------337------ O Vodnikovem rokopisu. Gosp. dr. Jan. Bleiweis-ovi želji, naj bi Matičins odbor Levstikov spisek o Vodnikovem rokopisu, razglašen v št. 19. „Zvona", razjasnil tudi po sodnijskih spisih o Vodnikovem rokopisu, odbor rad vstreže ter naznanja to-le: V „Zvonu" št. 19. je g. Fr. Levstik o Vodnikovem rokopisu priobčil članek, kteremu je Matičin odbor primoran dati odgovor, kolikor tiče njega in njegovo in Matičinega tajnika poslovanje. Tajnikovo poročilo o zgodovini Vodnikovega rokopisa, brano o XVII. odborovi skupščini, se prične z naslednjimi besedami: „Bivši ljubljanski knjigotržee Ot. Wagner je bil Matici za prodane knjige dolžan 74 gold. 68 kr. Ko je iz Ljubljane zginil, zarubiia je Matica 9. maja 1867. 1. njegovih knjig za oni znesek. Med temi knjigami bil je tudi — pozneje zarubljeili (te dve besedici, ki se nahajate v tajnikovem poročilu, bili ste v tisku izpuščeni) omenjeni (t. j. Vodnikov) rokopis, kterega je bil Wagner kupil od M. Kastelca, ker je imel namen, Vodnikove pesmi na svetlo dati". Ta oddelek g. Levstik imenuje laž od konca de kraja ter sirovo napada g. tajnika A. Lesarja in g. dr. J. Bleiweisa, ki nista prav v nobeni dotiki bila a rokopisom Vodnikovim, ter o njem splete cel roman. ----- 338 ----- Kdor hoče brati vsa Matičina poročila o odborovib sejah (pričenši s VI. 4. julija 1867. leta in končavši s XVII. 1. avgusta 1870. 1.) in pregledati vse spise, ki so se do 12. oktobra 1870. 1. hranili v Matičini regi-straturi, lahko se prepriča, da je v tem oddelku — se ve da jako na kratko — povedano, kar je Matičini odbor mogel vedeti, in je brati zlasti v Matičinih poročilih o VII. seji 4. julija str. 19. in o X. seji 16. aprila 1868. 1. str. 25. 24. Kedaj in kako so bile Wagnerjeve knjige, ktere je Matica 9. maja 1867. 1. pri Wagnerji vzela v ročno zastavo (Hanpfand), sodnijsko zarubljene, in med te knjige prišel Vodnikov rokopis, tega tajnik in odbor nista mogla vedeti, ker se je ta stvar obravnavala pri deželni sodniji; vedel je pa g. Levstik, g. dr. Lovro Toman in njegova pisarnica, ki je zarad Matic, pravic do tega rokopisa vodila tožbo. V tem kratkem posnetku o zgodovini Vodnikovega rokopisa pa tudi ni šlo za to, da bi se ž njim natančen navod dal odvetniku, kterega je odbor naprosil, da po aodnijski poti iz Levstikovih rok dobi rokopis. V ta namen so se mu izročila vsa izvirna pisma, ki jih hrani Matičina registratura ter se mu izroče tudi oni spisi, ki smo jih 12. t. m. dobili iz dr. Tomanove pisarnice in jih naprošeni po gosp. dr. J. Bleiweisu tu po njihovem glavnem obsegu in sicer važnejše v izvirnem jeziku naznanjamo, da se do pičice razjasni ta stvar. Ta-le so: 1. Dr. Lovro Toman, tadanji predsednik Matice slovenske in odvetnik, vloži tožbo 4. maja 1867. leta pod št. 2437 zoper O. Wagnerja zarad dolžnih 74 gld. 68 kr. c. s. c. 2. Razsodba c. k. deželne sodnije od 7. septembra 1867. 1. št. 4636, da je O. WagEer Matici dolžan vrniti knjige, za prodaj mu izročene, ali pa 74 gold. 68 kr. s 6% obrestmi in 22 gold. 18 kr. sodnijskih stroškov. 3. Prošnja dr. Lovro Toman-a, kteremu je bilo znano, da ima g. Levstik v rokah Vodnikov rokopis, in je vedel, da ročna zastava Wagnerjevih knjig ne bode dala vrh 74 gold. 68 kr. še 22 gold. 18 kr. za stroške, za zarubljenje ne le knjig, ki jih je Matica od 9. maja 1867. 1. hranila kot ročno zastavo, ampak tudi Vodnikovega rokopisa, ki ga hrani gosp. Levstik, m dotične pravice do založbe. (Vložena 5. novembra 1867. leta.) 4. Odlok c. kr. deželne sodnije od 9. novembra 1867. 1., ki se (omissis omittendis) v izvirni besedi glasi tako-le: „Zur Deckung..... der Forderung pr. 74 fl. 68 kr. sammt.... Gerichtskosten pr. 22 fl. 18 kr. und Executionskosten wird.... insbesondere der in der Kanzlei der slov. Matica als Handpfand erliegenden Bucher, des in Verwahrung des Herrn Fr. Levstik be-findlichen Vodnik - Manuscriptes und bezuglichen Ver-lagsrechtes .... hiemit bewilliget und die Vornahme der Pfandung.... dem Amtsdiener Kleinscheg aufge-tragen.... und er abgeordnet, das Pfandungs- und Schatzungsprotokoll binnen 14 Tagen .... vorzulegen". 5. Kleinscheg naznanja c. kr. deželni sodniji, da je storil po njenem ukazu, in da so vse zarubljene knjige v varstvo izročene g. prof. Lesarju. 6. Cenilni zapisnik imenovane Wagnerjeve lastnine (od 17. novembra 1867. L), v kterem je Vodnikov rokopis cenjen na 20 gold. 7. Dr. Julij Rebič 28. novembra 1867. 1. ta cenilni zapisnik predloži c. k. deželni sodniji št. 6569. 8. Prošnja dr. Lovro Tomana, vloženo 6. februarija 1868. L, za eksekutivno prodajo vseh Wagnerjevih popisanih zastavljenih knjig in Vodnikovega rokopisa. 9. Odlok c. kr. deželne sodnije od 8. februarija 1868. 1. štev. 668, s kterim imenovana sodnija privoli prošnji in notarju g. dr.Rebiču izroči prodajo, ktero ta nastavi na 3. in 17. dan marcija. (Matica je skoro vse zarubljene knjige na očitni dražbi kupila sama in med temi tudi Vodnikov rokopis.) 10. Dr. Jul. Rebič izroči deželni sodniji kupilo za-rubščine in sicer 39 gold. 14 kr. (12. marcija 1868. 1. št. 1288.) 11. Deželne sodnije odlok od 14. marcija 1868. 1., s kterim se omenjeni znesek vloži v sodnijsko hrambo. 12. Prošnja dr. Tomanova, vložena 9„ julija 1868. leta, da se Matici izroči omenjeni znesek. 13. Odlok deželne sodnije od 14. julija 1808. I. št. 367/1053, ki se (omissis omittendis) glasi: „Nach-dem auf das.... um 20 fl. erkaufte Maniuscript Vodniki der pens. k. k. Bibliothekar M. Kasitellitz Eigen-thumsansprtiche erhoben hat, so wird .. .. eine Tag- satzung auf den 20. Juli d. J.....mit dem Beisatze angeordnet, dass M. Eastellitz im Falle seines Ausblei-bens in die angesuchte Erfolglassung obigen Betrages als stillschweigend einwilligend angesehen werden solle". 14. Zapisnik od 20. julija 1868. L, št. 6329, ki se v glavnih točkah glasi tako-le: „In Folge *.. erscheint fur den Herrn Kastellitz dessen Machthaber Herr Pr. Levstik und bringt in Betreff des verkaiuften Manu-skriptes Vodnik's vor: „Das Manuskript Vodniki, welches bel der Feilbie-tung am 3. Marž 1868 Z. 1288... verkauft wurde und von der slov. Matica erstanden worden ist, ist Eigen-thum des Herrn M. Kastellitz. Er spricht dieses Ei-genthum von der Matica an und will es nothigen Falls gerichtlieh geltend machen, wahrend er aiuf das Ver-lagsrecht und auf den Meistbot-Erlos keinen Anspruch erhebt". „Dr. Sajovic als Substitut Dr. Toman'« bringt vor: „Nach der beim Ausschusse der slov. Maticai eingeholten Information babe ich dem Herrn Kastellitz zu erwie-dern: wenn ererweiset, dass er demH(errn Wagner bloss das Verlagsrecht und nicht auch das Manuskript Vodnik's verkauft hat, so ist die slov. Matica bereit, dem Herrn Kastellitz das Manuskript Vodni k's nach ge-machtem Gebrauche resp. Abdrucke zuriick zu stellen. Diesfalls wird eine aussergerichtliche Ausgheiehung ver-sucht und eventuell vom Herrn Kastellitz der Rechts-weg betreten werden". 15. Deželne sodnije rešilo tega zapisnika od 25. julija 1868. 1. št. 3900, s kterim se Matici da pravica, da potegne imenovanih 39 gold. 14 kr. Po vsem tem je menda jasno, da je g. dr. Lovro Toman moral tako ravnati, da je spolnil swojo dolžnost kot predsednik slov. Matice in njen odvetniik. Jasno je, da je Matica po pravni poti dobila Vodnikov rokopis. Jasno je tudi, da se odborov sklep vjema z zapisnikom pri deželni sodniji od 20. jul. 1868. L, št. 6329, ter očitno, da so g. Levstiku bile znane vsvo poročilo, brano v XIV. skupščini 24. junija 1869. 1.. (tiskano v Letopisu za 1869. 1. str. 17.), v eni zadewi pomanjkljivo; tega pa ni kriv tajnik, ampak odbor sam, skle-nivši, naj se izpusti, kar g. Levstiku nea bi bilo na ------339 ----- 'čast. In tako v Matičinem poročilu (str. 17. Letopis 1869. 1.) stoji samo tale oddelek: „d. Po odstranjenih mnogih ovirah smo prišli do tega, da so tudi „ Vodnikovi spisi" že v tiskarnici. Ako si. odbor želi, preberem mu pogodbo, ktero je odsek zarad njih sklenil z gosp. vredovalcem Pr. Levstikom. (Odbor želi, da se prebere, to se tudi zgodi.) Koliko ovir in posla je bilo, predno je g. Levstikov prepis Vodnikovih pesmi prišel v tiskarnico, lahko se sklepa že iz tega, da je g. Levstik Vodnikov rokopis iz rok Matičinega odseka za izdavanje knjig prejel v prvi polovici meseca marcija 1868. 1. ter ga obljubil urediti do srede meseca aprila 1868. 1., — njegov prepis pa da je v tiskarnico šel še le meseca junija 1869. 1. in ondi dovršen bil še le meseca decembra 1869. 1, Da nam ta dostavek predolg ne naraste, vendar pa vstrežemo g. Levstikovi želji, zato hočemo z malo besedami povedati glavne točke obravnav, dosle* še ne razglašenih. Gosp. Levstiku nočemo v spomin klicati vseh ovir, ki nam jih je delal, da so Vodnikove pesmi več ko eno leto pozneje prišle na svitlo, nego bi bile imele priti po odborovem sklepu; nočemo mu pred oči staviti tiste odsekove seje, v kteri je gosp. prof. Mam, ^eden izmed presojevalcev Levstikovega prepisa Vodnikovih pesmi, želel videti izvirni Vodnikov rokopis, da bi ž njim primerjal Levstikov prepis, pa mu ga g. Levstik nikakor ni hotel dati, rekši, daje on edini odgovoren za zvest prepis, in tega porok njegovo ime*, ki se mora, kakor se je tudi zgodilo, vzeti v naslov knjige. — Lahko bi — pa nočemo — prav obširno popisali vse okoliščine, kako smo meseca junija 1869. leta prišli do Levstikovega prepisa, da je mogel izročiti se tiskarnici. Kam in g. Levstiku je dobro znan posel gg. dr. Jern. Zupanca in prof. Vavrft-a, ki sta nam bila posrednika v tej stvari; g. Levstik tako dobro ve kakor mi, da je bil njegov rokopis zastavljen, da je odsek na svojo odgovornost ž njim sklenil pogodbo 21. junija 1869. 1. in mu na račun moral dati toliko, da je rokopis prišel iz zastave, in da je odbor v XIV. skupščini odobril to odsekovo ravnanje. Častiti Matičini udje in oni, ki so brali g. Levstikov spis v „Zvonu", naj še to poročilo pridenejo spisom, ki jih navaja poročilo o XVII. skupščini, in tako bodo imeli vso pa tudi resnično zgodovino, kako je Vodnikov rokopis prišel v Matičine roke in so na svitlo prišle njegove pesmi. Gosp. Levstika pa vprašamo: 1. iz čegavih rok je on prevzel Vodnikov rokopis meseca marcija 1868. leta, da ga za 100 gld. nagrade uredi za natis? 2. Komu ga je bil dolžan izročiti po dovršenem natisku? 3. Ali ne ve postavne poti, po kteri je bilo treba dokazati last rokopisa, kterega Matica po odborovem sklepu in sodnijskem zapisniku iz rok da, ako ni njena last? Konečno naj omenimo še Levstikovega očitanja o neplačanem tajniku. Gosp. Levstik je hotel pikniti tajnika, toda to očitanje prav za prav velja odboru. Gosp. L6sar nikoli ni zahteval nagrade. Odbor, ki vsak spis sprejet v Matičine knjige, in še celo prepis plača, kakor priča nagrada, ki se je Levstiku dala, čutil je v sebi dolžnost, za tolik njegov trud po preteklem društvenem letu dati mu nekoiiko odškodnine. Ta odškodnina je jako majhna, če primerjamo njegov trud s trudom, ki ga je g. Levstik — s 360 gold. plačani tajnik — imel prvo leto. In vendar je g. Levstik v zapisniku o I. odborovi seji po tem, ko se je bil v posebnem dopisu odpovedal tajniške službe, lastnoročno zapisal besede: „da je bilo po 30 gold. na mesec malo plače za tako opravilo. Iz odbora Matice slovenske v Ljubljani 15. oktobra 1870. Dr. E. H. Costa, prvosednik. Dr. Franjo Papež, odbornik.