GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA ŠT. 6 15,marec 1969 LETO VII KAR LEPO SMO PROSLAVILI PRAZNIK NAŠIH ZENA Praznik naših žena je pomemben predvsem zato, ker je nastal v Sasu naše NOB in se na ta dan spominjamo vseh tistih zaslužnih žena, ki so ogromno prispevale k temu,da smo danes lahko mirni in v miru ustvarjamo. Istočasno pa se veselimo z našimi ženami vred vseh delovnih uspehov,} ki jih dosegamo z njihovo pomočjo in ob njihovi podpori, saj so naše šene zaposlene na vseh mogočih področjih, na katerih se uveljavljajoč uspehi« V našem podjetju smo posvetili letos načim ženam nekaj misli in pozornosti ne le ta dan, ampak smo sklenili, da jim bomo ob strani pri vseh njihovih prizadevanjih in pri reševanju naših skupnih problemov. B.I>. PROSLAVE PO OBRATIH V našem kombinatu smo imeli proslave praznika naših žena že v petek 7. marca zato,ker je bila sobota 8. marca - dela prost dan. ’a to proslavo so se pripravljali odbori sindikalnih podružnic žo tri tedne prej in zato je organizacija proslave uspela* Ker je pri nas zaposlenih dosti žena, so bile proslave po obratih in sicer so bile pogoščene z olcusno jodačo in pijačo vse žonsko. Pogostitve so bile v obra tir. ih jedilnicah. Pred pričetkom proslave Ja vsak predsednik obratne sindikalne podruznioe v kratkem govoru orisal zasluge žena pri ustvarjanju in proizvodnji v našem podjetju. Prav gotovo, da Jo zasluga naših žena resnično velika že zato, saj jih je nad polovioo, ki delajo neumorno dan za dnem in pripomorejo k temu, da naša tovarna raste in se razvija. Ob koncu govora so čestitali vsem ženam k prazniku in vsaka je prejela v Bpamin na ta dan knjigo "Preko Dolomitov na Stefjersko" • da tem se Je razvilo rajanje. Hvale vredno je to, da so sg moški izkazali pri strežbi žena in čvprav ko bili nerodni, jim tega nisp zamerile. kam Dipl.ing. I'd rit o Pečar mw»sticije ? kurjavo, čeprav smo odšteli vse grobe odpadke, odčelke in okroglicea Tako maso akumulirane energije v lesnih odpadkih je možno e prldoi,; pretvoriti v električno e; -rgijoe STILNO POHIŠTVO lani smo se odločili, zaradi krize v proizvodnji in pro-da ji parketa, za. iskanje novega artikla, kateri naj nadomesti parket. Razvoj v svetu gre sigurno v korist finalne obdelave in ne v korist surovinske ali,poisurovin-eke proizvodnje. Pako se je porodila ideja o rekonstrukciji parketarne v obrat za proizvodnjo stilnega pohištva , ki je kot naš najmlajši obrat prav pridno privekal na svet in tudi zalaga interesente s svojim lepinj artiklom« Ploskovno pohištvo kot je na primer naše stilno pohištvo, zahteva precej proizvodnega prostora in zahteva manj, ampak večje in dražje stroje. Zato je spisek strojev za stilno pohištvo sicer manjši, vendar pa ima nekaj osnovnih in težkih strojev kot so stiskalnica„format na krožna žaga ,td. Da bi tej tovarni, omogočili normalen razvoj je potrebno nekaj prostora pridobiti tudi z adaptacijo. Zato bomo šupo cb gluv'ial železniški: progi , ali ... tako prodobili novih looo m2 pokrita površine. Letos bomo tudi popravili že močno načeto halo parketame - posebej srednji del (sedanje skladišče parketa) ter z majhnimi adaptacijami to halo preurediti za proizvodni prostor« Vrednost uvožene opreme, ki znaša okoli 85*000$ kar je za začetek mogoče premalo, vendar tudi v ta obrat bomo vlagali sukcesivno z rastjo proizvodnje, asortimana in kvalitete. Žalimo našemu novorojenčku srečno pot na zahtevno jugo-Slovanko in svetovno tržišče* ENERGETSKA CENTRALA Energetska centrala ja taka vrste proizvodnih obratov, pri kateri imajo strojniki, električarji več besedo kot mi lesarji. Vendarle zna biti proizvodnja energije ravno toliko- ča ne več, rentabilna kot vsaka druga proizvodnja. Že povečanje obstoječih kapacitet ms prisiljuje na Iskanje novih virov energije kot so para, elektrika, voda zrak - torej pogonski material, brez katerega si proizvodnje m moremo niti zamisliti. Pri grobi analizi inštaliranih moči v kilovatih v našem kombinatu je ugotovljeno, da se bo priključna moč motorjev povečala za veS kot loo 35, torej bo znašala po rekonstrukciji 35oo KW&« Kri skromni oceni faktorja izkoriščanja o,5 pomeni, da bomo potrebovali cca l?ooKW električne energije na. uro, kar po sedanji ceni o,25 din na uro da vrednost - oziroma strošek 44o,oo din na uro kar pri 16-umoma dnevniku pomeni več kot 5.ooo.- dinarjev na dan« Moram roči, da se je ideja o proizvodnji lastna električne energija razširila šele po izračunu količine potrebno pare za proizvodnjo in po izračunu odpadkov, kateri so bodo "Noveleeu" povzpeli na grbo* Po grobi oceni bodo odpadki po rekonstrukciji zrasli na oca 30.000 m3 sposobnih za Sprašujemo se po koliko naj bi nas stal kilovat lastne proizvodne energije« Izračuni so pokazali, da bo kilo*» vat proizveden v lastni ele-ktro centrali stal oca 16 starih dinarjev, kar je 9 starih dinarjev manj kot je nabavna cena« Seveda pod pogojem, da koristimo polno zmogljivost kotla in turboagre-gata. Za postavitev take celote kot je parni kotel s pritiskom 42 atm in turbine z I800 KW in generatorja z 21oo JCVA, se ja prijavilo veliko število Interesentov in sicer najboljša firme sveta proizvajalke takih agregatov. Tehnična obdelava je bila zelo težka zaradi različnih pristopov in koncepcij izdelovalcev, ker vsak izdelovalec im svoj sistem proizvodnje pare in elektrike. Po dokaj težki obravnavi vseh ponudb, katerih je bilo 12, smo izbrali tistega proizvajalca kotla in turbine, kateri je ponudil najbolj ugodno tehnično rešitev in seveda najnižjo ceno za tako rešitev. Ker so razgovori o finesah teh naprav šolo v -v., se morem poročati nič določenega. Pred nami so sedaj razgovori s javno elektro distributivno mrežo, ker si jo treba s pogodbo zagotoviti ne samo manjkajočo količine električne onergije, temveč tudi kritje elektrike iz javnega omrežja v slučaju izpada v lastni generatorski postaji. Pri tem smo naleteli na silno velika težave, vendar leot dosedaj bo mo tudi to nevšečnost prebrodili in upajmo, jo tudi uspešno zaključili. j ;na 7. strani) rrr Veste , naši ljudje bi predvsem radi vedeli»kaj bodo dobili, kaj bodo Imeli od samopomoči. i D.« Žs sama beseda pove vse. Pomagali si bomo drug drugemu sami in sicer bomo morali najprej nanesti m kupček in šele potem bomo lahko Jemali s tega kupčka. J.i In kako mislite o tem kupčku. Vsak želi dati čim manj, a dobiti čim več. Predvsem se jim zdi pre-1 visok znesek sa vplačeva- nje po 2o,oo din mesečno. I SAMOPOMOČ H.* lljkjer ni rečeno to, da bo moral vsak vplačati po toliko. Rečeno Je le, da nAJ bi oz. "recimo". To bo odločil v izjavi vsak sam, ki Jo bo dal ob vstopu v "Samopomoč". Takrat gre za to, da zberete po obratih najprej prijave tistih, ki bi želeli postati člani "samopomoči" in nato bomo Sele pogovorili se o tem, kako bo. Iz te blagajne "samopomoči" pa bomo lahko dobili kratkoročna posojila v raznih nujnih primerih -amrt, rojstvo, poroka»nabava naujnih potreščin, nabava ozimnic itd. ©»kina"samopomoči"imaj o šp 't »aopUi podjetjih v naši občini in so člani te- orgsnizaolje zelo zadovoljni. J.»KAJ ps vloženi denart&li in kdaj ga bom dobil nazaj? B.»Na vsak način ga bo lahko dobil vsak takoj vrnjenega, le sporočiti bo moral blagajniku to nekaj dni prej® Ko bo dvignil vse vplačan« zneske, bo tudi I prenehal biti član "samopomoči". V izjavi ob pristopu določene zneske vlagam in dobim brez obresti, kakor tudi dobim brezobrestno posojilo. J.»No, če je tako, pa bom postal član naše "samopomoči" in pojasnil to še ostalim svojim sodelavcem. KDO NAJ BI NAS ZASTOPAL V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI Jlajprej smo brali v Pol.listu da je odklonil kandidaturo tovariš dr. Prano Hočevar. Vpraševali smo se, kdo naj bi bil naš zastopnik v republiški skupščini namesto njega? No, pa smo zvedeli pred dnevi, da ao šli k njemu naši predstavniki in ga prosili za to, da bi znova kandidiral na bližajočih se volitvah za republikbega poslanca in da bi kandidiral v naši volilni ! enoti. ; Zvedeli amo, da je sprejel našo delegacijo in privolil, da ga postavimo kot kandidata za našo volilno enoto. KANDIDATI ZA POSIANCE ZVEZKE SKUPŠČINE I. Za družbeno-politični zbor 1. OSOLNIK Bogdan II. Sa gospodarski zbor 1. LEVIČ1IIK Jurij III. Za kulturno prosvetni zbor 1. ZAJC Ludvik IV. Za socialno zdravstveni zbor 1. KASTELIC Vinko .'AJ IN KDO JB d z% France HOČEVAR Povečini ga poznamo, vendar ga predstavljamo zato, kar ja na našem koncu le premalo poznan. No, in ker Je tako, navajamo nekaj podatkov o njem zato, da bomo videli in vedeli, da je vreden našega zaupanja. Rodil de Je na Ruperč vrhu pri Birčnl vasi v Soli leta 1913. Pozneje Je prebival v Šmihelu pri HOvom mostu in obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Pravne študije je končal na ljubljanski univerzi in Je bil član ZK as leta 1932, ko je bil še na gimnaziji v Novem mostu. V NOB je sodeloval od leta 1941 dalje in bil kot komesar tankovske brigade. Po končani vojni Je bil več let v diplomatski službi v Trstu, na Dunaju, v Bukarešti in v Varšavi, a pradno jo prišel v Ljubljano, je bil vrhovrl javni tožile« SFRJ v Beogradu. Tokrat je podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije in ga dobro poznamo zaradi njegovega dela na področju znanosti , kulture in presvete , na katerem se zavroma pri'd v-asm za vsem potrebna in koristne pogoje za njihovo uspe* šno delo« pVnak volilec naj m pravočae^j • no zanima sa to ali je vpisa- • n v volilnem imeniku in kje j bo volil. Sklepi »S SKLEPI iz 0. soje delavskega cveta podjetja, ki je bila 19.2.19G9. V prvi točki dnevnega reda ja šef finančnega sketorja tov. Šuln tolmačil zaključni račun. Po razpravi je delav-cki svet zaključni račun v oeloti sprejel. V drugi točki dnevnega reda jo delavski svet sklonil, da ; se imenuje komisija za odlikovanja, ki bo imela nalogo, da bo predlagala zaslužne č-lano delavnega kolektiva za odlikovanja, V komisijo so bili imenovani za predsednika Somrak Iliko, za člana pa Kdretič Jožo in MojstroviS Darko. '! naslednji točki dnevnega re Ja je bilo govora, o plačevanju nadur, kakor tudi o stimulaciji. Kor je po pravilniku o osebnih dohodkih delavski svet zadolžon, da vsako loto določi način obračunavanja za delo v podaljšanem delovnem času, je bil sprejet naslednji sklep« Delo v podaljšanem delovnem času (nadure) se obračunava po redni tarifni postavki,na katero se prišteje ša 4o % od osnovne tarifne postavke delavca. Spričo zahtevo Sveta delovne enote TDP-ja po ukinitvi stimulacije, so si bili člani delavskega sveta edini v tem, da naj se stimulacija ne ukine, pač pa je potrebno napraviti predlog sprememb in dopolnitev elementov, ki vplivajo na stimulacijo tar postavitev novih normativov. k______________ _________________ Vsled tega je delavski svat pooblastil Komisijo za osebne dohodke, da naj izdela u-strezne dopolnitve in spremembe stimulacije. Člani delavskega sveta so obravnavali tudi predlog izvršnega odbora stalne konference Sindikata "Ncrvoles", ki je predlagal, da se spremeni Pravilnik o načinu razdeljevanja dodatka za izrabo letnega dopusta. Delavski svot je predložen predlog oprejel ter se 5. člen tega pravilnika glasi takole 1 "Pravico do regresa imajo vsi člani delovne skupnosti, njihovi otroci in nezaposleni zakonec. Dnevni prispevek za letovanje v počitniških domovih, v katerih organizira letovanje podjstjo, se določi višine j član kolektiva prispeva dnevno 12.- N din, nezaposleni zakonec prispeva dnevno 15,-K din, zaposleni zakonec plača celotno oskrbo, za otroka do starosti 8 let se prispeva dnevno 6.- N din, za otroke nad 8 let pa lo.- N din. Za tiste člane kolektiva,ki pa preživljajo letni dopust po svoji želji, to se pravi ne v domovih, v katerih organizira letovanje podjetje, pa imajo pravico do regresa v naslednji višini« - član kolektiva dnevno 13.-N din, *- nezaposleni zakone p dnevno Id* II din, - otrok nad 8 lat dnevno 13.- N din, - otrok do 8 let pa 6,- Ndin. Razen tega je možno koristiti dopust v domovih le v višini 5 ali lo dni. (Nadaljevanje na 5. strar.i) aš sindikat Posvetovanje V Novem mestu je bilo 26,februarja zanimivo posvetovanje vseh, ki so ukvarjajo s poročanjem in obveščanjem v delovnih organizacijah. Organiziral ga je obč, sind, svet -Novo mesto. Iz našega podjetja so se udeležili tega posvetovanja Gabrijel Makuc, Hiha Blažič, Majda Furlan, Rada Oblak, Zdenka Krštlnc in korica Fi-folt. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni z napotili, ki so jih dobili za svoje dalo. Želijo, da bi sindikalni svet priredil večdnevni seminar, na katerem bi so še podrobneje seznanili s tem, kaj in kako morajo delati, da bodo njihovi časopisi čim bolj privlačni. VPRAŠANJA POSLANCU V preproetem človeku se ob času volitev poraja brez števila utrinkov ob misli na resničnost uspeha oddanega glasu izbranemu kandidatu posla:;* c i Zastavil bi ti naš Človek nekaj vprašanj. Ali postane!: lahko za trenutek pozoren«,? (Nadaljevanje ne y*..<,-^ni) (Nadaljevanje c 4» strani; Tudi v primaru, Se organizira sindikalna podružnica Iz- let pripada udalažencem regres. Seveda, le v primeru,da tega regresa ni dobil zb izrabo letnega dopusta. Delavski svet je m koncu svoje soje tudi. proučil probleme žage Soteska, ki izvirajo iz pomanjkanja hlodovine, kar je posledica hude zime, Kljub vsem naporom nabavne službe, da bi zagotovila pravočasno dobavo hlodovino, ji to ni uspelo zaradi tega ker gozdni .obrati niso mogli dobavljati hlodovine zaradi visokega snega«, Vsled tega je delavski svet sklenil, da naj delavci iz Žage Soteska vnaprej koristijo pot prostih sobot, ki pa jih bodo kasneje nadoknadili« Ravno tako pa naj delavci koristijo ovoj redni letni dopust v višini 4-8 delovnih dni. Delavski svet je pri obravnavanju tega vprašanja tudi predvidel možnosti, da bi se vremenske neprilike Se nadaljevale,pa je zaradi tega sklenil, da naj se v ten primeru zaposli delavce na drugih ustreznih delovnih mestih, kakor tudi da se ponovno razj avlJa o tem vprašanju na prihodnji seji delavskega sveta. uXSKlT> s Ut VPRAŠANJA POSL/ >iCU Boš pravilno zastopal naše interese, la nlao mmo politična narava, kot je bilo to narada nekoč? Se čutiš dovolj močnega, da prekineš s starini nazori, ki so ne vklapljajo več v sedanje zahteve časa? Se tvoja notranja raislenost še vedno ne more sprijazniti z našo delavsko miselnostjo, z na Sir, napredkom v samoup- ravljanju, z zahtevani novega rodu nladih izobražencev? Ali še vodno smatraš, da ja ena in edina možna roka bila in bo za vC9 edino pravilna pot ? Podcenjuješ šo vedno boljše ideje, ki niBo plod tvojih razmišljanj, pač pa plod mlajšil;, po položaju manjvrednih sodelavcev in jih udarjaš namesto spodbujaš? Si sposoben odvreči ozki patriotizem in oceniti položaj realno, pametno brez komercialnega in bahaškega prizvoka nase? čutiš. da je sad tvojega do-sodanjega dela resnično povod in razlog za naše zaupanje? Ali el prepričan, da bi brez umetnega podpiranju pridobil tolikšno naše zaupanje, da ta izberemo sam iz naše srede? Ali je tvoja notranjost toliko močno, da lepi govori niso samo plehkost tvojo osebnosti? Predvsem pa je še posebno važne! Ali si zmožen razumeti naše čudovite ljudi, njihove potrebe, njihovo notranjost in tudi ponos brez vzvišenosti in brez preziranja, ki si si ga lahko nabral mod dolgoletnim kraljevanjem v vrtiljaku zgornjega kroga? ničesar ne prosimo, vendar, če vsega tega nisi zmožen,se vrni v svoj dosedanji delokrog, kjer si naši jutrišnji dru žbi umi j škodil j iv ...! 'dolile c ROJST«. V februarju ata rodilit Anica BOBNAR - sina Igorja, Tončka MSDIC - hčerko Ireno. Obema čestitamo z željo, da bi bila njima otrolca» kakor-tudi oni dve, čila in zdrava! CRNA ZASTAVA JE VISELA... >V četrtek 6. marca smo pokopali Janeza DULARJA. Težko smo se poslovili od njega,saj smo ga imeli vsi zelo radi. Pokojni se je rodil 1.1914 v Vavti vasi. Družina je bi— la zelo številna in revna« Ra žagi je bil zaposlen kot cirkularist. Vendar pa, ker je zbolel, je bil zaposlen na lažjem delovnem mestu.Toda huda in težka bole zen,katera ni bila ozdravljiva, je povzročila njegovo prerano smrt« V času ROB je sodeloval na ta način, da je bil v vasi kot aktivist in je s čolnom prevažal partizane - borce čez Krko. Vedno je bil v vrstah naprednih ljudi in ja rad sodeloval z vsemi. Preživljal je s svojim vestnim in neumornim delom 11 članBko družino, kar ja kilo še posebno hudo in težko zato3 kar mu je žena umrla pr d dvomi leti. ::i hudo is njegovim najbliž- jiraf ampak nam vsem, ki smo ga pozah A k-čus tv ujemo z ostalimi člani družine. Ob odprtem grabu je v imoiu našega delovnega kolektivu spre,govoril poslovilne besede Jože Krkovič. Namesto venca na grob pokojne PRAHOVR iz Dol. Toplic ja sindikalna podružnica TDP darovala loo.oo din na slape. Takšna jo bila želja pokojnice, ki je bila tudi sama slepa,. sA—,ua AUUU-TOBUS V prejšnji številki srno objavili pod tem naslovom to, kako ee vozimo zjutraj na delo in popoldne z dela, Članek bo brali tudi na auto-busnem podjetju GORJANCI, Z njegovo vsebino se niso strinjali v celoti is so dejali, da ja. to prav gotovo napisal nekdo, ki ne pozna pravih razlogov za to. Zato sem se šišL poučiti o zadevi h Bekrotarju podjetja tovarišu Francu Kumpu, ki jo dejal - odgovoril na moja vprašanja* - Kako ste sprejeli na »nanje članek v 4, številki našega lista? - No,prebrali smo ga in povedati moram,' da niso upravičene vse trditve v njem, Posebno ne to, da je temu drenjanju kriVo naše podjetje, - Kdo je potemtakem riv? - Krivda je v Vf ;.em podjetju zato, ker še doslej nismo dobili popolnoma točnega seznama. ljudi, ki s® vozijo bodisi zjutraj bodisi pop....dna na iti % dela,j - Kaj svetujeta v wrmi e tem? iredvsem svetujte: te, da nam točno ^uvedeta imena vseh "vozačev* in tem bomo dali posebne izkaznice za vožnjo na tej relaciji. Podjetju ni teško uvesti nov«, prog« g1* pravočasno mera testi vse potrebne podatka z izračunam ali je jBfsg® rentabilna In nujno potrebna. Pripravljeni smo celo na to, da kupimo nov autobus , če bi bilo to potrebno. Pa še tole bi rad vedel v "eezi s prevozom, Ali bi lahko ustavjali avtobusi tudi na Glavnem trgu in pred Barbičevo hišo v Kandijl (kjer je bila včasih Vovkova hiša)? — Padi to ni izključeno. Na vsaj: način so bo treba pogovoriti s pristojnimi organi za Varnost jarome ta in menim, da bi to bilo mogoče, saj na trgu 2® itak ustavlja lokalni (imihelski) avtobus in v Kandiji pa je tudi toliko prostora, da bi ne predstavljalo ustavljanje nikakršni K velikih težav za podjetje in ovire za varnost cestnega prometa. Avtobus bi se ustavljal lahko tj® grede na jasi pred " "placom” in nazajgreds pa prte Mirtičsjvo hiš črna obeh straneh je dovolj prostora. Polog tags nas je tudi pre-'k& Jm/ig Odobr sindikalne organizacije na upravi je sklenil, da bomo priredili izlet v Lipi-00 in Škocjanske jame, ki so znane po slikovitosti mnogim gostom iz raznih držel sveta. Nedaleč od teh jam je znana kobilarna Lipica, ki jo bomo tudi obiskali bodisi tja -bodisi nazajgrede. Domov pa se bomo vrnili čez Cerkniško dolino in se bomo spotoma ustavili še v "Brestu' kjer si bomo ogledali sorodno podjetje in videli, kaj in lako delajo tam. Prijave zbira tajnik tov.Stane Kregar do 1. aprila 1969. KRI JE PRODUKT ŽIVEGA ORGANIZMA Kri pod mikroskopom 1,2 eritrociti 3 levkociti 4 trombociti 4 V krvni platmi Je: I I 90,0 % vode >!§ 0,9 % rudninskih snovi S 0.5 % moščob |P§ 0,1 % sladkorja ^ 7,5 °/o beljakovin OBVESTILO VOZAČEM Autobusno podjetje "GORJANCI" je ugodilo naši prošnji in odslej vozi autobus Izpred naše vratarnic® ob 14.4o in nam ni treba več pešačili do Pavte vasi. Podjetju najlapša hvala za razumevanje J K Ig v kuhinji Tri pripravljanju eolat in kon-cerviranju j« kla nepogrešljiv. Lahko jo vincki ali pa pripravljen iz zollŽč in dišav. Kakor je komu vije 5. Prav pa pride kis tudi v drugo namene. Kadar kuljate 7.aHa. se no pri-jetnl vonj razširi po vsem stanovanju. P0rkuoite pokriti lo-noc n krpo, namočeno v kisu, nn krpo pa poveznite pokrovko. Pribor in posodo, ki zaudaja po ribah, pomijote v okisani vodi , Okonske čine bodo bleščeče, če boste vodi za univanjo dodali nekoliko kisa. Čiščenjo hladilnika Hladilni,jc čistimo vsaj enkrat tedensko s kisom, operemo z vodo in dobro zbrišemo. Pri čiščenju ne meno pozabiti na gumijasti trak ob vratili. Dobro ga obrišimo o n uk o tepo in potresimo a talkovim prahom (smukcem). Tako se vam bodo vrata vedno dobro zapirala. Kotlove o. ki se je nabral v po-Dodl, izgine, če v njej zavrete vodo, ki ste ji prilili nekaj žlic kisa, Plnano parilo splahnite v okisani vodi (zadnje spiranje), z njo podrgnite preproge pa bodo barvo spet bolj izrazite. - Jabolka hitro olupino, če Jih polijeno s vrelo vodo. - Snežna pravimo hitreje in boljgost, če primešamo beljakom nekaj kapljic limoninega soka. gr _____L ZAOOIjSITI SODELAVKO,Hj' Tik pred zaključkom redakcije naSo/ga Časopisa smo prejeli od našeg® sodelavca Ud prispevek z naalovora "Pravično ko DOGI" Priobčiti ga ne moremo zaradi tajga, ker ni podpisan. \ lioli v prispevku niso slabe ! in so vredne , da Jih objavimo, vendar tega ne bomo storili vse dotlej, dokler sa ne bo pleeo podpisal e celim Iranom. Pripominjamo, da Jo □log, v katerem Je pisan prispevek kar dober in pri popravljanju napak smo dodali le 6 vejic, - Torej, pieeo z imenom ln priimkom na dati! Ui'ednik Pred cepljenjem zoper hong- konpško gripo ONAi jakal Slišiš? Zopet so boš moral pošteno umiti in skopati. ONi Zakaj? Saj še ni minilo tri tedne odkar nem se zadnjikrat I ONAt I, jutri bomo cepljeniI - DISKUSIJA - nožnout, da nekoga nadvladate v njegovi u po ni n j nesti , - GotronAiisr/o - je, ča i«».-'j' : denarjem, ki m pripada njim kupujejo stvari , ki Jih ne rabijo, vendar u tc Imponirajo onim,ki al toga no morejo privoščiti. - ££1.11)1 je človek , ki ve iz česa ee ne in ne ve,iz Puou oo neka materija sestoji. O.i zna vue skupaj tuko pomešati, da oe iz toga nikoli nihče več ne znujdo. Kukor hitro pa ’rv.^i vedo nakaj.kar o ”■ jo to nov izum ali pa emu-Izija. i £?/~/p£3_ Ko je predavatelj v TDP govoril o nujnosti cepljenja proti hongkonški gripi, Je dejal, da ta gripa že razou-ja na Poljskem in Češkem i Jo pričakujemo, da bo vsak čas vdrla čez mejo k nam. GLAS IZ OZADJA i "Kaj pa delajo naši graničarji?" po žig ji Bost vpraša natakarja nekje a našem Ju/ti» kaj imajo za rosilo. atnkari "Po željiI" Gosti "Kaj na primer?" latakari "Golež!" Gosti "Kaj še?" atakart "Samo goležl" Gosti "Čemu pravite, da imate jedila po izbiri?" natakart "I, seveda jo po želji. Lahko ,"t» naročito a 1! pa nel" Vodoravnoi 1. Priimek slovenskega pisatelja, našega predsednika CDS, 7. domače Ime zn naš gugalnik, priimek ameriška ga predsednika , J 3. ime lasne industrijo na Dolenjskem poznane po olcnlh in vratih; 13. navadno imo podlistka v nadaljevan J tli; \r-. loo i\k; 17. kratica za naš obrat pohištva; 1% partizansko ime znanega gorjanskega partizana in bivšega sekretarja OKZKS Ilovo uuutoj c'o. Šestnajsta,deseta in deveta črka abecede; 22. morski razbojnik; 23. začetnici priimka in imena znanaga slovenskega politika; 23. vrsta lesa; 27. prvi dve črki znu-mke znanih vzhodno nemških fimov za fotografi!anje; 26. stari slovani; 3o. odaju; 32. center lesne industrije Dolenjske; 33. ime cnanegc leeno-industrijake.,a podje! u na štajerskem, podano,a po proizvodnji kuhinj. Havpičnoi 1. vrhovni komandant JLA; 2. prva in petnajsta črka abooode; 3. domačo ime za belokranjskega uskoka; 4.podvodna morska skala, lej ovire plovbo; 5. igralno kartaj 0. dve črki iz bosedo ERGO; 9.nasprotno od dan; lo.ime celjskega podjetja, znanega po kvalitetni posodij 11.moško ine mojstra zahojama ; 12, zanimanje; 14. vojuška formacija; 17.otroški izraz z» stric; 18.dvoje; 21. veznik, 25.žensko ime; 26. prostor v cerkvi; 28. isto kot 16 vodoravno; 29. dve črki iz besede težu; 30. avtouolilska oznaka za Karlovac; 31.kemični znak za prvino KLOR. 1 Rešitve daiašrije križanke I j pošljite uredništvu do 2o. . marca 19(9. gufrade so ena-!re kot v preja;! številki. jRai! JB ODLOČAL Izmed reševalcev lerižanke v 5. številki naša a lista n ; bili izžrebanii 1. nagrada - Marija Kovačec 2. nagrada - gnil Trampuš 3. nagrada - ni bila podeljena zato, kor so bile vse ostale rešitve nepravilne. Komisijo za žrebanje so sestavljali! 0. Makuc, J. JAzboc in D. Lilija. nagrade bo izplačalo računovodstvo podjetja. DOMINE Uloži domine v okvir tako,da bo dal seštevek vseh pik v vsaki navpični ali vodoravni vreti vsoti 10. Urejuje uredniški odbori Janko GOLEŽ ,dipl.iux».Marjan LUKANC ,dipl.ing. ,Jelo MAKUC tehnik, Stane ŽULN šef rač. sekt., Berta ZBLNDC vodja IC Andrej ŽNIDARŠIČ Ing. Odgovorni urednik Bogomil LILIJA ing., tehnična urednika! Jelo MAKUC-tehnik in Joža PIRC - ekonom.tehnik. Tiska DU "Tomo Brejc" v Kranju« Naklada looo izvodov. Izhaja vsakega 1. in 15« v mesecu. IZDAJA "HOVOLBS" - lesni kombinat v Straži pri Novam mestu«