V krajevni skuonosti Zasio so bile minali teden slovesnosti v počastitev 900-letnice Zasipa, 50-letmce KPD m moškega pevskega zbora, 40-letnice zleta Svobod v Celju in 30-letnice osvoboditve.Na %mP2^tzborov S^to^lSS^^A občine in zbor RKUD Sloboda Vis iz Varaždina. Osrednja slovesnost je bila v soboto popoldne, ko je bila slavnostna seja KPD Zasip m^pHUki J^£nlT£!££ l Zasipi dobili več priznanj. Na slikah: Pevski zbor RKUD Sloboda Vis iz Varaždin«; predsednik skupščine krajevne skupnosti je v znak priznanje društvu poklonil oljno sliko, avtorja Marjana Kraigherja - toto: b. Perdan Leto XXVIII. Številka 46 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, torek, 17. VI. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO V nedeljo na svidenje v Domžalah Pisali smo že, da bo letošnje tradicionalno srečanje oziro-sedmi zbor gorenjskih aktivistov v nedeljo, 22. junija Y Domžalah. Letošnji zbor Je posvečen 30-letnici zmage nad fašizmom in 25-letnici samoupravljanj a. Doslej je še8t zborov gorenjskih aktivistov v različnih gorenjskih občinah. Da je letošnji v y>*ini Domžale, ni naključje. v °bčini Domžale so bile nam-Fe* vzhodne meje delovanja g°renjskih pokrajinskih foru-m°v KPS in OF. 22. junij pa pomeni še en po"iemben jubilej. Nedeljsko ječanje bo na zgodovinski J*«, ko so se leta 1941 ob fašističnem napadu na Sovjet- j° zvezo z ustanovitvijo Klavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in s preimenovanjem protiimperiali-8«čne fronte v Osvobodilno lronto slovenskega naroda *acele pod vodstvom KPS žadnje priprave za oboroženi °dpor proti okupatorju. V Domžalah se skrbno prijavljajo na nedeljsko sreča-n£« z aktivisti z vseh gorenj- kih občin. Prireditve bodo že ^ soboto in prej. Veliko zboro-y.aiVie, na katerem bo govoril lan sveta federacije Miha j*arirtko, pa bo v nedeljo ob Uri v športnem parku. \> Y8e gorenjske družbenopo-ij^cne organizacije pozivajo |.^rce in aktiviste, da se udeleži0 tovariškega srečanja, na ^erem bodo letos proslavili letnico osvoboditve in zrna-Ke Uad fašizmom. A. 2. Ob tabornem ognju so spomini oživeli Samo nedeljskih slovesnosti, posvečenih prazniku Kokrškega odreda, se je udeležilo prek 1000 ljudi Dvodnevni pohod na Kališče, posvečen prazniku Kokrškega odreda, bo najbrž vsem udeležencem ostal v trajnem.spominu. Že podatek, da so v nedeljo, 15. junija, pri koči našteli več kakor tisoč obiskovalcev, je namreč zadostno jamstvo za to, opravičuje pa tudi željo nekdanjih partizanov in prireditelja, Planinskega društva Kranj, ki bi slovesnosti radi v prihodnje vtisnili pečat tradicionalnega množič: nega srečanja. V soboto se je torej na Kališče povzpelo 520 mož in žena, fantov in deklet, planincev, tabornikov iz Kranja, članov mladinske pohodne brigade Franceta Prešerna, vojakov, miličnikov in teritorialcev. V domu je prostora seveda zmanjkalo in mnogi so morali prenočiti v 42 šotorih, razpetih po bližnjih livadah. A najbolj svečano in obenem živahno je bilo pri spominskem obeležju v Spodnjem Kališču, rojstnem kraju slavne enote. Uvodoma je Javna razprava o zajetju Radovne Predsedstvo občinske konference socialistične zveze v Radovljici je v četrtek razpravljalo o informaciji o predvidenem zajetju reke Radovne. Informacijo so pripravile strokovne službe vodne skupnosti, več pa je o tem govoril član izvršilnega odbora te skupnosti in pomočnik sekretarja za urbanizem slovenske skupščine inž. Lado Gorišek. Sestanka so se udeležili tudi predsednik komiteja za varstvo okolja SR Slovenije dr. Avguštin Lah, predsednik republiške skupnosti za varstvo okolja Matej Bor, predsednik izvršnega odbora zveze vodnih skupnosti SR Slovenije Jože Tramšek ter. nekateri drugi. Vsi navzoči so se strinjali, da je treba po izdelavi študij temeljito preučiti tako dobre kot slabe strani morebitnega zajetja. Prav tako so se strinjali, da mora pred odločitvijo o tem steči javna razprava po vsej Sloveniji. Znano je, da je predvidena kot varianta akumulacija Radovne zaradi obratovanja jedrske elektrarne Krško oziroma zaradi hladne vode za nemoteno obratovanje elektrarne. Zato bi bila potrebna izgradnja manjših hladilnih stolpov ali pa zajetje vode v porečju Save. Za vodno gospodarstvo je druga rešitev sprejemljivejša, ker bi tako obogatili nizke pretoke Save poleg tega pa bi zagotovili vodo za hlajenje jedrske elektrarne Krško. Na seji so se strinjali, da bo morala vodnogospodarska skupnost v prihodnje temeljito razmisliti o težavah zaradi nizkih voda, vendar pa se velja hkrati zamisliti, ali je za takšno rešitev treba žrtvovati področje kot je Radovna. A. 2. Franc Stefe- Miško poslušalcem spregovoril o. vlogi, pomenu in poteku posameznih operacij Kokrškega odreda ter izčrpno orisal strate-ško-politične razmere, v katerih so delovali njegovi pripadniki. Sledil je pester kulturni program, sestavljen iz recitacij in pevskih ter glasbenih nastopov v izvedbi tabornikov in vojakov.. Dobro razpoloženi so potlej navzoči krenili nazaj h koči. Po slastnem »vojničkem pasulju«, sku-hanem v orjaškem poljskem kotlu, in po ognjemetu je množica posedla okrog tabornih ognjev. V pristnem partizanskem vzdušju so nekdanji borci Franc Puhar, Andrej Brovč, -Janko Prezelj, Tone Tičar, Dušan Feldin, Miloš Rutar, Franc Ribni-kar-Lenart in drugi obujali spomine ter mladim generacijam opisovali svoje pripetljaje izpred trideset in več let. Osrednji dogodek nedeljskega dopoldneva je kajpak predstavljalo odprtje obnovljene, skrbno restavrirane bolnišnice Košuta. Dogodku so poleg zgoraj naštetih občanov prisostvovali še številni priložnostni izletniki ter ekipa 160 članov pionirskega odseka PD Kranj, ki je v spremstvu mentorjev po kurirski poti prispela na Kališče ter z venci in svežim cvetjem okrasila okoliške grobove in spomenike padlim. Pobiče in deklice je posebej pozdravil in jim izrekel dobrodošlico predsednik kranjskih planincev Franci Ekar. Kot zanimivost zase velja omeniti, da so prireditelji letos izdali specialne registrirne kartone, ki bodo lastnikom po petih zbranih žigih, se pravi po petih spominskih pohodih zapored, navrgli lepo jubilejno značko. Kartonov je bilo samo v nedeljo razdeljenih 864. I. G. Kališče se je v soboto in nedeljo spremenilo v naselje šotorov, ki so jih posta vili vojaki, pripadniki teritorialnih in partizanskih enot kranjske m tržiškt občine, miličniki, taborniki in planinci ter pripomogli, da je kališko slavjt zares-dobro uspelo. Platneno naselje pri Domu Kokrškega odreda je bilo zc večino obiskovalcev Kolišča prijetna zanimivost, obenem pa'pomoč pr premostitvi prenočitvene stiske, (jk) — Foto: F. Perdan K plošči na kraju ustanovitve Kokrškega odreda na Kališču je položila venec tudi delegacija krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Bele, k so jo sestavljali Marko Govekar, Franc Valjavec, Bojan Tičar in Miha Pre s tor. (jk) — Foto: F. Perdan Odpraviti pomanjkljivosti Na petkovi razširjeni seji plenuma republiškega sveta Zveze sindikatov, ki je bila v skupščinski dvorani v Kranju, so dali najvažnejše mesto uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Poleg tega sc člani plenuma poslušali tudi poročilo odbora za podelitev zlatih znakov sindikata v letu 1975. Uvodno besedo je imel član predsedstva republiškega sveta ZSS ing. Ivan Kukovec. Dejal je, da delavci v temeljnih organizacijah sprejemajo določila nove ustave, in to skupaj z idejno-političnimi usmeritvami Zveze komunistov. Večinoma sodelujejo pri idejno-političnem vrednotenju družbenih pojavov. Pomembna je torej povečana odločnost delavcev v njihovem hotenju, da predvsem sami samoupravno rešujejo družbena in gospodarska vprašanja in hočejo biti gospodarji svojega položaja v celotni družbeni reprodukciji, predvsem pa še v temeljnih organizacijah združenega dela. Zaradi aktivnosti delavcev na tem področju imamo že pomembne vsebinske spremembe v celotnem političnem življenju, ki odločilno vplivajo na možnosti za boljše samoupravne odnos* in za še večje proizvodne dosežke. V večini organizacij združenega dela je že zaživela nova samouprav- Madalievanie na organiziranost, vendar pa z dose- w v* ženimi rezultati še ne moremo biti na 3. strani ft XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8.. DO 18. AVGUSTA Naročnik: Sindermann odpotoval Član politbiroja CK Enotne socialistične partije in predsednik ministrskega sveta NDR Horst Sindermann je v nedeljo odpotoval v domovino. Ob slovesu so goste iz NDR pozdravili član ZIS Imer Pulja, član IS Hrvatske Ivo Bautovič ter pomočnik sekretarja za zunanje zadeve Nikola Miličevič. Pred odhodom je Sindermann izjavil, da so pogovori, kijih je imel z našimi državniki, predvsem pa s predsednikom Titom, napravili nanj izreden vtis. Prostovoljno za Kozjansko Minulo soboto je več kot 60 občanov krajevne skupnosti Jožica Flander iz Maribora odšlo na območje KS Podčetrtek na prostovoljno delovno akcijo. Z njimi so bili tudi vojaki iz karavle Jožica F/ander in iz vojašnice Slava K lavora iz Maribora. Vsi skupaj, akciji se je odzvalo tudi 35 zasebnih avtoprevoznikov, so delali pri urejanju ceste na Imensko goro. Sodoben zdravstveni dom Prebivalci lendavske občine, ki praznujejo letošnji občinski praznik hkrati s 30. obletnico osvoboditve, so se v nedeljo skupaj s predstavniki vseh štirih prekmurskih občin udeležili slavja v Turnišču. Tam so odprli sodoben zdravstveni dom s splošno in zobno ambulanto ter lekarno. Obenem so izročili namenu dva kilometra asfaltirane ceste. Prostore za zdravstveni dom je odstopila tovarna Planika. Tako je ureditev tega prepotrebnega objekta veljala komaj 500 tisočakov. Priznanja fizikom in matematikom Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter društvo matematikov in fizikov sta včeraj v klubu poslancev pripravila sprejem za učence osnovnih in srednjih šol, ki so se najbolje odrezali na letošnjih tekmovanjih v matematiki in fiziki. Na sprejemu jih je nagovoril namestnik predsednika RKVI Leopold Kejžar. Sprejema se je udeležilo sedem učencev osnovnih šol, najuspešnejših udeležencev tekmovanja v matematiki za Vegova priznanja in petnajst učencev srednjih šol, ki so bili najuspešnejši v tekmovanjih v matematiki in fiziki in so se izkazali na zveznih tekmovanjih. Srečanje borcev — železničarjev V nedeljo se je na Dobravi pri Metliki zbralo okoli 4000 železničarjev iz Slovenije in Istre na tovariškem srečanju borcev-železničarjev. Srečanje so organizirali v okviru prireditev ob 30. obletnici osvoboditve. Ob tej priložnosti so podelili članske izkaznice ZK približno sto mladim delavcem železniškega gospodarstva Ljubljana. Industrijska gradnja stanovanj Na kongresu sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije so za novega predsednika izvoili Jovana Nikinovića, ki je bil doslej predsednik sindikata gradbenih delavcev Črne gore. Na kongresu so poudarili, da se mora gradbeništvo čimprej usposobiti za industrijsko gradnjo stanovanj. To pa terja povečanje produktivnosti dela, krajše roke gradnje, znižanje stroškov, nižje cene kvadratnega metra stanovanjske površine in , boljšo kakovost stanovanj. 2 %ii l^A-Jfi* Torek, 17. junija 1975 V počastitev tedna Komunista je bila v četrtek zvečer v Škofji Loki Tribuna komunistov. Pripravil jo je komite občinske konference zveze komunistov Škofja Loka. Na tribuni je govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc. Razpravljali so o najaktualnejših nalogah zveze komunistov in vlogi glasila Komunist pri političnem usposabljanju in delu komunistov. Na sliki: Vlajko Krivokapić, Franc Šetinc in Janez Jemc. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Manj sestankarstva in več plodnega dela Jesenice V petek, 13. junija, je bila na Jesenicah seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri so razpravljali o problematiki varstva borcev in invalidov NOV, o poročilu občinskega sodnika za prekrške, o gospodarstvu v občini in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. V sredo, 18. junija, bo na Jesenicah seja občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri bodo obravnavali sklepe zadnje seje CK ZKJ in 29. seje CK ZKS, izvolili delegate sindikata za občinsko konferenco SZDL, obravnavali predlog za predsedstvo občinske konference SZDL, poslušali informacijo o akciji za uvedbo celodnevne osnovne šole ter razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih. . D. S. V četrtek, 19. junija, bo na Jesenicah seja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo izvolili delegacije ZK v občinsko konferenco SZDL ter ocenili družbenopolitično situacijo v občini. Seja bo ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine. D. S. V petek, 20. junija, bo v sejni dvorani občinske skupščine prva seja občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo sprejeli poslovnik, ocenili delovanje in programska izhodišča za delo občinske organizacije SZDL, sprejeli sklep o sestavi in številu članov predsedstva občinske konference ter sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko-Na seji bodo poleg predsednika, podpredsednika, sekretarja, predsedstva, finačno administrativne komisije^nadzornega odbora izvolili tudi delegata za republiško konferenco SZDL Slovenije in delegate za medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. D. S. V škofjeloški občini so teden Komunista proslavili nadvse slovesno. Na zaključni slovesnosti, ki je bila minuli četrtek v prostorih osnovne šole »Peter Kavčič« v Podlubniku, je vse prisotne, med njimi pa še posebno sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Franca Šetinca, sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvika Kejžarja ter glavnega urednika slovenske izdaje časopisa Komunist Vlajka Krivokapiča, pozdravil sekretar komiteja občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec. Na tribuni komunistov je več sto zbranim komunistom s celotnega področja škofjeloške občine spregovoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva C K ZKS Franc Šetinc. Zbranim je govoril o aktualnih nalogah ZK ter glasila Komunist pri političnem usposabljanju in aktivi-zaciji komunistov. Urednik slovenske izdaje časopisa Komunist Vlajko Krivokapič je dobil že več pripomb, da novinarji Komunista ne pišejo dovolj razumljivo, je dejal Franc Šetinc, toda to ne more biti popolnoma res. Delno morda trditev drži, jasno pa je tudi, da se do resnice ni mogoče dokopati brez napora. Posamezne probleme je potrebno opazovati, se poglabljati vanje. Zato naj bi bil časopis Komunist tudi nekak most, nekaka povezava, po kateri se pride do nečesa zahtevnejšega. Treba je namreč vedeti, da je v naše ustvarjalno snovanje vključeno na tisoče in tisoče ljudi. Z uresničevanjem ustave smo' naredili velike korake, je nadalje menil1 Franc Šetinc. Mnogo je že narejenega, mnogo dela pa nas še čaka. Samo s formalno pravnimi spremembami še vedno ne moremo biti zadovoljni. Ni mogoče iti po poti tistih, ki mislijo, da je treba čakati, ali da ni potrebno iti do konca. Nato je Franc Šetinc dejal: Mnoge osnovne organizacije ZK, pa tudi -občinske konference ZK, še vedno zahajajo vse preveč na področje abstraktnosti. Nobenega dvoma pa ni, da od abstraktnega moramo preiti h konkretnemu. Vsak primer je potrebno posebej analizirati. Tu gre za odgovornost. Recimo, vprašati se je treba, kdo je kopičil zaloge v neki delovni organizaciji in zakaj? Ugotavljati je potrebno odgovornost posameznikov. Prav zato se je potrebno prizadevati, da bo organizacija ZK usposobljena, da bo dovolj Letos v Zrenjanin Na sestanku koordinacijskega odbora za pripravo programa »Srečanje delavske solidarnosti 75« so se dogovorili, da bo srečanje septembra v Zrenjaninu. Omeniti moramo, da kamniški sindikalisti že sedem let sodelujejo s sindikati v Travniku, Peći, Strumici, Slovenski Požegi, Gornjem Milanovcu, Kotorju in Zrenjaninu v skupnih srečanjih, ki so vsako leto v drugem kraju. Kamnik je že bil gostitelj več kot 300 sindikalnih aktivistov iz vseh krajev Jugoslavije. Skupščine vseh osmih mest pa so lani v Travniku podpisale listino o pobratenju. Letošnje srečanje v Zrenjaninu bo trajalo tri dni in ne bo le manifes-tativnega značaja. Na srečanju si bodo člani sindikata izmenjali izkušnje pri delu organizacije in samoupravnih organov, zlasti v delegatskem sistemu. Ogledali si bodo tudi nekatere zrenjaninske delovne orga? nizacije in kulturnozgodovinske spomenike Zrenjanina. Kot pričakujejo se bo srečanja udeležilo več kot 10 kamniških sindikalnih delavcev. -tj sposobna in močna, da preprečuje vse negativne pojave v naši družbi. Ko bo manj sestankarstva, manj raznih komisij, bo lahko delo še plodnejše, je menil Franc Šetinc. Sestanek namreč ne more biti edina funkcija aktivnosti komunista. Svoje znanje mora črpati iz skupne zakladnice. Vsak mora biti neposredno vključen v vsakdanje življenje, v aktivno delo vseh družbenopolitičnih organizacij v kraju. Vedno poudarjamo, kakšnega pomena je naj-množičnejša organizacija pri nas — organizacija SZDL. Pri tem smo večkrat naleteli na očitke, da tako hočemo razveljaviti pomen ZK. Pa toni res. Moč partije je vedno v tem, da se zna povezati z množicami. Doživljali smo hude pritiske na našo državo s strani sovražnih sil v tujini, je nadaljeval Franc Šetinc. Toda vse kaže, da so se propagatorji nam sovražne propagande utrudili. Razne špekulacije v tujini so domala pojenjale. Nato je Franc Šetinc na kratko spregovoril o gospodarskem položaju pri nas. Za sedanje stanje, ki seveda ni najbolj ugodno, smo krivi popolnoma sami, je menil. V prihodnje bo potrebna mnogo večja disciplina. Nečemu se bo pač potrebno odpovedati, je dejal, če hočemo priti na zeleno vejo, če hočemo priti do stabilnega gospodarstva. Še posebno je pomembno, da razširimo delegatski sistem. Pri tem bodo morali nositi veliko odgovornost prav komunisti. Ni si namreč nikakor mogoče privoščiti dejstva, da bi bil katerikoli od članov ZK neaktiven. Marsikdo je bil začuden nad člankom v verskem listu Družina, ki je izšla nekaj dni pred dnevom osvoboditve, je nadaljeval sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc. V njem je zapisano, da se tudi cerkev iskreno veseli naših gospodarskih in družbenih sprememb. Franc Šetinc je dejal: To imamo lahko izključno za rezultat spoznanja, da si ni mogoče zapirati oči pred resnico. Popolnoma jasno je, da se je organizacija ZK vedno borila proti vsem negativnim pojavom, proti odpravi vseh monopolov, kajti le tako se bodo lahko ustvarile možnosti za popolne demokratične odnose v naši družbi. ' J. Govekar Kranj Konec minulega in v začetku tega tedna so vse družbenopolitične organizacije v kranjski občini sklicale posvete z vodstvi krajevnih organizacij; Razpravljajo o gradnji družbenih objektov v krajevnih skupnostih v občini in o predlogu za združevanje sredstev na podlagi družbenega 'dogovora. Ta teden se bodo v temeljnih organizacijah združenega dela v občini začele tudi javne razprave o predlaganem programu in akciji. Dosedanje razprave v družbenopolitičnih organizacijah so pokazale, da tako občani in delovni ljudje na terenu kakor v delovnih organizacijah podpirajo sedanji program-Pogosto je tudi slišati mnenja in pripombe, do se potrebe v občini še večje m da je končno že čas, da v republiškem merilu najdemo sistemske rešitve za financiranje objektov družbenega standarda. Enakega mnenja so tudi izvrsni svet, občinska skupščina in občinske družbenopolitične organizacije, vendar menijo, da so potrebe po nekaterih objektih v občini tolikšne (šole, vrtci), da ni moč čakati na ustreznejšo sistemsko rešitev in da bi se zato bilo treba odločiti za akcijo za združevanje sredstev. A. Ž. Radovljica Predsedstvo radovljiške občinske skupščine je na razširjeni seji v zadnjem času že dvakrat razpravljalo o uresničevanju 'delegatskega sistema in informiranju delegatov o sejah skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Ugotovili so, da pošiljanje gradiva delegatom, ki prihajajo na seje skupščin, ne ustreza in da bi p*ef vsako sejo skupščine morali biti seznanjeni z gradivom najmanj vsi delegati,-Zdaj razmišljajo, da bi izvlečke iz gradiva za posamezne seje skupščin i" drugih organov pošiljali celo vsaki družini v občini. Takšna oblika obveščanji bo sicer povezana z dodatnimi finančnimi sredstvi, vendar ugotavljajo, da Je razlika med nekdanjim odborniškim in sedanjim delegatskim sistemom prav v tem, da so občani obveščeni o problematiki, ki jo obravnavajo skupščina ijj druge skupnosti v občini in da pri reševanju takšne problematike lahko tud1 aktivno sodelujejo in vplivajo na rešitve. A. Ž. REFERENDUM V PODNA RTU USPEL - Prebivalci krajevne skupno«*1 Ppdnart so ,se v nedeljo odločali za samoprispevek za asfaltiranje cest »" ureditev nekaterih drugih komunalnih del. Od 625 volilnih upravičencev ^ jih je glasovanja na referendumu udeležilo 97,30 odstotka, za samoprispevek pa jih je glasovalo 73,91 odstotka. Samoprispevek bodo plačevali od letos do 30. junija 1980. Zaposleni in upokojenci, ki imajo več kot l&n dinarjev pokojnine, bodo plačevali en odstotek od osebnega dohodka, krnetje pa en odstotek od katastrskega dohodka ter 10 dinarjev od kubičnega rnetr(l prirastka lesa na leto. Prebivalci bodo s samoprispevkom zbrali prek rnilij°n dinarjev. — C. Rozman Veličastna počastitev jubilejev S fanfarami ljubljanske godbe milice in internacionalo, ki so jo zapeli združeni moški in mladinski pevski zbori ob spremljavi pihalnih orkestrov se je v nedeljo dopoldne začela osrednja slovenska proslava ob 40-letnici zleta Svobod, 30-letnici osvoboditve in zveze sindikatov ter ob 25-letnici samoupravljanja. Osrednja slovesnost je bila v mestnem parku v Celju. Udeležilo se jo je več kot trideset tisoč ljudi, med njimi sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Do-lanc, Sergej Kraigher, France Popit, Marijan Brecelj, Andrej Marine, Ljubo Jasnič, Lidija Šentjurc, Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, predstavniki JLA, ZZB NOV in drugih družbenopolitičnih organizacij. Ljudsko zborovanje je začel predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič, ki je poudaril pomen celjskega zleta pred 40 leti. Za njim je vse navzoče v imenu gostiteljev pozdravil delavec tovarne EMO Jože Oštir, ki je dejal, da bo pri gradnji novih samoupravnih odnosov potrebno več tovarištva, enotnosti in solidarnosti med vsemi delovnimi ljudmi. Slavnostni govornik Stane Do-lanc je v svojem govoru orisal pomen zleta Svobod pred 40 leti in dejal, da je bil v bistvu bojni klic po svobodi in demokraciji in prvi odločen nastop združenega slovenskega delavstva proti nastajajočemu fašizmu v svetu in v Jugoslaviji. Bil je tudi jasen smerokaz za nadaljnjo usmeritev delavskega razreda pod vodstvom KPJ. V kulturnem programu so sodelovali združeni moški pevski zbori s celjskega območja in Zasavja pod vodstvom Radovana Gobca in združeni mladinski pevski zbori pod vodstvom Pavla Zabukovca. Poleg pihalnih orkestrov iz Velenja, Trbovelj in Celja so nastopili tudi recitatorji celjskega mladinskega kluba, gimnazije in ekonomskega šolskega centra. Udeleženci so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu. Navečer praznika je bila v hotelu Evropa v Celju slovesnost, na kateri so podelili letošnja priznanja samoupravljavcem. Po sklepu odbora republiškega sveta ZSS je to najvišje sindikalno priznanje prejelo osem delovnih organizacij in deset posameznikov. Med njimi so tudi trije nagrajenci z Gorenjske: strugar Leopold Gregorač iz Kranja, n.a' takar Ludvik Kerčmar z Bledai gradbeni delovodja Franc Vod° pivec iz Kranja. ■ Pred osrednjo slovesnostjo s^ v nedeljo v narodnem domu Celju podelili tudi spomin8*1 značke ZKPO Slovenije za dolgj' letno in uspešno delo v dela skem kulturnem gibanju. Prizn ^ nja je prejelo 297 delavcev, ^e njimi Edvard Kardelj, Franc L^ košek-Luka, Miha Marinko, a' Bratko Kreft, Ivan Potrč, Mi$K Kranjec in drugi. ^ Priznanja je dobilo tudi 29 ^Q. renjcev, ki so že pred vojno s^ delovali v delavskem kulturn gibanju. Iz Kranja sta med ** grajenci Pepca Jež in DflI!*jli Gril. Drugi dobitniki spomin" jj, priznanj pa so iz jeseniška ^ tržiške občine, in sicer: Ciril P e kovnik, Franc Dolenc, " gt Ertel, Lojzka Hočevar, ^%^o' Jelen, Tone Klemene, Adela yQ. privc, Nande Kramar, PepcaJ^ć, trič, Janko Noč, Tomaž ~ Jožo Pesjak, Jože Pintar, ^%tp Pirjevec, Andrej Pleš, Julka » r c želj, Slavko Seračevič, Fra» Sire, Kari Smole, Mara S«f»°» Franc Stražišar, Pavla Straž«* j, Alojz Tišov, Ivan Tušar, *aJL|t Veber, Mici Zupan in Ang Weiss. Odpraviti pomanjkljivosti Nadaljevanje s 1. strani zadovoljni. Novo je predvsem to, da uveljavljamo neposredno samoupravljanje in na tem zasnovana delegatska razmerja in odnose v osnovnih smereh uresničevanja neposrednih interesov delavcev v TOZD. Povečana samoupravljavska zavest se izraža predvsem v skrbi za dobro gospodarjenje. Skladno s tem je bolj zaostrena odgovornost in kontrola delovnih rezultatov. Prispevek k temu je tudi samoupravna delavska kontrola. V veliki večini so že odpravljeni centralizirani in delavcem odtujeni skladi, ki so jih prevzele v upravljanje in gospodarijo z njimi temeljne organizacije. Poleg teh so na seji govorili še o številnih drugih prednostih novega samoupravnega sistema, opozorili Pa so tudi na pomanjkljivosti. Še vedno imamo organizacije združenega dela, v katerih samoupravna or-■ ganiziranost ni skladna z ustavnimi načeli ali pa so bile ta načela enostransko izvedena. Do 20. maj a letos Je bilo v sodne registre vpisanih 2325 organizacij združenega dela. Med nJimi pa je komaj 300 takšnih, kjer so delavci oblikovali TOZD. Marsikje še prevladuje miselnost o nadrejenosti in podrejenosti med bivšimi matičnimi podjetji in dislociranimi obrati. Večina teh obratovje sicer dobila status temeljne organizacije, vendar so odnosi ostali enaki. Jo se je izkazalo predvsem pri razdelitvi premoženja, kjer so take temeljne organizacije ostale še vedno jfiaterialno odvisne ali pa so jim pobrali kadre. Prek premišljene delitve oela in proizvodne usmeritve, diktiranih cen in zaračunavanja fiktivnih stroškov jim še naprej skušajo v »matičnem« podjetju odtujevati rezultate dela. Za primer so navedli IMV Novo mesto. Tudi samoupravno planiranje v 10ZD še ni razvito in tudi ne skup-n° planiranje kot pogoj za sarao-uPravno združevanje dela in sredstev. Prvič zato ne, ker še ni prelagana skupinsko lastniška miselnost v posameznih temeljnih organizacijah in drugič zato ne, ker hočejo |meti planiranje še naprej v rokah tehnokratske strukture v upravah in VsiljUjej0 svoje rešitve delavcem v posameznih TOZD. Takšne razmere se izražajo v neopredeljenih skupnih razvojnih ciljih in nejasnih osnovah planiranja v samoupravnih sporazumih o združevanju. Podobno je v Iskri in še marsikje. Marsikje še vedno ugotavljajo dohodek dejansko samo na nivoju delovne organizacije, čeprav formalno računovodsko razdeljeno tudi po temeljnih organizacijah. To se je jasno pokazalo pri lanskih zaključnih računih. Pri službi družbenega knjigovodstva je videti dolg spisek takih primerov. Neurejene in slabe samoupravne odnose še marsikje kar naprej pripisujejo nerazviti samoupravljavski miselnosti in usposobljenosti delavcev. Pripisujejo delavcem celo mezdno miselnost, češ da delavci hočejo le debele kuverte, drugo jim pa tako ni mar. Pri tem kaj radi širijo parole, da so strokovnjaki in upravni delavci z ustavo postavljeni v neenakopraven položaj z delavci v TOZD. Hkrati pa še vedno odlašajo z izdelavo in javno razpravo o samoupravnih sporazumih med delavci v TOZD in skupnimi službami. Če so take sporazume že pripravili, so preveč splošni in enostranski in določajo le dolžnosti TOZD do financiranja teh služb, seveda, brez možnosti, da bi lahko kontrolirale njihovo delo. Birokratske in ^tehnokratske sile se vse bolj zavedajo, da ne bodo mogle več svojevoljno razpolagati z dohodkom delavcev v TOZD. Zato iščejo nove možnosti za oblast. Najbolj izraziti so primeri, ko skušajo skoncentrirati vse strokovnjake v svoji delovni skupnosti. Tako so nastale uprave z več sto delavci. Najbolj kričeč primer pri tem pa je Gorenje Velenje, kjer dela v upravi več kot 2000 delavcev. Večino strokovnjakov so »preselili« iz TOZD v skupne službe. Če se je kdo temu uprl, so mu enostavno pokazali vrata. Delavcem torej hočejo vzeti možgane, da bi jim laže diktirali. V nadaljevanju razprave so člani plenuma opozorili tudi na posebne neformalne skupine, ki nastajajo v podjetju in ki dejansko prevzemajo odločanje v svoje roke, dalje o informiranju, kjer v internih glasilih ni možno objaviti ničesar, kar ni v skladu z »ugledom« podjetja. Govorili so tudi o težavah delavske kontrole, neučinkovitosti zborov delavcev, dajanju informacij za javnost samo prek vodstva podjetja in podobnih primerih, ki se ne skladajo z našo samoupravno miselnostjo. Zato bo še naprej temeljno merilo za oceno učinkovitosti sindikatov doslednost v bitki za nove odnose in pri odpravljanju slabosti in pomanjkljivosti pri uvajanju samoupravnih socialističnih odnosov v TOZD. L. B. V Tržiču včeraj začetek tedna Komunista V okviru praznovanja obletnice tiskane partijske besede je danes na celodnevnem obisku v tržiški občini predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič S svečano podelitvijo spričeval slušateljem politične šole ob 17. uri v prostorih Delavske univerze se je včeraj začel v Tržiču teden Komunista, ki -bo trajal do 22. junija. Danes ob devetih dopoldne pa bo prišel na celodnevni obisk v Tržič predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Najprej se bo sešel z občinskim političnim aktivom, nato pa sodeloval na seji pred- Ob 30. obletnici osvoboditve Sam med sovražnikom D: anes je 49-letni Mihael Kozinc-Mišo načelnik oddelka za notranje zadeve pri radovljiški °očinski skupščini in namestnik Predsednika izvršnega sveta obeske skupščine. Rodil se je v Prožanjah v občini Sevnica na štajerskem. Čeprav je bila njogo-Va pot zelo zanimiva, da je prišel v ta del Gorenjske, v radovljiško °bčino, kjer seje poročil in ima danes družino, je beseda tokrat tekla o tistih dneh pred 30 leti, ko Je sovražnik polagal orožje. »Splošna nemška mobilizacija na začetku vojne me na Štajercem ni doletela, ker sem bil še Premlad in ker sem se učil za vrtnarja. Hodil sem v kmetijsko Solo v Radeče. 1944. leta, *ko sem h,l star dobrih 17 let, pa sem zaslutil, da bi me Nemci lahko Vsak hip mobilizirali. NOB in Partizani mi že do takrat niso bili Bjznani. Sestra je bila že od 1943. gta v partizanih, očeta pa so gWhci odpeljali na prisilno delo v ^'tnrijo. Tako sem nekega dne uohil zvezo s partizani in pustil solo.<, Mišota so sprejeli v partizanih v. prvi bataljon tretje čete Kozjanskega odreda, ki je takrat ?PeriraI na Štajerskem tja do brvaške meje. Ko se je bližal dan '""a^e in osvoboditve, je bila Če-La- v kateri je bil Mišo, blizu Lelja. »Spominjam se. da smo dobili nalogo (ne vem, ali je bilo H. ali 9. maja), da moramo napasti Celje. V Celju so se takrat že zbirale številne množice nemških vojakov in domačih izdajalcev in se mrzlično pripravljal na odhod čez mejo. Želeli so priti čimprej do Angležev. Ko smo zavzeli področje celjskega gradu, so Nemci že vedeli, da je za nje konec vojne. Vendar orožja še niso položili. Bilo je še dosti takšnih, ki so še naprej spodbujali vojake, da se ne smejo predati in morajo streljati na par-t i z a ne.« Znak, da so partizani praktično že v Celju in da je mesto kljub množici sovražnikovih vojakov osvobojeno, je bila jugoslovanska zastava, ki sojo razvili na gradu. »Ko so Nemci opazili zastavo, so s postaje usekali na borca, ki jo je razvil. Niso se hoteli predati. Potem pa smo jim postavili pogoj, da jih bomo vse zajeli, če ne bodo položili orožje. To je bila seveda samo zvijača. O zajetju si nismo mogli niti misliti, saj nas je bila le skromna četa, njih pa na tisoče. Vendar Nemci, prestrašeni kot so bili, so nasedli in pristali, da položijo orožje. Razdelili smo se v več manjših grup in razoro-ževali skupine sovražnih vojakov. V eni takšnih akcij pa sem nenadoma zgubil sled za našimi. Odšli so namreč ob Savinji navzgor proti Žalcu. Tako sem ostal sam v partizanski uniformi sredi Nemcev. Vendar so bil Nemci zbegani in prestrašeni, tako da sem nazadnje brez težav našel glavnino čete.« Po vojni je Mišo dlje časa delal v Korpusu narodne obrambe Jugoslavije (Knoj). Potem pa se je zaposlil pri železnici. Končal je šolo za vlakovne odpravnike in se nato zaposlil v državni varnosti področju varnosti prometa, al je v raznih krajih Sloveni-, nazadnje pa na Gorenjskem. Ob ukinitvi okrajev pa je prevzel oddelek za notranje zadeve in na tem delovnem mestu v Radovljici dela še danes. 1945. leta je postal član Skoja, tri leta kasneje pa član komunistiChe partije Jugoslavije. Delal je v Številnih družbenopolitičnih organizacijah in tudi na vodilnih funkcijah. Še zdaj pa aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah v občini in na terenu. A. Zalar na De i*' sedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL, kjer bo gOvora o obveščanju v delegatskem sistemu. Med 12. in 13. uro je predviden obisk vrtca v Bistrici in razgovor o problemih otroškega varstva v tržiški občini, ob 16. uri pa bo predsednik republiške konference sodeloval na javni tribuni komunistov v krajevni skupnosti Bistrica. Razprava se bo sukala okrog položaja krajevne skupnosti v novem ustavnem sistemu, dela družbenopolitičnih organizacij in delegacij, povezovanja krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela in financiranja ter planiranja v krajevni skupnosti. Z govorom na osrednji proslavi ob tednu Komunista, ki bo ta dan ob 19. uri zvečer v Cankarjevem domu, bo obisk Mitja Ribičiča v tržiški občini zaključen. Teden komunista se bo nadaljeval v sredo, 18. junija (jutri), ko bo ob 17. uri v dvorani paviljona NOB ustanovljen partijski aktiv poverjenikom Komunista in partijske literature. V petek, 20. junija, bo slovesen zaključek Tedna v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Srečali se bodo po stažu v partiji najstarejši komunisti tržiške občine in mladi, ki jih bodo ta dan slovesno sprejeli v ZK. Razen kulturnega programa bodo na srečanju prebrane najboljše in nagrajene naloge osnovnošolcev na temo partijskega tiska. Starejši komunisti so obiskali osnovne šole in učencem pripovedovali o revolucionarnem poslanstvu partije, osnovne organizacije pa so se zbrale na slavnostnih zasedanjih. J. Košnjek Ugodna ocena meseca mladosti Na zadnji seji občinske konference Zveze socialistične mladine Tržič so ugodno ocenili praznovanje letošnjega meseca mladosti. Športna tekmovanja so se začela že aprila in je na njih sodelovalo okrog 1000 mladih iz 17 osnovnih orgaizacij ZSMS. Dobro so uspeli tudi slavnostna seja konference, na kateri so podelili 9 priznanj občinske konference ZSMS, povorka z baklami po tržiških ulicah (v njej je sodelovalo okrog 1500 ljudi), slovesnost pred paviljonom NOB, sprejem 150 pionirjev v mladinsko organizacijo in slovesen zaključek športnih tekmovanj v Pod-ljubelju. Za odstranitev kadrovskih težav v občinski konferenci so v Tržiču oblikovali posebno kadrovsko komisijo, ki je že začela delati. Na novo se je organizirala tudi konferenca mladih delavcev. Precej odgovorna naloga tržiške mladinske organizacije pa je priprava mladinske brigade, imenovala se bo po Kokr-škem odredu in bo štela okrog 200 mladink in mladincev, ki bo krenila iz Tržiča 4. julija. Brigada bo obiskala Begunje, Dobrčo in Bistriško planino ter se 6. julija vrnila v Tržič. Štab pohodne enote je že oblikovan. Mladinke in mladinci bodo med pohodom izdali pohodniški bilten. M. Krsnik V skladu z zakonom <> programiranju in financiranja graditve stanovanj (Ur. list SRS štev. 5/72) z Družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, s samoupravnim sporazumom o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo z dne 1171-1973 in z začasnim pravilnikom o gospodarjenju in usmerjinju sredstev z-.i organi^irmo in programirano stanovanjsko graditev ki ga je sprejel Zbor vlagateljev na 3. seji dne 8/5-1974, po sklepu Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in Zbora samoupravne enote za graditev z dne 7/2-1975, ter z namenom, da se pospeši gradnja stanovanj za delavce, razpisuje samoupravna stanovanjska skupnost občine Škofja Loka, samoupravna enota za graditev stanovanj (v nadaljnjem besedilu: enota za graditev stanovanj.) NATEČAJ I. NAMEN POSOJILA Posojila se dajo za nakup stanovanj v blokih v okviru usmerjene stanovanjske gradnje za najemna in lastniška stanovanja, ki se gradijo na območju občine Škofja Loka in bodo vseljiva v letu 1975 in za katere bodo sklenjene pogodbe o nakupu. II. VIŠINA POSOJILA Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, poslovna enota Škofja Loka do skupne višine din 8.000.000.-. III. PRAVICA DO POSOJILA 1. Posojilo iz sredstev organizacij, združenih v banki za nakup stanovanj v blokih se daje: — delavcem, ki so zaposleni v organizacijah, ki združujejo svoja sredstva v banki po določilih sporazuma, — organizacijam, ki združujejo svoja sredstva v banki po določbah Samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjenju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (v nadaljnjem besedilu: sporazum). 2. Kredit lahko dobe le delavci tistih organizacij in tiste organizacije, v katerih imajo koriščenje lastnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo v razmerju najmanj 60 % za blokovno gradnjo in največ 40 % za individualno gradnjo. 3. Posojilo iz sredstev organizacij združenih v banki je mogoče uporabiti le za stanovanja na območju ol>čine Škofja Loka. 4. Organizacije, ki združujejo sredstva pri banki v Škofji Loki pa imajo izven območja občine Škofja Loka poslovne enote, lahko uporabljajo združena sredstva za nakup stanovanja tudi v drugi občini, vendar ne sme kredit presegati 200 'i sredstev organizacije izločenih v banko v prejšnjem letu. 5. Kredit lahko dobi tudi delavec izven območja ol>čine Škofja Loka če je zaposlen v občini Škofja Loka, vendar mora v primeru, če se zaposli izven občine kredit takoj v celoti vrniti. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. Organizacija lahko dobi posojilo na natečaju za nakup najemnih stanovanj, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima sprejet srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, . ' — da kupuje stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — da ima delavec, za katerega kupuje najemno stanovanje manjši dohodek na družinskega člana, kot znaša 60 rt povprečnega osebnega dohodka v občini Škofja Ix>ka za preteklo leto, — da kupuje stanovanje v organizirani blokovni gradnji, — da pri nakupu najemnih stanovanj sodeluje z lastno udeležbo z najmanj 50 K zneska potrebnega za nakup stanovanja, — da je kreditno sposobna. 2. Delavec zaposlen v organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določilih sporazuma, ki nima stanovanja, ali ima premajhno ali neprimerno stanovanje, lahko dobi posojilo na natečaju za nakup stanovanja v bloku, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima organizacija, v kateri je zaposlen, izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da je delavec prijavljen v organizaciji, v kateri dela kot prosilec stanovanja ali posojila in uvrščen na prioritetno listo, — da kupuje stanovanje v skladu z občinskim programom stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — da sodeluje z lastno udeležbo najmanj 20 % sredstev zahtevanega posojila, — da namensko varčuje pri banki, — da je kreditno sposoben. Za lastna sredstva se smatrajo sredstva, ki jih je delavec privarčeval in sredstva, ki jih je na podlagi svojih privarčevanih sredstev dobil od banke. Smatra se, da delavec namensko varčuje tudi, če varčuje zanj delovna organizacija. V. LASTNA UDELEŽBA 1. Na natečaju za posojilo za nakup stanovanja je določena diferencirana lastna udeležba prosilca posojila glede na osebne dohodke prosilca kredita. 2. Organizacija, ki želi dobiti posojilo na natečaju za nakup stanovanja v bloku, mora sodelovati z lastno udeležbo. 3. Delovne organizacije, katere povprečni osebni dohodek na zaposlenega je enak ali nižji povprečnemu osebnemu dohodku v občini Škofja Loka preteklega leta, mora sodelovati s 50 % udeležbo lastnih sredstev. Za vse ostale organizacije, katerih povprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša več kot je občinsko povprečje, pa morajo sodelovati z lastno udeležbo, ki znaša: Če presega povprečni OD 10 % občin, povpr. OD 55 % lastne udeležbe Ce presega povprečni OD 20 % občin, povpr. OD 60 % lastne udeležbe Če presega povprečni OD 30 % občin, povpr. OD 65 ci lastne udeležbe Če presega povprečni OD 40 % občin, povpr. OD 70 % lastne udeležbe 4. Lastna udeležba delavca znaša 20 3f zahtevane vsote posojila za nakup stanovanja V bloku. Lastna udeležba je lahko tudi višja, če osebni dohodek prosilca posojila presega povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini Škofja Ix>ka za prejšnje leto. Ol) presega povprečni Lastna udeležba za občinski OD za nakup stanovanja 20 * M i 40 % 40 % 50 * ali več - '. r,() % 5. Če je v družini zaposlenih več družinskih članov, se osnova za določanje lastne udeležbe računa po povprečnem osebnem dohodku vseh zaposlenih članov. 6. Lastna udeležba se za vsakega zaposlenega družinskega člana poleg prosilca posojila poveča za 10 %. 7. Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrbljenega otroka za 3 ri, za dva nepreskrbljena otroka skupaj za 8 %, za tri ali več nepreskrbljenih otrok skupaj za 15 %, vendar v nobenem primeru ne sme znašati lastna udeležba manj kot 20 %. VI. POSOJILNI POGOJI a) odplačilni rok A. Odplačilni rok posojila, ki ga najema organizacija na "natečaju, je diferenciran glede na ekonomske možnosti posamezne organizacije in znaša za organizacije, katerih povprečni osebni dohodek na zaposlenega: je enak ali manjši od povpr. 01) v občini je odplačilni rok 7 let -do. 10 % večji od povpr. ()D v občini je odplačilni rok 6 let do 20 rf večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 5 let do 30 % večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 4 leta do 10 '; večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 3 leta do 50 % večji od povpr. OD v občini je odplačilni rok 2 leti 2. Odplačilni rok za posojilo, ki ga dobijo delavci za nakup stanovanja v etažni lastnini, znaša 25 let, če ima delavec povprečni ali nižji osebni dohodek na zaposlenega v občini Škofja Loka. Odplačilni rok se skrajšuje, če presega delavčev povprečni OI) povprečje OD na zaposlenega v občini po naslednji tabeli: do 10 'i preseganje povpr. OD v občini Šk. I-oka jeodpl. rok 24 let do 20 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 23 let do 30 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 22 let do 40 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 20 let do 50 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 18 let nad 50 % preseganje povpr. OD v občini Šk. Loka je odpl. rok 16 let 3. Odplačilni rok se za vsakega nepreskrbljenega člana družine podaljša za 2 leti, vendar ne več kot na 25 let. 4. Ne glede na prejšnje kriterije mora biti odplačilni rok takšen, da delavec odplačuje mesečni obrok za stan. posojila v višini, ki ne sme biti manjša od najemnine, ki bi bila za stanovanje. 5. ' Po sedmih letih odplačevanja posojila se ponovno določi kreditna sposobnost posojilojemalcev na enak način kot je predvideno ob pridobitvi posojila in se določi odplačilna doba za neodplačilni del posojila. N b) obrestna mera 1. Za najeto posojilo iz sredstev, s katerimi razpolaga enota za graditev stanovanj, plačujejo najemniki posojila 4 'i obresti. 2. Za vsa posojila, katerih odplačilna doba traja več kot 10 let, se po preteku 10 let poveča obrestna mera za 2 %. . c) visina kredita Enota za graditev stanovanj razpisuje posojilo iz sredstev združenih v banki v višini 1 .(KM) din za kv. meter standardnega stanovanja. Enota za graditev stanovanj lahko odobri tudi višji znesek posojila za kv. meter, glede na vložene prošnje in razpisna razpoložljiva sredstva. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k vlogi za posojilo na predpisanem obrazcu, ki jih prosilci dobijo pri Ljubljanski banki, podr. Kranj — enota Šk. Loka, priložiti: a) organizacije združenega dela — srednjeročni program za reševanje stan. vprašanj — sklep samoupravnega organa o najetju posojila — kupoprodajno pogodbo (o nakupu najemnih stanovanj) — fotokopije varčevalnih pogodb pri banki, na osnovi katerih bo pridobljeno posojilo za nakup stanovanj — fotokopije že odobrenih posojilnih pogodb, s katerimi bo plačana kupnina stanovanj b) delavec — prosilec posojila — izjavo organizacije, pri kateri je prosilec posojila zaposlen, na obrazcu (natečaj obr. 4 in 6) — kupoprodajno pogodbo (o nakupu stanovanja v etažni lastnini) — fotokopijo varčevalnih pogodb, če prosilec ali člani družine namensko varčujejo pri banki, pa še niso dobili posojila — fotokopijo posojilnih pogodb prosilca in članov družine, če še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke VIII. OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo za posojilo je treba vložiti v 30 dneh od dneva objave. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. 2. Vlogo je treba vložiti na predpisanem obrazcu z dokumentacijo pri Ljubljanski banki podr. Kranj — poslovni enoti v Škofji I/>ki. 3. O dodelitvi posojila odloča Zbor samoupravne enote za graditev stanovanj. 4. O izidu natečaja obvesti enota za graditev stanovanj vse prosilce kredita najkasneje v 30 dneh po seji zbora enote za graditev, na kateri se je odločalo o dodelitvi kreditov. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Samoupravna enota za graditev OBČINE ŠKOFJA LOKA stanovanj Zdravstveno varstvo H zavarovanje po samoupravnih sporazumih (1) Dnevnik Delo je 3. junija v posebni prilogi objavil sedem predlogov novih samoupravnih aktov s področja organizacije in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega varstva, pravic zavarovanih oseb, financiranja, varstva pravic in načinu uveljavljanja pravic. V javni razpravi bodo delovni ljudje in občani lahko povedali svoje mnenje in želje glede organizacije in vsebine zdravstvenega varstva in zavarovanja. Javna razprava bo trajala do 30. junija letos. Do tega dne bo lahko vsak občan izrazil svoje predloge v okviru razprav, ki jih bodo organizirale delovne organizacije ali krajevne skupnosti oziroma jih lahko pismeno sporoči regionalni zdravstveni skupnosti v Kranju. Novi zakon o zdravstvenem varstvu, ki velja od 1. januarja letos, in novi samoupravni akti imajo predvsem namen uskladiti delovanje zdravstvenih skupnosti in vsebino zdravstvenega varstva in zavarovanja z določbami ustave. Sam zakon in predlogi samoupravnih aktov torej ne prinašajo posebnih razširitev pravic ali mnogo večje možnosti uporabljanja zdravstvenega varstva, pač pa dajejo možnost, da delovni ljudje v okviru svojih denarnih zmogljivosti samo določijo obseg in vrsto pravic ter odločajo o gradnji zdravstvenih zavodov in širitvi zdravstvene dejavnosti. Vse določbe o organizaciji skupnosti, pravicah in postopkih, ki so bile**do sedaj zbrane v regionalnem statutu, bodo v bodoče glede na pristojnost prikazane v treh samoupravnih sporazumih in treh statutih. Posebej bo sprejet tudi samoupravni sporazum o samoprispevku — participaciji zavarovanih oseb k stroškom zdravljenja. Ostali samoupravni akti (pravilniki) o predpisovanju zdravil, ortopedskih pripomočkih, zobno protetičnih delih, pripomočkih za vid in sluh, listinah o uporabi zdravstvenega varstva itd., bodo sprejeti ob koncu letošnjega leta. Da bi občanom približali vsebino predloženih samoupravnih sporazumov in statutov, bomo v tem in nekaj nadaljnjih sestavkih prikazali razlike med starimi in trenutno še veljavnimi ter novimi določbami zdravstvenega varstva in zavarovanja. OBČINSKA IN REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Že od leta 1966 je obstajala na Gorenjskem enotna zdravstvena skupnost, ki je zbirala sredstva in izvajala zdravstveno zavarovanje za območje vseh petih občin. Z uveljavitvijo novega zakona o zdravstvenem varstvu, to je od 1. januarja letos, pa so bile ustanovljene kot osnovne nosilke zavarovanja občinske zdravstvene skupnosti, ki imajo svoje samoupravne organe, to je skupščine in izvršilne odbore. Zaradi solidarnosti ter večje rizične in finančne sposobnosti so vse občinske skupnosti združene v regionalno zdravstveno skupnost Kranj; glavni namen te skupnosti je združevati sredstva, usklajevati pravice, usmerjati potrošnjo, enakomerno razvijati zdravstveno službo in enotno obremenjevati plačnike prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Pristojnost in medsebojne odnose med občinskimi in regionalno zdravstveno skupnostjo, razširitev kroga upravičencev do zdravstvenega varstva, predlagani obseg pravic in ostale spremembe — o tem pa prihodnjič. Boris Žužek Lepša cesta v Javorje Cesta Poljane —Javorje je bila zadnjega pol leta v izredno slabem stanju. Lani namreč nihče ni skrbel za njeno redno vzdrževanje. Pred nedavnim pa je bil v okviru krajevne skupnosti Poljane ustanovljen poseben odbor, ki bo v prihodnje skrbel, da bo ta prometna žila bolje urejena. Pred dnevi so se vaščani Javorij, Zetine, Murov, Dolenčic in še nekaterih drugih zaselkov na tem področju na pobudo članov odbora že odločili za prostovoljno delovno akcijo. Akcije se je kljub slabemu vremenu udeležilo blizu trideset prebivalcev s tega področja. V dveh dneh so opravili prek tristo prostovoljnih delovnih ur. V posamezne kotanje in usade so navozili okrog dvesto petdeset kubičnih metrov gramoza. Najbolj kritične točke so trenutno urejene, prebivalci s tega področja pa so se že odločili, da bodo v prihodnje še sodelovali pri podobnih akcijah. -jg TOZD storitvene dejavnosti, ki je v sestavi delovne organizacije SUVENIJALES ALPLES Železniki objavlja na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta: 3 KV ključavničarjev Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: m — da imajo končano poklicno šolo kovinske smeri — da imajo tri leta prakse — da so sposobni delati v okolju, ki zahteva mnogo samoiniciativnosti DSSS, ki je v sestavi iste delovne organizacije, objavlja delovno mesto snažilke pisarniških prostorov Poleg splošnih" pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da so fizično zdrave in oseRnostno urejene, — da so pripravljene delati samo v popoldanskem času Kandidatkam za delovno mesto snažilke nudimo stimulativne osebne dohodke! Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest na naslov: SLOVKNIJALES ALPLES, tovarna pohištva Železniki, organizacijsko-kadrovski sektor, 154228 Železniki. K prijavi priložite listine 0 tem, da izpolnjujete pogoje, ki so naveden i.v tej objavi. Izbira kandidatov bo najpozneje v 10 dneb po preteku ob javne ga roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. Veriga Lesce: za 4 milijone dolarjev izvoza V Verigi Lesce so v zadnjih dveh letih namenili precej denarja za modernizacijo proizvodnje. V nekaterih obratih so se tako delovni pogoji že izboljšali, kmalu pa se bodo tudi v enem najstarejših, in sicer v kovač-nici, ki prav tako gradijo novo. Modernizacija proizvodnje pa kaže tudi boljše proizvodne rezultate. Danes leska Veriga uspešno premaguje nekatere gospodarske težave in so finančni rezultati sorazmerno ugodni. K temu je nedvomno pripomogla tudi združitev s podjetjem Slovenske železarne, s čimer so dosegli redno preskrbo s kvalitetnimi surovinami oziroma jekli. Lani so v Verigi naredili 13.500 ton različnih izdelkov in izvozili za poltret ji milijon dolarjev. Letos pa računajo, da bodo izvozili za prek 4 milijone dolarjev. Izvažajo tako v zahodne kot vzhodne države in .na razne kontinente. Prav zdaj pa se skupaj s podjetjem Slovenske železarne pripravljajo na tesnejše poslovno sodelovanje z nerazvitimi državami. Znano je, da so njihov najpomembnejši izvozni izdelek težke in sidrne verige. Njihova kvaliteta izdelkov je takšna, da nimajo nobenih težav pri mednarodnih garancijah m pri največjih svetovnih zavarovalnicah. Ko sta tovarno pred kratkim obiskala predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič in podpredsednik zbornice dr. Rudi Babic, so ju seznanili s tem, *da si v prihodnje še več obetajo od povezave v podjetju Slovenske železarne. Podjetje bo že prihodnje leto zagotovilo normalno celoletno preskrbo s surovinami za predelovalce, hkrati pa bodo Slovenske železarne nastopale na trgu s kompleksnimi ponudbami za vse predelovalce njihovih izdelkov oziroma za tiste, ki so združeni v podjetju. Direktor podjetja Slovenske železarne Gregor Klanč-nik je ob tej priliki poudaril, da je Veriga zelo pomemben predelovalec izdelkov v združenem podjetju. Po vrednosti sicer predstavlja le štiri odstotke celotne proizvodnje podjetja, glede izvoza pa kar 9 odstotkov. Po drugi strani pa Veriga že zdaj dobiva 72 odstotkov celotnih surovin iz podjetja Slovenske železarne, okrog 8 odstotkov iz železarne Zenica in ostalih 20 odstotkov iz uvoza z vzhodnih držav. Predsednik zbornice Andrej Verbič se je zanimal tudi za nadaljnjo programsko usmeritev podjetja in tovarne Veriga ter za uskladitev v jugoslovanskem merilu. Seznanili so ga s tem, da tudi na tem področju potekajo razgovori, da pa nastopajo tudi težave. Tako so omenili primer, da je bila lani zgrajena tovarna verig v Prnjavoru, ki že obratuje v sestavi Rudarskometalurškega kombinata Zenice. Ta tovarna ima menda danes na zalogi kar štirimosečno proizvodnjo in je v takšnih težavah, da morajo delavci odhajati na brezplačni dopust. V leski Verigi menijo, da to ne bi bilo potrebno, saj so že pred štirimi leti opozarjali, da gradnja še ene tovarne verig v državi ekonomsko ni opravičljiva, ker je ena tovarna verig za vso državo več kot dovolj. A.Žalar Urbanistični načrt mesta Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje na Jesenicah naj bi v prihodnje poleg ostalih načrtov poskrbel tudi za urbanistični načrt mesta Jesenic, ki naj bi zajel tudi obrobna naselja, in sicer Hrušico, ■Javorniške in Jeseniške Rovte, Planino pod Golico, Blejsko Dobravo, Javornik in Koroško Belo do Potokov, kjer bi se načrt povezoval na že sprejet urbanistični načrt območja Vrbe. Stroški za izdelavo urbanističnega načrta bi znašali okoli 750.000 dinarjev brez ekonomskega dela. ki bi ga pozneje obračunali. Razen tega naj bi začeli z izdelavo urbanističnih redov z.a naselja Rateče, Podkoren in območje Vrbe z vsemi kraji. Stroški izdelave bi znašali po oceni Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje 90.000 dinarjev, rok za izdelavo pa je 6 nle-secev po podpisu pogodbe. V letošnjem letu bi morali izdelati načrte tudi za šolsko območje Kori tke Bele na velikosti .1 hektarov, za šolsko območje Plavž v enaki velikosti, zazidalni načrt za območje industrijske COOe Klavnica- Prodna pregrada v velikosti 8 hektarov ter načrt zazidave za stanovanjsko gradnjo nižjega standarda. D. S. lip bled LIP, lesna industrija Bled Svet za izobraževanje razpisuje v šolskem letu 1975/76 naslednje štipendije in učna mesta vajencev: 3 štipendije na tehnični šoli za lesarstvo 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na biotehnični fakulteti — lesna smer Kandidati bodo opravili psihotehnični test. VAJENCE: 1. TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica — strojni mizarji ;. 2 — strojni ključavničarji 2 2. TOZD Lesna predelava Bled — strojni mizarji 4 — brusač orodja in rezil 1 3. TOZD Lesna predelava Mojstrana — strojni mizarji 2 4. TOZD Lesna predelava Podnart — brusač orodja in rezil 1 — stro j ni. mizar (ali Žagar) 1 Pogoj: dokončana osemletka 5. Več vajencev za poklice ozkega profila (lesni delavec, žagar) za vse TOZD Pogoji dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije do 2. julija 1975. Organizacijsko kadrovski sektor, ki je v sestavi delovne organizacije SLOVEHIJALES ALPLES Železniki razpisuje na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto: kadrovika Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — VŠ šola pedagoške ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — obvezno znanje strojepisja. TOZD storitvene dejavnosti, ki je v sestavi iste delovne organizacije, pa na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu objavlja naslednji delovni mesti: 2 vzdrževalcev stavb in okolice kandidati izpolnjevati še morajo Poleg splošnih pogojev naslednje posebne pogoje: — VKV zidar ali tesar, — nekajletna praksa Delavcema se nudi stimulativne osebne dohodke. Pismene prijave je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnih mest na naslov: SLOVKNIJALES ALPLES tovarna pohištva Železniki, organizacijsko-kadrovski sektor, 64228 Železniki. K prijavi priložite listine o tem, da izpolnjujete pogoje, ki so navedeni. Izbira kandidatov bo objavljena najpozneje v 10 dneh po preteku razpisnega oziroma objavnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. Komisija za kadre pri Izobraževalni skupnosti Radovljica razpisuje za šolsko leto 1975/76 naslednje kadrovske štipendije: 1. 10 štipendij za Studij na pedagoški gimnaziji in srednji vzgojiteljski Spli (razen za 1. letnike) 2. 10 štipendij na pedagoški akademiji za predmetne skupine; razredni pouk, tehnični pouk, kolikor bo prosilec izpolnjeval pogoje za bodoče delo v izobraževalnih ustanovah 5 štipendij za študij na visokih Šolah — visoka šola za telesno kulturo filozofska fakulteta in Prednost imajo prosilci, ki so občani občine Radovljica, ki imajo selo dober učni uspeh in Veselje do pedagoškega poklica, zlasti pa tisti, ki izhajajo iz kmečkih in delavskih družin. Vsak prosilec mora do 15. julija 1975 vložiti prošnjo na predpisanem obrazcu (DZSobr. 1,05) z vsemi prilogami. — izkaz o učnem uspehu 1974/75, — potrdilo o vptSU V šolo za šolsko leto 1975/76, t — potrdilo o imovinskem stan ju staršev (obrazec 0,12), — potrdilo o dohodku staršev (že v obrazcu 1,65) ter priporočil0. šole, krajevnih organizacij ZMS, ZB itd. Prošnje sprejemamo izključno do navedenega roka. Komisija za kadi'1' Razstava partizanske grafike in koncert okteta Gallus v okviru tedna Komunista so muzeji radovljiške občine in Zveza kulturnoprosvetnih organizacij občine Radovljica pripravili v Festivalni dvorani na Bledu razstavo partizanske grafike Iveta Subica, Doreta Kle-menčiča-Maja in Ivana Seljaka-Copiča. Otvoritev razstave bo v sredo, 18. junija, ob 18.30 v avli Festivalne dvorane. Po otvoritvi razstave ob 19. uri pa bo v dvorani koncert okteta Gallus, posvečen 30. obletnici osvoboditve, s sodelovanjem gledališkega in filmskega igralca Poldeta Bibiča, ki °o recitiral slovenske socialne, revolucionarne in borbene pesmi °d Aškerca do Kajuha. Razstava bo odprta do 25. junija vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Kulturo med železarje Ko so na zadnji seji tovarniške konference sindikata ocenjevali delo komisije za kulturo in izobraževale, ki deluje v okviru sindikalne organizacije, so nesporno ugotovili, na kulturno življenje še ni zaživelo, °-a je še vedno čutiti premalo aktivnosti, premalo kulturne dejavnosti, k" bi zadovoljila potrebe in zahteve delavca-železarja. Kultura v tem največjem delovnem kolektivu še ni našla svojega pravega mesta in veljave, zato so bili kritični pogledi "a sedanje stanje poziv in želja za Boljšimi odnosi, po živahnejšem kulturnem življenju jeseniškega žele-zarja. Komisija je ob pregledu svojega ^la ugotovila, da je sodelovala s Pevskim zborom Jeklar kot tudi s pihalnim orkestrom jeseniških žele-^arjev, ki sicer delujeta pod okriljem 6yeze kulturno prosvetnih organizacij občine. Člani komisije so skupaj s tovarniško konferenco /j^MS organizirali več nastopov raznih kulturnih skupin ter odkupili vec predstav in pri tem upoštevali, na je v Železarni zaposlenih precej delavcev tudi iz drugih republik. Zanje so odkupili predvsem predstave raznih ansamblov narodnih Pesmi in plesov. V Železarni imajo po posameznih obratih tudi referente za kulturo, ki . .8° skupaj š člani komisije tesno sodelovali. Ena izmed skupnih akcij Je bila tudi pridobivanje naročnikov Za Prešernovo družbo. .Zasluga komisije je tudi srečanje PnSalnih godb vseh treh železarn ter Srečanje pevskih zborov. Ta srečala obetajo postati tradicionalna, je zanimanje med železarji za lake prireditve izredno veliko. Člani komisije delajo povsem amatersko, ko usklajujejo delo med J^ratnimi referenti in kulturnimi oh^n°Vami in institucijami v okviru Očine. Četudi imajo svoje delegate temeljni telesni kulturni skupno-?g.Pa so menili, da na področju uiture ne morejo pričakovati več-J8*-napredka brez poklicnega refe- orri 8 ku,turo' ki bi skrl,el za k.°" r Racijo med posameznimi refe-nti in med kulturnimi ustanovami. D. S. Elektrotehniško podjetje kranj, Koroška c. 53 c razpi8Uje Prosta učna mesta v šolskem letu 1975/76 ža poklice ELEKTROINSTALATER »6 mest ELEKTROMEHANIK 2 mest i JLEKTROMEHANIK ZA Gospodinjske stroje 'nest u ?TV MEHANIK mesti °brat()vni električar * 'nest i JRgovski pomočnik •nesti v prodajalni Kranj ^olanje pri vseh poklicih traja Gostovanje iz Sremske Mitrovice Amatersko kulturno-umetniško društvo iz Sremske Mitrovice je v soboto, 14. junija, gostovalo v gledališču Tone Cufar na Jesenicah s komedijo Zla žena. Na Jesenicah tega gostovanja v programu gledališča sicer niso predvidevali, vendar so ga kljub temu uvrstili v spored. Gledališče iz Sremske Mitrovice spada med kvalitetna gledališča in zato tudi gostuje zunaj domačega kraja, razen tega pa je na Jesenicah zelo malo predstav v srbohrvatskem jeziku. D. S. Zbor beograjskih madrigalistov na Jesenicah Zbor beograjskih madrigalistov, ki bo v začetku - prihodnjega meseca sodeloval na srečanju zborov v Avstriji, se bo nekaj dni pripravljal tudi v Gozd-Martuljku. Člani zbora bi v času od 28. junija do 2. julija nastopili tudi na Jesenicah in za jeseniške železarje pripravili brezplačen koncert. Zbor beograjskih madrigalistov je eden najboljših zborov te vrste ne le pri nas, temveč tudi v svetu. Dosegel je že mnoga mednarodna priznanja in najvišja mesta. Sestavlja ga 50 članov, vodi pa ga Dušan Miladinovič, dirigent beograjske opere. Vsi člani so amaterji, zbor pa je tudi nosilec priznanja za delo v amaterizmu. Na Jesenicah so njihovo ponudbo z veseljem sprejeli, tako da bodo člani zbora madrigalistov pripravili v gledališču koncert v dneh, ko bodo na pripravah v Gozd-Martuljku. D. S. Seminar za lutkarje Od 23. do 28. junija prireja Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Združenje gledaliških skupin, nadaljevalni seminar za lutkarje. Seminar je nadaljevanje lanskoletnega koprskega lutkovnega seminarja. Z Jesenic se bo seminarja udeležil Jože Bedič. D. S. Pouk se začne s smehom Zgodovina naprednega delavskega gibanja Pred meseci so na Jesenicah ustanovili programsko komisijo pri odboru za ustanovitev Muzeja delavskega gibanja' Gorenjske. Komisija je začela z resnim delom, da bi v stari Kosovi graščini uredili muzej naprednega delavskega gibanja Gorenjske, kajti Gorenjska takega muzeja nima. Pri Tehničnem muzeju jeseniške Železarne deluje le en oddelek za zgodovino delavskega gibanja, sicer pa podatki, dokumenti in eksponati revolucionarne gorenjske zgodovinske preteklosti niso nikjer zbrani in na vpogled občanom ter v pouk mladim. Iz stare Kosove graščine na Jesenicah so zaradi preureditve prostorov že preselili nekaj ustanov, društev in organizacij. Večina jih bo poslej delovala v prenovljeni stavbi gradbenega podjetja Gorica, delavska univerza pa je našla zasilne prostore v gimnaziji. V stari Kosovi graščini bodo uredili stalno razstavo. Največji poudarek so v programu dali prikazovanju zgodovine delavskega gibanja Gorenjske od 1918 do 1941. 15 odstotkov programa zajema uvod v glavno obdobje — v okvirni prikaz delavskega gibanja Gorenjske od začetkov do leta 1918, 15 odstotkov obsega zaključek od leta 1941 do 1950 — prikazuje vpliv predvojnega delavskega gibanja na udeležbo de- lavskega razreda v NOB in glavne dogodke od osvoboditve do samoupravljanja ter prevzem tovarn. Prvi del, ki obsega začetke delavskega gibanja na Gorenjskem do leta 1918, obsega kratek pregled gospodarske situacije v zadnji polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja, prve pojave socialnega prebujanja na Gorenjskem, delavstvo, v industrijskih središčih, dejavnost delavskih organizacij na Gorenjskem, obdobje prve svetovne vojne, obdobje od ruske revolucije do razpada Avstro-ogrske, Gorenjce v oktobrski revoluciji itd. Cas od 1918 do 1941 bodo prikazali v več poglavjih: gospodarstvo, so-cialno-politični položaj delavstva na Gorenjskem, ekonomski položaj, brezposelnost, organiziranost delavstva v različnih časovnih obdobjih, zunanji izrazi delavskega gibanja ipd. Tretji del obsega čas NOB na Gorenjskem ter petletno obdobje po zmagi, s posebnim poudarkom rva prevzem tovarn in uvedbo delavskega upravljanja, obnovo domovine, mladinske delovne akcije. Tako bodo na Jesenicah dobili na 400 kvadratnih metrih razstavne površine muzej delavskega gibanja Gorenjske. V stari Kosovi graščini, ki je bila zgrajena v začetku 16. stoletja. D. S. zainteresirani Nave naj svoje i b fotokopijo zadnjega gbkega spričevala vložijo do ■iniiija 1975. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1975/76 v I. letnik naslednja učna mesta: 1. 30 učencev za poklic tesar 2. 5 učencev za poklic mizar 3. 5 učencev za poklic Žagar 4. 5 učencev za poklic lesni delavec Cas učenja za poklic pod 1. in 2. je 36 mesecev, pod 3. in 4. pa 18 mesecev. Pogoji: a) pod 1. in !2. uspešno dokončana osemletka, pod 3. in 4. pa najmanj 6 razredov osemletke b) kandidati ne smejo biti starejši od 18 let C) kandidati morajo biti zdravstveno sposobni za izučitev poklica Za poklic pod 1. in 2. se lahko prijavijo tudi učenci, ki nimajo uspešno dokončane osemletke zaradi negativnih ocen iz tujega jezika. Učencem, ki imajo uspešno dokončan vsaj 8. razred osemletke, plača delovna organizacija stroške šolanja na večerni šoli pri Delavski univerzi s pogojem, da uspešno dokončajo osemletko. Učenci imajo možnost bivanja v Domu učencev Gradiš Škofja Loka, kjer imajo brezplačno hrano in stanovanje, poleg tega pa še prejmejo nagrado, ki znaša za I. letnik do 500 din mesečno, odvisno od učnega uspeha. Učenci, ki stanujejo doma, prejmejo prispevek k stroškom prehrane v višini 800 din in gibljivi del nagrade v višini 500 din, odvisno od njihovega učnega uspeha. Učenci so upravičeni tudi do povrnitve dejanskih stroškov prevoza na učno mesto. Kandidati morajo za sprejem predložiti naslednje dokumente: 1. prošnjo za sprejem v učno razmerje, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list Rok prijave je do 31. julija 1975. Podrobnejše informacije 0 pogojih šolanja in ugodnostih učencev dobe kandidati v kadrovskem oddelku Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva C. 56. Bližal se-je praznik. Naš tretješo-lec je ves žareč in svetlečih se oči pritekel iz šole. »Nastopili bomo!« je klical že na pragu. Peli bomo in recitirali in igrico se bomo naučili. Tovarišica je razdelila vloge. Medved bom. Jožko bo zajec, Toni tudi. .. Vsi bomo nastopili. Tudi tisti, ki še nikoli nismo. Tovarišica je rekla, da vsi znamo ... Prvič so nastopili mesec ali dva po začetku šolskega leta. In potem za vsak praznik. Vsi! Ni bilo pomembno, če je nekdo brez posluha za petje in če drugi nima največjega smisla za racitiranje in igranje. Je pač dobil manjšo vlogo. Kolikor več so nastopali, so zlasti tisti učenci, ki so bili po navadi v ozadju in niso ravno blesteli v znanju, postajali bolj samozavestni in boljšati se je začel tudi njihov učni uspeh. Zatem so se začeli vključevati tudi v razne krožke, ki delajo na šoli, v zvezo tabornikov. Trema pred izpraševanjem in nerodnost ter strah pred posmehom sošolcev se je topil kot sneg na soncu. Ob koncu šolskega leta je razred, čeprav šele tretji, že pravi kolektiv, ki pod vodstvom učiteljice, popolno-. ma resno in samostojno pripravlja sestanke razredne skupnosti, na katerih se odloča, v katere akcije in tekmovanja se bo vključil. Kdo in kakšna je ta tovarišica, ki je tako pritegnila otroke? Prvič sem se z njo srečala na roditeljskem sestanku kmalu po začetku šolskega leta. Nemalo nas je presenetila. Namesto običajne pridige o lenobi, razvajenosti, nemarnosti in površnosti naših naslednikov, smo starši poslušali o njihovih interesih in željah in tudi o tem, kako bi želeli preživeti prosti čas z nami — starši. O disciplini pa niti besede. Potem sem še nekajkrat govorila z njo na govorilnih urah. Nobenih pritožb, le nasvet, kje" naj damo otroku več spodbude. Pred nekaj dnevi sem se z učiteljico Mileno Cvelbarjevo ponovno pogovarjala. To pot o njenem delu, šoli in šolarjih, njenem odnosu do otrok in o vzgoji. Poučuje na Prešernovi šoli v Kranju. Za poklic učuteljice se je odločila, ko je bila še čisto majhna deklica. Pravi, da je bila edinka in si je vedno želela med otroke. Ta želja je v njej rasla vse do osmega razreda, ko se je končno odločila. Ostala je trdna kljub pregovarjanju staršev, ki so se bali, da jo bodo prehitro izgubili in čeprav je mama celo nagovarjala razredničarko, da naj hčerko pregovori. Prvo službo je nastopila v Polhovem Gradcu. Tam je ostala pet let, sedaj pa že štiri leta poučuje na Prešernovi šoli v Kranju. Otroci jo imajo za prijateljico in ji zelo zaupajo. Kako to doseže? »Otroke imam zelo rada,« odgovarja. »V vsakem skušam odkriti predvsem tjsto, kar je v njem dobrega in potem spodbujam njegove dobre lastnosti in interese. S pogovori in obravnavanjem vsakega učenca posebej pa nastaja zaupanje in prijateljstvo. Nikdar ne poskušam učnih in vzgojnih nalog doseči z ustrahovanjem in raznimi .disciplinskimi' kaznimi. Predvsem pa ne z iskanjem .lukenj' v njihovem znanju. Ocenjevati je treba znanje in vedno poiskati pri spraševanju tiste snov, ki jo učenec obvlada, in to tudi oceniti. Hkrati pa ga je seveda treba spodbuditi, da se bo naučil tudi tisto, kar še ne zna. Na ta način jih tudi motiviram za samostojno učenje.« »v vsem šolskem letu na roditeljskih sestankih in na govorilnih urah niste nikdar omenjali discipline.« »Nisem je omenjala, ker z disciplino učencev preprosto še nikdar nisem imela težav. Vedno se potrudim, da pouk začnemo veseli, s smehom, da smo veseli, ko jemljemo novo snov in zato tudi dobro delamo in sodelujemo. Tudi pred kontrolnimi in šolskimi nalogami se da z nekaj besedami odpraviti, tremo in če treme ni, ni nervoze in prepisovanja ter raznih ,disciplinskih' prekrškov. Skratka, prepričana sem, da je disciplina v razredu lahko vzorna, če so otroci dovolj motivirani za delo. Pri tem ne mislim na tišino, da bi slišali šivanko pasti na tla, temVeč na aktivno sodelovanje vseh učencev pri pouku. Seveda pa tudi kakšnega klepeta ne jemljem preveč tragično.« »V vašem razredu so se učenci vključili v razne krožke, pripravili pa ste več samostojnih nastopov in sodelovali na vseh šolskih prireditvah.« »Pri javnem nastopanju ni toliko pomemben nastop oziroma to, kako se bo ta ali oni razred ali posameznik predstavil sošolcem, staršem ali širšemu krogu gledalcev. Pri tem je veliko bolj pomembna vzgoja. Zlasti manj samozavestni in slabši učenci lahko s tem zelo veliko pridobijo. Nekdo zna lepo peti, drugi imajo veselje do deklamiranja, tretji je sposoben športnik. Ce, se na tem področju izkaže tudi pred sošolci — javno nastopi — veliko samozavest-nejši postane in se tudi bolj vključi v kolektiv. To pa je za desetletnika zelo pomembno. Potem pa ga tudi ni težko pridobiti za bolj intenzivno ' učenje tudi pri predmetih, ki ga manj zanimajo in mu delajo težave. Zato vedno pripravijo nastop vsi učenci, čeprav potem deklamacija ali igrica ni tako brezhibno predstavljena.« Milena Cvelbarjeva na Prešernovi šoli vodi tudi krožek prometne vzgoje. Tudi ta krožek je pod njenim mentorstvom dosegel zelo lepe uspehe in je letos osvojil celo republiško prvenstvo v poznavanju prometnih predpisov in spretnostni vožnji. Za šolo in vodenje krožka je nedvomno potrebno veliko priprav in časa. »Rada sem z otroki in se pri delu z njimi sprostim. Zato poučevanje zame ni le poklic, temveč tudi prosti čas in zadovoljstvo. Prepričana sem, da bi, če bi se morala še enkrat odločati, ponovno postala učiteljica.« L. Bogataj Razširjen program kulturne akcije , Na tretji seji komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica so ocenili potek kulturne akcije v letošnjih petih mesecih. Ugotovili so, da je med delavci in občani v krajevnih skupnostih veliko zanimanje za vse prireditve, predvsem pa za gledališke in glasbene predstave. Zanimanje za kulturno akcijo je tudi v delovnih organizacijah. Letos je na primer deset novih temeljnih organizacij združenega dela podpisalo pogodbo o sodelovanju in financiranju kulturne akcije. Do maja pa je poravnalo obveznosti že 66 delovnih kolektivov. Program je bil v tem času v celoti uresničen. Likovnih razstav in glasbenih koncertov pa je bilo celo več kot je bilo predvideno. Edine težave, ki jih imajo trenutno pri uresničevanju kulturne akcije, je pomanjkanje ustreznih prostorov za različne prireditve. Na seji so sklenili, da bodo v jesensko-zimski sezoni razširili izbor gledaliških predstav tudi z gostovanji .Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane in najbrž tudi z gostovanji Primorskega gledališča iz Nove gorice. Še naprej pa bodo na sporedu gostovanja Mestnega gledališča in Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, Prešernovega gledališča iz Kranja in gledališča Tone Cufar z Jesenic. Septembra pa bodo kot kaže na Šobcu organizirali tudi koncert ansambla bratov Av-senik. Najkasneje prihodnje leto bodo program kulturne akcije razširili tudi na filmsko vzgojo. Predvajali bodo filme ljubljanske kinoteke. Podprli bodo amaterske literarne ustvarjalce. Tako bodo objavili razpis in določili komisijo, ki bo zbrane prispevke ocenila, najboljše pa objavila in avtorje nagradila. JR Pri AMD si žele več zunanjih sodelavcev Da je organizacija močnejša, več anov ko šteje, se pri kranjskem MD dobro zavedajo. Za letos so si -dali nalogo povečati število članov I 2079 ob novem letu na 2400 ob mcu leta. Vse kaže, da bodo to šte-dko do konca leta visoko presegli, 'istega dne, ko smo delali tole re-ortažo, je tovarišica v biroju zabe-ežila že 2362. člana. Pa je šele za-jetek junija in se dopusti v glavnem se niso začeli. Glavnino novih članov pa pridobe prav takrat, ko se ljudje odpravljajo na dopuste. »Veliko so nam do takega porasta članstva pomagali prav novi prostori,« pravi predsednik društva Ivan Vreček. »Lani smo prvič celo leto delali tu in že po članstvu se pozna, da je bila ta investicija res upravičena. Za celih 95 % nam je samo lani po-rastlo članstvo v primerjavi z letom 1973. Osip je pa zelo majhen; predvsem so to ljudje, ki se izselijo iz Kranja. Drugih skoraj ni. Lani smo tudi prvič dosegli, da člani sami vplačujejo članarino tu v društvenih prostorih. Prej smo morali imeti akvizi-terje.« Članarina je glede na vse storitve, ki jih društvo nudi svojim članom, zares majhna. 100 din znese in taka velja že nekaj let. Le 28 din ostane društvu, ostalo pa gre za splošne potrebe AMD — za članski material, službo SPI, pomoč drugim organizacijam itd. »Čeprav lahko rečemo, da je naše članstvo že kar lepo, pa je presneto majhno glede na število avtomobilov v Kranju,« meni sekretar društva Miro Hočevar. »Kaže, da res še ne poznajo vseh ugodnosti, ki bi jih imeli kot naši člani. Posebno kadar potujejo ven, ne bi smeli iti brez kreditnega pisma. Ne razumem voznikov, da lahko potujejo v taki negotovosti. Če imajo kreditno pismo, potem v primeru, da se jim na cesti karkoli zgodi: ali nesreča ali obstanejo in je voz potreben popravila, pokažejo tuji vlečni službi le naše kreditno pismo in potem storitev plačajo pri nas v dinarjih. Tak je dogovor. Enako je tudi po Jugoslaviji. Za doma izdajamo tuzem- ska kreditna pisma in potem voznik storitev prav tako plača pri nas. Potem so tu še boni za bencin, da ga ni treba plačevati v dragih devizah. Res, vrste ugodnosti je deležen član. Da ne govorim o velikih popustih, ki jih imajo pri vleki in službi ,pomoč informacije'.« Pri kranjskem društvu delujejo trenutno tri komisije: komisija za članstvo, ki je najmočnejša prav zaradi širokega obsega nalog, komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu ter šolska komisija". Vse tri skupaj pripravljajo gradivo za kompletno informacijo članstvu in tudi ostalim voznikom o vseh novostih v cestnih predpisih, informacijah itd. Ne vedo še, ali bo to centralno predavanje ali pa v obliki biltena. Pravijo pa, da je le živa beseda tu še vedno najbolj učinkovita. Samo lani so naredili po podjetjih 10 predavanj okrog novega zveznega zakona o varnosti v cestnem prometu. Predavanja so spremljali s filmi. Zanimanje je bilo izredno veliko. Prek 300 udeležencev je bilo poklicnih voznikov iz teh podjetij. Trudijo se, da bi stalno in kar najhitreje obveščali svoje članstvo o vseh novostih v prometu, kajti Avto-moto revija s temi informacijami navadno kasni. Za tako informativno službo pa bo treba tudi zunanjih sodelavcev in v društvo iskreno vabijo vsakogar, ki bi ga veselilo delati na tem področju, pa naj bo to po športni liniji, vzgojni liniji, ali pa tiste, ki imajo veselje do preventive. Radi bi malo razbili prvo, največjo komisijo za članstvo na več interesnih komisij, da bi bilo delo bolj specifično in bi seveda dalo tudi boljše rezultate. Schiedel — dimnik št. 1 YU — kamin, v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec Za svoje delo so kljub trem lepim učilnicam in poslovnim prostorom že kar malo utesnjeni. »Vse je že premajhno, tudi parkirni prostori, da ne govorimo o mehanični delavnici. Saj je bilo v začetku videti vse tako veliko, ko pa se je pričelo delati, se je kaj hitro pokazalo, da smo že premajhni,« Delo s šolarji je prijetno in hvaležno, pravijo pri kranjskem AMD. Posnetek je z zadnjega kviza kranjskih osnovnih šol v počastitev 20-letnice koprskega TO M OSA. potarnajo vsi po vrsti pri kranjskem AMD. Obnovili so tudi vozni park in imajo trenutno 21 vozil. Lani so imeli 27 tečajev za voznike in 1043 tečajnikov. Opremili so se tudi s kinoprojektorjem in demonstrativnimi deskami za šole. Vse tri njihove predavalnice in kabinet so odlično opremljene z vsem, kar je potrebno za nazoren pouk in vzgojo bodočega voznika. Njihova informacijska pisarna, j» zdaj dela že neprekinjeno ves dan, Je lani izdala 939 zelenih kart, za 59.740 din bencinskih bonov, 73 mednarodnih vozniških dovoljenj, 128 kreditnih pisem in literature, ki jih člani in nečlani iščejo pri njih kot so avtokarte,_ nalepke, literature za tečaje, značke itd. za celih 9 starih milijonov. Vedno več voznikov prihaja sem po informacije o prometnih predpisih v inozemstvu, o naših odnosih s tujino itd. Veliko.dela ima tudi njihova vlečna služba; lani so pomagali 332 članom in kar 520 nečlanom, služba »pomoč informacije« pa je prejela 747 klicev od članov in 843 od nečlanov. Tudi za družabno življenje je poskrbljeno pri njih. Vsako leto organizirajo razne ralh/je — poznan je lanski ral ly na Sutjesko, katerega so se udeležili tudi njihovi člani "\ spretnostne vožnje, motocrosse ituj Potem so tu v sodelovanju s šolam še razni kvizi; zadnji, zelo uspel, )e bil ob 20-letnici TOMOSA. Trudijo se, da bi bila njihova oX\ ganizacija čim močnejša, kajti ČU* več bo članov, več bo tem organ1' zacija lahko nudila. Kako pa je P*j nes na cesti, pa vsi vozniki ve"10' vsak trenutek se ti lahko zgodi« potrebuješ pomoč. In če si član df^" štva, je vse skupaj, verjemite, ven* laže. Os : PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH MEHIKE Piše: Milan Krišelj Na frankfurtsko letališče smo prispeli že ob sedmih zjutraj, let pa je bil najavljen za 11.20. Dovolj zgodaj, da smo si lahko ogledali še velikansko lelališče, ki spada med največje na svetu. Prvi vtis je bil izreden, saj je letališče predvsem ogromno po obsegu. Kot kakšno vesoljsko središče. Avto smo parkirali v garaže, ki so pod cesto. Vse je avtomatizirano, kartice, avtomati, fotocelice. Potem smo šli na razgledno teraso in tam opazovali vzlet velikana B 747. Veličasten prizor. .Sedaj čakamo pri šalterju 732 AERO Mexico in tu se pravzaprav pričenja moj dnevnik. V vrsti smo med prvimi, pred nami so le trije Nemci, tudi z nahrbtniki. Zanima nas, kakšna druščina bo pravzaprav letela tako daleč. Kmalu so se vsi zbrali. Največ je bilo mladih ljudi, turistov iz Nemčije, ki so odhajali na svoj redni letni dopust, nekaj Mehikancev z majhnimi otroki, ostali pa so bili starejši zakonski pari. Potujemo z mehiško letalsko družbo, torej bo tudi posadka mehiška. Ko uredimo vse potrebne formalnosti, nas pri Vhodu št. 63 že Čakajo stevvardese mehiške družbe. Opazujemo jih. Fiziogno-mija čisto posebna, niso niti belke, niti indijanke. Z manjšo zamudo smo se odpeljali z avtobusom do našega velikana DC-8. S tesnobo v srcu smo vstopili. Roman je napravil zunaj še nekaj posnetkov in prepustili smo se usodi. V tako velikem letalu se še nisem peljal. Z dohtarjem imava to srečo, da sediva sama na treh sedežih, čeprav je letalo zasedeno do zadnjega. Medtem ko smo šli na vzletno stezo, so nam stewardese kazale, kako je treba ravnati z reševalnimi pasovi za vsak primer, če pristanemo kje na Atlantiku. Glavni pilot nam je povedal nekaj osnovnih podatkov o letu. Dejal je, da bo trajal polet približno 14 ur z vmesnim postankom na letališču Bangor v ameriški zvezni državi Maine. Vzleteli smo točno ob 12. uri.' Sest ur smo že v zraku. Vožnja je prijetna, mirna. Le tu in tam letalo vztrepeta, kot da bi zapeljalo t gladke asfaltirane ceste na makadamsko. Večkrat pogledam skozi okno in vidim le ogromno desno krilo, tako veliko, da bi na njem mirno lahko jgral ping-pong, kakor je dejal Matej. Nad krilom modro nebo, posuto t rahlimi meglicami, pod njim pa jarka bleščeča belo-si-va svetloba, pod katero slutim Atlantski ocean. Nenadoma Matej opazi kopno pod nami, pokrajino pokrito s snegom. Seveda smo precej visoko na severu. Leteli smo mimo južnega dela Grop.landije. Dežela, ki smo jo zagledali pod seboj, je polotok Labrador. Pokrajina je bila zanimiva, natančno taka kakor sem si jo predstavljal. V šoli bi rekli, da je to tajga. Res, bili so sami iglasti gozdovi, vmes pa vse polno jezer, velikih in majhnih, leno tekočih rek z neštetimi ovinki (meandri), na severu, vsaj tako se nam je zdelo, pa BO bile zasnežene gore. Mesto, v katero smo se spuščali, je bilo srednje veliko, verjetno ribiško, letališče pa vojaško. Vse naprave so bile na vide/, provi-zorične. uslužbencev le kakih 10. Med civilnimi letali so vzletala tudi vojaška in pristajala s pomočjo padal. Posadka letala se je tu zamenjala. Z nami je bila od Frankfurta do sem skoraj osem ur v zraku* Avion so medtem pripravili za nadaljnjo pot, do našega naslednjega cilja — Acapulco. Kapitan je objavil, da bomo letefi 5 ur in pol v smeri Nevv York — Birmingham — Houston — Tampico. Ob 22. uri po jugoslovanskem ali srednjeevropskem času sem uro premaknil za 7 ur nazaj. Po mehiškem času je ura spet šele tri popoldne. Počasi se me loteva spanec, telo skušam prepričati, da ura še ni veliko, da še ne morem biti zaspan, pa me ne Uboga, čeprav imam zelo zanesljiv argument, namreč sonce na nebu. v Ob 19. uri po lokalnem času priletimo v Acapulco. To je mondeno turistično središče na tihomorski obali. Vodnica nam je pred pristankom povedala, da moramo vsi izstopiti, da bo že tu carinski pregled in ne v Mexiku. Vzeti smo morali tudi vso ročno prtljago. Najbolj nas je skrbelo, kako bo s hrano, saj so nam ob odhodu posebej naročili, da ni dovoljeno nositi kakršnokoli hrano v Mehiko. Skupaj z drugimi smo med prvimi vstopili v letališko poslopje. Presenečenja so se kaj hitro začela in se vrstila druga za drugim. Letališka stavba je bila skromno rečeno fantastična. Če je bila v Frankfurtu moderna, velika in mogočna, je bila tu še lepa in razkošna zraven. Vse v marmorju, steklu in cvetju. Kmalu pridemo v večji prostor, kjer,nam pot zapira H šalterjev. Tu prvič pogledajo potne dokumente. Pri prvi kontroli je bilo vse v redu. Nekaj metrov naprej druga kontrola. Tu pa se je zataknilo. Obmejni uslužbenec nekaj časa gleda dokumente in očitno ni zadovoljen, zahteva še nekaj. Kaj, pa ne vemo. Vse, kar smo dobili v Beogradu na ambasadi, smo mu dali, pa ni bilo dovolj. Medtem pristopijo še drugi uslužbenci, se pomenkujejo, gledajo, telefonirajo. Se enkrat jim v angleščini razložim, da sem bil osebno na ambasadi, da je to vse, kar imamo, da je Jugoslavija prijateljska dežela . .. Nenadoma pridrvi iz neke pisarne uslužbenec ves vesel in razburjen, govoreč, da je vse v redu in da naj.oprostimo, ker smo morali nekaj časa čakati. Seveda smo oprostili. Hitro odidemo po stopnicah, marmornatih seveda, eno nadstropje niže, kjer so na tekočem traku sedeli naši nahrbtniki in se vozili v krogu ter čakali na nas, da jih pokažemo carinikom. Odprli so vso prtljago. Vse v redu, samo hrana. Roman pokaže svoje sposobnosti, v vseh svetovnih jezikih, največ pa seveda v slovenščini, dopoveduje carinikom, da je naša hrana posebna hrana, specialna za Popocatepetl. Ko so cariniki zaslišali ime svete gore, so se omehčali, vso hrano (konzerve argo juhe, testenine, ribe itd.) so nam pustili, zaplenili so samo suhe slive in topljeni sir. Pozneje smo premišljevali, zakaj ravno sir, pa je nekdo ugotovil, da zato, ker je bil avstrijski. Veseli, da se je vse srečno izteklo, se spet vkrcamo na avion. Se dobre pol ure in že bomo na cilju. Komaj se dobro vzdigne mo, nas je začelo strahovito premetavati. Letalo je padalo, padalo. Tako približno kot če bi avtobus nenadoma zapeljal v prepad. Želodec sem imel čisto blizu glave, dohtar je popolnoma utihnil, Mateju je sapo vzelo, Roman je pa vrnil coca-colo. Ze smo nad glavnim mestom. Ogromno mesto, morje lučk. Na letališču gre vse gladko. Ko pridemo v avlo, je bilo kaj videti. Vse tiste barvne slike, ki sem jih doslej videl seveda samo na razglednicah, prospektih in revijah, so tu nenadoma oživele. Tako pisanih in živih barv, doslej še nikjer nisem videl. Z avtobusom se odpeljemo že dokaj utrujeni v naš hotel Emporio, ki je prav v središču mesta. Spat se spravimo ob 23. uri ali po naše ob 6. uri zjutraj. Spati ne morem, že ob štirih sem se zbudil, zbudila me je pravzaprav sirena, ki je neusmiljeno tulila prav pod našim oknom. Zrak je vroč in nasičen z vlago. Ob 10. uri imamo v avli hotela spoznavno srečanje z ostalimi gosti, ki so skupaj z nami prispeli v Mehiko. Pijemo oranžado zmešano s tequilo, medtem pa nam uslužbenka agencije razlaga osnovne stvari o Mehiki in tudi to, kakšen program izletov si lahko izberemo v naslednjem tednu. Vse pa bi bilo seveda treba plačati posebej. Mi smo imeli svoj program in za nas to srečanje pravzaprav, razen pijače, ni zanimivo. Za prvi dan smo planirali obisk jugoslovanske ambasade in obisk pri Mariji Cenčičevi, ki je tukaj poročena. Ker so razdalje v glavnem mestu ogromne, saj meri glavna ulica v dolžino nič manj in nič več kot 60 km, to je toliko kot od Ljubljane do Jezerskega, smo takoj prvi dan najeli rent-a-caT-Skoraj cel dan je trajalo, da smo se vsaj malo znašli po mesti* Imeli smo seveda načrt mesta, toda zaradi velikih razdalj *e sprva sploh nismo znašli. Najprej smo jo mahnili na n*? ambasado. Bila je sobota, vendar smo kljub temu upali. razpadli. Igrali so v študentskem naselju v Ljubljani, na Primorskem, v kaliji in še marsikje drugje. Aprila letos pa so začeli igrati v kavarni Park hotela na Bledu. In da ne boste preveč ugibali, od kod so doma, naj povemo, da jih je večina iz Škofje Loke in da so vsi redno zaposleni v raznih podjetjih. Igrajo pač zato, ker imajo radi glasbo. Vodja ansambla je Andrej Kržišnik, *i igra orgle. »Najbrž nas še najmanj poznajo v Škofji Loki. Pa ne za to, ker ne bi hoteli nastopati, ali ker bi bili predragi. Preprosto zato, ker v Škofji Loki ni nikogar, ki bi bil pripravljen organizirati kakšno prireditev. Sami sm° že prosili za nastope in bili smo jih tudi pripravljeni organizirati, a smo no Mm v©* oba barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom CIMKARMA ISTmav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (73. zapis) Tako velik ovinek ob obalahOsoj-skega jezera smo resda napravili zaradi Mutca Osojskega, ki je po Aškercu stopil v našo književnost — toda bil je še drugi vzrok te naše daljne poti v danes že povsem po-nemčene kraje: hoteli smo obiskati grob matere pesnika Prešerna v Sentropertu ob Osojskem jezeru (St. Ruprecht am Moos). PESNIKOVA MATI NA KOROŠKEM Na splošno je bila Gorenjska nekoč bolj tesno navezana na Koroško. Karavanke niso bile zid, bolj vez s svojimi številnimi prehodi za vprego in še številnejšimi za pešce. Gorenjci so kupčevali s Korošci, služili in se tudi šolali na Koroškem. V času Ilirije pa je imela Koroška celo del skupne administracije za obe deželi. In tako je tudi Jurij, brat pesnika Prešerna, služboval v koroški krški škofiji. Po šegi onih časov so pri sinovih-župnikih živele tudi njihove matere in sestre. Da so jim gospodinjile. Ali pa umrle pri njih . .. Prešernova mati se je tako iz Vrbe preselila k svojemu sinu Juriju v njegovo malo šentroperško faro. Bila pa je poslednja tri leta življenja zelo bolna. »Mati so bili strašno znucani. Ene tri leta so jim noge vse nabreknile. Vsak dan jih je moral zadnje leto hlapec v cerkev peljati.« Tako se je materine bolezni spominjala hčerka Lenka. Bila je pač prihajajoča vodenica, dedna v rodu prav po njeni strani. Saj ji je umrlo za to neustavljivo boleznijo od osmih kar sedem otrok, razen Lenke, ki jo je zgrizel rak. Jurij, ki je vedel za materine bolečine, je svetoval: »Mati, doma molite! Saj tudi velja!« Mina rezko nazaj: »Ja, ti pa veš! Če je od Salomonovega templja pisano: tle te bom uslišal — je toliko več od naših cerkva!« In ni odjenjala. Obe hčeri in sin so materi v Sentropertu vsi zelo stregli. Jurij je menda posebno želel, da bi slikar iz Beljaka nje podobo napravil. Pa ga je mati na kratko zavrnila: »Podoba, čemu podoba? Stare babe so zmir grde!« In tako smo ostali brez podobe pesnikove matere. Lahko le obžalujemo to neugodno naključje. Po osmih letih potovanj s sinom Jurijem po Koroški, od fare do fare, so se 68-letni Prešernovi materi pričeli iztekati dnevi. Sin župnik in obe hčeri so čutili, da se bliža konec — a mati se je, za čuda, branila duhovnikovega obiska. Silili so vanjo, češ saj je tudi ona sama.vsem umirajočim Vrbnanom brala poslednje molitve. Končno je popustila; a zahtevala je beljaškega kaplana Antona Valentinčiča, Slovenca, da jo je pripravil za pot v neznano. Lenka pravi, da je bil Valentinčič »vljuden mož« in da je takoj prišeL SMRT IN POGREB Stara Ribiška je tiho ugasnila, kar nekako zaspala, na dan 25. aprila leta 1842. Žalno vest so takoj sporočili Francetu v Ljubljano in domačim v Vrbi. S pogrebom so nalašč malo odlašali, da bi mogli svojci s Kranjskega še pravi čas priti. Zaradi tega je bil za dan pogreba določen šele 28. april, torej četrti dan po smrti. K pogrebu pa je prišlo, razen Minine mlajše sestre, le malo domačih. France ni mogel, ker so ga zadržali opravki. Vrbnanov pa je le nekaj prišlo. Iz sosednje, Voljčeve hiše, je prišla Mina, visokorasla ženska. »Sosedi-nje ljubav jo je to pot klicala iz daljne Vrbe celo sem gori v Šent-ropert na pogreb.« Minina najmlajša sestra Katra Svetinova, ki je tudi prišla, je bila že tedaj poročena z Jožefom Krsnikom, bratom pesnikovega ljubljanskega profesroia Krsni-ka, Žagarjevim iz Most pri Žirovnici. Za pogrebom pa je šel tudi šent-roprški protestantski pastor. »Prijazen mož. Jurij in pastor si nista nikoli po nepotrebnem nasprotovala.« Vendar Jurij svoje matere ni mogel pokopati. Naprosil je zato beljaškega župnika, svojega prednika na šentroprški fari, Franca Schifferja, da je opravil namesto njega pogrebne obrede. Tudi govoril je Schiffer ob odprtem grobu, župnikovi materi v slovo. Toda govoril je v nemščini. Le trije otroci so se torej poslovili od matere: hčeri Urša in Lenka ter sin Jurij. Drugega sorodstva ni bilo. »Ko se je dekletce, Mina Svetinova, poznejša pesnikova mati, šolala v nemškem Beljaku, pač ni mislila, da ji je počitek do sodnega dne namenjen v tako bližnjem, že nem- Sentropert ob Osojskem jezeru^ Na sliki sta dobro vidna stolpa: na, levi je luteranska, na desni katoliška cerkev. Ob tej je grob Prešernove matere. Bolezen pa je hitro napredovala. Poslušajmo spet Lenkin spomin: »Ko so mati jeli še bolj slabeti, so naročili sinu župniku Juriju, naj doktorju Francetu piše. Diktirala bom pa jaz, so rekli. Jurij je pisal tele njih besede: ,Mene ne boš več videl. Bom vmrla. Morda prideš ti prvi za menoj. Za'to vravnej tako svoje stvari, da bo prav. Kako lep otrok si bil tedaj v Vrbi! Glej, da boš tudi tako lepo zapustil svet.' France je v Ljubljani prejel to materino po-slovitveno pismo. Vlile so se mu po licih solze, solze debele kakor grah, ko je to bral. Segel je znova po njem in zopet bral. In je zopet bilo, kakor poprej. Nazadnje je pismo položil na mizo. Zato, je menil, da ga sestra prebere, ko pride. To mi je Katra večkrat pripovedovala. Mati .so Franceta prav posebno radi imeli. Če bi bil France ženo dobil, ki bi bila zanj, pa bi bilo z njim vse drugače — so mati trdili.« Mina Prešernova se na Koroškem, spričo tako številnih luteranov nikoli ni doln o počutila. Posebno umreti med njimi ni hotela. Biti je morala tudi zavedna Slovenka: do njene smrti se je v šentroprškem župnišču le po slovensko govorilo in molilo. Napravila se je ob nedeljah in praznikih v svojo staro gorenjsko nošo, ki jo je prinesla še od doma. Tako se je nosila pesnikova mati povsem drugače kot šentroprške nemške žene. škem Sentropertu — tako daleč, daleč od dragega nam brezniškega pokopališča.« Šestletni Tomo Zupan, daljni sorodnik pesnikov, je leta 1845 s svojo staro materjo in stricem Frtinom obiskal Šentropert. Stric Zupanov je namreč tedaj peljal župniku Juriju tovor vina, stara mati pa je itak rada romala v daljne kraje. Pa sta vzela otroka Tomažka s seboj na to zanimivo pot čez Karavanke v koroško deželo. Ni dosti manjkalo, pa bi Jurij in Lenka skoro pregovorila strica Frtina, da bi pustil fantička v Sentropertu, kjer naj bi se izšolal. Otrok pa je le domov silil. Šegavo pripoveduje Tomo Zupan, kako mu je stric Frtin že med potjo stfogo zabičal, naj župnika nikar ne ogleduje v glavo. Bog varuj, da bi celo kaj vprašal zaradi uhlja, ki ga je manjkalo. Sicer pa je Jurij uravnaval lase tako, da je s čopom las postrani skrival svojo hibo. Še to je vedel povedati stric Frtin, da ni res, da bi se rodil Jurij brez uhlja, ampak da mu ga je, kot otroku, odgriznila svinja. Naj bo tako ali tako, hudo pa je le bilo Juriju vse življenje. Pohod s Alplesovih mladincev Mladinska organizacija v tovarni pohištva Alples Železniki že od nekdaj sodi med najbolj prizadevne v škofjeloški občini, zlasti pa v Selški dolini, kjer je v sodelovanju z drugimi aktivi in skupinami doslej organizirala celo vrsto prireditev, akcij, izobraževalnih seminarjev in proslav ob različnih praznikih. Njeno uspešnost nedvomno velja v ve-l(ki meri pripisati množičnosti, saj vključuje številne mlade delavce, zaposlene v selškem lesnem gigantu, ki hkrati z Iskro daje ton dokaj živahni športni in kulturni dejavnosti po okoliških krajih. Prav zdaj si prizadeva ponovno razširiti članstvo ter poglobiti svoj vpliv. V ta namen so Alplesovci preteklo nedeljo, 15. junija, pripravili spoznavni pohod iz Češnjice na Golico oziroma Miklavža, združen s piknikom v naravi. Pohoda, ki je lepo uspel, se je udeležilo prek 30 mladincev. 70 let Kadilnikove koče na Golici Aprila leta 1903 so na Jesenicah osnovali deseto podružnico tedanjega Slovenskega planinskega društva, ki je združevala planince vsega kranjskogorskega sodnega okraja. Že na prvi seji odbora so se odločili zgraditi na Golici prvo slovensko planinsko postojanko. Na Golici so imeli namreč Nemci že svojo kočo, razen tega pa tudi na Stolu. Slovenska Prešernova koča na Stolu je bila zgrajena šele leta 1910. Kočo na Golici, ki bi slavila letos 70. obletnico, je gradil posestnik in lesni trgovec Jakob Janša z Dovjega. Zgrajena je bila leta 1904 in je veljala 8900 kron. Odprta je bila junija 1905. Starosta slovenskih planincev France Kadilnik je sam prispeval za kočo na Golici kar 7000 kron. Zato je dobila postojanka njegovo ime. Vzporedno s Kadilnikovo kočo, ki je bila več let jabolko spora planincev zgornje savske doline in osrednjega društva v Ljubljani, so jeseniški, Kranjskogorski, mojstranški planinci ter gorniki z Dovjega gradili nove slovenske planinske postojanke. Žal sta Kadilnikova koča na Golici in Skalaški dom na Rožci med zadnjo vojno pogorela. Druge postojanke pa so bile po zaslugi planincev zgornje savske doline obnovljene. Jeseniški planinci žele v počastitev 200. obletnice prvega pristopa na Triglav in obletnic, ki jih praznujemo letos, razen tega pa v čast 80. obletnice slovenske planinske organizacije zgraditi na Golici nov Kadil-nikov planinski dom. U. Z. Zitoproraet Senta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 Cenjene stranke obveščamo, da je skladišče odprto neprekinjeno od b. do 19. ure, v sobotah pa od b. do 12. ure. Na zalog!! imamo vse vrste kvalitetne moke. Menjamo vsa žita za moko. elektromontažno podjetje Bled Cankarjeva 1 ELMONT razpisuje 15 prostih učnih mest za vajence elektroinstalaterje Pogoj je dokončana osemletka. Interesenti naj svoje prošnje z dokazilom o končani šoli pošljejo na ELMONT Bled. Rok za prijavo je do zasedbe vseh učnih mest. Poročilo o žrebanju blagovno denarne loterije Odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki je bilo 10. junija 1975 v Ljubljani o. 00 4090 026060 1. 9281 118761 2. 6742 8752 099422 50 din 400 din hladilnik ročna ura pralni stroj tranzistor pony dvo kolo pralni stroj 3. 005153 078113 111723 1.000 din 1.000 din 10.000 din 4. 117594 5. 6. 096 0276 010726 012446 038766 091856 7. 005907 065347 8. 9. 709 749 033499 081289 200 din brivnik ISKRA 1.000 din 1.000 din televizor č. b. televizor č. b. hladilnik 30.000 din 1.000 din 100 din 100 din 20.000 din 60.000 din ali ZASTAVA 101 z doplačilom do 60.000 din Dobitke izplačuje Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenskega 7/II, soba 61 na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja vsak dan od 8. do 13. ure, v Ljubljani dobitke do 100 din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan razen sobote in nedelje. Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva objave žrebanja. Cestno podjetje v Kranju razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. citroen furgon, letnik 1970, izklicna cena 4000 din 2. IMV kurir, letnik 1970, izklicna cena 5000 din 3. shreperska lopata, izklicna cena 500 din 4. motor sever 15 KW, izklicna cena 2000 din 5. pisalni stroj reinmetall, izklicna cena 300 din 6. pisalni stroj torpedo, izklicna cena 300 din. Licitacija bo 24. 6. 1975 ob 11. uri na sedežu podjetja. Ogled vozil je možen vsak dan do 14. ure. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki pa morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10 % kavcije od izklicne cene. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka vabi k sodelovanju strojnike za delo na ključnih avtomatskih in polavtomatskih lesnoobdelo-valnih strojih v primarni predelavi lesa. Kandidati morajo imeti dokončano poklicno šolo strojne ali kovinske stroke. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali naj se osebno z glase na naslov GIP Gradiš TOZD LIO .Škofja Loka, Kidričeva c. 66. Izvršni svet skupščine občine Škofja Loka razpisuje na podlagi zakona o spremembah zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 20/70) delovno mesto direktorja Centra za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije Škofja Loka. Pogoji: f poleg splošnih pogojev' predpisanih z zakonom in družbenim dogovorom o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da je pedagoški delavec — tiflopedagog ali zdravstveni delavec z visoko ali višjo izobrazbo, ali socialni delavec z višjo izobrazbo ali psiholog z visoko izobrazbo in da ima najmanj pet let ustrezne prakse. Prijave, kolkovane z 2 din, naj kandidati pošljejo Z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj, Izvršnemu svetu skupščine občine Škofja Loka v 15 dneh po objavi razpisa. ' Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD MALOPRODAJA KRANJ, n.sol.o. v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n.sol.o. objavlja prosto delovno mesto vodje PE gostinskih obratov Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da ima višješolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri, 2. da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, 3. da je sposoben organizirati in voditi delo v PE in 4. da je samoupravno in politično razgledan ter moralnopo-litično neoporečen Poskusno delo za to delovno mesto je 90 dni. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj pošljejo pismene prijave z dokazili, da izpolnjujejo pogoje, v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objavljenega roka. Podjetje (S) OBLAČILA Tržič razpisuje delovno mesto obratovodje (reelekcija) Za razpisano delovno mesto se zahteva: izobrazba konfekcijskega tehnika ali VKV krojač z mojstrskim ali delovodskim izpitom, 5 let delovnih izkušenj vsaj kot vodstveni delavec v proizvodnji konfekcije, da ima sposobnost vodenja, organiziranja dela in poslovno sposobnost. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. i v Kandidati naj vložijo pismene vloge z ustreznimi dokazili o dosedanji zaposlitvi in strokovni izobrazbi. Pismene vloge je treba poslati na naslov: Oblačila-Novost Tržič. belinka tovarna Kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel SadolinPX65 — uživa mednarodni sloves — odlikuje ga bogata tradicija iti novi tehnični dosežki — najbol) iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa — uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi ^ vplivi — služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 1 3 barvah — Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo POVEČANA PROIZVODNJA OMOGOČA ZA 12% NIŽJE PROIZVODNE CENE ZA ' III — okna — omarice za PVC rolete — notranja vrata — zidne podboje I I I EDINSTVENE PREDNOSTI STAVBNEGA POHIŠTVA VAŠE JELOVICE i i i — kvalitetne surovine — sušenje v avtomatskih komorah — kvalitetni impregnacijski materiali in lepila — dobro tesnenje — pokrito enoročno okovje za vertikalno in horizontalno odpiranje — kontrola in testiranje na lastni"ALCO napravi m — zaščitna embalaža PRIJATELJU - ŠIROKO ODPRTA ^ NEPOKLICANEMU — ČVRSTO ZAPRTA OKNA IN VRATA — JELOVICA Jfc JELOVICA poslovalnica Škofja Loka; Kidričeva 58 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 44 in KLOBUK. Ga-sperlin, Bistrica 145, Tržič 3347 Ugodno prodam ca. 2500 kosov rabljene cementne strešne OPEKE KARO. Jenko Mato, Prvomajska 11, Kamnik 3388 MLATILNICO LEITNER (avstrijsko) trese in reta in veže slamo, 2elo dobro ohranjeno, prodam. Kosmač Franc, Mrzli vrh 9 (Ledina), Sp. Idrija 3428 Prodam STREŠNO OPEKO spisak - 1800 kosov. Zevnik Franc, Predoslje 90 3429 . Prodam kuhinjsko KREDENCO m pomivalno mizo. Ul. 31. divizije 64, Kranj 3430 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Podljubelj 26 3431 STREŠNO OPEKO, rabljeno, kvadratno, rdečo, poceni prodam. Primerna je za kozolce in hleve. Zeleče 9, Bled 3432 Prodam dobro ohranjene eno-toanualne ORGLE tiger eko z ritmi ter malo rabljen češki KLARINET, ~ B sistem special, po ugodni ceni. Košnik, Trstenik 35, Golnik 3433 kupim Kupim otroško KOLO^in KROMPIR za krmo. Lužar Vinko, Bukovica 53, Vodice 3438 vozila Ugodno prodam karamboliran HAT 125. Naslov v oglasnem oddelku 3407 .Prodam ZASTAVO 750, letnik tyoo za 3000 din, ni registrirana. Lindav, Podljubelj 68 . 3410 Ugodno prodam ŠKODO, lahko l.udi po delih, letnik 1967. Pikon Andrej, BI. Dobrava 69 3434 Dele za FIAT 750, ugodno prodam. Hvastar, Medvode 8 c. 3435 Ugodno prodam SPAČKA. Petrič, Kovor 55, Tržič 3436 SPAČKA, letnik 1964, prodam za J000 din. Registracija do 1976. Zrim-°ek, Osnovna šola Kokrica, telefon 24-947 * 3437 Jfdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše *?iadeja 1. Stavek: GP Gorenjski F** Kranj, tisk: Združeno podjetje k'Udska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kranj CKNTKR Sa'7„ Junija amer. barv. ljub. LJUBKZEN °*MO D() POLNOČI <>»> 1«-. I«- 20. uri SAr. Junija amer. barv. ljub LJUBEZEN miM() »O POLNOČI ob 16. in 18. uri, pre-liane, barv. NI DIMA BREZ OGNJA ob a)- uri rJ* junija franc. barv. NI DIMA BREZ ^*NJAobl6., 18. in 20. uri Kr«nj STORŽ iC BpzJ, nija i,al barv tIMOR ZARADI LJU- '£NI ob 16,, 18. in 20. uri iN nJUnya ""'t*1' barv. z god spekt. SAMSON "ALILA ob Ki., 18. in 20. uri Trtic im Junija amer. barv. /.god. spekt. SAMSON ilLA ol) 18. in 20. uri ?,.J.l.,ni.ia amer. barv. krim. MAFIJA proti Rektorji 19 I TIBSU ob 18. in 20. uri iN-^jJunija amer. barv. krim. MAFIJA proti v>1 ektorju TIBSU ol) 18. in 20. uri K«ninik DOM Junija anicr. barv. vestern MOJ REVOI. K - MOJA PRAVICA ol) 18. in 20. uri VEDJUnija »mer. barv. vestem MOJ REVOI. - Moja pravica ob 18. in 20j ud bi, /unija amer. barv. komed. NE ODNK-•q7 'N SE ENKRAT POSKUSI ob 18. in uri *»«lovljtca junija (rane. barv. LJl'MIOE ob 20. uri SPm ?Un'Ja amer. barv pust. POBEGNIL y ;WS HUDIČEVEGA OTOKA ob20, uri I ,,' • Juniia amer b?rv. DEKLE. KI SEM JO r"0BlL ob 20. uri Bled 17 Igju JV.'l'Ja ?mer. barv. pusi 18. POBEGNIL HUDIČEVEGA OTOKA ob 20. uri Junija franc barv. LJUBICE <>b 20 junija (rane. barv. LJUBICE ob 20. J*N»nice KADIO !' ll|nija nem. barv. komed. KAPETAN ("'(^.Junija ital barv. krim. SKRIVNO ZATO- '••enlce PLAVŽ •7 barv. C8 drama SLEPAR IN T()| ,,'unija amer barv. vestern HA HR YJ EVA Ig i H)sl ITD TKA ^•"""jska gora ""nia n,.,„ barv komed. KAPETAN stanovanja Prodam GARSONJERO v Kranju (27 kv. m, centralna kurjava, telefon). Ponudbe pod šifro »Vodovodna soseska« 3415 Oddam STANOVANJE dvema dekletoma. Poizve se v Šenčurju, Pajerjeva 6 3359 Iščem opremljeno SOBO v Kranju. Slobodan Dončič, Delavska 19, Kranj 3439 SOBO v Škofji Loki, Kranju ali na relaciji Škofja Loka —Kranj išče pošten fant. Ponudbe pošljite na naslov: Janez Potočnik, Mestni trg 32, Škofja Loka 3440 posesti Prodam TRIPLEX GARAŽO pri Vodovodnem stolpu najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku. 3441 lokali GOSTILNO ali BIFE vzamem takoj v najem. Kasneje možen odkup inventarja. Ponudbe pod »Takoj« 3442 zaposlitve Prevzamem vsa ZIDARSKA in FASADARSKA dela. Delo kvalitetno. Kušaj Mustaf, Rupa 23 b 3443 VAJENCA in VAJENKO, ki imata veselje do oblikovanja in barvanja, sprejmem v učenje za keramično obrt. Konjedič Viktor, Delavska 39, Kranj 3444 Iščem delavca za CEMENTAR-SKO OBRT. Likozar Marjan, Bene-dikova 18, Kranj k 3445 Iščem INŠTRUKTORJA "za fiziko in matematiko za 2. letnik gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku. 3446 obvestila Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 3302 Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon Ana Knez, Vodopiv-čeva 13 ZAPRT od 24. t. m. do 30. t. m. Se priporoča PUNKA 3347 Trdoglavi policaj Režija: Stuart Rosenberg Gl. vloge: Vvalter Mathau. Bruce Dern, Lou Gossett Film prihaja z dobro založene police detektivskih filmov in se ukvarja s trmasto vztrajnostjo raziskovalcev zamotanih zločinov. Vztrajnost je toliko večja, ker hoče detektiv poiskati krivce za smrt svojega prijatelja in sodelavca. Sicer pa je celoten koncept filma podrejen razčlenitvi policistove osebnosti, ki je povsem predan svojemu delu, kar pa nevarno rahlja njegove družinske vezi. V tej členitvi pa se spoznavamo ■ pogumno, prizadeto in hrabro vdovo ter s tovariSko požrtvovalnostjo detek-tivovega pomočnika. Spoznavamo pa tudi plasti bogatejše družbe in njihove slabosti. Solidno oblikovan izdelek ne presega povprečja svoje zvrsti in očitno je bilo režiserju največ do tega, da spravi gledalca za poldrugo uro v napetost. Po odličnem začetku, ki prikaže hladnokrven pokol v mestnem avtobusu, ne vidimo nič novega. VValter Mathau je solidno odigral svojo vlogo, sicer pa mu scenarij ni dal priložnosti, da bi jo le bolj izdelal. M. G. Denar za telovadnico Na Jesenicah je malo telovadnic in so zato tiste, ki so na voljo, zasedene domala od jutra do poznega večera. Še posebno pereč problem je zaradi tega, ker šolska mladina ne more telovaditi tam in tako kakor bi želela. Posebno srednješolska mladina ne, ker sploh nima svojega prost ora za telovadbo. Ze dolgo se na Jesenicah pripravljajo, da bi ta probrani rešili z izgradnjo telovadflice pri Železarsko izobraževalnem centru. Telovadnica na tem predelu Jesenic bi bila tudi zelo dobrodošla za bližnji samski dom učencev ZlC in samski dom delavcev, ki so zaposleni v Železarni. Do zdaj so denar za izgradnjo telovadnice na vzbodni strani objekta Železarsko izobraževalnega centra že zagotovili v jeseniški Železarni, pri temeljni izobraževalni skupnosti občine, pri republiški izobraževalni skupščini, pri republiški telesno- kulturni skupnosti, nekaj denarja pa bodo prispevali tudi zaposleni V delovnem kolektivu Železarsko izobraževalnega centra. Republiški skupnosti bosta za telovadnico namenili kredite. Nova telovadnica bi veljala 5 milijonov' dinarjev. D. Sedej Člani komisije so si temeljito ogledali predel, kjer naj bi potekala jeseniška TRIM steza. - Foto: B. B. Trim steza za občinski praznik Na Jesenicah bodo predvidoma do letošnjega občinskega praznika 1. avgusta zgradili TRIM in sprehajalno stezo, ki bo speljana od bolnice v Plavški rovt in nazaj. Komisija si je pred nedavnim že ogledala teren in predlagala, da bi stezo uredili v treh težavnostnih stopnjah. Vse tri bi se začele in končale pri bolnici. Steza prve težavnostne stopnje bi potekala od nekdanje železnice na Zerjav-cu, druga proti Dolinarju, tretja pa pri Odavču v Plavškem rovtu. Prva steza naj bi bila dolga dva kilometra, druga pet in tretja osem kilometrov. Stezo bodo s prostovoljnimi urami uredili učenci doma Železarsko izobraževalnega centra, pomagala pa bodo tudi nekatera podjetja kot Železarna Jesenice in GIP Gradiš — TOZD Jesenice. Steza bo namenjena sprehodom po svežem zraku in rekreaciji. B. B. TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Tomšičeva 2 objavlja prosto delovno mesto za TOZD - Škofja Loka ŠEFA STREŽBE Pogoj: gostinski tehnik in 3 leta prakse ali gostinska šola in 5 let prakse, poskusno delo 3 mesece, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi. Sindikalno tekmovanje v tenisu in šahu Ta teden je bilo v športnem parku Stanka Mlakarja tekmovanje v tenisu za posameznike. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine: rekreacijska, starejši člani (nad 40 let), tekmovalni razred. V rekreacijski skupini je nastopilo 16 udeležencev. Zmagal je Nadižar Janez iz Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki je v finalu s 6:0 in 7:6 premagal Seražina Staneta iz Poklicne šole. Tretje in četrto mesto delita Zezlina Janez in Janškovec Mirko. Med starejšimi člani je izmed štirih tekmovalcev zmagal Bedenk, ki je v finalu premagal Aleša. Rezultat 6:1, 5:7, 6:3! Tekmovalni razred bo izvedel tekmovanje v 15 dneh, kajti trenutno so tekmovalci zelo zasedeni, saj branijo barve Triglava v finalu ekipnega republiškega prvenstva. ' Na Jesenicah je bil povratni šahovski dvoboj med sindikalnimi ekipami Jesenic in Kranja. Tako kot v prvem srečanju so tudi v povratnem zmagali Jeseničani, in sicer z rezultatom 17:10, vendar moramo opozoriti, da Kranj ni nastopil v kompletni postavi. Na prvih štirih deskah, kjer so se pomerili prvokategorniki, je Kranj zmagal s 3:1. Podrobnejši rezultati prvih štirih: Zorko — Mat-jašič 0:1, Tratnjek : Mazi 0:1, Krajnik — Deželak 1:0, Korošec — Naglic 0:1. V jeseni bo ponovno, sedaj že tradicionalno srečanje. Zveza smučarskih organizacij po delegatskem sistemu Na Jesenicah so že ustanovili pripravljalni odbor za organizacijo smučarskih društev in klubov na novih delegatskih odnosih. Po vseh krajih jeseniške občine delujejo smučarski klubi, najboljši smučarji pa so vključeni v Smučarsko društvo Jesenice, kjer so zastopane vse tri smučarske discipline. Med Smučarskim društvom Jesenice in področnimi klubi do sedaj ni bilo večjega medsebojnega povezovanja in sodelovanja. Prav tako ni bilo takega sodelovanja med vsemi tistimi klubi in društvi, ki se tudi drugod ukvarjajo s smučanjem: v šolah, organizacijah združenega dela in drugod. Naslov Kranjski gori V organizaciji ŠSD Lucijan Seljak in komisije za košarko pri TKS Kranj je bilo pred nekaj dnevi področno prvenstvo v košarki za mlajše pionirke. Sodelovale so štiri prvo-uvrščene ekipe treh gorenjskih občin, Jesenic, Šk. Loke in Kranja. Najmlajše košarkarice so prikazale borbeno in na trenutke tudi lepo igro, največ uspeha pa so imele igralke OŠ iz Kranjske gore, ki so s tremi zmagami zasedle prvo mesto na Gorenjskem. Rezultati: Kr. gora : I). Jenko (Cerklje) 20:7 (17:2), Padlih prvo-borcev (Žiri) : L. Seljak (Kranj) 25:6 (11:2). Kr. gora : L. Seljak 19:10 Z ustanovitvijo občinske zveze smučarskih organizacij Jesenice bi med drugim zagotovili tudi večjo množičnost, predvsem pa enakovrednost in enakopravnost tudi v športu. V okviru Zveze naj bi delovala skupščina, izvršni odbor, predsedstvo ter pet odborov: odbor za kvaliteto, odbor za kadre in vzgojo, odbor za množičnost, tehnični odbor in gospodarski odbor. V novi skupščini naj bi bilo 38 delegatov, ki bodo iz področnih smučarskih klubov, društev TVD Partizan, šolskih športnih društev, iz zveze tabornikov, planinskih društev in organizacij združenega dela. Jeseniški primer je obenem tudi prvi primer na Gorenjskem, ko se tudi v smučanju organizirajo po novem delegatskem sistemu. D. S. V spomin Vesni Žnideršič Vesne Žnideršič ni več med nami. Med cvetjem encijana in gorskega mahu na grebenu Belščice se je končalo njeno mlado življenje. Jadralno letenje je bilo njena velika enkratna ljubezen, tako velika, da se ni končala srečno. V nedeljo, 15. junija, je zadnjikrat poletela s svojo belo orhidejo z zelene livade leščanskega letališča, tja v višave, v svet tišine in lepote sinjega neba. Letela je tja, kjer je lahko postala ptica, tja, kjer gnezdijo planinski orli in kjer ni vsakdanjega tegob-nega življenja. Ta svet je postal njena usoda. Življenje jo je izdalo. Prijatelji letalci in vsa naša mladina je z Vesno izgubila dekle, ki je bila vzor mladih kot prijatelj, kot nosilka mladih idej, in kot letalka, ki je dokazala svoje vrednote s svojimi uspehi pri motornem in jadralnem letenju. S komaj 21. leti je v letalskem športu dosegla več kot njeni prijatelji piloti v dveh desetletjih. Bila je naša nada za razcvet letalskega športa in samo pet let je preteklo od dne, ko je prvič sedla za krmilo jadralnega letala in v tem kratkem obdobju naletela preko 220 ur na jadralnih in 40 ur na motornih letalih. Dosegla je pogoje za zlato značko jadralnega pilota in pogoje za diamantni znak. Na letošnjem državnem prvenstvu je s 15. mestom "ugnala več kot polovico najboljših jugoslovanskih pilotov, med slovenskimi pa je bila celo deseta. Zal Vesne in njene orhideje ne bomo več občudovali nad vrhovi Karavank, ne bomo več pričakali njenega nasmeha, ki jo je spremljal, nas pilote pa navdajal z veseljem, da imamo med sabo dekle, ki je zraslo med nami in postalo naš ponos, naše upanje za prihodnost, vzor vsem mladim, kako se z delom • in voljo doseže uspeh. Njen študij na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju računalniške smeri je bil prav tak kot njen odnos do letenja. Računalniki so bili njene sanje tako kot letenje. Vesna nam bo ostala vzor, ki nas bo spremljal na vsakem koraku po cvetoči livadi letališča, pri vsakem letu visoko pod sinjim nebom. Ostala pa bo za nas tudi nenadomestljiva vrzel. Spomin nanjo bo ostal v srcih vseh letalcev. Leon Mesaric predsednik odbora Letalske šole ALC (11:6). 1). Jenko 19:24 (5:16). Kr borcev 16:14 (S:4), Jenko 12:16 (7:!)). Vrstni red: 1. Kr Padlih prvoborcev Ziri ko, 4. OS L. Seljak. Padlih prvoborcev gora : Padlih prvo-Seljak : D. gora, 2. OŠ 3. OŠ D. Jen--bb- ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jožeta Jenkota Begelnovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom, vaščanom, gasilcem, pevskemu zboru, Veletrgovini Živila Kranj, Sava-orodjarna Kranj, Cestnemu podjetju Kranj, sodelavcem strojnega parka Kranj, sodelavcem mehanične delavnice Preddvor, sodelavkam Porodnišnice Kranj, Gorenjskim oblačilom Kranj, zahvala č. duhovščini in vsem ostalim-za izrečeno sožalje, za darovano cvetje jn za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Žena, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo. Praprotna polica, 11. junija 1975 Za večjo varnost voznikov traktorjev Z očetom se je res prijetno peljati na traktorju; a brez posebnega sedeža za sopotnika je takale vožnja kaj tvegana in se lahko prav nesrečno konča. — Foto: Perdan V primerjavi z drugimi prometnimi nesrečami, ki jih v Sloveniji povzroče motorna vozila, so nesreče s traktorji razmeroma majhne. Vendar se nesreče, v katerih so udeleženi traktorji, pogosto končajo z zelo hudimi posledicami, tudi s smrtjo. V lanskem letu je bilo na primer prometnih nezgod s traktorji v Sloveniji 96, vendar niso vštete tudi nesreče pri delu s traktorji. »Na področju UJV Kranj,« je povedal inšpektor milice Mirko Der-link, »se je lani pripetilo 11 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi traktorji, letos do konca maja pa so se doslej pripetile le tri, a hude. Te nesreče so se pripetile na cestah, tako na magistralan kot na gozdnih poteh, ostalih nesreč pri delu pa tudi mi ne zabeležimo. Če pogledamo lanske nesreče: dva voznika sta izgubila življenje, sedem jih je bilo v nesreči hudo ranjenih, v dveh pru merih pa so bili ranjeni drugi udeleženci v nezgodi. Tudi letos je že bila smrtna žrtev med vozniki traktorjev, dva voznika pa sta bila hudo poškodovana.« Prav zaradi tega, ker imajo nesreče s traktorji praviloma zelo hude posledice, je republiški svet z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu začel akcijo za širše prometno varnostno izobraževanje voznikov traktorjev. Razen filma Traktor v prometu, ki se že predvaja, je zveza delavskih univerz Slovenije po naročilu republiškega sveta pripravila gradivo, ki obravnava najbolj pogoste napake, ki jih delajo vozniki traktorjev in zaradi katerih se dogaja največ nesreč s temi vrstami vozil. Voznik traktorja mora v večini primerov voziti tudi po površinah, ki so namenjene javnemu cestnemu prometu, da pride do svojih obdelovalnih površin; zato mora dobro poznati cestno prometne predpise, da ne ogroža sebe in drugih udeležencev v prometu. Tako kot ostali motorizirani udeleženci v prometu bi moral traktorist paziti na varnost otrok, invalidov ter slabotnih in starih oseb. Na traktorju torej ne bi smeli sedeti otroci, tudi ne invalidi ter slabotne in stare osebe; odrasla oseba pa le takrat, kadar je poleg voznikovega pritrjen še sedež za sopotnika. Prepuščanje volana mladoletnim otrokom na dvorišču, kaj šele na cesti, je dokaj neodgovorno dejanje. V gradivu ie nadalje opisano še, da mora voznik traktorja paziti, kadar je cestišče spolzko in vidljivost zmanjšana; voznik naj ne sede na traktor, kadar je bolan, utrujen ali vinjen. Še posebne pozornosti pa naj bo vedno deležen tovor, ki ga traktor vleče. Zgodi se, da je tovor malomarno naložen, štrli na vse strani in celo zakriva zavorne in smerne luči na traktorju ali kako drugače ovira ost ah' udeležence v prometu. Prav tako ne sodijo na tovor ljudje. Še posebej mora biti traktorist previden, kadar vleče delovni stroj. V hribovitih predelih je vožnja s traktorjem nevarnejša kot v ravnini, saj se vsaka hitra in predrzna vožnja morda še z naloženo prikolico ob sunkovitem zavijanju ali zaviranju na strmem predelu lahko tragično konča. Posebne važnosti je tudi vzdrževanje traktorja: brezhibno morajo delovati zavore, svetlobna telesa, smerokazi, po predpisih morajo biti polnjene pnevmatike na kolesih. Zvezni zakon o varnosti cestnega prometa kmetijske traktorje ne prišteva med motorna vozila. Zato to področje urejajo republiški zakoni o varnosti v cestnem prometu: osnutek republiškega zakona SR Slovenije zato vsebuje številne določbe, ki naj zagotovijo varnejšo udeležbo kmetijskih traktorjev v cestnem prometu pri nas. Osnutek zakona označuje kmetijski traktor za motorno vozilo, ki se uporablja pretežno za opravljanje kmetijskih del in za prevoze v zvezi s temi deli. »Zaradi hitrejšega razvoja in moderni/a cije kmetijstva pri nas,« pravi inšpektor Derlink, »pa osnutek, zakon bo verjetno sprejet v še ta , mesec, predvideva številne olajšave za voznike kmetijskih traktorjev in tudi za voznike motokultivatorjev in delovnih strojev. Za voznika traktorja, ki bo vozil v cestnem prometu bo poslej tako, kot je sicer že bilo urejeno, potreben vozniški izpit; vendar pa bo izpit vsaj po osnutku sodeč precej olajšan in poenostavljen. Izpit bodo lahko opravljali že s petnajstim letom, pripravljali pa se bodo lahko že pol leta prej. Vozniško dovoljenje za traktor bo veljalo 10 let za ostala motorna vozila pa velja kot vemo pet let. Seveda pa lahko traktor vozi tudi oseba z vozniškim izpitom B, C in D kategorije. Za teoretični del izpita se bodo kandidati lahko pripravili sami, praktičnega pa bodo prevzele avto šole. Za kmetijske traktorje, ki bodo evidentirani, to se bo opravilo ob nakupu vozila ali ob menjavi lastništva, ne pride v poštev registracija, kot je sicer obvezna za ostala motorna vozila in zanje ne bo treba potem plačevati takih prispevkov kot za ostala motorna vozila. Novost je le vsakoletni tehnični pregled traktorja. Katere organizacije pa bodo ta tehnični pregled opravljale, bo določeno kasneje. Dosedanja vozniška dovoljenja F kategorije naj bi vozniki zamenjali za vozniška dovoljenja za traktoriste do konca letošnjega leta. Izpit za voznika traktorja bo kot že rečeno poenostavljen in prirejen za to vrsto vozila. Za delovne stroje in za moto-kultivatorje, ki bodo hoteli voziti po javnih cestah bodo potrebna le potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov, tako kot je to urejeno za kolo z Motorjem (moped). Za uporabo teh vozil izključno le na delovnih površinah seveda ne bo potrebno imeti vozniško dovoljenje Oziroma potrdilo o znanju; vendar pa mora skoraj vsak -kmetovalec, da pride do svojih obdelovalnih površin, voziti nekaj ("asa tudi po javnih cestah in le redki na primer ceste le prečkajo.« L. M. Letalska nesreča V nedeljo, 15. junija, okoli pol dvanajstih je poletela z leškega letališča z jadralnim letalom ci-rus Vesna Žnideršič (roj. 1954) z Ročevnice pri Tržiču. Nekaj po 15. uri pa je pilot motornega letala Vojteh Hladnik po naključju preletel Belščico in približno 30 metrov od državne meje na planini Belščica opazil razbitine jadralnega letala. V nizkem preletu je nato ugotovil, da gre za letalo leškega letalskega centra. Na kraj nesreče so odšli s helikopterjem dva gorska reševalca, zdravnik in kriminalistični tehnik UJV Kranj. Med razbitinami letala so našli pilotko Žnideršič evo mrtvo. Sklepajo, da je pri nizkem preletu letalo zadelo s krilom v pobočje in se pri tem razbilo; tocnejše vzroke nesreče pa bo ugotovila komisija uprave civilnega letalstva iz Beograda. Vesna Znideršičeva je imela izpit tako za jadralno kot za motorno letalo. Žrtev 90 pretepa V nedeljo, 15. junija, ob 19. uri je nastal pred gostilno Pri Miho-lu na Mestnem trgu v Škofji Loki večji pretep. Pretep naj bi izzval Zdravko Lazendić iz Škofje Loke, ki je izzival Muharema Hodžiča. Pred gostilno sta se stepla, v pretep pa so se potem vmešali še Branko Lazendić, Mirsad in Mesud Hodžič, Jasib Kljajić, Emil Kerić in Azim Ima-mović. Med pretepom je Kerić dal svoj lovski nož Mirsadu Hod-žiču; ta je z njim najprej zabodel Branka Lazendića, zatem pa je zabodel še njegovega brata Zdravka. Rana je bila smrtna, tako da je Zdravko Lazendić takoj umrl. Zavil v desno V petek, 13. junija, ob 4.40 se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Okršlar (roj. 1954) iz Medvod je na povsem ravnem in preglednem delu ceste nenadoma zavil v desno in trčil v drog javne razsvetljave. V trčenju je bil huje ranjen sopotnik France Bernik (roj. 1957), voznik pa laže. Pešec na sredi ceste V soboto, 14. junija, nekaj pred 1. uro zjutraj se je pripetila prometna nezgoda na cesti prvega reda med Radovljico in Podvinom. Voznik avtobusa Rafael Gartnar (roj. 1938) iz Zg. Sorice je vozil proti Podvinu za nekim osebnim avtomobilom. Ko je pripeljal iz levega nepreglednega ovinka, je opazil, da osebni avtomobil zavira in zavija desno nato pa spet levo. Vtem je v soju zasenčenih žarometov opazil na sredini ceste pešca Franja Kastigarja (roj. 1944) iz Kranja, ki je hodil v smeri proti Radovljici. Pešec se je opotekaj« premaknil na levo proti avtobusu, ki je močno zaviral in se pešcu umikal v desno. Kljub temu pa je avtobus z levo prednjo stranjo pešca zadel. Hudo ranjenega Kastigarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nepreviden otrok V soboto, 14. junija, dopoldne se je1 na Kranjski cesti v Radovljicl nasproti avtobusne postaje pripetila prometna nezgoda. Kakih deset metrov pred prehodom za pešce je z desne strani s pločnika skočil na cesto pred osebni avtomobil Franca Jalovca (roj. 1938) z Bleda 12-letni Srečko Božič iz Ribnega in se zaletel v desna vrata avtomobila. S pretresom možgan so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Nezgoda kolesarke V nedeljo, 15. junija, popoldne se je Breda Benedik, stara 9 let, iz Kranja s kolesom peljala iz Seljakove ulice v Kranju po poti, ki vodi na Delavsko cesto. Po tej je,tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu Drago Cafuk (roj. 1934) iz Kranja. Ko je kolesarka zagledala osebni avtomobil, je namesto da bi zavrla, zapeljala na cesto prav pred avto, ki jo je zadel. V nesreči si je Breda zlomila nogo, pretresla možgane in dobila še druge poškodbe. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. L. M. Kemična tovarna Exoterm Kranj, Struževo 66 objavlja naslednje prosto delovno mesto vodje oddelka za vzdrževanje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Prijave sprejema splošni oddelek do vključno 30. 6. 1975. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Jožeta Hudobivnika se iskreno zahvaljujemo- vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so darovali vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci z družinami. Kranj, 12. junija 1975 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage hčerke, žene, mame, babice, tašče v in svakinje Jožefe Perdan roj. Cerar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivoma Komunalni servis in Živila iz Kranja, kolektivu Aerodrom Ljubljana-Pula, pevskemu zboru Društva upokojencev, g. župniku, dr. Krečevi in dr. Beleharju za dolgotrajno zdravljenje in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dobrini sosedom, ki so v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Vsi njeni. Šenčur, Kranj, Berlin, 12. junija 1975 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Franca Žiberta Pogvajnovega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje, nam izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala č. duhovščini za pogrebni obred, kvintetu Gorenjci in pevcem iz Nakla za ganljive žalostinke, gasilcem, posebno tov. Tiringerju za poslovilni govor. Najlepša hvala dr. Štefetovi za zdravljenje. Iskrena hvala kolektivoma Iskra Labore za denarno pomoč in oddelku orodja Merkur Kranj za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Vsem še enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: družine Žibert, Janežič ter Rozman. Pivka, 13. junija 1975 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, brata in strica Antona Čimžarja Be iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga imeli radi, mu poklonili cvet je in ga spremili v tako velikem številu v njegov mnogo prerani grob. Posebna zahvala kolektivu letališča Brnik in tovarišu Brate Janku za poslovilni govor. Nadalje lepa hvala tovarišici Vehovčevi in učencem 3. b razreda za obisk. Posebno se zahvaljujeva g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem iz Cerkelj za lepe žalostinke in zvonarjem, vsem, ki ste nam pomagali in tolažili v teh težkih dneh. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica, brat in sestra ter ostalo sorodstvo. Cerklje, Vasi a, l'S. junija 1975 ' , Jugoslavija evropski prvak v košarki Kranjski strelci v Ambergu od 5. do 8. junija — Sprejem pri županu mesta Amberga. Kranjski strelci v Ambergu Ze leta 1967 so strelci Kranja in 2ahodnonemškega mesta Amberga zavezali prijateljske stike in pripravi prvo dopisno tekmovanje. Želja Po tesnejšem sodelovanju je prispevala k temu, da so Kranjčani že naslednje leto obiskali Amberg in se s tamkajšnjimi strelci pomerili v tekmovanju s standardno zračno Puško. To srečanje je našim in nemškim strelcem ostalo v nepozabnem sPominu. Leta 1969 so amberški strelci vrnili obisk, od tedaj dalje pa ?.° se izmenjavala tekmovanja osta-!lh- športnikov obeh mest. Kljub ternu so strelci še naprej vzdrževali stike, ki so pripeljali letos do tret-Jega srečanja v Ambergu. Posebnost tega srečanja je bilo Prav gotovo tekmovanje v okviru arneriško-nemškega tedna prijateljeva, katerega so se na željo gostitev udeležili tudi kranjski strelci, tekmovanje je obsegalo streljanje ^mitraljezom, lokom, starinsko pu-š*° na sprednje polnjenje in pihal-mkom. Tekmovalo je 10 ekip s 5 tekmovalci. Cep rav brez priprav, so Kranjčani v skupnem seštevku zmajih, dobro pa se je uvrstil član Kranjske ekipe Rajko Rozman, ki je b>l drugi. •Gostitelji so kranjskim tekmoval-£ern pripravili prisrčen sprejem, za Kar gre vsa zahvala predsedniku amberških strelcev Josefu Donhau-serju. Donit prvi Na igrišču TVD Partizan Medvode je bil pokalni košarkarski tur-n»\ na katerem so nastopila štiri ^oštva. Najboljšo igro so pokazali igralci Donita, ki so zasluženo osvoji pokal. Rezultati: Donit : Color 75:58 )38:22), Aero : Partizan 70:74 5l:44), Color : Partizan 70:74 1^:44), Color : Aero 91:84 (42:34), Uonit : Partizan 102:65 (47:35), uonit: Aero 66:58 (33:29). „ Vrstni red: 1. Donit, 2. Partizan, Color, 4. Aero. fJ?**tivca strelcev: 1. Nastran ^uonit) 78 košev, 2. Zaletel (Parti-;^n> 77, 3. Turk (Aero) 76, 4. Jeraj Partizan) 67. -fr Udovič in Ropret na svetovno prvenstvo Zvezni kapetan za mladince Edvard Raj kovic je 8estavil mladinsko kolesarsko reprezentanco, ki bo Vstopala Jugoslavijo na Prvem svetovnem prvenstvu mladincev v Švici od 22. do 27. junija. V ekipi sta Poleg Bulica (Siporex), Grajzerja (Rog), Marinkovi-ča (Avala) in Polončiča (Astra) tudi mlada kranjska kolesarja, sicer prekaljena borca Save Bojan Udovič in Bojan Ropret. Po Jjedeljski dirki Okoli Pohorja bodo izbrani kolesarji odšli na skupne priprave ^ Italijo, 20. junija pa v pern, kjer bo v nedeljo, 22. ^nija, na 135 km dolgi Progi dirka posameznikov, v sredo, 25. junija, pa ekipna vožnja na 70 km. Glede na odlične rezultate naše reprezentance na av-8trijski dirki Dušika Ju-Kendtour se zvezni kapetan tudi na svetovnem prven-8tvu nadeja vidnejših rezultatov, čeprav je za mlada kranjska kolesarja že na-8top na tako velikem tekmovanju vsekakor veliko Priznanje. Srečno pot in Veliko športne sreče! F. Jelovčan Kranjsko zastopstvo je sprejel tudi župan Franz Prechtl, obiskali pa so jih tudi predstavniki občinske in pokrajinske strelske zveze. Glavno tekmovanje je bilo na vrsti v soboto, ko so se strelci obeh ekip po šestih letih spet pomerili v direktnem tekmovanju s standardno zračno puško. Kranjčani so dosegli nekaj odličnih rezultatov in bili celo boljši od gostiteljev. Presenetil je mladinec Jure Frelih, ki je s 363 krogi dosegel najboljši rezultat tekmovanja. Izid srečanja je bil takle: Kranj 2850 krogov (ekipa 8 članov), Amberg 2729 krogov; posamezno: 1. Jure Frelih (KR) 363, 2. Franc Naglic (KR) 362, 3. E. Donhauser (AM) 360, 4. Rajko Rozman (KR) 360, 5. Pavel Žagar (KR) 358 itd. B. Malovrh Prvi del ekipi Radovljice Končan je spomladanski del prvenstva v košarki za pionirje A skupine. Največje presenečenje prav gotovo predstavlja prvo mesto ekipe iz Radovljice, ki se je letos pravzaprav prvič pojavila v ligaškem tekmovanju. Solidno košarko pa so prikazale tudi ostale ekipe, tako da se v jesenskem delu prvenstva obetajo zanimivi boji, kajti naslov prvaka še zdaleč ni oddan. Izidi: 2. kolo: Šenčur : Sava B 20:65 (8:28), Jesenice : Krvavec 40:30 (19:14), Radovljica : Triglav A. 57:33 (19:6); 3. kolo: Krvavec : Sava B 44:42 (19:22), Triglav A : Šenčur 23:21 (13:15), Jesenice : Radovljica 21:29 (3:15); 4. kolo: Radovljica : Krvavec 48:38 (20:17), Šenčur : Jesenice 41:44 (15:22), Sava B : Triglav A 43:49 (23:16); 5. kolo: Jesenice : Sava B 45:29 (21:10), Šenčur : Radovljica 23:63 (10:26), .Triglav A : Krvavec 58:43 (29:17). Lestvic fl" Radovljica ' 5 5 0 247:137 10 Triglav A 5 4 1 188:187 8 Jesenice 5 3 2 173:154 6 Krvavec 5 2 3 232:219 4 Sava B 5 1 4 201:208 2 Šenčur 5 0 5 136:272 0 -bb- XIX. evropsko prvenstvo v košarki se je končalo. Prvo mesto in naslov evropskega prvaka je že drugič zapored osvojila reprezentanca Jugoslavije v postavi: Tvrdič, Kičanović, Jelovac, Žižić, Jerkov, Kapi-čić, Slavnić, Čosić, Šolman, Plečaš, Dali-pagic in Delibašić. Jugoslovani so prvenstvo končali brez poraza. V odločilni tekmi so z boljšo igro premagali večkratne svetovne, olimpijske in evropske prvake, ekipo Sovjetske zveze. Naši so igrali učinkovito v napadu, saj so dali povprečno 92 košev na tekmo, dobro pa tudi v obrambi, saj so prejeli le 74,6 "koša na tekmo. Zanimivo je, da so skoraj na vseh tekmah igrali vsi naši igralci in bili tudi med strelci, medtem koje igra ostalih reprezentanc bazirala le na igri nekaterih boljših posameznikov. Tretje mesto je osvojila Italija, čeprav so strokovnjaki pred prvenstvom napovedovali, da lahko poseže tudi po prvem mestu. Nekdanje košarkarske velesile, Bolgarija, Poljska in Romunija, se vsako leto bolj oddaljujejo od evropskega vrha, medtem ko se Izrael in Nizozemska počasi prebijata med najboljše. REZULTATI: 1. kolo: Španija : Bolgarija 87:74, SZ : CSSR 91:81, Jugoslavija : Italija 83:69, 2. kolo: Jugoslavija : Španija 98:76, Bolgarija : CSSR 86:70, SZ : Italija 69:65, 3. kolo: Jugoslavija : ČSSR 84:68, SZ : Bolgarija 94:79, Italija : Španija 86:69, 4. kolo: Jugoslavija : Bolgarija 105:76, SZ : Španija 94:80, Italija : CSSR 68:72, 5. kolo: Jugoslavija : SZ 90:84, Italija : Bolgarija 90:73, Španija : CSSR 87:67; LESTVICA: 1. Jugoslavija . 5 5 0 460:373 10 2. SZ 5 4 1 432:395 8 3. Italija 5 2 3 381:366 4 4. Španija 5 2 3 397:422 4 5. Bolgarija 5 1 4 388:444 2 6. ČSSR 5 1 4 358:416 2 V skupini za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta je prvo mesto prepričljivo osvojila reprezentanca Izraela, ki je zmagala v vseh petih srečanjih. Mladi Iz-raelčani so prikazali zelo dobro igro, za prodor v sam evropski vrh pa jim manjka mednarodnih izkušenj in dobrih visokih igralcev. Najboljša igralca v tej skupini sta Visoka zmaga V 21. kolu ljubljanske conske rokometne lige so edino zmago od gorenjskih predstavnikov v tej ligi zabeležili rokometaši Dupelj, ki so visoko premagali B ekipo ljubljanskega Slovana. Rokometaši Križ pa so s tesnim rezultatom izgubili srečanje proti vodeči ekipi v ligi. Rezultati: Križe : Dobova 17:24 (6:8) Krka : Olimpija 30:26 (15:13) Duplje : Slovan B 36:22 (15:14) Kamnik : Krško 26:31 (14:12) Jesenice : Brežice 22:37 (7:21) Mokerc : Krka 19:25 (7:15) zaostala tekma Vrstni red: Dobova 38, Brežice 27, Krško 27, Krka 27, Mokerc 24, Slovan B 20, Križe 20, Kamnik 20, Duplje 16, Radeče 13, Olimpija 12, Jesenice 6. J. Kuhar Poraz Šešir j a V gorenjskem derbiju so v Kamniku rokometašice Kamnika premagale ekipo Šeširja. Mlade igralke Alp-lesa pa so brez večjih težav premagale B ekipo ljubljanske Olimpije. Rezultati: Kamnik : Šešir 19:13 (9:8) Iskra : Črnomelj 9:13 (3:6) Alples B : Radeče 10:13 (6:4) Zagorje : Olimpija B 10:0 b.b. Krka : Storžič 10:0 b.b. Alples B : Olimpija B 14:12 (8:5) Krka : Alples B 31:6 (15:0) Vrstni red: Kamnik 31, Krka 30, Črnomelj 27, Radeče 23, Olimpija B 19, Šešir 18, Zagorje 14, Alples B 9, Iskra 8, Storžič brez točke. J. Kuhar bila mladi Izraelčan Berkkovvich in Nizozemec Akerboom. REZULTATI: Grčija : Poljska 79:74, Izrael : Turčija 101:77, Poljska : Romunija 82:81, Nizozemska : Grčija 66:65, Romunija : Nizozemska 74:80, Izrael : Grčija 87:76, Turčija : Poljska 71:90, Turčija : Grčija 74:64, Poljska : Nizozemska 86:66, Izrael : Romunija 109:105. LESTVICA: Izrael Poljska Turčija Nizozemska Romunija Grčija 0 468:422 10 2 416:387 6 2 379:396 6 3 356:377 4 4 408:418 2 4 345:372 2 Prvo mesto in zlato medaljo je tako osvojila Jugoslavija, srebrno SZ in bronasto medaljo Italija. Četrti so Španci, peti Bolgari, šesti Čehi, sedmi Izraelci, osmi Poljaki, deveti Turki, deseti Nizozemci, enajsti Romuni in dvanajsti Grki. Najboljši strelec prvenstva je bil Bolgar Golomejev pred Špancem Brabenderjem. JUGOSLAVIJA : SOVJETSKA ZVEZA 90:84 Dvorana »Pionir« v Beogradu, gledalcev 7000, sodnika Rae (Canada) in Richardson (ZDA). Jugoslavija: Tvrdič, Kičanović 22 (2:4), Jelovac 9 (3:4), Žižić 3 (3:4), Jerkov 1 (1:2), Kapičič, Slavn ić 12 (6:6), Čosić 16, Šolman 2 (2:2), Plečaš 8 (6:6), Dalipagič 11 (3:4), Delibašić6 (4:4) SZ: Boljšakov, Pavlov, Miloserdov, Sa-ljnikov 17 (5:6), Belošev 2 (2:2), Jedeško 10 (2:2), S. Belov 29 (7:8), Sidjakin, Žarmu-hamedov 4, Korkija 5 (3:4), A. Belov 9 (3:4), Žigilij 6 V odločilni tekmi za prvo mesto je Jugoslavija zasluženo premagala ekipo Sovjetske zveze.. Naši košarkarji so bili vso tekmo boljši nasprotnik in so vseskozi vodili, največ na sredi prvega polčasa za 13 košev. Za zmago naših sta najzaslužnejša izredno strelsko razpoloženi Kičanović in Čosić, ki je pobral nešteto odbitih žog pod obema košema. Pri SZ se je izkazal S. Belov, ki je bil tudi najboljši strelec tekme. F. P. Korotan Gorenjski prvak V soboto se je končalo letošnje prvenstvo v gorenjski članski nogometni ligi. Naslov prvaka je osvojil kranjski Korotan, ki si je s tem priboril tudi mesto v ZCNL v prihodnji sezoni. Iz lige pa sta izpadla Britof in Primskovo. Verjetno pa se bo moral posloviti še Preddvor, če bodo izpadli iz ZCNL trije gorenjski klubi. Rezultati zadnjega kola: BRITOF : BLED 1:5 Gostje so bili skozi vso igro v premoči in so zasluženo zmagali s tako visokim rezultatom. Sodil je Cufer iz Kranja. ŠENČUR : PREDDVOR 2:2 Tekma je bila enakovredna. Gostje so se zelo potrudili in so zasluženo osvojili eno točko. Sodil je Vrečko z Jesenic. ALPLES : KOROTAN 4:4 V prvem polčasu so bili boljši gostje, ki pa so v nadaljevanju precej popustih in osvojili le eno točko. Sodil je Tomše iz Kranja. BOHINJ : NAKLO 1:0 Bohinjci so se zavedali pomena Lestvica: Korotan Bled Jesenice Medvode Šenčur Alples Naklo Bohinj Lesce Preddvor Britof Primskovo 22 15 22 15 5 2 22 12 5 22 11 6 10 11 5 22 22 22 22 22 22 22 22 2 5 5 5 5 6 10 12 13 14 13 13 F 64:31 35 59:33 32 49:37 29 53:28 51:41 50:44 37:49 36:50 35:55 30:61 42:58 40:59 Kranjski vaterpolisti za 30-letnico osvoboditve Kranjski vaterpolski klub Triglav bo v prihodnjih dneh organiziral še nekaj prireditev v počastitev 30-letnice osvoboditve. Prva je bila na sporedu že pretekli vikend, ko so Kranjčani gostili zagrebškega prvoligaša Mladost. Naslednja prireditev pa bo 28. in 29. junija, ko bo v Kranju gostovalo reško Primorje. V prvem srečanju v soboto so Zagrebčani premagali v zelo zanimivem boju Triglav s 6:5. Kranjčanuso v začetku tretje četrtine vodili s 4:2, nato pa so preveč popustili in dovolili gostom, da-so zmagali. Pred 500 gledalci je sodil Alnjevič iz Celja. Za Triglav so dali gole: Balderman 2, Švarc, Velikanje in Švegelj po enega. V predtekmi so mladinci istih klubov igrali neodločeno 7:7. V nedeljo sta ekipi igrali neodločeno 5:5. Triglav bi lahko zmagal, če ne bi zapravil toliko lepih priložnosti za zadetek. Pred 300 gledalci je sodil Pičulin iz Kranja. Gole za Triglav so dali: Velikanje, Švegelj, M. Malava-šič, Z. Malavašič in Švarc po enega. Mladinci so spet igrali neodločeno, in sicer 9:9. Triglav je igral z naslednjimi člani: Vidic, Z. Malavašič, Kodek, Velikanje, Svarc, Balderman, Švegelj, Mohorič, Planinšek, M. Malavašič in Nadižar. Mladinci: Rant, Strgar, Kraševec, Tomat, Šnabelj, Stariha, Perkovič, VVagner, Gale, Ladan in Reisner. J. Javornik Zmagovalci: Šiler,Ropret, Bizjak in Triglav . Smučarski klub Triglav je v soboto organiziral že drugo prireditev na 15-m plastični skakalnici v Stražišču. Tokrat so se mladi slovenski skakalci pomerili za prehodni pokal krajevne skupnosti Stražišče. Največ uspeha so imeli kranjski skakalci, ki so v vseh kategorijah osvojili prvo mesto. Ekipni prebodni pokal je zanesljivo osvojil kranjski Triglav. Rezultati— CICIBANI: 1. Dušan Šiler (Triglav) 167,9 (11,5,11), 2. Dušan Kavčič (Žiri) 166,3 (12,5,11,5), 3. Robi Cimžar (Triglav) 166,2 (12,11), 4. Miran Pegan (Triglav) 152,2 (10,10,5), 5. Milan Erznožnik (Žiri) 150,3 (10,5,11), 6. Miha Tominc (Žiri), 7. Robi Pogačnik (Križe), 8. Franci Poljane (Križe), 9. Matija Logar (Logatec), 10. Viki Jekovec (Križe), MLAJŠI PIONIRJI: 1. Andrej Ropret 205,7 (12,5,13), 2. Zvone Bernard (oba Triglav) 192,6 (12,5,12), 3. Robi Koštrun (Križe) 190,7 (13,12,5), 4. Krištof Gašpirc (Triglav) 185,8 (12,12), 5. Janez Mandeljc (Križe) 183,7 (13,12,5), 6. Jure Možina (Žiri), 7. Roman Beton (Triglav), 8. Zmago Bernik (Žiri), 9. Miran Rose (Logatec), 10. Rado Šimno-vec (Triglav), STAREJŠI PIONIRJI: 1. Miro Bizjak 218,2 (14,14), 2. Bogdan Finžgar 210,3 (13,5,13), 3. Brane Hrovatin 204,2 (14,14), 4. Aci Šink (vsi Triglav) 201,2 (13,12,5), 5. Drago Krolnik (Žiri) 198,3 (13,13,5), 6. Silvo Ziherl (Triglav), 7. Dušan Mrak (Žiri), 8. Leon Bevc (Triglav), 9. Franc Jelovčan (Žiri), 10. Slavko Vesel (Triglav), EKIPNO: 1. Triglav I, 2. Žiri I, 3. Triglav II, 4. Žiri II, 5. Križe 6. Logatec itd. J. Javornik šport med vikendom V. KOŠARKA: v republiški ligi je kranjski Triglav tokrat v gosteh premagal Prule z 79:60 (42:30), Jesenice so odpravile Zagorje z 91:69 (42:35). V ženski ligi je Marles premagal žirovski Kladivar s tesnim rezultatom 64:62 (32:30). Tekma Ilirija : Kroj je bila preložena. n Pari prihodnjega kola: Triglav : Novoteks, Ljubljana : Jesenice, Kladivar : Olimpija, Kroj : Marles. ROKOMET: v republiški ligi je bilo na sporedu zadnje kolo. Rezultati: Šešir : Branik 22:22 (11:9), Tržič : Drava 35:19 (16:8), Steklar : Sava 13:11 (6:8). Šešir je zasedel šesto mesto, Tržič je deseti in se je moral posloviti iz lige. Kranjska Sava pa je v ženski ligi osvojila deveto mesto in se tudi poslovila iz lige. TENIS: v finalu je ekipa mariborskega Branika v Kranju premagala Triglav s 7:2. J.J^ J tega srečanja, saj jim je le zmaga zagotavljala obstanek v ligi. Sodil je Kaštivnik iz Kranja. PRIMSKOVO : LESCE 0:2 Primskovo je presenetljivo klonilo v igri z neposrednim tekmecem za izpad. Čeprav so se požrtvovalno borili, so ob koncu ostali praznih rok. Sodil je Grošelj iz Škofje Loke. MEDVODE : JESENICE 2:1 Srečanje je bilo dokaj zanimivo in borbeno. Obe ekipi pa sta zapravili nekaj lepih priložnosti za zadetek. Sodil je F. Gros iz Kranja. Novak 28 27 27 17 15 14 14 13 1,3 Že tradicija je, da TVD Partizan Škofja Loka vsako leto maja na letnem telovadišču v Puštalu pripravi telovadni nastop. V letošnjem jubilejnem letu, ob 30-letnici osvoboditve, pa so loški telovadci k manifestaciji pritegnili še tabornike odreda Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke, ŠŠD Mladi rod iz domače osnovne šole Petra Kavčiča ter ŠŠD iz osnovne šole Cvetka Go-larja s Trate. Nastopajoče in obiskovalce je najprej pozdravil sekretar občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec. Nato pa so se predstavili s svojimi uspelimi nastopi člani športnih organizacij. Tradicionalno majsko prireditev, ki pa je morala biti zaradi slabega vremena tokrat šele prvo nedeljo v juniju, sije ogledalo najmanj 300 gledalcev, na njej pa je sodelovalo prek 150 nastopajočih. (J. M.) — Foto: J. Jeraša Obiščite 23. mednarodno regato v soboto, 21., in nedeljo, 22. junija 1975 Začetek ob 15. uri Ob praznovanju dneva Kokrškega odreda in slavju krajevnih skupnosti Bela, Trste-nik, Gorice, Golnik in Tenetiše je Planinsko društvo Kranj letos uresničilo željo borcev Kokrškega odreda in aktivistov ter organiziralo prvi množični pohod na Kališče. S tem se je v soboto in v nedeljo kranjska planinska organizacija tvorno vključila v razvijanje in ohranjevanje tradicij narodnoosvobodilne borbe, obenem pa z organizacijo pohoda, ki bo odslej vsako leto, prispevala k širjenju planinske misli in k še večjem obisku gora. V soboto in v nedeljo se je povzpelo na Kališče, Storžič in okoliške vrhove več kot tisoč ljudi. K tako množičnemu obisku je prispevalo tudi lepo vreme. Vsak sobotni in nedeljski udeleženec pohoda na Kališče je prejel posebni kontrolni karton z žigom. Kdor se bo na ta dan povzpel na Kališče pet let zapored, mu. bo Planinsko društvo Kranj izročilo jubilejno značko pohoda in dneva Kokrškega odreda. Nedeljski pohod na Kališče smo izkoristili, za kramljanje s tremi udeleženci. Njihova mnenja o pohodu, planinstvu in Kališču objavljamo v današnji rubriki. šče kot član delegacije krajevne skupnosti Bela, ki je položila venec k plošči ustanovitve Kokrškega odreda. Sem gor smo prišli že v soboto in prespali pod šotorom. Čudovito je bilo. Zgodaj zjutraj smo krenili še na Storžič. Dobro uro hoda smo potrebovali do vrha, sedaj pa gremo do bolnišnice Košuta, kjer bo proslava. Zelo rad grem v hribe, posebno če je lepo vreme. Mir vlada v gorah, in prekrasen razgled se ponuja obiskovalcu, povrhu vsega pa je vzpon na Kališče zdrav in primeren za vsakogar. Kdor je enkrat tu gori, se zanesljivo še vrne. Planinsko društvo Kranj je zaradi organizacije množičnega pohoda na Kališče vredno pohvale. Obisk bo zanesljivo prihodnja leta še boljši. Bojazen, da bi se obisk gora zmanjšal, je odveč!« Anica Tičar iz Preddvora, gospodinja: »Sem članica Planinskega društva Kranj in med ustanovitelji alpinističnega • odseka društva. Nekaj znanih in zahtevnih alpinističnih smeri sem preplezala, vendar sem sčasoma zahtevno dejavnost opustila. Čeprav me je bilo včasih pogosteje srečati v gorah, se tudi danes vzponom v gore nerada odrečem. Upoštevajoč leta sem kar pogosto v planinah. Najraje pridem na Kališče. Najbližja postojanka je. Dve uri in pol traja pot iz Preddvora. Držim se načela, da v gorah ne kaže hiteti, ker se tudi počasi daleč pride. Pozdravljam zamisel Planinskega društva Kranj o organizaciji množičnih pohodov na Kališče. Najboljša in najučinkovitejša reklama za planinstvo so% obenem pa prispevajo k razvijanju tradicij narodnoosvobodilne borbe. Kališče je tudi prijetno izhodišče za druge planinske izlete. Posebno privlačna je pot prek Zaplate na Jakoba in dalje do Preddvora.« Miha Prestor z Zgornje Bele, avtokleparski vajenec pri Alpetouru v Kranju: »Tokrat sem prišel na Kali- Matjaž Vrhunc, gojenec Vzgojnega zavoda iz Preddvora in član sekcije Planinskega društva Kranj v zavodu: »Odkar smo v zavodu organizirali planinsko sekcijo, smo opravili kar precej planinskih izletov. Na Matajurju, Stolu, Bohorju, Lisci in na še nekaterih drugih slovenskih vrhovih smo že bili. Ko sem šel prvič v planine, sem imel malo treme, sedaj pa si življenja brez pohodov v gore ne morem predstavljati. Danes gremo še na Kališče. Ker je lepo vreme, bo vzpon prijetno doživetje. Naša planinska sekcija s pomočjo mentorjev zelo dobro deluje. Precej članov nas je končalo planinsko šolo, tako da znamo bogastvo, ki ga nudijo gore, še bolj ceniti in varovati gorsko naravo. Želim, da bi Planinsko društvo Kranj izlete še organiziralo. S tem se bo število ljubiteljev gora povečevalo.« J. Košnjek Omejitve v prometu med sezono V kratkem bo začela veljati na slovenskih cestah nova odredba o omejitvi prometa na javnih cestah; odredba navadno stopi v veljavo z začetkom turistične sezone, to je s 15. junijem, in velja do 15. septembra. Odredba sicer še ni izšla v. Uradnem listu SR Slovenije, ker pa je začetek sezone že tu, bo praktično začela veljati že ta teden. Novost nove odredbe je po pojasnilih' predstavnikov republiškega sekretariata za notranje zadeve predvsem v tem, da nova odredba ne prepoveduje vožnje v določenih dnevih za vse tovornjake, temveč le za tovornjake, katerih skupna teža presega pet ton, lažji tovornjaki pa bodo potemtakem lahko vozili po cestah tudi med vikendom. Cestna zapora za ta vozila je v petek oziroma dan pred praznikom nekoliko daljša in traja od 15. do 20. ure. Večja je tudi zadnji dan praznika in v nedeljo, saj v tem času omenjena vozila ne smejo na cesto med 15. in 22. uro. Ob sobotah pa večji tovornjaki ne bodo smeli na cesto med 6. in 9. uro dopoldne. Te omejitve veljajo tudi izven turistične sezone, in sicer za.zadnji delovni dan pred državnimi prazniki in zadnji dela prost dan državnega praznika. To velja za državne praznike kot so 1. november, 29. in 30. november, 1. in 2. januar ter 1. in 2. maj, v sezoni pa 4. julij in 22. julij. Razen tovornjakov velja omejitev tudi za priklopnike, delovne stroje, traktorje, motorna vozila, na katerih se učijo kandidati za voznike ter vprežna vozila. Za vprežna vozila in delovne stroje velja omejitev tudi vsak dan od zmračitve do popolne zdanitve v sezoni in izven sezone. Izjemoma pa smejo na cesto v času, ki je prepovedan za promet s temi vozili, vozila ustanov in podjetij posebnega družbenega pomena kot so PTT podjetja, podjetja za distribucijo električne energije, cestna podjetja in drugi. Omejitev velja na Gorenjskem za tele ceste: odsek magistralne ceste od državne meje —Ljubelj — Naklo— Ljubljana; odsek magistralne ceste Naklo—Jesenice — Rateče — državna meja. Kazni za kršitve omenjene odredbe so 500 do 1000 din za pravne osebe, za kršilce pa 50 do 500 din. Telesna vzgoja predšolskih otrok v krajevni skupnosti Zaradi občutnega pomanjkanja otroških vrtcev ter poklicnega vzgojnega kadra si morajo družbeni dejavniki zlasti pa osnovne organizacije SZDL, ZSM, ZKS DPM in drugi v krajevnih skupnostih prizadevati za večje uveljavljanje vloge otroških igrišč kot najcenejše in povsod najlažje dostopne in najhitreje izvedljive oblike uresničevanja družbenega varstva otrok ter razumne in koristne izrabe prostega časa otrok za njihovo fizično razgibavanje ter ustvarjalno razvedrilo. Letos je še posebno poudarjena posebna skrb za telesno vzgojo predšolskih otrok v krajevnih skupnostih. Podpredsednica Partizana Slovenije, Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo Ada Klanjšek je sestavila v ta namen nadrobni program. Revija Telesna vzgoja pa je v svoji prvi letošnji številki objavila kompleten program tekmovanja predšolskih otrok za športno značko. To pomeni, da so letos možnosti, da se prav sedaj povsod lahko začnejo razvijati vsebinsko bogatejše in privlačnejše oblike razvedrila in iger cicibanov in pionirjev na otroških igriščih. Pavle Šegula Računalniška obdelava podatkov Računalniška obdelava podatkov slovenskih gozdnih gospodarstev traja že od 1966. leta. Takrat so tudi začeli razmišljati, ali bi se vsako podjetje zase opremilo z manjšim računalnikom ali bi se lotili skupne obdelave podatkov. Tako so potem pred petimi leti vsa gozdna gospodarstva pristopila k republiškemu računalniškemu centru v Ljubljani. Pri Gozdnem gospodarstvu Bled pa so začelj uvajati računalniški način obdelave podatkov pred tremi leti. Gradivo so morali voziti v Ljubljano. Lani spomladi pa so se sporazumeli s podjetjema LIP. Bled in Vezenine in sami kupili računalniški terminal. Leto dni po tej odločitvi se labko pohvalijo, da so takrat 800.000 dinarjev dobro naložili. Vsak dan namreč obdelujejo različne podatke. Vendar so zmogljivost i računalnika tolikšne, da že razmišljajo, da bi na Bledu ustanovili nekakšen podcenter za tovrstno obdelavo podatkov. - A. Ž. \ t j*« Ob tabornem ognju so spomini oživeli Nadaljevanje s 1. strani O izgrajevanju in organiza-ciji partizanske sanitete na Gorenjskem & pomenu partizanske bolnišnice Košuta, v kateri bo stalna razstava Partiza"' ska saniteta na Gorenjskem, obogatena z rezbarijami Janka Bruna & Bašlja, je govoril sanitetni referent gorenjskih partizanskih odredov dr. v ar d Pohnr Na nedeljski slovesnosti pri obnovljeni partizanski bolnišnici Košuta so potožili vence tudi na kraj, kjer so pokopani v bolnišnici umrli borci in aktivisti- Partizanska bolnišnica Košuta, skrita v globokem in tihem gozdu nad #fl's Ijem. Beljani in Bašljani so vložili veliko prostovoljnega dela, da sO J1, obnovili in utrgali pozabi. Razen tega so za nedeljsko otvoritev pripravi prisrčen kulturni program. Beljani so pripravili v Gamsovem raju nad Bašljem v nedeljo popoldne'P srčno družabno in partizansko srečanje. Udeležil se ga je tudi član federacije Miha Marinko, ki ga vidimo v družbi s predsednikom krcin)' ^ občinske skupščine Tonetom Volčičem in predsednikom krajevne skup11 ' Trstenik Kdom Bečanom.ž Veliko prostovoljnega dela je terjala obnova Košute. Še posebno sto S€ 0 zala Janez Janežič in Leon Čenčič z Bele, ki sta opravila skupaj več «( prostovoljnih delovnih ur.