujejo ali imajo tako imovino, so dolžni prijaviti to najdalje v roku 30 dni po. objavi te odredbe K. U. N. I. Člen 15. Ravno tako se morajo prijaviti K. U. N. I. vse trgovine, podjetja, javnopravni uradi ter stavbe katere koli vrste, čijih lastniki, upravitelji in zastopniki so odsotni iz kakršnega koli vzroka ali kateri niso dosedaj bivali v kraju, kjer se nahaja imetje, ne glede na to, ali so ali niso poverili upravljanje tretjim osebam za čas njihove odsotnosti. Prijavo je dolžan napraviti vsakdo, ki na podlagi pooblastila ali brez tega upravlja ali sploh vodi kako podjetje, urad ali stavbo ali pa dejansko zastopa njihove interese. V prijavi je treba označiti osebne podatke lastnika ali zastopnika, dobo njihove .odsotnosti, njihovo sedanje bivališče, kakor tudi točne podatke o premoženju. Člen 16. Kdor prekrši predpise čl. 13, 14, 15, se kaznuje kot soudeleženec neposrednega storilca, če kaznivo dejanje ne predstavlja težjega zločina, s1 kaznijo prisilnega dela z odvzemom osebne prostosti do 5 let in z denarno kaznijo do polovice vrednosti prisvojene ali zatajene imo-vine, kakor tudi z izgubo političnih in državljanskih pravic. Člen 17. Vse postopke, ki so že v teku, bodo okrožna ljudska sodišča nadaljevala skladno s predpisi te odredbe ter jih po istih dokončala. Člen 18. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dno 20. maja 1946. Poverjenik: France Perovšek s. r. 72. Uredba o ukinitvi ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zločinov v Kopru Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na osnovi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo uredbo. Člen 1. Ukinja se ljudsko sodišče za sojenje fašističnih zločinov v Kopru. Člen 2. Sojenje fašističnih zločinov, storjenih do 1. maja 1945, se prenese v pristojnost rednih ljudskih (narodnih) sodišč. Vse sodbe, rešitve in sploh vsa sodna in upcavmo-sodna dejanja ukinjenega sodišča, izrečena odnosno iz- dana do vključno današnjega dne, se potrjujejo in ostanejo v veljavi. Člen 3. Vsi spisi (knjige, vpisniki itd.)' sodne uprave ukinjenega sodišča se izročijo Okrožnemu ljudskemu sodišču s sedežem v Postojni. Ljudski sodniki in drugi uslužbenci ukinjenega so-' dišča preidejo v sestav Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje (odsek za sodstvo). Javni tožilec in njegovo pomožno osebje pri ukinjenem sodišču preide v sestav javnega tožilca pri Poverjeništvu PNOO. Člen 4. Izvršitev te uredbe se poveri odseku za sodstvo in javnemu tožilcu pri Poverjeništvu PNOO. Člen 5. Ta uredba zadobi pravno moč takoj. Ajdovščina dne 5. februarja 1946. Poverjenik: France Perovšek s. r. Odredba o spremembi člena 11. odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje (Uradni list št. 1 z dne 22. septembra 1945, št. 2 z dne 20. oktobra 1945, št. 7 z dne 20. marca 1946) Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo družinskega dodatka, medtem ko bo delodajalec trpel druga 2 »/o in izplačeval nosilcu zavarovanja celi 3 °/o prispevek do 8. vsakega v mesecu za pretekli mesec. Za zakasnela vplačanja se računajo letno 6% zamudne obresti. Dolžnosti navedenih oblastev in ustanov glede prijave in odjave zavarovancev in ostalih splošnih obvez so iste kot pri vseh drugih delodajalcih, v Nosilec zavarovanja nudi zavarovancem in njihovim rodbinam zavarovanje za primer bolezni vseh vrst, katere pripadajo tudi vsem drugim zavarovancem in njih rodbinam v ©maslu obstoječih predpisov za poslovanje, toda brez branarine in v obsegu, v katerem so ga uporabljali enakovrstni nameščenci po predpisih, ki veljajo do objave te odredbe (preskrbni razred v bolnicah in sanatorijih, potni stroški itd.). Nosilec ¡zavarovanja je dolžan od 1. maja 1946 voditi za zavarovanje po tem členu posebno knjigovodstvo in računovodstvo. Člen 2. Ta odredba stopi takoj v veljavo. A jdovščina dne 30. aprila 1946. Načelnica oddelka za soc. skrbstvo: Poverjenik: Marija Bernetič s. r. France Perovšek s. r. ■ mm**"**»**^-1-- Odredba o davku na poslovni promet Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi' pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, v cilju, da se izloči dosedanja taksa na poslovni promet iz uredbe o pobiranju taks z dne 10. decembra 1945 štev. 799, izdaja odredbo. odredbo. Člen 1. Člen 11. omenjene odredbe se spremeni in se glasi| Javni nameščenci ljudskih oblasti, inšpektoratov in ravnateljstev Vojne uprave JA ter tem podrejenih oblastev in ustanov, katerim je plača določena v mesečnih zneskih ne glede ali delujejo ves mesec ali ne in katerim se od plače odtegujejo redni prispevki za pokojninski oziroma podporni sklad, so zavarovane samo za primer bolezni. ' Prispevek za. to zavarovanje se določa s 3% bruto prejemkov zavarovanca brez dodatka za otroke. Nosilec zavarovanja bo razveljavil vse plačilne naloge, ki so bili izdani od navedenih oblastev in ustanov iz naslova prispevka za to zavarovanje, ter jim izstavi za razdobje do 30. aprila 1946 nove plačilne naloge za prispevke računane s 3 °/o. 'Nosilec zavarovanja ima pravico na povračilo za denarna izplačila, katera je nudil 'tem zavarovancem izven bolniškega zavarovanja ¡za razdobje od 1. julija 1945 do objave te odredbe. Nove plačilne naloge v smislu 3. odstavka in obračun povračil v smislu 4. odstavka tega člena jer' dolžan nosilec zavarovanja vročiti dot ioni m delodajalcem najpozneje do 30. aprila 1946 in ti so dolžni plačati dotični znesek v roku enega meseca po prejemu. Od 1. maja 1946 se odteguje zavarovancem iz naslova tega prispevka 1 °/o njihovih bruto prejemkov brez Člen 1. . Davku ha poslovni promet je zavezan v smislu te odredbe ves promet stvari' in osebnih storitev proti plačilu, izvršen na področju Poverjeništva PNOO v svrho pridobivanja, ko ga izvršujejo pravne in fizične osebe v obsegu svojega glavnega ali postranskega poklica. Člen 2. Stvari, katerih promet ali prenos je zavezan temu davku, so sledeče: 1. Vse premične telesne stvari, med katere se štejejo tudi voda, elektrika, plin itd. Vse stvari, ki , so spojene z nepremičninami, ko se prodajo 'ločeno- tudi še pred ločitvijo. Prenos listin, s katerimi se pridobiva pravica lastnine na premičnih stvareh, je enak prometu teli J stvari. Od tega so izvzeti živinski potni lilsti. ' 2. Pravice, ki~so predmet pravnega prometa, a predstavljajo gospodarske dobrine. 3. Spoj- stvari in pravic iz točke 1. in 2. se smatra kot en predmet prometa. Promet nepremičnin in pravice do nepremičnin niso avezane temu davku. Člen 3. I Storitve, katerih promet je zavezan temu davku, so S,vsi posli, M ise vršijo v obsegu samostojnega poklica. Sem ©padajo zlasti obrtno in industrijsko izdelovanje in predelovanje, vse storitve oseb, ki izvršujejo sa- mostojen ¡poklic, bančni posli depozitov im šalov, podjetniški in inštalaterski posli, garderobe, prevoz in prenos stvari ter oseb, hotelirski posli, penaionati, sanatoriji in podobni posli, med katere se šteje tudi obrtno oddajanje . opremljenih stanovanj, uporaba števcev, plinomerov, vodomerov in podobno ter vsi ostali posli svobodnih poklicev. Za storitve se smatrajo posli iz pogodb za izdelavo in predelavo ¡stvari tudi tedaj, ko izvršilec uporablja material, ki ga sam dobavlja. Člen 4. Pravne in fizične osebe, ki se obrtoma ali poklicno' bavijo s samostojnim delom v svrho pridobivanja, plačajo ta davek bodisi, da se izvršuje promet v prodajalnah, bodisi da imajo oni ali njihovi zastopniki na tem področju stalni sedež ali da se na njem zadržujejo. Člen 5. Davčna dolžnost nastane načeloma, ko se izvrši plačilo kupljene stvari ali izvršene storitve, za plačilo se smatra vsaka protistoritev, čeprav ni plačana v. denarju. Pri zameni im drugih dvostranskih pogodbah je zavezana plačilu vsaka obeh vzajemnih dajatev ali storitev. Člen 6. Davek na poslovni promet znaša 4°/o, a promet luksuznih predmetov po seznamu luksuznih predmetov s še 20% od prodajne cene. Pooblašča se Poverjeništvo PN00, finančni oddelek, da izda seznam luksuznih predmetov. Davčno osnovo tvori1 tudi vse ono v prometu, kar davčni zavezanec prejme iz naslova odškodnine. V davčno osnovo se šteje pa tudi promet brez odškodnin iz lastnega podjetja za osebno in domačo uporabo. Od te osnove se ne odbijajo postranski stroški (za vskladišče-nje, transport itd.), pač pa se odbijajo plačane takse in trošarine. Pri prometu, kjer se ni dogovorila odškodnina ali se ni določila cena, se ugotovi uradno krajevna cena. Davčni zavezanec ne sme tega davka posebej prevaliti na onega, ki ima pravico dobave ali storitve, zavezane temu davku. Člen 7. Pri dražbi odgovarja za plačilo tega davka prodajalec in lastnik, če pa izvrši prodajo oblastvo, samo lastnik. Če se neko podjetje proda, odgovarja kupec za neplačani davek na poslovni promet solidarno s prodajalcem za ves promet svojega prednika. Pri pravnih osebah jamčijo solidarno upravitelj, in poslovodja z davčnimi zavezanci. Če nima davčni zavezanec ali njihov namestnik stalnega bivališča na tem področju, jamči za ta davek solidarno tudi kupec. Člen 8. Tega davka ne plačujejo: 1. Poštni, telegrafski in telefonski promet. 2. Slikarji, kiparji, skladatelji iin književniki od neposrednega prometa svojih originalnih umetniških proizvodov. 3. Kmetovalci od neposrednega prometa svojih proizvodov vseh strok kmetijstva. 4. Vse premične stvari, ako so priteklina nepremičnine in se vrši njih promet istočasno s prometom teh nepremičnin. 5. Najemanje in dajanje v zakup nepremičnin razen opremljenih prostorov. 6. Promet na osnovi eksekucije, ekspropriacije in rekviziti j e. 7. Promet na osnovi dajanja denarnega kredita, promet denarnih terjatev, menic, deviz, čekov, vrednostnih papirjev, delnic, bankovcev, vseh vrst domačega in inozemskega denarja, kakor tudi denarnih Vlog. 8. Promet monopolskih predmetov. 9. Promet na osnovi tekočih računov. 10. Promet na osnovi prenosa in prevoza oseb in stvari, ki se izvršuje z železnico, parnikom ali tramvaji. 11. Promet na osnovi zavarovalnih pogodb. 12. Objavljanje in oglašanje, ki je zavezano posebni taksi, kakor tudi vse storitve, ki so zavezane plačilu posebne takse. 13. Promet hišnega obrta, v kolikor se bavijo z njim izključno rodbinski člani brez pomočnikov. 14. Promet menz delavcev in nameščencev. 15. Promet z zdravili na račun zavodov za bolezensko zavarovanje, bolniška blagajna itd. 16. Promet racioniranih živil, v kolikor se dajejo kon-zumentom s posredovanjem oblastva. Podjetja, ki jih razdeljujejo, plačajo v tem primeru davek na poslovni promet od svoje provizije. 17. Promet proizvodov UNRRA-e, v kolikor jih UNRRA prodaja konzumentom s posredovanjem za to pooblaščenih podjetij, ki v tem primeru od svoje provizije plačajo davek na poslovni promet. 18. Blago, na katero je plačan v FLRJ skupni davek na poslovni promet. Promet med centralo in filialkami istega podjetja, če roba ni namenjena potrošnji v sami filialki. Člen 9. Določila te uredbe izvršujejo finančni odseki NOO-a, na čigar področju plača davčni plačevalec neposredne davke od svojega poklica. Ako takšen dolžnik ne plačuje davka, je ¡pristojen finančni odsek NOO-a, na čigar področju je promet obavljen. Pristojni so finančni odseki okrajnih NOO. Člen 10. Radi pravilne uporabe teh določil se morajo vse diružbe, zavezane javnemu polaganju računov, družbe z omejenim jamstvom, vsa ¡industrijska podjetja in vsa trgovska ter obrtna podjetja, ki zaposlujejo nad 20 oseb ali delajo s stroji z nad 5 konjskimi silami ali presega njihov letni promet 1,500.000.— lir (en milijon pet sto tisoč lir), voditi posebno knjigo o opravljenem prometu po priloženem vzorcu in izdajati račune za prodano blago oziroma izvršene storitve. Ostali davčni zavezanci se bodo obdavčili bb priliki obdavčenja s pridobnino, po prometu, ki se ob tej priliki ugotovi. Tako bodo plačali davek na poslovni promet skupaj z neposrednim davkom pavšalno na isti način in v istih obrokih. Davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, morajo do 20. v mesecu prijaviti po priloženem vzorcu promet, opravljen v minulem mesecu, to položiti ustrezajoči znesek davka na poslovni promet blagajni finančnega odseka okrajnega NOO-a. Knjiga opravljenega prometa se zaključi na koncu vsakega meseca in se končni znesek vpiše v prijavo o plačilu prometnega davka za ta mesec. Industirijcem in veletrgovcem se prizna storno in vrnjeno blago, če to dokažejo s pravilnimi listinami. Oni računi, ki niso plačani v teku meseca, se tudi priznajo ob priliki rednega mesečnega plačila, ali v kolikor ne bo blago povrnjeno in posel storniran, se mora tudi na te zneske plačati prometni davek ob priliki sledečega mesečnega vpleta. Na ta davek se ne plačajo nikake državne ali samoupravne doklade. Prijava opravljenega prometa tvrdke ................... za čas (¡razdobje)................ 1. Po knjigi opravljenega prometa od rubr. ............... do rubr............ skupni od tega luksuz. znesek faktur znaša . . . Lir ....... blaga Lir ...... 2. V preteklem razdobju ni bilo plačano, stornirano in vrnjeno blago v znesku . . „ ......... „ „ ....... 3. Skupaj 1. in 2............. „ ....... „ „ ....... 4. V razdobju, za katero se je izvršilo plačilo, je ostal neplačan račun v skupnem znesku.....................„ ......... „ „ ...... 5. Državne nabavke . .' . • „ ........... „ „ ...... 6. Storno in vrnjeno blago . . „ ........... „ „ ...... 7. Oproščeno blago.............. ........ „ „ ....... 8. Skupaj 4. do 7.............„ ......... „ „ ....... 9. Odbivši 8. od 3. . . . . . „ ........... „ „ ...... 10. Za plačilo 4% Lir...... več 20% na luksuz, blago L....... Skupno 4% +20% Lir......... z besedami................... Datum Podpis in pečat zavezanca: Navedena vsota je plačana in viknjižena v glavni knjigi zavezancev davka na poslovni promet na strani Datum: Urad: Podpis uradnika: ' V kolikor ni fcdil ta davek plačan v določenih rokih, se račumijo od tega dne na neplačane vsote davka zamudne obresti po predpisih, veljavnih za neposredne davke. Člen 11. Organi pristojnih finančnih odsekov smejo med delovnim časom pregledati poslovne ¡prostore in kontrolirati, če se vodijo knjige opravljenega ¡prometa, davčni zavezam« ¡morajo dovoliti pregled in predložiti organom vse zahtevane podatke. Kontrolni organi so dolžini pokazati davčnimi zavezancem nalog, po katerem so upravičeni izvršiti pregled. Člen 12. Najpozneje mesec dni po ¡preteku vsakega leta so dolžni davčni zavezanci, ¡ki vodijo knjigo opravljenega prometa, predložiti pristojnemu finančnemu odseku letno prijavo o celotnem letnem prometu. Na osnovi te prijave bodo finančni organi pregledali poslovanje podjetja in Ko plačajo narodna oblastva račune na osnovi izvršenega prometa za dobavljene stvari ali storitve, podvržene plačilu davka na poslovni promet, se ta davek odtegne ob priliki izplačila pri blagajni le-teh. končno odločili o višini letne zadolžitve s tem davkom. Mesečna plačila se smatrajo za ¡akontacije, a v kolikor se z odlokom o letni zadolžitvi ugotovi kakšna razlika, se mora ta ¡plačati blagajni pristojnega N00 v roku 8 dni po vročitvi odločbe. V kolikor hi bila razlika v korist davčnega zavezanca, se ta odbije ob priliki naslednjih mesečnih plačil davka na ¡poslovni promet. Člen 13. Pritožbe proti odločbam ¡v smislu določb te odredbe se vlagajo v roku 15 dni po finančnemu odseku onega NOO, ki je izdal odločbo na finančni oddelek nadrejenega NOO-a v končno rešitev. Člen 14. Za eksekutivno postopanje, za pristojnost davčnih prekrškov !in ¡kazni veljajo isti ¡predlogi kakor za neposredne davke. Člen 15. Ta odredba stopi v veljavo 1. junija 1946 in tega dne prenehajo veljati vsi predpisi, tki so do sedaj urejevali plačevanje davka na poslovni promet na področju Poverjeništva PNOO. Davčni zavezanci iz prvega odstavka člena 10 te odredbe so dolžni od tega dneva voditi knjigo opravljenega prometa in izdajati ¡račune. Pristojni finančni oddelki NOO lahko pozovejo v spornih primerih po svoji oceni posamezne obvezamce davka na poslovni promet, da vodijo knjigo opravljenega prometa, ako smatrajo, da izpolnjujejo pogoje omenjenega predpisa, ki določa, kdo je zavezan voditi knjige opravljenega prometa. Ajdovščina 15. maja 1946. Štev. 711/46. Nač. oddelka za finance: Poverjenik: Danilo Herkov s. r. France Perovšek s. r. 75. Odredba o izpremembah uredbe o davkih za Istro, Reko in Slovensko Primorje št. 778/45 od 10. decembra 1945 Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje ¡po odobritvi Vojne uprave .JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko Knjiga opravljenega prometa Tvrdka: 1 2 j 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Redna štev. Datum pro- daje Kdo je kupil blago Štev. računa in datum Znesek računa Vrsta in vrednost robe (Specificirano) Od tega luksuznega blaga po vrsti in vrednosti Datum plačila računa Davek Opro- ščeno blago Opombe za plačilo po stopnji od 4% za plačilo po stopnji 'od 20% L e L C L C L C in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst izdaja sledečo odredb o. Člen 1. Na koncu člena '1. :se dodaje nov -odstavek, ki se glasi: »V bodoče se ne bodo pobirale druge vrste neposrednih davkov, niti doklade in druge davščine, ki so se pobirale na katero koli vrsto neposrednih davkov.« Člen 2. V drugem členu se črtata zadnja dva odstavka in se na njih mesto postavijo novi- odstavki, ki se glasijo: »V kolikor je faktični čisti dohodek zemljišča ugo-tavljen po zbranih podatkih večji ali manjši od 20°/o od čistega katastrskega donosa, ki se ugotovi računsko, bo davčna komisija odmerila zemljarino po ugotovljenem čistem dohodku zemljišča.« Zemljariina se odmerja po tablici k členu 18. Člen 8. f Člen 4. se menja in se glasi: »Pridobnini oziroma davku na dohodek podjetij, obratov in poklicev je zavezano vsako pridobitno poslovanje, ki se izvršuje na ozemlju Pov. PNOO vključivši tudi poslovanje vseh družbenih podjetij. Davčna osnova je enoletni čisti dohodek podjetja, obrata ali poklica v minulem poslovnem letu.« Čisti dohodek tvori skupni kosmati dohodek podjetja, obrata ali poklica, zmanjšan za sledeče odbitke: najemnina, razsvetljava, voda, kurjava, stroški za čiščenje, plače za nameščence, obresti dolgov, ki obremenjujejo obratovanje, plačani posredni davki, premije za zavarovanje poslopja, obrata,, blaga in strojev in vse ostale dolžne davščine. Na tako ugotovljeni čisti dohodek se plača davek po tablici člena 18.« Člen 4. Člen 7. se menja in se glasi: »Na zemljiški, hišni, pridobninski in rentni davek se bo pobirala edinole doklada v višini 100 °/o od neposrednih davkov, ki se plačuje za navedene davčne vrste.« Člen 5. Člen 8. se menja in se glasi: »Narodna oblastva bodo s splošnim javnim razglasom pozvala vse zavezance hišnega, pridobninskega in rentnega davka, da v določenem roku predložijo davčne prijave in da v njih navedejo podatke, potrebne za, pravilno odmero davka. Ako ne predloži davčni zavezanec davčne prijavo, v določenem roku, se bo davčna osnova ugotovila tudi brez prijave.« Člen 6. Člen 9. se menja: V -odstavku 2. se -črtajo besede: »te-r 4 članov namestnikov«. Odstavek 4. se menja in se glasi: »Člane komisije imenuje oziroma odstavlja izvršni odbor onega NOO-a, pri katerem komisija posluje.« Dodaj-o se novi odstavki, ki -se glasijo: »Taka komisija obstoji pri vsakem finančnem odseku NOO-a, a odmero zemljarine, zgradarine, pridobnine in rent izvršujejo komisije pri Okrajnih finančnih odsekih, medtem ko komisije odborov druge stopnje rešujejo pritožbe, vložene proti odmeram komisij prve stopnje. Pri odmeri davka morata biti najmanj dva člana komisije prve stopnje iz kraja davčnega obvezanca, a najmanj eden iz pridobitne stroke tega obvezanca. Seje komisije so javne. Krajevna pristojnost narodnega odbora in komisije se določa po mestu bivališča davčnega zavezanca, a za pravne osebe po mestu sedeža uprave, ako pa te ni na področju Pov. PNOO,. potem po sedežu poslovalnice. Funkcija članov davčne komisije je Častna državljanska dolžnost. Preden začne komisija poslovati, se njeni člani zaprisežejo. Odločbe komisije o višini davčne osnove morajo biti obrazložene v zapisniku. Ko se ugotovi davčna osnova in višina odmerjenega davka, se davčni zavezanec o tem obvesti posamezno ali skupno, a tudi s predložitvijo na vpogled. Na osnovi prednjih predpisov, se morajo sestaviti takoj nove davčne komisije, a dosedanjim komisijam prenehajo funkcije, ako so take obstajale.« Člen 7. Člen 10. se menja in se glasi: »Komisiji pomaga pri delu strokovni referent, ki ga določi izvršni odbor NOO-a, pri katerem komisija posluje. Strokovni referent je dolžan zbirati podatke in za vsak konkreten primer podati poročilo in staviti svoj predlog.« Člen 8. Po členu 14. se dodajo novi členi, ki se glasijo: (Člen 15.) Davčni zavezanec, ki ne predloži v določenem roku narodnim oblastvom davčno prijavo ali ne navede v nji zahtevanih podatkov ali na zahtevo finančnih organov narodne oblasti ne da podatkov, ki so se posebej od njega zahtevali, se bo kaznoval z denarno kaznijo od 100 do 10.000 L. Kazen izreče finančni odsek narodnega oblastva, kateremu se prijava preda, oziroma ki podatke zahteva. (Člen 16.) Ako fizične ali pravne osebe, ki so dolžne odtegovati neko vrsto davka, a ga ne odtegnejo pri izplačilu ali obračunu, ali ga pravočasno ne oddajo, se bodo kaznovale z denarno kaznijo od 200 do 20.000 L. Kazen izrekajo pristojni finančni odseki okr. N00. (Člen 17.) Za davčno utajo se bo kaznovala ona oseba, ki poda v stvareh lastnega davka ali kot zastopnik druge osebe lažne ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davka v celoti ali deloma. Za tako davčno utajo se bo davčni zavezanec ali njegov zastopnik kaznoval z denarno kaznijo od 2000 do 50.000 L. V posebno težkih primerih se bodo kaznovale odgovorne fizične osebe poleg z omenjeno kaznijo še z odvzemom svobode od enega meseca do enega leta in z izgubo političnih in državljanskih pravic za časa trajanja kazni. Kazni po določilih tega člena izrekajo okrajna ljudska sodišča, medtem ko preiskavo vodi finančni odsek, ki je pristojen za odmero davka in ki predloži po končni preiskavi celotni spis javnemu tožilcu. (Člen 18.) Zoper vse odločbe prve stopnje, ki so izdane po tej uredbi, je dopustna pritožba na višjo instanco v roku 30 dni potem, ko se je odločba stranki vročila in ki je dokončna. Pritožbo sme vložiti davčni zavezanec in davčni referent. Proti odločbam prve stopnje nižjih narodnih odborov se vloži pritožba na višji narodni odbor, a proti odločbam davčnih komisij prve stopnje se vloži pritožba na davčno komisijo druge stopnje. Glede postopka pred ljudskimi sodišči so veljavni tozadevni sodni predpisi. (Člen 19.) Redno pobiranje davkov vršijo finančni odseki s kraj. NOO sami ali po kraj. N00 v rokih, ki so bili tudi do sedaj veljavni. Ako davčni zavezanec ne plača pravočasno davka, morejo pobiranje izvršiti NOO prve stopnje prisilno na premičninah, a po sodiščih na nepremičninah proti plačilu efektivnih stroškov. Pri postopku za prisilno plačilo obstoje tri proce-sualne funkcije in sicer: a) opomin, b) popis in c) prodaja. Med vsakim od teli postopkov mora preteči najmanj osem dni. V opravičljivih primerih se sme odobriti odlog, ki ne oprošča plačila obresti vsled zakasnitve, ki znašajo 6'"/o letno. K postopku za prisilno prodajo se ne sme pristopiti, dokler se ne dobi od pristojnega kraj. NOO pismeni pristanek, ki bo takega izdal, ko bo ugotovil, da stranka namenoma noče davka poravnati. (Člen 20.) Ker so se za leto 1945. pobirali neposredni davki na osnovi odmere prejšnjih let, ki je bila z ozirom na zmanjšanje vrednosti denarja popolnoma nerealna, se bo pobirala izjemoma na osnovi odmere za leto 1946., ki bo bazirala na podatkih dohodkov v letu 1945., tudi pri-dobnina in zemljiški davek od 1. maja 1945 do 31. decembra 1945 po odbitku vsot, ki so za to razdobje že plačane na račun teh davkov in doklad. Izračunjena razlika se mora plačati v roku 15 dni po prejemu poziva za poravnavo iste. V opravičljivih primerih sme finančni odsek okrajnega NOO na osnovi posameznih prošenj dovoliti v obrokih plačilo te razlike. Proti tej odločbi ni pritožbe. Ona podjetja, katerim davek ni bil do sedaj na področju Pov. PNOO odmerjen, bodo plačala ta davek na osnovi začasne odločbe o obdavčenju, katero so jim dolžni izdati pristojni finančni odseki okrajnih NOO na osnovi parifikacije (primerjave) s podobnimi podjetji, a kjer to ni mogoče, na osnovi ostalih podatkov o prometu in dohodkov teh podjetij. Člen 9. Dosedanji člen 15. postane člen 21. Člen 10.' Predpisi teh izprememb stopijo v veljavo 1. junija 1946. Ajdovščina 15* maja 1946. Nač. oddelka za finance: - Poverjenik: Danilo Herkov s. r. France Perovšek s. r. 76. Seznam luksuznih predmetov Zaradi pravilnega izvrševanja odredbe o davku na poslovni promet ter pravilnika in trošarinske tarife, se smatrajo za luksuzne ¡predmete v smislu člena 6. odredbe o davku na poslovni promet in tarif. št. 54 B trošarinske tarife sledeči predmeti: A. Izdelki poljedelstva in ribarstva 1. Južno sadje in sicer': ananas, datelji .in banane. 2. Kavijar in njegovi nadomestki. B. Izdelki poljedelstva, industrije in obrta 3. Močne alkoholne pijače kakor: arak, rum, konjak, likerji ter ostale oslajene in preparirane alkoholne pijače. Fina vina,' t. j. ona, ki imajo nad 16% alkohola ali nad 5 % sladkorja, n. pr. malaga, seri, madeira, porto, maršala, vermut in pod. Šampanjec in druga peneča vina. 4. Luksuzne jestvine, kakor: kandirano sadje, fini siri, kakor sir emental, imperial, holandski sir, rokfor, gorgonzola, straluno in ¡slični. Esence in ekstrakti) »a prirejanje kave, limonade in podobnih pijač za prirejanje in napravo jedi, kostanjeva moka, prašek za razvijanje testa, plodi in šoki plodov, preparirani z alkoholom in sladkorjem, ter konzerve od rakov. C. Izdelki, napravljeni z uporabo masti, olja in voska 5. Izdelki iz voska in izdelki iz cerezina (razen sveč, svečic in voščenih vžigalic), kakor: cvetlice in deli cvetlic, venci in ostalo. 6. Fina mila, izvzemši medicinskih z dodatkom kozmetičnih sredstev ter izdelki iz mila, stearina in parafina v zvezi z najfimejšo tvarino, kakor so drage kovine, svila, slonova kost, želvovina, biserna matica, amra in njih imitacije. D. Kemični izdelki 7. Eterična olja, kakor: jasminovo, bergamotno, man-deljevo, rožno, iz šmarnic, vijolic, pomarančnega cveta in pod., umetne aromatične tvarine, aromatične masti in olja, parfimerija z etrom ali alkoholom, dišeče vode, pudri, pomade, rdeča in bela lepotila, sestave za barvanje las in ostalo. 8. Predmeti za umetne ognje vseh vrst, rakete, žabice, strelne kapice za otroške pištole, plamenice in podobni ¡predmeti za razsvetljavo iz antimona, magnezij e, cinka in podobno. E. Rastlinske in živalske prediine snovi ter izdelki iz njih 9. Bombaž: vezenine na bombaževi tkanini, izdelane s svileno prejo. ' 10. Volna: fine volnene in žametaste preproge za pod, orientalske preproge, kakor perzijske, smirnske in pod-., volnene tkanine, ki tehtajo manj od 200 g v enem kvadratnem metru, pozamenterije in pozamenterijsfoi izdelki. 11. Svila: svilena prediva, svilene in polsvilene tkanine, žamet, pliš, til, atlas, gaze, flor, krep; blago-: svileno predeno in mrežasto, čeprav je samo deloma svileno in če se prodaja na meter ali na kos, kakor rokavice, nogavice itd., čipke, traki, vezenine na svilenih ali pol-svilenih tkaninah, pozamenterija ter' pozamenterijski in gumbni izdelki s svilo (pod svilo se razume samo naravna svila). 12. Izdelki od las in živalskih dlak, kakor lasuljarski izdelki, traki in umetne cvetlice. 13. Konfekcija svilenih in polsvllenih tvarin, potem ostale tvarine z dodatkom krzna, finih kož in njih imitacij ter volnenih tkanin, ki tehtajo na kvadratni meter manj od 200 g. 14. Modno blago, in sicer: iperje in deli ptic za okras, moški in ženski klobuki, dražji od 1500 L, vsi okrašeni ženski klobuki, umetno cvetje in venci, dežniki in sončniki z okrašenimi ročaji, prevlečeni s svilo, čipkami ali vezeninami ali delno. F. Usnje, krzno in izdelki iz njih 15. Obutev iz svilp, brokata ali atlasa, iz usnja: jelenjega, antilopjega, krokodiljega, lakiranega, bronsira-nega, pozlačenega in posrebrenega, čeprav samo deloma, obutev z uporabo finih krzen in vezena obuvala. 16. Rokavice iz finega usnja in glaze. 17. Sedlarski, torbarski in drugi izdelki iz finega usnja v zvezi s fino tvarino. 18. Krznarsko blago iz finih kož. G. Kavčuk, gutaperča in njihovi nadomestki 19. Izdelki iz mehkega kavčuka v zvezi s svilo, najfinejšo tvarino in plemenitimi kovinami, pozamenterija in pozamenterijski izdelki, če so ob priliki izdelave uporabljena svilena prediva. 20. Izdelki od trdega kavčuka, in sicer: denarnice, biljardske krogle, škatle, toki (etuiji), ročaji, nakiti, glavniki. za nakit, palice, torbe, okvirji, tobačnice, ustniki, čibuki, lagniee in domino. H. Pletarski in ščetarski izdelki 21. Pletarski izdelki v zvezi s pozamenterijo, žametom, plišem, čipkami, vezeninami, slonovo kostjo, želvo-vino, biserno matico in plemenitimi kovinami. 22. Ščetarski izdelki v zvezi z najfinejšo tvarino. I. Snovi za rezbarstvo in njih izdelki 23. Živalske snovi in njih imitacije: izdelki iz slonove kosti, želvovine, biserne matice (madreperla) in njih imitacija, biseri in njih imitacije, korali in njih imitacije, izdelki iz .ribje kosti in drugih živalskih snovi v zvezi z hajfinejšo tvarino in plemenitimi kovinami. 24. Izdelki iz celuloida in podobnih predmetov z najfinejšo tvarino. 25. Iz lesa: palice in ročaji, dekorativno izrezani ali z okraski od fine tvarine, pohištvo, prevlečeno s svilo, čipkami, vezeninami, žameitom, plišem in podobnimi tkaninami, pobarvanimi ali slikanimi z broncasto barvo in z vloženim delom, luksuzni in galanterijski izdelki iz lesa, kakor broše, zapestnice, obeski, okrasni glavniki, ogrlice, zaponke, predmeti za okras sob, razne figure, okvirji za fotografije, vaze, kipi, šah, domino in slično, tobačnice, ustniki in čibuki, ostali izdelki z vloženim delom iz lesa, slikani in pobarvani z broncasto barvo ali v zvezi z najfinejšo tvarino in plemenito kovino. 26. Izdelki iz frstike, kakor palice, ¡ročaji itd. 27. Izdelki iz plutovine v kolikor so v zvezi s finó tvarino in plemenito kovino. L. Papir in njegovi izdelki 28. Tapete iz papirja v kolikor so izdelane v več barvah, bronisirane, pozlačene in ‘posrebrene, igralne karte. Pisemski papir, ako je napravljen s slikami, obrobki (razen črnega), monogrami, grbi, okrasnimi črtami, s prešanimi cvetlicami ali drugače specialno izdelan. Platnice, škatle, podloge za pisanje in drugi kartonski izdelki, v kolikor so izdelani in oblepljeni s slikami ali fino tvarino, umetne cvetlice ali deli istih ‘iz papirja ali kartona; posetnice, konfete, ¡serpentine, maske in drugi predmeti za zabavo, predmeti družabnih iger iz papirja ali kartona, lampijoni, okvirji za fotografije, albumi in ostali galanterijski in luksuzni izdelki iz papirja, kartona, lesene mase, papirne mase in podobno. 29. Slike živali, izdelane na podlagi kartona, platna in lesa, v kolikor niso umetniške, znanstvene ali v .učne svrhe. /. ~ M. Kamen, keramika in ostale mineralne in fosilne tvarine 30. Dragoceni in poldragoceni kamni, kiparski izdelki v kamnu, luksuzni, galanterijski in drugi dirobni izdelki iz kamna, kopalne kadi in kamini iz marmorja; nagrobni spomeniki in grobnice iz -kamna, če presega njih vrednost 50.000 L. 31. Izdelki od samega cementa ali pomešanega z azbestom ter izdelki iz mavca in iz zmesi mavca z drugimi snovmi, kakor stiskalnice in svečniki, skodelice, kipi, bisite, živalske figure in drugi plastični preparati do 5 kg teže. 32. Izdelki iz ambre, morske pene in njih imitacije ter izdelki lave, v kolikor' so v zvezi z najfinejšo tvarino a