Čudna ptica.                    ^^1
g||j(i|arsikateri čitalec se bode Čudil temu naslovu in- I ^*lr§g5? mogoče tudi rekel: Kaj je to — dudne ptice ?¦ j Teh fiudnih ptic še nihfte ni videl v resnici, tudi nasli- "j kanih ne, kakor n. pr. belih vran ne. Te čudne ptice so se bile pa vendar ugnezdile na posestvu mojega I prijatelja, kateri mi je povedal to-le povest.                      ]
Vlepi, prijazni in priliČno veliki vasi stoji čudno po-slopje z jednim nadstropjem. Bilo je zunaj poslopja kakor tudi notri po »obah in hodnikih vse skoro po mestni šegi vrejeno. Že zunanje lice hiše in okusnega vrtiča . je kazalo, da vladata na tcm domu prijatt-lja: red in ] snažnost. Kacih petdeset korakov dalje je stalo drugo, temu podobno poslopje, v katerem sta tudi omenjena prijatelja gospodovala. Ti poslopji, dobro obdelane njive, fepi vinogradi, lahko rečemo, vse najlepše v vasi, bito je imetje dveh premožnih Bosedov v vasi. Imenovata sta se: Anton Jurinič in Peter Jerina. Bila sta si dobra prijatelja, kakor so si malokje sosedje mej seboj.
Marsikateri gospodar ima mnogo poslov, mej ka-terimi je včasih tudi kakošna čudna ptica. Slaba navada pri gospodarjib je. da družini preveČ zaupajo. Naj deJajo posli sami, gospodinja in gospodar naj samo ukazujeta in pa kažeta. Bog bode pa svoj blagoslov dal. Ravno tako se je godilo jednemu teh sosedov.
Neko nedeljo popoludne po krščanskem nauku sni-deta se Jurinič in Jerina pod lipo pri cerkvi. Poorovarjata se o gospodarstvu in o drugih rečeh. Ko se nekaj čaBa
140
tako razgovarjata, pravi Anton Petru: »Ne vem in ne razumem, kako je to, da gre meni gospodarstvo tako alabo, ko vendar jaz in moja žena delava in se pehava ves božji dan. Prosim te, daj mi kak svet, da se mi kaj zboljša. Veš, da je že dosti Časa poteklo, kar so mi stariši umrli. Izročili so mi kot jedincu svoje pre-moženje. Tudi veš, da samec ne more na vse paziti in se tudi na vse ne razume. Zato sem si vzel družico. A vsejedno mi ni dosti pomagano. Saj vidiš, mučiva sc obadva, jaz in ona celi dan, pa nama gre še tako slabo. Torej te prosim se jedenkrat, daj mi kak dober svet,« — »Vidiš, dragi Tone«, reče Peter, »takoj ti pojasnim vso stvar. Vse je lepo in mi je všeč. kar si mi povedal, da sta obadva pridna in delavna. Pomaga ti pa to vse nid, ako ne bodeš imel teka in blagoalova božjega. Moj oče so mi dostikrat rekH: »Peter! pazi, da ne ¦vzrediš kakšne »6udne ptice« na svojem domu.n Mislil in preudarjal sem veČkrat, kakšna bi neki bila taka »čudna ptica«. Polagoma sem jo vendar spoznal ter jo še ob pravem času odpodil s svojega doma. Od tega časa jaz malo delam, a bolje pazim na svoje posle, da ne pride med nje kaka »čudna ptiea«. Svetujem ti, kakor more sosed sosedu, glej in pazi, da ne bodeš imel kake »Čudne ptice« pri svojem gospodarstvu.«
Sosed Tone se je nad tem vjezil ter je očital Petru, da se norčuje iz njega.
»Veš kaj, Peter, midva sva že od majhnih nog prijatelja in dobra soseda, ali tako me še nisi nikoli vjezil kakor danes. Jaz sem te za svet vprašal, ti se pa z menoj norčuješ.«
»Ne jezi se, Tone«, reče Peter, »hočem ti raz-ložiti, zakaj nima tvoje delo ne teka ne blagoslova. Ti res s svojo ženo pridno deJaš in varčno živiš in ne izdaješ po nepotrebnem dcnarja; mislim pa, da preveč zaupaš svoji družini. Družina si misli: »Kaj bodemo mi za gospodarja skrbeli, vsak naj svoj rog maši in tlači.« Vidiš. dragi prijatelj, to so te fiudne ptice. Ako imaš ti katero, le glej, da jo kmalu odženeš. Z Bogora, na svidenje!«
Odpravita se vsak na svoj dom. Tone, prišedši domov, ne  zine  svoji  ženi niti  besedice  o pogovoru,
Ul
katerega je imel s sosedom. Drugi dan zjutraj pa ob žtirih vstane in gre »čudne ptice* podit. Težko je vstal tako zgodaj, ali misel na »čudne ptice« so ga vzdignile iz postelje. Žena ga je debelo gledala in rnislila, ka} neki mora biti, da njen mož tako zgodaj vstaja, ker to ni njegova navada.
Ko pride Tone na hodnik, zapazi na clvorišču moža z vrečo na ramenih stati. Hitro zakliče: »Stoj! Kaj delaš tu? Kaj imaš v vreči?« Ko pride na dvorišče, vidi, da je njegov hlapec stal s polno vrečo, katero je bil namenjen oddati nekomu. »Kaj delaš tu? Kaj imaŠ v vreči ? Pokaži mi!« Hlapee vrže vre^o na tla in kako se zavzame gosporlar, ko vidi, da je vretfa polna naj-lepšega Cisttga ovsa. »Kam si namenjen s to vrečo ovsa?« vpraša Anton hlapca.
»Oh, gospod, nikdar več ne bodem kaj takega počcnjal, odpustitc mi«, prosi prestrašeni hlapec. »A, taka je ta reč, to so tiste čudnc ptice, o katenb mi j© sosed svetovat, da naj jih od hiše spodim«, reče Tone. Stopi na drugo stran dvorišča in sliši iz kravjega hleva pogovor dveh dekel: >Veš kaj, Anica, za ta denar, ka-terega bodeš skupila za smetano in mleko, kupi meni jedno rudečo in jedno višnjevo ruto.« Ko pride dckla iz hleva, kar obstane in obledi, ko zapazi gospodarja. »Kaj imaš tukaj notri?« vpraša gospodar deklo, ki mu je priŠIa nasproti. Ona pokaže vse in se začne izgovar-jati, da ji je Micika naročila to v mestu prodati in ji kupiti za skupljeni denar rudečo in višnjevo ruto.
Ko pride Tone v stanovanje, je žena ravno vstala. Povpraša ga, kaj to pomeni, da je danes tako zgodaj vstal. Tone ji vse pove, kar se mu je pripetilo. Neko-liko dnij pozneje se je Tone Petru lepo zahvalil za dober svet.
Odsiej je bilo pri gospodarstvu soseda Toneta vse v najlepšem redu. Vsega je ostajalo, da so še lahko to in ono prodajali.
Ni torej samo zadosti. da gospodar zapoveduje in tam pa tam kaj dela, ampak mora tudi zgodaj vstajati, da opazuje, kaj se vse godi in vrfii pri njegovem go~ spodarstvu.                                                             F. Š.