Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Aktualno Podravje z Kdo v osnovnih šolah preverja PCT-pogoje obiskovalcev Podravje Ormož z Po treh letih od 1,5-milijonske naložbe prostorska stiska v ZD  Stran 3  Stran 9 Ptuj, petek, k 14 14. jjanuarja j 2022 SSPORE SPORED SPOR PPORE PO PORED POR OR O RED ORED ORE R EEDD LLetnik ik LXXV z ššt. 4 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje z Kdo od sedanjih županov bo ponovno kandidiral TEA ŠENTJURC »Nekoč sem hotela rešiti svet« 13. JANUAR 2022 št. 2 stran 1 Od 14. 1. TV-spored do 20. 1. 2022 Zlati globusi Tako čudne podelitve pa še ne ... BETTY WHITE To so njene zadnje besede Princesa Charlotte: Zakaj ne sme imeti najboljše prijateljice? Velika večina ponovno v boj za županski stol Letošnje super volilno leto, ki se bo začelo z aprilskimi državnozborskimi in nadaljevalo s predsedniškimi volitvami, se bo končalo šele jeseni – z lokalnimi volitvami. Brez dvoma bo spremljanje volilnih razmerij in rezultatov nadvse zanimivo, da ne rečemo kar napeto. To še posebej velja za prve in zadnje letošnje volitve, na katerih se bodo za naklonjenost občanov borili kandidati za župane in županje. Več na straneh 6 in 7 Aktualno Podravje z O denarju za kanalizacijo in vodovode bo odločal vrstni red  Stran 2 Politika Dornava z Občinska seja kot barantanje in prerekanje na tržnici  Stran 5 Zdravstvo Sp. Podravje z Bolj Avstrijci zaostrujejo ukrepe, bolj se Slovenci cepijo  Stran 8 Črna kronika Majšperk z Sestrško jezero: sumijo, da je na delu namerni požigalec petkova izdaja  Stran 12 Foto: ČG Bolniške po slovensko z V središču z Ljudje so lahko na bolniškem dopustu več kot 10 let V kratkem val visokih podražitev hrane  Stran 2  Stran 7 Podražitve v Domu upokojencev Ptuj v petih letih z Celoletno plačilo za osnovno oskrbo višje za 1.600 evrov  Stran 3 Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 14. januarja 2022 Slovenija z Denar za kanalizacijo in vodovode Podravje, Slovenija z Bolniške odsotnosti po slovensko Odločal bo vrstni red Ljudje so lahko na bolniškem dopustu več kot 10 let Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je ta teden objavilo javna razpisa za črpanje evropskih sredstev za gradnjo manjših kanalizacijskih in vodovodnih sistemov. Razpisa sta na nek način zelo podobna razpisu iz finančnega obdobja 2007–2013, ko so občinarji v v začetku maja 2014 z vlogami v nedeljo pozno v noč čakali na Petrolovih bencinskih servisih, da so lahko čim prej po polnoči oddali pošiljke, ki so romale v Ljubljano. Foto: ČG Za razliko od maja 2014, ko so občinarji ves dan dežurali na Petrolu, da so sekundo čez polnoč na pošto oddali vloge za evropski denar, tokrat čakanje v vrstah ne bo potrebno. Kljub temu pa bo med odločilnimi dejavniki odločanja o delitvi denarja čas prispetja popolnih vlog. Kriterij za razdelitev evropskega denarja občinam je bil takrat čas oddaje vloge, zato so tudi tako vneto čakali na bencinskih servisih, da je polnoč odbila na ponedeljek in so na točno določeni datum začeli s pošiljanjem pošte. „Kdor prej pride, prej melje,“ je bil takrat en od ključnih dejavnikov za pridobitev denarja. Tudi ta teden objavljeni razpis MOP je verjetno marsikoga presenetil z enako komponento, kot jo je imel tisti iz leta 2014: za razvrščanje vlog bo ključni kriterij datum njihove oddaje oziroma prispetja na ministrstvo. „Razen vrstnega reda prispetja popolnih vlog ni dodatnih meril za razvrščanje vlog,“ so navedli na MOP. V razpisu je zaslediti, da vlog, ki ne bodo imele vseh zahtevanih prilog, ne bo možno dopolnjevati in bodo kot nepopolne zavržene. Projekti, s katerimi bodo občine kandidirale, morajo imeti pravnomočno pridobljena gradbena dovoljenja, v nasprotnem primeru se bo vloga prav tako zavrnila. Najnižji znesek sofinanciranja 100.000 in najvišji milijon evrov Razpisa bosta sicer odprta do porabe sredstev oziroma najkasneje do konca leta 2023, črpanje denarja bo na voljo do sredine leta 2026. Prvo odpiranje vlog bo v začetku februarja, MOP bo po obeh razpisih predvidoma razdelilo 108 milijonov evrov, polovico za kanalizacijo in polovico za vodovod. Gre za evropska sredstva, ki se bodo koristila po Načrtu za okrevanje in odpornost, po razpisu bo delež sofinanciranja znašal 50 odstotkov vrednosti investicije. Najnižji znesek sofinanciranja bo 100.000 evrov, najvišji milijon evrov, vrednost projekta mora biti višja od 200 tisočakov. Katere občine se bodo prijavile V občinah Spodnjega Podravja smo poizvedovali, ali se imajo namen na katerega od razpisov prijaviti. Občina Kidričevo je računala s prijavo obnove komunalne infrastrukture v naselju Njiverce (vodovod in kanalizacija, vrednost 1,2 milijona evrov), a se prijaviti ne bodo mogli, saj sta razpisa namenjena novogradnjam. Videmčani nameravajo po besedah župana Branka Mariniča kandidirati s projektom gradnje kanalizacijskega sistema v naseljih Lancova vas, Barislovci, Sela in Trnovec. Projekt je razdeljen na štiriletno obdobje, njegova vrednost po projektantski oceni znaša dobre štiri milijone evrov. Na razpisu se bo za evropska sredstva potegovala tudi občina Ormož, in sicer z gradnjo krajšega odseka vodovodnega sistema, je pojasnila direktorica občinske uprave Milena Debeljak. Vlogo za prijavo na razpis pripravljajo tudi na občini Žetale. Graditi nameravajo kanalizacijo v središču občine v vrednosti približno 900 tisočakov. „Projekt imamo pripravljen od leta 2014, ko smo z njim kandidirali na razpisu za južno mejo. Imeli smo premalo točk in denarja nismo dobili, projekta pa tudi ne začeli. Dokumentacijo smo novelirali, čakamo izdajo gradbenega dovoljenja in se imamo namen na razpis prijaviti,“ je pojasnil žetalski župan Anton Butolen, ki je nekoliko razočaran nad predvideno višino sofinanciranja (50 %), medtem ko je pri kohezijskem denarju vrednost sofinanciranja projektov 85 %. Na občinah Ptuj in Markovci so povedali, da preverjajo možnosti glede prijave, medtem ko so v občini Gorišnica navedli, da na razpisu nimajo namena kandidirati. Mojca Zemljarič Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2020 vsak dan na bolniškem dopustu povprečno 44.353 ljudi oziroma 4,9 odstotka vseh zaposlenih. Novembra lani, to je mesec, za katerega so na voljo najbolj sveži podatki, je bilo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na bolniškem dopustu blizu 22.000 zavarovancev. Seveda to ne predstavlja celotne številke, saj Zavod s podatki o bolniških dopustih na breme delodajalcev ne razpolaga. Trenutna rekorderka v trajanju bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji je ženska iz območja Prekmurja, ki je na bolniškem dopustu od julija 2009. Samo pol leta krajši staž ima Mariborčan, na bolniškem dopustu je od januarja 2010. Po podatkih ZZZS je ta čas na več kot pet let trajajočem neprekinjenem bolniškem dopustu 346 ljudi. Na NIJZ so povedali, da se je v letu 2020 zaključilo 29 bolniških odsotnosti, ki so trajale več kot osem let. Kako je možno tako dolgo ohranjati bolniški dopust Zakaj se osebe ne rehabilitira in napoti nazaj na delo ali pa invalidsko upokoji? »Slovenska zakonodaja je v tem delu neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto. Izjema sta Bolgarija in Slovenija. Primere dolgotrajnih bolniških dopustov bi morali sistemsko bolje urediti z izvajanjem individualnih načrtov medicinske rehabilitacije, vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela ter ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. Prav tako bi bilo treba posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov, vse omenjene Foto: ČG Stroške odsotnosti z dela zaradi karanten, ko je izolacija potrebna zaradi rizičnega stika z okuženim, pokriva državni proračun (ker gre za zdravo osebo). V primeru potrjene okužbe s covidom-19 in obolenja stroške odsotnosti z dela od prvega dne naprej pokriva ZZZS. postopke pohitriti, ljudem pa zagotoviti hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev. Generalno so razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega dopusta,« so pojasnili na ZZZS. Želeli smo tudi izvedeti, zaradi katerih konkretnih razlogov ali dejavnikov so lahko rekorderji Najvišji deleži bolniških dopustov v usnjarstvu, rudarstvu, zdravstvu, javni upravi ... Analize podatkov o bolniških dopustih, ki jih opravljajo na NIJZ, so za leto 2020 pokazale, da je bila najvišja stopnja bolniških odsotnosti skoraj 11-odstotna v podjetjih, ki se ukvarjajo z usnjarsko industrijo. V to branžo sodi tudi kidričevski Boxmark. Blizu 10 odstotkov bolniških odsotnosti je zabeleženih v socialno-varstvenih zavodih z nastanitvijo (domovi upokojencev, zavodi za osebe s posebnimi potrebami, motnjami duševnega zdravja ...) ter premogovništvu. 7,6-odstotni delež bolniških dopustov imajo institucije s področij javne uprave, obrambe in socialne varnosti, 7,2-odstotnega pa poštne in kurirske dejavnosti. Blizu sedmih odstotkov je z bolniškim dopustom tudi dejavnost varovanja. Več stomilijonski odhodki ZZZS za nadomestila plač Leto 2018 2019 2020 2021* Izplačila (€) 347.902.627 381.553.161 444.211.380 431.303.740 Rast glede na predhodno leto 10,00 % 9,70 % 16,40 % 8,90 % Vir: ZZZS *Podatki so za obdobje januar–november 2021. tako dolgo v staležu. Podrobnejših informacij, kot so navedene v odgovoru, na ZZZS ne razkrivajo. Korona poskrbela tudi za rast bolniških dopustov Korona, ki je posegla v vsa področja življenja, ni zaobšla politike bolniških dopustov. Zaradi virusa se je obseg bolniške odsotnosti z dela povečeval, so pojasnili na ZZZS in dodali, da so v lanskem letu za izolacije izplačali 57 milijonov evrov nadomestil za 714.000 delovnih dni. Povprečna višina nadomestila na dan je znašala 83 evrov. Da je covid povzročal številne bolniške odsotnosti, pritrjujejo tudi na NIJZ, a dodajajo, da so se na ta račun znižale bolniške odsotnosti iz drugih razlogov, na primer nalezljivih in kroničnih bolezni. »Zaradi covida-19 je bilo v letu 2020 zabeleženih 71.573 primerov bolniške odsotnosti s skoraj milijon dnevi nezmožnosti na delo, natančno 924.895,« so povedali na inštitutu za javno zdravje. Iz blagajne ZZZS v dveh letih 730 milijonov evrov Na NIJZ ugotavljajo, da trend bolniške odsotnosti z dela narašča, enako pritrjujejo podatki ZZZS o izplačevanju bolniških nadomestil. V koronskem obdobju 2020–2021 je ZZZS zavarovancem izplačal blizu 900 milijonov evrov nadomestil, v dvoletnem obdobju pred tem (2018–2019) pa okoli 730 milijonov evrov. Gre samo za izplačila iz blagajne ZZZS, ne pa tudi delodajalcev, ki krijejo stroške za prvih 30 dni odsotnosti z dela (izjema so covidna obolenja). Število dni bolniške odsotnosti z dela se v Sloveniji na letni ravni bliža številki 13 milijonov. V lanskem letu, do novembra, je bilo vse skupaj, na breme delodajalcev in ZZZS, 12,8 milijona dni bolniškega dopusta in nekaj čez 1,2 milijona primerov. Zakaj so delavci najpogosteje na bolniškem dopustu Foto: ČG Podatka, koliko ljudi je trenutno na bolniškem dopustu zaradi dolgotrajne obdelave podatkov, ni moč pridobiti. Zadnji razpoložljivi podatki so za november 2021, ko je bilo po navedbi ZZZS bolniško odsotnih okoli 22.000 zavarovancev. Na NIJZ so povedali, da so ženske največkrat na bolniškem dopustu zaradi bolezni kosti in mišic, sledijo bolezni zaradi infekcij, k čemur se prištevajo tudi covidna obolenja, poškodbe, zastrupitve ter duševne in vedenjske motnje. Moški so največ z dela odsotni zaradi poškodb in zastrupitev, sledijo kostno-mišične bolezni, infekcije in bolezni obtočil. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 14. januarja 2022 3 Podravje z V petih letih do 133 evrov višje mesečno plačilo v Domu upokojencev Celoletno plačilo za osnovno oskrbo višje za 1.600 evrov Cene oskrbnin v domovih upokojencev so se v zadnjih letih občutno povišale. Vsakoletna marčevska uskladitev cen, občasno pa tudi medletne podražitve, se na položnicah starostnikov, njihovih svojcev, ne nazadnje pa tudi v deležu občin, konkretno poznajo. Na mesečni ravni je cena osnovne oskrbe v Domu upokojencev Ptuj v nekaterih enotah v zadnjih petih letih višja za kar 133 evrov. Letno pa to predstavlja kar 1.600 evrov višje plačilo kot leta 2017. V to številko pa ni zajeto plačilo višine dodatkov, ki je odvisno od cene izbrane oskrbe.V domovih upokojencev po vsej državi bodo marca usklajevali cene. Podražitev je neizbežna. Kakšno bo predlagano povišanje cen v Domu upokojencev Ptuj, za zdaj še ni znano. Direktorica Vesna Šiplič Horvat namreč pravi, da tega podatka še nimajo: »Veljajo pa še vedno cene, ki smo jih potrdili marca 2021. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve sti nam je namreč in enake možnosti poslalo dopis, daa cene, ki smo jih eli prejšnji mesec, v domovih sprejeli ne veljajo. Ta mesec nam bodo ne tabele, v kateposredovali ločene re bomo vnesli podatke o tem, za večali stroški.« To koliko so se povečali mreč krila država, povišanje bo namreč neposredno iz proračuna. To pomeni, da je sklep o dvigu cen, ki ga og ministrstva na je prav na predlog decembrski seji potrdil svet zavoredmeten. da DU Ptuj, brezpredmeten. Medtem ko torej odločitve, dl č dda dviga plač javnih uslužbencev v socialno-varstvenih zavodih vendarle ne bodo krili stanovalci oziroma plačniki oskrbe, pa bodo ti skoraj zagotovo čutili načrtovan Foto: ČG in Profimedia Škarje in platno ima v rokah država oziroma pri pristojno t j ministrstvo, ki potrdi (ali tudi ne) predlagan dvig cen. Poda pa tudi navodila, kako naj se predlog izdela. marčevski dvig cen oskrbnin. V kolikšni meri, bo predvsem odvisno od države. Dvig cen namreč praviloma predlaga vodstvo posameznega doma, potrdi ga svet Dvig cen mesečnih oskrbnin v enotah Doma upokojencev po letih Enota/leto 2017 2018 2019 2020 2021 –trenutno še veljavne cene Ptuj 17,9 18,5 18,8 19,8 20,2 Muretinci 17,9 18,5 18,8 19,8 20,2 Kidričevo 17,9 18,5 19,9 21 22,2 Juršinci 17,9 18,5 19,9 21 22,2 Koper 18,94 19,9 20,6 21 21,6 Razlika v ceni na dan – primerjava 2017 in 2021 2,3 2,3 4,3 4,3 2,7 71,3 evra 71,3 evra 133 evrov 133 evrov 83,7 evra Razlika (za 31 dni standardne oskrbe) Vir: povzeto po cenikih Doma upokojencev Ptuj Opomba: do leta 2019 so bile cene v vseh štajerskih enotah enake. Cene oskrbnin v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj so se v zadnjih letih občutno povišale. To je razvidno tudi iz tabele, v kateri je prikazana dnevna cena osnovne, standardne oskrbe po letih v vseh petih enotah. zavoda, končno soglasje pa poda (ali ne) pristojno ministrstvo. To je večkrat do zdaj zavrnilo predloge različnih domov. Na Ptuju se je to zgodilo leta 2017 in 2019.Leta 2017 na primer niso pristali na predlog za 12 % dvig cen, pač pa so potrdili le 5 % zvišanje. Ker je od osnovne oskrbe odvisna tudi višina dodatkov, je končna podražitev še občutnejša. V različnih enotah različne cene Do marca 2019 so v vseh štirih štajerskih enotah Doma upokojencev Ptuj veljale enotne cene. Nato so jih diferencirali. Ključni razlog je bilo slabo poslovanje posameznih enot, zraven Kopra so bili v rdečih številkah še v Juršincih in Kidriče- V okolici še višje cene kot na Ptuju Čeprav so se v zadnjih letih cene v ptujskih enotah precej povišale, pa so v okoliških domovih marsikje še višje. V CSO Ormož je cena oskrbnega dne za dvoposteljno standard sobo 21,5 evra, v Domu Lenart 22,7 evra, v Svetem Tomažu 23,17 evra, v Domu sv. Agate pa 23,99 evra. Ob tem v DU Ptuj opozarjajo še, da so pred leti zaračunavali mnoge dodatke, ki danes niso plačljivi. vem. Zdaj v teh dveh enotah veljajo višje cene, trenutno za okrog dva evra dnevno za osnovno oskrbo kot na primer v Muretincih in na Ptuju. V primorski enoti diferencirane cene veljajo ves čas.O tem, kako dvig plač zaposlenih v socialnem varstvu vpliva na cene v domovih upokojencev, poročamo že leta. Na državni ravni se pogos- to sprejemajo (dobrodošli in smeli) ukrepi, a brez finančnega kritja. »V domovih si nikakor ne želimo dodatnih podražitev, a moramo zagotoviti pozitivno poslovanje. Vsa navodila za oblikovanje cen so jasna, posreduje nam jih država oziroma ministrstvo,« pojasnjuje Šiplič Horvatova. Dženana Kmetec Spodnje Podravje z Kdo in kako v osnovnih šolah preverja PCT-pogoje obiskovalcev Informatorji v šolah vse bolj nepogrešljivi V večini osnovnih šol v Spodnjem Podravju nimajo zaposlenega informatorja. To funkcijo največkrat opravlja strokovno ali tehnično osebje. Drugače pa je v večjih, mestnih šolah, kjer starše in druge obiskovalce ob vstopu v šolo usmerja informator. Slednji ima nadzor nad prihodi in odhodi, hkrati pa poskrbi tudi za informiranost in upoštevanje šolskih pravil. Še posebej je nepogrešljiv v času epidemije, ko je treba preverjati PCT-pogoje. Med drugim opozarja na upoštevanje zaščitnih ukrepov in skrbi, da učenci ostajajo znotraj svojih oddelkov. V veliko pomoč je tudi staršem, ko pridejo po svoje otroke, še posebej tistim, ki v šolske prostore ne smejo zaradi neizpolnjevanja po- goja PCT. Ptujske osnovne šole so informatorje zaposlovale s pomočjo javnih del in bile po navadi na razpisu uspešne. V letošnjem letu pa ni tako, saj je za vse potrebe po javnih delih premalo denarja. OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič Ptuj se bosta zato morali znajti po svoje. Na OŠ Mladika so bili primorani reorganizirati delo tehničnega osebja. Obiskovalcem po novem PCT-pogoje preverjata hišnik ali čistilka, vendar to pomeni, da imata sedaj manj časa za svoja primarna opravila. Večina šol brez informatorja, znajdejo se na različne načine V večini osnovnih šol Spodnjega Podravja informatorja nimajo. So pa ponekod mnenja, da bi jim prišel še kako prav v času epidemije. Na OŠ CirkulaneZavrč delo informatorja po svojih najboljših močeh opravljajo sami. Naloge, ki so povezane z omejitvijo okužb z virusom covid-19, opravljajo strokovni delavci, tehnično osebje, svetovalna Foto: ČG delavka … OŠ Mladika je letos zaradi pomanjkanja sredstev ostala brez inforNa OŠ Destrnik-Trnovska vas so matorja. imeli v lanskem letu preko javnih del zaposleno informatorko. Za letošnje leto še čakajo na ugodno rešeno vlogo. Na OŠ Breg imajo na vhodu objavljene mobilne telefonske številke tajništva in vsakega oddelka podaljšanega bivanja. »To možnost so starši dobro sprejeli, saj lahko svoj prihod sporočijo učitelju že pred samim prihodom do vhoda,« je dejal ravnatelj Milan Fakin. Foto: CG Informator je tisti, ki skrbi za šolski red. »Na matični in podružnični šoli imamo informatorja, ki sta nam v veliko pomoč, saj skrbita za nadzorovan vstop in upoštevanje pogojev PCT vseh zunanjih obiskovalcev, pomagata pri usmerjanju obiskovalcev, poskrbita za varovanje učencev, ki čakajo na odhod domov zaradi slabega počutja ali okužbe …,« je izpostavila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj. Informatorja zelo pogrešajo tudi na OŠ Olge Meglič, kjer so začasno izvedli notranjo prerazporeditev, PCT-pogoj pri obiskovalcih preverja tehnično osebje (uvedli so dežurstva). »Menim, da bi vsaka šola morala imeti v aktu o sistemizaciji tudi delovno mesto informatorja, saj je le-ta nujno potreben. To bi moralo biti v interesu šolskega ministrstva. Šole nimamo namenskih sredstev, da bi lahko samostojno zaposlile informatorja,« je poudarila ravnateljica Helena Ocvirk, ki verjame, da bo nekaj denarja v okviru javnih del še na razpolago. Če bo res tako, bi lahko informatorja v prihodnjih mesecih že zaposlili. Nekoč dežurni učenci, zadnja leta informatorji Na OŠ Breg informatorje prav tako zaposlujejo preko javnih del, če so seveda uspešni na razpisih. Prvič so vključili delavca-informatorja v letu 2013, nato pa s krajšimi ali daljšimi prekinitvami (odvisno od denarja in uspešnosti na razpisu) do letošnjega leta. Ravnatelj Milan Fakin ob tem dodaja: »Verjetno se še mnogi spominjajo, da so ob vhodu v šolo nekoč dežurali učenci. Danes se vključitev učencev v te aktivnosti odsvetuje, zato so informatorji v veliko pomoč. Ob samem nadzoru nad obiskovalci šole so zadolženi še za pomoč nad pregledom aktivnosti v šolskih prostorih, za nujno pomoč ob morebiti potrebnih spremstvih učencev izven šolskega prostora in za občasno pomoči zaposlenim.« Letos so bili na razpisu uspešni, verjetno tudi zato, ker so zaposlili osebo s statusom invalidnosti. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 petek z 14. januarja 2022 Ormož z Za ureditev cerkvenega zvonika na Svetinjah Ormož z Rekorden proračun z več kot trimilijonskim zadolževanjem Zvonik kot razgledna točka Želja še več, denarja premalo V cerkvi Vseh svetnikov na atraktivni turistični točki Svetinje v občini Ormož nameravajo dokončno urediti cerkveni zvonik z zamenjavo dotrajanih oken ter ga odpreti za javnost. Foto: Discoverptuj.eu Cerkev Svetinje Leta 2018 je župnija Svetinje na tamkajšnji cerkvici s pomočjo občine in faranov ob številnih urah prostovoljnega dela izvedla celovito obnovo cerkvenih zvonov v vrednosti več kot 30.000 evrov. V času del je bilo ugotovljeno, da so okna v cerkvenem stolpu ob zvonovih v celoti dotrajana. Ker takrat niso imeli finančnega pokritja, se tega niso lotiti, so pa sprejeli odločitev, da dela izvedejo takoj, ko bo mogoče. »V sklopu predvidene navedene investicije je treba urediti izdelavo in vgraditev petih oken iz materialov, ki so primerni za cerkveni zvonik. V zvoniku je tudi ena redkih ohranjenih starih cerkvenih ur,« pojasnjujejo na župniji, kjer pravijo, da bi po obnovi omenjeni zvonik lahko vključili v turistično ponudbo, saj ponuja veličasten pogled: »S tem bo zvonik v celoti urejen in bo omogočal tudi oglede. Na Svetinjah je vedno več povpraševanja turistov, ki si želijo ogledati cerkev in zvonik. Z ureditvijo dodatnih objektov na Svetinjah bi lahko bil ogled cerkvenega stolpa, s katerega je čudovit pogled na vse strani neba, in cerkve kot kulturnega spomenika pomembna dopolnitev turistične ponudbe. Tako bi poleg ureditve sakralnega objekta dobili tudi obogatitev turistične ponudbe.« Izdelava in vgraditev petih oken ter nosilnega in gibljivega mehanizma v stolu bo po pridobljenem predračunu stala nekaj več kot 7.000 evrov. Na občino so naslovili predlog glede zagotovitve potrebnih sredstev in naleteli na posluh. Monika Horvat stran 4 Ormoški svetniki so pred koncem leta gladko potrdili rekordno visok proračun za leto 2022, ki je na odhodkovni strani težak blizu 30 milijonov evrov. To je še dobre štiri milijone evrov več, kot so načrtovali ob njegovi pripravi. Hkrati se zvišuje planirano zadolževanje za dober milijon evrov na skupno nekaj manj kot 3,3 milijona evrov. V času javne razgrnitve je na predlog proračuna prispelo več pripomb oz. predlogov različnih vlagateljev (Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Alojz Sok in skupina krajanov iz vasi Šardinje, Sveta KS Ivanjkovci in Kog, župnija Svetinje, Lista GPS, krajevni svetnik KS Ormož Franc Babič …). V skladu z njimi so med drugim na novo vnesli modernizacijo cestnih odsekov v KS Ivanjkovci ter enega na Kogu, ureditev povezovalne poti od starega sodišča do Športnega parka Mestna graba, dokončanje ureditve zvonika na Svetinjah, ne pa tudi predlagane ureditve Bike proge na ekološko degradiranem območju – golosek Hajndl, preplastitve še nekaterih odsekov, zagotovitve sredstev za gostovanje kolesarske dirke Po Sloveniji ... Kot rečeno, gre za najzajetnejši proračun doslej. Prihodke so povečali za 2,9 milijona evrov na 27,2 milijona evrov, večinoma na račun povišanja transfernih prihodkov iz države in EU, kjer načrtujejo prenos dela planiranih prihodkov za tri investicije, ki so že v teku. Gre za 1,2 milijona evrov prenosa za nadgradnjo ormoške čistilne naprave, dober milijon za obnovo vodovoda ter 250.000 evrov za razširitev tamkajšnje cone. Prav tako na novo planirajo 127.000 evrov državnih sredstev za sofinanciranje izgradnje dvigala v občinski stavbi ter dodatnih 300.000 evrov za uravnoteženje razvitosti občin. Med skupnimi načrtovanimi odhodki v višini 29,9 milijona evrov so se zlasti povečali investicijski odhodki (za 3,9 milijona na 19,5 milijona evrov). V primerjavi s prvim predlogom so občutno povišali tudi planirano zadolževanje, in sicer na 3,3 milijona evrov. Župan je omenjeni proračun Foto: MH Svetniki so na decembrski seji po hitrem postopku dokončno potrdili proračun za 2022, saj ob drugem branju razprava ni možna. (Posnetek je iz predkoronskega obdobja.) Največ spet za infrastrukturo Tudi v tem letu se obetajo velike naložbe, ki se bodisi nadaljujejo bodisi začenjajo na novo. Največje med njimi so: 3 milijone evrov namenjajo za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest, 2,5 milijona evrov za projekt oskrbe s pitno vodo ter 1,4 milijona evrov za gradnjo kanalizacije Velika Nedelja–Drakšl–Senešci–Vičanci. Po 1,2 milijona evrov planirajo za: gradnjo namakalnega sistema (5. faza), komunalno ureditev ekonomsko-poslovne cone in tehnološki park. Med večjimi investicijami so še: prizidek k vrtcu v Miklavžu pri Ormožu, razširitev cone, rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave, energetske obnove stavb … označil kot zelo smelega. Kot je dejal, jim je v zadnjih dveh letih uspelo sestaviti dva rekordna proračuna ter dodal: »Z novim letom zaganjamo kar nekaj novih projektov, ki bodo dvignili kakovost življenja naših občanov in občank ter dejavnosti, zlasti turizem.« Eden vzdržan, vsi ostali za proračun Od svetnikov je bilo slišati pohvale predvsem na račun upo- števanja predlogov in vključitve dodatnih cest. Sicer pa niso kaj dosti razglabljali, saj razprava ob drugem branju niti ni mogoča. Možna je le obrazložitev glasu. Jožef Cajnko je županu – tako kot ob predstavitvi proračuna za lansko leto – zaželel veliko uspeha pri realizaciji in nadaljeval: »Županu bom dal klobuk dol, če bo realizacija dobra. Za 2021 pa to najbrž še ne bo potrebno. Bomo videli, kakšna bo situacija ob predložitvi zaključnega proračuna za leto 2021.«Svetnika Mirka Novaka je zmotilo, da vanj ni vključena obnova ene izmed cest v Lahoncih. Dvomil je še, ali bo 20 % povišanje sredstev za vzdrževanje poti dejansko zadostovalo glede na podražitve materialov in storitev. Simon Kolmanič pa je med drugim znova problematiziral predvideno zadolževanje: »V primerjavi s prvim predlogom se je proračunski primanjkljaj povišal za 78 %, prav tako smo povišali zadolževanje, ki je problematično.« Župan je pojasnjeval, da se je občina v preteklem letu zaradi delnega prenosa nekaterih projektov precej manj zadolžila, kot je bilo načrtovano. Se pa zato povečuje planirano zadolževanje v tem letu: »V dveh letih se občina skupno zadolžuje za slabih 600.000 evrov manj.« Prvi finančnik Mirko Šerod pa je v zvezi z dvomi glede realizacije lanskoletnega proračuna dejal, da so razen že omenjenih treh projektov realizirali vse načrtovane transferne prihodke. Monika Horvat Ptuj z Posestva so šolam vse večje breme Grajenščak za zdaj ostaja v lasti šole Dijaki kmetijskih programov po Sloveniji praktično znanje usvajajo tudi na t. i. šolskih posestvih. Slednja so organizirana kot učne kmetije, kjer se mladi lahko pobliže spoznajo z različnimi kmetijskimi opravili. Ker pa se v zadnjih letih število dijakov v kmetijskih programih zmanjšuje, imajo šole vse več težav z obdelovanjem kmetijskih površin in stroški vzdrževanja objektov. Zato se ob tem postavlja Foto: ČG Dijaki se na Grajenščak vozijo z javnim avtobusnim prevozom. vprašanje, ali bodo šole posestva, namenjena izobraževanju, sploh lahko obdržale v svoji lasti. S podobnimi izzivi se soočajo tudi na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj, ki ima v lasti kar dve šolski posestvi na Turniščah in Grajenščaku. »Če se bo trend upadanja števila dijakov v tovrstnih programih nadaljeval, bo verjetno treba sprejeti odločitev, v katera kmetijska področja bomo usmerjali svoje aktivnosti, saj nam vsega pod takšnimi pogoji financiranja ne bo uspelo realizirati,« je dejala ravnateljica Darja Harb. Šolsko posestvo na Grajenščaku v velikosti štirih hektarjev (vinograd in sadovnjak) za zdaj ostaja v lasti šoli. Ena izmed možnosti, o kateri razmišljajo, je oddaja vinograda v najem. Ta odločitev pa bo seveda odvisna od tega, ali bo v prihodnjih letih dovolj dijakov za obdelovanje kmetijskih površin. Na omenjenem posestvu stoji tudi proizvodno-učni objekt Šolski dom Grajenščak, v katerem je 350 kvadratnih metrov uporabne površine. V zgornjem nadstropju je sodobno opremljena kuhinja, ki služi izobraževanju v programu Gastronomske storitve in v programu nižjega poklicnega izobraževanja Pomočnik v biotehnologiji in oskrbi. Sosednji prostor z veliko mizo pa je bil namenjen pouku strežbe. Kot je znano, je učilnica za strežbo z novim letom preseljena v prostore ŠC Ptuj, učenje kuhanja pa za zdaj ostaja na Grajenščaku. Na odprtju specializirane učilnice za strežbo so povedali, da si šola želi tudi šolsko kuhinjo bliže mestnemu središču. Tako bi se lahko aktivno vključevali v oživljanje mestnega jedra, hkrati pa bi mlade že v času šolanja usmerjali v mesto. O dejanski selitvi obstoječega kuhinjskega pohištva oz. ureditvi kuhinje na drugi lokaciji še niso razmišljali, zato stroški takega podviga niso znani. Vsekakor pa bo to mogoče le v primeru podpore lokalnega okolja. Prevoz do posestva ne stane nič Pouk v Šolskem domu na Grajenščaku poteka vsak dan glede na organizacijo urnika po letnikih in programih. 35 gastronomov se na lokacijo vozi z javnim avtobusnim prevozom (avtobus jih pobere na avtobusni postaji pri ŠC Ptuj in odloži v bližini posestva Grajenščak). Ker koristijo svoje obstoječe mesečne vozovnice, jih prevoz ne stane nič. Tudi časa po nepotrebnem ne izgubljajo. Tisti dan, ko poteka praktični pouk v kuhinji na Grajenščaku, dijaki nimajo drugih obveznosti v učilnicah ŠC Ptuj. »Zjutraj po sedmi uri pridejo z javnim prevozom na Grajenščak, po koncu praktičnega pouka, to je med 13. in 14. uro, se vračajo z avtobusom,« je pojasnila Harbova. Na račun selitve učilnice za strežbo bodo gastronomi na Grajenščaku preživeli nekoliko manj ur kot sicer. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 14. januarja 2022 5 Dornava z Občinska seja kot barantanje in prerekanje na tržnici Podlehnik z Po dveh letih dobili OPPN Zunaj mraz, v dvorani pa razgreta besedna nevihta Korak do nove stanovanjske soseske Dogajanje na januarski seji dornavskega občinskega sveta bi lahko uporabili za scenarij televizijske nadaljevanke, v smislu trača, barantanja in prerekanja na kakšni živahni mediteranski tržnici. G 255/6 255/6 249/3 255/5 255/8 *33 D6 249/4 oječa "-obst Cesta "D 249/1 247/3 GRAMOZIRA NA POT 12 B6 C2 D2 C7 16 7 B2 C5 12 7 C3 B11 C8 B12 11 4 7 B8 Cesta 6 16 242/7 "B" Cesta B7 B3 242/7 14 4,6 15 9 245/4 242/7 B10 6 5 7 B1 C6 16 "F" do P+ "E" Cesta 1 247/3 D1 C4 7 Cesta B9 B5 247/3 7 C1 247/3 7/3 B4 "A" D3 D4 46 7 F1 D5 Zadrževalnik 36 E1 1 K+P+ 259/2 36 A1 10 14 A2 A3 IŠČE DVOR IŠČE NO DVOR LTIRA NO ASFA LTIRA ASFA 14 257/7 257/10 257/7 Foto: MZ OZIRA GRAM 44 Razprave, ki so jih odpirali svetniki na januarski seji občinskega sveta v Dornavi, so dale vedeti, da smo stopili v volilno leto. Besedne strele so sem in tja švigale ves čas, vprašanje pa je, ali je to vse debata, ki sodi na občinski svet. ASFA NA POT 257/6 NI LTIRA UVOZ 257/11 257/11 286/5 HID.NADZ. LTIRA ASFA 257/8 NO IŠČE DVOR 814/8 257/8 C" ta " Ces D ORE DREV m EKOV - 13.0 SMR + 12.5 H= 814/8 286/4 HID.NAD. HOD PRE ZA CE PEŠ Čeprav na seji večinoma ni bilo slišati kaj posebej pametnega, pa lahko človek na takšnih zasedanjih izve za marsikateri dornavski žulj, ki pesti enega, dva ali tri občane. Svetnik Jože Brumen je župana pobaral, zakaj je v imenu občine Dornava v praznični prednovoletni čestitki na radiu čestital samo župan, ne pa tudi občinski svet. „Dva sta me klicala, ali ima naša občina samo župana. V drugih občinah so čestitali župan, občinski svet, uprava, nadzorni svet …“ No, drugega svetnika, Mateja Zorka, je zmotilo obratno: zakaj so pod čestitko v občinskih novicah, ki so izšle decembra, podpisani župan, občinski svet in občinska uprava. „Sploh nisem vedel, da se bodo novice izdale. Ko smo jih dobili na dom, sem videl, da smo člani občinskega sveta podpisani pod čestitko. Podpisali ste nas brez naše vednosti.“ Brumen je pomahal z glasili drugih občin in ilustriral, kako naj bi izgledalo občinsko glasilo (kot revija). Dornavske novice, za izdajo katerih se je decembra odločil župan, imajo namreč samo štiri strani. Svetniki so nato v razpravi ugotavljali, da so zadnje pravo občinsko glasilo v Dornavi izdali leta 2010. Župan je priznal, da so bile tokratne novice sestavljene res na Podlehničani so tik pred koncem leta dobili občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Gre za pomemben občinski akt, ki omogoča pozidavo zemljišč v središču občine ob lokalni cesti Tržec–Podlehnik (zemljišče preko Policijske postaje Podlehnik). HID.NAD. E hitro, za glasila drugih občin pa dejal, da so ustvarjalci za to plačani. Brumen je poudaril, da bi se dalo izdajo novic organizirati tako, da bi k sodelovanju povabili društva, v občini imajo tudi tiskarno. Brumen pripombe stresal eno za drugo Naslednja Brumnova bombica so bile polnilnice za e-vozila. „Zakaj v Dornavi nimamo niti ene, pri Sv. Tomažu pa imajo tri? Ali se to lahko prijavimo na razpis za kakšna sredstva?“ je spraševal. „Potrebuješ 7.500 evrov, če se želiš prijaviti,“ je odgovoril župan. „Je to tako velik strošek?“ je vztrajal svetnik. „Lahko bi jih imeli 14, ampak potem pri tebi ne bi asfaltirali ceste. Rad se primerjaš z drugimi občinami, pa imajo drugi tudi 1,1 milijona evrov kredita, tako kot mi? Primerjaš tisto, kar je tebi všeč. Govoriš nekaj v tri dni, velikokrat na pamet,“ je zabrusil župan. Svetnik Brumen je v občinsko dvorano prinesel še eno pripombo s terena: novoletno okrasitev pred občino. Na tej točki je župan pritrdil, da bo glede praznične okrasitve res treba nekaj ukreniti. Nazadnje je Brumna še zanimalo, ali je inšpekcijski nadzor v zvezi z izplačilom covid dodatka, ki je bil izplačan samo županu in direktorici, ne pa tudi drugim zaposlenim v občinski upravi, končan. Župan je pojasnil, da še ne. Odpiranje dodatnega oddelka v vrtcu se zamika Foto: osebni arhiv Dragi projekti in odvetniške storitve S konkretnim vprašanjem je najbolj usekal svetnik Marko Mernik, saj je pobrskal po spletni aplikaciji Erar, ki prikazuje občinske izdatke. „Zakaj je občina plačala 12.000 evrov za odvetniško pisarno, če imamo zaposleno pravnico? In za katero projektno dokumentacijo ste decembra plačali 75.000 evrov?“ Župan je nekaj mencal, dal besedo računovodkinji, a celovitega odgovora oba skupaj nista sestavila. „Bomo preverili in posredovali pisno,“ se je nato glasil županov odgovor. Stanislav Ciglar je ponovno izpostavil problem dodatnega oddelka vrtca; sedaj bi ga odpirali 15. in ne 1. februarja, kot je bilo dogovorjeno. Razlog za to naj bi bilo po županovih besedah potrjevanje letošnjega proračuna. Ciglar je večkrat poudaril, da so si starši otrok (med njimi je menda tudi sam) za 1. februar rezervirali dopuste, da bi v vrtec pospremili svoje leto dni stare otroke. Prvo vprašanje je, ali je odpiranje dodatnih mest v vrtcu res predhodno pogojeno s potrditvijo proračuna, kot zatrjuje župan, drugo pa, da si starši datum Foto: MZ Župan Janko Merc se je med drugim obregnil ob dejstvo, da je po občini na državni praznik visela le peščica zastav. dopusta v službi verjetno še lahko spremenijo in to ni tako velik problem, kot ga je poskušal predstaviti svetnik. Spomnimo pa, da je bila o odpiranju polovičke novega vrtčevskega oddelka več ali manj podobna debata že na treh sejah občinskega sveta. Prvič je bilo vprašanje, koliko bo otrok, drugič, kdaj bodo otroci izpolnili pogoje, sedaj je odpiranje vrtca vezano na sprejeti proračun. Kot je povedal župan Janko Merc, bodo v dodatni polovični oddelek vrtca predvidoma vpisali sedem otrok, tri iz dornavske in štiri iz drugih občin. NO ASFA PARK IRIŠČ LTIRA 290/7290/7 Foto: Občina Podlehnik Grafični prikaz OPPN Ena izmed največjih prednosti tega območja je bližina avtoceste, vrtca, šole in trgovine. Občina je podala pobudo za sprejetje OPPN pred dvema letoma. Ker so postopki na področju prostorske zakonodaje dolgotrajni, jim je vsa soglasja pristojnih institucij uspelo pridobiti do konca preteklega leta, dokument pa je nato soglasno potrdil občinski svet. »Veseli me, da nam je uspelo OPPN sprejeti v dokaj razumnem času. To sedaj pomeni, da bomo lahko začeli uresničevati vse naše zastavljene projekte od gradnje stanovanjskega naselja, medgeneracijskega centra do objekta Vinarske zadruge Haloze,« je dejal vidno zadovoljen župan Sebastian Toplak. OPPN med drugim uvaja nove površine za stanovanjsko gradnjo, večjo površino za medgeneracijski center, območje za vinarsko zadrugo – kar pomeni, da bo na novo oblikovana vstopna točka v središče občine. Župan se je počutil napadenega Med tehtnejšimi pripombami velja omeniti dve, ki ju je izpostavil svetnik Matej Zorko. Prva je bila vprašanje zakonitosti sklepov, ki so bili sprejeti na sejah na daljavo, ko za to več ni bilo zakonske podlage, druga pa izpad občine Dornava iz regijskega projekta gradnje kolesarskih stez. Svetnik je iz starih zapisnikov prebral županove navedbe, ko je na minulih sejah govoril o problematiki kolesark in tem, da je občina Dornava iz projekta izpadla. Župan je Zorku očital, da ga napada, slednji je odgovoril, da iz zapisnikov samo bere njegove navedbe in ga prosi za pojasnilo, ki ga je že tolikokrat obljubil. „Nič vas ne napadam, čakam vaše pojasnilo, ki ste ga obljubili že pred letom in pol.“ Tudi defibrilatorji niso na pravem mestu … Eno od vprašanj je bilo vezano na lokacije defibrilatorjev, ki jih je občina lani kupila in razdelila vaškim odborom. Svetnik Ciglar je predlagal, naj bodo defibrilatorji nameščeni nekje, kjer se zbira masa ljudi in ne v gasilskem avtomobilu. Župan je povedal, da so se o tem, kje bodo defibrilatorji, odločali vaški odbori. Tonček Cenar je županu prenesel sporočilo Mezgovčanov: „V letošnjem proračunu ni denarja za Mezgovce.“ „Milijon evrov smo vložili v Mezgovce, to je nesramno, kar ste rekli,“ se je odzval prvi mož občine in svetnikove besede razumel kot napad. „Prenašam samo to, kar so povedali ljudje, nič vas ne napadam,“ je zaključil svetnik. Mojca Zemljarič Foto: ČG Zemljišče, kjer je predvidena stanovanjska gradnja. Prostora bo za 25 stanovanjskih hiš Območje OPPN skupaj meri okoli 3,6 hektarja in je razdeljeno na osem ureditvenih enot. Slednje lahko urejajo po fazah. Kot so izpostavili pripravljavci, je glavni cilj OPPN vzpostavitev nove stanovanjske soseske in poslovnega območja. Na zahodni strani načrtujejo trgovino s poudarkom na vinogradniški tradiciji, info točko in degustacijski prostor. Dopuščajo tudi prostor oz. objekt za polnjenje vin (mobilna polnilna linija) ter skladiščni in logistični del za potrebe shranjevanja vina. V jedru je predvidena gradnja medgeneracijskega centra in ureditev zelenih površin. V smeri proti severnemu in vzhodnemu robu naselja naj bi razvijali mirno stanovanjsko pozidavo, kjer bo prostora za gradnjo 25 individualnih stanovanjskih hiš (dovoljena bo ravna streha). Predvidene so tudi večje parcele, ki bodo omogočale postavitev gospodarskih objektov ter ureditev vrtov in sadovnjakov. Mladim družinam bo tako omogočeno, da bodo lažje prišli do gradbene parcele. To območje sicer ni v celoti v občinski, ampak delno tudi v zasebni lasti. To pa po besedah župana Toplaka, ki ostaja optimističen, ne bi smelo biti težava: »Z zasebnimi lastniki imamo pozitiven dialog, zato sem prepričan, da nam bo uspelo to območje v naslednjih nekaj letih fazno urediti.« Na območju OPPN načrtujejo tudi nove ceste, ki bodo sosesko povezale z naseljem, in ureditev odvodnega jarka. Komunalno infrastrukturo bo gradila občina, zato so v proračunu 2022 za komunalno opremljanje razvojne cone Podlehnik zagotovili 122.000 evrov. Estera Korošec Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 14. 1. 2022 petek z 14. januarja 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z Lokalne volitve 2022: Kdo od aktualnih županov bo kandidiral ponovno Večina ponovno na županski stolček, le redki Letošnje super volilno leto, ki se bo začelo z aprilskimi državnozborskimi in nada- ve, v prihodnje pa nas med drugim čaka izgradnja prizidka k šoli, naljevalo s predsedniškimi volitvami, se bo končalo šele jeseni – z lokalnimi volitvami. dejamo se tudi dolgo pričakovane Brez dvoma bo spremljanje volilnih razmerij in rezultatov nadvse zanimivo, da ne severne obvoznice, ki bo mesto rečemo kar napeto. To še posebej velja za prve in zadnje letošnje volitve, na katerih prometno razbremenila.« se bodo za naklonjenost občanov borili kandidati za župane in županje. David Klobasa (Sveta Kot kaže, bo med njimi velika večina, da ne rečemo skoraj vsi dosedanji aktualni župani. Vsaj tako so razkrili na naša vprašanja o tem, ali nameravajo še kandidirati (in zakaj) ali morda ne več. Nuška Gajšek (MO Ptuj): da Trojica): da in dela naših občanov.« Med prioritetnimi nalogami, ki jih čakajo v prihodnosti, izpostavlja izgradnjo doma starejših, ureditev dodatnih prostorov v vrtcu ter pripravo dokumentacije za gradnjo medgeneracijskega centra in večnamenske dvorane. Foto: ČG Anton Leskovar (Kidričevo): da Foto: ČG novanja kaže, da v začetku mandata sprejmeš in nadaljuješ delo prejšnjega župana. To lahko traja več kot polovico mandata, kar pomeni, da šele proti koncu štiriletnega dela začneš realizacijo svojega programa. Tako je v veliki meri odločitev za novo kandidaturo odvisna tudi od realizacije in kontinuitete dela v naši občini.« Foto: ČG Sedanja županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je potrdila, da bo jeseni kandidirala na lokalnih volitvah. Prepričana je, da so v dobrih treh letih, kar vodi ptujsko občino, naredili veliko premikov v pravo smer. O tem, kaj ostajajo nerešeni problemi, ki jo čakajo v naslednjem štiriletnem obdobju, če bo seveda izvoljena, pravi: »Izzivov zagotovo ne bo zmanjkalo, vsekakor eden večjih izzivov naslednjega mandata ostajajo investicije v osnovno infrastrukturo, predvsem v vodovodni sistem, ter nadaljevanje projektov, ki smo jih zastavili v tem mandatu.« Stanislav Glažar (Hajdina): skoraj zagotovo Foto: ČG Anton Leskovar, ki je na čelu občine Kidričevo tretji mandat, se je odločil za ponovno župansko kandidaturo. Povedal je, da je v izvajanju vrsta projektov, ki jih želi končati in začeti nekatere nove. Med drugim širijo gospodarsko cono, gradijo obvoznico, začenjajo regulacijo Polskave in obnovo glavne ceste proti Slovenski Bistrici. Načrtujejo posodobitev komunalne opreme v Njivercah, gradnjo športne dvorane, namakalnih sistemov in kolesarskih povezav, pričakujejo gradnjo vadbišča Slovenske vojske v Apačah. Občina večino naštetih projektov pelje v partnerstvu z državo. Antonija Žumbar (Cirkulane): morda Foto: ČG Foto: ČG Foto: ČG Kandidaturo za župana napoveduje tudi sedanji župan občine Videm Branko Marinič. V odgovoru je bil kratek, dejal je, da se je za ponovno kandidaturo odločil, izbiro prepušča volivkam in volivcem. Marinič občino Videm vodi prvi mandat. Janko Merc (Dornava): morda Janko Merc je na čelu občine Dornava prvi mandat, o ponovni kandidaturi se še ni odločil. Med drugim je pojasnil: »Praksa župa- Foto: ČG Janez Kramberger je potrdil, da se bo na jesenskih volitvah znova potegoval za županski stolček. »Veliko ciljev in želja še imam: dokončati je treba začete projekte, med njimi centralno čistilno napravo v Lenartu in kolesarske poveza- Foto: ČG Marjan Žmavc pravi, da se bo potegoval še za en mandat, saj je ostalo še veliko načrtov. »V novem trgovsko-poslovnem objektu v Cerkvenjaku bomo odkupili prostor za lekarno, želimo si pridobiti program za zobozdravstvo. Tu so še gradnja kolesarskih povezav, dograditev vrtca s štirimi novimi oddelki, širitev obrtne cone v Brengovi, obnova sekundarnega omrežja vodovoda, optika, modernizacija cest, čaka nas druga faza izgradnje Vitalin parka, obnavljamo kulturni dom, načrtujemo postavitev polnilnih postaj za električne avtomobile v središču občine …« Foto: ČG Alojz Kaučič je župan občine Juršinci od prvih volitev in ustanovitve samostojne občine leta 1994 ter jo vodi že sedmi mandat. Ali se bo podal tudi v boj za osmega, se, kot pravi, še ni dokončno odločil. »Še je čas, dobro bom premislil. Načrtov je veliko: kolesarske povezave se na srečo gradijo, pospešiti pa moramo izgradnjo optičnega omrežja. Čaka nas obnova še nekaj kilometrov cest, letos smo namenili kar nekaj denarja zanje, načrtujemo še ureditev več športnih površin.« Na naslednjih županskih volitvah bo za župana ponovno kandidiral Mirko Cvetko, ki občino Sv. Tomaž vodi vse od ustanovitve. »Glede na to, da so pred nami pomembni infrastrukturni projekti, se mi zdi prav, da jih v skladu z obljubami našim občanom tudi izvedemo,« je pojasnil svojo odločitev. Kot je dejal, želijo nadaljevati gradnjo vodovoda, ki je izjemnega pomena za celotno občino, ter obnovo cestnega omrežja. Kot pomemben projekt ocenjuje še nadaljevanje gradnje kanalizacije, želi si ureditev objekta stare šole, gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v centru občine in nadaljnje iskanje investitorja za obrtno cono: »Načrtov je veliko, sam imam voljo in željo, da jim sledim tudi naslednja štiri leta.« Jurij Borko (Središče ob Dravi): morda Darja Vudler Berlak (Sveti Andraž): zelo verjetno Foto: ČG Alojz Benko (Trnovska vas): da Alojz Benko vodi občino Trnovska vas že vse od leta 2006, za župana pa namerava kandidirati tudi na letošnjih volitvah. »Mogoče z napovedmi malo prehitevamo, ampak ja, takšen je načrt, če mi bo zdravje služilo kot doslej. Mirko Cvetko (Sveti Tomaž): da Alojz Kaučič (Juršinci): verjetno Foto: ČG Janez Kramberger (Lenart): da Župan občine Hajdina Stanislav Glažar sicer dokončno glede nove kandidature za župana na lokalnih volitvah še ni odločen, a je njegov odgovor precej zgovoren: »Zaradi široke politične podpore obstaja velika verjetnost, da bom ponovno kandidiral. V naši občini smo pripravili in na občinskem svetu potrdili vizijo in strategijo razvoja lokalne skupnosti po posameznih področjih s konkretnimi projekti. Veliko od tega je že realizirano, vendar ostaja še nekaj zadev nedokončanih, zato je interes, da zadeve uspešno zaključimo in s tem omogočimo boljše pogoje življenja Za župana bo ponovno kandidiral tudi David Klobasa, ki si je že pripravil predvolilni program. »Med glavnimi projekti, ki bi jih rad realiziral, je izgradnja novega vrtca ob Trojiškem jezeru, za katerega smo že zagotovili denar, tu so še sanacija trškega jedra, celovita obnova naselja Porčič in začetek gradnje kolesarskih povezav. Razvoj turizma ostaja med mojimi usmeritvami, zlasti pa se zavzemam, da bi Sveta Trojica postala občina priložnosti.« Marjan Žmavc (Cerkvenjak): da O ponovni kandidaturi še tudi ni odločena županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki je vodenje občine prevzela v aktualnem mandatu. Povedala je, da bo pri odločitvi pretehtala podpora občanov: »Če bom čutila podporo občank in občanov, bom kandidirala. Če te podpore ne bom čutila, ne bom.« Branko Marinič (Videm): da Foto: ČG Zraven investicij, ki so v teku, si bom prizadeval za razvoj celotne občine, izpostavil pa bi izgradnjo športno-rekreacijskega centra v Trnovski vasi in obnovo cest. Skušal bom pridobiti sredstva iz finančne perspektive, ki je pred nami, čeprav občine še do danes ne vemo, kaj se bo iz nje sploh financiralo.« poskusila še za en mandat. Med prioritetami bo vsekakor ureditev pokopališča z mrliško vežico, za kar komaj pridobivamo gradbeno dovoljenje, nujna je gradnja novega gasilskega doma, saj je obstoječi premajhen, zavzemala se bom za to, da v občinski prostorski načrt vključimo kakšno novo naselje, kot veste, pa je pred vrati največja investicija v zgodovini občine – gradnja regionalne ceste s krožiščem in pločnikom, katere glavni investitor je Direkcija za ceste, mi pa prispevamo pločnik in javno razsvetljavo.« Foto: ČG Darja Vudler Berlak še ni povsem prepričana, ali bo znova kandidirala za andraško županjo. »Komaj smo zakorakali v novo leto, kje je šele jesen? Dokončne odločitve še ni, verjetno pa bom Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, ki občino prav tako vodi od samega začetka, pravi, da odločitve o kandidaturi na letošnjih lokalnih volitvah še ni sprejel. »Do takrat še je veliko časa. Odkrito povedano, iščem tudi druge variante,« je dejal Borko, ki več za zdaj ni razkril. Štajerski TEDNIK petek z 14. januarja 2022 petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Slovenija z Opazno višanje cen v prvem četrtletju 2022 župani neodločeni Danijel Vrbnjak (Ormož): zelo verjetno nje pri nas in izkoristimo to, kar nam je prinesla uvedba lokalne samouprave«. Odločitve, ali se bo jeseni potegovala za šesti mandat, pa še ni sprejela. Anton Butolen (Žetale): morda Foto: ČG Občani Ormoža lahko pričakujejo še eno kandidaturo sedanjega župana Danijela Vrbnjaka, ki se mu izteka prvi mandat. Kot je povedal, si želi nadaljevati zastavljene projekte. »Veliko projektov smo realizirali, vendar je še veliko začetih projektov, ki še niso dokončani, zato se bom najverjetneje ponovno odločil za kandidaturo. Prav tako imam še veliko načrtov in idej za izboljšave in razvoj naše občine na različnih področjih,« je dejal. Jožef Kokot (Gorišnica): verjetno V kratkem val visokih podražitev hrane Destrnik: Pukšič se vrača v državno politiko Odgovora o tem, ali se tudi v prihodnje vidi kot župan Destrnika, od Franca Pukšiča nismo dobili. Pred nekaj dnevi pa je za medije potrdil, da se namerava vrniti v državno politiko s kandidaturo za poslanca na aprilskih državnozborskih volitvah. Če mu vrnitev v državo politiko ne uspe, pa mu še vedno ostaja lokalna in s tem vnovična kandidatura za destrniškega župana. Foto: FAO Foto: ČG Anton Butolen, ki je na čelu občine Žetale že vse od njene ustanovitve leta 1999, odgovora na vprašanje, ali bo jeseni ponovno kandidiral za funkcijo župana, nima, saj bo odločitev o morebitni kandidaturi treba sprejeti komaj v drugi polovici oktobra letos. »Do takrat se lahko in se bo zgodilo še mnogo pomembnih stvari, ki lahko odločilno vplivajo na odločitev, zato res ne vem, zakaj bi se ob vstopu v novo leto 2022 obremenjeval z lokalnimi volitvami,« je dejal. ko je Bojan Kirbiš, ki je občino vodil od leta 2010, konec junija 2020 umrl. Ob morebitni novi izvolitvi želi nadaljevati zastavljeno razvojno pot občine. Milan Gabrovec (Markovci): da Slavko Pravdič (Zavrč): morda Foto: ČG Tudi markovski župan Milan Gabrovec bo ponovno poskušal osvojiti županski stolček. Prepričan je, da so v preteklih letih delali v dobro občine in vseh občanov. Že lani jim je uspelo izpeljati vse projekte, ki so jih zastavili v strategiji razvoja občine. Foto: ČG Župan občine Gorišnica Jožef Kokot pravi, da je še prezgodaj povedati, ali se bo odločil kandidirati na letošnjih županskih volitvah, saj je še skoraj leto dni do konca mandata. Toda v isti sapi dodaja, da ne vidi razloga, zakaj se ne bi potegoval za še en mandat. Darinka Fakin (Majšperk): verjetno Foto: ČG Sebastian Toplak (Podlehnik): da V občini Zavrč je od leta 2018 župan Slavko Pravdič. Z odločitvijo o ponovni kandidaturi pa bo še malo počakal. Stanislav Greifoner (Starše): da Foto: ČG Foto: ČG Pred štirimi leti so občani in občanke Majšperka že peti zaporedni mandat zaupali Darinki Fakin, ki sicer to funkcijo opravlja neprofesionalno. Kot je zapisano na spletni strani občine, ji to delo še vedno predstavlja velik izziv, »še vedno vidim številne zadeve, s katerimi lahko izboljšamo pogoje za življe- Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sporoča, da se je hrana na svetovni ravni podražila za 28 odstotkov. Slovenski potrošniki tega pretresa še nismo občutili, čeprav so cene zlasti mesa in sira lani naraščale. Prave podražitve so šele pred nami. Foto: ČG Stanislav Greifoner, župan občine Starše, se bo jeseni ponovno poskusil zavihteti na čelo občine. Občani Starš so ga kot nadomestnega župana izbirali po tistem, Odločitev o ponovni kandidaturi na županskih volitvah je potrdil tudi Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik. Če mu bo uspelo prepričati volivce, bo to njegov drugi mandat. To odločitev je sprejel predvsem zato, ker želi skupaj z ekipo izvesti že zastavljene projekte s ciljem izboljšanja življenjskih pogojev v občini. Senka Dreu, Dženana Kmetec, Estera Korošec, Monika Levanič, Mojca Zemljarič Indeks cen hrane od leta 1990 do danes. Na globalni ravni so se cene rastlinskih olj lani zvišale za 66 odstotkov, decembra je bilo zaznati rahlo pocenitev, vendar so v splošnem cene dosegle rekordne ravni. Po indeksu FAO se je cena olj gibala pri indeksu 164,8, kar predstavlja zvišanje cen za kar 65,8 odstotka glede na prejšnje leto. Decembra so se rahlo popravile tudi cene žit, kar FAO pripisuje predvsem žetvam v južni hemisferi. Nižje cene od leta 2020 je imel le riž, ki se je pocenil za štiri odstotke. V povprečju so se žitarice podražile za 27,2 odstotka glede na leto 2020. Cene mleka so bile v povprečju za 16,9 odstotka višje kot v prejšnjem letu. Meso se je medtem podražilo za 12,7 odstotka glede na prejšnje leto. Najbolj se je podražilo ovčje meso, sledita mu goveje in perutninsko, svinjsko pa se je celo rahlo pocenilo. Cene sladkorja so v povprečju poskočile za 37,5 odstotka. Vsi indeksi so beležili rahel popravek navzdol v decembru. Strokovnjaki FAO to pripisujejo strahovom trgov pred ponovnim zapiranjem javnega življenja ob pojavu koronavirusne različice omikron. »Medtem ko v običajnih razmerah višje cene vodijo v povečano proizvodnjo, visoke cene surovin, nadaljevanje pandemije in še bolj negotove podnebne razmere puščajo le malo prostora za optimizem glede vrnitve k stabilnejšim tržnim pogojem leta 2022,« ocenjuje ekonomist iz FAO Abdolreza Abbassian. »Dogajanja na svetovnih trgih močno vplivajo tudi na dogajanje na slovenskem trgu, ki je majhen in cenovno zelo občutljiv,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Slovenija se kot majhna država na spremembe cen v svetu in EU močno odziva, zato vsak dvig cene pomeni velik vpliv na cene proizvodov,« dodaja. Cene se bodo povišale za 10 do 20 odstotkov »Posebnost prehranskega sektorja je, da podjetja tako visokih dvigov stroškov ne morejo neposredno takoj prevaliti na potrošnika. Pogajanja za dvig cen na trgo- Foto: arhiv Svet 24 Cene vseh prehranskih izdelkov bodo kmalu precej višje. vskih policah in v javnih zavodih so dolgotrajna in zelo zahtevna. Zato se bodo napovedane podražitve iz lanskega leta na trgovski polici poznale šele letos,« pojasnjuje Zagorčeva. Ocenjuje, da se bodo cene povišale za od 10 do 20 odstotkov. »Dvig cen energentov, vhodnih surovin, repromaterialov pesti vse člene v verigi, tako kmete, kmetijska in živilska podjetja kot trgovino. Tako so se že dvignile tudi odkupne cene pri kmetih,« je dejala Zagorčeva. Surs: hrana se je podražila za štiri odstotke Takšnega pretresa v Sloveniji še ne čutimo. Na Statističnem uradu RS (Surs) so izračunali, da se je hrana podražila za štiri odstotke. Kako so se zadnja štiri leta gibale cene posameznih vsakodnevnih potrebščin, si lahko ogledate v priloženi tabeli. Cene izdelkov iz žita, torej kruh in testenine, so beležile rahel dvig, največje naraščanje cen pa smo občutili pri mesu in siru. Lani smo občutili tudi dvig cen jajc in olja, ostale cene so bile relativno stabilne ali so se celo znižale. Meso bo že februarja dražje za 20 odstotkov Vendar to ne pomeni, da cene ne bodo naraščale. V Celjskih mesninah napovedujejo, da bo dvig cen na končnem izdelku nujen, saj se je energija zanje podražila za 500 odstotkov, dražje so tudi surovine in proizvodnja. Izidor Krivec, predsednik uprave Celjskih mesnin, je povišanje cen napovedal za februar, najverjetneje za 20 odstotkov. Poleg tega razmišljajo, da bi opustili proizvodnjo nekaterih izdelkov. V Perutnini Ptuj so cene posameznih izdelkov dvignili že novembra, v povprečju za deset odstotkov. Ob tem napovedujejo dodatne podražitve vseh vrst mesa in mesnih izdelkov, saj podražitve narekujejo tudi dražje surovine in materiali. Mleko se bo podražilo za 10 do 15 odstotkov Ljubljanske mlekarne mleko plačujejo za šest odstotkov več, kot so zanj dali leta 2020. Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, pričakuje, da se bodo cene letos, glede na trend zmanjševanja pridelave mleka v vsej Evropi, dvignile za vsaj 10 odstotkov, še verjetneje pa za 15 odstotkov. Cene so krotili z rezervami v dobavni verigi Živilska industrija dvig cen napove trgovskim verigam, ki imajo zakonsko določen čas za posredovanje odgovora, ali bodo spremenjeni cenik sprejele ali zavrnile. »Pogosto prihaja do zavrnitve potrditve cenikov s strani trgovine zadnji dan pred iztekom roka. Temu nato sledijo nova pogajanja in nova napoved spremenjenih cenikov,« je kritična Zagorčeva, ki si želi, da bi se trgovci hitreje odzivali. Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenija, je v intervjuju pred več kot mesecem dni napovedala, da se z zbornico živilskopredelovalne industrije pogajajo o tem, da se podražitve razdelijo vzdolž dobavne verige s ciljem, da jih potrošnik občuti čim manj. Množično draženje izdelkov v skupini hrane pričakuje v prvem četrtletju tega leta. Luka Tetičkovič Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 Gospodarstvo 8 COLOR CMYK stran 8 petek z 14. januarja 2022 Spodnje Podravje z Javna dela v letu 2022 so razdeljena Nekaterim zavodom pet javnih delavcev, drugim nobenega Za mnoge zavode in občine so javni delavci izjemnega pomena. Letos so na območju ptujske službe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Ptuj zaposlitev preko rednih javnih del odobrili 54 osebam, zaradi situacije s koronavirusom pa še izredno 21 osebam. Interes delodajalcev in delavcev za tovrstno zaposlitev je bil velik, sredstev pa ponovno premalo za vse. Skoraj 13,4 milijona evrov je država letos zagotovila za izvedbo javnih del, kar naj bi okvirno zadostovalo za enoletno zaposlitev okrog 1.500 oseb. Javno povabilo za prijavo na razpis je bilo odprto od začetka decembra 2021, rok za oddajo se sicer izteče šele konec aprila, a le v primeru, da bo do takrat na voljo še kaj sredstev. Večina upravičencev je namreč že znanih. Letos so bile vse vloge oddane izključno v elektronski obliki. Tudi letos si želijo več državnega denarja … Območna služba Ptuj je letos za javna dela prejela 535.520 evrov, enako kot Trbovlje in Kranj. Manj je pravzaprav med vsemi območnimi službami dobila le Nova Gorica. Med 12 območnimi službami Zavoda za zaposlovanje RS je ptujska med štirimi občinami, ki jim je država za javna dela namenila najmanj. Tudi lani je bila slika podobna. Največji delež sredstev je pripadel mestnim občinam Ljubljana, Maribor, Celje, zelo visok znesek pa so si zagotovili tudi v Murski Soboti, in sicer kar 1,8 milijona evrov. Še vedno sicer obstaja možnost za pridobitev dodatnih sredstev za javna dela, a je to odvisno od porabe v drugih regijah. Če kje predvidenega zneska ne bodo porabili, bo ta kvota prerazporejena na druge območne službe, kjer je interes večji. Letos še več interesa kot lani Lani je na ptujski območno službo pravočasno prispelo 62 vlog za javna dela, letos 71, od česar je bilo odobrenih 54 redno in še 21 izredno zaradi situacije s covidom. Tomaž Žirovnik, direktor OS Ptuj ZRSZ, pojasnjuje, da so še dodatno obravnavali vloge, ki so na prvi obravnavi ostale neodobrene: »Prejeli smo že namreč nekaj dodatnih sredstev in tako omogočili še nekaj odobrenih programov, s tem pa še nekaj osebam možnost dela. K navedenim številkam je treba prišteti še sedem novih, odobrenih ponudb, izvajalci bodo kmalu prejeli pogodbe.« Delež Zavoda pri financiranju javnih del od 50–80 % plače Zavod za zaposlovanje oziroma država v sklopu javnih del financirajo zaposlitev v različnem deležu, od 50 do 80 % plače, in sicer glede na povprečno stopnjo registrirane brezposelnosti v občini. Med vsemi spodnjepodravskimi občinami je najvišji delež sofinanciranja v Zavrču, in sicer 70 %. Na Ptuju in večini drugih občin pa znaša sofinanciranje 60 %. V zadnjih letih se je delež sredstev za javna dela precej znižal. Leta 2019 je država v ta namen zagotovila 22,3 milijona evrov, lani 14,8 in letos 13,4 milijona evrov. Območna služba Ptuj: zaposlitev za 75 javnih delavcev Socialnovarstveno področje: prejetih 18 vlog, izbranih 11 programov oz. izvajalcev za 21 oseb. Druga področja: prejetih 55 vlog, izbranih 25 programov oz. izvajalcev za 33 oseb. K temu je treba prišteti še izredna javna dela zaradi obvladovanja situacije v povezavi s koronavirusom, odobrenih je bilo sedem programov za 21 oseb. »Pri tem so bili izbrani vsi programi, ki so prispeli,« je pojasnil Žirovnik. Foto: ČG Direktor ptujske službe ZRSZ Tomaž Žirovnik je povedal, da je bilo tudi letos vlog za javna dela več, kot so jih lahko odobrili. Javna dela predstavljajo pomembno priložnost za spopad z dolgotrajno brezposelnostjo posameznikov, obenem pa prispevajo k dodatnim storitvam v lokalnem okolju. Namenjena so aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Tisti, ki so v evidenci še dlje, imajo prednost. Komu je uspelo in komu ne Velike razlike med šolami Razlike so tudi med osnovnimi šolami. Letos sta bili uspešni le dve na ptujskem območju, in sicer OŠ Breg, ki bo imela enega informatorja, in Ljudski vrt s kar petimi javnimi delavci: dva informatorja in trije za učno pomoč. Tudi dve šoli na ormoškem koncu bosta deležni pomoči javnih delavcev, in sicer OŠ Sv. Tomaž in OŠ Velika Nedelja. »Nadejamo se oz. še upamo, da morda dobimo na območni službi Ptuj še nekaj dodatnih sredstev, ki bi omogočila sprejetje in izvedbo še kakšnega programa v letu 2022, ki so sedaj ostali 'pod črto' sprejetih,« zaključuje Žirovnik. Center za socialno delo Ptuj bo imel v tem letu pet javnih delavcev. Enega manj Dom upokojencev Ptuj. Po trije bodo zaposlitev dobili v društvu Ars vitae in na ZRS Bistra Ptuj, po dva pa v CSO Ormož in Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Po enega dodatnega zaposlenega bodo imeli na račun javnih del na ormoški in ptujski Ljudski univerzi, v občinskem podjetju Javne službe, Medobčinskem društvu invalidov Ptuj, v Ozari, v Rdečem križu Ormož, Zavodu Vitis in društvu Sonček. Kar se tiče občin v Spodnjem Podravju, so tudi med njimi precej velike razlike. Kar tri javne delavce Glede predlagane višine se prvi mož Taluma ni želel opredeliti, saj ta ni v pristojnosti gospodarstva (delodajalcev), temveč v domeni ministra za delo, družino in socialne zadeve. »Naš komentar o opredelitvi višine je brezpredmeten. Lahko pa komentiramo način opredeljevanja minimalne plače v skladu z Zakonom o minimalni plači, ki se je z letom 2020 spremenil. Vsakoletno poseganje v novo določitev višine minimalne plače ruši razmerja v kolektivnih pogodbah, ki jih imamo v posameznih panogah. Dejstvo je, da izhodišča plačne politike definirajo pogoji v posameznih panogah, razmere na trgu dela in dodana vrednost po posameznih podjetjih. Higienski minimum, ki ga predstavlja instrument minimalne plače, ki je politično opredeljena kategorija, mora biti odraz aktualnih razmer in zgoraj navedenega. Če ni tako, lahko v posameznih panogah ali podjetjih predstavlja resno tveganje za obstoj podjetij. V gospodarstvu se odzivamo na spremenjene razmere na trgu dela in v panogah ter prilagajamo plačne modele glede na spremembe in dinamiko sprememb ter možnosti, ki nam jih dodana vrednost Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je prepričan, da je podlaga za rast plač zdravo, trdno in močno gospodarsko okolje. To pomeni produktivnost, ki je primerljiva z državami članicami EU, državne finančne spodbude za raziskave, razvoj in investicije ter udejanjanje strategij za povečevanje dodane vrednosti. bodo imeli v občinah Majšperk in Markovci. V Cirkulanah in Zavrču bosta po dva, v Podlehniku, Središču ob Dravi, Podlehniku, Svetem Tomažu in Trnovski vasi pa po en. Ptujske občine med tistimi, ki so si letos uspele zagotoviti pomoč javnih delavcev, ni. Dženana Kmetec Podravje z Razmislek o minimalni plači Politično opredeljena kategorija Za komentar o predlagani višini minimalne plače za leto 2020, ki bo 50 evrov višja od lanske, smo zaprosili vodstvo enega največjih podjetij v podravski regiji, kidričevskega Taluma. Predsednik uprave Marko Drobnič je spomnil, da vsakoletno poseganje v novo določitev višine minimalne plače ruši razmerja v panožnih kolektivnih pogodbah. Meni tudi, da bi bilo več pozornosti kot razpravam o minimalni plači treba nameniti vprašanjem razvoja in rasti. Foto: ČG Perutnina Ptuj Višja produktivnost generator za boljše plačilo V Perutnini Ptuj, mednarodnem živilsko-predelovalnem podjetju, so pojasnili, da je bilo glede na inflacijo zviševanje minimalne plače pričakovano in ga tudi razumejo. V podjetju menijo, da bo osredotočenost poslovanja in plačne politike prihodnja leta temeljila na povečevanju produktivnosti. »Generalno rečeno se bo kupna moč zaposlenih realno zvišala le z zviševanjem produktivnosti dela. Z višanjem plač posledično generiramo višjo produktivnost. V našem podjetju smo bili v preteklih nekaj letih in bomo tudi v prihodnje močno fokusirani na vrsto investicij z namenom zviševanja produktivnosti ter bomo v tem letu za plače porabili za skoraj štiri milijone evrov več v primerjavi z letom 2021. Želimo si, da bi srednjeročno v podjetju delalo čim manj delavcev z minimalno plačo,« so povedali v vodstvu Perutnine Ptuj. Foto: ČG dovoljuje. Tako je tudi v Talumu,« je razložil Drobnič in med drugim poudaril: »Če bomo želeli v Sloveniji zviševati plače, bomo morali v državi v prvi vrsti poskrbeti za primerljive in konkurenčne sistemske pogoje poslovanja, kar je za izrazito izvozno naravnano slovensko gospodarstvo predpogoj. V podjetjih bomo morali dvigniti produktivnost na nivo s Slovenijo primerljivih držav članic EU, na nivoju države zagotoviti dovolj finančnih sredstev, usmerjenih v raziskave, razvoj in investicije za dvig dodane vrednosti ter v podjetjih poskrbeti za ambiciozno in agilno udejanjanje strategij strukturnih sprememb v smeri povečevanja dodane vrednosti. Vsemu navedenemu je treba posvetiti več energije in pozornosti kot razpravam o minimalni plači, ker bo z udejanjanjem navedenega razprava o minimalni plači sama po sebi izginila z dnevnega reda – če nam je seveda v Sloveniji to v interesu.« MZ Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 14. januarja 2022 9 Spodnje Podravje z Kar precej Štajercev naj bi se cepilo v Avstriji Bolj Avstrijci zaostrujejo ukrepe, bolj se Slovenci cepijo O fenomenu, da so nekatere spodnjepodravske občine najmanj precepljene, pa imajo najmanj okuženih, je vodstvo Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj razpravljalo tudi z župani. Ugotovili naj bi, da se je veliko Slovencev, zlasti Štajercev, ki so na delu v Avstriji, cepilo tam. Izkazalo se je še, da ukrepi v sosednjih državah močno vplivajo na interes za cepljenje pri nas. Včeraj, v četrtek, se je začela nova tridnevna akcija Dnevi cepljenja. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan je povedala: »Vsak, ki bo prišel, ne glede na to, po kateri odmerek, je dobrodošel. Prvič nas je akcija pozitivno presenetila, v našem ZD smo v petih dneh takrat cepili 1.600 ljudi. Ker je naš teren razpršen, bomo te dni ponovno z mobilnimi enotami tudi v drugih občinah. Namen je doseči višjo precepljenost. S cepljenjem se morda ne moremo izogniti temu, da ne bi oboleli, imamo pa praviloma veliko blažjo obliko in se izognemo hospitalizaciji.« Dnevno porabijo okrog 200 doz cepiva V prejšnji petdnevni cepilni akciji so prevladovali tisti, ki so prišli po poživitveni odmerek, narašča pa interes tudi za prvo cepljenje. V ZD Ptuj dnevno cepijo okrog 200 ljudi, približno desetina je takih, ki pridejo po prvi odmerek. Predvsem od novega leta naprej naj bi opazili porast interesa med ’novinci’. Še vedno pa je precepljenost Na PCR le z dokazilom o pozitivnem hitrem testu Ker so se pojavljale zlorabe PCR-testiranj (v turistične namene), je zdaj za izvedbo tovrstnega testa – v primeru, ko stroške krije zdravstvena zavarovalnica in ne samoplačnik – treba predložiti tudi dokazilo o opravljenem (pozitivnem) hitrem testu. ZD Ptuj testira na dveh lokacijah, in sicer pred njihovo stavbo na Potrčevi cesti ter na Špindlerjevi cesti, pri Mercatorjevi trgovini. Za zdaj velike gneče na nobenih izmed omenjenih testirnih točk ni. Vsa PCR-testiranja izvedejo v roku 24 ur. Ekipe so okrepili in zaposlili dodatni kader. najnižja prav v spodnjepodravski regiji. Direktorica ZD Ptuj pravi, da o tem, zakaj je tako, veliko razpravljajo tudi z župani: »Ugotavljamo, da se je veliko naših ljudi cepilo v Avstriji, ker tam delajo. Menimo, da je tudi zato delež cepljenih pri nas v teh občinah nižji. Če upoštevamo obolevnost, je bil na zadnjem mestu po okuženosti prav Sveti Andraž, ki je med najslabše precepljenimi občinami. To nekako ne gre skupaj. Podobno je v Zavrču, kjer je nizka precepljenost, pa ni velike obolevnosti. Seveda pa je možno tudi, da se v teh občinah bolj držijo ukrepov.« Na zanimanje za cepljenje veliko vplivajo spremembe ukrepov in odlokov na državni ravni, pa tudi izven meja Slovenije. Prav novosti, ki veljajo v Avstriji, naj bi korenito pospešile zanimanje za cepljenje. Razlog je seveda v velikem številu delavcev migrantov. Kako razširjena je pri nas različica omikron Vsi, ki imajo simptome in so na hitrem brisu pozitivni, so naročeni na PCR-test. Se pa dosedanje različice od omikrona nekoliko razlikujejo. Petek Uhanova izpostavlja, da Foto: ČG »Večina tistih, ki se je cepila dvakrat, pridejo tudi po tretjo dozo. Najbolj so še vedno zadržani tisti, ki se odločajo za prvi odmerek,« pravi Petek Uhanova. že po simptomih lahko sklepajo, za katero različico gre. Pri omikronu namreč ne pride do izgube voha in okusa, pač pa je praviloma prisotna bolečina v žrelu, mišicah ... Težko pa ločujejo korono od angine, ki je prav tako razširjena. »Dokler nimajo PCR-testa, jih obravnavamo, kot da imajo covid. Šele nato jih zdravimo za angino. Ne smemo namreč pozabiti na druge bolezni, ni samo koronavirus, marsikaj se širi med nami,« še dodaja Petek Uhanova. Od ponedeljka naprej veljajo spremembe časa trajanja karantene. Vsakemu, ki je bil v visoko rizič- Tudi cepljeni so in bodo zbolevali 70 % zaposlenih v ZD Ptuj je cepljenih, a ker tudi ti lahko zbolijo za novo različico koronavirusa, se bo to najbrž že kmalu odrazilo na kadrovski situaciji. Petek Uhanova priznava, da s strahom zrejo v prihajajoče tedne in mesece: »Ne vemo, kakšen bo izpad in kakšne bodo posledice na naše delo. Pripravljamo se na razne variante, ključno je seveda nemoteno delovanje zagotoviti tam, kjer službe morajo delati 24 ur na dan.« nem stiku, se odredi sedem- in ne več deset-dnevna karantena. Novost na Ptuju je tudi, da cepljenja od tega tedna naprej ne izvajajo več na Bregu, pač pa v prostorih ZD Ptuj, vhod številka sedem. Sočasno delajo tri ekipe, naročanje je še vedno možno, ni pa nujno. Dženana Kmetec Ormož z Po treh letih od 1,5-milijonske naložbe že prostorska stiska Zdravstveni dom v nakup sosednje vile Čeprav so pred dobrimi tremi leti izvedli 1,5 milijona težko izgradnjo prizidka in prenovo mansarde, s katero so pridobili dodatnih 1.000 kvadratnih metrov površin, se v ormoškem zdravstvenem domu zopet soočajo s prostorsko stisko. V planu imajo več velikih investicij, med njimi tudi odkup dveh sosednjih nepremičnin. Za eno izmed njih so na dražbi ponudili največ, 447.000 evrov, toda sklep sodišča še ni pravnomočen zaradi pritožbe nekdanjega lastnika. Kot pojasnjuje direktorica Vlasta Zupanič Domajnko, tudi zadnja večja naložba ni kos prostorski stiski, ki je v tem času zavladala v domu. »V zadnjih letih smo zelo razširili naše dejavnosti. Trenutno imamo 143 zaposlenih, kar je največ doslej, leta 2007 jih je bilo 64. Prihodke smo povečali z 2,9 milijona evrov na 8,6 milijona na letni ravni. Pridobili smo vrsto novih dejavnosti, kot so center za krepitev zdravja, medicina dela, prometa in šport, regijski center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter center za duševno Foto:MH Kljub prostorski stiski oddajajo prostore v najem V zdravstvenem domu streho nad glavo nudijo tudi petim koncesionarjem; trem družinskim zdravnikom in eni zobozdravnici, del prostorov zaseda še zobotehnični laboratorij. Zaradi nastale stiske je svet zavoda v preteklosti podal pobudo, da bi poiskali nadomestne prostore za najemnike, toda do realizacije ni prišlo. Zadeva naj bi zastala na občini, ki ima kot ustanoviteljica glavno besedo. Koncesionarji sicer zasedajo okoli 400 m2 površine, za najem plačujejo 8 evrov po m2, kar na letni ravni skupno nanese okoli 39.000 evrov. Gre za prihodek zdravstvenega doma. zdravje odraslih, prav tako smo razširili številne že obstoječe; od družinske medicine, zobozdravstvene dejavnosti, specialistike, patronaže, fizioterapije do ortodontije, programa mobilne enote nujne medicinske pomoči …«. Del dejavnosti v nekdanjem centru za socialno delo Prostorsko stisko začasno rešujejo s premestitvijo nekaterih dejavnosti znotraj stavbe ter s prostori nekdanjega centra za socialno delo. Slednje so sicer uporabljali že v času izgradnje prizidka. »V letu 2020 je občina izpeljala prenos omenjene nepremičnine z države na lokalno skupnost ter nam dala v uporabo prostore v skupni velikosti slabih 200 m2. Vanje smo umestili razvojno ambulanto in center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, toda ta za zdaj deluje z minimalno ekipo, kajti prostora za razširitev ni. Zato je želja, da bi pridobili dodatne površine. V ta namen občina z lastnikom tamkajšnjega stanovanja, ki je v mansardi tega objekta, že vodi pogovore o zamenjavi.« Foto: MH To je sosednja vila, za katero je ormoški zdravstveni dom na dražbi ponudil največ, okoli 450.000 evrov. Bo nakup uspel? Toda tudi to ne bi povsem odpravilo prostorske stiske. Zato je zdravstveni dom šel v odkup sosednje, lepo obnovljene vile na naslovu Ptujska cesta 31, za katero so med vsemi dražitelji ponudili največ, 447.000 evrov. »Objekt so oktobra lani prodajali na javni dražbi. Od sodišča smo prejeli odločbo, da smo bili najugodnejši ponudnik, toda sklep še ni pravnomočen, ker so se nekdanji lastniki, ki so prav tako dražili, pritožili. V objekt želimo umestiti center za duševno zdravje odraslih,« pove direktorica in nadaljuje, da je šlo za enkratno priložnost, kajti s to potezo bi ubili dve muhi na en mah – pridobili dodatne prostore, hkrati pa odpravili dolgoletne zaplete okrog načrtovane razširitve parkirišča. Garažno hišo bi gradili na drugi parceli Poleg nakupa že omenjenih nepremičnin pa si je svet zavoda v strateške razvojne usmeritve za obdobje od leta 2021 do 2023 zadal nakup še ene sosednje nepremičnine (na naslovu Ptujska 29), s katero bi rešili problematiko glede garažiranja vozil. Kot je že znano, ima zdravstveni dom zgolj eno ogrevano garažo za prvo urgentno vozilo, reanimobil, medtem ko so drugo reševalno urgentno vozilo, vozilo urgentnega zdravnika in tri sanitetna reševalna vozila pod milim nebom: »Občina ureja možnosti glede nakupa te nepremičnine, ki bi bila idealna za izgradnjo nujno potrebne garaže za reševalna vozila in za vzpostavitev nove intervencijske poti. To so tri strateške, dolgoročne investicije, s katerimi bi dokončno odpravili prostorske težave zdravstvenega doma za – upam si trditi – naslednjih 50 let.« Odprtih vprašanj je še veliko, že sedaj pa je jasno, da vseh investicij zaradi velikega finančnega vložka ne bodo mogli izpeljati naenkrat. Zato se pojavlja vprašanje, katere izmed teh bodo prioritetne. »V prvi vrsti bo vse odvisno od tega, kako bo v nadaljevanju, kajti odprtih je veliko zadev. Zelo bo tudi odvisno, v kakšnem obsegu se jih bomo lotili. Tako je na mizi več opcij glede odprave problematike v zvezi s pomanjkanjem parkirnih mest – od začasne ureditve dodatnega makadamskega parkirišča do trajne rešitve garažne hiše …,« še pove direktorica. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 10 stran 10 petek z 14. januarja 2022 Ptuj z Selitev pošte 2250 na novo lokacijo Ptuj z Iščejo izvajalca za scensko opremo Uporabniki ne bodo prikrajšani Do konca leta Stara steklarska v novi obleki Pošta Slovenije je prodala svoje prostore v Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. To pa še ne pomeni, da pošta 2250 Ptuj odhaja iz mesta. Foto: Črtomir Goznik Ptujska občina išče izvajalca, ki bo do konca leta dobavil in zmontiral scensko tehniko v novem objektu Stare steklarske. Izbran bo najugodnejši ponudnik. Izgradnja novega objekta Stare steklarske in obnova pripadajočih ulic in Vrazovega trga se je začela junija lani, gradbena dela pa naj bi končali v roku 17 mesecev. Izbrani gradbinec, podjetje Javne službe Ptuj, za zdaj večjih zamud pri dokončanju ne načrtuje. Decembra 2022 naj bi zaključili to naložbo, marsikaj pa bo odvisno še od obsežnih arheoloških raziskav na tem območju. Sočasno z gradnjo pa občina že izvaja tudi naslednje korake v tej investiciji. Do naslednjega tedna, 20. januarja, sprejemajo ponudbe za dobavo in montažo scenske tehnike v novozgrajenem objektu. Izvajalec mora poskrbeti za opremo obeh dvoran in video opremo, saj se v Staro steklarsko seli tudi Ptujska televizija PeTV. Sočasno bo izbrani ponudnik moral zagotoviti tudi izobraževanje za uporabo dobavljene opreme. Garancija na to bo dve leti. Prijavitelji morajo izpolnjevati Foto: ČG Do 20. januarja občina zbira ponudbe za dobavo scenske tehnike za objekt Stare steklarske. številna merila. Med drugim se od njih zahteva, da v zadnjih treh poslovnih letih izkazujejo čiste prihodke od prodaje v vrednosti naj- Pošta Slovenije načrtuje selitev pošte 2250 iz Vodnikove na novo lokacijo v centru mesta, ki pa še ni izbrana. V Pošti Slovenije načrtujejo, da bo le-ta tudi v prihodnje poslovala v centru mesta. Že nekaj časa tako iščejo nove ustrezne prostore na tem območju. Ta sprememba pa ne bo vplivala na uporabnike poštnih storitev, saj bodo iz mesta preselili le dostavo, kar naj bi bil tudi interes stanovalcev Ptuja, je povedala Megi Jarc, strokovna koordinatorica, specialistka, odnosi za javnostmi Pošte Slovenija. Julija lani so na Mariborski cesti na Ptuju odprli novo logistično pošto 2251 Ptuj, kamor se je že preselila avtomobilska dostava iz pošte 2250 Ptuj. Po razširitvi oz. dograditvi prostorov na lokaciji 2251 Ptuj, predvidoma v dveh letih, bodo tja preselili še preostale pismonoše pošte 2250 Ptuj. Ker so se zaradi že omenjene selitve zmanjšale prostorske potrebe pošte 2250, so prostore na Vodnikovi 2 prodali. MG Kdaj bo prehoden vsaj del ulic? Arheologi naj bi ta mesec končali svoja dela na območju Stare steklarske, ulice pa bodo razkopavali in raziskovali še do marca 2022. Izvajalec arheoloških raziskav sicer ima določene pogodbene roke, a ker se arheološke najdbe štejejo med nepredvidene okoliščine, je možno podaljšanje roka. »Naročnik ima pravico zahtevati pospešitev del, na kar smo se že sklicevali in je izvajalec arheoloških raziskav to tudi upošteval,« še pravijo na ptujski občini. Po zaključku del na ulicah na severnem delu območja in večjih gradbenih del na objektu, bodo začeli z izvedbo del južne polovice območja ulic. manj 220.000 evrov letno. Če poslujejo krajši čas, je ta znesek še bistveno višji. Na ta način želijo dobiti zanesljivega partnerja. Vgradnja opreme je predvidena decembra 2022, kar sovpada s predvidenim zaključkom gradbenih del. Merilo za izbiro pa bo ponudbena cena. Arheološka izkopavanja zahtevajo več časa V začetku naslednjega tedna bo predvidoma znan nov terminski plan, iz katerega bo razvidno tudi, katere ulice bodo prehodne in kdaj. Kar se tiče trenutnega poteka del, na MO Ptuj pravijo, da se je izvedba arheoloških izkopavanj podaljšala zaradi drugačnega pristopa h grad- nji, kot so ga predvidevali v času priprave projekta: »V času priprave projekta smo predvidevali celovito izvedbo arheoloških izkopavanj na področju gradbišča objekta, vendar so jih morali izvajati po delnih območjih zaradi organizacije gradbišča izvajalca gradnje. Prav tako so k podaljšanju prispevale arheološke najdbe, ki jim arheologi pripisujejo veliko pomembnost.« Obnova Stare steklarske in sosednjih ulic in trgov je sicer največja naložba v tem mandatu. Njena vrednost znaša 4,9 milijona evrov, od tega je 2,7 milijona evrov evropskih in državnih sredstev, preostanek bo iz proračuna sofinancirala ptujska občina. Dženana Kmetec Sveti Andraž z Zbornik 130 let delovanja ljubiteljske kulture Spodbujajo branje za vse generacije Utrip ljubiteljske kulture je naslov zbornika, ki so ga v KUD Vitomarci ob visokem jubileju izdali tik pred iztekom starega leta. Uradne temelje kulturnega udejstvovanja so v Vitomarcih postavili že daljnega leta 1891, ko so ustanovili bralno društvo, tradicijo spodbujanja bralne kulture pa so kasneje nadaljevali pod okriljem Kulturno umetniškega društva Vitomarci. Tega danes sestavljajo ženski pevski zbor, recitatorska skupina, tamburaški orkester, štiri gledališke skupine vseh generacij in knjižnica, posebno pozornost pa posvečajo raznim kreativnim delavnicam in pravljičnim aktivnostim za otroke. Kot pravijo, jim je glavno vodilo ohranjanje in razvoj kakovostne ljubiteljske kulturne dejavnosti, kulturne dediščine in lepe slovenske besede. Dejavnost selili na splet Društveno delovanje ni zamrlo niti med epidemijo, pač pa se je preselilo na družbena omrežja, ki so v tem času postala njihovo glavno komunikacijsko orodje z občani. Tako preko spleta pripravljajo redne pravljične urice za najmlajše, brale urice z mladimi in večerna branja za odrasle pa tudi razne druge prireditve in praktične spletne nasvete v obliki video predstavitev. Čeprav društvo šteje približno 160 članov, od tega polovica otrok, Ilešič Toševa pravi, da je trenutno aktivnih med 50 in 60 članov. Da je bralna kultura v občini na visoki ravni, dokazuje tudi naziv Branju prijazna občina, ki ga je Svetemu Andražu v Slovenskih goricah kot edini spodnjepodravski občini leta 2017 poleg še 12 drugim slovenskim občinam podelilo Združenje splošnih knjižnic. Kot je znano, je naziv veljaven tri leta, po tem obdobju pa mora vsaka občina strokovni komisiji ponovno predstaviti rezultate na področju branja in kulture. V Andražu so to dosegli brez težav in laskavi naziv podaljšali še za nadaljnja tri leta. prosvetno društvo, to pa se je julija 1996 preimenovalo v KUD Vitomarci. Z izjemo Kulturno prosvetnega utripa pri Svetem Andražu-Vitomarcih v Slovenskih goricah, izdanega leta 1995 ob stoti obletnici ljubiteljskega igralstva v kraju, doslej nismo imeli publikacije, v kateri bi zbrali aktivnosti našega društva, zato se nam je zdel skrajni čas, da to storimo, sicer bodo šle številne informacije v pozabo. Vesela sem, da nam je uspelo prip- raviti to knjižico, in hvaležna občini za pomoč pri izdaji,« je povedala dolgoletna predsednica društva Valerija Ilešič Toš, tudi lanska dobitnica andraškega občinskega grba. V jubilejnem letu za andraške kulturnike je zaživela še literarna pot Pot pesmi, sonca in vetra, Zaživela tudi literarna pot V zborniku so predstavili društvo skozi čas, njegove častne člane in spomine. »Lani, natančneje 1. februarja, je minilo 130 let od ustanovitve omenjenega bralnega društva, ki ga je leta 1973 nasledilo Foto: SD Zbornik Utrip ljubiteljske kulture, ki ga je KUD Vitomarci izdal ob 130-letnici svojega delovanja. kot so jo poetično poimenovali in ki služi dvigu bralne kulture. Nastajala je po delih oziroma po posameznih poteh, ob katerih so se med letoma 2014 in 2020 odvijale društvene prireditve. Postavili hiško za knjige Izhodišče Andraške literarne poti je vedno vitomarška večnamenska dvorana, kjer ima KUD svoje prostore. Pot ima štiri glavne smeri: ena vodi v Drbetince z razglednim stolpom Ostragova ter do nekdanje domačije Ignaca Koprivca in Pavličeve kapele. Druga seže do Pesniške doline, kužnega znamenja in spomenika NOB, tretja je usmerjena v Hvaletince, in sicer čez Muže do domačije Angele Forštnarič. Zadnja, četrta pot popelje v Novince in Slavšino do muzeja Stanka Čučka. Pred vhodom v društvene prostore od lani stoji tudi hiška za knjige, tako imenovana knjigobežnica oziroma hiška za knjige brez doma. »Uradnega odprtja še nismo imeli, saj čakamo na znak Free library, s katerim se bomo vpisali v seznam tovrstnih knjižnic, a vidim, da knjige že pridno romajo iz rok v roke.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 14. januarja 2022 stran 11 11 Ptuj z Slavka Gojčič je doktorirala s področja velneškega turizma »Človek ne more biti zdrav v nezdravem okolju« Decembra lani se je Ptujčanki Slavki Gojčič odvalil velik kamen od srca. Na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju je doktorirala z disertacijo z naslovom: Analiza ekološke komponente v kakovosti velneške storitve ter ekoloških motivov in njihovega vpliva na zvestobo velneških turistov. »Po štirinajstih letih dela na moji nalogi, ko sem že skoraj obupala, pa se je spet lotila, je vendarle prišlo do uspešnega zaključka,« je odkrito priznala dr. Slavka Gojčič. Z Gojčičevo sta se po uspešnem triurnem zagovoru veselila tudi mentor prof. dr. Boris Snoj in somentorica prof. dr. Majda Bastič. »V okviru disertacije smo ugotavljali, kako pomembna je ekološka komponenta v kakovosti storitve, ki jo v našem primeru zaznavajo velneški turisti in kaj zanje to predstavlja. Hkrati pa smo ugotavljali, ali tudi ekološki motivi (ima hotel znak za okolje, skrbi za varovanje okolja, za zmanjševanje energije, vode, odpadkov itd.) vplivajo na zvestobo oz. lojalnost turistov,« je povedala Gojčičeva. »Moje raziskovanje velnesa kot zdravega življenjskega sloga je utrdilo moje prepričanje, da človek preprosto ne more biti zdrav v nezdravem okolju. Ugotoviti sem želela, ali so velneški turisti tisti, ki skrbijo za svoj zdrav življenjski slog, tudi okoljsko ozaveščeni ali ne. Na koncu se je to potrdilo, le da v tistem času ni bilo nekih znanstvenih raziskav na to temo. Edina, ki je ob sami metodi merjenja klasične kakovosti hotelske storitve vključila še ekološko komponento, je bila dr. Khanova. S prof. Bastičevo sva izdelali vprašalnik s 26 trditvami, ki so se nanašale na ekološko urejenost hotelske namestitve. Rezultati raziskave so bili leta 2012 objavljeni v strokovni reviji International Journal of Hospitality Management pod naslovom Measurement scale for eco-component of hotel service quality. Ta strokovni članek še danes izjemno odmeva, v tem času je bilo objavljenih več kot sto citatov, čez tisoč objav, kar je za takšen znanstveni članek izjemno veliko.« Nova znanja potrebna tudi za hotelske lastnike in menedžerje Z doktorsko disertacijo Slavka Gojčič prispeva nova znanja in spoznanja s področja velneškega in ekološkega turizma; z razvojem nove lestvice za merjenje ekološke komponente pa je obogatila teorijo kakovosti merjenja hotelskih storitev. Kljub naraščanju pomena zdravja in ekologije je čutiti pomanjkanje podpore znanstvenega področja ponudnikom teh storitev. Foto: ČG Slavka Gojčič se je raziskave za svoje doktorsko delo lotila leta 2007. V raziskavo je zajela 611 turistov iz petih velneških in zdraviliških hotelov v Avstriji in petih zdraviliških in velneških hotelov v Sloveniji. Iz Avstrije so v raziskavo vključili hotele, ki so že imeli ali evropski znak EU marjetico ali avstrijski znak za okolje, nekateri celo oba. V Sloveniji v tistem času še noben turistični namestitveni objekt ni imel znaka za okolje, še posebej EU marjetice. Danes je takšnih objektov 13. Pri anketiranju so ji pomagali tudi študentje. Velneški turizem se je v Srednji Evropi začel razvijati v 80. letih prejšnjega stoletja v naravnih zdraviliščih. Foto: Črtomir Goznik Dr. Slavka Gojčič: »Kljub naraščanju pomena zdravja in ekologije je čutiti pomanjkanje podpore znanstvenega področja ponudnikom teh storitev.« „Doprinos k znanosti v okviru moje disertacije je predvsem ta merilni instrument – lestvica ekološke komponente s štirimi dimenzijami. V tej merilni lestvici smo kot prvi na svetu ugotovili, da ob treh otipljivih dimenzijah (skrb za okolje, zmanjševanje odpadkov, porabe električne energije in vode), obstaja tudi neotipljiva dimenzija, to pa je ekološko ozaveščeno hotelsko osebje. Ta informacija je pomembna hotelskemu menedžmentu, da oblikuje takšne poslovne modele, ki bodo vključevali usposabljanje zaposlenih v skrbi za okolju prijazno poslovanje hotela in bodo to skrb prenesli tudi na goste. Vse se začne pri lastnikih in top menedžmentu. Slovenskemu hotelskemu menedžmentu na osnovi empiričnih podatkov iz raziskave priporočamo implementacijo znaka za okolje.« džment pridobiti okoljsko ozaveščene goste, bo moral ponuditi okoljsko naravnane velneške in zdraviliške storitve, ki bodo temeljile na okolju prijaznem poslovanju hotela, gostom in okolju prijazni arhitekturi in opremi ter uporabi ekoloških proizvodov pri pripravi hrane. Več kot 70 % gostov v slovenskih hotelih je bilo pripravljeno plačati pet odstotkov kot premijo za okolju prijaznejšo storitev, kar je prav tako v vzpodbudo slovenskemu hotelskemu menedžmentu, da razmišlja v tej smeri. Velika večina gostov v avstrijskih hotelih se je za obisk odločila zaradi ekoloških motivov, ti so tudi zvestejši gostje kot gostje v slovenskih hotelih ter zaznavajo kakovost hotelske storitve višje kot gostje v slovenskih hotelih,« je o nekaterih izsledkih raziskave povedala doktorica znanosti. Od ustrezne arhitekture Trženje zdravja postaja vedno pomembnejši del do ekoloških turizma proizvodov Posebno pozornost bo treba nameniti tudi arhitekturi hotelskih zgradb in njihovi okolici, meni Gojčičeva: »Če želi hotelski mene- Svoje bogato strokovno znanje in izkušnje s področja zdraviliškega in velneškega turizma je Slavka Gojčič po končanem aktivnem delu na področju zdraviliškega turizma prenesla v predavateljske vode. Danes predava na višjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem, kjer je soavtorica izobraževalnega programa Velnes, in na nekaterih fakultetah. »Trženje zdravja (velneški, zdraviliški, spajevski in zdravstveni turizem) je moje področje raziskovanja in delovanja. Trženje zdravja v preventivnem in kurativnem pomenu postaja vedno pomembnejše področje turistične ponudbe, še posebej v trenutni situaciji, ki ji je treba dodati skrb za varnost turistov v najširšem smislu. Moje poslanstvo je povezano s tem, da študente usmerim v zdrav življenjski slog. Prepričana sem, da lahko nekdo uspešno dela in izvaja kakovostne storitve na področju trženja zdravja le, če tudi sam čuti naklonjenost do zdravega življenjskega sloga. V storitveni dejavnosti, kot sta turistična in velneška dejavnost, je skrb za dobro počutje gosta, s tem pa tudi za njegovo zadovoljstvo, posledično pa tudi za njegovo zvestobo, ključni element uspešnega poslovanja,« zaključuje Slavka Gojčič. MG Ptuj z Baladne pravljice Svetlane Makarovič Ko je resnična pravljica – balada V MG Ptuj so s predstavo Balada o Sneguročki počastili izid najnovejše knjige Svetlane Makarovič Baladne pravljice, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Le-ta prinaša pet mojstrskih baladnih pravljic: Mesečinska struna (izpostavlja moč umetnosti), Rdeče jabolko (vračanje k več stoletnemu staremu motivu o Rdeči kapici), Saga o Hallgerd (navdih v staroislandskem izročilu, znanem po dramatičnih in strašnih zgodbah), Katalena (oživlja staroslovansko balado o dekletu, ki se poroči z nasilnim razbojnikom Črnim Vogrinom) in Balada o Sneguročki (drugačnosti, lepotici, ki ne zna imeti nikogar rada), saj je bila rojena iz posilstva. »V vsaki od mojih umetniških pravljic je bilo nekaj otožnega, grenkega, kar se je postopoma razvilo v poseben slog, ki mu zdaj sledim,« je Svetlana Makarovič, vrhunska pisateljica, pesnica, dramatičarka, pevka, igralka, skladateljica in režiserka, povedala ob izdaji svoje najnovejše knjige. Z njimi sporoča, da se lepo poraja iz strašnega, umetnost iz frustracije. Njene balade razkrivajo vso protislovnost človeške duše. Prežete so z globljimi in veli- ko temnejšimi mislimi, kot smo jih sicer vajeni v pravljicah. Z njimi pa oživlja celo vrsto bajeslovnih bitij, pri tem pa se naslanja na ljudsko pripovedništvo in prapesništvo. »Svetlana Makarovič uporablja pradavne ritme na ta način, da nam pove nekaj bistvenega o naši usodi,« pa je v spremni besedi knjige Baladne pravljice zapisal Boris A. Novak. Ob tem pa še, da njene balade prepričljivo kažejo, da je resnična pravljica – balada. In da je hrepenenje balad – pravljica. Vmes sta človeška bolečina in umetniška lepota. Najnovejša knjiga Svetlane Makarovič Baladne pravljice je knjiga, ki naj bi jo imel na svoji knjižni polici vsak knjigoljub. Upodobila sta jo Peter Škerl in Tina Dobrajc. V predstavi Balada o Sneguročki, ki je bila v MG Ptuj 7. januarja, so ob Svetlani Makarovič nastopili: pevka Višnja Fičor, pianist Joži Šalej, violinistka Jelena Ždrale in kontrabasist Nino De Gleria. Občinstvo je bilo Foto: Črtomir Goznik Najnovejšo knjigo Svetlane Makarovič Baladne pravljice so v MG Ptuj počastili s predstavo Balada o Sneguročki. Na predstavitvi so ob Svetlani Makarovič nastopili: pevka Višnja Fičor, pianist Joži Šalej, violinistka Jelena Ždrale in kontrabasist Nino De Gleria. Občinstvo je bilo navdušeno. navdušeno. Za svoje delo je Svetlana Makarovič prejela številna domača in mednarodna priznanja, med drugim je bila imenovana za Ibbyjevo častno listo za mladinsko literaturo. Zadnje domače priznanje pa je Ježkova nagrada za leto 2021. Letos bo pri Cankarjevi založbi izšla še knjiga zbranih pesmi Svetlane Makarovič za odrasle. MG Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK petek z 14. januarja 2022 Črna kronika 12 stran 12 Majšperk z Gašenje ob Sestrškem jezeru je oteženo Slovenija, Podravje z Preverjanje PCT-pogoja v trgovskih centrih vse bolj neprijetno delo Sumijo, da je na delu namerni požigalec Vsakodnevni fizični in verbalni napadi na varnostnike Gasilcem je uspelo pred najhujšim rešiti številna ptičja gnezda na jezeru Sestrže. V začetku leta so namreč na površini enega hektarja zagoreli suha trava, podrast in grmičevje. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, bi lahko šlo tudi za namerni požig. V zadnjih petih letih gasilci na tem območju beležijo vsaj dva požara letno. Zaradi nedostopnosti terena je gašenje izredno zahtevno – ponekod se je treba prebijati čez močvirnati teren, spet drugje je trnje in gosto grmičevje. Foto: Branko Gajšt Ob Sestrškem jezeru zagori vsaj dvakrat na leto. Prvi so na prizorišče zadnjega požara na zgornji strani Sestrškega jezera prihiteli gasilci PGD Slovenska Bistrica, ki so nato nemudoma aktivirali še PGD Pragersko. »Gašenja smo se lotili s pomočjo požarnih metel za gašenje požara v naravi in posebnih izpihovalnikov za gozdne požare. Ko smo ugotovili, da bi se požar lahko razširil na gozd, smo na pomoč poklicali še PGD Majšperk in Medvedce. Imeli smo velike težave z vetrom, hkrati je bila intervencija fizično zelo naporna zaradi razmočenega terena in nedostopnosti za gasilska vozila,« je pojasnil Luka Rojs, pomočnik poveljnika PGD Slovenka Bistrica in vodja intervencije. V manj kot eni uri jim je uspelo požar pogasiti, pri tem so si pomagali tudi s sodobno tehnologijo (kvadrokopter). »S pomočjo satelitskih posnetkov smo se lažje organizirali in hitreje našli prehodnejše poti,« je dodal Rojs. Skupno je v intervenciji sodelovalo 42 gasilcev iz štirih gasilskih društev. Slab dostop za gasilska vozila Direkcija RS za vode, ki je upravljavec vodne infrastrukture na tem območju, za večjo požarno varnost okoli jezera po besedah Rojsa ni storila prav veliko. Največja težava je ta, da se gasilska vozila nimajo kje obrniti. Vožnja je mogoča samo na nasip in nato vzvratno, kar pa je lahko še posebej nevarno v nepredvidljivih situacijah, ko se je treba na hitro umakniti na varno. Kot je mnenja Jakob Sagadin, poveljnik PGD Medvedce, je največja težava ta, da je dostop za gasilska vozila samo z ene strani. Gasilci so o tem že obvestili občino Majšperk, ki pa pristojnosti tukaj nima. Dostop gasilskih vozil je na zadnji intervenciji še dodatno onemogočal del nasipa, ki je prekopan. »Ta manjša ‚luknja‘ naj bi preprečevala vožnjo z motornimi kolesi in osebnimi vozili okoli jezera. Pa se kljub temu vozijo, saj za voznike štirikolesnikov in motokrosiste to ni neka velika ovira. Menim, da bi se morali tega problema lotiti drugače,« je izpostavil domačin Branko Gajšt. Kdo se je sploh lotil tega ‚gradbenega podviga‘, pa za zdaj ni znano. Na Direkciji za vode težave poznajo Na Direkciji RS za vode so pojasnili, da je vzdrževalna pot okoli jezera na več odsekih poškodovana do te mere, da je neprevozna. Stanje poti se je z leti slabšalo zaradi povečevanja kolesnic. »Na poškodovanih odsekih so izvedeni prekopi za odcejanje vode z njiv in s ceste. Dostop do jezera je gasilcem omogočen z dveh ali treh strani, medtem ko po celi poti okoli jezera ne. Če gre za namerne požige, o tem nismo obveščeni. Pojavljajo se tudi lokalni posedki na kroni nasipa, ki pa ne vplivajo na dostop gasilcev,« so zapisali na Direkciji RS za vode. V izdelavi je sicer projektna dokumentacija za dokončanje akumulacije Medvedce (uradno poimenovanje jezera v Sestržah), katera bo upoštevala tudi ureditve dostopnih poti in krone nasipa. Sicer pa slednja ni namenjena vožnji z avtomobili, niti interventnim vozilom. Estera Korošec Slovenija z Madžar vijugal po avtocesti Tovornjakar za volanom z dvema promiloma Voznik tovornjaka je sredi tega tedna na območju Vranskega po štajerski avtocesti vozil nepredvidljivo, vijugal po cesti in ogrožal promet. Zaskrbljeni vozniki so o njegovi vožnji obvestili policijo, ki je madžarskega tovornjakarja ustavila pred izvozom Trojane. V krvi so mu namerili 0,96 grama alkohola na liter izdihanega zraka oziroma skoraj dva promila. Za tako visoko alkoholiziranost je zakonsko predvidena najvišja kazen v višini 1200 evrov. Policija je voznika pridržala. Poleg kazni za svojo denarnico je voznik prejel tudi 18 kazenskih točk. Za eno leto mu je bila izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Slovenije. Agencija za varnost v prometu ocenjuje, da se že pri 1,1 promila alkohola v krvi, torej pri skoraj za polovico nižji količini, kot so jo izmerili pri madžarskem vozniku, verjetnost za prometno nesrečo poveča kar osemkrat v primerjavi s treznim voznikom. Sta Vladni odlok, po katerem je za vstop v trgovski center treba predložiti dokazilo o izpolnjevanju PCT-pogoja in osebni dokument, je v veljavi vse od lanske jeseni. Kljub temu da varnostniki ob preverjanju pogojev le izpolnjujejo svoje delo, pa ne mine niti en sam dan brez incidenta. »Od osebnega žaljenja, do sklicevanja na ustavo, zakone, pa tudi poskusov nasilnega vstopa brez predložitve dokazil ali zaščitne maske. Ljudje so razklani, stanje v družbi je vedno bolj nevzdržno, znašajo pa se na nas, ki nismo nič krivi,« pravi ena izmed varnostnic, ki dela na vstopu v nakupovalno središče Qcenter. Nedopustnost vpogleda v osebni dokument je nekaj, na kar se sklicuje ogromno tistih, ki se na vratih trgovskih centrov prerekajo z varnostniki. Delo, ki ga opravlja varnostna služba, je nehvaležno. Konstantno se srečujejo s posamezniki, ki menijo, da imajo veliko pravnega in medicinskega znanja ter v svoj prav skušajo prepričati tiste, ki le izvajajo svoje naloge: preverjajo pogoje za vstop v trgovski center. »Mnogi ne razumejo, zakaj na primer v Lidl lahko gredo, ne da bi morali pokazati osebni dokument in QR-kodo, v trgovski center pa ne. Ampak takšni so odloki, nismo si jih mi izmislili,« pravi varnostnica Renata. Čeprav je minilo že več mesecev in pravila, ki trenutno veljajo za vstop v številne trgovine, ustanove ipd. niso nova, se nekateri enostavno ne želijo sprijazniti z njimi. Kot ugotavljajo v Qcentru, sicer gre povečini za peščico tistih, ki so vztrajni in se vračajo, pogosto le nagajat. V zadnjih mesecih so imeli samo v omenjenem trgovskem centru deset intervencij policije. Nasilnega poskusa vstopa v objekt enostavno drugače, kot da ukrepa policija, niso mogli preprečiti. Foto: ČG V teh časih je za tovrstno delo potrebno veliko potrpljenja. služba Qcentra, ni minil niti en sam dan, da ne bi bili deležni kakšnega spora, napada, nestrpnosti, žalitev: »Mi smo na udaru, grdo se znašajo nad nami. Vesela sem vsaj, da ni več toliko provokatorjev, ki so nekaj časa prihajali dnevno, le z namenom, da nagajajo in izzi- Manjka nam strpnosti in razumevanja … Večina vendarle prijaznih in razumevajočih obiskovalcev »Najbolj sem presenečena, ko pridejo starejši ljudje, ki provocirajo. Po navadi ali ne želijo pokazati osebne izkaznice ali si nočejo nadeti maske. Vsakemu skušamo lepo razložiti, da je to le naša služba. Da tudi varnostniki vemo, da je situacija v družbi razgreta. Ni prav, da smo tako razdeljeni, ampak mi le opravljamo svoje delo,« še pravi naša sogovornica. Dokler je bilo ob vstopu trebno pokazati le QR-kodo, velikih težav z opravljanjem svojega dela niso imeli. Nezadovoljstvo in izgredi pa se stopnjujejo od začetka novembra, ko je bil sprejet odlok, po katerem je treba istovetnost dokazovati z osebnim dokumentom. Od takrat, kot ugotavlja varnostna vajo. Kar pa ne pomeni, da težav ni.« Nekaj časa so namreč imeli opravka s hujskači, ki v center niso prihajali po nakupih, pač pa izzivat in nagajat varnostnikom. Takšni poskusi dokazovanja so se praviloma zaključili z intervencijami policije. Nekateri posamezniki so se hujskaških metod posluževali tudi na spletu, a se je zadnje čase stanje nekoliko umirilo. Foto: ČG Stroški preverjanja PCT-pogoja za trgovce niso zanemarljivi. Varovanje za trgovske centre velik strošek Od začetka novembra lani v Sloveniji velja odlok, po katerem je pogoj PCT za vstop v trgovski center izpolnjen šele ob predložitvi osebnega dokumenta. Stroški za zagotavljanje varnostnikov, ki preverjajo PCTpogoj, so visoki in jih morajo kriti trgovci. V Qcentru na Ptuju, kjer sta zaradi dveh vhodov potrebna dva varnostnika, za varnostno službo tako odštejejo mesečno okrog 8.000 do 9.000 evrov. V večjih centrih so stroški še sorazmerno višji. V Avstriji brez varnostnikov V Avstriji varnostnikov, ki bi preverjali izpolnjevanje pogoja PCT ob vstopu v trgovske centre, ni. Kar pa ne pomeni, da ni nadzora. Policija redno in pogosto preverja naključne obiskovalce centrov. Zagrožene kazni za tiste, ki so v center vstopili, pa ne izpolnjujejo pogoja PCT, so visoke, saj znašajo od 2.000 do 3.000 evrov. Če Anton (17.) z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja. V mnogih nakupovalnih centrih je situacija podobna. Vsi, tako redno zaposleni varnostniki kot študentje, imajo ob opravljanju svojega dela veliko težav. »Vsi si želimo, da se vse to čim prej konča, da se življenje vrne v normalo. Izjemno pa sem vesela, da je velika večina ljudi razumevajočih in prijaznih,« še dodaja naša sogovornica. Tisto, kar nekaterim očitno manjka, pa je kanček razumevanja in strpnosti. Morda bo v kratkem kdo od nas stal na vratih, na udaru jezne množice, le zato, da si zasluži denar za preživetje. Nestrinjanje z ukrepi vlade – mnogi so gotovo nesmiselni – je možno izraziti na veliko boljših načinov, kot da si lastni ego skušamo dvigniti s poniževanjem in nestrpnostjo, kar le pogreva že tako napeto situacijo v družbi. Dženana Kmetec Danes bo jasno, po nižinah v notranjosti bo zjutraj nekaj megle. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem in na sončnih pobočjih v nekoliko višjih legah do 13 °C. OBETI: V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, po nekaterih nižinah v notranjosti bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Nogomet Krmilo Dravine barke prevzel Franci Fridl Stran 14 Nogomet Jura Arsić: “Točno takšno priložnost sem si želel” Stran 14 stran 13 Tenis Tamara v Melbourne z dobro popotnico Stran 15 Futsal Bukovec in Markić odšla, prišla nova dvojica Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z Mario Lucas Horvat »Ptuj je bil točka, ko se mi je spremenilo celotno življenje« »Glede na stanje poškodb v zadnjih dveh letih sem vedel, da se bo treba pripraviti na slovo ob profesionalnih zelenic. To pa ne pomeni, da ne bom morebiti zaigral v kakšni od nižjih amaterskih lig, imam namreč odprte nekatere opcije,« je v uvodu povedal Mario Lucas Horvat, ki je v slovenski prvi ligi odigral skoraj 300 tekem. 36-letni Argentinec s slovenskimi koreninami je prišel v domovino svojih staršev leta 2004, ko se je pridružil ekipi Factor. »Že sam prihod v Slovenijo je bil lep, začel sem pri ljubljanskem Factorju v 2. ligi. Tam sem ostal dobro leto, nato pa je sledil prehod v ptujsko Dravo, ki je takrat igrala v 1. ligi. To je bil dejanski začetek moje profesionalne poti in odskočna deska za vse nadaljnje prestope,« je dejal popularni Mario. »Prvi dve leti na Ptuju sta bili naravnost fantastični« Kako gledaš na čas v Dravi? M. L. Horvat: »Prvi dve leti na Ptuju sta bili naravnost fantastični. Ko sedaj pogledam na tisto ekipo in na igralce v njej vidim, da je bila to izjemna druščina, za slovenske razmere zelo dobra. Številni so kasneje naredili odlične kariere, igrali tudi v precej velikih klubih in močnih ligah. Žal so se takrat v klubu pojavile druge težave in nismo izkoristili vsega svojega potenciala, ki smo ga imeli. S številnimi takratnimi soigralci sem ohranil stike, se slišimo in tudi srečamo.« Zate je bil Ptuj poseben še iz drugega vidika, spoznal si žensko, s katero si si kasneje ustvaril družino. M. L. Horvat: »Ptuj je bil točka, ko se mi je spremenilo celotno življenje. Ko sem prišel iz Argentine v Slovenijo nisem pričakoval, da bom tukaj ostal tako dolgo, še manj pa, da bom spoznal Slovenko in se z njo poročil in imel otroke. Moj načrt je bil, da pridem sem, poskusim odigrati kakšno sezono ali dve, naredim kariero … Nato pa sem ob igranju nogometa spoznal bodočo ženo, dobil otroke in načrti so se popolnoma spremenili. Takšno je življenje, ki piše svoje zgodbe, ta je na srečo pozitivna.« Kljub temu pa si tudi v nogometni karieri naredil še nekaj korakov naprej. M. L. Horvat: »Najprej sem šel v Interblock, ki je bila takrat zelo ambiciozna sredina, a se klubske ambicije niso uresničile. Kasneje sem šel v Domžale, kjer smo osvojili pokal in superpokal. Imeli smo dobro ekipo, ki se je borila za visoka mesta in uvrstitev v evropska tekmovanja, ob tem sem se tam tudi zelo dobro počutil. Temu je sledil odhod v Azerbajdžan, kjer sem ostal tri leta. Tudi v Bakuju sem bil z ekipo pokalni prvak. Prvi dve leti v Bakuju sta bili odlični, v zadnjem pa so se prav tako pojavlja- »V Mariboru imam vse, kar potrebujem« »V Maribor živim že šest ali sedem let, mesto mi je všeč, tukaj imam vse, kar potrebujem. Ni razloga, da bi razmišljal o čem drugem,« je o življenju v štajerski prestolnici povedal Horvat. le določene finančne težave. Sledila je vrnitev v Slovenijo, znova v Domžale, kjer sem ostal dve leti. Naslednji odhod v tujino je bil v Kazahstan, kjer sem ostal eno leto. Temu je znova sledila vrnitev v Slovenijo, tokrat k Aluminiju v Kidričevo (za Aluminij je prvič zaigral ob koncu aprila 2018, op. a.).« »Imeli smo igralce, ki so igrali tudi za Barcelono ali Real« Lahko še kaj več poveš o igranju v Azerbajdžanu, kjer si bil član FK Baku? M. L. Horvat: »To je bila res zanimiva izkušnja, saj so tam igrali nekateri zelo dobri igralci. To ni bila liga, v kateri bi prišla do izraza taktična pripravljenost ekipe, ampak predvsem individualna kakovost posameznikov. Mi smo imeli v ekipi npr. igralce iz Španije, ki so igrali tudi za Barcelono in Real. Tam si sicer niso izborili mesta med najboljšimi, zato so kasneje odšli v kakšne manjše klube, kot je npr. Levante, in tam po deset let igrali v elitni španski ligi – to so bili res kakovostni igralci. Proti koncu kariere, ko so dopolnili 31 sli 32 let, pa so prišli v Baku. Z mano je igral tudi npr. Brazilec Etto, ki je med drugim zelo uspešno nastopil za zagrebški Dinamo. V Bakuju sta bila ob meni od igralcev iz slovenskih zelenic npr. Jure Travner in Juninho. Resnično je to bila liga, v kateri so prevladovali izkušeni igralci. Sicer je bilo v ligi pet ali šest dobrih klubov z bogatimi proračuni, med njimi je bil tudi Baku, za katerega sem igral sam. Ostali so bili povprečni, a so bili tudi v njihovih sredinah Foto: Črtomir Goznik Mario Lucas Horvat: »Prvi dve leti po prihodu v Kidričevo smo igrali zelo dober nogomet, kar dokazujejo uvrstitve po koncu jesenskih delov, ko smo zasedali mesta blizu vrha. A Aluminij ni klub, ki bi lahko zadržal najboljše igralce, zgodili so se nekateri odhodi, ki jih je bilo težko nadomestiti. Klub je te igralce razvijal več let, to je bil proces, ko pa so prišli do določenega vrhunca, so odšli. Zaradi tega ni lahko stalno konkurirati najboljšim.« odlični igralci. Za nogometaše je igranje v takšnih klubih pač priložnost, ki jo moraš izkoristiti. Seveda sem imel vedno željo po igranju v najboljših ligah, kot sta španska ali italijanska, kjer je nogomet religija, a je treba sprejeti tudi druge priložnosti, v mojem primeru je bil to pač Azerbajdžan.« Druga takšna avantura zate je bil Kazahstan, kjer si igral za Okzhetpes. M. L. Horvat: »Kazahstan je bil podobna zgodba, v vseh klubih so bili posamezni izjemno kakovostni igralci. Pri Astani in Kairatu so imeli visoke proračune in posledično odlične zasedbe, ob njiju sta bila še kakšna dva kluba, ki sta izstopala, drugi smo se borili za nižja mesta.« Družina je bila v obeh primerih s tabo? M. L. Horvat: »Ne, samo v Azerbajdžanu, v Kazahstanu pa ne. V Bakuju se je bilo lažje organizirati, saj je tam največ klubov, je glavno mesto in je vse blizu. V Kazahstanu pa ne, saj sem živel v kraju Okzhetpes, tri ure oddaljenem od Astane (sedaj se imenuje Nur-Sultan). To je ogromna dežela in smo veliko potovali in stanovali po hotelih, kar pa za družinsko življenje ni sprejemljivo.« »Ob prihodu v Aluminij sem bil zelo motiviran« Foto: Črtomir Goznik Mario Lucas Horvat je bil v času igranja za Dravo eden od ljubljencev navijačev. Zaključna postaja je bil zadnja štiri leta Aluminij, kjer nisi bil samo igralec, ampak tudi mentor mlajšim. M. L. Horvat: »Pri zrelih 30 letih sem se zavedal svoje vloge, kljub temu pa sem bil ob prihodu v Aluminij zelo motiviran. Prvi dve leti smo igrali zelo dober nogomet, kar dokazujejo uvrstitve po koncu jesenskih delov, ko smo zasedali mesta blizu vrha. A Aluminij ni klub, ki bi lahko zadržal najboljše igralce, zgodili so se nekateri odhodi, ki jih je bilo težko nadomestiti. Klub je te igralce razvijal več let, to je bil proces, ko pa so prišli do določenega vrhunca, so odšli. Zaradi tega ni lahko stalno konkurirati najboljšim.« V omenjenih letih je zelo dobro delovala naveza Horvat-Petrovič. M. L. Horvat: »Vsi vemo, kje sedaj igra Deki (za Rapid Dunaj, op. a.). To je igralec, ki se bori za vsako žogo, je pravi profesionalec. Uspel mu je zelo dober prestop, lahko pa naredi še kakšen korak naprej, saj ima dovolj kakovosti. Verjamem, da lahko naredi odlično kariero.« V zadnjih dveh sezonah gre Aluminiju nekoliko slabše, je v borbi za obstanek. M. L. Horvat: »Aluminij je bil pred leti drugoligaš, potem je prišel v 1. ligo in hitro izpadel, sedaj pa je zadnjih šest sezon standardni član 1. lige. Prej sem že omenil številne odhode, ki so se v tem času zgodili kot posledica dobrih rezultatov, takšne kakovostne igralce pa je težko nadomestiti. Aluminij v finančnem smislu ni Maribor ali Olimpija, da bi lahko kupoval najboljše igralce, mora jih ustvarjati. Kljub vsemu je moje mnenje, da ima Aluminij boljšo ekipo, kot kažejo rezultati. Je pa v manjših klubih težava ta, da se težko pobere po nekaj slabših rezultatih. Če bo Aluminij spomladi dobro začel, potem ne bo straha za obstanek, prej bi rekel, da se lahko bori za sredino lestvice.« »Osnovna želja je bila ostati v nogometu« Sam začenjaš novi del športne poti, postal si pomočnik trenerja mladine Roberta Pevnika. M. L. Horvat: »Sam sem se že v zadnjih dveh ali treh letih pripravljal na ta korak, saj pri 33. letih težko zasleduješ cilje, ki bi bili povezani z vzponom igralske kariere. Tako sem že usmerjal misli na čas po igralski karieri, osnovna želja pa je bila ostati v nogometu. V tem sem bil ves čas, kje drugje se niti ne vidim. Všeč mi je, da sem sedaj poleg Roberta Pevnika, ki ima veliko izkušenj, saj je treniral v številnih prvoligaških klubih. Od njega se lahko veliko naučim.« Bi katerega izmed dosedanjih tvojih trenerjev izpostavil? M. L. Horvat: »V karieri sem delal pod vodstvom številnih trenerjev, vsak je dodal nekaj v moj mozaik: nekateri imajo red, drugi ti dajo določen mir ali samozavest, tretji te znajo dodatno motivirati, nekateri odlično delajo na treningih, nekateri imajo odličen odnos z igralci … Težko bi izpostavil enega posameznika, od vsakega sem dobil nekaj. V 16. letih kariere sem zagotovo delal z več kot 15 trenerji.« Jože Mohorič V šumi nov vratar Po štirih odhodih (Tilen Pečnik, Timotej Dodolek, Robert Pušaver in Mario Lucas Horvat) so pri Aluminiju dobili prvo okrepitev. Novinec je David Nwolokor, nazadnje pa je bil član Rijeke. Nwolokor je 26-letni Nigerijec, njegovo delovno mesto pa je vratar. V Evropo je prišel leta 2014, ko se je pridružil drugi ekipi Rijeke. V naslednjih letih je branil za Rijeko, Šibenik, Vitez (BiH) in Sered (Slovaška). Od leta 2019 je znova član Rijeke, v Kidričevo pa prihaja kot posojen nogometaš. Pogodba je sklenjena za leto in pol. Pri Aluminiju imajo sicer tri vratarje, Luka Janžekoviča, Tibora Banića in Martina Jarca, zato je zelo verjetno omenjeni prihod povezan z morebitnim odhodom katerega od naštetih … Aluminij ima v petek dogovorjeno tekmo z Gorico, v ponedeljek pa odhaja na krajše priprave v hrvaško Istro. „Na seznamu za odhod v Istro ne bo presenečenj, smo pa v pogovorih za prihod z dvema ali tremi igralci,“ je dejal športni direktor Borut Arlič. JM Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 14. januarja 2022 Nogomet z NK Drava Krmilo Dravine barke prevzel Fridl Franci Fridl je eden izmed vidnejših predstavnikov ptujske trenerske šole, v zadnjih letih edini, ki je kot glavni trener vodil ekipo v 2. ligi (v prvi ligi že vrsto let ni nobenega trenerja iz območja MNZ Ptuj). Nazadnje je vodil Rogaško (pred tem Nafto), ki jo je v sezoni 2020/21 uspešno popeljal iz tretje v drugo ligo, v aktualni sezoni 2021/22 pa je klop kluba iz Rogaške Slatine moral zapustiti po 14. odigranem krogu, po manjši seriji slabih rezultatov. Dotlej je imela Rogaška na računu 19 točk (6 zmag, remi in 7 porazov), s čimer je zasedala Mitja Erniša in Franci Fridl 9. mesto na lestvici. Novo poglavje v trenerski karieri je odprl v tem tednu, ko je sklenil sodelovanje z NK Drava, postal je trener članske ekipe. „Ko sem prejel klic iz Drave, je bilo to zame manjše presenečenje. Pošteno povem, da nisem podrobno spremljal situacije v Dravi, le površinsko sem vedel, da se spopada z določenimi težavami. Potem so stekli pogovori, imeli smo nekaj sestankov, po nekaj dneh razmisleka pa sem se odločil, da sprejmem ta izziv. Prepričan sem, da je bila odločitev pravilna in da lahko v tej situaciji pomagam Dravi, obenem pa verjamem, da smo začeli na novem listu papirja pisati pozitivno zgodbo,“ so bile prve besede Fridla po podpisu pogodbe. V to zgodbo je vpleten tudi Aleš Čeh, ki je postal trener mladinske zasedbe. Zdi se, da razmišljata podobno. Je to res tako? F. Fridl: „Med nama z Alešem ni nobenih skrivnosti, igrava z odprtimi kartami, tako da pričakujem sodelo- vanje na najvišjem nivoju. Po mojem mnenju je to edino pravilno, tako bi moralo biti v vseh urejenih sredinah. Pomembno je, da voz vlečemo v isto smer, saj sicer ni napredka. Brez sodelovanja mladinske šole s člansko ekipo v takšnih sredinah, kot je ptujska, enostavno ne gre, samo to prinaša stabilnost. Drava je v zadnji sezoni več kot 50 % kadra za člansko vrsto črpala iz mladinske šole – tudi na daljši rok moramo slediti tej usmeritvi. Tega se ne gremo samo zaradi sile razmer, ampak moramo imeti takšno sistemsko usmeritev. Glede vračanje nekdanjih igralcev v Dravo v vlogi trenerjev pa je tako, da je vedno lepo, ko se vrneš domov. Drava je bila vedno moj klub, tudi Alešev, nogometne poti pa so čudne in so nas vodile v različne smeri. Sedaj je Drava v težavah, zbrali smo se, da pomagamo, tako kot je Drava nekoč pomagala nam.“ Za Dravo je bil jesenski del sezone izjemno turbulenten, prišlo je do ve- Foto: JM Foto: JM likega osipa igralcev, v zaključku so igrali zvečine mladinci. F. Fridl: „Za drugoligaško ekipo je to nekoliko presenetljivo. Bi pa izpostavil, da je Drava tudi s to pomlajeno ekipo odigrala dober zaključek in pokazala, da je možno konkurirati tudi z mladimi – ti so pokazali, da se nanje lahko računa. Ne gre pa mimo dejstva, da je druga liga zahtevno tekmovanje, na daljši rok je treba v ekipi ustvariti kombinacijo izkušenj in mladosti. To je sedaj naš cilj, verjamem, da ga bomo uspeli izpeljati.“ Tebi izkušenj iz druge lige ne manjka, sedel si na klopi Nafte in Rogaške. F. Fridl: „Naše druge lige nikakor ne smemo podcenjevati. Gre za težko tekmovanje, kar se pokaže predvsem takrat, ko zaideš v kakšne težave. Serijo negativnih rezultatov je težko prekiniti in krivuljo rezultatov obrniti navzgor. Moramo biti pripravljeni na vse in konkurenčni že od samega začetka, saj bomo samo tako lahko zasledovali naš glavni cilj – obstanek. Naloga ne bo lahka, a sem prepričan, da je dosegljiv. Če ne bi bil prepričan v uspešno zgodbo, potem se tega niti lotil ne bi.“ Kako daleč ste v tem trenutku s sestavljanjem igralskega mozaika? F. Fridl: „Nikoli ni prijetno, ko se ekipa na novo formira sredi sezone, kar pa nas nedvomno čaka. Nekaj fantov bo ostalo, okoli njih pa bo treba na novo zgraditi ekipo. Od ponedeljka, 17. januarja, naprej nas čaka sedem tednov trdega dela, vse pa z enim samim jasnim ciljem – obstankom.“ Kdo bo tvoj pomočnik? F. Fridl: „To bo Mitja Erniša, s katerim se poznava že zelo dolgo časa in imava podobna razmišljanja o nogometu. Skupaj sva igrala nekaj sezon na prvoligaški sceni, v Beltincih in Muri. Prepričan sem, da lahko s svojim znanjem veliko prispeva k uspešni pripravi igralcev.“ Jože Mohorič Nogomet z Jura Arsić »Točno takšno priložnost sem si želel« Jura Arsić je ob koncu lanskega leta dopolnil 40 let, v nogometnih krogih pa je znano ime, bodisi iz igralskih časov pri Dravi, bodisi kasneje v vlogi trenerja različnih klubov. Tako se je doslej preizkušal kot tre- ner mlajših selekcij Drave, bil je trener Markovcev, pa kratek čas Drave (2. liga), na koncu pa je vodil Cirkulane (3. liga). Nov izziv je sedaj našel v Rogaški. Sodelovanje je sklenil za šest mesecev, z možnostjo podaljša- nja za eno leto. „Rogaška me na svoj način simpatizira že od lanske sezone 2020/21, ko smo jim z našim slavjem proti Bistrici v predzadnjem krogu (Cirkulane – Bistrica 1:0, op. a.) omogočili, da so se v zadnjem krogu lahko podali v lov na naslov prvaka in ga na koncu tudi osvojili. Tako sem bil v določenih kombinacijah že lani jeseni, a so se po odhodu Francija Fridla takrat odločili za Aleša Kačičnika. Po njegovem odhodu v Celje, kjer bo pomočnik Simon Rožmana, je ideja znova postala aktualna pred novim letom. V igri so bila še kakšna druga, bolj zveneča trenerska imena, a so se po pogovoru z mano odločili za sklenitev sodelovanja. Očitno sledijo trendu, ki je aktualen tudi v 1. ligi, kjer sta npr. Mura in Maribor ponudila mesto trenerja neuveljavljenima trenerjema,“ je zanimivo dogajanje z drugoligašem iz Rogaške Slatine opisal Arsić. Želja je zadržati mesto pri vrhu Foto: Črtomir Goznik Jura Arsič je naredil nov korak naprej v trenerski karieri, prevzel je drugoligaša iz Rogaška Slatine. Rogaška po jesenskem delu zaseda visoko 3. mesto (31 točk), pred njo sta le Gorica (46) in Triglav (41). „Klub iz Rogaške Slatine je v zelo ugodnem položaju, saj je kot novinec v drugoligaški druščini praktično brez skrbi glede izpada, z lepo zalogo točk. Tako tudi poskus z manj uveljavljenim trenerjem zanje ni veliko tveganje,“ je situacijo opisal Arsič in dodal: „Zame je to velik korak naprej v trenerski karieri in obenem izjemen strokovni izziv – nanj sem pripravljen in ga sprejemam brez strahu. Točno takšno priložnost sem si želel, zanjo sem trdo delal v vseh dosedanjih sredinah. Nikoli nisem skrival ambicij, že ob prevzemu Markovcev sem govoril, da si želim naprej. Zdaj se je vse zgodilo precej hitro, koraki so bili kar precejšnji in sedaj sem tukaj. Prepričan sem, da lahko z Rogaško zadržimo mesto pri vrhu lestvice.“ Dejstvo je, da bo treba podrobno spoznati igralce in pripraviti načrt priprav. „Nekaj igralcev dobro poznam, ekipo pa sem delno spoznal v lanskih medsebojnih dvobojih – takrat še na klopi Cirkulan. Sedaj delam podrobno analizo celotne ekipe in posameznikov, ta bo osnova za vse naslednje korake. Za priprave bomo imeli na voljo sedem tednov. Dela se veselim tudi zaradi tega, ker gre za dobro organizirano sredino, zaradi česar bom imel kot trener močno podporo tako pomočnika kot trenerja vratarjev,“ je o tem povedal Arsić. Nekaj izkušenj iz 2. lige vendarle že ima, pridobil jih je pri Dravi. „Ko sem šel iz Markovcev k Dravi, je bil to korak iz amaterizma v profesionalizem. Z Viktorjem Trenevskim se sodelovanje takrat ni izšlo tako, kot sem si želel, a sem 'ohranil čist obraz'. Sem načelen človek in sem vedel, da se bo na dolgi rok vse obrestovalo. Sedaj se to resnično kaže,“ je zaključil Arsić. Jože Mohorič Franci Fridl je v prostorih NK Drava podpisal pogodbo s ptujskim drugoligašem. Rokomet z Mednarodna tekma kadetov Na Hardeku zmaga Slovenije nad Avstrijo V Ormožu se je na tridnevnih pripravah mudila kadetska reprezentanca do 18 let, letniki 2004 in mlajši. „Na pripravah smo opravili pet treningov in odigrali tekmo proti vrstnikom iz Avstrije. S slednjimi smo v preteklosti že dvakrat igrali in obakrat izgubili (17:22, 18:26). Tokrat smo se predstavili v bistveno boljši luči in vodili od začetka do konca tekme. V 1. polčasu smo že vodili za pet, v 2. polčasu pa za sedem zadetkov. Po tekmi nas je trener Sandi Markl okaral za slabo odigran zaključek tekme, kjer smo tekmecem skoraj omogočili preobrat (31:29). Svojo predstavo na golu bi ocenil z dobro trojko, saj sem sposoben braniti na bistveno višjem nivoju,“ je po tekmi povedal novopečeni 18-letnik Ian Mesarec, ki je svojo rokometno pot začel pri Veliki Nedelji, trenutno pa je član Celja Pivovarne Laško, kot posojeni rokometaš pa si nabira izkušnje v članski 2. ligi pri vodilni Veliki Nedelji. „Menim, da sem izbral pravo odločitev, ko sem se poleg treniranja in igranja za mladinsko ekipo Celja odločil za igranje pri Veliki Nedelji v članski 2. ligi. Dobil sem veliko minutažo in jo tudi dobro izkoristil. Želim si, da bi ekipa Velike Nedelje nadaljevala z dobrimi predstavami in si izborila napredovanje v 1. B ligo. Poleg tega si želim, da tudi v celjskem klubu in kadetski reprezentanci pustim svoj pečat,“ je še povedal Mesarec, ki je proti Avstrijcem v dvajsetih minutah zbral tri obrambe, od tega dve pomembni žogi, en protinapad ter čisti met iz krila članu Flensburga Stefanu Wuzelli. V Ormožu bi morala biti ta teden še mladinska reprezentanca do 20 let, a so na RZS akcijo, ki bi se končala s turnirjem na Madžarskem, zaradi težav s koronavirusom odpovedali. Barve mladinske reprezentance, ki jo vodi Ormožan Saša Prapotnik, branijo Blaž Fergola, Denis Škrinjar in Nik Čirović. V Ormožu pa so od srede do četrtka bivali člani reprezentance mlajših kadetov do 16 let. Vodi jih trener Jani Klemenčič, del ekipe pa je tudi član Jeruzalema Blaž Majhen. Reprezentanca je v četrtek odpotovala na turnir na Madžarsko. UK Ian Mesarec: „Menim, da sem izbral pravo odločitev, ko sem se poleg treniranja in igranja za mladinsko ekipo Celja odločil za igranje pri Veliki Nedelji v članski 2. ligi. Dobil sem veliko minutažo in jo tudi dobro izkoristil.“ COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 Šport petek z 14. januarja 2022 Tenis z Mednarodni turnirji in 22 minut, v točkah je bila Tamara boljša 93:86. V drugem krogu jo je čakala 23-letna domačinka Maddison Inglis (139.), ki je na turnirju zaigrala s posebnim povabilom organizatorjev. Tamara je skozi celoten dvoboj dobro servirala, tako da Avstralki ni ponudila niti ene same break priložnosti. Odločilni za končni razplet sta bili najdaljši igri dvoboja, v prvem nizu pri izidu 4:2 in v drugem pri izidu 3:1 – obe je dobila Slovenka in z njima strla odpor tekmice. Po dobri uri igre je bilo razmerje v osvojenih točkah 57:34. V četrtfinalu je bila tekmica Tamare 28-letna Američanka Lauren Davis (95.), prav tako kvalifikantka, pred štirimi leti pa že 26. igralka sveta. Zanimivo je, da je bilo med osmimi četrtfinalistkami kar pet Američank, ob Davisovi še Cori Gauff, Madison Brengle, Alison Riske in Madison Keys. Ob tem je bil žreb že močno odprt, Tami je bila v zgornjem delu Tami z nekdanjo partnerico iz dvojic V Melbournu so izvedli žreb za glavni del OP Avstralije. Slovenske barve bodo od 17. januarja naprej zastopale Tamara Zidanšek, Kaja Juvan in Andreja Klepač, slednja samo med dvojicami. Tamara se bo v uvodnem krogu pomerila z nekdanjo partnerico v igri dvojic, 31-letno Nizozemko Arantxo Rus (66.). Naveza Zidanšek-Rus je med drugim leta 2020 osvojila WTA-turnirja v Palermu in Linzu, lani sta skupaj zaigrali tudi v Melbournu in se prebili v 2. krog … Kaja Juvan (87.) bo v uvodu igrala proti 28-letni predstavnici Belgije Maryni Zanevski (81.). 1. krog: Zidanšek (4.) – Watson (V. Britanija) 2:6, 6:2, 7:6(4); 2. krog: Zidanšek (4.) – Inglis (Avstralija) 6:2, 6:1; četrtfinale: Zidanšek (4.) – Davis (ZDA) 7:6(4), 7:6(7); polfinale: Zidanšek (4.) – Riske (ZDA) edina preostala nosilka … Boljše je dvoboj odprla Zidanškova (3:1), nato pa je Davisova dobila štiri zaporedne igre (3:5), pri 4:5 je že servirala za zmago v 1. nizu. Tami je uspel rebreak (5:5), nato pa je niz v svojo korist odločila v podaljšani igri (7:4). V drugem nizu je Tami z breakom v uvodni igri nadzirala položaj in pri vodstvu 5:4 servirala za zmago. Tokrat je bila Američanka tista, ki je izvedla rebreak (5:5), tako da sta dekleti znova odigrali podaljšano igro. Tami je povedla 4:0 in kasneje 6:4, izgledalo je, da bo zlahka slavila. A se je Davisova rešila in si sama zagotovila zaključno žogico za niz (6:7). V najlepši točki dvoboja jo je Tami ubranila in nato zaključila dvoboj – 9:7. V polfinalu jo je v zgodnjih petkovih urah čakala Američanka Alison Riske (57.), ki je bila leta 2019 18. igralka sveta. 31-letnica iz Pittsburgha je bila v zaključku lanske sezone v odlični formi, saj je osvojila turnir v Linzu, igrala pa je tudi v finalu Portoroža. Formo je očitno zadržala tudi v letošnjem letu … To bo njun prvi medsebojni dvoboj. Z uvrstitvijo v polfinale bo Tami na naslednji posodobljeni WTA-lestvici zasedla doslej najvišje mesto, bo najmanj 29. igralka sveta. JM Futsal z FC Hiša daril Ptuj Markić in Bukovec odhajata, prišla nova dvojica Slovenski prvoligaši so trenutno v fazi premora, saj reprezentanco čaka nastop na evropskem prvenstvu na Nizozemskem. Ekipa FC Hiša daril Ptuj po prvem delu sezone zaseda 4. mesto na lestvici, želje pred sezono pa so segale nekaj višje. »Z uvrstitvijo po prvem delu sezone ne moremo biti zadovoljni, trenutno 4. mesto je manj od pričakovanj. Glede na prikazano bi lahko bili prej kakšno mesto višje kot pa nižje, predvsem pa bi morali biti točkovno bližje Siliku in Litiji. Zaradi različnih okoliščin – pri tem mislim predvsem na poškodbe in bolezni – smo izgubili precej točk. Glede igralskega kadra smo bili že tako ali tako podhranjeni, imeli smo kratko klop, z dodatnimi odsotnostmi pa so se težave le še poglabljale. Zaradi tega se je krivulja rezultatov v zadnjih dveh mesecih obrnila navzdol,« je dejal Vinko Gajser, športni direktor FC Hiša daril Ptuj. 15 Turnir WTA 250 v Adelajdi, rezultati: Tamara v Melbourne z dobro popotnico Tamara Zidanšek (31. na WTA) pred uvodnim grand slamom sezone še drugi teden zapored nastopa v Adelajdi, tokrat na turnirju serije WTA 250 z nagradnim skladom 240.000 dolarjev. Ima status 4. nosilke, višje od nje so bile Arina Sabalenka, Elina Svitolina in Cori Gauff. Tami se je v uvodnem krogu merila s Heather Watson (74.), ki si je pot na glavni turnir utrla skozi kvalifikacije. 29-letna Britanka se je rodila na otoku Guernsey, ki ima nekaj več kot 60.000 prebivalcev in leži bližje francoski kot angleški obali. Watsonova je odlično odigrala uvodni niz, praktično brez napak, nakar ji je v drugem z enako mero vrnila Zidanškova. V tretjem je prvi break uspel Britanki (1:3), a je Tami takoj izenačila (3:3). Naslednja je do prednosti prišla naša igralka (5:4), a na svoj servis ni uspela zaključiti dvoboja. V podaljšani igri je bila bolj zbrana, od vodstva 3:1 dalje je nadzirala položaj. Dvoboj je trajal dve uri stran 15 »Najboljše tekme smo odigrali proti najboljšim« Začelo pa se je izjemno optimistično, z remijem proti Dobovcu. To je doslej edini remi državnih prvakov in udeležencev Lige prvakov, vse ostalo so bile zmage. »Najboljše tekme smo odigrali proti najboljšim slovenskim ekipam, proti Dobovcu in Litiji. V teh tekmah smo bili dejansko zelo blizu tekmecem. Mogoče je, da je bilo proti ostalim prisotnega nekaj podcenjevanja, čeprav ne na zavedni, ampak nezavedni ravni, v podzavesti. Prej bi rekel, da so bile poškodbe tiste, ki so nam odnašale točke, saj so bili v določenih tekmah odsotni Urban Senekovič (natrgane vezi v gležnju), Rok Rednak (odsoten tri tedne) in Tilen Gajser (grd štart na tekmi proti Bronxu v Bonii),« je dejal Gajser. S kakšnimi pričakovanji odhajate v drugi del sezone? »Odločeni smo, da najprej saniramo poškodbe, obenem pa poiščemo okrepitve. O tem smo razmišljali že nekaj časa, to ni nobena skrivnost. V premoru smo tako že realizirali prestop dvojice igralcev iz Hrvaške. Delno smo bili v to primorani zaradi tega, ker sta Dario Markić in Jeremy Bukovec zapustila naš klub. Prvi ob zahtevni službi enostavno nima dovolj časa za resno ukvarjanje s futsalom, treningi so bili zaradi tega okrnjeni in tako ni želel nadaljevati, drugi pa je sprejel mamljivo ponudbo iz Italije. To pa ne pomeni, da bodo naši cilji nižji, ostajamo pri tem, da je cilj uvrstitev v polfinale državnega prvenstva,« je dejal Vinko Gajser. Med pozitivnimi vidiki tega dela sezone velja izpostaviti reprezentanta, vpoklic v izbrano vrsto sta si prislužila Jeremy Bukovec in Tilen Tamara Zidanšek je v Adelajdi zmagala uvodne tri obračune. Tenis z OP Avstralije Za Blaža nesrečna trinajstica 31-letni Ptujčan Blaž Rola (179. na ATP) je bil letos edini slovenski moški predstavnik na prvem grand slam turnirju sezone v Melbournu, saj Aljaž Bedene in Blaž Kavčič nista odpotovala v Avstralijo. Rola je nastopil v kvalifikacijah. Njegov tekmec v 1. krogu je bil na igrišču številka 13 Italijan Salvatore Carusso (150.), ki je imel status 29. nosilca. V dosedanjih treh medsebojnih dvobojih je Blaž slavil dvakrat, 29-letni Sicilijanec je uspel izid v deželi tam spodaj izenačiti na 2:2. Rola je v prvem nizu prevladoval od samega začetka, po nekaj neizkoriščenih break priložnostih pa mu je odvzem servisa končno uspel v osmi igri (5:3). V naslednji igri je na lasten servis potrdil vodstvo v nizih. Začetek drugega niza je bil znova obetaven, pri izidu 1:1 je imel Rola break priložnost, a je ostala neizkoriščena. Zato pa je bil Carusso na drugi strani uspešnejši v naslednji igri, ko je povedel 1:3. Rola bi se lahko v igro vrnil z rebreakom, a mu ni uspelo izkoristiti prednosti 0:40 na servis Carussa, nakar je šel niz dokončno na stran Italijana. Izid 1:6 je močno varljiv, saj je imel Blaž svoje priložnosti. Neizkoriščene ostale tri zaključne žoge V tretjem nizu je 29-letni Italijan povedel z breakom prednosti (1:2), a je Ptujčan takoj izenačil na 2:2. Dvoboj je bil povsem izenačen do izida 5:4, ko je imel Rola pri servisu Carussa na voljo tri zaključne žogice (15:40 in prednost)! V dveh primerih je Carusso odigral odlično, v enem pa je Rola naredil neizsiljeno napako … Psihološko prednost bi lahko Carusso unovčil v naslednji igri, a je tokrat Blaž ob treh break priložnostih ostal zbran in sledila je podaljšana igra (v OP Avstralije, kvalifikacije: 1. krog: Rola – Carusso (Italija, 29.) 6:3, 1:6, 6:7(5:10). Melbournu se v odločilnem nizu igra do desete točke, op. a.). Carusso je v njej povedel 0:3 in 2:5, prednosti pa ni več izpustil iz rok … Dvoboj je trajal dve uri in 40 minut, kar je bil drugi najdaljši v 1. krogu kvalifikacij (64 dvobojev), šest minut dlje sta na igrišču ostala le Nemec Masur in Bolgar Kuzmanov. O izenačenosti dvoboja najbolje priča podatek o osvojenih točkah – 97:98 … Blaž je dosegel več winerjev (30:22), a je storil tudi več neizsiljenih napak (41:25). Pomenljiv je tudi podatek o priigranih in izkoriščenih break priložnostih: Rola 2/14, Carusso 3/9. JM FC Hiša daril Ptuj, prihoda: - Nikola Badnov (letnik 1995) – Futsal Dinamo (1. hrvaška liga) Nikola Badnov prihaja iz Istre, kjer se je je preizkušal pri drugoligaših Potpićan, Histria in Futsal Pula (za istrske nižjeligaše je igral tudi nogomet). Širša futsal javnost na Hrvaškem ga je spoznala leta 2019, ko je prestopil v prvoligaša Olmisson iz Omiša. Z njimi je osvojil naslov prvaka, nato pa je prestopil v Futsal Dinamo. Med modrimi se je sijajno znašel in bil lani razglašen za najboljšega igralca kluba. - Patrick Pasariček (letnik 1999) – FC Jesenje (2. hrvaška liga zahod) Patrik Pasariček je večino dosedanje igralske kariere igral nogomet, s futsalom pa se je srečal v domačem Jesenju (ob slovensko-hrvaški meji, blizu Krapine), ki igra v 2. ligi. Ukvarja se tudi s soccom, različico malega nogometa, preko katerega je bil pozvan tudi v hrvaško socca reprezentanco. Gajser. »Pri Jeremyju je tako, da bo verjetno dobil priložnost tudi na evropskem prvenstvu, saj je na mestu 'sidraša' trenutno precejšen primanjkljaj igralcev (Čujec je sklenil reprezentančno kariero). Pri Tilnu je drugače, na njegovem mestu je konkurenca izjemna. Je pa Tilen obenem kapetan reprezentance U-21, tako da sta oba v določenih kombinacijah,« je sklenil Gajser. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ekipo zapušča tudi reprezentant Jeremy Bukovec, ki bo nove izzive iskal v Italiji. Dario Markić je v prvem delu sezone za ptujski klub zabil 11 golov, s čimer si je prvo mesto lestvice strelcev delil z Gašperjem Vrhovcem iz Litije. Od premora ni več član ptujskega prvoligaša. Foto: Črtomir Goznik Nova člana FC Hiša daril Ptuj sta Nikola Badnov in Patrick Pasariček. Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 16 petek z 14. januarja 2022 Motošport z Priznanja AMZS Mali nogomet z Turnir v Ljutomeru Zmagoslavje domačinov »Tim nas je navdihnil in spomnil, da se ne smemo predati in obupati« Avto-moto zveza Slovenije, nacionalna športna zveza za motošport in karting, ob koncu sezone tradicionalno razglasi motošportnika leta. Temu nazivu se je za leto 2021 prvič pridružilo priznanje za motošportnico let, prejela ga je Tjaša Fifer. AMZS je podelil tudi druga priznanja najboljšim voznicam in voznikom v panogah pod svojim okriljem. Zaradi zdravstvene situacije v povezavi z epidemijo covida-19 je AMZS razglasitev najboljših in prejemnikov priznanj drugo leto zapored pripravil v obliki posebne video oddaje AMZS Idealna linija, objavljene na AMZS digitalnih kanalih. Motošportnik leta je sedmič zapored motokros šampion Tim Gajser. Leto 2021 je tudi na športnem področju znova zaznamoval covid-19, zato je izjemen uspeh, da je bila sezona uspešno izvedena, kar je v svojem nagovoru ob razglasitvi najboljših motošportnikov in kartistov izpostavil tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez: »Ob pogledu na minulo sezono me zlasti veseli, da ste vsi naši športnice in športniki, društva, funkcionarji ter mnogi prostovoljci, kljub številnim izzivom, ki jih je tudi to leto prinesla epidemija covida-19, uspešno izpeljali tekmovalno sezono, in da je šport, z vami in zaradi vas, lahko izpolnil svojo družbeno vlogo. Velik pomen v teh zahtevnih časih ima zlasti njegova povezovalna funkcija, pa tudi stran 16 Gajser se je zahvalil AMZS in povedal, da mu vsako priznanje ogromno pomeni ter da je spodbuda in motivacija za nadaljnje delo. »Leto 2021 se ni odvilo po mojih načrtih. Prva polovica sezone je bila zelo dobra in sem z njo zelo zadovoljen, saj sem tudi vodil v svetovnem prvenstvu. Nato se je pripetila poškodba. A tak je šport – pridejo vzponi, pridejo padci, po katerih se je treba pobrati. V letu 2022 bom skušal dati vse od sebe in znova osvojiti naslov svetovnega prvaka.« Tim Gajser je sedmič zapored postal motošportnik leta 2021 v Sloveniji. Ob njem je punca Špela Motaln. njegov prispevek h krepitvi nacionalnega ponosa.« Brglez je med vrhunskimi dosežki voznic in voznikov pod okriljem AMZS izpostavil uvrstitev Tima Gajserja med najboljše motokrosiste sveta. »Četudi je bil Timov osebni cilj ubranitev naslova svetovnega prvaka in s tretjim mestom ni bil zadovoljen, menim, da je – bolj kot rezultat sam – pomembnejša sporočilnost, kako je ta rezultat dosegel in kako športno ga je sprejel. Naš najboljši motokrosist je zopet pokazal, koliko odpovedovanja, truda in energije je treba vložiti na poti do cilja. Da šam- pionu ni nič podarjeno. Da je osnova za uspeh premagovanje svojih telesnih in mentalnih meja in da je veselje ob zmagi prav tako pomembno kot tovariško in športno soočanje z rezultati, ki morda niso taki, kot si jih želimo. Sam menim, da nas je s tem ponovno navdihnil in spomnil, da se pri doseganju izbranih in pomembnih ciljev nikoli ne smemo predati in obupati. To so odlike, ki krasijo junake, a ne pridejo same od sebe in ne krasijo vseh zmagovalcev, zato smo na Tima ponosni še toliko bolj in v izjemno čast nam je, da ga imamo med nami. Zato: hvala in čestitke, Tim Gajser!« Na 12. spominskem turnirju Franca Škrinjarja v malem nogometu je v Ljutomeru nastopilo 24 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Prvo mesto je osvojila ekipa ŠIC bar Ljutomer, ki je v finalu z 1:0 premagala Juventus iz Hrastnika. Zmagoviti zadetek je dosegel Tadej Žagar Knez. Za 3. mesto sta ekipi Studio Sanaya iz Lenarta in Zvezda Ljutomer streljali le kazenske strele, v katerih so z 2:0 slavili Lenartčani. Najučinkovitejši igralec turnirja je bil Alen Ploj (Studio Sanaya) s šestimi zadetki, najboljši igralec Tadej Žagar Knez, najuspešnejši vratar pa Miha Prijol (oba ŠIC bar Ljutomer). Prijol je na turnirju ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. NŠ Najuspešnejši slovenski motošportnik vseh časov je za uspešno leto čestital vsem motošportnikom in motošportnicam in jim zaželel vse dobro v novem letu: »Obilo uspehov, čim manj poškodb in ostanite zdravi!« UR Foto: NŠ Zmagovalna ekipa ŠIC bar Ljutomer Šolski šport z Košarka, dekleta Markovčanke izjemno prepričljive V športni dvorani OŠ Majšperk je v prvem tednu letošnjega leta potekalo območno tekmovanje v košarki za starejše učenke letnika 2007 in mlajše. Izmed treh ekip je bila daleč najprepričljivejša ekipa OŠ Markovci, ki je z dvema visokima zmagama osvojila območni naslov. V četrtfinale državnega tekmovanja se je uvrstila tudi drugo uvrščena ekipa OŠ Kajetana Koviča Poljčane. Rezultati: OŠ Majšperk – OŠ Kajetana Koviča Poljčane 14:28, OŠ Markovci – OŠ Majšperk 51:5, OŠ Kajetana Koviča Poljčane – OŠ Markovci 5:36. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 3. OŠ Majšperk Kickboxing Znani medobčinski prvaki in nosilci višjih pasov V Kickboxing centru Ptuj je v decembru pod posebnimi pogoji glede na epidemijo covid-19 potekal zadnji od dveh turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini point fighting za dečke in deklice, mlajše in starejše kadete in kadetinje. Sicer je vsako leto načrtovanih pet turnirjev, vendar jih v lanskem letu ni bilo mogoče izvesti v celoti. Turnir so vzorno pripravili organizatorji iz Kluba borilnih veščin Ptuj. Na dveh turnirjih v letu 2021 je sodelovalo 39 tekmovalk in tekmovalcev. Na tekmovanjih so sodili domači sodniki Milan Breg, Mateja Erlač, Franc Vrbančič, Aleš Skledar, Edvard Štegar in Matej Šibila. Zmagovalci po kategorijah so postali: - Janez Jure Muršecml. dečki do 22 kg - Mai Rihtaričml. dečki do 27 kg - Pia Kozel deklice do 26 kg - Tia Rodošekdeklice do 40 kg - Miha Polajžardečki do 25 kg - Val Štegar dečki do 32 kg - Jaka Kozel dečki do 35 kg - Lea Skledarml. kadetinje do 42 kg - Larisa Vidovičml. kadetinje do 50 kg - Taja Šibilaml. kadetinje nad 50 kg - Jan Petrovičml. kadeti do 35 kg - Tim Arnušml. kadeti do 40 kg - Maj Štruclml. kadeti nad 50 kg - Doris Šulekkadetinje do 55 kg - Luana Slavineckadetinje do 60 kg - Teo Kostanjeveckadeti do 50 kg - Jan Bor Sabathkadeti do 60 kg Po tekmovanju so vsi tekmovalci prejeli diplome, zmagovalci po seštevku dveh turnirjev pa tudi medalje. S tem se je za športnike KBV Ptuj končano tekmovalno leto. Prav tako so diplome prejeli vsi, ki so decembra uspešno opravili izpit za višje pasove. Vsem dobitnikom priznanja sta čestitala predsednik KBV Ptuj Edvard Štegar in glavni trener Vladimir Sitar. Vse prisotne je s prihodom presenetil Božiček, ki je vsem podaril skromna darila in jim zaželel srečno in zdravo 2022. Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja v košarki za dekleta: OŠ Markovci Franc Slodnjak Foto: Franc Slodnjak Mlajši tekmovalci s priznanji in medaljami, ob njih so v družbi Božička še trenerji in sodniki. Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Kajetana Koviča Poljčane. UR Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 14. januarja 2022 stran 17 17 Ptuj z Županja sprejela najboljša študenta 2021 Koga ščitimo s pokrivanjem Orfejevega spomenika? Naj študenta: ekonomist in inženirka arhitekture Naj študenta Mestne občine Ptuj za študijsko leto 2020/21 sta Nejc Ekart in Sanja Špindler. Oba je na svečanem dogodku sprejela ptujska županja Nuška Gajšek in jima brez prisotnosti javnosti čestitala za dosežene uspehe. Prav tako jima je zaželela vse dobro na njuni nadaljnji poti. V zahvalo in spodbudo sta prejela knjižno nagrado in kristalno medaljo z grbom ptujske občine. Kot je znano, naj študente že tradicionalno na podlagi prejetih prijav in kriterijev izbere Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad najboljšim študentom MO Ptuj. Najboljši študent 1. stopnje študija Nejc Ekart, je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaključil je študijski program Univerzitetna poslovna in ekonomska šola, smer Podjetništvo, in si pridobil naziv diplomirani ekonomist. Že od začetka študija je izjemno aktiven na raziskovalnem področju, predvsem ga zanima informatika. Na matični fakulteti preučuje koncept pametnih mest v povezavi z nezaupanjem ljudi in participacijo kot možno rešitvijo. Po najvišjih mestih pa je posegal tudi na številnih obštudijskih tekmovanjih. Ob študiju je našel čas tudi za športne dejavnosti. Bil je državni futsal prvak, z ekipama pa je osvojil tudi naziv mladinski državni prvak v odbojki in univerzitetni prvak v odbojki. Aktiven je tudi kot prostovoljec, v prostem času pa rad bere, potuje, vari pivo, zbira znamke in uživa ob dobrem stripu. Foto: Črtomir Goznik Orfejev spomenik je od novembra do aprila v zaščitnem lesenem ovoju, da ne bi še bolj propadal. Foto: Mestna občina Ptuj Županja Nuška Gajšek v družbi Nejca Ekart in Sanje Špindler Špindlerjeva tudi najboljša študentka mariborske univerze Sanja Špindler, naj študentka 2. stopnje, je magistrirala na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, smer Arhitektura in pridobila naziv magistrica inženirka arhitekture. V prvem letniku druge stopnje študija se je uvrstila med pet odstotkov najboljših študentov svoje generacije. Trenutno je aktivna na Oddelku za arhitekturo kot zunanja sodelavka oz. demonstratorka profesorja Igorja Sapača. Je letošnja dobitnica Rektorjeve nagrade za najboljše študijske uspehe študentov Univerze v Mariboru. Konec študijskega leta je bila izbrana za najboljšo študentko Univerze v Mariboru v študijskem letu 2020/2021. V prostem času je vsa leta pela v šolskih pevskih zborih. Igrala je klavir, kitaro in bobne ter sedem let aktivno sodelovala v zboru in orkestru ptujskih župnij. Štiri leta je trenirala borilne veščine v Kung fu klubu Ptuj. V sklopu izmenjav je ogromno potovala po Evropi, bila je tudi v Singapurju, Rusiji in na Japonskem. Med drugim sodeluje z Radioklubom Ptuj pri gradnji radioamaterske postojanke na Gomili na Mestnem Vrhu. Estera Korošec Slovenija, Podravje z Kreditne pasti zvišanja minimalne plače Krediti kmalu težje dosegljivi za večino ljudi Zaposleni z najnižjimi dohodki z zanimanjem pričakujejo dokončno odločitev o višini minimalne plače. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je že prejšnji teden napovedal, da bo predlagal zvišanje za 4,9 odstotka, natanko toliko, kot so pri statističnem uradu namerili inflacijo za leto 2021 in kolikor od ministra terja zakon. Kot smo izvedeli, bo zvišanje na 1074,43 evra bruto objavljeno v Uradnem listu najkasneje do 20. januarja. Razlika vse manjša Minister se lahko glede na to, da s predlaganim povišanjem ni nihče zadovoljen, oddahne, saj je očitno sprejel pravo odločitev. Malce težje bo tistim, ki v podjetjih in državni upravi usklajujejo plačna razmerja med posameznimi delovnimi mesti. Ker se minimalna plača zadnja leta redno viša, zadnji dve leti tudi znatno bolj kot leta pred tem, je razlika med minimalno in povprečno plačo vse manjša. Vedno več je torej delavcev, katerih prihodki so enaki minimalni plači ali le malo nad njo. Banke bi odpravile omejitve V skrbeh so tudi v bankah. Znatno zvišanje minimalne plače bo zmanjšalo kreditno sposobnost številnih komitentov. Makrobonitetne omejitve, ki jih je pred dvema letoma sprejela Banka Slovenije, namreč določajo najnižji prag za kreditno sposobnost pri 76 odstotkih minimalne bruto plače. Še nekaj dni bo torej prag pri 778 evrih, po objavi nove minimalne plače v Uradnem listu pa se bo zvišal na 816,50 evra. Na prvi pogled Koliko kredita lahko dobimo Poglejmo si še, kakšen kredit si lahko privošči družina, kjer oče in mati prejemata povprečno plačo in imata dva vzdrževana otroka. Za vsakega otroka banka od njune kreditne sposobnosti odšteje 237 evrov. Glede na veljavne predpise banke upoštevajo, da lahko družina skupaj odplačuje 330 evrov mesečnih obveznosti. Najvišji znesek kredita, ki si ga družina lahko privošči pri naši največji banki, je malo manj kot 95.000 evrov. Možnosti, da bi si družina s kreditom omislila domovanje ob trenutnih cenah nepremičnin, tako skoraj ni. Ob vsem tem velja omeniti, da je podatek o višini povprečne plače leta 2021 zagotovo napihnjen, saj je posledica številnih visokih covidnih dodatkov, ki so jih deležni zaposleni v zdravstvu in javni upravi. Ne bi bilo presenetljivo, če bi se po koncu obdobja vladnih daril plače statistično gledano celo znižale, ne glede na dvig minimalne plače in visoko inflacijo. Foto: Dreamstime/M24 zvišanje praga morda ni visoko, a za nekoga, ki želi dobiti stanovanjski kredit, pomeni precej nižjo vsoto, ki si jo lahko privošči. Pri obdobju odplačevanja na 30 let lahko to pomeni tudi 10.000 evrov nižji znesek kredita. Krediti vse manj dosegljivi večini Prejemniki minimalne plače in večji del tistih, katerih dohodki so kanček nad njo, bodo od 20. januarja od kreditov oddaljeni še bolj kot lani. Kaj pa tisti s povprečno plačo? Ta je oktobra znašala 1218 evrov neto, kar pomeni, da prejemniku za poplačilo kredita ostanejo 403 evri. V naši največji banki lahko za ta znesek dobi ob fiksni obrestni meri malo manj kot 100.000 evrov kredita, ob malo nižji variabilni 115.000 evrov hipotekarnega stanovanjskega kredita. Vedno več ali vedno višji krediti? Banka Slovenije se na vedno pogostejše in glasnejše pozive bank, naj omili makrobonitetne omejitve, ki postavljajo za slovenske razmere relativno visoko mejo za pridobitev kreditne sposobnosti, za zdaj še ne odziva. Na dosedanja novinarska vprašanja so odgovorili le z oceno, da ukrepi delujejo in jih budno spremljajo. Željam bank, da bi se omejitve ukinile, ne gre v prid podatek, da skupen znesek stanovanjskih kreditov še vedno narašča. A kredite dobiva le manjši del prebivalstva Slovenije, zaradi višanja cen nepremičnin pa so višji tudi zneski. Povišanje obsega stanovanjskih posojil torej ne pomeni, da vse več Slovencev dobiva kredite, ampak da so njihovi zneski precej višji kot v preteklosti. Žiga Kariž Komentiramo Kot običajno bi gospodarstveniki radi, da bi bilo zvišanje manjše oziroma bi ga kot lani delno subvencionirala država. Sindikati in del opozicije si želijo, da bilo zvišanje še večje, celo za okoli deset odstotkov. Petega januarja je ponovno zelo pihalo. Z Orfejevega spomenika je odneslo streho (pokrov) lesene konstrukcije, s katero ga varujejo pred destruktivnimi vplivi meteornih voda oziroma kislega dežja od novembra (katarinin sejem) do aprila (jurijev sejem). Samo sreči se lahko zahvalimo, da v tistem času ni bilo v bližini ljudi, saj bi lahko prišlo do resnih poškodb. Dva dni potem je bil spomenik znova pokrit s streho, in tako zavarovan pred morebitnimi dodatnimi poškodbami. Orfejev spomenik, od leta 2008 tudi spomenik državnega pomena, je eden tistih antičnih spomenikov v mestu, ki še vedno čaka na zaščito z restavratorskimi in konservatorskimi posegi. V PMPO že vrsto let opozarjajo na neprimerno varovanje arheološke dediščine v mestu. Rešitev teh spomenikov je samo v prestavitvi naprimeren prostor ter nadomestitev originala s kopijo. Za novi arheološki muzej mesto vse prepočasi išče rešitev, pri čemer bi mu morala pomagati tudi država. Koliko let je že minilo od zaprtja arheološkega muzeja v dominikanskem samostanu in obljubi o novem muzeju? Nič ne kaže, da ga bomo dobili kmalu, bo kdo odgovarjal, če bo „padel“ Orfejev spomenik ali kateri drugi arheološki spomenik v mestu? Verjetno nihče. Rešitev zagotovo obstaja; če je ne išče država, bi jo moralo mesto, saj naj bi bil kulturni turizem tisti, ki naj bi mesto pomagal razvijati, brez strategije pa tega zagotovo ne bo mogoče. Drobljenje proračunske pogače na nešteto majhnih pogač še nikoli ni prineslo želenega rezultata. Prednost bi morali imeti vitalni projekti, ki bodo ohranjali in nadgrajevali dediščinsko zgodbo tega okolja, vključno s komponento zelenega in trajnostnega. Pri tem pa je lastništvo drugotnega pomena, ker spomeniki stojijo v našem okolju in ga prvenstveno bogatijo. Zato je še kako na mestu vprašanje o tem, koga ščiti pokrivanje Orfejevega spomenika, lokalno skupnost, državo, varuhe kulturne dediščine ali še koga drugega, ki pri tako eminentnem kulturnem spomeniku že tako dolgo ne naredi ničesar, kot tudi za druge izjemne dediščinske spomenike tega okolja. Na Ptuju si je „spomenik“ postavila tudi skupnost zgodovinskih mest Slovenije, kako odmeven (odločilen) je njen prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine, pa si lahko razložimo tudi na primeru Orfejevega spomenika. Le kako dolgo bo še vzdržala ta največja, skoraj pet metrov visoka razkošna marmorna nagrobna stela v tem delu Evrope? Nazadnje je na njeno veličino in problematiko pri zaščiti opozorila drobna knjižica z naslovom Orfejev spomenik na Ptuju iz zbirke Umetnine v žepu Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU avtorice Katarine Šmid. Zapisala je, da stanje spomenika vzbuja skrb: „Zaradi vztrajnega propadanja bi morali nujno oživiti načrte o postavitvi stele v ustrezne muzejske prostore. Selitev tako visoke kamnite stele nikakor ni preprosta naloga; o tako zahtevnem projektu bi morali razpravljati in odločati najboljši poznavalci antičnega kamnitega materiala, kar jih je najti v evropskih in tudi izvenevropskih inštitucijah.“ Ptuj je v rimskem času cvetel, nič pa ne kaže na to, da bo ustrezno „zacvetela“ tudi arheološka dediščina iz tega Foto: arhiv ŠT obdobja. MG Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK petek z 14. januarja 2022 Ljudje in dogodki 18 Podravje, Slovenija z V teku akcija Varno brez telefona GLASOVNICA  Policija ustavlja tudi pešce in kolesarje Ime in priimek Agencija za varnost prometa je začela nacionalno preventivno akcijo Varno brez telefona v prometu, ki bo trajala do 23. januarja. Naslov Glasujem za Slovenko leta 2021: (Vpišite ime in priimek kandidatke – samo ene!) stran 18 Vsi kuponi bodo ostali v uredništvu. Ne bomo jih uporabili za noben drug namen. Foto: Mateja Jordovič Potočnik Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si. V njej bo policija nadzirala uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav ter opreme, ki motijo voznikovo vidno in slušno zaznavanje ali možnost obvladovanja vozila, so napovedali na agenciji. Z akcijo želi agencija voznike ozaveščati in obveščati o tveganjih zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Mobilni telefoni so zadnje desetletje eden izmed večjih motilcev pozornosti v prometu in do 23krat povečajo tveganje za nastanek prometnih nesreč. Policisti bodo poleg voznikov motornih vozil pozorni tudi na druge prekrškarje, predvsem izpostavljene udeležence v prometu: pešce in kolesarje. Mobilni telefoni so zadnje desetletje eden izmed Foto:Profimedia/M24 večjih motilcev pozornosti v prometu in do 23-krat povečajo tveganje za nastanek prometnih nesreč. Agencija želi s kampanjo udeležence cestnega prometa obveščati tudi o novih zakonskih določbah. Te so začele veljati sredi avgusta in s seboj prinesle strožje kazni. Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je za voznike motornih vozil predpisana kazen 250 evrov in tri kazenske točke. Za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja, torej kolesa, električni skiroji in ostala lahka motorna vozila, pa kazen znaša 120 evrov. Sta, ur Prejeli smo – odziv na članek Kmalu do 43 novih neprofitnih stanovanj? Andreja Slameršek Foto: Šimen Zupančič Biologinja, okoljevarstvenica, aktivistka in častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije zadnjih šest let ne zatisne očesa, ne da bi pomislila na reke. Tudi na krajši oddih se ne poda brez zagotovitve, da se lahko kadarkoli poveže s spletom. Roki za pritožbe – za to, da izkoristi vse pravne poti v boju za naravo – so neusmiljeni. Ne dopuščajo popravnega izpita. Čeprav jo veliko ljudi podpira, njena ramena nosijo večino bremena boja za prosto tekoče reke v Sloveniji. Petdeset odstotkov smo jih žrtvovali za pridobivanje električne energije, zdaj je dovolj, pravi Andreja Slameršek. Rešila je Muro, zdaj rešuje spodnjo Savo, pri čemer jo je »zmotila« mednarodna okoljska nagrada nemške fundacije Schweisfurth. Je prva ženska prejemnica in prva, ki ni iz Nemčije. Kot so dejali, bi svet v boju proti Goljatom potreboval več takih Davidov. Pravna mreža za varstvo demokracije Komaj leto dni stara Pravna mreža za varstvo demokracije (PVMD) se je že uveljavila kot zanesljiv branik svoboščin posameznika pred samovoljo države. PVMD je nekaj čisto posebnega, saj je prva povezala ljudi iz odvetništva, akademike in še številne druge poklice v enotno fronto, ki se s pravom zelo uspešno upira nepravnemu ravnanju oblasti. Pravna mreža združuje veliko posameznikov in skupin, kot pravi ena od članic, pravna mreža smo mi vsi, a njen glas in obraz, pravzaprav njeno srce, je šest izrednih žensk. Sestavljajo jo Katarina Bervar Sternad, Anuška Podvršič, Barbara Rajgelj, Jasna Zakonjšek, Maja Cimerman in Nataša Posel. Prve štiri so pravnice, Nataša je komunikologinja. Kot pravnice in zagovornice človekovih pravic so sredi epidemije spoznale, da je čas, da pravno znanje in izkušnje uporabijo v korist ljudi, ki želijo, da se v Sloveniji dosledno spoštujejo ustavna in demokratična načela. Vse že vrsto let delajo na področju varstva človekovih pravic in so temu posvetile svoja poklicna življenja. Stanovalci Ciril–Metodovega drevoreda na Ptuju smo bili večkrat, ne samo v zadnjem članku, omenjeni, da imamo pomisleke glede gradnje novega bloka z neprofitnimi stanovanji v Mestni občini Ptuj (MOP) na lokaciji za avtobusno postajo. Poudarjamo, da nikakor ne nasprotujemo gradnji neprofitnih stanovanj, saj se strinjamo, da Ptuj potrebuje nova stanovanja. Menimo le, da je gradnja na izbrani lokaciji neprimerna predvsem zaradi dveh razlogov: - izgube javnega parkirišča, - uničenja zelenih površin in dreves. MOP je izvedla postopek lokacijske preveritve za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, kar v praksi pomeni, da bodo namesto v OPN predvidenega 1,5 parkirnega mesta na stanovanje zagotovili zgolj eno parkirno mesto. S tem je MOP dala sama vedeti, da lokacija za kakovostno gradnjo stanovanjskega bloka ni dovolj velika. Primanjkovalo bo parkirišč za stanovalce, prav tako pa za zaposlene v mestnih ustanovah in obiskovalce, ki prihajajo v mesto po opravkih in sedaj parkirajo na parkirišču za AP. Menimo, da je potrebno ohraniti zeleni pas na tem območju, nikakor pa ga pozidati ali spremeniti v parkirišče, kot je navkljub drugačnim trditvam s strani MOP sedaj v planu. Za AP je majhna zelenica z otroškim igriščem, ki bo zaradi novogradnje precej okrnjena. Kot je razvidno iz slike parcele, je bil naš pomislek, da se bo zelenico spremenilo v stavbno zemljišče, povsem na mestu. Kot je omenila gospa županja, se je za parcelo odmerilo točno toliko zemljišča, kot ga je potrebnega za blok, navkljub vsem obljubam s strani gospe županje ter MOP, ki jih je moč najti v odgovorih na podane pripombe in raznih medijih, da se v zelenico ne bo posegalo. Gospa županja je v članku za Štajerski Tednik, dne 2. 3. 2021, dejala: “Pomislek, da bi uničili zelene površine, ne zdrži, saj bi igrišče ostalo nedotaknjeno, enako tudi zelene površine, ki se preuredijo v parkovne.” Enako je bilo stališče MOP v odgovoru na naše pripombe, kjer so zapisali: “Načrtovana ureditev ne bo negativno vplivala na življenjski prostor stanovalcev, saj se ne bo posegalo v zelene površine.” Naši pomisleki so bili torej upravičeni, a smo bili s strani občine zavedeni, saj se že samo s parcelo, namenjeno stanovanjskemu bloku, odvzame približno 900 m2 zelenice. Kot kaže bo 2 odstranjenih okrog 13 dreves. Očitno posek dreves v MČ Center na Ptuju postaja redna praksa. Hkrati se zaradi pomanjkanja parkirnih mest lahko upravičeno bojimo, da se bo zelenica sčasoma še zmanjšala. Parcela, ki jo bo MOP prodala za namen izgradnje bloka zajema približno 900 m2 sedanje 2 zelenice. Po našem mnenju majhna zelenica nikakor ne bo zadostovala potrebam stanovalcev na tem območju, če prištejemo še stanovalce novih neprofitnih stanovanj (družine z majhnimi otroki, upokojence, invalide). Napredna mesta oz. ozaveščeni občinski predstavniki se zavedajo pomena ozelenitve mestnih središč, da bi zelene površine zmanjševale neugodne/ nevarne vplive podnebnih sprememb. Nekajmetrski travnati pasovi, na katerih životarijo drevesca, ne morejo predstavljati zelenih mestnih površin. Opozoriti želimo tudi, da na Ptuju ni primanjkovalo primernih zemljišč za izgradnjo bloka z neprofitnimi stanovanji, pa je MOP zelo negospodarno ravnala z zemljišči. MOP je pač dala prednost kapitalu pred potrebami občanov po neprofitnih stanovanjih, sedaj pa želi težavo rešiti tako, da bo slednja »na silo« in proti volji lokalne skupnosti umestila na neprimerno lokacijo. S strani MOP je bilo večkrat poudarjeno, kako pomembna je aktivacija in sodelovanje občanov v procesih odločanja, vendar zavrača vse pomisleke, čeprav se izkažejo za upravičene. Stanovanjska soseska mora biti prijazna stanovalcem, kar pa pregosto pozidano, betonsko in asfaltno naselje zagotovo ne bo, ne za dosedanje ne za nove stanovalce. V prostor je treba posegati premišljeno in odgovorno, saj imajo stavbe dolgoročni vpliv na podobo prostora, pa tudi na življenje ljudi. Peter Kaučevič, CMD 12 in stanovalci CMD Štajerski TEDNIK petek z 14. januarja 2022 petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Globoko v sebi začutite klic po svobodi in nevezanosti. Harmonični dnevi se bodo prevesili v spoznavanje prijetnih in družabnih ljudi. Pogumno in pokončno greste naprej po poti življenja. Dinamična energija bo močna in prijetna. Posvetite se učenju in meditaciji! BIK (21. 4. – 20. 5.) Je do kolen segajoče karirasto krilo. Prvotno je bil dolgo, togi podobno oblačilo, nabrano na ramenih in stkano iz z rastlinskimi barvili pobarvane preje. Včasih se je uporabljal kot oblačilo in odeja. Od srednjega veka je bil 5 m dolg in 1,5 m širok kos tkanine, ki so ga ovijali okoli spodnjega dela telesa kot nekakšno do meč segajoče krilo, drugi konec tkanine pa so nabrali na prsih in rami. V 17. stoletju je postal sinonim za Škotsko. To je bilo krilo iz 7 m dolgega kosa tkanine tartan, večinoma nagubano, razen zadnjega pol metra na vsakem koncu. Nenagubana dela sta bila spredaj prekrita in sta se zapenjala z zaponkami ali veliko iglo. V tistem času je bil plaid (dolg kos blaga) ločen del, ki se je nosil čez ramena. V Evropi sta vzbudila zanimanje za njega kraljica Viktorija in njen soprog princ Albert, ki sta sredi 19. stoletja preživela veliko časa v Balmoralu, njuni škotski posesti. Kot modno oblačilo za ženske je bil priljubljen od 40. let 20. stoletja naprej. Sodobne različice so narejene iz 2 m volnenega blaga in niso v skladu s škotsko tradicijo. AHELOOS - druga najdaljša reka v Grčiji, dolga 220 kilometrov, MARTJANCI - naselje med Mursko Soboto in Moravskimi Toplicami, UNOLD, Max - nemški slikar in grafik Podravje z Potujoča razstava Ostal bom muzikant Alfi po bolezni že z novimi načrti Še dobro, da se silvestrske oddaje snemajo že novembra, saj je Alfi Nipič tako lahko že 50. leto zapored zapel svoj Silvestrski poljub. »Zdaj sem v domači oskrbi in se počutim precej bolje,« pravi Alfi Nipič, ki se je po petih tednih v bolnišnici tik pred novim letom vrnil v svoj dom na Štajerskem. V mariborski bolnišnici se je zdravil zaradi hujšega poteka covida-19 in je navdušen nad vso podporo, ki so mu jo njegovi oboževalci in oboževalke izkazali v času, ko se je boril s hudo boleznijo. Zdaj je pred njim še nekaj mesecev rehabilitacije, a ostaja optimističen in dobro razpoložen, saj se je odprla tudi razstava v njegovo čast, ki jo je že dolgo pričakoval. Že nekaj let, vsaj deset, je Alfi zbiral in izbiral svoje spomine in listine, ki jih je prejel kot član ansambla Avsenik ali pa osebno– zlate plošče, fotografije z domačih in tujih turnej, nagrade, priznanja, odlikovanja, vse, kar se je nabralo v dolgi, 60 let trajajoči glasbeni karieri. »Tega imam res veliko, do zdaj so bile razstavljene po hiši, nekaj v dnevni sobi, nekaj drugod. Imam 16 zlatih plošč, ki smo jih Avseniki dobili za milijonske prodaje v nemško govorečih deželah, ogromno nagrad, različna priznanja, odlikovanja. Imam, denimo, zlati grb mesta Maribor, viktorja za življenjsko delo, naziv častnega občana Pe- Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut. Dokazali boste svoje znanje in deloma trmo. Optimist vidi na vrtnici prelepi cvet in pesimist trnje. Vaše življenje bo v tem tednu prijetno in mirno. Postavili si boste svoje meje ter pravila in težko bo tedaj, ko jih drugi ne bodo upoštevali. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Prijeten, brezskrben in čaroben teden je pred vami. V življenju znate uživati in se zaposliti. Skozi pogovor in komunikacijo pridobite tisto, kar iščete. Zdi se, da vas bo vleklo v družbo in da bo to za vas magnet. Nevezani boste v ljubezni letali iz cveta na cvet! RAK (21. 6. – 22. 7.) Moč duhovne transformacije bo močna in intenzivna. Se vam ne zdi, da se nekoliko preveč obremenjujete, čas je že, da sprejmete tisto, kar vam življenje ponuja. Sodelovanja so nekaj tako čarobnega, da se še sami ne zavedate. V pogledu službe vas čaka odgovorno delo! LEV (23. 7. – 22. 8.) Notranja občutljivost se bo okrepila. Ljudje imamo slabe in dobre dneve. Življenje vam bo ponudilo možnost neke prijetne dolžnosti. Sodelovanje boste sprejeli iz radovednosti in poželi rezultate. Ne pozabite na nakit – zlato. Iskra sreče se bo svetila na delovnem mestu. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Žiga Culiberk/M24 snice, red za zasluge, ki mi ga je vročil predsednik Borut Pahor, pa nagrade s festivalov – osemkrat sem zmagal na Veseli jeseni, imam zlati klopotec, pred leti sem prejel odlikovanje na avstrijski estradi, v Avstraliji sem prejel zlati mikrofon slovenskih radijskih postaj, v Ameriki – na gostovanju z Avseniki – odlikovanje od guver- nerja države Ohio pa priznanje direktorja Berlinske filharmonije … Teh nagrad in priznanj je res ogromno.« Retrospektivna razstava je v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, gre pa za potujočo razstavo z naslovom Ostal bom muzikant ‒ Pevska pot Alfija Nipiča. Na ogled bo do konca marca 2022, potem se seli v druge slovenske kraje. Kmalu pa naj bi se Alfiju izpolnila še ena želja: izšla naj bi tudi knjiga, ki je zdaj še v pripravi. Gre za biografijo. »V njej bo veliko fotografij, saj zapisano rad argumentiram še s fotografijo,« nam je povedal o njej. Uvod naj bi napisal Tone Partljič. Eva Jandl Problemi so zato, da jih rešujemo. Izrazite se v pisani besedi, kajti te so lahko sol in aroma življenja. Trenutki v dvoje so sveti in tega se boste v tem tednu še bolj zavedali. Ugodno bo za raznorazne spremembe in novosti. Delo vas bo osrečilo in bodite ročno ustvarjalni! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Lahkoten teden je pred vami. Vikend bo obarvan v glasbene vode. Lahko se zavrtite ob živi glasbi, čeprav bo občutek varnosti božal krhkost vaše duše. Finančno stanje vas bo dušilo, toda ne obremenjujte se. Življenje je tako prijetno, nežno in čarobno kot perut bele golobice. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Lotili se boste temeljite prenove doma in stvari, ki so odslužili namenu. Soočili se boste s svojim bistvom in ustvarili prioritete. Določene stvari razrešite in skozi sanje dobite signale. Ogenj ljubezni vas bo grel doma in to bo oaza ustvarjanja. Ljubezen, prijetno s koristnim. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Narediti bo potrebno selekcijo in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Seveda imate svojo filozofijo, kar ni nič narobe, ampak vsi ljudje žal ne razmišljajo tako kot vi. Besede bodo priletele na plodna tla. Evri bodo kar hiteli k vam – zvezde so na vaši strani! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Skozi pogovor napredujete na osebni ravni in tako uvidite določene novosti. Prihaja vaš čas praznovanja in tisti, ki praznujete se vam obeta veliko prijetnosti. Odpravite se na krajše potovanje ali si umislite večer v dvoje. Priznajte si, da ste zaljubljeni do ušes – to je nekaj prijetnega. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Sreča bo na vaši strani in harmonija bo nekaj normalnega. Občutite sprejetost in če lahko dajte tisto, kar menite, da je pravilno. Ljudje se bodo v vaši družbi dobro počutili. Lotite se nekega sodelovanja in v ljubezni najdete pravo povezanost. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Harmoničen in zvedav teden se vam obeta. Čez vikend se lotite nekega raziskovalnega dela. Ampak čas bo, da ste prožni in da opazujete življenje. Včasih je potrebno tako malo, da osrečite sočloveka. Moč in energije za nadaljnje delo črpajte iz duhovnih znanj in veščin. Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 Zdravstveni globus 20 petek z 14. januarja 2022 Novi dnevi cepljenja brez naročanja Migrena – 1. del težave s koncentracijo, potenje, občutek vročine ali mrazenja, bolečine v predelu trebuha. Migrenski simptomi lahko trajajo zelo dolgo, od nekaj ur do tri dni. Ko izzvenijo, se človek počuti utrujeno in izčrpano in potrebuje počitek. Vzrok za nastanek migrene ni povsem pojasnjen. Vemo pa, da je v času migrenskega glavobola nižja raven snovi v možganih, ki jo imenujemo serotonin. Pri kar 70 odstotkih bolnikov ima migrenske glavobole še kdo drug v družini, lahko torej govorimo o družinski obremenjenosti. Pomembno je poznavanje sprožilnih dejavnikov. Z izogibanjem nekaterih lahko oseba vsaj zmanjša število migrenskih glavobolov. Med njimi so čustveni (stres, tes- stran 20 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Migrena je glavobol, ki ga spremljajo hude bolečine, slabost, preobčutljivost za svetlobo in zvok. Bolečina se največkrat začne na eni strani glave in se nato razširi. Migrena ni samo glavobol, je živčno-žilna motnja, ki jo spremljajo znaki in simptomi, kot so slabost, bruhanje, preobčutljivost na svetlobo, zvok in vonj. Boleč glavobol z značilno kljuvajočo bolečino lahko traja tudi več dni in osebi onemogoča opravljanja dnevnih aktivnosti. Značilno migrena prizadene več žensk kot moških. Po zadnjih podatkih velja za Slovenijo, da se z migreno sreča ena od štirih žensk in eden od dvanajstih moških. Migrena se prvič pojavi v veliki večini primerov pri osebah mlajših od 40 let. Z migrenskim glavobolom se tako znanstveniki kot zdravstveni strokovnjaki veliko ukvarjajo, saj je glavobol pogost in bolečina onesposabljajoča in je vzrok velikemu številu dni odsotnosti z dela ter močno vpliva na kakovost življenja teh bolnikov. Obstajata dve vrsti migrene, in sicer migrena z avro in migrena brez avre. Pri migreni z avro glavobol sledi simptomom, ki jih imenujemo avra: vidne motnje, okorelost v vratu, ščemeč občutek, težave s koordinacijo gibov in ravnotežjem, redko tudi izguba zavesti. Značilno se našteti simptomi avre oz. nekateri od njih pojavijo približno 15 minut pred glavobolom. Simptomi migrene brez avre pa se pojavijo praviloma z začetkom glavobola in izginejo, ko se ta ublaži. Značilna je slabost, lahko tudi bruhanje, povečana občutljivost na svetlobo (fotofobija), zvok (fonofobija) ali vonj (osmofobija). Pri vseh tipih migrene pa se pojavijo tudi kateri od drugih simptomov, kot npr. COLOR CMYK noba, napetost, šok), telesni (utrujenost, slab spanec, izmensko delo, slaba drža telesa, potovanja oz. menjava okolja), prehranski (pomanjkanje hrane, dehidracija, alkohol, kofeinski napitki, nekatera hrana kot npr. čokolada), okoljski (močna svetloba, zasloni, kajenje, glasen zvok, sprememba klime, močni vonji, zatohel zrak v prostoru), medicinski (nekatera zdravila, kot npr. hormonska kontracepcija). Nekateri znanstveniki menijo, da je migrena tesno povezana s hormoni. Mnoge ženske opažajo, da so napadi pogostejši v točno določenem času menstrualnega ciklusa. Sproži jo lahko tudi menopavza. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm, spec. Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Sta/M24 Minister za zdravje Janez Poklukar je ob širjenju nove koronavirusne različice omikron napovedal nove dneve cepljenja z geslom Stopimo skupaj! Varno in zdravo naprej. Začeli so se v četrtek, končali pa se bodo jutri, v soboto. Cepijo v zdravstvenih domovih in covidnih bolnišnicah. V treh dneh so vsi cepilni centri odprti od 8. do 20. ure, naročanje pa ne bo potrebno. Cilj akcije je precepiti čim več ljudi s prvim, drugim ali tretjim odmerkom. »Vsakdo šteje in vsak odmerek zaščite šteje. Odločitev za cepljenje je odločitev za zdravje in za vrnitev v življenje, kot smo ga poznali pred marcem 2020,« je dejal Poklukar. Poudaril je, da v peti val vstopamo s »prenizko precepljenostjo, preobremenjenimi bolnišnicami in izčrpanim kadrom«. Nove cepilne dneve vpeljujejo, ker ne vedo, kaj bo družbi in zdravstvenemu sistemu prinesla nova koronavirusna različica omikron. Po njegovih besedah je v zadnjih dveh tednih različica omikron namreč izpodrinila delto. Štetje okuženih z omikronom zato, kot pojasnjuje, nima smisla, »saj so z veliko verjetnostjo vsi potrjeni primeri okuženi z različico omikron«. Izpostavil je, da je cepljenje smiselno tudi za prebolevnike. Cepljenje priporoča od enega do šest mesecev po prebolelem covidu-19 za necepljene in po treh do šestih mesecih za cepljene prebolevnike. Bolnišnično zdravljenje zaradi covida-19 po njegovem zatrjevanju še vedno v večini potrebujejo necepljeni. Na navadnih oddelkih je namreč necepljenih 73 % vseh hospitaliziranih, v enotah intenzivne nege pa je ta delež 85-odstoten. Povprečna starost bolnikov na oddelku je 67,5 let, na intenzivni negi pa 62 let. Zaradi krajše inkubacijske dobe pri okužbi z različico omikron je od ponedeljka sicer že v veljavi krajša dolžina karantene ob rizičnem stiku z okuženo osebo. Po novem ta znaša sedem in ne več 10 dni. Poklukar je pojasnil, da je v tem tednu razglasitev t. i. tretje faze napovedalo več zdravstvenih domov po državi. Gre za fazo, po kateri ob zmanjšanju števila razpoložljivih zdravstvenih delavcev posameznemu delavcu, ki ne kaže znakov bolezni, v primeru rizičnega stika z okuženim s koronavirusom ni treba v karanteno. Razglasitev tretje faze je prejšnji teden napovedalo več covidnih bolnišnic. Napovedal je, da bo po dosegu vrha petega vala epidemije hitro testiranje na koronavirus najverjetneje zopet plačljivo. »Predlagan bo koncept, ki smo ga imeli pred četrtim valom epidemije, ko so bili hitri testi plačljivi,(...) razen za posamezne izjeme, ki so bile naštete v odloku,« je dejal. Ob tem je poudaril, da so hitri testi in PCR-testi državo doslej stali slabih 160 milijonov evrov, kar bi po njegovih besedah lahko porabili za investicije v zdravstvu. Spomnil je, da bo načrtovana nova ljubljanska infekcijska klinika državni proračun na primer stala okoli 100 milijonov evrov. Sta, ur Pomagajmo si Luskavica: srbi, se lušči in je nelagodna, a nenevarna drugim Samo v Sloveniji je okoli 40.000 bolnikov z luskavico, boleznijo s predeli zadebeljene, luskaste kože, kar povzroča nelagodje v lastnem telesu in družbi. Oboleli imajo večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, depresije … Bolezen krajša življenjsko dobo, zato sta celosten pristop in redno spremljanje luskavice ključna. Psoriaza, kakor ji tudi pravimo, je vnetna bolezen, ki povzroča žarišča na koži, prekrita s srebrno sivimi luskami. Najpogosteje prizadene komolce, kolena, ledveni predel in nohte. Za zdaj se strokovnjaki strinjajo, da je dedna, vendar ni nalezljiva. in moteče vpliva na vsakodnevne medsebojne odnose, komunikacijo in intimnost. Vse to zamaje bolnikovo samozavest. Ker ne rani le kože, ampak tudi duševnost, bolnikom priporočajo druženje z drugimi bolniki, ki si lahko med seboj pomagajo z nasveti in podporo. Življenje z luskavico Izjemno blagodejno vpliva na kožo klimatsko zdravljenje ob morju, z obilo kopanja v morski vodi, tudi las. Pri luskavici, ki zajame večje površine kože, je zelo učinkovito zdravljenje z ultravijolično svetlo- bo, pri katerem je edina pomanjkljivost, da poveča ogroženost s kožnim rakom, zato mora potekati pod nadzorom dermatologa. Še kako pomaga zmerno sončenje, brez sončnih opeklin seveda. Za vsak dan pa velja, da se morate izogibati kopelim, milom in šam- Kakšni so prvi znaki Večinoma se pri luskavici najprej pojavijo rdečkasta žarišča zadebeljene kože nad komolci, koleni, včasih tudi na lasišču; žarišča so pokrita s srebrnkasto sivimi luskami. Sredinec se lahko tako skrajša, da je najkrajši prst na roki. Luskavica ima lahko več obrazov Psoriaza v plakih se kaže v obliki obsežnih plošč, ki največkrat prizadenejo predele nad velikimi sklepi, komolci, koleni in nad križem. Kapljičasta oblika se kaže s kapljicami, običajno pa izbruhne po angini oziroma vnetju žrela. Pogostejša je pri otrocih in mladih odraslih. Izjemno pogosto jo povzroči stres, kar bolnika pahne v začarani krog. Več ko je stresa, hujše zagone ima bolezen. Inverzna oblika luskavice se pojavi tudi v kožnih gubah, denimo pod dojkami, pod pazduhami, v popku in celo okoli spolovila. Eritodermična oblika pogosto prizadene vse telo. Skoraj tretjina ljudi ima zaradi tega težave s sklepi, desetina bolnikov pa se komaj premika, tako resne bolezni jih pestijo. Pustulazna oblika luskavice povzroča drobna, gnojna žarišča, predvsem na dlaneh in podplatih. Palmoplantarna oblika prizadene dlani, podplate in lasišče. Ni nalezljiva Žal ljudje luskavico pogosto napačno razumemo, ob pogledu na močno razdraženo kožo pa celo menimo, da se lahko od bolnika okužimo. Tako bolniki le s težkim srcem odidejo na javni bazen in se izpostavijo radovednežem. A luskavica prizadene tudi »oblečeno« življenje v šoli, na delovnem mestu Foto: Dreamstime/M24 ponom, ki izsušijo kožo. Kupujte kozmetiko, obogateno z olji. Oblačila naj bodo kar najbolj udobna, ohlapna. Prednost dajte oblekam iz bombaža, lanu in svile, saj dihajo in ne dražijo kože. Dovolj spite in se priučite tehnik sproščanja, saj utrujenost in pomanjkanje spanca sprožata stres, ta pa zagone luska- vice. Poskrbite za močan imunski sistem s prehrano z obilo zelenjave in sadja, na alkohol in cigarete pa pozabite. In še: šport je dobrodošel, vendar z vsemi potrebnimi zaščitnimi sredstvi za kožo. Raje kot kontaktnim športom se posvetite rekreativnim igram in sprehodom. Zoran Franc Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 petek z 14. januarja 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Zvrhan koš ugank in nagrad! Posebna izdaja Kajveš na 80 straneh: t,3*Ç"/,&t;"/*.*70#3"/+&t#0 1DURĀLWH ("5&/"(3"%& 9VDNQDURĀQLNGREL ,"+7&À ;*." +"/6"3 od 14. januarja 2022 ,"+7&À ;*." %&$&.#&3 še v prodaji 3&7*+";"13"7*.0Ç("/4,*13&1*) VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ 16 STRANI RECEPTOV ɿǣǴɀǸƏǸɖǝǣȇǴƏًƳȒȅƏƮǣ ǣȇƳǣǴƏȇƮǸǣًɎȸȒǴȇƏƮȒǸȒǼƏƳȇƏ ɎȒȸɎƏǣȇƫȸɖɀǸƺɎƺ VITKE Z BARBARO BECKER XznózXx¨ ³Á x ƳǼǣƮȇǣȸƺƬƺȵɎƺɀǸƏɎƺȸǣȅǣƫȒɀɎƺ ǣɿǕɖƫǣǼǣ‫ג‬ǸǣǼȒǕȸƏȅǣɮ‫ד‬Ƴȇƺǝ 0«0x ‫׎׏‬ȇƏǴƫȒǼǴȵȸȒƳƏǴƏȇǣǝǸȇǴǣǕ ɮǼƺɎɖ‫׏א׎א‬ ZDRAVJE ‫ה‬ɀȵȸƺȅƺȅƫɮȵȸƺǝȸƏȇǣ ɿƏƫȒǼǴɄǣɀȵƏȇƺƬ Vsak četrtek! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅ Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND NDD .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNHSRÿLWQLFH *UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ.URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD 'YDNUDWWHGHQVNRDNWXDOQLGRJRGNLL]6SRGQMHJD3RGUDYMDV 3UOHNLMRWHUSUHJOHGGRJDMDQMDY6ORYHQLMLLQSRVYHWX NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK petek z 14. januarja 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE stran 22 OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA Prinesimo upanje družinam in posameznikom v večjih stiskah. NOTRANJA VRATA UPANJE5 na 1919 UPANJE10 na 1919 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž S poslanim SMS sporočilom boste darovali 5 ali 10 EUR. ZW>EK: s  ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2 in Bob. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ČIŠČENJE parcel, kleti, podstrešja in drugih prostorov z odvozom in prevozi do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Gorišnica. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. OSTALO VDOVEC, star 62 let, iščem preprosto žensko za skupno življenje v prihodnje. Sem premoženjsko preskrbljen in brez obveznosti. Javite se lahko na tel. 070 161 881. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 20-tedenske. Sprejemamo naročila in bele leghorn prodajamo. Možna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. 15. in 16. januarja 2022, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Delovanje Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je v letu 2021 zaznamovala epidemija koronavirusa. V začetni fazi je projekt gradnje urgentnega centra Ptuj. Oskrbnina v Domu upokojencev Ptuj ostaja ista vse do konca leta 2022. Obiski v Domu upokojencev Ptuj so omejeni na eno zdravo osebo. Krajša kulturna prireditev in odprtje specializirane učilnice za strežbo na ptujski Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. V Miheličevi galeriji na Ptuju odprta medmuzejska razstava Ženske zgodbe – Mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Razstava je na ogled do 31. januarja 2022. Najnovejša knjiga Baladne pravljice Svetlane Makarovič predstavljena na odru Mestnega gledališča Ptuj. Predstava Balada o Sneguljčici je navdušila številno občinstvo v dvorani. Lovska oddaja Dober pogled. Novoletna poslanica predsednika Lovske zveze Slovenije Lada Bradača. Lovska zveza Maribor je praznovala100 let organiziranega lovstva. Na Pragerskem je stoletnico delovanja obeležilo Društvo ljubiteljev ptičarjev. Z glasbo stopimo v sobotno noč in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. PRODAM dva bikca, stara 3 mesece. Tel. 041 893 594. KOLOFON PRODAMO prašiča 180 kg, domače reje, kuhana hrana. Tel. 02 777 89 11. Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj PRODAM bikca, starega 7 mesecev, križanec simental-limuzin, težki 235 kg, cena 730,00 €. Tel. 070 250 441. Odgovorna urednica: Simona Meznarič PRODAM teličko simentalko, staro 10 dni, balirko za okrogle bale Krone KR 125 ter tračni obračalnik SIP TO 220. 031 833 974. PRODAM prašiča domače reje, težkega 200 kg in 170 kg. Tel. 040 84 24 07. NEJC KREVS V novem letu v novem studiu! Direktor: Drago Slameršak KVATROPIRCI Kaj se dogaja s priljubljeno zasedbo? Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec LEONARDO DICAPRIO ÁƏǸɄƺȇɎȸƺƫɖɄƮƺǸǣȅƏƳƏȇƺɀً ȅȒƮȇȒɀƺǴƺȵȒȸƺƳǣǼ Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič NICOLAS CAGE ·ƺɎȸƺɎǴǣƮƫȒȒƮǸƏ Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si PRINCESA CHARLOTTE Ne sme imeti najboljše prijateljice ǣȇɎɖǸƏǴǴƺȸƏɿǼȒǕًɿƏǸƏǴ Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo frizersko-pedikerski salon v Podvincih 66. Za informacije pokličite 041 588 301. Srečko Čeh, s. p., Ptuj. PRODAMO - Ptuj, Kicar, Moderna hiša (2004), popolnoma obnovljena in opremljena, 235 m2]HPOMLåĆHP2, &HQD(85 DOL  www.re-max.si/Poetovio Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) ʁƺɮ prodaji Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. + TV SPORED na 42 straneh Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Na izbranih prodajnih mestih n na voljo v kompletu ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅ Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Lady, y za samo 4,20 EUR. www.odkrito.si Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 14. januarja 2022 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je .. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata z nami. V SPOMIN OSMRTNICA 10. januarja je minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, tast in dedek V 100. letu nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in praprababica Jožef Topolovec 8 Angela Voda JABLOVEC 49B KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ 23 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Žena Zdenka in Janja z družino Z GORCE 1B PRI PODLEHNIKU Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, 17. januarja, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 12. uri. SEZONA . PROJEKTA Z žalostjo v srcih: vsi njeni Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom – močnejši sem, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica “NAJBOLJŠI NAJBOLJŠI AJBOLJŠI JBOLJŠI BOLJŠI OLJŠI ŠI PEVCI SO DOMA TAM, TAM KJ KJER OTROC OTRO OTR OTROCI RO R OC CII P POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” O” Antona Dominca IZ DOLENE 45A " !! !   ( &! &   &$ $ ! ,  $  (!$ (!$mý ($& ALLMATIC SO400 ALLMATIC HYPER 400 in HYPER PER 600 329 € 649 € 429 € 359 € do 350 kg / 3 m ALLMATIC PLUS L 599 € 399 € do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC MAXIARTK do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m do 3,5 m do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si "! ! !   ( &! ! & &     &$! !   ,  $%   %! !% (!$mý ($& JOYTECH AC 600 ALLMATIC MOVEO 600 BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 349 € 279 € 269 € 229 € do 650 65 kg do 600 kg do 500 kg ALLMATIC BIG ALLMATIC KALOS TURBO 499 € do 400 kg d se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, KS Dolena, Aktivu žena in FD Rožmarin Dolena, ŠD Zg. Pristava in Šoli zdravja Sela, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, dar in za svete maše in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji pot, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala gre LD Dravinja Majšperk, vsem lovskim kolegom, praporščakom in rogistom. Hvala patru Andreju, podjetju Mir, pevcem, gospe Zdenki in gospodu Viktorju za ganljive besede slovesa, nosilcem simbolov in za odigrano Tišino. Vsi njegovi 399 € do 2200 kg d do d o 600 kg Zlatki v zahvalo in slovo! www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si "  uý !$ %&$ 4m mm m 5m mm m 103 x 250 cm 123 x 250 25 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm 17 ,50 € 19 ,50 € 22 ,50 € 32 ,00 € 103 x 250 cm 123 x 250 50 cm c 1 153 x 250 cm 200 x 250 cm 22 ,50 25 ,50 32 ,50 40 ,00 € € € € 15 ,50 € 17 ,00 € 19 ,50 € 23 ,00 € steb ste t ber ber v. 10 100 0 cm cm steber ste ber v. v. 12 125 5 cm cm steb ste t ber ber v. 15 150 0 cm cm steber v. 200 cm infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 &!"!,$ý   "&,'! !!$(  KK Camilla slim 749 € PRÎN: KK Thelma KK Susy slim 1149 € PRÎN: Î   N: 779 € PRÎN: Î   N: 72%<+HOHQD 5DGH.RQÎDU7(3 899 € PRÎN: Î  N: TOBY Helena 12 1 1149 € PRÎN: Î  N: SOLE Croatica 12 1099 € 62/(,QVHUWRYORĿHN 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: PRÎN: Î  N: 1149 € PRÎN: &!"!(! &! ! "! ! !( !(! !( (!       "&,"$!"  &$ !!$(  www ww w.kipk w.ki pkop kop.s .si si www.kipkopshop.si NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$ u! swiss made TOBY H 15 1699 € PR RÎN: : TOBY H 24 TOBY H 20 1799 € 1999 € PRÎN: : PRÎN: '9,ľ1$52/21$92-1$ *$5$ľ1$95$7$ 719 € 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM www.dvizna-vrata.si u! 1294 € u! 719 € "$!,(! (%($%&$u ($&  %&' VHODNA SIDE STEP STRANSKA VRATA u! 699 € www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si www.dvizna-vrata.si 6(.&,-6.$'9,ľ1$ INDUSTRIJSKA VRATA u! 1449 € Številne generacije njenih učencev, sodelavce, občane občine Dornave, društvene kolege, krajane Polenšaka in vse, ki smo jo poznali in z njo kakorkoli sodelovali, je v zadnjih dneh globoko pretresla novica, da je neprizanesljiva in kruta bolezen iz naše srede iztrgala nam vsem drago učiteljico, sodelavko, neprecenljivo in vsestransko društveno kolegico in dobro prijateljico Zlatko Zelenik iz Žabjaka. Bila je učiteljica z veliko začetnico, rojena za ta poklic, polna življenjskih izkušenj, srčnosti, razdajanja in premnogih talentov. Iz tega razloga je bila prav ona tista, ki je znala otrokom približati pojem domoljubja, ljubezen do sočloveka, ohranjanja kulturne in naravne dediščine, tradicije krajev in ljudi na našem območju, spoštovanja domačega kraja in domovine, znala je približati znanje za življenje. Bila je nežna, človeška in neomajna. Premnogim učencem kot druga mama. Zlatka je vsa leta svoje poklicne poti, vse do zaslužene upokojitve, službovala kot učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli v Dornavi. Na veliko srečo krajanov Polenšaka je bila vrsto let dodeljena, da poučuje na takrat še delujoči podružnični osnovni šoli na Polenšaku. Ob tem se je tesno povezala s krajem in tamkajšnjimi prebivalci. Trudila se je na vseh področjih, pa če je bilo neposredno povezano z njeno službo ali ne. Pred štirinajstimi leti se je na Polenšaku ustanovilo domoljubno Slovenjegoriško društvo General Maister. Zlatka je bila med ustanovnimi člani in vsa leta članica upravnega odbora. Udeleževala se je vseh lokalnih, regijskih in najvišjih državnih prireditev. Bila je glavna organizatorka šolskih in občinskih proslav, strokovnih ekskurzij, okroglih miz in taborov na temo domoljubja. Sodelovala je ob izidu več knjig dornavskih osnovnošolcev, bila podpora mentorju prof. Alešu Marđetku, ne nazadnje je bila tudi med soorganizatorji osrednje državne proslave ob državnem prazniku dnevu generala Maistra, ki je bila leta 2018 prav v Dornavi. Njen doprinos v društvu je bil neprecenljiv, saj je bila ključni povezovalni člen med šolo, društvom in lokalno skupnostjo. Za vestno delo, za vse zasluge, požrtvovalnost in povezovalnost je prejela priznanje Zveze društev General Maister Ljubljana. Ko je odložila službene obveznosti in ko bi s svojimi talenti, izkušnjami in znanjem lahko nadaljevala svoje poslanstvo v mirnem obdobju jeseni življenja v raznih društvih in organizacijah, je imela usoda z njo drugačne načrte. Žal je bila bolezen močnejša, njeno srce ni več zmoglo in Zlatka se je žal mnogo, mnogo prezgodaj poslovila. ZA NJENE VREDNOTE, POSLANSTVO IN VELIČINO NJENEGA BIVANJA SMO JI V DRUŠTVU, V KRAJU IN OBČINI DORNAVA NEIZMERNO HVALEŽNI! Draga Zlatka, zelo te bomo pogrešali! Martina Horvat Slovenjegoriško društvo General Maister GOSPODARSKE OBJEKTE Z ODPIRANJEM NA STRAN OB STENO u! 719 € Štajerski tednik - îDVRSLV]QDMEROMxLPLUHJLMVNLPL]JRGEDPL www.tednik.si na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK petek, 14. 1. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 14. januarja 2022 Slovenija z Pevci in pevke v veselem pričakovanju Francija z O državi, ki predseduje Svetu EU Našo estrado čaka pravi »baby boom« Izvozijo največ letal in parfumov Na splošno velja, da se število dojenčkov poveča po naravnih katastrofah in zmagah Francija je v začetku leta od Slovenije prevzela polletno predsedovanje Svetu EU. Kot ena športnih ekip. Zdravniki so opozorili, da je takšen scenarij verjeten tudi zaradi korona- od ustanovnih članic krmilo povezave prevzema že trinajstič. virusa, in očitno se ne motijo – nemalo znanih obrazov z domače estradne scene je konec Je največja država unije, ki izvozi starega in začetek novega leta izkoristilo za sporočilo, da bodo kmalu zibali. največ letal in parfumov ter med Foto: ČG Vsak trenutek svojega drugorojenca ali drugorojenko pričakuje pevka Ani Frece. Med epidemijo je dobila prvorojenko Mišo, ki je lani decembra praznovala prvi rojstni dan. »Splošna situacija nam je za nekaj časa odrezala nastope. Vesela sem, da sem ravno v tem času na porodniškem dopustu. Ker sem v tem čudnem času postala mama, se vseeno s situacijo ne obremenjujem toliko, saj bi tako ali tako čas preživela doma. Biti mama pa je, kot pravi večina mamic – najlepše,« nam je povedala Ani. Kmalu bosta starša postala tudi plesalec, 28-letni Jernej Kozan, ki je leta 2015 zmagal v šovu Slovenija ima talent in je prvi moški zmagovalec, ki je slavil na tem tekmovanju, ter njegova partnerica Petra. Jernej je sporočil novico s fotografijo, kjer poljublja že visoko nosečo partnerico, in tako potrdil, da pride dojenček zelo kmalu. Glasbenik Gregor Bezenšek iz Šentjurja, bolj znan pod imenom SoulGreg artist, in njegova žena Nina, ki sta se pred dobrima dvema letoma poslovila od komaj dveletnega sina Viljema Julijana ter svoje življenje posvetila otrokom z redkimi boleznimi, sta sporočila novico, da bosta znova zibala. Zakonca imata še hčerko Ello Vito, Gregor pa je povedal: »Z Nino si na trenutke nisva več upala verjeti v te sanje, ki pa so se uresničile tik pred božičnimi prazniki. Ponovno je zmagala ljubezen.« Tudi prvo žensko zmagovalko MasterChefa Slovenija Saro Rutar letos čaka vloga mame, za njo pa je žalostno in naporno leto, saj je izgubila očeta, zdaj pa si s partnerjem Dejanom gradita hišo in junija pričakujeta prvega otroka. Na božični večer sta se oglasila tudi glasbenik Gašper Rifelj in plesalka Maja Ger- šak ter sporočila, da bosta zibala že drugič; imata že sinčka Brina, ki je skupaj z mamo celo nastopil v očetovem videospotu za pesem z naslovom Samo tvoj. Pevec je še namignil, da si želi poroko. Junija pa bo prvič postala mamica vplivnica Kaja Karba, ki s partnerjem že nekaj časa živi v Londonu, kjer se ukvarja s spletnim marketingom in snemanjem vlogov. Eva Jandl vsemi članicami sedemindvajseterice vzredi največ goveda, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Francozi so med bogatejšimi državljani unije. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša 33.960 evrov, kar je dobre 4.000 evrov nad evropskim povprečjem (29.890 evrov). Francija se uvršča med članice, ki namenijo največ izdatkov za zdravstveno varstvo, njihov delež znaša 11,3 odstotka BDP. Pohvali se lahko tudi z nadpovprečno stopnjo rodnosti; Francozinje rodijo povprečno 1,86 otroka, medtem ko povprečje v EU znaša 1,53 otroka na žensko. Francija za raziskave in razvoj nameni 2,35 % BDP (EU: 2,32 %). Je največji izvoznik letal za civilno uporabo, kar ni slučajno, saj je v Toulouseu sedež proizvajalca letal Foto: Dreamstime/M24 Airbus. Je tudi največja izvoznica parfumov in toaletne vode. Francija velja za kmetijsko silo v EU, zato ne preseneča podatek, da ima največ goveda v EU. Po podatkih iz leta 2020 kar 24 % od 77 milijonov glav goveda v Uniji vzredijo v Franciji. Sta j plus. su, ko je zuna u in m v je a Zim I. *** pač pa RDEČ I, N E L E Z i n osvešče sranje. ajbolj okoljsko Pri nas niso n let reciklirajo isto politično Že 76 *** e teme. bše prežvečen ju jl a n so m ro litičnim tig Brezzobim po ku. *** vim v mehurč ži t le 15 že a d t opekel, m se tolikokra se ju en lj v ži V *** armeladi. imel prste v m je o k , le il b priden je Kot mravljica naprej *** penzije, da še je o m % 0 4 a va žen pokojila, zahte v postelji. Odkar se je u dela AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Leto 2022 leto novih priložnosti in trajnostnega poslovanja V MG Ptuj so prve januarske dni poživili s predstavo Balada o Snegu- razstavo tulipanov, poletno razstavo eksotičnih živali in cvetja, jesensko ročki, s katero so počastili izid najnovejše knjige Svetlane Makarovič z razstavo buč in ob koncu leta še novo Božično bajko Slovenije. naslovom Baladne pravljice. V Miheličevi galeriji pa so odprli prvo leSlovenski razstavni paviljon na Expu 2020 v Dubaju je doslej obiskalo že tošnjo razstavo. Gre za medmuzejsko razstavo slovenskih muzejev in več kot 370.000 obiskovalcev. Doslej je gostil že več kot 40 poslovnih dokustosov z naslovom Ženske zgodbe: mitske zgodbe in realnost skozi godkov, tri poslovne konference in dve regijski delavnici ter 14 gostujočih muzejske predmete. Na ogled bo do konca januarja. Pokrajinski muzej slovenskih podjetij. Slovenski poslovneži in drugi, ki delujejo v tem delu Ptuj-Ormož se na razstavi predstavlja z mozaikom z upodobitvijo Evro- sveta, si želijo, da bi paviljon ostal na tej lokaciji ter bi bil nekakšna poslovpe, ki je bil odkrit na Ptuju, kjer je pred okoli 1700 leti krasil vilo pre- na baza za vse, ki iščejo poslovne priložnosti v tem delu sveta. Sicer pa možnega meščana. ima v Dubaju sedež že več mednarodno uveljavljenih slovenskih podjetij. Iz Mozirskega gaja, kjer je bila 45 dni na ogled Božična bajka Slovenije Leto 2022 je tudi v turizmu leto novih priložnosti za bolj trajnostno poz 1,7 milijona lučk, poročajo o rekordnem obisku. Četudi ga niso lovili, so slovanje. Za bolj zdravi planet in manj onesnaževanja lahko poskrbi vsak jih obiskovalci prijetno presenetili z obiskom. Več kot 40.000 jih je uživalo v prazničnih zgodbah, kar je pet tisoč več kot leta 2019. Zadnji obiskovalci so si sedmo Božično bajko Slovenije ogledali 9. januarja. Nova, ki jo bodo postavili novembra letos, bo še bogatejša, saj so zanjo kupili že novih 200.000 lučk. Maja Horvat, vodja službe odnosov z javnostjo v Mozirskem gaju, se je za rekorden obisk zavalila vsakemu obiskovalcu posebej. Zdaj jih čaka pospravljanje, obiskovalce pa ponovno pričakujejo konec marca oz. v začetku aprila, ko bodo zacveteli že tudi prvi tulipani. Foto: Črtomir Goznik Tudi v letu 2022 bodo pripravili več V Miheličevi galeriji je na ogled razstava z naslovom Ženske zgodbe, ki pripoveduje 12 ženskih zgodb skozi odmevnih razstav: spomladansko 2700-letno zgodovino. izmed nas. Izjemno veliko bomo za več trajnosti, bolj zeleni in zdravi planet naredili, če bomo zmanjšali porabo plastike oz. je sploh več ne uporabljali povsod tam, kjer je bila doslej za nas nepogrešljiva. Kot poudarjajo v Slovenski turistični organizaciji, je želja, da je turizem vzor drugim sektorjem, saj je le-ta ogledalo naše družbe. Gosti, ki pridejo v Slovenijo, imajo pogosto visoko pričakovanje tudi z okoljskega vidika, še posebej, če prihajajo v eno najbolj trajnostnih destinacij. Zato naj bi do konca leta bolj ali manj vsi deležniki v slovenskem turizmu podpisali zavezo za manj plastike in več trajnosti. Iz slovenskega turizma naj bi izločili uporabo plastenke za enkratno uporabo, plastične kozarce za enkratno uporabo, plastično embalažo za hrano za enkratno uporabo in plastično embalažo za enkratno uporabo v hotelskih sobah. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katerega leta je Pokrajinski muzej Ptuj izdal svoj prvi zbornik, da je bilo to leta 2003, bo prejel Miran Fras (Cirkovce). Danes sprašujemo, katero je najstarejše znano ime za hotel Mitra. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika Ptuj, Osojnikova 3, do 21. januarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katero je najstarejše znano ime za hotel Mitra? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.