PODLISTEKRoka ob križu. j (Koneo.) f jCaka,} no\a zakliče zda] France. ,,Hudir]a, ti j že veš, kako me imaŠ popoDnoma pod oblastjo. Da ti * voijo izpolnim, vidig, položim r*ko na križ in re5em: Bog me kazpuj, Se lažem!' Pri teh besedah položi re*i roko na kriŽ in \ izgovori malomarno prisego. Katica je mislila zdaj rea, tfa mu Je storila krivico. Vrofie ji je postalo pri misli, da nau ]e vzbudila upanje samo, da je izpeljala s>ojo nakano, in \ ni vedela, kako bi, se re§ila iz te zagate. |. Ze se je začelo temniti in megla je legla na okolico. Deklioi je postalo v bližini moža, ki ga je Se vedno imela za morilca, tesno pri prcu. | «KaJ naj 6e vse storim?" vpraga nestrpjio se- ' daj lovec. ^Danes me pusti samo iti domov." _In smem jutri priti v svatbo?" nPosknsi§ lahko", pdgo^rori deVle, ki se je hotela kolikor mogoCe hitro refiiti moža, da je ne bi Se dalje spremljal. Med iem, ko hiti ona proti vasi, se obrne on proti domu. Pri kapelici §e enkrat obstane In zaklifie, na glae se smejoč: -Babja vera! Kako bi mogel križ zaklicati moril^evo ime? Nenmnost; Kaj ne, ti boŠ lepo molSal, kakor tndi jaz ne bbm povedal, da }e bil drugi etrel iz moje pnške. In tega ne storim prej, dokler ti ne odpreS nst in vsega ne poveB." Talro govori z glasnim krohotom proti triSfu o*5rni»n. -Franoe!* se za5n]e idaj globok glaa; loveo osfrnri. Kaj je bilo to? Lovcu je bllo, lcakor bl ga kdo po glavi adaril in ob tla vrgel. Omahnil Je na klefialo ter poln groze strmel na križ. Kmalu se zopet zravna. nKaj Je to? TU se nekaa ne godi pravmm potom. Kdo tu?* Ravno hoče stopiti ea kapelo, ko stopita iz_a nje učitelj in Župan. Loveo omahne poln groze. wKaj naj to pomenl?" zakiifie obema z nesramnim, a trepetajočim glasom. nKaj 6ta prisluškovala? Plui! Pojdita k vragu!" ^To je tvoja pot", reče učitelj. ^Najina pelje k oro_nikom!" nKaj hočeta ta;m?" vpraša lovec, na vsem teIe8U trepetajoC. nZahvalita Boga, da nimam puške pri sebi; oba postrelim!" -Kakor si gozdarja ustrelil, lopov", dopolni župan osorno. -Kdo je to rekel?" nTi sam! Pojdiva", reče nato k ufiitelju, ,,čas je, Trukaj nimava kaj vefi opraviti." MolCe je strmel lovec nekaj Sasa za njima. Hotel se je siliti k Škodoželjnemu krohotu, a ni se mu posre&lo. S pestjo se udari ob Selo in zakriči s hripavim glasom: ,,Tako neunmo, tako neumno! Samega eebe izdati. Ze sem mislil, da sem igro dobil r— in samega sebe izdati. 0, prokleto! Le pojdite po orožnike, bomo yideli!" Grozno razburjen hiti domov, Bdiiio deklo po61Je v vas po vina. Ko S8 ta po Cetrt uri vme, najde lovca mrtvega na tleh ležati. Pognal si je krogljo v erce. Na mizi je pa pustil listiC, ki ga je Se sam napisail: Kroja8 Tone je nedolžen. Drugi strel na goadarja je bil jz raojo pir&ke. Na svetu nimam niBesar vefi upati, zato konCam živl]enje. France. Łrftjsk1 lovec. Katioa Je priBla na pol obupana v vas. Ko ^re rafmo županove hiBe, vidi v nje] smohirja Andreja. Naglo hlti t sobo, da bi ga Be enikrat natanko vpra- 5ala, a Andrej je naSel stekjepico z žganjem ter se že capil. »iToretf ti ostaneš ppi tvoji izpovodi, da drugi strel za prvim ni ne za ocenaš poznejei"4 ga vpraSa deklica. ^Seveda, seveda, za ofienaS je bilo", odgovori zmeSano ves pijan. HEna, dva, tri ne moreš pu^ce nabitu Kakor reCeno, za ofienaš pomejo je bilo, kar kor gotovo sem nobel gospod!" -Ti si osel", odgovori dekle jezno, v,'takb kot si vzrasel", zapusti bjSo, da bi pohitela k Tonetovi materi in se tam zjokala. Po jedni uri se poslovi in  odide proti avoji hišioi. nNi8 ne pomaga", reže k sdlari mamici. >,,Vsa naSa molitev in upanje je bilo zaman. Sovražnik je močnejši kot midvB. Tone ostane zaprt in midve umreve od žalosti." V tem trenutku se pdprejo vrata in učitelj TStopL ^Veselo poroCilo: Tone je nedolžen, France je nsfrelil gozdarja!" nKdo je to rekel?" vpraša Katica brez sape. ^Franoe sam. Rekel in napisal ie." In povedal jima je vse, kar se je zgod:lo pri kapelici in o njegovem samoimonj doma. ,,Popolnoma naravno se je stvar z^odila. Zenska z\vjaža je zopet enkrat zmagaJa. Da sva z Županom malo zmreovala, jiič ne stri. T^ne bo prost, to ]e gotovo!" In solze so polile navzoCe. Nekoliko dni pozneje ee je vrnil Tone v svojo domafio vas od vseh prijazno sprejet. Kmalu potera je bila ženitev. Nobena puška ni smela od sedaj naprej več y biSo, Kar Je Se smel vrteti, je bila igla in klarinet tn Re dancjanes Je enan kot najbo*l$i krojaft rin pa godeo.