o
»Danica« izhaja VBak petek na celi poli in veljA po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta krcce fO vinarjev, za četrt leta V kioni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za V, leta 8 krone, za '/4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan fopre;.
Tečaj LIH.
V Ljubljani, 21. septembra 1900.
List 38.
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
(Dhlje.)
XI.
Podbrezije.
God sv. Jakoba starejšega, kateremu je posvečena župnijska cerkev v Podbrezijah. obhajamo 25. juliia. Apostol je prehodil veliko sveta in prišel celo v Španijo. Ob bregu reke Ebro, kjer stoji sedaj mesto Zagaroza, se mu prikaže, kakor poroda legenda, na kamenitem stebru preblažena Devica z naročilom, naj postavi tu cerkev. Še dandanes je ondi slovita božja pot z imenom „Naša ljuba Gospa na stebru" Odtod se poda v severozapadno Špaasko pokrajino Galicijo in pride slednjič zopet v Jeruzalem nazaj, kjer spriča sv. vero z rautfensko smrtjo krog leta 44 Košfice so prenesli na Špansko, kjer počivajo v mestu Santiago de Compostela, hranjene v stolnični kripti prd velikim oltarjem Sv. Jakob je b'l brat sv. Ivanu in v sorodu s Kristom. ker je bila njegova mati Salome Marijina teta Obrazujejo ga kot romarja s popotno palico v roki.
Star dokument o podbrežki cerkvi se nahaja v tamošnem župnijskem arhivu. To je transsumpt (prepis) listnine, izgotovljene postno nedeljo hudiča" leta 1502. Vsebina je naslednja:
„Jaz Florijan Marti niz iz Kronburga (Kranja), duhovnik oglejske Škofije, prodajam zemljišče v Srednji Vasi (MitterpodfrOsiacb) ključarjem sv. Jakoba v Podbrezijah in sv Benedikta na Tabru kot oskrbnikom cerkvenega premoženja. Zato se morate pa te dve cerkvi ohraniti v dobrem stanu in plačevati deželnemu knezu navadne davke Zemljišče se sme prodati, a tako, da ostanejo novi posestniki vedno podložni kraljevemu Veličanstvu.14
Bržkone je bila ta ustanova prvi začetek samostojnosti, kajti poprej je pripadalo Podbrezije obširni kranjski plebaniji, in še dandanes se mora dajati neka mala svota (mensale) župniku v Kranju. Podbreški župnik Matej Slapnik
(1843—187!)) je zabeležil v „Codexu, ki obsega razne odloke in važnejše dogodke, sledečo opazko:
„D e S^elsorg^station Birkendorf seit und^nkli chen Zeiten a Is Pfarr. \vahrend der franz'"»ischen Occupation (18U(J—1813) zum Pf«irrvicariat degradirt, \vur<le im Jahr*	auf Ansuch^n der Gemeinde-
vor*teliung un-1 des D^kanatamtes Kram^urg von Sr. Furstbisch<>fl:chen Gnaden Anton Al o i s \Volf \vieder zur Pfarr erhoben w
To trditev moramo popraviti v dvojnem oziru. Prvič ni bila v Podbrezijah župnija <4 nepomljlvih časov iseit midenklichen Zoiton . ker se je začela — kakor zgoraj omenjeno — še-le 1502 polagoma izločevati iz župnije Kranj. Drugič je imela duhovni ja od nekdaj naslov „vikarijat", kar se lahko izpriča iz matic, v katerih se podpisujejo dušni pastirji k<>t vikarji: vsled tega ni mogla biti za ("asa francoske vlade ponižana za vikarijat.
Mejo vikarijatu so bile kedaj bolj raztegnjene kakor dandanes. Obsegal je ljubensko župnijo, Žaloše, Otoče, hobro polje in vse sedanje vasi razun Bistrice, ki je pripadala Naklenui. Toda 1786 se znatno skrči obseg. Ljubno postane samostojno, dve leti pozneje (17#s) pridele Žaloše in Otoče novo ustanovljeni lokaliji I dobrava, Dobro polje pa pride k Mošnjam. Koso duhovnijo tako razkosali na zgornjem, pridružili so jej vendar na spodnjem koncu vas Bistrico, katero so odtrgali od Naklega. Sedaj ima Podbrezije krog 1200 duš z vasmi: Britot'. Tabor. Srednja Vas, Dolenja Vas, Bistrica in Zvrčc.
Pred onim časom, ko nimamo župnijskih matic, so znani ti-le podbreški vikarji: Martin Plahuta (1595), Jurij Freudenschuss (1621—1629; in Ivan Rodar, navzoč pri ško-
fijski sinodi v Ljubljani 4. novembra 1632. Ker pa je začel spisovati vikarij Jakob Prne 1650 krstno in leto pozneje (1651) poročno ter mrliško knjigo, postala nam je znana vrsta tu delujočih dušnih pastirjev:
1.)	Jakob Prne do 1652, ko je odšel za župnika v Kropo.
2.)	Ivan Cigule 1652—1653.
3.)	Ivan Vreček 1653—1673.
4.)	Andrej Ahačič 1674—1680, f v Tržiču 13. dee. 1689.
5.)	Aleksander Bobek 1680—1685, fv rojstnem kraju Radoljici 18. marcija 1' 94.
6.)	Jakob Pavlin 1685—1695.
7.)	Gregor i j Engelmann 1695—1704. O njem pripovedujejo, da je skušal z barvo zakriti rano na Marijinem čelu v ljubenski cerkvi, pa je ni mogel. Zidar Gregor Eržen je udaril namreč v jezi s kladivom na Marijino glavo (1692). in rana se pozna še dandanes. Eržen je potoval v Rim, da naredi pokoro za hudodelstvo ter je umrl dve leti pozneje v Kameni Gorici.
8.)	Josip Matija Križnar 1704—1716, T kot župnik v Crkljali na Gorenskem 4. novembra 1717.
9.)	Anton Marko Kunstel 1716—1718. Volil je 1000 gld. za ustanovitev kapelanije v Podbrezijah in umrl tukaj, še-le 39 let star, 15. marcija 1718.
10.)	Franc Abroeht 1718—1724. Imel je dosti težav in tožeb z Ljubničani, ki niso hoteli ničesar prispevati k zidanju župnišča, slednjič je je prisililo škofijstvo, da so morali pomagati z delom in denarjem.
11.)	Jurij Amotha 1724. Župnikoval je je komaj doljer mesec in se vlegel v grob, ko se še ni zarastla ruša na grobu Abroeht-ovem. V mrliški knjigi se bere, da je bil Amotha cerkvi dobrotnik.
12.)	Matija Josip Jencen 1724—1730. Tudi on je zgodaj zaprl oči temu svetu (5 febr. 1730,, star 49 let. Zdelo se je, da podbrežki vikarijat nima sreče. V 12 letih so umrli štirje vikarji drug za drugim.
13.)	Franc Karoi Polec 1730—1749. Zelo se je protivil ustanovitvi kuracije v Ljubnem, r<|iiia huiusmodi ereetio iuribus meis in pluribus pnnetiš sit praeiudiciosa** (ker bi bila taka ustanova v marsikaterem oziru škodljiva mojim pravicam). Iz Podbrezij je odšel za župnika na Ig.
14.)	Mihael Belič 1749—1765, f tukaj 29. majnika 1765, star 66 let.
15.)	Franc Karol Benegalia 1765—* 1773. Ob njegovem župnikovanju je bila ustanovljena kapelanija 11. junija 1771.
16.)	Ignacij Kamer 1773—1777, f kot dekan v Naklem 15. avgusta 1795.
17.)	Karol Josip Kren 1777—1898. Spominjska plošča v zidu poleg glavnega cerkvenega vhoda nam naznanja, da je umrl Kren 75 let star 14. aprilja 1798.
18.)	Angel Ignacij Pober 1798—1806. Pustil je vse zanemarjeno: župnišče, gospodarska poslopja in zapisnike.
19.)	Inocencij Kerer (Khorrer) 1806— 1829, f 6. decembra 1829.*)
20.)	Fran Piree 1830—1835. Zidal je sedanje župnišče in si pridobil zlasti s sadjerejo velikih zaslug za vso našo deželo. Odpotoval 24. majnika 1835 v severno Ameriko za misijonarja, po dolgotrajnem misijonarjenji vrnil se v domovino ter f v Ljubljani 22. jan. 1880.
21.)	Matija Resman 1835—1843, f 13. aprilja 1843.
22.)	Matej Slapnik 1843- 1879. Služboval je dolgih 36 let v Podbrezijah, zabeležil vsako važnejšo stvar, za lepoto hiše božje pa ni storil veliko. Ob njegovem času je rastel borovec na strehi župnijske cerkve! Slapnik je obhajal zlato mašo 23. sept. 1877, še ne dve leti potem je odšel na boljši svet (20. jul. 1879).
23.)	Jakob Poličar 18*9—1892, poprej župnik na Dobr/ivi pri Kropi. Ko izvedo, da pridejo „ta Dobravšči", branili so se ga Pod-brežani zelo, a Poličar jim naznani v prvi pridigi, da je prav rad prišel in upa, da se bodo že privadili drug drugemu, kar se je tudi izpolnilo. Storil je veliko za obe cerkvi in le malo zahteval od župljanov, ker je dal mnogo iz svojega. Učakavši lepo starost 85 let se je preselil v večnost 15. novembra 1892.
24.)	Ivan Golob 1893—1897, f vsled operacije v grlu 17. novembra 1897. Truplo so pripeljali iz Trsta v Podbrezije.
25.)	Sedanji župnik Mihael Koželj pa-stiruje tu od 1898.
Pr: cerkvi se pozna dvojna prezidava. Vnanje spodnje zidovje v svetišču in v ladiji kaže nekoliko gotike, kapeli so zgradili bržkone v 18. veku. Vsa stavba je 23*80 m dolga in 7*10 m široka. V velikem oltarju La)'er-jeva slika sv. Jakoba; v kapeli ženske strani častijo Mater božjo (slikala Ivana Kobilica), v kapeli na moški strani sv. Frančiška Ksaverija (slikal Laver). — V starih zapiskih beremo pravilno ime „St. Jakob in Podfrosiach", čita se tudi
*) Kerer piSe o sebi: »V Podbrezije sempriSel 25. novembra 1806 ob devetih zvečer z Brezovice. Nezdravi zrak, največ pa prihod aovrminikov. od katerih sem pretrpel veliko straha in tadi poškodovanja, je bil vzrok, da sem prosil tn sem.
„Podbresieu; krog 1750 se je vrinila spaka „Plirkendorff.tt
Zvonovi pojejo v trzvoku es - g—hes == 1. 3,5 Premera imajo 119 : 110 : 88 cm.
Veliki zvon je vlil Ivan Jakob Samassa leta 1772 Križ. Mati božja pod križem z Jezusom v naročju sv. Benedikt, svetnik s čelado na glavi. Ob zgornjem robu čitamo: MATER D0L0R0SA ORA PRO NOBIS. (Mati žalostna! prosi za nas) — Ta zvon je bil nekedaj pri podružnici na bližnjem Tabru. Radi bi ga bili imeli pri župnijski cerkvi, toda Podtabrčani ga niso pustili. Kaj si zmislijo zvite glave? Dobravec iz Srednjee Vasi in njegov tovariš, ki sta vozarila v Trst, pošljeta glas z Notranjskega, da pobirajo Fran-cozje, ki so prav takrat došli na Kranjsko, pri vseh podružnicah velike zvonove in je vlivajo v kanone; puščajo je le pri župnijskih cerkvah „Ako hočete lepi tabrski zvon ohraniti, hitro ga prepeljite v župnijski stolp, ker sovražnik pride kmalu na Gorensko —u tako se je končevalo poročilo. In zvon je bil kar h kratu v stolpu župnijske cerkve.
Srednji j* ljubljanskega zvonarja Benedikta Huetterer, vlit 1744 Marija s sklenjenima rokama in obdana s sijajem, sv. Jakob s popotno palico podoba s Škofijskim grbom. Ob klobuku napis: S. MAR1A ORA PRO NOBIS. (Sv. Marija, prosi za nas)
Najstarejši je mali, skoro nič poškodovani zvon iz srede 17. stoletja Številki 88:82 cm t j. premer in postranska višina kažeta, da ima podolgovato obliko, ki znači stare zvonove. Križ. pod njim stojita Marija in sv. Ivan, Marija z Jezusom v na ročju, z žezlom v roki in z luno pod nogami. Ob zgornjem robu: * SANCTA TRIMTAS IMS DEIS, MISERKRE NOBIS. (Sveta Troiica en sam Bog, usmili se nas) Na vratu: FUSA SUM LABA: A PARTU VIRGIN IS 1004. (Vlit sem bil v Ljubljani; po Marijinem porodu 1664). Izraz „a partu Virginis), ki pomenja toliko kot „po Kristovem rojstvu- ni navaden, dobiva se redkokrat v napisih. Zvonarj^vega imena ni zabeleženega; v onih letih sta imela v Ljubljani livarno Divid Polster in Ferdinand Eisenberger.
Župnik Josip Lavtižar.
(Dalje prihodnjič.)
Salve Regina. — Češčena kraljica!
Zahajajoče solnce je z zadnjimi žarki poljubljalo vrhove mogočnih gora, ter je od zelenih gozdov se poslavljaje zlatilo bele stene prijazne kapelice, stoječe ob robu gozda.
V kapeli pred podobo preblažene Device kleči sklenjenimi rokami mlada deklica. Angeljsko mili obrazek obrobljajo zlato rumeni lasje in nedolžno oko je zaupljivo vprto v rajskomilo obličje nebeške kraljice.
Uboga Lizeta! Jedva je minulo dve leti, kar ji je ljubi Bog vzel skrbnega očeta in danes so ji pokopali ljubljeno mamico.
Z gomile predrage matere je hitelo zapuščeno desetletno dete v kapelo, kjer jo vidimo to tre-notje pred podobo preblažene Device.
Kako zaupno dviga nedolžne ročice proti njej, ki je tolažnica žalostnih. Iz angeljsko čistega srca kipi proti nebu vroča prošnja, naj bode Ona, ki je mati sirot in zapuščenih, tudi njena mati varuhinja in voditeljica.
V pobožno molitev zatopljena začuje za seboj korake in ozrši se zagleda na pragu kapele moža, oblečenega v lovsko obleko.
Orna brada je obraščala rujavi, od solnca ožgani obraz, in kodrasti lasje so padali neredno na visoko čelo, izpod katerega ste dve divji očesi nekako zasmehljivo gledali malo Lizeto. Deklica, ob prvem pogledu sicer nekoliko prestrašena, se ojači kmalu in otroško priprosto nagovori tujca:
„Ste li prišli tudi vi molit k preblaženi Devici?'4
Toda ubogi otrok se prestraši še bolj, ko ji tujec osorno odvrne:
„Ne: otrok, za moža se ne sprdobi, da bi se klanjal ženskim podobam. Nekdaj da, sem bil tako priprosto neumen, toda sedaj ne več."
„Nfcumen? Je-li neumnost častiti preblaženo Devico?" odvrne otrok pogumno. „Ah glejte, kako je lepa! Gotovo Ona tudi vas ljubi, pokleknite vendar in molite z menoj."
,,Dete, da bi ti znalo, kedo sem jaz, ne bi govorilo tako", pravi tujec.
„Kedo pa ste vendar?" vpraša radovedno Lizeta.
„Si li cula kedaj ime — Karlo Benzoni?" *)
„0 da! mnogokrat; tako se zove vodja tolovajem, ki so že toliko popotnikov oropali in pomorili, jaz sem vedno molila za Karla Benzoni, da bi se poboljšal."
„Otrok moj, Karlo Benzoni sem jaz", odvrne ginjeni tujec, „le moli zame, morda te Bog usliši." S temi besedami se obrne ter hoče oditi.
„Ne, ne!" vsklikne deklica, „sedaj pa le pokleknite z menoj, in prosite Marijo odpuščanja; oh, saj ona je tako dobra, gotovo Vam od pusti.
„Ne dete, jaz že davno ne znam moliti44, odvrne ropar.
„Ne znate moliti?44 začudi se deklica, „va8 li vaša mamica ni učila moliti, ali vam je morda že umrla? O le pokleknite in molite z menoj, vsaj Salve Regina, to gotovo znate?44
In prijemši roparja za roko ga potegne nazaj v kapelico in roke sklenivši začne z milim glasom:
*) Karlo Benzoni je bil eden izmed onih roparskih glavarjev, pred katerimi so v začetku preteklega stoletja trepetale mnoge pokrajine v Italiji. Veliko let je bilo njegovo ime strah prebivalcem Kalabrije, a na krat je brez sledu izginil.
„Salve Regina. Mater misericordiae ... — Oeščena kraljica, mati milosti . . .
Nehote je pokleknil ropar v ozadju kapelice ter ginjen poslušal molitev nedolžnega otroka.
Ko je deklica dospela do besed: „0 cle-mens. o pia. o dulcis, Virgo Maria ... — O milosti ji va. o dobroti ji va, o sladka devica Marija", kanila je divjemu roparju iz očesa avitla solza, in kakor da se sramuje teh milih občutkov, planil je kvišku, iztrgal deklici križec, katerega je med molitvijo držala v sklenjenih rokah, ter naglim
korakom odšel v divji temni gozd.
*
* •
Mlada Lizcta je bivala po smrti svoje mater pri neki teti. katera jo je ljubeč ko lastno dete skrbno vzgojevala. Nedolžno čisto srce je darovala v svojem dvajsetem letu popolnoma nebeškemu ženinu ter je vstopila v samostan usmiljenih sestra. Kot redovnica je prejela ime ,,sestra Marija'4, ter je tako pod varstvom nebeške Kraljice darovala vse svoje življenje trpečemu človeštvu.
Ropar Benzoni ji je izginil vže da\no iz spominja, ker itak ni bilo ni. csar več čuti o njem. V svojem stanu presrečna je živela le svojemu poklicu, ter na ostali svet pozabivši vestno npol-novala dolžnost', katere ji je nakladala l;ubezen do Boga in d» bližnjega. Tako so ji tekli srečni in zadovoljni dnevi življenja v samostanski tilioti.
Kar jo nekega dne nenadoma pokličejo v govorilnico. Vstopi vsi zagleda pred seboj častit-Ijevega stareeka v redovni obleki, kateri jo po prijaznem pozdravu nagovori: „Me li še poznate, častita sestra?"
Predno je bilo mladi redovnici mogoče odgovoriti. potegne starček iz nedrija križec, ter ji ga poda z besedami:
,.Pred petnajstimi leti. častita sestra., sem Vam vzel kot Karlo Benzoni ta križec in kot oče Frančišek vam ga danes vračam hvaležnim srcem: spominjajte se me, prosim, v molitvi. Z Bogom." Iz-
rekši se pokloni strmeči redovnici ter naglo odide.
*
* *
Nekaj let pozneje je prejela sestra Marija od predstojnika bližnjega samostana zadnji pozdrav in blagoslov v Gospodu zaspalega očeta Frančiška. F mrli samostanec je bil nekdanji — Karlo Benzoni.
Gorica. — Gospica Marica 1"ebinova.*)
*) Vrt>"ujoč nam to ginljivo in lepo črtico se dobrotno ponujate: da Se pošljete »kaj s lične ga za Danico«. V naprej Vam bodi iskrena zahvala — Verjemite nam, da sila sila dobrega učinite s poveslicami, kot je ta o Karla Benzoni Ce jo bere mlad človek, utegne vsemu prihodnjemu njega iivenja ravnilo postati za duio in za srce.	Urtdn.
Simfonije. — Soglasbenice.*)
v.
Ti si moj altar, Ti moj tabernakelj, Bog moj Vsemodri, k Tebi pribežim, k tebi kličem in Ti ne molčiš, o Gospod'
Kakor lepo dišeči balzam si se razlil po meni in Tvoj duh m«j je prevzel.
Vse, vse morem v onem, ki mi je podpora, krepost Slast moja je v njem. Po njem živim! Za njim mi ubite va dnh moj.
Izvor svoj išče moja misel . ..
VI.
Zazvenelo je po logih bilje — zašepetala je temuolistna bukev, vstrepetavala sta topol in breza, ko si prihajal, ko si vstajal iz groba.
Oljke so vrhljale z vitkimi vrhovi, šuštele so dolgoliste palme. — Ti pa si prihajal Častit — Premagalec ..
Nebeški svod ti je z zvezdicami potreiel tančico, žar nebeški Ti je poslalo nebo. da te slavno sprejme iz groba. .
VII
Cvetni logi so vstali s Teboj, pozdravljajo Te, klanjaio se Ti.
Cvetlice pisane Ti darujejo iz drobnih svojih kehhov halzamično dišeče kadilo, molitve . .
Ptice vse in vse stvarstvo Te slavi. In iaz — jaz naj molčim? .. .
VIII.
In oblak ga je vzel izpred njihovih očij. (Dj. ap. 1, 9).
In sedaj — odhajaš v nebo. da se nikoli ne ločiš cd mene
Proti nebu strmim, ki mi je vzelo srečo, mojo ljubezen.
Tudi oni so stali, tu li oni so strmeli proti nebu, ko si odhajal od njih. Niso tožili! . .
Molili so in z velikim veseljem odhajali v Jeru zalem (Luk 24. 52).
In jaz naj bom žalosten, naj tožim?
IX
In peklenska vrata je ne bodo premer'a (Mat. 16, 18).
Vihar je razsajal, valovje se je drvilo, peneče in hrumeče se je odbijalo ob mogočne skaline
Tuintam je poskušal črvič prodreti v to skalino, polagoma se je prijemal, skušal razprostreti se, raz-šopiriti — a vedno je slabotno padel nazaj med valove, ki so ga pogoltnili.
Neštete trume so se drvile proti Tvoji skali, a odbite so okrvavljene padale v podnožje ..
Nezmagano — premagalno stoji skala 2e vekov dvajset	F. S.
II. slovenski katoliški shod v Ljubljani.
(Konec.)
Prof. dr Tnmpach je pozdravil shod imenom praškega kneznadškofa barona Skrbenskega ne pa imenom .gr&škega", kakor je bilo napak tiskano na
*) Gl. »Danica« it 20 t. L; str. 167.	Urtdn.
strani 293 .Danice". V Gradci sploh nimajo knez-nadškofa.
Pred I slovesnim zborovanjem v Alojzijevišči so se v torek, 11. sept, ob sklepajočem zborovanji sprejele vse po raznih odsekih toliko časa obravnavane in danes zboru nasvetovane resolucije.
Otvarjajoč to I. zborovanje je predsednik dr. Šušteršič pozdravil navzočnike: pokrovitelja vesoljnemu shodu domačega knezškofa dr Jegliča, mariborskega knezškofa dr. Mihaela Napotnik ter škofa Jakoba Trobec iz Št. Clouda. v Minezoti Sevrne Amerike. nato deželnega predsednika, tajnega svetnika Nj. Vel. Viktorja barona Hein. ki tem svojim obiskom dejansko spričuje: kako vzajemno naj deluje država s cerkvijo; deželnega glavarja Otona pl. Det?la; vse častne predsednike; vse tu nazoče zastopnike slo venskih srenj in načelnike raznih cerkva Spominjal se je letošnjega sv. leta ter papežu Leonu XIII in cesarju Fran Josipu I., vskliknil vsakemu trikratni .živio" predlagajoč: naj shod vdanostni brzojavki odpošlje v Rim in na Dunaj Občinstvo je tema izjavama stojč in navdušeno pritrjevalo.
Zborov protektor knezškof Jeglič na to opominja, kako se je treba k Bogu vrniti ter h Kristu in obžaluje, da se zoper cerkev tako naporuje in da je ta napor danes že tudi prestopil slovenskih meja — Po knezškofu Jegliči govori knezškof Napotnik povdarjajoč. da je vsa sreča, moč in krepost slovenskega ljudstva vtemeljena v njega sv veri. Koncema blagoslovi vse navzoče križem, ki mu ga je posvetil papež Leon XIII — Za Napotnikom spregovori škof Trobec in pravi, da je veliko videl ob poti iz Amerike do sem, do ljubega domovja; a lepšega da ni videl, kot je ta katoliški shod rojaškega si slovenskega ljudstva. — Na to pozdravi izvoljeni zborov podpredsednik dr. Laginja iz Istre s zagrebškim kanonikom Rubetičem vred — zahvaljujočim se na slovenski udeležbi bivšega katoliškega shoda v Zagrebu. In I. slovesno zborovanje je bilo končano.
Krog devete zvečerne ure tega dne pa je .krščansko sociialna zveza" priredila pred deželnim predsednikom Heinom bakljado z večemico spomi-njajoč se 18. avgusta t 1. dopolnjenih cesar Fran Jo-sipovih 70tih l«t Sosebno ginljivo je bilo, ko je godba zasvirala pred bivališčem deželnega predsednika staro, a vedno novo cesarsko. Ljudstvo, tu zbrano, se je tem obognjevitdo in za godbo na glas pelo cesarsko. Na gradu je bila zažgana grmada; spuščale so se tudi proti nebu rakete Potem je šla godba s pevci pozdravit cerkvene kneze pred škofijsko palačo.
Sredo, 12 septembra, tret'ji dan katoliškega shoda pa je oh jutranji uri v Šenklavži tiho mašo bral za vse umrle nazočnike I. ljubljanskega slov. kat. shoda goriški kardinal dr. Jakob Missia. iz ško fije v cerkev došel v popolno Škrlatnem odelu Da je tem načinom brezdvombeno hotel veličati ta shod, je jasno — ker videli smo pred leti ob higijeničnem kongresu na Dunaji pri slovesnostnem otvorjenji in ob obsebni nazočesti cesarjeviča Rudolfa tudi sem prišlega kardinala Celestina Gangelbaura; a nosil je ob tisti priliki čeren, le samo škrlatno obrobljen talar in se ve da, škrlatno čepico vrh glave, imenovano .Soli Deo.'*)
Po tej tihi maši je na leči nagovor.l zborovalce, kojih je bil polen Šenklavž, knezškof Jeglič. Razlagal
*) GL »Danica« 1899, str. 280.
je večnost naše duše; kako je Krist umrl za nas in kako za vselej prebiva med nami v tabrnaklji. Od tu nam deli tolažeb v naših zasebnih, družinskih, državnih in svetovnih potrebah. Govoreč težko dosegljivo vnembo je koncema molil posvetilno molitev k Jezusovemu srcu. Vsa cerkev pa za njim. Vtis te molitve nam je nepozabljiv.
Ob pol 10. v jutru je bilo II slovesno zborovanje. Začetkom seje je pozdravil shodov predsednik Šušteršič eminenco Missia; premilostnosti knezškofa Jegliča in Napotnika ter milostnega škofa Trobec; potem prejasna kneza Hagona in E mesta \Vindisch-gratz ter veleblagorodnega deželnega glavarja žl. Da-telo in vse došlece.
Ko so se odbrali čestitajoči telegrami — bilo jih je že danes nad 200 — pozdravijo katoliški shod stud. phil Remec imenom dunajskega akademičnega društva „Danica"; urednik .Katoliškim l:-;tom" iz iz Prage Čeh Žundalek v sloverViem jez'ku medse-bojnost avstrijskih katoliških Slovanov povdarjajoč ter dobrepoljski učitelj Jakljič v ime včeraj v novo zasnovane učiteljske zedimbe .Sloinšekove zveze."
Na to poroča o ^Katoliškem šolstvu" gimnazijski profesor" dr. Anton Medved iz Maribora zahtevajoč katoliško šolo. Šola je namreč zato posest sv. cerkve, ker je cerkev prva ustanovila kot ljuške. tako srednje in visoke šole
Na to govori semeniški profesor dr. Josip Pavlica o „katoličanstvu in napredku". Da katoličanstvo ni zopernapredno in ne zoperprostostno, to po-jasnoval in pokazal, v čem se opazuje napredek in prostost v kat. cerkvi
Direktor Fran PovŠč je govoril o .kmečkem vprašanji" omenjajoč, kako se zadolžuje slovenski kmet Pri nas je največi vzrok tej revščini izseljevanje v Ameriko in na Nemško; ker je menda že 70.0U0 Kranjcev na tujem.
Ob vseh teh treh poročilih je predsedoval drugi podpredsednik vitez Berks in se prav posebno še zahvalil državnemu poslancu Povše mu v njega lastnosti kot načelniku .jugoslovanske zveze" v državnem zboru.
Ob 12. uri je bil konec temu II. slovesnemu zborovanju.
III. slovesno zborovanje se je pričelo ob treh nopoladne Predsedoval je prvi podpredsednik dr. Matko Laginja. Pozdrav 1 je vladnega zastopnika, t3 dni svoj posel nastoplega dvornega svetnika Andreja grofa Schaffgotsch. Zboijvalci :.o grofu burno akla-movali; na to Nj prejasnost knežinjo \Vindisch-gratz ovo in pa koroškega dežel poslanca župnika Gregorja Einspieler. praškega kanonika Švehl. Antona Karabaiča iz Istre ter vološkega župnika msgr. Zamlič
Po prečitanih novih telegramih obširno poroča o .zadružništvu in zavarovalništvu" prefokt celov škega „Marijanišča" Valent Podgorec Govori posebno o deželnih zavarovalnicah zoper ogenj; o zavarovalnicah zoper točo; za živino in za starostne zavarovalnice.
Advokatski koncipijent dr. Viljem Sch\veitzer govori o .tisku" z ostro besedo slovensko nasprotno časnikarstvo poprimajoč. Duhovščina, ženstvo, uči-teljstvo in akademična mladež naj dela na to, da se dobre knjige in dobri listi poširijo med ljud: to je njegov nasvet
Mariborski semeniški profesor dr. Martin Matek refernje ob .obrtnih in delalskih razmerah" povdar-jajoč. kako je Leon XIII. v svoji klasični okrožnici novarnm" načrtal pravec. po kojem naj se delo ocenjuje Vsa človeška družba pa se mora uži-viti na podlagi starega reka: „Moli in delaj — ora et labora?"
Podpredsednik dr. Laginja pozdravi med tem došlo cerkveno gospodo: kardinala nadškofa dr. Missia knezškof a dr. Jeglič in Napotnik ter američanskega škofa Trobec
Na to govori dr. Ivan Šušteršič o .katoličan stvu in politiki.' Tipi kot Herod. Kajfa. Pilat, Baraba in Juda — ti v človečanstvu ne bodo izumrli nikoli. Boj zoper cerkev se je bojeval vselej in v vseh dobah Boj zoper cerkev tudi na Kranjskem ni nov. Bil je kod nas že v preteklih sedemdeseterih letih. Ne, kar nas leči — ampak kar nas edini, to naj nam bo v skrbi, t j naši sv. vera: ona edini. Tudi to je potrebno, da se oklenemo svojih cerkvenih knezov: saj so. akopram sedaj na vzvišenem stalu stoječ, vsi izšli sred izmed slovenskega ljudstva. Oni so naši.
Zadnji je poročal semeniški profesor dr. Ivan Ev. Krek o .katoliški narodni organizaciji * Ta organizacija se je med Slovenci že precej visoko po pela — bodisi med delalstvom. bodisi med selskim ljustvom. Središče vsemu temu delovanju pa bodi zakrament ljubezni in pa Mati božja, ki je vir ljubezni
Ob končanih teh govorih se je izvolil izvrševalni odbor za vse resolucije II slov kat shoda. Izvoljeni udje so: Načelnik dr. Šušteršič, dr. Laginja (za Pri-morje). ^ Rozman (za Koroško), državni poslanec dekan Žičkar (za Štajarsko) in dr. Janko Brejec (za Kranjsko)
Predsednik dr. Šušteršič je nato II. slovenski katoliški shod zaključujoč omenil, da se ga je udeležilo 300 srenjskih predstojnikov, pa 360 zastopnikov raznih korporacij Zahvalil se je vsem, ki so ob njem sodelovali.
Kardinal Missia se je zahvalil pokrovitelju knez škofu Jegliču; potem vsem nazočnikom — med njimi sosebno akademični mladeži in učiteljstvu Priporrčal je stanovitnost, edinost in potrpežljivost ter končujoč podelil vsem pričujočim škofovski blagoslov.
Zvečer je akademično društvo .Danica" na starem srelišči priredilo slavnostni komers za 450 ude-ležnikov. Navzočevali so tu kardinal Missia. knez-škofa Jeglič in Napotnik. Prvi je nazdravil ob ban ketu .Daničin" predsednik Remec — vse došlece pozdravljajoč Na to predsednik shodu dr. Šušteršič Nj Svet Leonu XIII.; predsednik osnovalnemu odboru, gen. vikarij Flis Nj. Velič. cesarju Fran Josipu; prvi testni predsednik državni in deželni poslanec Povšč eminenci kardinalu Missia; tretji podpredsednik kat. shodu, upokojeni deželnosodnijski svetnik Vencajz knezškofu Jeglič. Zasnovatelj .Danici" dr. Pavletič katoliški ideji in hrvaškim gostom; knezškof Jeglič pa kat. razumništvu.
Ob tem raz veselje vanji je došel tudi telegram državnega tajnika kardinala Rampolla besedilom : .Sv. Oče je čuvstvovanje ljubljanskega katoliškega shoda ljubečim srcem sprejel in ndeležnikom v posebni ljubavi podeljuje svoj blagoslov." Vseh telegramov shodu je to tronotije bilo 275.
Ko so s/4 na 10. odšli cerkveni knezovi, prične pod dr. Jankovičevim predsedstvom neoficijelni ko-merzov del. Veliko se je napivalo.
,Zg. Danica" končujoč svoje poročilice o II. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani izreka svojo srčno željo: naj bi bil ta shod povod tistemu z e d i n j e n j u slovenskega ljudstva na verskem in narodnem polji, kojega doseči L slovenskemu katoliškemu shodn ni bilo dano. Tistemu ljubavnerau zedinjenju. mislimo, koje sloveč se s sveta priporoča v besedah, ki človeku vselej solze vabijo v oko, naš Izveličar rekoč: Otročiči . . . za slovo Vam dam novo zapoved: Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil; v tem spoznajo v s i, da ste moji učenci, ako bote ljnbezen imeli nad seboj."
Umirajočega smeh.
Pobožni starček je ležal na smrtni postelji. Solznih očij so ga obdajali njega otroci, vnuki in prijatelji in vsak hip so pričakovali, da izdahne svojo blago dušo. Naenkrat ga popade zaspanec in starček se trikrat v kratkih presledkih zasmeje. Ko kmalj na to odpre oči, vprašajo ga, čemu se je tako ljubko smehljal. Odgovori jim: Zdelo se mi je, da me je odpeljal smrtni angelj s tega sveta in postavil v moje novo, nadzemsko stanovanje. Mej potom, ki je držala kraj dolge reke, do reke življenja, srečale so me v njej vse veselosti mojega življenja, in zasmejati sem se moral, da svet take male vodne mehurčke in pene tako visoko čisla.
V	drugo so priplavala k iztoku reke vsa moja trpljenja; ta se niso kakor prve razgubila, ampak trnje trpljenja je dobilo zlato lice. redilo zale cvetke, katere je vtrgal angelj in jih predložil sodniku, ki me je Čakal na sodnem stolu.
V	tretje sem se ozrl po svojem spremljevalcu, in smejati sem se moral v tretje nad zaslepljenim svetom, ki se odkrižuje tega poslanca božjega, koji nas oprosti vseh zemskih nadlog, oprosti verig tega življenja in nas popelje v rajsko veselje.	L. F.
Razgled po domovini
Planinska Gora 10. septembra. Včerajšnji ve-iki shod romarjev v tukalšnji božjepotni cerkvi je bil vkljub temu. da se je dež ponujal in je v noči od sobote na nedeljo nekaj ur prav močno lilo, nenavadno obilno obiskan. Od vseh strani Notranjske, pa tudi s Hrvaškega in Primorja se je sešlo na stotine pobožnih Marijinih častilcev in Častilek. Cerkev je velikanska, a ta dva dni v soboto in nedeljo je bila pretesna. Kdor je pozno dospel na Goro, moral je pred vratmi stati. Vsako leto raste število romarjev in izpovedancev. Dobro znamenje. Slovenec je bil od nekdaj goreč častilec Matere Božje, zato je upati, da ne bodemo propadli, in da se bo vresničil napis na slavoloku sredi cerkve:
Pod tvojim varstvom mati mila Ne zmaga nas nobena sila.
Ona, ki je tolikanj mogočna, ki je doslej tako krepko pomagala katoliški cerkvi v njenih raznih bojih proti sovražnim napadom, bo tudi našemu narodu stala ob strani, da ostane zvest veri svojih očetov.
V soboto večer je imel nagovor do romarjev domaČi župnik veleč, g Ivan Podboj. Razlagal je: kateri nameni naj krščanskega romarja vodijo na božjo pot. Drugi dan. v praznik presv. Imena Marijinega, je poveličeval Marijo kot Mater pravičnih in grešnikov, veleč, g profesor dr. Debevec Ob 10. je imel govor o Mariji, veliki dobrotnici kristjanov, in peto sv. mašo čast g katehet Alojzij Stroj. Vsem gg pridigarjem in izpovednikom, ki so imeli posla čez glavo, bodi izrečena tisočerna zahvala, in sicer razen prej imenovanih gospodov: župniku iz Studenega, veleč. g št. Rihar, čast gg. Ivanu Knific in Evgenu Legat. Bog jim plačaj z vsestranskim blagoslovom in Mati Božja s Planinske Gore z milostno priprošnjo. Vsi ti gg. so v svoji veliki prijaznosti tudi za prihodnje leto obljubili svojo izdatno pomoč. —
Cerkev na Planinski Gori je bila letos znotraj in zunaj prenovljena, kar je prizadelo mnogo stroškov. Romarji so šli vsi brez izjeme ckrog altarja položit svoj dar za cerkvene potrebe. Bog jim obilno povrri.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec september 1900. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.)
a)	Glavni namen
Apostoljska gorecncst
b)	Posebni nameni:
21.)	Sv. Matej* Papež in sv. kolegij. Združenje vseh kristjanov pod jednim cerkvenim poglavarjem. Misijonarji.
22.)	Sv. Tomo Villanova. Špansko in Portugalsko. Duhovska in deška semenišča. Važna literarna dela.
23 ) Sv. Tekla. Mnoge cerkvene občine, katere je okužil verski indiferentizem in protestantizem. Božjastni in umobolni. Da bi se nadvojvodinja Magdalena prištela blaženim.
24.)	Sv. Gererd. Mednarodni shod učenjakov v Mona-kovem. Romanje katoličanov v Rim in v Jeruzalem.
25.)	Sv. Kleofa. Misijoni na Jutrovem Podpiranje katoliškega časnikarstva in zatiranje brezverskih in nenravstvenih listov.
26.)	Sv. Clprijan. Delalski in rokodelski stan in njega organizacija. Zoper pijančevanje in igranje. Važni izpiti.
27.)	Sv. Kozma ln Damijan. Boluice, zdravniki in usmiljene sestre Ohranitev poljskih pridelkov. Tisti, ki bo v težkih skušnjavah, ki greše iz navade in zopet padajo v greh.
28.)	Sv. Ve nčeslav- Mnoge češke občine, ki niso trdne v veri. Krščanski knezi. Odpomoč v denarnih in življenskih skrbeh.
29.)	Sv. Mihael. Katoliška cerkev. Uničenje framazonstva. Obuditev dobrih voditeljev katoliškemu ljudstvu.
3o) Sv. Hijeronim. Kat. univerze. Vse doposlane in še ne uslišane zadeve. Tisti udje molitvenega apostolstva in bratovščine srca Jezusovega, ki so umrli v septembru in oni. ki bodo preminoli meseca oktobra.
Zahvale.
Bila sem zelo slabega zdravja in začela sem opravljati de-vetdnevnico k sv. Antonu Padovanskemu z obljubo, da bodem zahvalo naznanila. Kmalo sem bila uslišana, torej srčno zahvalo izrekam temu velikemu priprošnjiku v vseh potrebah Tudi —: pomoč sem hv^ežna, da se je zgubljena reč hitro našla.
Ivana Rudoir iz Idrije.
*
• *
Srčno zahvalo izrekam, ker se mi je v hudi bolezni zbolj-šalo na priprošnjo Matere Božje. sv. Jožefa, sv. Antona Pado-venskega in sv. Ane ; opravila se je v ta name n sv. maša. in tudi več oseb je devetdnevr^co za-me opravljalo.
Ivana Rudolf iz Idiije
* • *
Iz dna ljubečega srca se tisočkrat zahvaljujem presvetemu Srcu Jezusovemu. Mariji prečisti Devici in ljubim prijateljem Božjim za podeljeno milost, ki sem jo po njih zadobila. Vsem častilcem in vsem pravovernim kristijanom pa rečem: Ljubimo, častimo presveto Srce Jezusovo in njegovo ljubo Mater Marijo pre-čisto Devico. Potem bodemo rešeni dušnega in telesnega zlega.
Hvaljen bodi Jezus Krist. Na vekomaj Amen
Z Gorenskega F. D.
* * *
Najprisrčneja zahvala Jezusu. Mariji, sv Jožefu, sv. Ani in sv. Joahimu ter sv. Antonu, da sem na njihovo priprošnjo bila uslišana v rodbinskih zadevah. Tisočera jim čast in zahvala.
C. N H.
* * *
Jaz Helena Martinčič-eva sem obljubila, da se v »Danici« zahvalim — če me Bog odreši male bolezni na prošnjo sv. Teo-data Sedaj se je, hvala Bogu, to zgodilo — zato hvaležno spol-nujem svojo dolžnost.
*
* *
Imela sem na svojem telesu neko bolečino; ki se je pa nisem upala zdravnikn razodeti. Zatekla sem se torej z vsim zaupanjem z devetdnevnico k presv. Srcu Jezusovemu, k Naši ljubi Gospej in k sv. Jožefu. Obljubila sem pa, da ako ozdravim, oznanim to v »Danici«. Moja prošnja je bila uslišana in sedaj sem popolnoma zdrava. Zatorej danes očitno spolnujem svojo obljubo. Češčen bodi Bog v svojih svetnikih in češčeno in hvaljeno naj bode na vekomaj presv. Srce Jezusovo in Marija, naša
ljuba Gospa presv. Srca.	V Tržiču F. L.
♦
* •
Bila sem v veliki skrbi zaradi neke važne reči, ter sem prosila sv. Jožefa in sv Antona za pomoč; in uslišana sem b:'a Čast in hvala torej sv. Jožefu in sv. Antonu.	N.
Raznoterosti.
Kazen bogokletniku. Ogerski časnik „Magyar Allam" je prinesel 18 junija 1892 sledečo pretresljivo dogodbo: V Mosčcu komitata (okraja) Turoc so ob-
hajali dne 8. junija t. 1. (namreč 1. 1892) slovesno obTetnico kronanja našega cesarja za ogrskega kralja. Streljali so s topiči. katere je tlačil mlad mož z imenom Szkala. Bil je to človek kaj jezne in spačene narave. — Šestič je že nabil svoje strelno orožje in zraven šaljivo pristavil bogokletne besede: „No, sedaj sem jih pa tako trdo natlačil. da bodo celo Boga na nebu zadeli in ga vrgli na zemljo.• Tem besedam je v trenutku sledil grom i*, jednega topiča, in mož je ležal v svoji krvi: strel mu je preklal glavo in iztrgal oči in možgane. Med groznimi kletvinami je po nekaj urah zapustil svet in se podal pred Sodnika, ki gaje proklinjal. Kako pa se je to zgodilo? —Ko je izustil ono kletvino odpadla mu je goreča smodka. Pripogne se, da bi jo pobral, a smodka zadene na pr&šnico, už(?e topič in ga razstreli. — Bog se iz sebe ne da norčevati.	J.
Raj za štirideset let. Nesrečna angleška kraljica Elizabeta, katero ie bil popolnoma preslepil pohlep po vživanju, je nekoč rekla: „Da mi da Bog vladati vsaj 40 let. potem mu rada prepustim raj.- Res je vladala 40 let. je pa li zdaj z zm^no zadovoljna bila, kdo ve! — Ni li večina zavrženih nespametnejša od zaslepljene kraljice, ki za hipno, grešno veselje zlameni večno veselje v nebesih. L P.
Listek.
Pridi sv. Duh se je prvokrat v torek, 18. t. m., zaklicalo v prelepi gimnazijski kapelici I. ljubljanske gimnazije ob loti jutranji uri. Do letos ja bila ta maša za večidel vse ljubljanske učilne v šenklavži A od letos naprej imamo pod svojo streho vse — cerkev in šolo. Ginljivo je opazovati, kako mladina ob pogledu na važnoslno potovanje skozi celo prihodnje solsko leto popolnoma razumeva ta klic in pobožno ter resnobno po dokončanih lepih počitniških urah pred Bog"m razsvitljevalcem upogiba kolena To opazu;eš lahko prav slednje leto Peval je, to prvo svetoduško opravilo v tem Božijem hramiči tega lista urednik. Po maši je bil prvi letošnji učiteljski zbor. Kolikor se je moglo za enkrat učiteljem naznaniti, bode slovensko na tej gimnaziji pou-čevanih v I. 88: v II 47; v III 64 in v IV. 38 učencev. Nemški v prvi 26. v drugi 23, v tretji 21 in v četrti 18 učencev Na višji gimnaziji, koja je pa nemška, je v do sedaj nerazdeljenem V. 66, — v VI.a 35; v VIb 47. — v Vila 43, v Vllb 36. — v Vlil a 28 in v Vlllb 35 učencev. Opozarjamo občinstva silnega števila učencev I. slovenskega raz razreda Ni ga na svetu pedagoga, da bi v latinski šoli mogel uspešno učiti vseh 88 učencev, in pa tega opozarjamo — kako bodo tudi prihodnji škofovski zavodi brezdvombeno imeli celo preveč šolske mladine Kranjec namreč je tak, da hoče študirati: več če imamo šol, bolj je prenapol-nujemo. Letos dcbi tudi II ljubljanska gimnazija V. šolo (se ve nemško), prihodnje leto VI. i. dr. A vse to še ne zadostuje vede željnemu našemu rodu. Bog poživljal to danes zapričeto šolsko leto našo mladino!
Biskup Strossmayer je saboto, 8 t. m., praznoval v Djakovem oOletni spominj svojega škofovskega po-svečenja. Izmed največih sreč za Jugoslovanstvo je
ta, da je škof postal in pa tako mlad to postal Strossmayer. Zato bodi blagoslovljen spominj ban Jelačicev, kojemu Strossmayer vsak čas daje to hvalo, da je po njega vplivu zasedel djakovsko biskuosko stolico. Strossmayer se brezugovorno sme uspozvrstvo-vati največim talentom sedanje dobe in največim škofom zadnjih časov. Ni pa Stro3smayer le izmed največih dobrotnikov Jugoslovanom, ampak njihov prvi dobrotnik je. Ogromne dohodke svoje škofje stolice je posvetil sv. cerkvi in svojemu narodu Zidal je namreč v poprej skromnem in svetu skoraj nepoznanem Djakovu velik" katedralo apostoloma prvakoma sv. Petru in sv. Pavlu v čast. Vseučilišče v Zagrebu, jugoslovanska akademija in galerija slik — vse to je S^rc "^moyerjevo delo. Združenje pravoslavne cerkve s katoliško, za kojo je v smislu velikega Leona XIII. toliko naporoval Strossmayer, pa se ne izvrši še za žitija teh dveh veleumov — a Bog milostno dodeli, da se i i vrši. ko bodeta ta dva izseljenca skupno pred Božijem prestolom Večnega zaprosila te najpomembneje prihodnje zgodbe za vse nas Slovane — Slovence so v Djakovem prilikom take redke svetličnosti, kot je škofovska 501etnica in te edine zgodbe, da jo more obvrlevati uprav mož tolikega duha — zastopali stolnomestni župan Ivan Hribar iz Ljubliane ter ljubljanska mestna odbornika Klein in Lenče. Navzočevali so ob slavnosti Slovani iz Istre, iz Hrvatske, iz Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Svojemu vzvišenemu sobratu pa so dohiteli semkaj srečo voščit ta dan zagrebški nadškof Posilovič sarajevski nadškof Stadler ter biskup Mar-četic iz Dubrovnika. Izmed cesarske obitelji je Stross-mayer prejel nadvojvod Leopold Salvatorjevih čestitek.
Škofijska kronika.
Ekspozit v Harijah č. gosp. Lovro T i č je, le kratko časa bolan, umrl saboto 15 t m. in bil ponedeljek 17. t. m. pokopan: Ni bil Tič, ko je vstopil v Alojzijevišče. izmed umstveno odlikujočih se gojencev; niti poseben pevec ni bil. a bil je dobrosrčen. — Srečno pa se čuti nekedanje mu vodstvo, ko bere v njega smrtnih poročilih, kako blag je bil in kako priljubljen, kako vzgleden duhovnik, kako značajen mlad mož, zvest prijatelj, izvrsten pevec in pa tudi organist. — Vidi se iz teh črtic, ki je o njem beremo, kako je pač prezgodaj umrli zidal in zidal na v zavodu dani si podlagi — in enemu talentu, koji je prejel od Boga, je pridobil lastnim trudom drugi in tretji talent, ter si tem potem zagotovil srečen obračun z onim Vsevidečim. ki talente — njih več ali njih manj — deli. — Le žal in žal, da nam tako pogosto ginevajo izpred oči ljubi ti alojzijeviški gojenci za drugim drug. Po naravinem teku bi morali predhajati mi, in zahajati oni — A uklanjamo se Božjim ukrepom. Tebi mladina pa ob gosp. Tičevi rakvi kot nalašč začetkom šolskega leta kličemo: Pridnost je talent! — V. M. P!
Dobrotni darovi.
Za kruhe sv. Antona: Skrbna mati iz Starega Trga 2 K.
Za cerkev sv. Jožefa v Prijedoru: Č. Antonija Goli-jeva iz Idrije 4 K.
Odgovorni urednik Tomo Zupan. —
Tiskaiji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.