Št. 6 (1904) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek.
6. tebruarja 1986 Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJSKI LIST
YU ISSN 0416-2242
DOBRO SODELOVANJE S CERKVIJO
BREŽICE — Na letošnjem novoletnem sprejemu, ki ga je komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski skupščini priredila njihovim predstavnikom, so z zadovoljstvom ugotovili, da so bili odnosi v minulem letu dobri, da ni bilo nesporazumov in da se komisija zato sploh ni sestala. Željo po dobrem sodelovanju vnaprej sta izrazila oba govornika, tajnik komisije Ivan Glas in brežiški župnik Milan Kšela. Taje omenil, da so združeni narodi leto 1986 proglasili za leto miru in dejal, da se Cerkev pridružuje vsem, ki so za mir na svetu. Posamezniki so nato v pogovoru opozorili na težave v nekaterih KS. Komisija bo posredovala, da bi jih čimprej rešili prek svetov staršev ali v dogovorih s krajevno skupnostjo. S problemi, ki niso v pristojnosti občine, bo komisija seznanila republiške organe.
Predsednik slovenske gospodarske zbornice inž. Marko Bulc je vTrebnjem govoril o nujni finančni utrditvi gospodarstva in bančništva
TREBNJE — Cilji jugoslovanskega gospodarstva so več ali manj znani, naloge, ki jih s tem v zvezi sprejemamo vsi skupaj, pa so vse prej kot lahke. Tudi pot do uresničitve je znana, potrebno pa bo več delati, iskati rezerve tam, kjer doslej niso bile izkoriščene, spoštovati dogovore. Tak bi bil lahko povzetek že tradicionalnega novoletnega pogovora Marka Bulca, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije in častnega občana občine Trebnje, s trebanjskimi gospodarstveniki pretekli teden v Trebnjem.
kočevski internat
DOGRAJEN
KOČEVJE — Novi internat oz. Dom Dušana Remiha v Kočevju je dograjen. V triposteljnih sobah je skupaj 72 ležišč, gojencev pa imajo okoli 40. Proste zmogljivosti bodo Ponudili delovnim organizacijam za nastanitev samskih delavcev, nekaj sob pa bodo nudili tudi za potrebe turizma, saj so tako počeli tudi že doslej. Kuhinja bo usposobljena šele do konca marca in takrat bodo lahko kuhali hrano tudi zunanjim interesentom, razen tega bosta I njihova kuhinja in jedilnica na razpolago še za prirejanje raznih praznovanj, sindikalnih srečanj, občnih zborov pa tudi za ohceti. Gradnja internata je veljala preko 100 milijonov dinarjev, od tega so prejeli Ž2 milijonov kot nepovratna sredstva iz sklada za izgradnjo dijaških domov Republiške izobraževalne skupnosti, 30 milijonov din pa s Prodajo starega doma. Tako je gradnja v celoti »krita«.
ZA SODOBNEJŠE POSLOVANJE
Ena izmed prvih in najbolj pomembnih nalog pa je finančna utrditev. Medtem ko bomo v Sloveniji potrebovali za plačilo obveznosti iz preteklih let okoli petino družbenega proizvoda, v Vojvodini pa celo nekoliko manj, so Črna gora, Makedonija in SAP Kosovo domala bankrotirale. Ves družbeni proizvod v teh dveh republikah in avtonomni pokrajini bo premalo za plačilo dolgov. V podobnem težkem položaju so tudi banke. Brez sanacije bank ne bo mogoče uvesti trga kapitala in deviz. Banke pa so sedaj pred finančnim zlomom. Zdaj teče akcija, da bi sprejeli zakon o plačilu tečajnih razlik. Veliko vprašanje so tudi krediti, ki so jih delovne organizacije sprejemale iz emisije. Te kredite naj bi spremenili v dolgoročne.
Drugo pomembno vprašanje so cene. V skladu z resolucijo naj bi se cene vsak mesec povečale za tri
na 4. strani:
• Skupščina posega po ukrepih
na 5. strani:
• So bile liste prezgodaj zaprte
na 6. strani:
• Velikim serijam odzvonilo
na 8. strani:
• V Rožnem prekipelo
dolu je
na 9. strani:
• Trebanjci se vračajo v leto 1977
na 10. strani:
• Skrivnostni gigant od blizu
NOVO MESTO — Na pobudo 'Medobčinske gospodarske zbornice 'n v sodelovanju s priznanimi -^rokovnjaki bo v Novem mestu organiziran seminar o integralnem transportu in sodobni skladiščni tehnologiji. ' Namenjen je dopolnilnemu usposabljanju skladiščni-! Lov, vodij skladišč, ekspeditorjev, j Prometnikov, vodjem avtoparkov I itd. Seminar bo štiri popoldneve v i dveh tednih, organizira ga Zavod za izobraževanje in produktivnost dela, cena za posameznega udeleženca i Pa znaša 5.000 dinarjev. Na željo ' adeležencev se bo seminar lahko [odvijal tudi v dopoldanskih urah, brijave pa zbirajo do 15. februarja.
na 11. do 14. strani:
• Dolenjski razgledi
na 15. strani:
• Od žalosti se zares umira
na 16. strani:
• Priprli sodnika za prekrške
na 24. strani:
• Kočevska izumira
jelka že
odstorke, če k tem povečanjem prištejemo še 26 odst. inflacije iz preteklega leta, potem bo letošnja inflacija enaka lanski. Dejstvo je, daje sedaj 72 odstotkov cen pod kontrolo. Zvezni izvršni svet, ki dol-
• Bulc je poudaril zlasti, da je treba spoštovati zakonitost. Zakone je treba spoštovati, čeprav sonekateri tudi slabi. V nasprotnem primeru velja zakon močnejšega, to pa je anarhija. Dogovoriti se bo treba tudi, kaj je solidarnost, in zmanjšati prelivanje tega denarja, če ne bo proizvodnih in poslovnih učinkov. Marsikje bi tudi morali ločiti vodenje podjetja od upravljanja. Direktor mora biti odgovoren za proizvodne in poslovne cilje delovne organizacije, delavci pa seveda upravljajo z družbenimi sredstvi. Po Bulčevem mnenju bi bilo treba spet uveljaviti reelekcijo, ki naj bi veljala za uspešne direktorje.
oča cene energije in kruhu, ima v svoji pristojnosti nekaj več kot 12odst. cen. 44 odstotkov cen pa se lahko
spremeni po prijavi pri zveznem zavodu za cene.
Ekonomski odnosi s tujino so slej ko prej pomemben sestavni del jugoslovanskega gospodarstva. Sistem, ki je v veljavi sedaj, bo vpeljal več administriranja, manj bo poslovne svobode, manj bo spodbujal izvoznike na konvertibilni trg. Vendar je treba na tem trgu vztrajati, je poudaril Bulc, in se ne pustiti izriniti z njega. Hkrati je treba del blaga zavestno usmeriti na trge, kjer so dohodki tudi za četrtino večji.
J. SIMČIČ
NOV SEKRETAR
SEVNICA — Na zadnji skupščini občinskega sindikalnega sveta so za novega poklicnega sekretarja izvolili Zdravka Baloga, diplomiranega pravnika iz Stillesa. Novi predsednik je dosedanji sekretar Janez Levstik, ki se vrača v »Lisco«.
PRIZMA OPTIMIZMA V ŽIVO
DOLENJSKE TOPLICE — V sredo. 12. februarja ob 17. uri. bo v Zdraviliškem domu snemanje popularne radijske oddaje »Prizma optimizma« v živo. Prireditev, za katero bo prost vstop, jeomogočila Ljubljanska banka—Temeljna dolenjska banka Novo mesto.
Povsod praznični dnevi kuiture
Dolenjci, Belokranjci in Posavci pripravili vrsto prireditev za 8. februar
Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so se že zvrstile prve prireditve v počastitev bližnjega praznika slovenske kulture. Še več najrazličnejših manifestacij bo ob koncu tega tedna in še kasneje, saj so malone v vseh občinah sklenili praznovati kar ves februar, ne samo 8. februarja.
Na kulturni strani je omenjeno le nekaj tega, kar so pripravili v nekaterih občinskih središčih pa tudi v manjših krajih. To so likovne razstave, koncerti, pevski nastopi, recitali, literarni večeri in še kaj, da ne naštevamo vsega. Nezanimivih in okostenelih proslav z govori bo malo, zato pa čimveč prireditev, na katerih bodo nastopajoči pokazali svoje ustvarjalne in poustvarjalne dosežke. Omenimo naj tudi, da bodo šole drugo polletje začele s kulturnimi dnevi. V goste so povabile več domačih ustvarjalcev.
Kot vselej, bo eden od vrhov praznovanja v Sloveniji podelitev tradicionalnih Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu. Že dolgo tega visokega priznanja ni dobil nihče od Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev. Bo letos drugače?
I. Z.
NOVA STAVBA OB JUBILEJU — Ob 40-letnici GIF Pionir so gostje in poslovni prijatelji prisostvovali otvoritvi nove stavbe Pionirjevega tozda inženiring v Bršljinu (na sliki). Stavbo so v celoti projektirali domači strokovnjaki, do njene otvoritve pa je od zamisli preteklo le devet mesecev. Celotna investicija je Pionirja veljala 250 milijonov din in pomeni šele prvo fazo pri izgradnji Pionirjevih stavb v Bršljinu. Za poslovne partnerje bo v stavbi še posebej zanimiva večnamenska dvorana v prvem nadstropju, kije opremljena z multivizijo, sistemom televizijskih ekranov, ki bodo, domiselno povezani med seboj, kazali celostno podobo in zmogljivosti tega podjetja. (Foto: J. Pavlin)
»Črno gledamo v leto 1986«
Novoles nima zalog, vse več izvaža, položaj pa se kljub temu slabša
NOVO MESTO—Vsa lesna industrija je v precejšnjih težavah, ponekod že močno zmanjšujejo proizvodnjo, imajo polna skladišča izdelkov, medtem pa ima tovarna Novoles toliko naročil, da jih sama ne zmore. Kljub temu se ekonomski položaj naglo slabša in v tovarni si od letošnjega leta ne obetajo nič dobrega. Črnogledost je utemeljil Vili Pavlič, podpredsednik kolektivnega poslovodnega organa v Novolesu.
ČIMSKA KOPEL — Novomeški atleti so teden dni preživeli na zimskih ; iripravah v Medulinu in v Poreču, kjer so dodobra izkoristili precej toplejše treme za pospešen trening. V Poreču pa so najbolj vroči mladi atleti konec anuarja odprli kopalno sezono in večkrat zaplavali v morju, ki ima okoli 10 Tlzija. (Foto: A. Bartelj)
»Med 15 našimi proizvodnimi tozdi delajo vsi s polno zmogljivostjo razen tozda Sigmat, kjer razvijamo nove programe v sodelovanju z znano švicarsko tovarno. Povsem niso zasedene tudi zmogljivosti v najmlajši tovarni v Radatovičih, kjer proizvajamo kuhinjska korita. Naročil zanje pa je vse več, celo za izvoz, na karvzačetkusploh nismo računali. V splošnem ima Novoles naročil več, kot jih zmore, tako da smo prisiljeni iskati dodatne zmogljivosti zunaj tovarne. V letu 1985 smo izvozili za 17 milijonov dolarjev na konvertibilno tržišče in za 3 milijone dolarjev izdelkov na klirinški trg. Letos izvoz močno povečujemo, saj imamo v gospodarskem načrtu za 24 milijonov dolarjev izvoza, od tega samo 2,5 milijona dolarjev na klirinška tržiščaTČeprav smo razvili programe, ki so v tujini lepo sprejeti, čeprav izvoz nenehno povečujemo, vse resneje razmišljamo o tem, če se nam še izplača izvažati.«
V drugi polovici tedna bo oblačno vreme, občasno bo rahlo snežilo.
• Katere so glavne težave pri blagovni menjavi s tujino in kako ste zadovoljni z novo devizno zakonodajo?
»V enem letu seje dolar v primerjavi z dinarjem podražil za 45 odstotkov, vsi vhodni stroški v proizvodnji so šli za 80 do 100 odst. navzgor, takih gibanj pa ne prenese nobena prozvodnja. Vrh vsega so tudi sistemski ukrepi izvoznikom v škodo.
Navajam nekatere argumente:
VIŠJE STANARINE
TREBNJE —Na seji zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Trebnje je bil sprejet ■sklep, da se v skladu združbenim dogovorom v letu 1986 povečajo stanarine. Pr\ič se povečajo L februarja, in sicer linearno za 43 odstotkov, drugič pa predvidoma 1. julija. Delegati so hkrati sprejeli sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu za združevanje sredstev za uresničitev projekta doma Dva topola v Izoli. Dom Dva topola bo nudil streho Društvu mišično, in živčno mišično obolelim.
prišlo je do zmanjšanja premije za finalne izdelke v izvozu, o čemer poprej ni nihče v bazi razpravljal. Tečaj dinarja ni realen in nikakor ne sledi inflaciji doma. Problematično je financiranje izvoza, ker banke zaradi limitov ne morejo z izvoznimi krediti slediti povečevanju izvoza.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Darujte v sklad za drage medicinske instrumente pri OO RKS Novo mesto, žiro račun: 52100-678-80144
GIF Pionir proslavilo 40-letnico
Nova poslovna stavba
NOVO MESTO — Ped 40 leti, natanko 29. januarja 1946. je Okrožni ljudski odbor v Novem mestu ustanovil Orožno gradbeno podjetje, ki je v štirih desetletjih zraslo v današnje Gradbeno industrijsko podjetje Pionir. Prav na rojstni dan je bila v veliki rdeči dvorani Doma JLA slavnostna seja, združena s proslavo, ki so se je udeležili mnogi Pionirjevi poslovni partnerji in sodelavci iz vse domovine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in drugi gostje.
O razvoju enega od najstarejših delovnih kolektivov v svobodni domovini je najprej spregovoril predsednik poslovodnega odbora Slavko Guštin. Čestitke ob Pionirjevem prazniku sta izrekla še Janko Smole in predstavnik izvršnega sveta Sovenije Saša Škulj. Slovesen je bil trenutek, ko je predsednik skupščine občine Novo mesto Uroš Dular pionirjevcem podelil Veliko plaketo občine, zatem pa je predsednik centralnega delavskega sveta DO Pionir Miha Duh skupaj s Slavkom Guštinom podelil najvišja Pionirjeva priznanja ob 40-letnici. Pejeli so jih: mr. ph. Boris Andrijanič, Janko Smole, delovna organizacija S M E LT iz Lj u-bljane, tovarna papirja »Djuro Salaj« iz Krškega, tovarna zdravil »Krka«, Novoles, »Plava laguna« Poreč, VP 7250/27 Zagreb in Živilski kombinat Žito Ljubljana.
Nekaj pesmi je na proslavi zapel Pionirjev mešani pevski zbor, ki ga vodi Franci Može, nastopila sta tudi folklorna skupina »Ivan Navratil« iz Metlike in Ribniški oktet ob spremljavi Vitala Ahačiča. Na koncu so si gostje ogledali še najnovejši film o Pionirjevih gradbiščih.	J.	P.
VLOMILI V POŠTNO BLAGAJNO
STARI TRG PRI ČRNOMLJU — Neznani vlomilci so v noči na 1. februar vlomili na pošti v Starem trgu v Črnomlju. Tam so se polotili še blagajne, ki očitno ni bila prazna. Delavci pošte so namreč prijavili, da jim je zmanjkalo kar 6 milijonov dinarjev.
Ujeti	v pasti
»Ljudje so zgraditi sredstva, da bi prelisičili naravo in jo predelati za_ lastne potrebe. Pri tem jo vse bolj načenjajo in uničujejo. Še opazijo ne, da bije s tem zadnja ura tudi njim samim. Ladja se potaplja, galjoti še kar naprej veslajo, priganjači še kar naprej bičajo, v trupu se še kar naprej zabavajo gospodarji, svetovalci pa ugotavljajo, da je kurz pravi...« (Iz vabila OK ZSMS Novo mesto na ekološko predavanje dr. Andreja Kirna 30. januarja.J Premislimo še sami: je to prečrnogleda napoved propada sveta ati utemeljeno opozorilo, da moramo popraviti razvojno usmeritev? Krupa s PCB, smrdljive odplake v Krki, mrtva savska struga itd., vse to dokazuje, kako globoko smo že zabredli. Izboljšali smo življenje, hkrati pa poslabšali osnovne življenjske vire, vodo, zrak in zemljo. Ujeli smo se v pasti razvoja, slepo zaverovani v tehnologijo in nenehno rast proizvodnje, ne vedoč, da trajna eksponencialna rast ob omejenih možnostih sploh ni možna. Tudi za Dolenjsko velja, da se je vključila v lahkomiselno nepovratno razsipavanje energije, zemlje in surovin. Na domačih tleh imamo sami dovolj negativnih izkustev. ki nas silijo, da začnemo drugače gledati na razvoj in da v družbi na novo premislimo ekološke temelje socializmu. Nujno je, da na novo oblikujemo tudi politično ekonomijo, kot je dejal v novomeškem predavanju dr. Kirn. In ne pozabimo, da je poleg Albanije Jugoslavija edina evropska dežela. ki ne prizna (ni ratificirala) helsinške listine o varstvu okolja.	M.	LLOAN
Črno gledamo v leto 1986
»
(Nadaljevanje s 1. strani)
«
Razen tega so_tovrstni krediti zelo dragi.
Novi devizni zakon pa je za zdaj prinesel vrsto motenj v zunanjetrgo-
odst. gotovih izdelkov v izvoz,- in to znanemu kupcu, tako da izdelke sproti odpošiljamo iz tovarne.«
• Vse, kar ste navedli, pravzaprav kaže na to, da bi si lahko meli roke, pa vendar poudarjate črnogledost. Zakaj?
»V letu 1985 je Novoles ustvaril okrog 500 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka, kar je zelo malo, če upoštevamo, da je celoten prihodek znašal 200 milijard dinarjev. Položaj Novolesa se v
ekonomskem pogledu nenehno slabša. Z osebnimi dohodki zaostajamo v regiji in v dejavnosti. Po rezultatih smo v primeri z ostalimi lesarji prav dobri, osebni dohodki pa temu niso ustrezni. Decembra lani je znašal poprečen zaslužek 54.908 dinarjev, letno poprečje pa je še slabše. Ljudem v Novolesu lahko za leto 1986 obljubljamo le več dela, poudarjamo pa, da si ne obetamo dobrih poslovnih rezultatov.«
RIA BAČER
0 delu v blatu in vodi
Novomeško Vodnogospodarsko podjetje upravlja z vodami v dveh regijah — Melioracijska desetletka
Vili Pavlič, podpredsednik KPO: »Za težav e lesne industrije je ta čas v družbi malo posluha, ker je obremenjena s problemi velikih izgubarjev.
vinskem poslovanju. Doslej dobavitelji še niso dobili plačila za uvoženi repromaterial, zato postajajo nezaupljivi in vse bolj zahtevajo avanse. Ped dnevi sprejeti zakon o pogojih za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa pa štejemo za diskriminatorskega do tistih, ki žele samostojno poslovati v tujini. Če bomo morali zakon dosledno upoštevati, bo poslovanje v tujini še dražje, ker bodo nastopili posredniki.«
NOVO MESTO — Vodnogospodarsko podjetje ima sicer sedež v Novem mestu, je pa verjetno najbolj značilna medobčinska firma, saj deluje v vseh občinah dolenjske in posavske regije pa tudi v delu občine Laško, Grosuplje in morda še katere. Območje območne vodne skupnosti Dolenjske, na katerem Vodnogospodarsko podjetje upravlja z vodami, meri več kot 3.000 km2, na njem je pet večjih rek: Sava, Sotla, Krka, Mirna in Kolpa v skupni dolžini 293 km; potokov, daljših od 3 km, je 958 km, tako da je skupna dolžina vodotokov, daljših od 3 km, 1.251 km.
• Ali se prodaja na domačem trgu zaradi manjše kupne moči zatika in kolikšne so v Novolesu zaloge izdelkov?
»V Novolesu poteka prodaja na domačem trgu skladno s planom. Zalog nimamo. Konec decembra lani so bile zaloge izdelkov enake kot na začetku leta. Prevelike zaloge pa smo med letom ugotavljali pri surovinah in polizdelkih. Pri nas gre 80
Glavna dejavnost VGP je vzdrževanje vodnogospodarskih objektov v splošni rabi. Tu gre za regulacije, obrambne nasipe in druge hidroteh-nične objekte, obrambo pred poplavami in melioracijo zemljišč, pomembna pa je tudi njihova študijsko-programska dejavnost. »Pomemben del rečnonadzorne službe so naše intervencijske enote za obrambo pred poplavami na območju savskih nasipov in pri havarijah, ko pride do razlitja vodi nevarnih in škodljivih snovi,« je povedal direktor VGP Roman Rajer. Vsako leto se na tem območju pripetijo vsaj dve ali tri hujše tovrstne zadeve. Najhujša na tem območju in ena najhujših v zadnjem času v Sloveniji sploh se
Ljubljansko
jnsnio
Inflacija kot posledica velikih napak
Dolga bo pot odprave
LJUBLJANA — Nikomur ni treba več posebej praviti, da je naše gospodarstvo v resni krizi. Skupni izraz te krize je silovito naraščanje cen, ki jih nismo mogli zaustaviti niti s strogim administrativnim ukrepom — z njihovo zamrznitvijo. Zaradi obveznosti do mednarodnega monetarnega sklada smo morali cene odmrzniti, ker jih je spet pognalo v nove vrtoglave višine. Samo po sebi st tako vsiljuje vprašanje: kaj vse je krivo za tolikšno inflacijo, ki nas vse bolj straši? Virov in vzrokov inflacije je nedvomno več. Nekatere med njimi si velja še posebej ogledati.
Narodni dohodek ne narašča, prebivalstvo pa se povečuje in se mora zato poraba zmanjševati — to pa dosegamo s povečevanjem cen. Precejšen del našega narodnega dohodka moramo namenjati tudi za poravnavanje obveznosti do tujih upnikov. V obdobju od leta 1984 do leta 1990 moramo tako vrniti okrog 30 milijard dolarjev, kar pomeni povprečno letno 8 — 10 odstotkov našega narodnega dohodka, in spet nam ga toliko manj ostane za porabo.
Zaradi izvažanja vsega in česarkoli ter še po vsej sili izgubljamo na svetovnem trgu spet pomemben del našega narodnega dohodka. kar ponovno siromaši trg in omejuje porabo hkrati z naraščanjem cen.
Vse večjega dela izgub prav tako ne moremo poravnavati iz. rezervnih skladov — takšni izgubarji pa ne gredo v stečaj — zato je nujno naraščanje cen njihovega blaga in storitev. Pritisk negospodarstva — sisov, države, in še drugih — na dohodek gospodarstva je vse hujši, zato se mora gospodarstvo pred tem spet braniti z dvigovanjem cen.
Naše gospodarstvo ima malo lastnih obratnih sredstev in je prisiljeno uporabljati bančne kredite, pri čemer naraščanje obrestnih mer nujno vodi v stroškovno inflacijo. Naše gospodarstvo je zelo odvisno od uvoza surovin iz tujine (ki pomeni okrog 80 odstotkov skupnega uvoza), dražitev konvertibilnih valut pa vse bolj draži ta uvoz, iz česar prav tako sledi stroškovna inflacija.
Lahko bi našteli še številne druge vire inflacije, vendar to naj-
brž ni potrebno. Skratka: naglo napredujoča inflacija je izraz vrste škodljivih procesov v našem gospodarstvu in družbenem življenju, zlasti še v zadnjih letih.
Pri .pripravi dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, sprejetega julija 1983. so proučili vse te negativne procese in predlagali ukrepe, da bi jih izkoreninili. Samo tako, to je z vplivanjem na vzroke, lahko naša družba obrzda inflacijo. .Vplivanje na posledice ne prinaša nič dobrega, s tem razmere samo poslabšujemo.
Po ekonomski logiki je docela nemogoče primerjati našo inflacijo z inflacijo v državah razvitejše Evrope. Treba pa je ob tem vedeti, da je njihovo gospodarstvo doseglo stabilnost na podlagi gospo-
• .Inflacije ne povzroča sistem socialističnega samoupravljanja, marveč jo povzročajo pomanjkljivosti v sistemu — odmiki od temeljnega ustavnega načela o razpolaganju z dohodkom in družbenimi sredstvi. Pravice delavca do razpolaganja z družbenimi sredstvi nismo uveljavljali v skladu z obveznostjo, da je treba družbena sredstva uporabljati tako, da se nenehno povečujejo, in-da morajo biti subjekti, ki jih uporabljajo, sposobni, da jih tudi redno vračajo. In zato je tako, kot
je-
darjenja po logiki profita, po strogih ekonomskih merilih, da tam ni možno, da bi kdo ne poravnaval svojih obveznosti in da bi delil sredstva, ki jih ni. V teh državah nerentabilnim podjetjem in bankam pomagajo, ko zaidejo v izgube, z realnimi sredstvi ali pa jih po kratkem postopku zapro, delavci pa ostajajo na cesti.
Pri nas mnogi, ki površno poenostavljajo vse pojave, poudarjajo, da je domala edini vzrok velike inflacije sprostitev cen, in kajpada ponujajo tudi najbolj preprost recept za odpravo inflacije — administrativno uravnavanje cen. Zagovorniki administrativne-
ga uravnavanja cen pa.pozabljajo 'ugoplat.Ce
da ima inflacija tudi drugo plat. Ce ne odpraviš njenih vzrokov, jo bodo administrativno določene cene le prikrile, z vso silo pa se bo uveljavila v obliki osiromašenja trga, »sivih« cen, izigravanja predpisov, rasti izgub, pa tudi, kar je še hujše, v obnavljanju takšne sestave gospodarstva, ki se bo čedalje bolj ravnalo po administrativnih rešitvah, in ne po zahtevah svetovnega in domačega trga.
Naša inflacija ima globoke korenine v dolgoletnem še neod-pravljenem inflacijskem načinu gospodarjenja in inflacijskem načinu uresničevanja celotne ekonomske politike.
VINKO BLATNIK
je pripetila lani, ko se je pri vodovodnem črpališču za Krško v Belem bregu prevrnila cisterna in so se razlile večje količine naftnih derivatov. Zaradi hitre intervencije in ker se je nesreča pripetila na takem mestu, da je bila intervencija možna, nevarne snovi niso prišle do zajetja. Celoten poseg je stal okoli 3 milijarde starih dinarjev.
»Večino del — gre za blizu 80 odst. naše realizacije — opravimo za območno vodno skupnost, ostalo pa za druge naročnike,« pravi Rajer, »in to izključno s področja hidroteh-ničnih del, tu gre za melioracije, gradnjo kanalizacij, večjih vodovodnih sistemov in manjših čistilnih naprav.«
VGP šteje danes 152 ljudi; uprava je, kot rečeno, v Novem mestu, vse delo pa poteka zgolj na terenu. Na voljo ima devet delovnih skupin, ki štejejo od 7 do 10 ljudi, in ustrezno število strojev, se pravi kombinirk, bagrov ali buldožerjev. V glavnem opravljajo dela z lastno mehanizacijo, v sezoni pa si pomagajo tudi s kooperanti. »Naše delo poteka izključno v blatu in vodi,« pravijo.
Zadnja leta, zlasti od leta 1980, v okviru tako imenovanega zelenega
Nova žaga za prečni razrez lesa
r
'1
V tovarni »Djuro Salaj« z novo žago in obnovljenim sekirostrojem povečujejo storilnost
KRŠKO — Čez približno mesec dni se bo v temeljni organizaciji Predelava lesa krške tovarne »Djuro Salaj« za čela redna proizvodnja na žagi za prečni razrez lesa. Priprave za to pomembno naložbo, vredno več kot 220 milijonov dinarjev, so pričeli že pred leti, a ker nikoli ni bilo dovolj denarja, seje zares začelo šele julija lani.
Zdaj že poteka poskusno obratovanje, uspešen zagon pa daje prav takim obetavnim napovedim. Nova prečna žaga je plod dobrega timskega dela razvojne službe tovarne in strokovnega vodstva tozda, izdelali pa sojo v Ko-vinarski Krško. Ker gre za domače znanje in materiale, ni bojazni za nadomestne dele in kakovostno vzdrževanje stroja, ki bo z večjo storilnostjo in zanesljivostjo bistveno prispeval do prihrankov. Manipulativni stroški bodo namreč bistveno manjši, hitrost
Anton Vodišek
razkladanja lesa jez.daj veliko večja, saj ga z vagonov razkladajo takoj na žago.
Doslej so morali nerazrezan les skladiščiti tudi izza tovarniške ograje, po okoliških njivah, vse do nuklearke. V goleh je bil les lahko naložen le 4 do 5 metrov visoko, zdaj pa ga bodo sproti predelali v sekanice, katerih kupi se-
Roman Rajer: »Večino del opravi Vodnogospodarsko podjetje za območno vodno skupnost.«
• Nova žaga za prečni razrez lesa sežaga na uro 100do200kubikov lesa. medtem ko ga je delavec z ročno motorkosežagal venemšihtu« leokoli 55 kubikov. Kaj to pomeni za večjo storilnost in prihranke, dovolj potrjuje že ta podatek in da gre skozi to linijo preko 530.000 kubikov lesa na leto:
plana opravljajo veliko hidro- in agromelioracij. Prve melioracije je to podjetje izvedlo v letih 1953,1954 v metliškem Mestnem logu in na območju Kalce-Naklo in od takrat izvaja skoraj vse melioracije na območju, ki ga pokriva. Kaže, da gre za nekakšno melioracijsko de-setletko in da se bo ta val unesel do leta 1990. »Do takrat bo večina melioracijskih del na našem območju opravljena, potem pa pričakujemo več del pri izvedbi namakalnih sistemov,« pravijo na VGP.
A. BARTELJ
gajo tudi do 32 m visoko! Odkar so oktobra lani obnovili sekirostroj in z zamenjavo diska povečali premer od 45 do 65 cm, seje proizvodna zmogljivost stroja povečala za približno 30 odst. Ta naložba z nekaj tuje in domače opreme vred je veljala 100 milijonov dinarjev.
»Za uspešno delovanje žage se bomo morali dogovoriti še zgozdarji.da nam bodo dobavili ustrezen nerazrezan les.
Ne gre za vrste lesa. ampak za primerno obdelavo in dolžino lesa, saj nam zdaj podtaknejo tudi kaj takega, česar marsikdo še za drva ne bi mogel prodati.« se huduje direktor tozda Predelava lesa Anton Vodišek.
V Vinici načrten turizem
V Vinici ustanovili turistično društvo, edino v črnomaljski občini — Bogat program — 50 članov
VINICA — V Vinicije pred časom že delovalo turistično društvo, ki pa je, predvsem zaradi materialnih težav, zamrlo. Na pobudo občanov, ki jih je bodlo v oči, da imajo veliko znamenitosti, ki pa jih ne znajo na pravi način ponuditi in »prodati«,so pretekli teden društvo znova oživili. Da delo ne bo usahnilo tako kot pred leti, je dal slutiti že ustanovni občni zbor, bogat in dobro zastavljen
Jože Stegne
program terne nazadnje tudi to,daje v črnomaljski občini turizem poleg kmetijstva prednostna dejavnost v tem srednjeročnem obdobju.
»Zavedamo se, da bomo morali začeti sistematično delati, predvsem pa najprej zagotoviti turistično vzgojo prebivalstva, kar ne bo le naša naloga, ampak tudi kulturno-prosvetnega in gasilskega društva, lovske in ribiške družine ter društva Partizan,« zagotavlja predsednik edinega trstičnega društva v črnomaljski občini Jože Stegne. Društvo bo razširjlo turistično ponudbo, pomagalo pri organizaciji prireditev, prirpavljanju propagandnih akcij, pri razvijanju kmečkega turizma, za kar se ljudje na tukajšnjem območju že močno zanimajo.
»Iz kraja bomo poskušali iztisniti čimveč, kar bomo lahkojtonudili turistom. Ustanovni člani, ki jih je okrog 50, so že opozorili na ukinjeni viniški sejem, ampak tudi turistični pomen, se pravi, da bi ga razširili. Če hočemo uspeti, ne smemo spustiti nobene malenkosti, predvsem pa moramo upoštevati želje turistom. Seveda bosta morala delati v turizmu ves kraj in njegova okolica,« je odločen Stegne.
B. M
NAŠA ANKETA
Marsikaj smo že uničili
Lahko bi zapisali, da se v zadnjem lasu slovenska ekološka avesi vendar krepi, seveda predvsem po zaslugi pravih ekoloških atastrof med katerimi je najbolj kričeč primer belokranjska Kru-a. Rezultat te krepitve ekološke zavesti so verjetno borbe za Muro, ne« Grosupeljčanov za čiščenje Fenolitov odpadnih voda z visokimi koncentracijami fenolov v svoji čistilni napravi in še kaj. Je pa še oliko stvari, ki dokazujejo naš vse prej kol kulturen odnos do ok-!ja, da je komaj mogoče govoriti celo o prvih lastovkah. Vse stvari es niso tako grozne kot katastrofalna zastrupitev Krupe, a povsod e začenja z majhnim...
i
i
s
NIKO BORŠTNAR, sekretar občinske onference ZSMS Trebnje: »Naš odnos o okolja je vse prej kot kulturen. V prete-dih letih smo zidali tovarne na najboljši metijski zemlji, zdaj pa dajemo milijarde a to, da izsušujemo močvirja in ruvamo camenje v kraških predelih. Gospodarski ezultati niso kdove kako bleščeči, naša ndustrija pa krepko onesnažuje zemljo, vode in zrak. Jaz ne bi nikoli streljal divjali in tudi rib ne lovil, rad pa bi videl, da bi bile naše reke še naprej polne rib in gozdo-divjadi. Če pa bomo še naprej tako >rezvestno ravnali z naravo, se nam ne >iše nič dobrega.«
DARINKA STRITAR, prodajalka v Nakupovalnem centru M-Preskrbe v Krškem: »Nič kaj prida kulturno ni to naše okolje, kar pa je največ odvisno od nas samih. Mislim, da niti ni velikih razlik med posameznimi kraji po kulturi okolja v najožjem smislu, ko gre za čistočo, red, urejenost. Kako malomaren je odnos do našega okolja, sem se lahko prepričala ravno danes, ko sem ob cesti pri Kalcah-Naklem videla dva zavržena štedilnika. To daje slutiti, da se v naših glavah in srcu do okolja ni nič spremenilo.«
JANEZ POVŠE, prevajalec v novomeškem Novoteksu: »Mnogi mislijo, da okolje še ni tako ogroženo, in se temu primerno tudi obnašajo. Ne vprašajo se, kaj bomo pustili zanamcem, če bodo sploh še imeli pogoje za življenje. Na Dolenjskem seje z velikimi ekološkimi katastrofami že začelo, drobnemu onesnaževanju pa smo priča vsak dan. Tudi v mojem podjetju niso največ naredili, da ne bi spuščali barv v Krko, ki jo zastrupljajo tudi druge tovarne in mi vsi. Kaj vse spuščamo v odtoke v stanovanjih! Ne nazadnje nas nič ne prizadene resnica, da bo naša občina kmalu brez pitne vode, daje že vsa hrana zastrupljena s škropivi, itd.
STANKO PLETERSKI, direktor TOK
gozdarstva Ribnica: »Občani imajo v načelu smisel za varstvo gozda, tudi za' primerno sečnjo, le včasih, če gre za osebne koristi, prevlada osebni interes. Nekatera črevesna obolenja so pripomogla. da je prevladalo mnenje, da mora biti vsa pitna vdda čista. Ribniški občani se vedno bolj zavedajo, da je varovanje ok- ' olja življenjska nuja. To so spoznali šele v , zadnjem obdobju.«
VIKTOR ŠVAJGER, sodni izvršitelj iz Butoraja: »Veliko hodim po Beli krajini in moti me prav odlaganje smeti. S črnomaljskega odlagališča smeti pri Vrano-vičih se širi smrad, zato smo v Butoraju skupaj z Dragatušci proti deponiji odpadkov pri Kvasici. Čudim se, da v krajevni skupnosti Loka ni nobenega odziva. V črnomaljski občini seje tako ob Krupi kot ob dragatuškem primeru pokazalo, da ljudje, žal, dvignejo glas proti nekulturnemu odnosu do okolja le, ko so neposredno prizadeti.«
ALENKA MOZETIČ, učenka usmerjenega izobraževanja, iz Metlike: »O varovanju okolja je bilo že veliko povedanega, a malo narejenega. Nekatere stvari res dobro čuvamo pred uničenjem, na primer narodne parke, druge, na primer reki Reko in Krupo, pa smo popolnoma uničili. Žalostno je. da na očiščevalne akcije prihajajo le šolarji, ostali pa se jim za zahvalo še smejijo. Po metliških ulicah je tudi premalo košev za smeti. Tako imajo tis-
ti, ki jim je malo mar za čisto okolje.V |
razlog več za onesnaževanje
NADA NOVŠAK. kreatorka vsevniški Lisci: »Onesnaženo okolje nista le zrak in voda. V tujini lahko človek vidi čudovite izložbe, ki človeka pritegnejo, četudi ne namerava ničesar kupiti. Pi nas pa dostikrat namečemo v enem oknu vse, od kristala in pralnega praška do kozmetike in
kar je drago, priložnosti.«
neprimerno
leto
žebljev. Podobno je z modo. Ni vseiepo.
fri
S
DR. MIHA PETROVIČ, direktor Zdravstvenega doma Kočevje—Ribnica: »O ekološki kulturi in osveščenosti zgovorno priča dejstvo, da je v Kočevju zgrajena osrednja čistilna naprava in tudi osrednja toplotna postaja. Oboje prispeva k varstvu okolja. Nasprotno pa govore divja smetišča, ki jih je na območju občine nešteto. Menim, da bi tako neodgovorno obnašanje lahko pref levisokekazni, saj nobeno prepričevanje ne pomaga.«
VLADO MARKOVIČ, delavec Postaje milice iz Brežic: »Ljudje imajo zelo različen odnos do družbene lastnine in do tistega, kar je njihovo. Ta nasprotja so najbolj opazna tam. kjer živijo. Poznam nekaj stanovanjskih blokov, kjer so stanovanja brezhibno urejena, hodniki, stopnišča in drugi skupni prostori pa zanemarjeni, umazani, kot da bi prestopil v drug svet. Čudim se, da stanovalcev to ne moti in da jim ni nerodno.*	MRH
S
I
s
I
I
s
I
s
I
H ;
I
s
I
H
I
H
*
I
s
I
*
I
I
%
I
s
I
s
I
*
J
Št. 6 (1904) 6. februarja 1986
DOLENJSKI LIST
kmetijstvo
Kmetu gre, če ni drobnjakar
Janko Badovinac z Radoviče prvi v metliški občini začel s pašo bikov na višinskih pašnikih — Načrti: 15 tisoč trt in 30 glav živine
r
RADOVIČ A — Janko Badovinac z Radoviče je eden tistih redkih kmetov, ki so prerasli miselnost, da mora kmet pridelovati vsakega po malem, in to za vsako ceno. Pravi, da se od tega ne da živeti, saj lahko stroške kmetovanja povrne le količina, ne pa raznovrstnost pridelkov. Zato so se pri Badovinčevih usmerili le*v vinogradništvo, ki ima pri hiši že tradicijo, in živinorejo.
Močno pretiravajo z medvedi
V novomeški občini je znatno manj divjadi, kot je  je v evidenci
NOVO MESTO — Da so v lovskih družinah na območju novomeške občine pretiravali pri ocenjenem številu vseh vrst divjadi v loviščih, je uradno ugotovljeno. Odstrel je bil v preteklih letih daleč pod planiranim, ta podatek pa je o resničnem staležu divjadi najboljši kazalec.
Komite za družbeni razvoj je v sodelovanju z Zvezo lovskih družin pripravil poročilo o uresničevanju lovsko-gojitvenih načrtov v iztekajočem se srednjeročnem obdobju, v
® Na območju novomeške občine povzroča divjad vsako leto veliko škodo na kmetijskih pridelkih, zlasti v suhok-rajinskem predelu. Povračilo škode so z občinskim odlokom urejali do leta • 984, ko je bil med lovskimi organizacijami, kmetijskozemljiškimi skupnostmi ter kmetijskimi in gozdarskimi delovnimi organizacijami sklenjen samoupravni sporazum, ki naj bi škodo ocenjeval na ustreznejši način. Kmetje, ki so bili z načinom ocenjevanja po občinskem odloku hudo nezadovoljni, se v zadnjem času veliko manj pritožujejo, še vedno pa trdijo, da dohijo mnogo manj povračila, kot znaša resnična škoda.
katerem je ugotovljeno, da so v II lovskih družinah planirali odstrel kar 45 medvedov, padlo pa jih je samo pet. Načrtovali so odstrel 438 kosov jelenjadi, a je bilo v resnici odstreljenih le 176. In tako naprej. Edino lisic so lovci pokončali 9 odstotkov nad planom, to pa predvsem zaradi stekline.
Sejmišča
NOVO MESTO — V ponedeljek je bil spet sejem na tukajšnjem sejmišču. Kmetje so pripeljali naprodaj 200 pujskov, starih 7 do 10 tednov, in 353 Pusjkov, starih 10 do 12 tednov. Skupaj so prodali 365 živali. Mlajše so stale 18.000 do 20.000 din, starejše pa 20.000 do 25.000 din. Kmetje so prignali tudi 17 glav goveje živine. Prodali so jih •2. Kilogram žive teže vola je stal 300 do 320 din, krave 270 do 300 din in telet 340 do 380 din.
»Morda sc bo komu zdelo čudno, malodane smešno, da smo veliki kmeti, a mleko in moko kupujemo. Za nas bi bila pšenica dražja, če bi jo pridelovali doma. tudi za molžo ni dovolj delovnih rok, zato smo ubrali pot, ki se nam je zdela v teh hribovitih krajih najracionalnejša,« pripoveduje Janko, ki je čisti kmet šele poltretje leto. od takrat, ko je oče po
Semena bo dovolj
V skladišču KZ Trebnje imajo 300 ton semenskega krompirja
ŠENTLOVRENC — »Našim zadružnikom si ni treba delati skrbi zaradi semenskega krompirja.
V skladišču ga imamo dovolj tako za merkantilno kot semensko pridelavo.«je dejal Andrej Sever, vodja semenske proizvodnje v KZ Tebnje.
»V skladišču imamo zdaj na zalogi okoli 350. ton semenskega krompirja. Največ je seveda sorte igor. nekaj malega je tudi dezireja. Lani smo poskusno imeli na zalogi tudi sorti aurora in kloster. letos pa ju nimamo. Od teh 350 ton bo seveda največ semenskega krompirja ostalo za domače potrebe. Okoli 200 ton ga bomo porabili za merkantilno pridelavo, ostalo pa za pridelavo semenskega krompirja. Za semensko pridelavo imamo pripravljenih 35 ton elite, prav toliko originala sorte igor. zraven pa še nekaj malega več kot 13 ton elite za Vesno. Z elito bomo posadili v občini okoli 15 hektarjev njiv. Računamo, da bomo tudi letos ves semenski krompir za domače potrebe pridelali doma. Elito pa seveda dobimo iz Kmetijskega inštituta Slovenije.« je povedal Sever.
Andrej Sever
Cene za semenski krompir še niso znane. Dejstvo pa je. da je po njem povpraševanje vse večje. Kmetje se namreč že zavedajo, da pridelek lahko povečajo le s pogostejšo zamenjavo semena. Prav zaradi vse večjih potreb po semenskem krompirju se tudi v KZ Trebnje pripravljajo na gradnjo sodobnega skladišča za semenski krompir. V njem naj bi bilo prostora za 1.200 ton semenskega krompirja. Za toliko pa naj bi se povečala tudi pridelava semenskega krompirja v trebanjski občini.
J. S.
Kmetijski
Donosnejše sorte trav
Nazaj k naravi! Nazaj k naravni, ceneni, doma pridelani voluminozni krmi, bogati z beljakovinami, to je sedanje geslo živinoreje. Daleč največje rezerve so v našem travnatem svetu. S pravilnim delom in izdatnim gnojenjem je mogoče pridelati v pašno-kosni rabi pa hektarju travnika oz. parniška 4000 do 5500 KŠE, kar po škrobnem učinku odtehta 35 do 45 ostotov koruznega ali pšeničnega Zfnja (Gvido Fajdiga: Kako bom gospodaril na travnatem svetu).
Navedena primerjava pove zelo veliko. Še večjo prednost pa pokaže gospodarski račun. Sposobnost travnate ruše je skoraj neverjetna, zlasti je odporna proti ekološkim in vremenskim skrajnostim, neprimerno bolj kot žita ali druge poljščine, ki so deležne mnogo večje kmetovalčeve pozornosti. Zal je taisti travnati svet še vedno podcenjevan, čeprav ne več tako, kot je bil v preteklosti, ko je vedno redil njivo, ne da bi dobil povračilo (gnoj!).
Tudi slovenska kmetijska stroka že dolgo opozarja na vse to, in ne je opozarja, temveč si tudi prizadeva, da bi travniki in pašniki dajali boljše rezultate. Sem šteje tudi vzgoja novih sort trav, ki so se poja-vile v zadnjem času in ki so v poskusih dale zelo velike pridelke, dosegle večjo prebavljivost, trpežnost in izenačenost v rasti, kar vse °d odlike dobre trave.
® Predlanskim so se na trgu pojavile, oz. bile vpisane v uradno jugoslovansko sortno listo naslednje sorte, ki jih je vzgojil dr. Korošec s sodelavci: sorta sora pri visoki pahovki, draga pri mnogocvetni ljuljki, jasna pri rdeči bilnici in bela pri beli šopulji. Večletni poskusi so pokazali, da dosegajo te nove srote znatno boljše uspehe kot doslej znane sorte, kijih jc prodajala semenska trgovina. Priporočajo jih sejati tudi v naših krajih, zlasti pri obnovi travnate ruše.
Naj ob tej priložnosti še enkrat ponovimo prednosti paše kot najboljšega načina prehrane goveda. Njena korist ni le v prihranku dela, Kot na splošno mislimo, temveč je paša edina pot do največjega možnega pridelka s travnatega sveta, ki ima še to odliko, daje najbolj poceni. To je eno temeljnih sporočil že omenjene Fajdigove Knjige.
Inž. M. L.
0
*
*
*
0
*
*
0
\
0
*
*
0
1
0
0
*
0
0
0
*
0
*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
smrti zapustil dobro vpeljano kmetijo. Janku seje zdelo, da bi bil greh, če bi začelo propadati vse, kar so starši s trudim spravili skupaj, zato se je z družino preselil iz Zagreba v rojstno Radovico, kajti že od nekdaj je bil. kljub temu da je bil na Hrvaškem avtoprevoznik, v srcu kmet. »V kmetijstvu lahko uspeva le tisti, kdor obdeluje zemljo z ljubeznijo, kajti razumljivo je, da s kmetovanjem ne bo nihče postal bogataš. Lani smo pri nas samo za obdelavo vinogradov, ne da bi pri tem všteli
Janko Badovinac
ženino, mamino in moje delo, odšteli 700 do 800 tisočakov, kako borna je bila letina., pa je znano.« niza Badovinac.
Pri Badovinčevih imajo 11 tisoč trt, pol belih, pol črnih sort, ob povprečni letini pa natrgajo okrog 30 ton grozdja. Doma ga pustijo le
toliko, kolikor ga potrebujejo za lastne potrebe, ostalo pa prodajo v kmetijsko zadrugo v Metliki, saj so pri njihovi hiši med najstarejšimi kooperanti. »Kmetje sicer jadikujejo nad dragimi zaščitnimi sredstvi. gorivom, rezervnimi deli ter slabimi odkupnimi cenami, vendar menim, da bi kmetje morali razumeti kmetijsko_ zadrugo, zadruga pa seveda nas. Če bo šel vsak svojo pot, ne bo nikoli napredka. Za razvoj kmetijstva, predvsem vinogradništva, pa gre zasluga pravzadrugi,«je prepričan.
Ker Badovinčevi potrebujejo za vinograde po 4 tovornjake gnoja na leto in ker je v okolici veliko zapuščene zemlje, so začeli razmišljati tudi o živinoreji. Lahi so zgradili tri kolometre in pol od doma, na hrvaški strani, hlev za 40 glav živine. Vendar so prvih 10 bikov, ki sojih dobili lanskega junija, zapeljali naravnost na pašo na prostem. »Na našem območju sem začel prvi s pašo bikov na višinskih pašnikih — imajo namreč nad 700 metrov nadmorske višine — in priznati moram, da se je dobro obnesla, čeprav zaradi suše na 4 hektarih ograjenih pašnikov ni zraslo'dovolj trave in sem moral dodajati krmo,« je zadovoljen.
Svojo pravilno usmeritev Badovinac utemeljuje tudi s tem, da za 7 mesecev, kar je živina v hlevu, potrebuje 4 tone hrane na glavo. Če bi bila v hlevu celo leto, nebi zmogli pripraviti dovolj hrane, čeprav za zemljo ni problem, saj je še mnogo zapuščene, neobdelane. »Drobnjakar pa nočem biti in ne bi hotel imeti le nekaj glav živine, če prosta paša ne bi bila mogoča,«je odločen Janko, ki pravi, da bo popolnoma zadovoljen s kmetijo šele, ko bo imel 15 tisoč trt ter v hlevu 30 repov.
M.BEZEK
Zapolnjena knjižna vrzel
Med petimi novimi strokovnimi knjigami založbe Kmečki glas tudi »Soja« dr. Nenadiča in »Kozjereja«
Piškavih 2.400 dinarjev stane novih pet knjig, ki jih je v okviru zbirke Knjižnica za pospeševanje kmetijstva za leto 1986 izdat Kmečki glas. Piškavih pravimo zato, ker je naložba v znanje najcenejša investicija. To vetja nasploh, za kmetijstvo pa še posebej. Kaj je nakup knjige v primerjavi s ceno traktorja ali hleva?
Najobsežnejša novost je izpod peresa dr. Jožeta Korošca knjiga Pridelovanje krme na travinju. Ze pregled uporabljene literature pove, da je v njej združeno tako rekoč vse znanje s tega pomembnega kmetijskega področja. Travinje je in ostane prva kmetijska možnost:
zaradi obsega, ki ga zajema, in zaradi največjih notranjih rezerv, ki jih še ima. Njemu je namenjen tudi levji delež Kmetijskega priročnika 1986, ki je druga najobsežnejša knjiga iz zbirke.
Strokovna javnost bo še posebej vesela dveh del, ki zapolnjujeta vrzel v slovenski kmetijski literaturi. Prva je knjiga Kozjereja, delo dr. Iva Franica, ki nas prepriča, da reja koz ni nujno znak revščine, kot se pri nas še vedno misli. Z revščino se Francozi in Švicarji, ki dosegajo največje rejske uspehe, ravno ne otepajo, zato si upamo trditi, da bi kljub zakonski prepovedi paše, stari že 21 let. tudi pri nas lahko kaj več naredili. Za mnoge bo zanimiva tudi knjiga dr. Nedeljka Nenadiča Soja, o kateri pa je ob veliki popularizaciji te polj šine v zadnjem času na tem mestu skoraj škoda izgubljati besede.
Preostane še peta knjiga več avtorjev Zdravstveno varstvo drobnice, ki naj bi po svoje pripomogla, da bi obujeno rejo ovc spet postavili na trdnejše noge. Slovenski ovče-rejski program predvideva, da bomo v tem srednjeročnem obdobju izdatno zvečali čredo. Po nekih ocenah bi lahko rediti 207.000 ovc, pa bi s to številko dosegli šele povprečje drugih dežel. Sedanja čreda je mnogo skromnejša, se pa povečuje, kar je vendarle dober znak.
In še to: knjige so napisane jasno in razumljivo, vendar zahtevajo nekaj predhodnega strokovnega znanja. Opremljene so s fotografijami, tabelami in skicami ter tiskane z malo večjimi črkami, dovolj preglednimi tudi za vedno ne najbolj zbrano kmetovo oko.
M. LEGAN
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Urejam Tit Doberšek
Trta na Škarjah rodi!
Ta stari vinogradniški rek je treba imeti pred očmi zlasti ob letošnji rezi vinske trte. Lanska pozeba je povzročila na večini trt spremenjeno obliko in rast mladik. To pa vinogradnike vznemirja. Vendar vinogradnikom ne morejo veliko pomagati splošni nasveti, ki jih dobijo na zadevnih posvetih, saj skoraj vsaka trta zahteva posebno obravnavo, zato ni mogoče svetovati rezi trte na splošno.
Glavqovodilo naj bo pridelek!
Pri rezi moramo imeti pred očmi edini cilj, ki ga želimo doseči z obdelavo vinograda, to je pridelek grozdja oziroma vina. Vinograd ni razstavni prostor, kjer naj se bohotijo trte lepotice. In ravno tu mnogi vinogradniki grešijo, ker preveč upoštevajo lepo obliko trte. premalo pa to, da trte gojimo zato, da nam rodijo.
Zaradi pozebe bomo letos imeli pri rezi opraviti zlasti z mladikami — enoletnimi rozgami, ki so pognale spodaj iz starega lesa. Te mladike so najlepše, močno razvite, močne, medtem ko so mladike, ki so pognale višje iz dvoletnega lesa, letos slabše rasti. Vemo sicer, da mladike, rastoče iz starega lesa, poženejo močne zelene poganjke, ki pa imajo slab nastavek grozdja ali pa nastavka na tem mladju sploh ni. Le mladike, ki so zrasle iz dvoletnega lesa, poženejo zelene mladike, ki normalno zarodijo.
Če nas bodo pri letošnji rezi trte zapeljale močne rozge iz
starega lesa in bomo te mladike puščali kot rodni les, bomo pridelali mnogo lesa, pa malo grozdja. Zato moramo vso skrb posvetiti tistim, čeprav slabšim rozgam, ki so pognale višje iz dvoletnega lesa, in iz teh narezati potrebni rodni les, če hočemo v vinogradu pridelati grozdje in ne lesa.
Pri priporočeni rezi bo oblika trte sicer marsikje skažena, toda to napako bomo lahko popravili pri rezi v prihodnjem letu, saj je znano, da trto lahko bolj poljubno oblikujemo.
Kako bomo trto obrezovali?
Iz mladik, ki so zrasle iz starega lesa. bomo ob rezi narezali le potreben vzgojni les, iz katerega bomo v prihodnje trto na novo vzgojili in oblikovali, dala nam bo potreben les za prihodnjo leto. Pri tem ne smemo računati na pridelek in zato puščati nepotrebne šparone ali celo več rozg, kot jih za vzgojo potrebujemo. Odvečne rozge iz starega lesa bomo ali popolnoma odrezali ali pa obrezali na kratko. Tudi kot vzgojni les naj te mladike, pa čeprav so močne, ne dosežejo več kot 1 m dolžine.
Vso pažnjo moramo pri letošnji rezi posvetiti, čeprav po rasti slabšim mladikam, ki so kljub pozebi zrasle iz dvoletnega lesa, in to povsod tam, kjer te mladike sploh imamo. Na teh mladikah bomo narezali rodni les in le od teh pričakujemo pridelek grozdja. Razumljivo, da bo to skoraj pri vsaki trti drugače, kar bo moral vinogradnik upoštevati, da ne bo pridelal le les. ampak tudi. grozdje. Delo bo torej letos bolj zamudo, toda zamudno nam bo trta poplačala, kajti res je, »da trta na Škarjah rodi«.
T. DOBERŠEK .
ŠE JE ČAS ZA PRIJAVO
ŠENTJERNEJ — Člane društva vinogradnikov Dolenjske, podružnica Šentjernej, obveščamo, da smo čas za prijavo za ekskurzijo vinogradnikov v letu 1986 podaljšali do vključno 9. februarja. Vabljeni!
Podružnica Šentjernej
KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO«
MIRNA PEČ — Tu bo v soboto,
8.	februarja, ob 18. uri kviz »Mladi in kmetijstvo«, novomeško občinsko tekmovanje v znanju mladih zadružnikov in hkrati izbirno tekmovanje za izbor ekipe, ki se ho udeležila regijskega tekmovanja. Sodelovale bodo ekipe TZO Šentjernej, Škocjan, Mirna peč, Novo mesto. Straža in Žužemberk. Kviz organizira aktiv Mladih zadružnikov Mirna peč, pokrovitelj pa je Zadružna HKS.
Konec varstva, začetek novega
V suhokrajinskem zadružništvu ni več družbenega varstva — Novi direktor Janko Skube — Izločili kooperante, ki so bili to le na papirju
Recept: več trsov, več pridelka
Inž. Alojz Pirc o obnovi vinogradov
KRŠKO — Skupinska obnova vinogradov v Posavju ne poteka tako, kot bi radi, in pri tem vinogradniki v krški občini ne morejo biti nič bolj zadovoljni kot v brežiški in sevniški občini. Od 1.080 ha vinogradov jih je kar okoli tisoč hektarov v rokah zasebnikov. Mnoge strme površine zelo otežujejo intenzivno strojno obdelavo, kljub temu pa bi lahko povsod z večjim številom trsom na enoto površine bistveno povečali pridelek.
Tehnolog za sadjarstvo in vinogradništvo pri temeljni organizaciji kooperantov krškega M — Agrokombinata inž. Alojz Pireje izračunal, daje lani obnova hektarja sadovnjaka stala 3.30 milijona, vinograda pa 2,34 milijona dinarjev. Letos sc bodo investicijski stroški povečali za približno 80 odst. Inž. Pireje ugotovil,da znaša glavnica 11 milijonov, ko sc začne sadovnjak 4. leto odplačevati, pri vinogradu pa znaša glavnica že 14 do 16 milijonov, ko začne vinograd dajati.
ŽUŽEMBERK — »V nekaj mesecih sanacije so se razmere v.suhokra-jinski zadrugi močno spremenile na boljše, niso pa še urejeni odnosi s kmeti,« meni dipl. agronom Slobodan Drakulič, ki mu je bila poverjena dolžnost sanatorja.
Ukrep družbenega varstva je bil predčasno ukinjen, kolektivzadruge pa je dobil novega direktorja, JanKa Skubeta. Zadružni svet je šele v drugem razpisu za to dolžnost dobil človeka, ki ga štejejo za sposobnega obvladovati razmere. Že ob tričetrt-letju 1985 seje zadruga izkopala iz
izgube in ustvarila 2,5 milijona dinarjev zasklade. Zmanjšali soštevilo zaposlenih od 59 na 50. predvsem v upravi, še vseeno pa je nekaj preveč zaposlenih v trgovinah, ki ne ustvarjajo dovolj prometa, da bi lahko krile tolikšno zaposlenost.
Po besedah inž. Drakuliča so se odnosi v kolektivu inzdelovnoorga-nizacijo KZ Krka Novo mesto izboljšali, niso pa povsem urejeni odnosi s kmeti. V suhokrajinski zadrugi so imeli vpisanih kar 400 kooperantov, čeprav so bili mnogi pogodbeniki večinoma le na papirju. Kajpgda so
bile iz tega izvirajoče ugodnosti za kmete vse prej kot rentabilne za zadrugo. Kooperantske liste so v zadnjih mesecih dodobra zmanjšali, saj je ostalo na njih le 82 imen, bržkone pa bodo še kakšno črtali.
Gre za to, da bi dosegli večjo proizvodnjo z manjšimi stroški. Kooperantsko dejavnost bodo morali znova postavljati na noge, predvsem pa za svojega šteti le kmeta, ki bo z zadrugo zares sodeloval in ji bo oddajal večje količine tržnih presežkov.
R. B.
Alojz Pirc
»V svetu dajejo tudi do 60 odst. subvencije za obnovo vinogradov. Pri nas kooperanti pridelajo poprečno 106 stotov grozdja na hektar. okoli 70odst. pridelka oddajo, veliko pa zadržijo zase. Z večjim številom trsov je mogoče precej povečati pridelek, zlasti, če je vinograd slabo obdelan in oskrbovan. razlaga inž. Pirc.
Še zmeraj ni dovolj ustrezne mehanizacije za vinogradništvo, medtem ko je dosti bolje pri sadjarstvu. Zdaj si vinogradniki pač pomagajo, kakor vedo in znajo, veliko pa uporabljajo mehanizacijo za poljedelstvo. p pppe
IZ NtvŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Skupščina posega po ukrepih
Delegati občinske skupščine razpravljali o družbenem varstvu v treh delovnih  organizacijah: IMV, TZO Žužemberk in Zavodu za požarno varnost
NOVO MESTO — Za tovarno IMV novo družbeno varstvo, v suhok-ranjski Kmetijski zadrugi je družbeno varstvo predčasno ukinjeno, predlagani ukrep družbenega varstva za Zavod za požarno varnost Novo mesto pa je odložen. Tak bi bil telegramski prikaz pomembnejših odločitev na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti novomeške skupščine z dne 30. januarja.
Novi ukrep družbenega varstva za delovno organizacijo IMV in njeno delovno skupnost (ne pa za tozde!) je bil izglasovan z veliko večino, saj je bil zoper med 78 delegati obeh zborov en sam. K tako us-kladenemu odločanju so pripomogla številna gradiva z obrazložitvami in dodatna pojasnila na seji, zlasti pa izjava Jožeta Piletiča, ki je govoril v imenu delavcev IMV. Povedal je, da so družbenopolitične organizacije v IMV in delavci o ponovno predlaganem ukrepu družbenega varstva do konca leta 1986 temeljito in kritično razpravljali in da se z njim strinjajo. »Delavci ocenjujemo, da je začasni kolegijski poslovodni organ pravilno zastavil delo, mu zaupamo in menimo, da bo svoje naloge izpeljal, kot je predvideno.'Z novim ukrepom se ne čutimo prikrajšane.«
V IMV tudi po uvedbi novih ukrepov (tako rešitev so našli skupno z najodgovornejšimi republiškimi institucijami) ostaja na čelu ista začasna poslovodna ekipa pod vodstvom Marjana Anžurja. V po-
Zvest kovaštvu
J. Spudič odprl kovaško delavnico — Edini kovač v metliški občini
METLIKA — Med obrtmi, ki izumirajo, je zagotovo tudi kovaštvo. Redko se zgodi, da bi kdo na novo odprl kovaško delavnico, pa vendar seje to zgodilo v Metliki. Jože Spudič, ki se je tega poklica izučil pred skoraj tremi desetletji na Hrvaškem in ga ves ta čas tudi opravljal, se namreč ni mogel sprijazniti, da bi moral kar naenkrat postati ključavničar ali kaj podobnega, zato se je raje odločil za samostojno obrt.
»Kosem prišel v Metliko, sem 10 let delal pri kovaču Kremescu, potem pa sem bil do lanskega leta zaposlen v delovni organizaciji, ki je trikrat spremenila ime: najprej je bila Komunala, potem TGP in na koncu Pionirjev tozd Gradbena operativa. Ko smo prišli pod Pionirja, so nam rekli, da moramo pozabiti kovaško delo in se oprijeti ključavničarskega. Tega nisem prenesel, prestar sem že, da bi lahko pozabil tisto, kar sem delal vse življenje. Poleg tega sem imel veliko terenskega dela, zato sem se raje odločil, da ostanem doma. Še sedaj mi je hudo, ko pridem v kolektiv, kjer sem postil najlepša leta, a ostati nisem mogel,« z nostalgijo pripoveduje Spudič.
mmr-t
Jože Spudič
Tako je julija lani kar v garaži odprl kovaško delavnico, kjer pa zaradi prostorske stiske opravlja predvsem usluge kmetom: popravi voz, nabrusi plug, naredi tudi kakšno vrtno ograjo. Toda ob hiši se že kopiči material za novo delavnico, kjer bo dovolj prostora za vsa kovaška dela, tudi za podkovanje konj, za kar je že sedaj veliko prošenj.
»Če bo šlo vse tako naprej, kot sem si zamislil, bom potreboval tudi pomočnika. Vse kaže, da bo to kar moj sin, ki je sedaj sicer šele sedmošolec, a že rad pomaga v delavnici,« pravi edini kovač v občini, ki se ne boji, da bi bila obrt v njegovi delavnici obsojena na propad, četudi je delo težaško in pretežno ročno.
B. M.
sameznih tozdih IMV pa morajo še v februarju izpeljati volitve v samoupravne organe in razpisati mesta direktorjev, da bo zadeva s pravne plati urejena. Prav tako je s sklepom, ki govori o ponovnem družbenem varstvu v IMV, določeno, da se morajo najkasneje do 15. septembra letos izreči za novo organiziranost.
Delegati so se prav tako na osnovi dobrih obrazložitev odločili predčasno ukiniti družbeno varstvo v suhokranjski Kmetijski zadrugi (TZO), kjer so zadeve že uredili, imenovali pa tudi novega direktorja, Janka Skubeta, doslej zaposlenega kot vodja AOP pri Pionirju.
Zapletlo pa se je ob predlogu za uvedbo ukrepa družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost. V obrazložitvi predloga je navedenih več razlogov za tak družbeni ukrep, predvsem pa je razvidno, da direktor Iztok Hrovat problematiki ni kos in daje potrebno novo vodstvo. Družbeno varstvo je bilo v tem kolektivu že uvedeno pred tremi leti, a kot kaže, zadeve še niso urejene. Na seji pa je direktor Hrovat delegate prepričeval, da so razlogi za uvedbo ukrepa neutemeljeni, izpodbijal je ugotovitve posebne strokovne komisije, ki je s poročilom o kaosu v zavodu dala povod za predlagane ukrepe itd.
Delegati niso vedeli, komu naj bi verjeli, zato so odložili sklepanje o tej zadevi. Komisiji za družbeni nadzor so poverili, naj ponovno razišče argumente z obeh strani in poroča na naslednjem skupščinskem zasedanju.
RIA BAČER
Marca višje stanarine
Zvišale se bodo za 43 odst., 1. julija pa še za 13 odst.
NOVO MESTO — Skupščina novomeške stanovanjske skupnosti je že decembra sprejela družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986, s katerim bodo občinske stanovanjske skupnosti v Sloveniji letos enotno urejale politiko stanarin.
Po tem dogovoru se bodo stanarine v vsej Sloveniji letos dvakrat zvišale. Prvič jih bodo v vseh slovenskih občinah dvignili enotno za 43 odstotkov, in sicer naj bi se to zgodilo že s februarjem, drugič pa s 1. julijem. Takrat bo zvišanje stanarin po občinah različno, tako da bi povsod dosegli, da bodo stanarine ob koncu leta predstavljale 1,52 odst. revalozirane vrednosti stanovanjskega sklada.
V novomeški občini se bodo letos stanarine prvič zvišale s 1. marcem, seveda za že omenjenih 43 odstotkov.
Ko je bi! namreč skrajni čas za pripravo vsega potrebnega za takšno zvišanje s 1. februarjem, je družbeni dogovor sprejela komaj polovica občinskih stanovanjskih skupnosti v republiki, prehitevati pa v Novem mestu niso hoteli. Za tak primer zamude so se v stanovanjski skupnosti tudi »zavarovali«, saj je skupščina decembra pooblastila odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, da uskladi zvišanje stanarin s sprejetjem dogovora, da zaradi tega ne bi bil potreben sklic skupščine, oziroma da se zvišanje ne bi preveč zavleklo. Razlika za februar bo seveda vračunana v drugo zvišanje stanarin 1. julija. Takrat se bodo stanarine v novomeški občini zvišale še za okrog 12 ali 13 odstotkov.
ZAENKRAT PODPISUJEJO
NOVO MESTO — Ko je pred kratkim predsedstvo občinske konference SZDL obravnavalo predvolilne postopke in se seznanilo z začetkom kroga opravil, v katerem o evidentiranih zahtevajo pristanek na kandidaturo, so ugotovili, da je malo odklanjanja funkcij. Možni kandidati večinoma pristajajo na kandidature in ne odklanjajo podpisa z najrazličnejšimi izgovori. Vse kaže, da so priprave na spomladanske splošne volitve v novomeški občini bolje stekle po prvem zagonu, ki ni dal pričakovanih rezultatov. Potrebno število evidentiranih je bilo doseženo domala že po uradnem roku, zelo aktivni pa so bili na terenu in v združenem delu v zadnjem času, ko so še kar naprej pošiljali predloge za možne nosilce vidnejših funkcij v občini.
Supaj naj bi letos v občini zbrali s stanarinami blizu 184 milijonov dinarjev. Ker delež za vzdrževanje stanovanj v stanarinah ostaja enak kot doslej, bo torej letos na voljo za vzdrževanje vrednostno približno toliko denarja kot doslej.
Z. L,—D.
Kot mestni vrtci
Stopiška varstvena enota je že prebrodila začetne težave
STOPICE — Več let so se v Stopičah potegovali za vrtec, kajti nekdaj izrazito kmetijsko območje skoroda nima več čistih kmetov. Tudi ženske so skoro vse zaposlene, za to so bile težave z varstvom otrok vsako leto hujše. Ped dobrima dvema mesecema so v preurejeni stari šoli odprli enoto vzgoj-novarstvene ustanove, v njej pa je dobilo mesto 49 otrok. Vodja enote vrtca Verica Tisov, vzgojiteljica domačinka, je počutje otrok in vzgojiteljic takole opisala: »Sprva smo imeli nemalo težav, predvsem zaradi premestitev otrok, ki so jih starši vozili v mestne vrtce. Zdaj je vse urejeno, pritožb staršev ni. Otroci so se povsem privadili, obe vzgojiteljici in varuhinja pa z veseljem delamo. Prostori so lepo urejeni in opremljeni, enako kot v vseh mestnih vrtcih, hrano dobivamo iz domače šolske kuhinje, za sprehode in igro na prostem pa imamo tu celo boljše možnosti. Na pomlad bo urejeno še posebno otroško igrišče za vrtec z igrali, ki so ženabavlje-na. Obolevnosti otrok doslej ni bilo.«
Verica Tisov: »V našem vrtcu je 25 otrok v mali šoli, ostali pa v skupini od 3. do 5. leta.
Vzgojiteljica Verica, ki je petletno službeno dobo prebila v novomeških vrtcih na Ragovski, na Ljubljanski cesti, v Ločni, je vodila tudi malo šolo po podružničnih enotah. »Tu sem zadovoljna bolj kot kjerkoli prej. Osebni dohodki so enaki. Čeprav zaslužek ni tak kot bi si želeli, se ne pritožujemo. Z veseljem opravljam poklic, najbolj pa me veseli, da smo začetne težave lepo prebrodili.«
Stopiški vrtec je med vsemi vrtci v novomeški občini izjema po tem, da ima najdaljši obratovalni čas: odprt je od 4.45 do 16. ure.
R. B.
Proračun bodo še »česali«
V občinskem proračunu ne bo več prakse: vsem porabnikom za en odstotek povečati sredstva
VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA
NOVO MESTO— Občinska Zveza prijateljev mladine na sam pustni torek
spet pripravlja tradicionalni sprevod 'Spi
otroških maškar in rajanje v Športni dvorani. Letošnja tema mask je robotika in vesoljska tehnika, zato si organizator želi, da bi se čim več otrok skrilo za takšno masko. Sprevod, v katerem pričakujejo nekaj tisoč osnovnošolskih in vrtčevskih maskiranih otrok, bo ob zvokih pihalne godbe in plesu mičnih mažoretk ob 16. uri krenil izpred osnovne šole na Grmu. Nekaj minut pustnega direndaja bodo potem maškare uprizorile na zaprtem Glavnem trgu, višek norenja pa bo vŠportni dvora ni, kjer bo v drugem del u programa za maškare zaigrala tudi popularna skupina AGROPOP iz Ljubljane. Pokrovitelj letošnje otroške maškarade je tovarna Novoteks.
J. P.
NOVO MESTO— Porabniki novomeškega občinskega proračuna želijo za »najnujnejše« 130 milijonov dinarjev več, kot bo na voljo. Osnutek proračuna je sestavljen po načelu: doseči enak položaj porabnikov. Zato bodo več dobili tisti, ki so v preteklosti najbolj zaostajali. Tako je stališče izvršnega sveta, ki je osnutek proračuna obravnaval 28. januarja.
Že ob obravnavi osnutka so ugotovili, da geodetska služba ne bo dobila dovolj za kritje dodatnih del, ki jih zahteva zlasti nova prostorska zakonodaja. Tudi dejavnost SLO in družbene samozaščite ima zaradi pomanjkanja denarj aše veliko neuresničenih zadev iz preteklosti. Ne bo dovolj za financiranje 18 prostorskih izvedbenih aktov, ne bo dovolj za zahteve borčevske organizacije in še vrste drugih porabnikov.
R. B.
Zaman so apetiti
Kdo dobi prostore pedagoške akademije?
NOVO MESTO — Odkar je pedagoška akademija prenehala delati v Novem mestu in je izpraznila prostore v nekdanjem šmihelskem internatu, mnogi razmišljajo, kako bi se vselili. Prav verjetno pa delajo račun brez krčmarja, kajti uradno je ugotovljeno, da ima uporabno pravico do izpraznjenih prostorov osnovna šola Milka—Šobar Nataša v Šmihelu. Ta šola dela v hudi prostprski stiski, saj se njen okoliš zaradi širitve naselja Drska naglo veča. Določeno je, da bo šmihelska osnovna šola že jeseni lahko uporabljala prostore bivše akademije.
Apetiti pa se ne pojavljajo le do izpraznjenih prostorov, ampak tudi do opreme v njih. Celotna oprema je bila nabavljena iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti, zato mora ostati v občini Novo mesto, neglede na to, da je vpisana v evidenco Pedagoške akademije v Ljubljani. Tako je stališče Novomeščanov in ustreznih organov, ki imajo pri tem besedo.
Papirnato obilje
Strah, da bodo razprave vse prej kot temeljite
Verjetno pa bodo najbolj potrebni, med katerimi so tudi našteti, med letom ob rebalansih dobili »dodatke«, tako da bodo osnovne dejavnosti lahko nemoteno opravljali.
Ko pa so v izvršnem svetu razpravljali o potrebnih sredstvih za financiranje zazidalnih načrtov, so menili, da je občinski proračun predvsem poklican zagotoviti denar za izvedbene prostorske dokumente za romska naselja in za mestno jedro, medtem ko naj bi zazidalne načrte za posamezne kraje sofinancirale tudi delovne organizacije, ki so najbolj zainteresirane za te dokumente.
Osnutek proračuna bodo še prečesavali, na februarskem zasedanju občinske skupščine pa se bodo o njem izrekli delegati.
NO V O MEST O — Prvi meseci v letu so običajno odločilni, kako bo v tovarnah in v združenem delu sploh steklo uresničevanje letnih načrtov. Poleti so dopusti, potem trgatev in šele na jesen delo spet zaživi s polno paro. Takrat pa zamujenega navadno ni več mogoče nadomestiti. Prav v prvi polovici letošnjega leta družba nalaga zaposlenim toliko sestankovanja kot še nikoli.
V teh tednih dobivajo v združenem delu kopice kilogramskih gradiv v temeljito obravnavo. Sindikat, partija, mladina ponujajo kongresna gradiva v obravnavo in poudarjajo, da pri tem ne bi smeli biti površni. Naj bi jih obravnavali ob analizi domačih razmer. Občina in interesne skupnosti zasipavajo zaposlene s pomembnimi gradivi, od planskih dokumentov do sprejemanja sporazumov, ki za občane v resnici pomenijo važne odločitve za prostor, v katerem živijo. Gre tudi za sredstva, ki jih ustvarjajo in namenjajo drugim.
V razpravi je še kritična analiza političnega sistema, k tej pa je potrebno prišteti še sprotne naloge vseh organizacij in samoupravnih organov. Ne nazadnje so s pomembnostjo pred delavci zaključni računi, pri katerih sindikati tudi vsako leto podčrtavajo, da morajo seči pod površje golih številk. In če samo omenimo še bližnje volitve, s katerimi imajo v združenem delu, v vseh družbenopolitičnih organizacijah in v krajevnih skupnostih tudi čez glavo dela in vrsto sestankov, je menda jasno, da vsega tega temeljito ne bo mogoče opraviti.
Ekonomsko vse resnejši časi z naraščajočo draginjo so že sami po
sebi ne ustvarjajo ugodnega vzdušja zprave in sestankovanje. Če
za razprave in sestankovanje, pa ob tem v hišo vsak dan prihaja s pošto kup gradiv, se ne smemo čuditi, če se bo zgodilo prav to, kar poudarjamo, da se ne bi smelo zgoditi. Brez škode za proizvodnjo vse to sestankovanje ne bo moglo miniti ali pa bo potekalo zgolj formalno.
RIA BAČER
Liste še vedno niso zaključene
Na občinski konferenci pričakujejo, da bodo na temeljnih kandidacijskih konferencah dali še tehtne predloge za kandidate za najodgovornejše funkcije
TEČAJI TUJIH JEZIKOV IN ŠIVANJA
METLIKA — V 13 krajevnih skupnostih v metliški občini te dni potekajo temeljne kandidacijske konference, ki se bodo končale 10. februarja in na katerih razpravljajo o evidentiranih možnih kandidatih za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini ter kandidatih za družbenopolitični zbor. Na občinski konferenci SZDL zelo veliko pričakujejo od teh konferenc, kajti liste še niso zaključene in nadejajo se, da bodo predvsem za tiste, ki bodo opravljali najodgovornejše funkcije v družbenopolitični skupnosti, ljudje dali še dodatne predloge.
NOV O M EST O—Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu sprejema do 15. februarja vpis za jezikovne tečaje angleščine in nemščine za otroke ter v tečaje tujih jezikov za odrasle. Nepretrgoma pa vpisuje in organizira tečaje šivanja za začetnike in nadaljevalnetečaješiva-nja in krojenja, če je zbranih vsaj 20 interesentov. Vsa pojasnila s cenami vred posredujejo v omenjenem zavodu.
V ožji izbor možnih kandidatov za nosilce funkcij v metliški občini so evidentirani: za predsednika skupščine Stane Bajuk, Ivan Malešič in Jože Mozetič, za podpredsednika pa Jože Došen in Jože Jankovič. Za predsednika izvršnega sveta so predlagani Jože Matekovič, Martin Stubljar in Anton Tomc, za predsednika družbenopolitičnega zbora Stane Jelenčič, Tone Kočevar in Marija Vukmanič, za predsednika zbora združenega dela Gabre Pre-dovič in Danica Puljak, za predsed-
nika zbora krajevnih skupnosti pa Jože Nemanič in Janez Videtič.
Za predsednike samoupravnih interesnih skupnosti so evidentirani: Aton Omerzel in Viktor Kozjan (sis za izobraževanje), Andreja Bracelj in Vladimira Škof (sis za kulturo), Martin Črnugelj in Vekoslav Prevalšek (sis za zdravstvo), Marjan Pavlovič in Matjaž Rus (sis za telesno kulturo), Stanislava Jankovič in Branko Matkovič (sis za socialno skrbstvo), Mihca Janže-
kovič in Ivan Škof (sis za socialno varstvo), Vinko Kepic in Ivan Žele (sis za invalidsko-pokojninsko zavarovanje), Stane Brodarič in Janez Kremesec (sis za zaposlovanje), Jože Gosenca in Jože Kočevar (sis za raziskovanje) ter Jožica Cigič in Albina Tošeska (sis za otroško varstvo).
Za družbenopolitični zbor skupščine občine Metlika pa so evidentirani naslednji možni kandidati: Jože Došen, Jože Gerkšič, Milena Pavlovič, Marija Vukmanič, Milena Hočevar, Stane Jelenčič, llija Šaja-tovič, Boža Šuklje, Stane Bajuk, Ivan Malešič, Jože Nemanič, Aten Zupančič, Branko I vičič, Tone Kočevar. Danilo Orlič, Matjaž Rus, Jože Govednik, Jože Jankovič, Jože Mihelčič in Franc Vrviščar.
B. M.
Novomeška kronika
NAPOVEDOVALCI — Slišali smo, da zadolženi za novomeški radio po vsej Sloveniji vneto iščejo napovedovalca ali napovedovalko. Morda bi lahko povprašali v GIP Pionir, kjer poleg zidarjev, inženirjev in strojnikov premorejo tudi možaka, ki je s svojim glasom držal v napetosti celotno poslušalstvo proslave ob Pionirjevi 40-letnici.
BANKA — Po zavitih kanalih so nam dali vedeti, da Ljubljanska banka—Temeljna dolenjska banka ni najbolj zadovoljna s položajem, ki ga ima v tej rubriki, ter da pripravlja obsežnejše pisanje na naš račun. Ko se bomo že spravili k papirju, naj razjasnijo tudi, zakaj v poslopju v Kettejevem drevoredu v soboto, 1. feb; ruarja, niso bili sposobni podaljševati vezanih dinarskih vlog, mimogrede pa ni delal tudi terminal za devizne obresti.
HENČEK — Henčkov dom na Dobravi je vzel v najem Brane Štubljar. Obljublja solidno postrežbo, veliko izbiro dobrot, ob koncu tedna pa tudi ples. Upajmo, da bo tudi Henček kdaj pa kdaj raztegnil svoj meh — in upravičil ime gostišča.
Ena gospa je slišala, da bi Japonci začeli sanacijo IMV s čiščenjem oken. Nekoliko zaradi splošnega vtisa, še bolj pa zato, da bi lahko po tovarni podnevi pogasili luči in privarčevali marsikakšen milijon.
V času od 23. do 29. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Smolič iz Dolenje Nemške vasi — Tomaža, Silva Lozar iz Lokev — Damjana, Zdenka Umek iz Kamenice — Marka, Martina Majhan iz Jurovske-ga Broda — Maria, Dušanka Zupan iz Leskovca — Liljano, Ljubica Kužnik z Vrhovega — Renato, Edita Metelko iz Rovišča — Mateja, Ana Travnik iz Mačkovca — Boštjana, Marija Černe iz Pekla — Amdreja, Tončka Zemljak iz Soteske — Mirjano, Irena Seničar s Krke — dečka, Marija Kocjan iz Regerče vasi — deklico, Ivanka Mrak s Sela pri Ratežu — deklico, Magdalena Simončič s Senovega — dečka, Marija Turk z Gornjega Mokrega polja — deklico, Silva Per z Velikega Slatni-ka — Jožeta in Ljubica Kužnik z Vrhovega — Renato.
IZ NOVEGA MESTA: Slavica Savič s Ceste herojev 52 —^Aleksandro, Milenka Marojevič iz Šegove 4 — Sanjo, Nada Mihalič iz Kristanove 28 — Ireno, Mojca Balant iz Ulice Mirana Jarca 19 — Mateja, Bojana Kinčičz Drska 46 — deklico in Marija Usenik,
ursKa 40 — deklico in Marija Pod Tško goro 90 — Petro. Čes
estitamo!
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Sprehod po Metliki
TUDI OBRTNIKI BODO PUSTOVALI
NOVO MESTO — V ponedeljek,
3. februarja, so na novomeški tržnici prodajali solato po 300 din kilogram, karfijolo po 250 din, ohrovt in zelje po 180din. Največjebilojajc.za katere so kmetice zahtevale 400 din, najbolj vztrajni kupci pa so s pregovarjanjem dosegli tudi za 5 din nižjo ceno. Še vedno je tržnica bogato založena zjabolki in drugim sadjem, le banan že tri tedne ni naprodaj. V obrtniškem delu tržnice se izdelki t očitno slabo prodajajo, kajti v ponedeljek je več prodajalcev vabilo k stojnicam z besedami: »Dajem pod pravo ceno, da se znebim zalog.«
PREBIVALCI ŠESTOVE ULICE so me že večkrat prosili, naj napišem v Dolenjski list, kako so veseli, ker je njihova ulica asfaltirana. V isti sapi pa so pripomnili, da ob večerih in ponoči tavajo v temi, ker na njihovi cesti ni javne razsvetljave. Tema je tako globoka, da v njej ni videti niti prometnih znakov, ki prepovedujejo parkiranje tam, kjer seje to počenjalo. Poznavalci ulice trdijo, da teh znakov ni videti niti pri sončni svetlobi, ker jih enostavno ni. Se pa zato obračunavajo kazni za napačno parkiranje.
METLIKA — Tukajšnje obrtno združenje bo imelo v soboto, 8. februarja, v gostilni pri Veseliču v Podzemlju že osmič zapored tradicionalni pustni ples za obrtnike, njihove delavce, družinske člane in poslovne partnerje. Za maske in šaljiv program bodo obrtniki sami poskrbeli, ko pa jih bodo zasrbele pete, bo zaigral ansambel Franca Potočarja.
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Cmomaijski drobir
AVTOMOBILI ALI AVTOBUSI? — Postajališči pri črnomaljskem Kulturnem domu in Kmetijski zadrugi sta namenjeni lokalnim avtobusom, vendar se šolerjem le redkokdaj posreči, da bi lahko zapeljali nanju. A ne zato, ker bi bili vozniki tako nespretni, težava je v tem, ker sta postajališči navadno zasedeni z osebnimi avtomobili, ki tja zapeljejo že iz navade, kajti nekdaj je bil pri Kulturnem domu zares parkirni prostor. A za to, kaj je bilo nekdaj, šoferjem avtobusov ni mar, zanimajih le, kdo je tisti, ki bi moral narediti red na postajališčih in odstraniti neljube vsiljivce. Prav bi bilo, pravijo, da bi tisti cimprej začel akcijo.
OBRT, KI JE NI — Črnomaljce bode v oči tudi napis oz. tabla, ki visi na pročelju hiše na Kolodvorski cesti pri domu JLA. Tabela namreč naznanja, da je v hiši fotokopirnica obrtnice Splichalove. ki pa je že pred par meseci odjavila obrt, izpraznila lokal in odšla. Črnomaljci se sedaj sprašujejo in ugibajo, kje in zakaj so se zamerili obrtni-ci. da je s tako naglico odnesla pete iz njihovega mesta, da je pozabila sneti z zidu celo tablo z napisom svoje »firme«.
Ribniški zobotrebci
PREUDARNI LONČARJI — Pri-goričani hvalijo svoj tozd Inlesa, češda ima slabša delovna sredstva kot podobne tovarne v drugih republikah, delovno storilnost pa nekajkrat večjo. Storilnost v tem tozduje res visoka. Lončarji so bili že od nekdaj znani kot pridni delavci, včasih pa tudi nekoliko pretiravajo.
GASILSKE DIPLOME — Sodra-ški gasilci so imeli 26. januarja občni zbor. Na njem so podelili tudi priznanja delovnim in drugim organizacijam ter posameznikom, ki so največ pomagali pri izgradnjisagilskegadoma in asfaltiranju njegove okolice.
PREMALO TELEFONOV —Sod-ražani in okoličani si žele več telefonov, a je njihova telefonska centrala premajhna. Predlagajo, naj bi se telefonska centrala razširila v sosednji prostor, kjer je krajevni urad, ta pa naj bi se preselil v stavbo krajevne skupnosti. Predlog ni slab, vendar je prej potrebno pripeljati do Sodražice več telefonskih linij itd.
Drobne iz Kočevja
SNEG PREKRIL NESNAGO — Kočevje je eno najbolj onesnaženih mest v republiki. Ulice so tudi polne peska, prahu, blata. Nekateri so že predlagali delovno akcijo za očiščenje mesta, ko je prišla pomoč »odzgoraj«. Zapadel je sneg in prekril vso nesnago ter odložil delovno akcijo do spomladi.
SMUČAR V VODI —Medšolskimi počitnicami se je na Kočevskem jezeru, Iti je bilo takrat zaledenelo, pogumen (ali pa nepremišljen) mlad smučar zapeljal kar po ledu. Ker pa je bi [pretenak, seje udrl. Na otrokovo srečo so se mu smuči odpele, v brližini pa so bili Prisebni reševalci, ki sozvelikonapora ,n spretnosti rešili iz vode.neprevidnega smučarja.
PROMET V TRGOVINI NE JE-NJA — Trgovci pravijo, daje bilo ves januar dovolj kupcev. Toliko prometa mso imeli doslej še nobeno leto v januarji}- Drugod med inflacijo varčujejo. Pri nas pa zapravljamo.
šegalebi — Poročali smo o labo-
. na jezeru. Zdaj so se pojavili na Ri-nzi spet galebi, ki pa niso taka posebnost, razen tega smo jih opazili tudi že prejšnja leta.
Trebanjske iveri
dobrničani so se prebudili — Niti najstarejši Dobrničani se ne spomnijo, kdaj so imeli svoje kulturno-nmetniško društvo. Zdaj pa seje skupina mladih zagnancev odločila, da ustanovi novo društvo, ki pa se bo prvič Predstavilo X. marca, za dan žena. LIJD-u v Dobrniču pomaga Stane Peček, ki pripravlja pevce na prvi javni nastop. Sicer pa ustanovitelji vabijo v društvo vse ljudi, ki znajo igrati, recitirati, peti, muzicirati, slikati, plesati, telovaditi, čarati itd.
PREDSTAVILA SE JE NEVA PEVEC — Članica KUD Pavel Golia Neva Pevec se ukvarja že nekaj let s slikarstvom. Prvič seje na razstavi predstavila v Novem mestu, kjer seje šolala na srednji gradbeni šoli. Zdaj pa svoje °ljne pastele razstavlja v avli trebanjskega kulturnega doma. Razstava bo odprta do srede tega meseca ob sobotah in nedeljah.
KRČ ZA KULTURNI PRAZNIK — Krč. film Boža Šrajca, katerega dogajanje je potekalo v Mokronogu, bodo zavrteli Trebanjci v počastitev kulturnega praznika.
PUST PRIHAJA — Prva pustna Prireditev bo v trebanjski občini v soboto, 8. februarja. Pripravili jo bodo v mirenskem TVD Partizan. Začela pa se bo ob 19. uri in končala Predvidoma okoli 2. ure zjutraj. Pustni sprevod pa pripravljajo tudi šentlovrenški mladinci, ki bodo svoje maske pokazali na pustni torek. Sprevod se bo začel ob 13. uri in bo šel po cesti do Račjega sela. Trebnjega in nazaj.
ilt
Prazni tudi žepi zagnancev
Črnomaljska Zveza organizacij za tehnično kulturo praznuje 10-letnico — V osmih društvih več kot 500 članov — Sisi prispevali denar po novem
ČRNOMELJ — Pred desetimi leti je bila na pobudo peščice zagnancev v Črnomlju ustanovljena Zveza organizacij za tehnično kulturo, ki je povezala številne klube in društva, kf so do takrat bolj ali manj uspešno delali samostojno. Začetek je bil zredno težak, saj je preteklo več let, preden so premagali miselnost, da je tehnična kultura pastorka telesne kulture.
Te miselnosti sedaj na srečo ni več, organizacije za tehnično kulturo pa so predvsem s svojim lastnim delom prispevale k pomenu in
vlogi, ki jim gre. V prvih letih je bilo njihovo delo usmerjeno predvsem v množičnost, izobraževanje, tekmovanja, konstruktorsko in inova-
Mladih ni več moč utišati
črnomaljski mladinci nočejo biti več le izvrševalci ma-nifestativnih akcij — Skrb za okolje
ČRNOMELJ — Čeprav mlade Črnomaljce že od nekdaj marsikaj tišči, so na programskih konferencah občinske konference ZSMS navadno ostali tiho in svoje probleme odnesli s seboj domov, ne da bi jih povedali. Na konferenci pretekli teden pa ni bilo tako, mladi so bili glasni, opozorili so na številne težave.
Mladi v združenem delu so končno začeli tudi reševati pereča družbena vprašanja, kot je stanovanjska problematika, pripravništvo. Vendar so največkrat premalo uspešni, ker nimajo dovolj volje, ne poznajo funkcioniranja delegatskega sistema ter vloge osnovnih organizacij ZSMS, a tudi zaradi nerazumevanja starejših generacij. Predvsem v manjših organizacijah mladine je delo omejeno le na manifes-tativne akcije, kot so praznovanja, štafeta, in vglavnem le životarijo. V skoraj vseh osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih se zaradi slabe usposobljenosti za vodenje ne morejo izogniti neprestanim nadomestnim
V Zmagi 75.000 parov čevljev
Mokronog: dobro poslovanje kljub stiski
MOKRONOG — »Zelo smo utesnjeni v sedanjih prostorih. V takih razmerah je zelo težko dobro organizirati proizvodnjo, še težje je dosegati dobro kvaliteto. Zato seveda komaj čakamo, da bomo končno dobili nove proizvodne prostore. Žal se zaradi pomanjkanja denarja to ne bo zgodilo pred koncem tega srednjeročnega obdobja,« je povedal Milan Bor-tšnar, vodja obrata Zmage v Mokronogu.
Še do lani je bilo v tem obratu zaposlenih 32 delavcev, zdaj pa jih je že 45. Medtem ko so doslej delali le ortopedske čevlje, delajo sedaj salonarje, gležnarje, sandale in ženske škornje. Prej so izdelali vsak dan 600 do 700 parov ortopedskih čevljev. Modne obutve, ki je precej bolj zahtevna za izdelavo, pa bodo izdelali vsak dan po 240 parov. Letos namera-
Milan Borštnar: Glede na okoliščine dosegamo dobre proizvodne in poslovne rezultate.
vajo izdelati vsega skupaj 75 tisoč parov modne obutve.
»Glede na prostorsko omejenost in na razmere v gospodarstvu kar dobro poslujemo. Lani smo pridelali za 220 milijonov prihodka, letos načrtujemo 370 milijonov dinarjev prihodka. To priča, da znamo delati in si zaslužimo nove proizvodne prostore. Vendar je naložba 700 milijonov dinarjev za sedaj še prevelik zalogaj za našo malo delovno organizacijo. Gradnja novega objekta je predvidena okoli leta 1990. V novi tovarni bomo zaposlili še nove delavce in seveda tudi precej povečali proizvodnjo. Posodobiti pa bo treba strojni park in še marsikaj spremeniti. , Kakor kaže, naj bi tedaj poslovali kot temeljna organizacija združenega dela,« je dejal Borštnar in dodal, da tudi kot delavci v obratu nimajo okrnjenih samoupravnih pravic.
J. S.
volitvam, v krajevni samoupravi pa v večini primerov mladi sodelujejo zgolj formalno.
V razpravi pa so posebej opozorilina mlade iz Srednje šole Edvarda Kardelja, med katerimije v zadnjem času zavladala apatija. Čeprav so bili izzvani, srednješolci niso pojasnili, zakaj je tako, odgovor pa je poskušal najti nekdanji predsednik OK ZSMS Zvone Butala, ki je dejal, da so srednješolci spoznali, kako je, če hočejo rešiti kakšen problem. Izpostavljeni so nožu, ki ima rezilo na obeh straneh. Na proslavah sicer sodelujejo, ne pa pri samoupravljanju, saj se boje sankcij.
Jože Artnak, predsednik centra za prosti čas pri republiški konferenci
• Črnomaljska občinska konferenca mladine je v preteklem obdobju naredila prve korake na področju ekologije. Poskušali so_ ustanoviti tudi ekološko skupino. Žal je v zadnjem času delo obstalo, ker so tisti, ki so bili gonilna sila, odšli, a tudi iz republiške konference niso dobili potrebne podpore. Glede na to, so menili mladinci, da je v zadnjem času na tem področju veliko problemov, bi morali ekologiji posvetiti posebno pozornost.
ZSMS, pa je bil prepričan, daje vse v redu do takrat, ko mladi izvršujejo le manifestativne akcije. Ko paželijo prebiti ta zid, naletijo na odpor vseh tistih, ki jim ni prav, da bi se mladi »vtikali« tudi kam drugam. Vendar so po njegovih besedah črnomaljski mladinci dokazali, da jih več ne more utišati kdorsibodi.
Črnomaljci so se spotaknili tudi ob kongresne dokumente, ki so sicer revolucionarni, vendar so v njih pozabili na mlade v kmetijstvu, preživljanje prostega časa, obregnili pa so se tudi ob uporabo jedrske energije,
M. BEZEK
cijsko dejavnost, raziskovanje in sodelovanje. Organiziranih je bilo več kot 100 tečajev, predavanj in seminarjev, več kot 60 tekmovanj, celo zveznih, se je udeležilo na ducate ekip, ki so dosegle tudi prva mesta. Člani so izdelali na desetine zahtevnih naprav in tehničnih pripomočkov, med drugim tudi ra-dioodajni in sprejemni postaji na Mirni gori in Križu. Člani belokranjskega jamarskega kluba so v deželi ob Kolpi odkrili številne vodne vire in druge objekte, ki so za tukajšnje ljudi življenjskega pomena. Prav jamarji so bili prvi, ki so opozorili, da je voda v Krupi oporečna.
Vse to bi bilo zagotovo težko uresničiti, če v tehnični kulturi ne bi posvečali pozornosti množičnosti. Ta zveza je namreč ena najbolj množičnih v črnomaljski občini, saj v radioklubih »Iskra« Semič in »Miran Jarc« Črnomelj, črnomaljskem in semiškem fotokino klubu, filatelističnem društvu »Oton Župančič« iz Črnomlja, združenju šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika, belokranjskem jamarskem klubu in modelarskem krožku iz Semiča deluje več kot 500 članov. Od njega je vsaj tretjina osnovnošolcev, ki pa po končanem obveznem šolanju žal množično zapuščajo tehnično kulturo, saj jih v srednjih šolah nihče več ne spodbuja k tej dejavnosti.
Ne le kar se tiče dela, klubi in društva so se v preteklih letih morali znajti sami tudi pri financiranju, kajti le tretjino potrebnih sredstev so dobivali od sisov, ostalo pa so si prislužili s prodajo dela in izdelkov. Veliko je pri tem pomagala tudi se-miška Iskra. Vendar vse to odslej ne bo več zadostovalo, zlasti ne, ker želijo svoje delo razširiti tudi na druga večja krajevna središča v občini. Zato so izdelali nov predlog samoupravnega sporazuma, po katerem bi sisi nakazovali denar glede na vrsto dela v zvezi.	M_	BEzek
Otroci siabo skrbijo za zobe
Pomembno vlogo bi morali odigrati starši
ČRNOMELJ — Pred nekaj leti je v prostorih tukajšnje srednje šole začela obratovati šolska zobna ambulanta, kamor prihajajo danes vrtičkarji in osnovnošolci iz Loke ter srednješolci. »Krepko čez tisoč jih je, vendar bi bil za toliko otrok skoraj dovolj en zobozdravnik če bi primerno skrbeli za svoje zobe. Glede na to, kako zanemarjeno je zobovje tehvotrok, pa z • asistentko Vlasto Štricelj težko zmoreva delo,« pove zobozdravnica Anica Car-Marjano-vič, ki dela v ambulanti dve leti.
Ankica Car-Marjanovič
»Lani so bili na sistematskem pregledu vsi otroci, rezultati pa so bili porazni, predvsem zaradi tega, ker si redno ne umivajo zob. V veliki meri je odvisno od staršev, kakšne zobe imajo otroci, zato z njimi redno sodelujemo, pošiljamo jim obvestila o zdravstvenem stanju zob njihovega naraščanja,« pravi Marjanovičeva. V šolski ambulanti se zavedajo, da je zelo pomembna in cenejša preventiva, zato ji posvečajo veliko pozornost.
Čeprav opravlja Marjanovičeva delo, kjer uspehi niso vidni takoj, se že lahko pohvali, da njen trud ni bil zaman. K temu je pripomoglo to, da zadnje leto ves teden dela v Črnomlju (prej je dvakrat na teden hodila v Semič), pa tudi vestnost tistih učencev, ki ne zanemarjajo obiska pri zobozdravniku.
Predlog zaprtih list
Kdo so kandidati za najodgovornejše dolžnosti?
RIBNICA — Po predlogu usklajevalnega odbora za kadrovska vprašanja OK SZDL Ribnica so možni kan-
Zdrava voda le še v globini
SODRAŽICA, RIBNICA, KOČEVJE — Voda na kraškem svetu, se pravi tudi na območju občin Ribnica in Kočevje, brez kloriranja ni primerna za pitje. Očistili bi jo lahko tudi s pomočjo čistilnih naprav, a je za sedanje razmere to predrago, saj bi veljala vsaka čistilna naprava okoli 300 milijonov, na območju Hydrovoda Kočevje—Ribnica pa bi bile potrebne pri treh črpališčih.
»Do dobre vode skušamo priti z vrtanjem. Geologi so ugotovili, da je na območju Sodražice dovolj zdrave pitne vode za Ribnico. Določili so tudi dve mesti za vrtanje. Z obema vrtinama smo prišli do zdrave pitne vode,« je povedal direktor Hydrovoda Cveto Obranovič.
Pri prvi vrtini so naleteli na pitno vodo, in sicer 9 litrov na sekundo, v globini med 160 in 190 m. Vrtali so še do globine 250 m, vendar tam vode ni bilo, zato so prenehali. Pri drugi vrtini so vrtali do 189 m in ta
• KOČEVJE — Poraba vode v Kočevju hitro narašča, na ta vodovod pa se priključujejo tudi nova območja. Zato bo nujno položiti večje cevi od zajetje pri Rakitnici do Kočevja ali pa najti bliže nove in zadostne vire pitne vode. Za zdaj je odločitev taka, naj bi načrpali več vode iz območja Slovenske vasi, kar bi bilo gotovo ceneje, kot polagati nove cevi iz Rakitnice. Po sedanji zamisli, naj bi denar za to ureditev prispevalo gospodarstvo, ki porabi kar 60 odstotkov vse vode. Nekateri predlagajo, naj bi demtr za ureditev oskrbe z vodo zbirali še s samoprispevkom, vendar bi tako zbrani denar porabili za ureditev vodovoda za Drago in za vodovod v Kostelu.
daje 12 do 13 litrov zdrave pitne vode na sekundo. To vrtino bodo letos usposobili za črpanje. Hkrati bodo opazovali, kako se ob tem obnaša prva vrtina, saj kaže, da sta med seboj povezani. Stroški za vrtanje ene vrtine znašajo okoli 10 milijonov dinarjev, približno toliko pa še stroški za njeno usposobitev za
črpanje. Letos bodo opravili še eno tako vrtanje na Obrhu.
Zdrava pitna voda je zdaj samo še v globinah. Na območju Podsten, Gore, Travne gore in Loškega potoka, odkoder, dobivajo vodo sedanja zajetja, iz katerih dobivata vodo tudi Ribnica in Kočevje, je zaradi greznic, gnojenja zemlje, v podzemni svet speljane kanalizacije itd. voda onesnažena in jo je potrebno klorirati. Razen tega je ob deževju zelo kalna in še močneje onesnažena in jo je potrebno pred uporabo prekuhavati.
J. PRIMC
Denarcev ni
Pletenina nima denarja za investicijo v Sodražici
SODRAŽICA— Pletenina Ljubljana nima denarja, da bi že letos začela graditi novo proizvodno halo v Sodražici, v kateri bi dobilo nova delovna mesta poleg sedanjih 127 zaposlenih še 40 žensk. To smo zvedeli pri Žiži Stojakovič, obratovodji obrata Petenine v Sodražici.
Gradnja nove proizvodne dvorane, ki bi merila okoli 500 kv. metrov, bi po lanskih cenah veljala 120 do 150 milijonov dinarjev. Sedanje prostore obrata, ki sicer dobro gospodari pa nameravajo preurediti v skladišča, menzo in garderobe. Investicija je v srednjeročnem načrtu občine Ribnica in tudi Pletenine Ljubljana. Vendar bo imela prednost nova barvama Pletenine v Ljubljani, ki bo veljalaokoli 1,2 milijarde dinarjev. Če barvarne ne bo, potem tudi sodraški obrat ne bi imel kaj delati.
»Če nič drugega, bomo morali v Sodražici letos preurediti vsaj menzo, ker to zahteva sanitarna inšpekcija. Bolje in ceneje pa bi bilo, če bi vsa investicijska dela opravljali hkrati,« pravi obratovodinja Ž. Stojakovičeva.
Edino možnost za gradnjo nove proizvodne dvorane vidijo v združevanju denarja znotraj občine. V Pletenine denarja za to že ni. Tudi na tuja posojila ne kaže računati, ker so ta dobili že za ureditev nove barvarne.
J. P.
didati za nosilce vodilnih funkcij v občini naslednji:
Za dolžnosti v občinski skupščini: za predsednika Franc Lapajne, za podpredsednika Janez Novak, za predsednika zbora združenega dela Breda Oražem. za podpredsednika ZZD Pavel Sobar ml., za predsednika zbora krajevnih skupnosti France Šilc, za podpredsednika zbora KS Franc Prelesnik, za predsednika družbenopolitičnega zbora Stanko Rus, za podpredsednika DPZ Jože Andoljšek in za predsednika izvršnega sveta Peter Levstik.
Za predsednike skupščin SIS: Lado Orel — izobraževalna skupnost. Zinka Benulič — zdravstvena skupnost, Nuša Orel — skupnost otroškega varstva, Leopold Trdan — izobraževalna skupnost, Dušan Bajde — skupnost za •zaposlovanje, Franc Zajc ml. — kulturna skupnost, Lado Andoljšek — skupnost socialnega skrbstva, Andreja Šulentič — skupnost sdcialnega varstva, Uroš Bregar — telesnokulturna skupnost, Nada Blatnik —stanovanjska skupnost in Ivan Petrič — skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
Predlog za ostale dolžnosti ter delegatov za družbenopolitični zbor boste lahko prebrali v Rešetu. Mi lahko ugotovimo le. da jeza vsako dolžnost le po en kandidat.	J.	PRIMC
IZBIRE VEC NI
KOČEVJE — Kandidatne liste bodo zaprte, se pravi, da bo na njih toliko kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti. Tako so sklenili na skupni seji predsedstev KK SZDL mesta Kočevje, kije bila minuli četrtek. Na raznih prejšnjih sestankih je bilo v večini primerov sklenjeno, da bodo liste odprte. Novi predlog je bil prepričljivo utemeljen, češ da bi se ob obveznem upoštevanju volilne zakonodaje in če bi bile liste odprte, lahko zgodilo, da bi imela posameznaobmočja mesta izvoljenih več delegatov, druga pa manj ali celo nobenega. Izkušnje so namreč pokazale, da volilci ne volijo delegatov po njihovih sposobnostih in drugih odlikah, ampak da imajo največ možnosti za izvolitev tisti, ki so napisani na glasovalnih lističih spredaj. Priimki kandidatov pa ne smejo biti napisani po mestnih območjih (volilnih enotah), ampak po abecednem vrstnem redu!
IZVRŠNI SVET O STANOVANJSKI ZADRUGI
TREBNJE — Na seji izvršnega sveta občine Trebnje, ki je bila v torek. 28. januarja, so med drugim obravnavali poročilo o delovanju Stanovanjske zadruge Šentrupert, osnutek samoupravnega sporazuma o usklajevanju, letnih načrtov zaposlovanja v občini Tebnje v tem srednjeročnem obdobju in osnutek samoupravnega sporazuma o skupni gradnji hladilnice v Novem mestu. Delegati izvršnega sveta so se seznanili tudi z osnutkom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje izdelave zazidalnega načrta za individualne stanovanjske hiše v Velikem Gabru.
So bile liste prezgodaj zaprte?
Kritična razprava o volilnih postopkih na zboru trebanjskih komunistov
TREBNJE — Zbora komunistov krajevne skupnosti Trebnje bi se morali udeležiti vsi komunisti iz osnovnih organizacij v krajevni skupnosti, delovnih organizacij, delovnih skupnosti. Oglasiti bi se morali tudi tisti, ki so organizirani izven občine. Vse to je na vabilu pisalo nedvoumno, na zbor pa je prišla komaj tretjina vabljenih. Zlasti je bilo opaziti, da so manjkali komunisti, ki zasedajo vodilne položaje.
Ker je bilo to pretekli teden v dvorani trebanjskega doma kulture več kot očitno, se je precej razpra-vljalcev dotaknilo te odsotnosti. Zlasti tedaj, ko so govorili o dosedanjem poteku priprav na volitve ter nalogah komunistov pri tem. Že na referendumu o samoprispevku so manjkali odgovorni ljudje, funkcionarji, ki bi morali biti za zgled. O tem bi morali spregovoriti v osnovnih organizacijah, a sc to že ni zgodilo. Zato sc zastavlja vprašanje, kako mobilizirati ljudi, ko pa je že med komunisti opaziti takšno nede-
javnost. Kol je dejal eden izmed raz-pravljalcev, bi morali komunisti najprej mobilizirati sebe. To pa bo težko, če pride na zbor komunistov samo tretjina članov. Zato bo potrebna konfrontacija med komunisti.
V razpravi so opozorili tudi na to, da ljudje vedno težje sprejemajo funkcije. Ai je to delo razvrednoteno ali pa se ljudje zavedajo, da ne morejo nič narediti. Prav bleščeče tudi predvodilni postopki niso bili izpeljani. Za nekatere funkcije se že ve, kdo jih bo prevzel, to pa seveda
ni prav. Doslej se je namreč dogajalo, da so na zaprtih listah volili ljudi, za katere se je večkrat izkazalo, da nalogam niso kos. Zato bi morala biti za ključne funkcije, je dejal eden izmed razpravljalcev, po dva kandidata. V resnici pa se dogaja, da so nekatere liste zaprte že sedaj! O postopku evidentiranja je bilo izrečenih cel kup pripomb že v mladinski organizaciji. Ta ugotovitev pa velja le za občinsko vodstvo ZSMS, medtem ko se mladinska organizacija iz krajevne skupnosti sploh ni odzvala evidentiranju. Ob strani so stali tudi nekateri komunisti. Sicer pa je bilo izrečeno prepričanje, da so v ljudeh še velike rezerve, te pa sc bodo sprostile ž bolj demokratičnimi postopki, tudivoli-1
'nimi-	J.	SIMČIČ
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NikŠIH OBČIN
• >
Velikim serijam je odzvonilo
Tujci cenijo izvirnost in kakovost in tudi za brežiško Tovarno pohištva je izhod v __________________________novih,	zahtevnejših	programih
BREŽICE — V Tovarni pohištva so vajeni sami premagovati težave, saj jih kot izdelovalci finalnih izdelkov prej in močneje občutijo kot druga industrija. Zaradi tega poudarjajo, da niso nikoli čakali na sklepe najvišjih republiških partijskih in drugih forumov, ampak so s sprotnimi ukrepi iskali najboljše rešitve iz zagat, ki jih še ni in jih tudi ne bo kmalu konec.
Po osebnih dohodkih so trenutno meritev. Iz velikoserijske proizvod-med zadnjimi v panogi. Trdijo, da nje se bodo prelevili v maloserijske-zato, ker so morali v zadnjih dveh ga proizvajalca zahtevnejših izdel-
letih za več kot polovico zmanjšati poslovanje z domačim tržiščem. Izvozu namenjajo 60 odst. proizvodnje, ki jo v celoti prodajo preko izvoznih organizacij. Od tega pokupijo v ZDA tri petine, dve pa v zahodni Evropi. Na tujem jim veliko škodi nelojalna konkurenca jugoslovanskih proizvajalcev iz drugih republik, ki pokrivajo razliko s cenejšo surovino. Pritožujejo se tudi nad nerealnim tečajem dinarja, češ da kar za 30 odst. zmanjšuje njihovo izvozno stimulacijo. Ker je v izdelku komaj 18 odst. dela, se morajo še kako truditi, da kot izvozniki zadržijo svoj položaj.
To seveda ni izhod, zato so za srednjeročne obdobje in naprej do leta 2000 spremenili dosedanjo us-
Komunist naj se izkaže v delu in morali
Miha Ravnik v Posavju
KRŠKO — Objektivna ocena razmer, realnost se naj pokaže, ne toliko v indeksih in številkah, ampak v tem, koliko je Zvezi komunistov uspelo pri spreminjanju odnosov. Nekaterih problemov se ne da razrešiti niti v štiriletnem obdobju, spreminjanje družbe torej terja stalno, globljo aktivnost in politično akcijo.
Š temi besedami je sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik na-
• BREŽICE —V pogovoru s komunisti v tovarni pohištva je Miha Rani ki dejal, da samoupravljanje ni prekrivanje odgovornosti strokovnih služb. Če bodo strokovne službe izboljšale svoje delo, se bodo izboljšale tudi odločitve. Pri ocenjevanju samoupravljanja se komunisti po njegovem mnenju preveč ustavljajo pri odločanju v delovni organizaciji, premalo ali nič pa pri odločanju v občinski skupščini in sisih, zato tam nimajo vpliva. Ne vežejo se dovolj na svobodno menjavo dela.
Kolektiv tovarne se je po mnenju Ravnika dovolj zgodaj oprl na lastne moči in si je izbral dolgoročne usmeritve, v katerih ima izvoz pomembno mesto.
govoril posavske komuniste 28. januarja v krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja in poudaril, da pavšalne ocene niso sprejemljive. Ni sprejemljivo, da bi samo govorili, češ da ni pogojev. Vedno bolj se uveljavlja prepričanje, da kaže združiti samoupravni in družbenoekonomski odnos. Prostorski, ekološki element ni samo stvar prostorcev, ekologov in mladih, ampak se mora kazati tudi v odnosu vseh do sleherne naložbe.
Po odnosu do dela in vseh moralnih vrednot mora komunist najbolj izstopati. Delavcem, ki ne upravljajo dobro z družbeno lastnino, jo je treba vzeti in jo dati dobrim upravljalcem. Naši dogovori, seje, resolucije so sprejemljivi tudi za nekomuniste, medtem ko praksa ni nesprejemljiva niti za — komuniste, je menil Miha Ravnik.	P	P.
ULIČNI ODBOR OŽIVLJA
SEVNICA — Minuli teden je bil zbor občanov Kvedrove in Savske ulice. Za shod so pripravili kar gasilsko dvorano, udeležba pa je bila žal bolj pičla. Kljub temu so evidentirali nekaj delegatov, okrepiti nameravajo tudi ulični odbor SZDL. Zavedajo se, da morajo z delom opozoriti nase, saj jih teži dosti problemov.
VIS V HELENIZMU
LJUBLJANA — V razstavišču Arkade (na Trgu osvoboditve) je od včeraj na ogled arheološka razstava Otok Vis v helenizmu, ki jo je skupaj z Arheološkim muzejem v Splitu pripravil Narodni muzej v Ljubljani. Zanimiva razstava bo kasneje bržčas potovala po Sloveniji, saj je mej4 ^jstipii, Hi so jo omogočili, na-vede.0 tudi Zavod za kulturo in prosveto v Sevnici.
kov. Iskali bodo možnosti za dodatno proizvodnjo, ki se bo sama preživljala in sčasoma zasedla polovico proizvodnih zmogljivosti.
Kvaliteti bodo dali prednost tudi v programih za domače tržišče, zato izboljšujejo nadzor. Ta se začenja pri vhodnih materialih in konča pri končnih izdelkih. V investicijskem programu tovarne ima pomembno mesto informatika. Nanjo navezujejo izobraževanje kadrov. Tako
bodo do 1. 1990 precej zmanjšali število nekvalificiranih delavcev in sedanjo kadrovsko sestavo prilagodili programom z več znanja. Odpravili bodo dvojnost odločanja (načelnega in izvedbenega), okrepili odgovornost za strokovnost in izboljšali obveščanje, da bo na kratek in jedrnat način povedano vse bistveno.
Vztrajali bodo, da letošnja delitev dohodka ne bo slabša od lanske, in zadržali 40 odst. prodaje doma. Za zahtevnejše izvozne izdelke bodo izboljšali tehnologijo, ker jim novi sistem deviznega poslovanja to omogoča. Vsako tako odločitev bodo seveda dvakrat premislili, da se dobra zamisel ne bo sprevrgla v škodo, če stroji ne bi bili dovolj izkoriščeni.
J, TEPPEY
UREDNIŠTVO V GOSTEH
Novinarji Dolenjskega lista bomo v torek, 11. februarja, ob 17. uri obiskali vas Gazice v KS Cerklje. S krajani se bomo srečali pri Darku Udoviču in se pomenili, kako živijo in delajo. Vabljeni!
m
ODKRITO IN KRITIČNO — Sekretar P CK ZKS Miha Ravnik in izvršna sekretarka P CK ZKS Valerija Škerbecsta posavskim komunistom govorila o nekaterih nalogah pred kongresi in v luči kritične analize našega političnega sistema. Ravnik je poudaril boj za proizvodnjo in za izvoz, Škerbče-va pa, da analiza ni namenjena pozabi. (Na sliki: med pogovorom s posavskimi komunisti v odmoru.)
Prvi premog iz Globokega čez dve leti
Enajst milijonov zalog lignita
ton
GLOBOKO — Na območju tukajšnjega rudnika so že 1981. začeli vrtati prve vrtine za geološke raziskave, čez tri leta pa so stekle rudarske raziskave premogovih nahajališč. Proti lignitnemu sloju so takrat začeli kopati poševni rov vpadnik. Do zdaj so v okviru rudarskih raziskav napravili 550 metrov jamskih gradbenih objektov, ki jih bodo pozneje uporabljali pri odkopavanju lignita.
Poskusno obratovanje rudnika napovedujejo v dobrih dveh letih. Začetek se lahko zavleče le, če bi se pojavila nepredvidene geološke ovire in če bi usahnilo financiranje. V prvih letih bodo nakopaii do 100 tisoč ton lignita letno, nakar bodo te količine postopoma povečevali do 200 tisoč ton.
Po predvidevanjih Rudarskega inštituta iz Ljubljane je v Globokem enajst milijonov ton geoloških zalog premoga. Računajo, da ga je od tega nekaj nad sedem milijonov ton za izkop. Toplotna vrednost kilograma globoškega lignita je deset do enajst megajulov. To je podobno kot pri velenjskem premogu.
Strokovnjaki s projektiranjem raziskovalnih del še nadaljujejo in hkrati pripravljajo idejne študije za odpiranje nahajališča. Na terenu se srečujejo tudi z nepredvidenimi težavami. Geomehanski pogoji so bili slabši, kot so se nadejali. Probleme povzroča talna voda pa tudi nenosilna hribina, v kateri gradijo jamske objekte. To so zlasti peščeni meli in gline, zaradi katerih imajo težave pri izkopu in podgrajeva-nju.
Medtem je zmanjkalo tudi denarja. Dotok sredstev je usahnil. Za minulo leto odobrena sredstva so namreč porabili, za letos pa še nimajo zagotovljenih. Izvajalci so v zadregi, ker imajo na gradbišču precej opreme.
J, T
Zakon oviral svobodno menjavo
Srednja šola Krško in Dom učencev Milke Kerin kmalu pod isto streho? — Uspešna prenova doma, a kdaj tudi šole? Sklad za opremo šole
KRŠKO — Srednja šola v Krškem s 650 učenci na kovinarski, elektrotehniški, papirniški in rudarski usmeritvi bi se rada še bolj povezala z združenim delom v Posavju, zato so na šolo pripravljeni po potrebi dodati še nove usmeritve. Seveda bi bila to ta hip zelo zahtevna naloga, zlasti še, če jim do novega šolskega leta ne bi uspelo odpraviti kroničnih gmotnih težav.
Šola dobi od posebnih izobraževalnih skupnosti komaj za razmeroma slabe osebne dohodke in za nekatere nujne stroške. Tanke mesečne kuverte so največ prispevale, da odhajanja strokovnjakov v tovarne še niso povsem zajezili. Denarja pa ni niti za opremo delavnic, laboratorijev in kabinetov, ki je pri sodobnem pouku ne morejo pogrešati. Novembra lani so predstavniki šole na srečanju, ki ga je pripravil občinski komite za gospodarstvo, seznanili gospodarstvenike s težavami pri zagotavljanju materialne osnove. Če bi v občini zaživel sklad, v katerega bi združeno delo prispevalo denar za opremo žole, računajo, da bi v nekaj letih pregnali temne oblake, ki se zgrinjajo nad šolo.
Zaenkrat mošnjička še ni odvezal noben kolektiv, pričakujejo, da.se bodo denarji začeli stekati v prazno šolsko blagajno namensko za opremo, ko bodo akcijo celovito predstavili združenemu delu. Obilo dobre volje je pokazalo 18 kolektivov, ki so prispevali skupaj s šolo 13
milijonov za prenovo Dijaškega doma (zdaj Doma učencev!) Milke Ke-
• Srednja šola in dom učencev Milke Kerin Krško sta doslej delovala vsak zase, kot enoviti delovni organizaciji. Ker se je občutno zmanjšalo število gojencev v domu in s tem tudi število zaposlenih, a tudi zavoljo vsebinske povezave se je 85 delavcev na referendumu odločilo za združitev v enovito OZD. Dom naj bi postal enota šole, usklajevanje samoupravnih listin pa naj bi končali najpozneje do 1. aprila.
J
VODA, KANALŠČINA, SMETARINA SPET DRAŽJE?
BREŽICE — Komunalno in obrtno podjetje letos ne bi rado znova imelo izgubo v svojih enotah, zato bo letos pri vodarini upoštevalo stroške za vse zaposlene, ki delajo izključno pri vodovodu. Zahtevo po povišani kanalščini utemeljuje KOP s povečanimi stroški in zahtevnim investicijskim vzdrževanjem ter z večjo porabo elektrike pri čistilni napravi, ki bo letos obratovala vseh dvanajst mesecev (lani je delala samo dva meseca).
BREŽIŠKI MLADINCI NA KONGRES V KRŠKO
BREŽICE— Udeležba na 12. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije v Krškem mladinske organizacije ne bo bremenila z izdatki, saj bodo lahko stanovali doma. Zaradi tega jih bo sodelovalo več, ne samo štirje. Delegati so Marjan Kalanj, predsednik OK ZSMS, Željko Nikezič, sekretar, Drago Ivanšek iz Osnovne šole v Cerkljah, Miran Bogovič iz osnovne organizacije v Artičah, Dean Starčevič iz osnovne organizacije Jesenice na Dolenjskem in Zdenka Pribožič, iz Dečnega sela, članica predsedstva občinske koference ZSMS.
Več kandidatov
Izbor za samoupravne interesne skupnosti
dograditev zadnjega dela doma s 60 ležišči, zaklonišča za 36 oseb in tudi za prenovo kuhinje 33,1 milijona dinarjev, krška občina pa je primaknila še 8,5 milijona. Dom učencev Milke Kerin je s to naložbo dobil pogoje za normalno delovanje in je 90-odstotno zaseden.
PAVEL PERC
SEVNICA — V zadnji številki smo navedli imena možnih kandidatov za funkcije v občinski skupščini, tokrat pa navajamo imena za izvajalce in uporabnikov.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST: predsednik: Mihael Keršič, inž. Jože Kolar, uporabniki: Marjan Vrtačnik, Rezika Predanič in Boris Slapšek, izvajalci: dr. Jurij Pesjak, mr. pharm. Breda Drenek—Sotošek in Polona Flisek. RAZISKOVALNA SKUPNOST: inž. Marko Borštnar, Franc Rupret. KULTURNA SKUPNOST: Jože Bavec, Aojz Konec, uporabniki: Nada Novšak. Jelka Gn-stek. Miloš Dernovšek, Tatjana Gorišek, izvajalci: Peter Žuraj. TELES-NOKULTURNA SKUPNOST: Branko Busar, Branko Ogorevc, uporabniki: Dušan Močnik, inž. Jože Stimpc, izvajalci — Andrej Štricelj, Tone Šeško. SOCIALNO SKRBSTVO: Dragica Novak, Silva Gregorčič. Ivanka Vilčnik, uporabniki — Estera Savič—Bizjak, izvajalci — Franc Kos. Mojca Tuhtar. OTROŠKO VARSTV-CFAndreja Janežič—Koščak, Alenka Žuraj, Sonja Špan. uporabniki — Andreja Križnik—Novšak. Majda Jejčič, izvajalci — MArjana Štojs, Ivanka Rupret. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: Franc Lipovšek, Dago Perc, Ivo Pirc, uporabniki — Tanja Povalej, Ivo Pirc, Marta Kez, izvajlaci
— Romana Ivačič, Branko Šušter. Alojzija Božič. ZAPOSLOVANJE: Danica Kozamernik, Franc Rupret, STANOVANJSKA: Janez Debelak, Pavel Zemljak, inž. Anton Polutnik, uporabniki — Jožko Kovač, Alojz Završnik ml., Franc Ernesti, izvajalci
— Rajko Androjna, Miro Dobovšek, Andreja Ogrevc. POKOJNINSKO-INVALIDSKO ZAVAROVANJE: Franc Ororevc, Franc Lipovšek.
Lojze Štih. »Trdno smo prepričani, da bodo najpozneje do leta 1995 zgradili novo šolo!«
rin, kamor so preselili nekaj učilnic in tako omogočili enoizmenski pouk. »Tako imenovano neposredno svobodno menjavo dela je treba legalizirati, zlasti če gre za skupni interes združenega dela in šole. Pi zbiranju sredstev smo namreč naleteli predvsem na eno težavo — kako naj združeno delo prispeva denar. Na poti so bile zakonske ovire, preko katerih nismo mogli. Največ sta prispevala kolektiva Celuloze in nuklearke, ki smo jima učitelji in učenci resnično hvaležni, saj sta nam pomagala bistveno izboljšati delovne razmere,« pravi ravnatelj srednje šole Krško Lojze Štih.
Slej ko prej je sedanja rešitev lahko le začasna. Ze v naslednjem petletnem obdobju nameravajo odkupiti tri zgradbe pri sedanji šoli, izdelati vse načrte, skratka, pripraviti se na gradnjo novega centra in prenovo sedanje šole. Izgradnja novega doma učencev s 180 ležišči med Stadionom Matije Gubca in Novolesovim tozdom Bor v Krškem se je spričo drugačne mreže šol in s tem zmanjšanega šolskega okoliša doma zrušila kot hiša iz kart. Vpeeno pa je republiška izobraževalna skupnost zagotovila za prenovo in
/
Mag. Ivan Gerlič: »Zadovoljen z vnemo učiteljev. Lahko boste vzgojili dobre računalniške strokovnjake.«
Učitelje učili
Uvajalni računalniški tečaj za 120 učiteljev
SEVNICA — Konec minulega ledna se je na osnovni šoli Sava Kladnika kemijska učilnica spremenila v računalniško. Skupnost šol je zbrala vseh I5 računalnikov commodore s pripadajočo opremo vseh šol v občini. Magister Ivan Gerlič s sodelavcema z mariborske pedagoške akademije sta opravila uvajalni tečaj, kateremu bo, kotsosedogovorili. kmalusle-
dil tudi nadaljevalni. Vseh 120 učiteljev se je minuli četrtek zbralo v gasilskem domu, kjer sta gosta pokazala zmogljivosti teh presenetljivih naprav tudi za pouk.
Mag. Grlič meni, da se bodo prizadevni učitelji lahko po tem tečaju usposabljali dalje tudi po razpoložljivi literaturi. Računalnik je. kot so učitelji lahko videli praktično, nezamenljivo učilo, ki učencem lahko mnogo nazorneje, predvsem pa domala na pritisk s tipko dočara poskOse, kijih drugače ni lahko ponazoriti. Pri tem pa lahko sami sodelujejo.
A.	Ž1
Novo v Brežicah
KISLE OBRAZE SPRAVLJAJO V SMEH — Dobovčani vabijo na »fašjenkovanje«, ki mu vbrežiškiobči-ni ni enakega. Začelo se bo z nedeljskim oznanjevanjem pusta v Mihalovcu ob 13. uri in od tam naprej po vaseh do Sotle. Pustni torek bo v tej krajevni skupnosti minil v znamenju vesele svatbe. Svatje in muzikanti bodo ob 15. uri šli na pot iz Mihalovca do Dobove in Loč. Pogreb pokojnega Kreditko-viča bo v sredo popoldne ob 14.30 uri krenil po istih cestah in se spet ustavil v Ločah. Veselo sedmino si žalujoči lahko privoščijo po želji in na svoj račun. Predolgo se ne bodo smeli obotavljati, saj bo sicer zmanjkalo krofov.
TUJCI PA LE RAZUMEJO — Nova obrtna zadruga, ki jo ustanavljajo v KS Jesenice, se bo imenovala Souve-nir. Sliši se zelo imenitno, veliko bolj kot spominek ali kaj podobnega. Bodoči člani so najbrž prepričani. da bo že samo ime vžgalopri kupcih.
IŠČEJO NAJSTAREJŠO HIŠO V KS — S to nalogo seznanja dobovsko turistično društvo vse svoje člane, obenem pa jih opozarja, naj ne pozabijo zbirati stare predmete, da bi jih pozneje razstavili v stalni zbirki. Za zdaj še nimajo prostora zanjo, zato prosijo, naj jih ljudje shranijo, da bodo mladini in drugim približali preteklost tamkajšnjih vasi. Zatorej naj ne bi nikomur prišlo na misel trgovanje s starinami.
11 BRtZIŠKt
PORODNIŠNICI
M
V času od 17. do 25. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Ksenija Lupšina iz Krškega — Aleša, Irena Simončič z Vrhovega — Anjo, Darja Germovšek iz Stare vasi — Tanjo, Višnja Francetič iz Strmca — Ivno, Mu-nira Amatovič iz Krškega — Mirelo, Metka Godler iz Kškega — Petra, Ourda Horvat iz Otoka — Valentino, Cvetka Kužem iz Orehovega — Roka, Anica Divjak iz Dol. Leskovca — Martina, Dubravka Zbukvič iz La-duča — Darka, Ljiljana Ivanovska iz Brežic — Eleno, Berta Omahen s Senovega — Simona, Marija Remih z Vel. Kamna — Borisa, Marija Kožar iz Poštene vasi — Jureta, Mihaela Ka-nalaš z Blance — Simona, Sonja Vračun iz Brežic — Majo, Slavica Gavrilovič iz Brežic — Snežano, Marjana Jurič iz Krškega — Ivana, Branka Račič iz Čerine — Matijo, Marija Hotko iz Rigonc — Anamarijo in Vesna Mišič iz Dubrave — deklico. Čestitamo!
Krške novice
OBNOVA — Delavci krškega Pionirja.so kljub slabemu vremenu pohiteli z dozidavo osnovne šole dr. Mihajta Rostoharja, da bi čimbolj izkoristili zimske počitnice učencev. Poznavalci menijo, da bi Pionirju še bolj zrasla cena, če bi hitel tudi tedaj, ko mu negreza nohte...
PRIHRANKI — Pri Elektru so lani obdali poslovno stavbo še z demitno fasado. Zdaj že računajo, koliko elektrike bodo prihranili, in številke so spodbudne...
KRITIKA — Znani krški kantavtor Bojan Rabzelj je piscu tele kronike malce poočital, češ: če se župan pelje s »pejčkom«, to napišeš, kaj šcle.če bi na avtobusu vstal kakšni ženici. S tem je Bojan karikiral, češ da imamo tudi novinarji dvojna merila za mlade in starejše. Ker je tudi Bojan med vožnjami v belo Ljubljane in iz naše prestolnice pridno odstopal sedež starejšim in ženskam, tega plemenitega početja (za zgodovino ravno ne!) nikakor ne gre zamolčati...
PUST —- Pustne novice Krčani letos ne bodo ugledali, razen če se ne bo zgodil čudež. Marljivi tajnik turističnega društva, Miha Pogačar, je namreč zbolel in ker je Miha vsaj pol Pustnih, novic, ki imajo od vseh podobnih publikacij najdaljšo tradicijo (vsaj v Posavju!), upamo, da bo brez čudežev okreval. Prihodnje leto pa spet v nove zmage.
Sevniški paberki
ODLOŽILI PODRAŽITEV —Minuli teden je bil eden izmed sisdv spet nesklepčen. Šlo je za skupščino komunalne skupnosti. Na dnevnem redu so bile tudi nekatere podražitve. Izvajalci, torej cestarji, pravijo, da bo toliko muzike — berimo lukenj na cestah — kolikor manjka denarja. To so pred novim letom nazorno pokazali s pravimi skalami na cesti proti Blanci.
ČUDEŽI BODO — Odbor za smeh iz Florjanske je v soboto že imel svoj peti uradni in neuradni sestanek. Karneval je že vse leto, pokop pusta in vseh grehov pa bo nepreklicno na pepelnično sredo. ZAčne se po sevni-ških gostilnah od prve malice dalje pri Krageljno. Vmes bodo obiskali tudi občino, osrednja komemoracija pa bo prej okrog 14. ure, pred Elektrotehno. Bojda bo prišel celo Richard Chamberlain.
VESNA DANES IN JUTRI — Zavod,za kulturo je pripravil šolarjem med počitnicami zanimive predstave slovenskih filmov z eno dopoldansko in eno popoldansko predstavo. Danes in jutri bodo v gasilskem domu prikazovali starejšim gledalcem dobro znano Vesno. Predstave so ob 10. in 15. uri.
DOLENJSKI LIST
Št. 6 (1904) 6. februarja 1986
kultura
in
izobra-
ževanje
Godba združuje vse
Glasbena in plesna dejavnost združeni pri delavski godbi — Prihodnje leto 60-letnica godbe
KOČEVJE — Delavska godba Kočevje bo praznovala prihodnje leto 60-letnico obstoja. Od leta 1979 jo vodi njen dirigent in kulturni animator Slavko Rančigaj. O delu in načrtih godbe je povedal:
»Kočevska delavska godba —včasih smo jo imenovali godba na pihala ali rudarska godba —je leta 1980 dobila prostore za svoje delo v stavbi nekdanje gimnazije, tudi zato smo leta 1983 lahko razširili njeno dejavnost. Zdaj imamo poleg godbe, ki ima okoli 75 članov, še dve skupini mažoretk s skupno 70 članicami, plesni skupini KORA in ELIPSA, orkester zabavne in narodnozabavne glasbe ter ansambel TROP1KAL. Skupno nas je okoli 170, nekateri so člani dveh skupin.«
Že leto in pol prizadevno urejajo prostore, dela pa bodo nadaljevali letos, za kar so porabili dobro polovico s članarino zbranega denarja (2,8 milijonov) pa še zadolžili so se za 4,8 milijona dinarjev. Pomagala je tudi kulturna skupnost, od delovnih organizacij pa največ Snežnik, Melamin in ZKGP.
Delavska godba, ki združuje plesno in glasbeno dejavnost v občini Kočevje, je imela lani 96 glasbenih nastopov in 10 plesnih. V vse svoje skupine vabijo nove člane, posebno v mešani pevski zbor in folklorno skupino, ki ju bodo ustanovili v kratkem. V načrtu imajo še ustanovitev tamburaškega in harmonikarskega orkestra. Radi bi
tudi dopolnili uniforme in instrumente.
Po zastoju zaradi prenove prostorv je začela godba decembra spet redno vaditi. Zelo dobro sodelujejo z glasbeno šolo, iz katere dobivajo pod-madek, za kar velja zahvala direktorju šole Adiju Škorjancu. Kar okoli 70 odst. glasbenikov v godbi je končalo glasbeno šolo ali pa jo še obiskuje.
£
Zahtevki presegajo možnosti
Izvajalci prijavili pri novomeški kulturni skupnosti nad 215 milijonov dinarjev vredne programe, računajo pa lahko največ na 202 milijona
NOVO MESTO — V novomeški občini kultura ni bila še nikoli v celoti denarno zadovoljena, in kakor vse kaže, tudi letos, v prvem letu novega srednjeročnega obdobja, ne bo. Z načrti izkazane potrebe so namreč spet precej večje od možnosti in bo uspeh že, če razlika med pričakovanimi in dobljenimi zneski ne bo prevelika.
Slavko Rančigaj
»Iščemo tudi porkovitelje za posamezne skupine godbe, ker potrebujemo finančno pomoč. Vse skupine namreč finaciramo iz sredstev godbe, zaradi česar ostaja za samo godbo premalo denarja. Največ denarja je potrebnega za mažoretke, saj samo oblačila z vključno obvezno palico veljajo okoli 50.000 din za eno mažoretko. Je pa seveda zato ta skupina tudi najbolj at-ratkivna,« je pristavil Slavko Rančigaj.
Skupna vrednost na podlagi lanskih cen izračunanih in v obliki zahtevkov občinski kulturni skupnosti predloženih programov poklicnih kulturnih ustanov in drugih izvajalcev presega 215 milijonov di-
Prešernovi »vojaki«
Nagrade uspešnim poverjenikom Prešernove družbe
LJUBLJANA — Prejšnji četrtek, 30. januarja, je bila v poslovni stavbi Lesnine v Ljubljani slovesnost, na kateri je Prešernova družba predstavila tri svoje knjižne novosti in podelila nagrade najbolj zaslužnim in uspešnim poverjenikom. 1. nagrado sta prejela zakonca Marija in Peter Sitar iz Most, med dobitniki 3. nagrade pa sta tudi Vesna Lavrič iz Ribnice in Matija Belavič iz Novega mesta. Prav poverjenikom gre, poleg seveda dobro izbranega založniškega programa, zahvala, da se Prešernova družba pobira iz nižin, kamor je padla pred leti. Članstvo se je podvojilo in še raste, naklade njenih knjig so vse višje. Tako ponovno izpolnjuje plemenito poslanstvo odpiranja slovenskih domov domači knjigi, tudi po zaslugi kulturnih vojakov — poverjenikov v njenih vrstah.
Klavirski večer učitelja in učenca
V soboto bosta v Sevnici nastopila Aci Bertoncelj in Bojan Gorišek iz Loke
SEVNICA — V soboto zvečer bo vsaj z eno prireditvijo to mesto ujelo utrip vrhunskih reproduktivnih umetnikov. V gasilskem domu bosta koncertirala prof. Aci Bertoncelj iz
Predstavili bodo Literarne liste
KRŠKO — Letos osrednje občinske proslave slovenskega kulturnega praznika v krški občini ne bo, pač pa se bodo zvrstile prireditve v večini večjih krajev.
V petek, 7. februarja, ob 18. uri bosta proslavi v Krškem in Podbočju. V DKD Edvarda Kardelja bodo nastopili učenci krške glasbene šole, člani literarnega kluba Bena Zupančiča bodo na recitalu predstavili peto številko Literarnih listov, v galeriji doma že gostujejo člani krškega likovnega kluba. V Podbočju se bodo predstavili domači recitatorji in kot gost mešani pevski zbor z Zdol.
Na Senovem bodo 8. februarja odprli razstavo likovnih del Vladimirja Štovička, Pavla Predaniča in Staneta Fabjančiča. Na osrednji proslavi krajevnega in kulturnega praznika, ki se bo začela ob 18. uri, pa bodo nastopili pevski zbori s Senovega in druge kulturne skupine..
Najvišja kulturna priznanja, srebrne Prešernove plakete, bodo tokrat prejeli: Silva Golouh, Meta Ha-bicht in Ernest Breznikar (vsi Senovo) ter Silvo Mavsar in Lojze Štih (oba iz Krškega).
Ljubljane in njegov učenec Bojan Gorišek, domače gore list, doma iz Loke pri Zidanem mostu.
Bojan Gorišek, študent 4. letnika klavirja na ljubljanski Glasbeni akademiji, prav pri prof. Aciju Bertonclju, bo marca zopet samostojno koncertiral v Cankarjevem domu. Mladi pianist se kar dobro uveljavlja doma in v svetu. Kot solist je Gorišek že igral z orkestrom Slovenske filharmonije, razen v Cankarjevem domu je solistično nastopil v Križankah, igral pa je tudi na bienalu sodobne glasbe v Zagrebu. Izpopolnjeval seje v Darmstadtu pri prof. Herbertu Henčku.
Prof. Aci Bertoncelj koncertira po Evropi, v Sovjetski zvezi, ZDA in Kanadi. Je stalen sodelavec znamenitega avstrijskega čelista Heinricha Schiffa in Adreasa Reinerja. Skratka, Sevničanom se obeta umetniški
NOVA KNJIŽNICA IN NASTOP SREBOTNJAKOVE
ČRNOMELJ — V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 7. februarja, ob 13. uri v domu učencev svečana otvoritev novih prostorov črnomaljske matične knjižnice. Ob tem bo v knjižnici tudi otvoritev razstave Etnološka topografija občine Črnomelj, ki jo je pripravil kustos Belokranjskega muzeja Andrej Dular, učenci pa se bodo predstavili v kratkem kulturnem programu. V soboto, 8. februarja, pa bo ob 19. uri v Kulturnem domu koncert svetovno znane pianistke Dubravke Tomšič — Srebotnjak, ki slavi letos 40-letnico nastopanja. Nastop, za katerega ni vstopnine, organizirata občinska kulturna skupnost in koncertna poslovalnica pri črnomaljski glasbeni šoli. Predsednika občinske skupščine in kulturne skupnosti bosta po nastopu pripravila sprejem za kulturne delavce iz črnomaljske občine.
BELA KRAJINA — V ponedeljek, 10. februarja, bosta na osnovnih šolah v Dragatušu in Starem trgu ob Kolpi nastopila igralec Boris Kralj in glasbenik Silvester Mihl-ečič, naslov njune prireditve pa je »Glasba in beseda.« S tem se bo število njunih skupnih nastopov približalo številu 300. Boris Kralj bo prišel v Belo krajino neposredno iz Rima, kjer je bil na filmskem snemanju.
JJazadnje sta Kralj in Mihelčič nastopila pred letom v črnomaljskem kulturnem domu, in sicer ob predstavitvi pesniške zbirke Evgena Cestnika in dveh zvezkov priredb za harmoniko »Bela krajina« Silvestra Mihelčiča.
Pred dvema mesecema je izšel zvezek dvanajstih izvirnih Mihe-lčičevih skladb »Te otožne, rjave oči«,.pred izidom pa je tretji zvezek etnografskih glasbenih zapisov z naslovom »Prekmurje«. Silvester Mihelčič trenutno ureja nove izvirne skladbe za harmoniko »Nekoč v decembru« (kaseta je pred časom že izšla), v rokopisu pa ima četrti »etnografski« zvezek »Štajerska — od Solčave do Podčetrtka«. Ugoden odmev ima tudi njegovih deset pesmic za otroški zbor s spremljavo, od katerih sta bili dve izvedeni na nedavnem Veselem toboganu v Črnomlju.
Letos januarja je ljubljanski radio v svoj prvi orogram vključil kar 21 Mihclčičevih skladb, posnetih v Goršetovem studiu v Črnomlju.
narjev. Povečana s faktorji, ki jih predvidevajo resolucijska izhodišča, bi ta vsota narasla na več kot 273 milijonov dinarjev. Če bi pri tem ostalo, bi se kultura lahko ko-
® Povedati je še treba, da je v znesku 202 milijona dinarjev upoštevana vsota, ki jo je kulturna skupnost dobila dodatno, vendar kot namenska sredstva za novomeški radio, pretvorniški center na Gorjancih in za vzdrževanje spomenikov v občini. To pa je tudi vse, za kar bi lahko rekli, da je vnaprej razporejeno oziroma zagotovljeno, medtem ko bo beseda o sredstvih za kritje prijavljenih programov kulturnih ustanov in drugih izvajalcev tekla na skupščini kulturne skupnosti, predvideni v drugi polovici februarja.
pala v denarju, ker pa za kaj takega ni nikakršnega upanja, lahko govorimo le o zanimivem izračunu brez praktične vrednosti in uporabnosti.
So pa v strokovnih službah izračunali, da more kultura letos računati največ na 202 milijona dinarjev, kar pomeni, da je v tej vsoti upoštevano tudi z resolucijo predvideno povečanje. Preprost račun pokaže, da bo za denarno pokritje programov zmankalo 13 milijonov dinarjev, oziroma se bo treba odreči toliko vrednim programom. Že zdaj je torej na dlani, da brez omejitvenih posegov v dejavnosti ne bo šlo.
Ob dejstvu, da je vsota, s katero bo smela kulturna skupnost razpolagati letos, manjša od skupne vrednosti programov, je pričakovati burno razpravo. Kot rečeno, denarja ne bo dovolj za vse, in čeprav so vsi programi utemeljeni, bo treba skrbno pretehtati, čemu bi se kljub temu lahko odrekli, kaj bi pomenilo večjo in kaj manjšo škodo. Ali izčr-tati založniški program ali akcije varstva naravne in kulturne dediščine ali program Doma kulture ali kaj drugega, so vprašanja, ki se zastavljajo že zdaj in bodo prav gotovo tudi na skupščini med tistimi, ki bodo najbolj dvigala temperaturo.
I.	Z.
Impresionist Sternen
V Dolenjski galeriji odprta razstava slik enega od utemeljiteljev sodobne slovenske umetnosti
užitek, vreden kulturnega praznika. Pianista bosta nastopila z Brahmsom, Debussyjem, Milhaudom in Gershwinom (tudi s skladbama za dva klavirja) ter Messiaenom. ^ ^
KRST POD TRIGLAVOM
LJUBLJANA — Drevi ob 21. uri bo na velikem odru Cankarjevega doma premiera Krsta pod Triglavom v izvedbi Gledališča sester Scipion Nasice. Zanimiva gledališka uprizoritev je idejno zasnovana na znamenitem Prešernovem epu Krst pri Savici in istoimenski drami Dominika Smoleta. Samo izvedbo vnaprej imenujejo retrogardistični dogodek in to je zgodba o prekršče-vanju naroda, prikazana skoz optiko umetnosti. Glede na vnaprejšnje zanimanje, so že v februarju predvideli šest ponovitev (od 9. do 11. in od 15. do 17. februarja).
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji je od minulega petka na ogled petindvajset slik Mateja Sternena, enega od velike četverice naših impresionistov, ki so postavili temelje slovenski moderni umetnosti in po besedah dr. Anice Cevc, ravnateljice Narodne galerije v Ljubljani, kije na otvoritvi razstave govorila o življenju in delu tega umetnika, kot prvi slovenski slikarji vidno zaznamovali tudi skupno »drevo« evropske umetnosti.
Razstava, ki bo odprta do 26. februarja, je izbor iz Sternenove likovne zapuščine, shranjene v Narodni galeriji. In čeprav obsega
Z »Glasbo in besedo« skoraj 300 nastopov
Igralec Boris Kralj in glasbenik Silvester Mihelčič v ponedeljek za belokranjske osnovnošolce — Mihelčič se uveljavlja tudi kot ploden skladatelj
V NOVEM MESTU TUDI KIPARSKA DELAVNICA
NOVO MESTO — Tu se je minuli petek začela izobraževalna kiparska kolonija, na katero je Združenje likovnih skupin Slovenije kot prireditelj povabilo mlade likovnike iz vse Slovenije. Kolonija, ki jo imenujejo tudi kiparska delavnica, poteka v dveh delih. Dopoldne udeleženci delajo v Pionirjevem tozdu Keramika v Bršljinu, popoldne pa se v hotelu Metropol ukvarjajo z risbo. Pod mentorskim vodstvom spoznavajo predvsem osnove oblikovanja v glini (od študijskega pristopa in svobodne kreativnosti do oblikovanja uporabne keramike — pečnic). Kiparska kolonija se bo končala v nedeljo, 9. februarja.
Število njegovih skladb v radijskem arhivu seje tako povečalo na 49, vse skupaj pa so dolge 180 minut. Mihe-lčičeva radijska oddaja, ki jo je imel lani decembra, še vedno odmeva, že za ta mesec pa pripravlja novo radijsko oddajo (20. februarja), nakar bo spomladi ljubljanska televizija pripravila posebno oddajo o njegovem delu.
I.	Z
NOVA RAZSTAVA V NOVOMEŠKI KRKI
NOVO MESTO — V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v novomeški Krki pripravili in v torek, 4. februarja, v avli poslovnih prostorov v Ločni pripravili razstavo slik akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj, udeleženca jesenske Krkine slikarske kolonije v Novem mestu. Razstava bo odprta do 5. marca.
Pod drobnogledom etnologa
Ob Izidu Etnološke topografije občine Črnomelj avtorja Andreja Dularja, kustosa Belokranjskega muzeja v Metliki — Tudi dve razstavi
ČRNOMELJ — V začetku preteklega tedna je zagledala luč' sveta Etnološka topografija občine Črnomelj, knjiga, ki jo je izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani in je sedma od na desetine tovrstnih del, ki bodo v prihodnjih letih še izšla in bodo obravnavala etnološko topografsko problematiko slovenskega etničnega ozemlja v zadnjem stoletju. Čeprav so se v preteklosti s kulturno podobo Bele krajine ali samo črnomaljske občine ukvarjali številni ljubiteljski zapisovalci in raziskovalci, pa še vedno nista sintetično etnološko proučeni, zagotovo pa je, da pomeni velik
prispevek k temu prav pričujoče delo.
Knjiga je plod štiriletnega dela etnologa Andreja Dularja, kustosa v Belokranjskem muzeju v Metliki, ki je skrbno in z veliko natančnostjo zbiral podatke o načinu življenja prebivalcev na sedanjem območju črnomaljske občine v tem stoletju, večkrat pa za primerjavo »skočil« v preteklo stoletje ali še bolj nazaj. Še posebej natančno pa je predstavil vasi Krupa, Adlešiči in Semič. Na podlagi že zapisanih podatkov in pomoči ter izjav kar 41 informatorjev je tako na enem mestu zbral zajetno »osebno izkaznico«
črnomaljske občine, ki je za tukajšnje ljudi neprecenljive vrednosti. Prav gotovo mu je na ta način uspelo rešiti tudi vrsto podatkov, ki jih morda čez nekaj let ne bi bilo moč več izbrskati. Seveda bo zvezek dobil svojo polno vrednost šele, ko bo končana podobna obravnava metliške občine ter s tem zaokrožen pregled kulturnega razvoja Bele krajine kot celote. Zametki raziskave v metliški občini so že narejeni, dobro pa bi bilo, če bi bila — že zaradi primerljivosti podatkov — zaključena čimprej.
Ob izidu Jela, ki sta ga finančno omogočili kulturna in raziskoval-
razmeroma majhno število slik, vseeno omogoča obiskovalcu, da se seznani z. najpomembnejšimi značilnostmi umetnosti Mateja Sternena. Prva taka značilnost je, da nimamo opraviti z ateljejskim slikarstvom, marveč z umetnostjo, ki ji je »poziralo« življenje z vsakdanjim slovenskim okoljem. Zavoljo tega je bil tudi Sternen deležen negativnega sprejema pri domači kritiki, ki je impresioniste porogljivo imenovala »solatarje«, »kozolčarje« in podobno ter je mnenje o njih spremenila
• Prav gotovo pomeni srečanje z umetnostjo predstavnika slovenskega impresionizma posebno doživetje saj nas miselno vrača tudi k izvirom najbolj našega, tistega, s čimer se lahko povsod postavimo kot Slovenci. Tako gledana, je razstava Sternenovih slik v Dolenjski galeriji tudi pomemben dogodek na čast letošnjemu kulturnemu prazniku 8. februarju, ki naj bi ne bil zgolj priložnost za prikaz najrazličnejših dosežkov posameznikov in skupin, ampak tudi trenutek za ozaveščanje in opogumljanje včasih preveč upognjenega slovenskega duha.
šele potem, ko so se uveljavili v tujini. K domačemu priznanju impresionistov sta veliko pripomogla sodobnika Ivan Cankar in Oton Župančič, ki sta nova pota utirala naši leposlovni umetnosti.
Razstava kaže Sternena pretežno kot portretista oziroma figuralika, kar je tudi in predvsem bil. Vendar .njegove upodobitve ljudi, pretežno žensk in ženskih aktov, niso nastale po preizkušenih in zastarelih ateljejskih vzorcih in pristopih, marveč na povsem nov, svež način, ko je dobila prednost igra barv, svetlobe in sence, ko je spregovorilo slikarjevo čustvo. Nekaj tega je dala Semenu že Ažbetova slikarska šola na Nemškem, vendar se je do lastnega izraza sam dokopal. Slikal pa ni samo portretov in aktov, marveč mu je na nov način enako doživeto zapela tudi krajina, vsa presvetljena z impresionistimi barvami, predvsem pa dokazljivo domača.
L Z.
Visok jubilej knjižnice
Študijska knjižnica Mirana Jarca praznuje 40-letnico delovanja
NOVO MESTO — V soboto, 8. februarja, bo natanko štirideset let, kar je tu začela delovati Študijska knjižnica Mirana Jarca, ena prvih kulturnih ustanov v .takratnem novomeškem okrožju. Iz tistih časov ohranjena beležka pravi, da je otvoritev široko odjeknila v javnosti in da je dogodek še posebej razveselil srednješolce, študente in izobražence. Kronist tudi ni pozabil pripomniti, da so knjižnico izročili namenu na Prešernov dan, do takrat že nekajkrat prazno-van kot slovenski kulturni praznik, kar je dalo otvoritvi še poseben pomen.
Štiridesetletnico ustanovitve oziroma začetka delovanja bodo v Študijski knjižnici Mirana Jarca počastili z več prireditvami. Prva bo že v soboto, na kulturni praznik. To bo knjižna razstava, posvečena 60-letnici pesnika Lojzeta Kakarja, belokranjskega rojaka iz Semiča. Posebne otvoritve ne bo, razstava pa bo na ogled več tednov.
Razstavo knjižnih dragocenosti s predavanjem prof. Jara Dolarja o Pjimožu Trubarju in pomenu slovenskega protestantizma za slovensko kulturo v najširšem pomenu, kar je bilo predvideno za četrtek, 13. februarja, so morali iz objektivnih razlogov prestaviti na kasnejši čas. (Kdaj bo ta pomembna prireditev, bomo pravočasno objavili.)
V torek, 18. februarja, bodo slovesno odprli preurejeno, povečano in nanovo opremljeno Pionirsko knjižnico. Za ta dan pripravljajo kulturni program in presenečenje za mlade bralce in člane te knjižnice: v goste bosta prišla mladinska pisateljica Ela Peroci in pesnik (domačin) Severin Šali.
V knjižničnem jubilejnem letu se bo zgodilo še več pomembnih reči. Od vseh je bržkone najbolj pričakovan novi bibliobus, ki ga za novomeško Potujočo knjižnico dokončujejo v mariborski tovarni TAM. Bibliobus bo prava sodobna knjižnica na kolesih, v kateri delati ne bo muka, marveč veselje. Pričakujejo, da bo začel voziti po novomeški občini še v prvem polletju.
Jeseni naj bi izšla brošura, posvečena štiridesetletnici novomeške Študijske knjižnice. V prvem delu bo oris zgodovine te ustanove od začetka do danes z navedbo problematike, ki spremlja knjižničarstvo v novomeški občini. Drugi ,del bo posvečen pesniku, pisatelju in dramatiku Miranu Jarcu, po katerem se knjižnica imenuje. Izbor neobjavljenih Jarčevih pesmi in razpravo o poetiki Mirana Jarca bo pripravil literarni zgodovinar Igor Gedrih. S tem bo dobila brošura tudi literarnozgodovinski pomen in vrednost.	L	Z.
ANDREJ DULAR — Zvest in natančen raziskovalec in zapisovalec belokranjske etnologije.
na skupnost občine Črnomelj, velja omeniti, da sta nastanek knjige pospremili še dve posebni razstavi, ki ju je avtor Andrej Dular prvi med muzealci postavil na isto temo.
B. M.
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
ZAHVALA DOBROTNIKU
Lepo se zahvaljujem, da ste me izbrali za celoletno brezplačno prejemanje Dolenjskega lista, zahvaljujem se tudi dobrotniku iz Ljubljane. Res sem bila dolgoletna naročnica vašegated-nika, sedaj pa tega stroška ne bi zmogla več. Pokojnina je premajhna. Pred osmimimeseci sem hudo zbolela, za mano so tudi tri operacije. Pred boleznijo sem kakšen dinar zaslužila kot šivilja, sedaj pa se moram preživljati les pokojnino. Želim vam veliko uspehov v letu 1986!
KAROLINA ZAGRAJŠEK Boštanj 50
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK Novo mestp so prispevali: osnovna organizacija sindikata ŽITO — To/d Pekarna Novo mesto — namesto venca na grob pokojnega Franca Rotarja
6.000	din, stanovalci Ragovskc 21 — ostanek od venca za pokojnega Franca Šilca 2.500 din. Jože Gliha i/ Šukljetove 11 v Novem mestu namesto cvetja na grob pokojnega Alojza Prešerna 3.000 din, sodelavke iz VVE Ločna I, namesto venca na grob pokojne mame Marjete Štampfelj 3.650 din, občinski odbor Rdečega križa Novo mesto namesto venca pokojnemu možu Irene Gostiša 3.000 din. Društvo prijateljev mladine Novo mesto — Center namesto venca na grob očetu članice društva Milice Gostiša 5.000 din, družina Saneta Kapele s Sel pri Otovcu 1, Črnomelj, namesto venca na grob pokojne Marije Zupančič 10.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Od kdaj je slovenščina lokalni jezik?
Dogodek s ceremoniala v Rogaški Slatini
Nabito polna kristalna dvorana Zdravilišča Rogaška Slatina, petek popoldne. Mojster za kuliso ni mogel verjeti svojim ušesom. Napovedovalka seje komaj zbrala za pričetek ceremoniala, podelitve največjih jugoslovanskih turističnih priznanj.
Zgodilo se je tik pred začetkom zaključne prireditve, ko je eden najvidnejših predstavnikov Turistične zveze Jugoslavije Zdravko Surlan opozoril povezovalko programa. naj si nikar nedrzne govoriti v »kakšnem lokalnem jeziku«. Primerno presenečena napovedovalka ga je vprašala, o kakšnem lokalnem jeziku vendar govori. Misli pri lem morda na »kozja-nščino«. »pohorščino« ali na kaj podobnega? Pa je dobila kratek in oster odgovor, da mora govoriti v srbohrvaščini. Na njen protest jo je taisti tovariš . ki je na vsakem koraku opozarjal na svojo »veličino«, svareče zaznamoval kot nacionalistko in »eno tistih Slovencev...«
Napovedovalka je program povezovala v slovenščini. Navzoči mojster pa je, preden je zapustil Rogaško Slatino, takole pokomentiral zahtevo z jugoslovanskega turističnega »vrha«: »Če ne bo nihče na to opozoril, se bom sam potrudil, da bo stvar prišla v javnost!«
Bil je to mojster Bojan Adamič, ki ni nikoli podvomil o temeljnih vrednotah našega sožitja. Ker pa je podvomil o časnikarskem »pogumu«, smo ga tokrat morali presenetiti in —prehiteti.
Ni, da bi o tem neljubem dogodku na široko razpravljali, saj smo prepričani, daje šlo v tem primeru zgolj za samovoljo in, milo rečeno, pomanjkanje političnega posluga posameznika.
Bi se pa bilo dobro vprašati in pogosteje preverjati, kdo so ljudje na pomembnih družbenih stolčkih. Primer iz Rogaške Slatine že kliče, da se bodo morali tega lotiti prav (ali pa tudi) vTuristični zvezi Jugoslavije.
MARJELA AGREŽ Novi tednik
Krupa: ali res blatenje stroke?
Pripombe k zapisu s tem naslovom, objavljenem v Dolenjskem listu 16. januarja
V 3. številki Dolenjskega lista (16. januar 1986) je bil objavljen članek »Krupa: ali res blatenje stroke?«, kjer pisec Božo Flajšman razpravlja o problematiki zastrupljanja Krupe s PCB in o stališčih nekaterih organov v zvezi s tem. Pisec našteva različne članke, ki so bili objavljeni v zvezi s Krupo, med njimi članek Drage Ahačič v Mladini zdne29. 11. 1985, za katerega trdi, da med ostalim z argumenti pobija ugotovitev novomeškega javnega tožilca, da krivcev za onesnaževanje Krupe ne bo poklical na zatožno klop, češ da je primer zastaral. Glede na takšno trditev menim, da je novomeško temeljno javno tožilstvo le dolžno odgovoriti. Bistvo trditev Drage Ahačič (ki se tičejo ali okoliščin, na podlagi katerih se je tožilec odločal, ali same tožilske odločitve) v članku v Mladini je tale: 1. da tožilec ni dvomil o zagotovilih semiške Iskre, da je po letu 1976 začela snovi (PCB)skladiščiti in jih vračati v Francijo in da dokumentacije o tem ni dobil nihče na vpogled: 2. da je PCB vse do letos (1985) odtekal v znatnih količinah v zemljo in da še odteka; 3. da prestopniško ravnanje semiške Iskre ni prenehalo niti 1974, kot je navedeno v tožilčevem sklepu, ali 1976 niti 1980, niti 1984, ampak je trajalo vse do zadnjega in da verjetno v določeni meri še traja; 4. da zaradi narave lastnosti PCB in zaradi tega, ker odpadni kondenzatorji niso odstranjeni, kaznivo dejanje (prestopek) ne more zastarati. V podporo svojim trditvam Draga Ahačič navaja gradivo za tiskovno konferenco za dan 26. 4. 1985 in poročilo republiških inšpekcij z dne 8. 5. 1984.
Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu ni znano gradivo za tiskovno konferenco niti, kdo ga je sestavil in kolikšna je njegova dokazana vrednost, niti poročilo republiških inšpekcij. Kot osnova za postopek je tožilstvu v Novem mestu služil zapisnik komisijskega inšpekcijskega pregleda v... Iskri Semič... z dne 14. 3. 1984, kjer sta od republiških inšpekcij sodelovala republiški sanitarni inšpektor in republiški vodnogospodarski inšpektor, vendar v tem zapisniku takšnih trditev, kot jih navaja Draga Ahačič, ni. O vračanju odpadnega pe-rilena (in v zvezi s tem skladiščenjem) obstaja dokumentacija v sodnem spisu Gp 119/85 Temeljnega sodišča v Novem mestu. Ta dokumentacija vsebuje poleg drugih listin tudi izvozne carinske deklaricije.
V Rožnem dolu je prekipelo
Ostro protestno pismo krajanov, ki trdijo, da so vseskozi zapostavljeni
Vsa leta po osvoboditvi so krajani Rožnega dola, Pibišja, Prelog, Potokov, Hriba, Brezja in Gor. Lazov potrpežljivo in z razumevanjem čakali na rekonstrukcijo ceste Gaber-Rožni dol-Pesek, telefon, obnovo žel. postaje Rožni dol in še kaj. Na zadnjem zboru občanov, ki je bil sklican na pobudo krajevne organizacije SZDL in vaškega odbora SZDL Rožni dol v nedeljo, 12. januarja, jim je pa prekipelo. Najbolj jih je razburila novica, da je rekonstrukcija ceste Gaber-Rožni dol — Pesek zopet izpadla iz srednjeročnega načrta občine Črnomelj. Novo-meščani so napravili asfalt že do Dol. Laz in do Peska, v Črnomlju pa je ostalo le pri obljubah.
Rožni dol so že pred vojno zapostavljale vse oblasti in v ta kraj so kazensko premeščali učitelje in železniške uslužbence. Kjub odrezanosti Rožnega dola od sveta in kljub zapostavljenosti je bila večina občanov naklonjena naprednim idejam. Že pred vojno je učitelj Dolenc organiziral v Rožnem dolu Društvo kmečkih fan-
tov in deklet. Leta 1941 so dobili prvi partizani Belokranjske čete zatočišče v Gor. Lazih in tu 2. nov. 1941 doživeli tragedijo. V Rožnem dolu so bili zaposleni napredni železničar J. Bizjak, prometnik Polič, Pipan in številni drugi. V Gor. Lazih je bila rojena in živela do vstopa v partizane herojinja Milka Šobar-Nataša, prav tako Tončka in Micka. Vse tri so padle kot partizanke.
Tudi v Rožnem dolu so pričakali osvoboditev z velikim veseljem in upanjem na boljše čase, toda-ostala so samo razočaranja. Železnico so dobili še za časa Avstro-Ogrske, imela pa je 4 premikalne tire in stalno zaposlene 3 do 4 železničarje. Po osvoboditvi so jim odmontirali dva premikalna tira, dobrih 10 let pozneje pa so zaradi »varčevanja« ukinili tudi železniško postajo. Z ukinitvijo žel. postaje je bil prizadejan krajanom Rožnega dola in okoliških hribovskih vasi zelo hud udarec. Kadar so prej prihajali na postajo zjutraj ali zvečer, jih je pričakalo vse v luči, prav vsakemu vlaku pa kre-
Novinarji opozarjajo
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije o življenjskih in delovnih razmerah novinarjev
Na podlagi ugotovitev Komisije za življenjske in delovne razmere novinarjev sporoča upravni odbor Društva novinarjev Slovenije vsem zainteresiranim in odgovornim dejavnikom naslednje:
1. Razmere, v katerih živijo in delajo slovenski novinarji, so večinoma nezadovoljive. Ne ustrezajo vlogi, ki jo novinarji kot družbenopolitični delavci opravljajo v naši družbi, niso v skladu z napori, ki jih terja vestno izpolnjevanje novinarskega poklica.
2. Osebni dohodki novinarjev so diskriminatorski. Večini delavcev v sredstvih javnega obveščanja ne omogočajo normalnega življenja in jih pehajo v življenjske stiske, v katerih so le s težavo kos nalogam, ki jih opravljajo, zavirajo pa tudi njihov osebnostni razvoj. To povzroča tudi odhajanje najbolj sposobnih novinarjev v delovne organizacije z višjimi osebnimi dohodki. S tem je ogrožena razvojna perspektiva slovenskega 'novinarstva.
3. Le v nekaterih redakcijah so delovne razmere znosne in sprejemljive, čeprav ne optimalne, večinoma pa novinarji delajo v neustreznih, premajhnih prostorih, v hrupu in slabih klimatskih razme-
rah, kar onemogoča normalno delo in povzroča hude psihične napetosti. Tako je zlasti v manjših redakcijah.
4. Zdravstveno stanje novinarjev je slabo in stopnja smrtnosti visoka. Čeprav so možnosti, kijih dajejo zakonske določbe in samoupravni dogovori, dovolj široke, se vodstva uredništev premalo odgovorno zavzemajo za to, da bi vsi novinarji hodili na redne sistematične zdravniške preglede in se v primeru bolezni ustrezno zdravili, tudi ne skrbijo dovolj za to, da bi novinarji svoj redni letni in zimski dopust izkoristili v celoti.
5. Jugoslovanski novinarji, s tem tudi slovenski novinarji, smo se odpovedali zahtevi po beneficiranem delovnem stažu. Zato pa je treba storiti vse, da zahtevno in izčrpavajoče novinarjevo delo poteka v življenjskih in delovnih razmerah, ki zmanjšujejo nevarnost profesionalnih bolezni in ki omogočajo osebnostno rast. To je eden od temeljnih pogojev za kakovosten napredek Sovenskega novinarstva.
UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE
tnik Bizjak m prometnik. Čakalnica je bila ogrevana in razsvetljena, okolica čista in urejena. Po ukinitvi žel. postaje je postalo na žel. postaji Rožni dol zelo pusto. Posebno neprijetno se počuti potnik zvečer in zjutraj v temi: nikjer nobenega žlezeničarja, povrh vsega pa so še zaklenili čakalnico. Predšolski in osnovnošolski otroci se zjutraj v temi v snegu prerivajo na vlak in pravi čudež je, da se ni že naredila kakšna nesreča. Žel. postaja Rožni dol je bila včasih zelo lepo urejena, poslopja lepo vzdrževana, sedaj pa propada. Ali ni to pljuvanje na minulo delo naših prednikov?
Pred vojno' in nekaj let po njej smo imeli v Rožnem dolu trgovino, sedaj pa moramo po najmanjšo stvar v Semič, Črnomelj ali Novo mesto. Vsa leta po osvoboditvi plačujejo občani vse davke in prispevke, saj se veliko občanov vozi na delo v Semič, Črnomelj ali Novo mesto. Nimamo izračunov, prepričani pa smo, da smo veliko več plačali, kakor dobili (revni podpiramo bogate!). Vaške poti smo si sami napravili. Ravno tako smo sami sezidali gasilski dom in šolo, družba je zelo malo prispevala. Za telefon smo sami zbrali denar in drogove in obljubljeno nam je, da bomo telefon dobili še letos.
Mnogo sc piše o tem, da je treba zadržati ljudi v hribovskih vaseh (turizem in SLO), toda naše vasi se praznijo, in če se stanje ne bo izboljšalo, se bodo popolnoma izpraznile. Hribovske vasi Pribišje, Preloge, Potoki, Gor. Laze in Brezje so idealni kraji za razvoj kmečkega turizma, saj tako čist zrak najdemo malokje. Za razvoj turizma pa so neobhodno potrebne dobre ceste, telefon, vaške poti in tudi elektrika z dovolj močno napetostjo.
Trenutno je najhujši problem rekonstrukcija ceste Gaber-Pesek. Ta cesta je ključnega pomena za rešitev vseh ostalih vprašanj.
Odgovorni tovariši trdijo, da sta Sinji vrh in Stari trg nerazvita. Temu ne oporekamo. Toda čeprav smo v razviti KS Semič, nismo prebivalci Rožnega dola in okoliških vasi nič na boljšem. Povprečje dohodka na prebivalca daje izkrivljeno sliko. Lahko trdimo, da smo pod vsemi povprečji.
Vsa leta po osvoboditvi so nam obljubljali rekonstrukcijo ceste Gaber-Pesek in smo z razumevanjem in potrpežljivostjo prenašali obljube. Upravičeno se sprašujemo, ali bo naša demokratična, humana, enakopravna družba res dopustila, da se naše hribovske vasi izpraznijo? Romsko vprašanje bo rešeno v srednjeročnem planu občine Črnomelj. Smo mi manj vredni? Zahtevamo, da se rekonstrukcija ceste Rožni dol — Pesek izvrši v tem srednjeročnem planu.
Prizadeti krajani
Glede odtekanja znatnih količin PCB v zemljo vse do letos (1985) obstoji dokaz v obliki analize vzorca odpadne vode št. 08/1242 z dne 28. 4. 1984, ki jo je opravil Center za varstvo okolja v Mariboru in ki izkazuje koncentracijo 6 nonagramov poliklo-riranih bifenilov na liter. Ta koncentracija je manjša od koncentracije, ki jo (preračunano kot Cl-klor) prepoveduje strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi, in o dopustnih temperaturah vode (Ur. 1. SR Slov. 18/85). O tem pa, da v zemljo in naprej v Krupo izteka perilen iz odpadnih kondenzatorjev, ki so zakopani, pa sicer ni dvoma. Vendar obstoje podatki le o tem, da so v organizacijskih oblikah tovarne Iskra Semič odmetavali s perilenom napolnjene odpadne kondenzatorje le do 1874. oziroma 1976. leta, ne pa kasneje. Po letu 1976 so v Iskri perilen iz odpadnih kondenzatorjev iztakali (glede na tožilstvu dostopne dokaze), prazne kondenzatorje pa sicer še vedno odmetavali, vendar iz praznih kondenzatorjev ne more priti do onesnaženja.
V Iskri Semič so uporabljali perilen domnevno do februarja 1985, vendar tukajšnje javno tožilstvo ne razpolaga s podatki, da je bilo ravnanje z njim prestopniško vse do tedaj in še naprej (oddaja Radia Študent poleti 1985 po trditvah Drage Ahačič), z zadržkom, da je od tukajšnjega javnega tožilstva sicer vložen obtožni predlog zoper tovarno Iskra, industrijo kondenzatorjev Semič, TOZD Energetski kondenzatorji Semič, zaradi gospodarskega prestopka po čl. 76 tč, 3 zakona o vodah (izpuščanje odplak, ki utegnejo onesnažiti vodo, brez vodnogospodarskega dovoljenja), venar ta kršitev
Prof. Marija Kovač
V petek, 31. januarja, so na ločenskem pokopališču v Novem mestu v družinskem krogu pokopali Marijo Kovač, profesorico in upokojeno lektorico francoskega jezika. Se ni minilo leto dni, kar smo ji ob 80-letnici marca 1985 zaželeli še mnogo čilih in vedrih let, v kakršnih je dočakala jubilej.
Čeprav je zadnjih 42 let živela v Ljubljani, ni vezi z Novim mestom nikoli pretrgala. Tu je doživljala mladost v družini sodnega svetnika Kozine. Oba z bratom Marijanom,
Marjan Graiš
ni povzročila onesnaženosti Krupe s perilenom, kakršna je ugotovljena.
Trditve Drage Ahačič, zakaj gospodarski prestopek ne more zastarati, pa so njeno tolmačenje pravnega instituta zastaranja, do katerega ima sicer vso pravico, vendar bi zaradi objektivnosti obveščanja javnosti to le moralo omeniti.
NIKO BRICELJ, temeljni javni tožilec NOVO MESTO
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL ŠTUDENTKE
SEVNICA — Do jutri je v galeriji na gradu razstava kikovnih del Janje Flisek. študentke II. letnika mariborske Pedagoške akademije. Razstavo sta omogočila občinska konferenca ZSMS in Zavod za kulturo. Mlada Sevničanka želi nadaljevati študij slikarstva v Ljubljani. Sama otvoritev minuli teden je pritegnila mnogo vrstnikov, ki se vesele njenega napredka.
BORCI ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE!
Vabimo vas na zbor skupnosti borcev in na 23. tradicionalno tovariško srečanje, ki bo v soboto, 8. februarja, v Domu JLA v Ljubljani.
Zbor skupnosti borcev Štirinajste, na katerem bo podano poročilo odbora in predložen delovni program za leto 1986, bo ob 12. uri. Zbor bomo nadaljevali s tovariškim srečanjem.
ODBOR SKUPNOSTI BORCEV XIV. DIVIZIJE
VABILO ZA IGRE DELO— KOMPAS
NOVO MESTO — Izletniška sekcija Planinskega društva Novo mesto vabi na ogled iger Delo — Kompas na Gačah, ki bodo v soboto, 8. februarja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri i avtobusne postaje, prevoz pa bo brezplačen.
PD Novo mesto
Mag. dr
Božo Oblak
Mag. dr. Božo Oblak je nepričakovano in naglo za vedno odšel. Nemirni duh in mladostni elan sta spremljala njegovo življenj-
sko pot od dijaških let preko razburkanih časov okupacije in zgodnje vključitve v NOB do najtežjih trenutkov interniranca pa končno do končanega študija medicine.
Znanju iz študija je pridružil še izkušnje, ki si jih je nabral na mnogih akcijah v času počitnic, ter začel pot utemeljitelja službe javnega zdravstva. Okrožni in pozneje okrajni higienski zavod je bil nova institucija, v kateri je bilo potrebno na strokovni podlagi začrtati pot bodoči epidemiologiji, higieni in socialnomedi-
cinski službi. Vojna je pustila za seboj mnoga žarišča nalezljivih bolezni, slabo higiensko stanje na vseh področjih, pomanjkanje, revščino in nizko zdravstveno raven prebivalstva. Proti takim nadlogam se je borila nova dejavnost z delom na terenu z improviziranimi pripomočki, ob pomanjkanju sredstev, v zasilnih prostorih. Z neverjetno voljo in značilnim povojnim zagonom mladih je bil prav dr. Oblak vsa leta v prvi vrsti borcev za dosego rezultatov, ki se danes lahko merijo z evropskimi.
Dr. Oblak je deloval tudi v zdravstvenem domu, v zdraviliščih, se ob delu izpopolnjeval, dokončal specializacijo iz higiene ter dosegel magisterij iz medicinskih ved prvi na Dolenjskem. Ob vsem tem je veliko časa posvetil zdravstveni vzgoji. Bil je neutruden predavatelj Rdečega križa, pisec mnogih zdravstvenih člankov, vzgojitelj na šolah, aktiven v zdravniškem društvu. Posegel je tudi na znanstveno področje v stroki, znan je bil tudi kot predsednik dolenjske podružnice Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slo-vnije.
Dr. Božo Oblak, ki je bil kot domačin Novomeščan znan najširšemu krogu ljudi, je ostal do zadnjega dne veder in optimistično razpoložen kljub bolezni, ki mu je že pred več leti hudo načela zdravje. Takega se ga borno spominjali.
Jožetu Likarju v spomin
znanim komponistom, sta odrasla v osebnosti, katerih kulturni delež presega slovenski okvir.
Prof. Marija Kovač je bila profesorica na novomeški gimnaziji v predvojnih letih, po vojni pa ravnateljica gimnazije v Ljubljani in lektorica za francoski jezik na univerzi. Bila je nosilka visokega francoskega odlikovanja Ordre des Palmes Akademique, napisala je več knjig, prevedla vrsto del iz francoščine, pomemben pa je tudi njen delež pri vzgoji mladih generacij. Še v pozni starosti je ohranila značilni značajski lastnosti:čilost in vedrino, nadvse pa je cenila poštenost in bistrino duha. Bila je osebnost, ki je iz generacije predvojnih Novomeš-čank zavzela eno najvidnejših mest.
11.	januarja 1986 so v Kostanjevici pokopali Jožeta Likarja. Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo tega izrednega ljubitelja naših goric, saj smo mu dolžni zahvalo za vse, kar je v svojem bogatem življenju storil v dobrobit dolenjskega cvička, vinogradništva in kletarstva.
Jože Likar je bil po rojstvu Primorec, po svojem bogatem delovanju pa Dolenjec. Rodil seje 25. aprila 1895 v Lokvah nad Gorico. Njegov oče gozdar se je zaradi službe preselil v Kostanjevico, kjer je služboval pri upravi Verskega sklada nekdanjega samostana. Jože je po osnovni šoli začel s strokovno trgovsko stroko in nato dopisno končal tehnično visoko šolo v Liegeu (Belgija)? kjer je leta 1928 diplomiral za komercialnega inženirja.
SODRAŽICA— Na sodraškem pokopališču so pred kratkim pokopali domačina Marjana Grajša, vodjo gozdnega revirja Sodražice pri TOK Ribnica. Čeprav je bil strog, je bil zaradi svoje poštenosti priljubljen med ljudmi, o čemer priča tudi udeležba na pogrebu, kakršne Sodražani ne pomnijo.
Marjan Grajš, ki je umrl v komaj petdesetem letu starosti, je bil tudi lovec in člani zelene bratovščine od blizu in daleč so prišli k njemu na poslednje slovo. Na lovske rogove so mu zadnjič zaigrali hornisti iz Litije. lovci pa so mu v zadnji pozdrav v odprti grob metali smrekove vejice. Ob grobu mu je nazadnje v imenu kolektiva TOK gozdarstva Ribnica spregovoril v slovo še direktor Stanko Pleterski.
Leta 1924 seje zaposlil v Kostanjevici pri Hranilnici in posojilnici, postal član Vinarskega društva in spoznaval kmečko revščino. Takratni vinski trgovci so ponarejali dolenjski cviček, tako da so cenena banatska in dalmatinska vina mešali in prodajali kot cviček. Zato so dolenjski vinogradniki slabše živeli kot mnogi viničarji v severnovzhodni Sloveniji. Ta krivicajc spodbudila Jožeta Likarja in druge vidne vinogradnike iz Kostanjevice in sedanjega Podbočja pa tja do Rake in Krškega, da so leta 1928 v Kostanjevici
ustanovili Vinarsko zadrugo, ki je že ob ustanovitvi štela 600 članov. Likar seje v zadrugi zaposlil kot upravnik in kletar. Zdrugo je vodil do leta 1960, ko se je zaradi političnih razmer morala prisilno vključiti h Kmetijski zadrugi, ta pa leta 1965 v sedanji Agrokombinat Krško. Likar seje sicer upokojil, vendar stroke ni zapustil. Odšel je v Metliko kot upravnik Vinske kleti, ki je bila pod upravo Slovenija vina. Tu je začel utrjevati sloves že od nekdaj znane metliške črnine. Iz Metlike se je vrnil v Kostanjevico, spet vvinsko klet, nato pa je v Brežicah v kleti Slovinade-lal celih 13 let. V tem času je več let honorarno učil kletarstvo na gostinski šoli v Novem mestu.
Likar je vedno prenašal svoje strokovno znanje in izkušnje na mlade strokovnjake. To je delal s predavanji, pogovori in pisano besedo. Ko je bil zaposlen pri Vinarski zadrugi, je izdajal »Bilten« zadruge z nasveti vinogradnikom. Pisal je tudi v Kmetovalca. Po vojni je svoje izkušnje strnil v knjigah: Naš cviček (1955 in 1970), Vodnik po gostinskem kletarstvu (1960) in Slovenska vina (1973). V sestavu vinskih obratov v Kostanjevici, Metliki in Brežicah je vodil več tečajev. Sodeloval je tudi pri krajevnih prireditvah v Kostanjevici, pri obnovi koslanjeviškcga samostana, postaviti spominskega obeležja sadjarju in vinogradniku Ivanu Beletu itd. Za svoje strokovno delo je prejei diplomo častnega članstva Društva enologov Slovenije in srebrno plaketo Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo (1981)
Jože Likar je lani praznoval 90-letnico življenja, kar je razmeroma dolga življenjska doba. Kljub temu je še za letošnjo novo leto razmišljal, da bo treba o cvičku še kaj reči.
Dolenjski in posavski vinogradniki, ki smo vrsto let sodelovali s pokojnim Likarjem, mu ob smrti izrekamo zahvalo za velik prispevek pri našem skupnem prizadevanju za napredek vinogradništva in kletarstva tega območja, ženi, hčerkam in snahi združina-mi pa v imenu Društva vinogradnikov Dolenjske iskreno sožalje.
TITDOBERŠEK. tajnik Društva vinogradnikov
Dolenjske
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka do četrtka•
Trebanjci so se vrnili v leto 1977
V času, ko so se Trebanjci izmotavali iz elementarne nerazvitosti, so imeli drugačne probleme, kot jih imajo sedaj. Tedaj so tako rekoč hkrati gradili infrastrukturne objekte, tovarne in razvijali kmetijstvo. V vsesplošni naložbeni ihti pač ni bilo časa za razmišljanje o tem, kateri programi so perspektivni. Važno je bilo le to, da so rasle nove tovarne, šole, da so asfaltirali ceste in napeljevali vodo v vasi in naselja. Tak razvoj je cvetel najbolj po letu 1970, najvišjo točko pa je dosege! v letih 1976 — 1980. V obdobju intenzivnega gospodarskega razvoja je družbeni proizvod vsako leto zrasel za desetino, zaposlovanje za 7, produktivnost pa za 2,8 odstotka.
Do leta 1980 je imela trebanjska občina tudi status manj razvite. Ko se je občina uvrstila med razvite in so usahnile vse bonitete, ki jih je imela do tedaj, pa se je začela pot navzdol. Že leta 1983 je bilo 65 odst. opreme odpisane, družbeni proizvod pa se je od leta 1980 do 1983 realno zniža! za 9 odst. In tudi naprej je šlo v tej smeri, saj je leta 1980 znašal družbeni proizvodna prebivalca trebanjske občine 66,3 odst. lani pa je padel na 60 odst. Za nameček se v tem času ni izboljšala kadrovska struktura, kadre pa bo nemara težko dobili, ko pa so osebni dohodki v občini nižji za 15 odst., kot znaša republiško poprečje. Skratka, občina je zdaj na enakih pozicijah, kakor je bila leta 1977. K tem količinskim kazalcem trebanjske gospodarske neuspešnosti pa je treba prišteti še kvalitetne.
• Panožna sestava trebanjske industrije je vse prej kot primerna za sedanji čas, saj ustvarja nizek dohodek na delavca, odvisna je od uvoza surovin, otepa se z energetskimi problemi, razvojno raziskovalno delo je še v povojih ali pa ga sploh ni. O nesmotrnem razmetavanju denarja govore tudi velikanske osnovne šole, katerih zmogljivosti presegajo potrebe. In nasploh so potrebe skupne porabe v občini daleč nad možnostmi. Če kdo misli, da lahko strukturne probleme rešuje drobno gospodarstvo ali zasebna obrt, se moti. Delež obrti v družbenem proizvodu občine znaša prek petine in je večji od republiškega poprečja.
Kakšne so napovedi za naslednje srednjeročno obdobje in do leta 2000? V planske dokumente šo zapisali, da bodo povečali zaposlenost, da se bo povečalo število delavcev z višjo in visoko izobrazbo. In še, da se bo družbeni proizvod poprečno povečal za 4,1 odst. in do leta 2000 celo po stopnji 6 odstotkov. Povečala naj bi se tudi sredstva za akumulacijo, zlasti naj bi več vlagali v opremo in rekonstrukcije. Kljub vsem tem ukrepom in načrtom pa bo občina še vedno capljala na repu slovenskega razvoja. Družbeni proizvod na prebivalca bo konec leta 1990 še vedno znašal le 62,3 odst. republiškega poprečja.
Mladi terjajo hitrejši razvoj, pripravljalci planov pa pravijo, da so že ti plani preveč napeti. Kaj storiti? Ena izmed rešitev bi prav gotovo bila tudi ta, da bi v občino pripeljali kapital od drugod. Tega pa menda v občino ni tudi zaradi tega. ker velja o njej prepričanje, da je zaplankana. Tesnil, ki so se odcepila od Donita, v Sloveniji pač še niso pozabili.
Če hočejo Trebanjci preseči sedanje stanje, se bodo morali odločiti za enotno in odločno akcijo. Tako akcijo pa lahko izvedejo le mlajši, strokovno dobro podkovani in odločni ljudje, ki od prihodnosti še kaj pričakujejo. Tako je bilo v trebanjski
nemogoče izseliti iz družbenega stanovanja, v katerem navadno po preselitvi v hišo ostanejo odrasli otroci. Ali pa se zgodi kako drugače, kombinacije so različne. Nič ni mogoče ukrepati niti proti tistim, ki žive v družbenem stanovanju, gradijo pa vikend ali zidanico. S kakršnimkoli sklicevanjem na moralo, poštenje, s trkanjem na vest pa tu tudi ni uspeha.
Ob vsem tem ni čudno, da je sicer široko zastavljena politična akcija po Jugoslaviji tako hitro obmirovala. Navsezadnje se tudi ve, kdo je — v pretežni meri, se ve, so pa tudi izjeme — dobival družbena stanovanja in gradil hišo ali kupil stanovanje. Izjeme, še enkrat poudarjam, da ne bo nepotrebnih zamer, so. In ni čudno, da se celo že v Novem mestu, kjer ta akcija sedaj že povsem redno poteka, sem in tja sprašujejo, če se morda ne gredo »lova na čarovnice«, če res ima prav le Novo mesto v vsej Jugoslaviji. Dileme ne bi smelo biti. Tudi zaradi tega naj bi o akciji razpravljali na sindikalnem kongresu — tak predlog je šel iz Novega mesta — in jo poskušal zares spremeniti v vsejugoslovansko.
Z. LINDIČ — DRAGAŠ
občini tudi v letih največjega razcveta, ko so bili na čelu izredno mladi ljudje. Ati je tudi sedaj tako, pa si lahko odgovori vsak trebanjski občan, ki se je seznanil z listo možnih kandidatov za opravljanje pomembnejših funkcij v občini.
J. S
Kdo se boji študentskih večerov?
Mladina mora očitno narediti veliko več kot drugi, če hoče uspeti, a še tedaj ne gre vse gladko. Dokaze za to je tudi primer podružnice študentskega servisa v Krškem, že nekaj časa si zaman prizadeva, da bi zaživeli kulturno-zabavni večeri, na katerih mladi berejo ali poslušajo poezijo in prozo svojih vrstnikov in starejših, že uveljavljenih piscev. Tako in drugačno kulturno izživljanje pa je popestreno s prijetno spremljavo raznih ansamblov, tako da na takem večeru ni dolgčas niti tistim, ki malo dajo na »čisto« kulturo, saj sta rock in punčk tudi svojevrstna kultura, pa še plesati in zabavati se je mogoče. Zakaj dokaj obširen uvod o večerih mladih Krčanov? Zato, ker se zatika tam, kjer se ne bi smelo, v Posavju mladi za tako kulturno zabavo ne dobijo prostorov!
Na srednjih šolah v regiji ni pravega razumevanja za večere, ker je menda težko dobiti snažilko, ki bi počistila prostor. Študentski servis, ki je v pol leta pridobil v Posavju 1.200 članov in ustvaril okoli 40 milijonov din prometa, pa za razliko od težav s snažilko nima pomislekov, ko je treba seči v blagajno za kulturo in seznanjanje mladih o delu te podružnice, ki jo hvalijo tudi v mariborski »centrali«. Mladinske organizacije in razredne skupnosti lahko z organizacijo takega večera celo zaslužijo kak dinar, kajti sami prodajajo brezalkoholne pijače. Po dveh večerih (v Brežicah in Krškem) je vsak brž spoznal, da mladi le niso tako »pokvarjeni«, kot jih bije glas. Obiskovalcem
večera so, denimo, že na začetku pokazali, da jih nočejo »odreti«, kokto so jim na primer ponudili ceneje, kot je v trgovini.
Zakaj je potrebno mladim vsiljevati manjvrednostni kompleks, zakaj morajo starejšim dokazovati, da prostori, kjer se zbirajo, niso lega nemoralnosti?Bomo merita morale kmalu tako razvrednotiti, da bo večji grešnik fant, ki tesno objet pleše z dekletom, kot pa odgovorni za Feni, Obro-vac, Koerting in njim podobne?
• Pred slovenskim mladinskim kongresom, ki bo v začetku aprila v Krškem, bi vsaj mladi Krčani radi pridobili svoj stalni prostor. Nadejajo se, da bo to Dom Svobode ali pa sedanji Dom mladih, katerega usoda še ni zapečatena. V baraki imajo prostore številne družbene organizacije in društva — zvečina za skladišča svoje opreme. O rušitvi barake se več ne govori, ali pa bodo morda odgovorni počakali do kongresa, ki »vemo, da bo uspel«, kot je ironično dejal zavzet mladinski aktivist. »Organizirali bomo koncerte, razstave v galerijah, itd. Po kongresu pa mladih nihče več ne bo spraševal za njihove kulturnozabavne potrebe. Kot jih ni poprej.«
PAVEL PERC
Brezplodno trkanje na vest
Lahko bi rekli, da se je akcija »imašhišo— vrni stanovanje«, katere pobudnik je bil jugoslovanski sindikat na zadnjem kongresu, začela pred približno šestimi leti s kar velikim pompom. V prvem hipu je požela tudi nedeljeno odobravanje. Kako tudi ne! V vsej državi naj bi pripomogla k pravičnejši ureditvi na stanovanjskem področju ter k zmanjševanju stanovanjskega primanjkljaja, ki se ob vse dražji in manjši gradnji povsod še povečuje.
Kljub dokaj velikemu začetnemu navdušenju in zagonu so jo v resnici (tako, da so iskali takšne primere) začeli izvajati le v posameznih jugoslovanskih občinah. Praktično povsod pa je kmalu zaspala in utonila v pozabo, čeprav je bila tu in tam še navržena s tega ali onega foruma in izza govorniškega pulta kot akcija, ki jo je potrebno peljati naprej. Svetla izjema je v tem dogajanju Novo mesto.
Kmalu po pobudi so v občini s trudom in konkretnimi zadolžitvami, predvsem stanovanjske skupnosti in komiteja za urbanizem, naredili prvi seznam »grešnikov«, ki so bili nosilci dveh stanovanjskih pravic, poleg tiste za družbeno stanovanje so bili večinoma še lastniki hiše ali stanovanja. A zaslišanja, kolikor so jih lahko opravili, so pokazala, da je šlo za lastništvo starejših, podedovanih hiš, večinoma potrebnih preurejanja, ali pa so v njih še živeli sorodniki. Z akcijo so kljub minimalnemu začetnemu uspehu nadaljevali in gotovo se imamo tudi resnemu, temeljitemu in odgovornemu delu okrog akcije »imaš hišo — vrni stanovanje« zahvaliti za nekaj izpraznjenih družbenih stanovanj. V nasprotnem morda marsikatero stanovanje ne bi dobilo novih stanovalcev ali pa bi se to zgodilo mnogo kasneje.
• Dejstvo pa je, daakcija tudi v Novem mestu, kjer jo vodijo resno in razmeroma uspešno, žal, edini v Jugoslaviji, ne more potekati tako, kot je bila načrtovana ali vsaj zamišljena. Med drugim slaba ali nikakršna kontrola delovnih organizacij nad usodo za gradnjo hiš razdeljenih posojil, seveda predvsem tistim, ki žive v družbenem stanovanju, in le redkokje normalna praksa določanja rokov, do kdaj mora prejemnik posojila izprazniti družbeno stanovanje, omogočajo vse mogoče kalkulacije in ravnanja. Posledica je seveda za lastnika slovo od takšnega stanovanja. V veliko primerih, ki so sicer prišli na spiske in bodejo v oči, pa ni zakonskega razloga za ukrepanje. Če je, recimo, nekdo gradil oziroma dograjuje hišo z minimalnimi posojili ali brez njih, ga je (ob izpolnjenih drugih pogojih) praktično
Računalnik s priokusom kramarstva
Nekateri naši uvozniki so iz računalništva naredili posel, kajpada predvsem zase. Zastareli spectrum, ki so ga Britanci tisti čas že izločali iz trga, je bil še lani za nas velika uspešnica. V sevniški občini so bili pri izboru najprimernejše računalniške opreme za osnovne šole dokaj previdni. Izvršni svet je sestavil komisijo za računalništvo, v kateri so sodelovali strokovnjaki iz Lisce in tamkajšnjega Posavskega računalniškega ce-tra, šolniki in nekateri drugi računalniški navdušenci.
Prvotno so se bili opredelili za nakup računalnikov commodore. Ne glede na devize, ki jih je bilo treba odšteti, so bili znatno cenejši kot ostala podobna oprema, da o drugih prednostih ne govorimo. Vmešala pa se je posavska gospodarska zbornica, ki je pristala na ponudbo Iskra-Delte. Z obljubljenimi devizami iz združenega dela ni bilo nič. Sevniške računalniške komisije tudi ta udarec ni zmedel. Proučevali so ostalo opremo, predvsem pa možnosti sofpvara, ki je za commodore na voljo že za razredni pouk.
Mladinska knjiga je naposled zmogla tudi dinarsko ponudbo teh strojev. Hvalevredna gesta, če vmes, žal, ne bi bilo tudi nekaj kramarstva. Cena je namreč za računalnik, kasetnik, tiskalnik in še nekaj drobnarij narasla na okrog 250 tisočakov. Najslabše je pri tem to, da je bil pri prvotni resda devizni podnubi (občutno cenejši) na voljo izvirni tiskalnik, sedaj pa je le-ta zamenjan s predpotopnim robotronom iz Nemške demokratične republike! Vezana trgovina pač, ki našim knjigotržcem ob sicer pohvalni gesti ni v čast.
• Med prvimi, ki jih je zajela računalniška mrzlica, so bili tudi sevniški obrtniki. Kot se zanje spodobi, so se vozarili na računalniški tečaj v Ljubljano. Vnema paje pri marsikom uplahnila. Na vprašanje, če je že prenesla knjigovodstvo na računalnik, je znana obrt-nica nič kaj veselo vzdihnila: »Kaj bi tisto. Program bi stal več kot računalnik.'« Pa smo tam, če se pravilno ne lotimo osnov.
A.	ŽELEZNIK
En dan dela
za tri štruce
Vinorodni Sremičjes prenovljenim gostiščem Tri lučke postal priljubljen cilj krških sprehajalcev in izletniških skupin. Privlači jih odmaknjenost, razgled na Savo, na mesto ob njenih bregovih in na prostrano Krško polje tja do Gorjancev v ozadju. Domačnost gostinskih prostorov z oživljenim nadihom preteklosti, tekoča postrežba in bogat izbor jedi s kmečke mize dodatno pripomorejo k dobremu počutju gostov.
Jedilnik za to gostinsko enoto je pripravila Štefka Colarič, šefinja kuhinje v Hotelu Sremič, in ga strogo podredila naravi gostišča. Topome-ni, da je vnesla vanj izključno domačo kuhinjo in da jedi na žaru, ki so preplavile naše gostinske obrate, pri Teh lučkah sploh nc pripravljajo. V kuhinji ne uporabljajo ne vegete in ne jušnih kock, ampak samo svežo zelenjavo, za začinjanje in domač okus pa veliko rožmarina, bazilike, šetraja in drugih vrtnih dišavnic. K aperitivu (sadjevcu, slivovki ali viljamovki) v gostišču redno ponudijo prigrizek, koruzen kruh z zaseko in posavske kroglice. Gostje hvalijo njihovo kletarsko zakusko, hladno predjed iz
prekajenega jezika, svinjskih reber, domačega sira in domačega koruznega ali ajdovega kruha. Skupine izletnikov, ki se pripeljejo od daleč, se navdušujejo za flosarski obed, kakršnega so včasih naročali splavarji v gostilni pri Kregarju. Začne se z govejo juho, nadaljuje s krompirjem, s smetano zabeljenim stročjih fižolom in konča s koruzno pogačo.
Pozimi so najpogosteje na mizi koline, domače krvavice, pečenka, mesene klobase. Gostje lahko vselej dobijo pečene, sveže ali kuhane prekajene svinjske krače s kislim zeljem, kokoš z mlinci, vinogradniško zarebrnico, ajdove žgance s kislim zeljem, domačo kislo juho ali krepko mesno juho z gobami, vinom in mesom. Večkrat pripravijo tu.diodojčka.janjca, za Martinovo pa obvezno gosko in purana.
Tudi na žgance in mleko niso pozabili. Nad njimi se je doslej najbolj navdušil dekan zagrebške agronomske fakultete, saj ni verjel, da je sploh še kje lokal, kjer gost to jed lahko naroči. Kuharice pri Treh lučkah pečejo odlične orehove potice, sirove kolače, ajdove in koruzne pogače. Jedila servirajo v glinastih, posebej za to gostišče žganih posodah, kar se ujema z okoljem, ima pa še to prednost, da ostanejo jedi dolgo tople. Posodo in opremo dopolnjujejo in ponudbo prav tako. Tovarišica Colaričeva meni, da bodo jedilnik lahko še popestrili, saj sev Posavju mešajo dolenjske in štajerske dobrote, zato za izbor ne bi smeli biti v zadregi.
Največja privlačnost gostišča je ogromna vinska preša z vtisnjeno letnico 1774, ki daje restavraciji poseben čar. Pod novo streho je varno spravljena in zob časa ji zlepa ne bo mogel do živega. Znamenita preša je bila po ustnem izr-
očilu nekdaj last brežiške graščine. Proglasili jo bodo za kulturni spomenik. Potem zagotovo ne bo nikomur prišlo na misel, da bi jo kdaj odstranil.
Za devet metrov visoko prešo z dvanajst metrov dolgim slemenom je bilo potrebnih trideset beračev, ki so na Sremiču brali dva dni. Prešo so vrteli štirje delavci in to opravilo je bilo najtežje. Pri vsakem stiskanju je priteklo do 50 litrov mošta. V zadnjem desetletju pred vojno so stiskali traminec, rizling, silvanec, žlahtnino, črnino in kraljevino, posebej belo in posebej rdeče grozdje. Po črnem so prešo umili z vodo in širokimi krtačami.
Sremiško posestvo z vinogradi je bilo po pripovedovanju dveh še živečih delavcev etnologinji Posavskega muzeja Ivanki v tridesetih last krškega trgovca Ivanuša. Delo pri preši je bilo najbolje plačano. Dobili so ga tisti, ki so se izkazali v vinogradu. Prešati so začenjali ob osmih zjutraj in delali vso noč brez izmene. Istočasno so prelagali grozdje, ki ga velika preša ni nikoli stisnila do konca, v druge manjše stiskalnice. Delavci pri preši so ponoči dobili južino, salamo in kruh. Za žejo so jim ponudili vino, drugim delavcem v vinogradu pa »delanec«. Ivanuš jim je pripravil ob zaključku »likof«, se razume, da samo za tiste pri preši. Za liko! so dobili meso, kruh in boljše vino, za nagrado hlače in srajco. V trgovini so imeli to prednost, da so lahko ceneje kupovali.
Na delo so ljudi klicali z rogom, in to z Grmade. Rog so slišali tudi dve uri hoda daleč na Krško polje, na Ravne, na Zdole in še kam. Kopači so delali ves dan. S seboj so prinesli kruh in črno kavo. Prihajali z Raven, 7. Razteza, iz Anž,
z Zdol, iz Drnovega, Gorice, Leskovca in celo iz Krške vasi.
Najslabše so bile plačane vezačice, bolje kopači'pa brentarji in najbolje delavci pri preši. Plačilo so dobivali ob sobotah. Berači in brentarji so v enem dnevu zaslužili 10 do 15 din, kopači
6 din ali za 3 kilograme kruha. Prašiček je takrat, po pripovedovanju Rudolfa Bana in Lojzeta Bogoviča, veljal 100 din, kilogram kruha 2 din in kilogram sladkorja 15 din. Za boljšo žametno ruto je morala ženska deset dni kopati. Na delo so prihajale z nazaj zavezanimi pisanimi, rožastimi bombažnimi rutami v rjavih odtenkih. Le kadar je bilo mrzlo ali pa tedaj, ko so šle k maši, so jih zavezale spredaj. Tako razo-glavi kot dandanes niso nikoli hodili, pravijo stari ljudje. Moški so prihajali na delo v klobukih in kapah, kopači brez predpasnikov, brentarji pa z modrimi »firtohi« na trake, da so si vanje brisali roke. Brentači so nosili težka bremena. V 35-litrsko brento so jim natlačili po štiri škafe grozdja in iz tega je nastalo 20 do 25 litrov vina. Rudolf Ban, ki je delal pri veliki preši od 1935 (takrat seje priženil na Sremič), se spominja, da vsem mladim dekletom ni bilo treba garati. Če je bila vodji katera všeč, jo je povabil, naj gre z njim gor in dobila bo vse plačano, ne da bi prijela za motiko. Tu in tam seje katera res odzvala, druge se na take limanice niso ujele. Kopači torej niso bili samo moški, čeprav je to eno najtežjih del v vinogradu. Z njimi so delale tudi ženske in otroci, ki so končali šolo.
Večja kot sremiška preša je bila po pripovedovanju domačinov samo še na Lopatni in sremiška je bila njen drugi ali tretji del. Tista na Lopatni je propadla in je ni več. Veliko stiskalnico na Sremiču so nazadnje uporabljali pred vojno. Med okupacijo so prešali na manjšo, tudi že zelo staro, kije zdaj razstavljena na terasi Treh lučk kot druga zanimivost gostišča.
JOŽICA TEPPEY
9
št. 6 (1904) 6, februarja 1986
DOLENJSKI LIST
foto slišal: Milan Markelj
UPAM, DA SEM VZELA DOVOLJ DENARJA ZA NAKUP.
L
1
dolenjski list pred 20 leti
\  ________________________________________________
Poskrbeti za zaslužne
Kako ravnati ob menjavi direktorjev — Šalamunove umetnosti Novo mesto ne potrebuje
KO ZAMENJUJEMO dosedanje direktorje, ne smemo pozabiti, daje večina izmed njih vodila naše kolektive v najtežjih dneh. Vodili so jih dobro in nemalokrat so prav zavoljo njihove osebne prizadevnosti kolektivi uspešno previharili mnoge viharje. Tega ne smemo pozabiti in zato je treba tem tovarišem, v kolikor nimajo pogojev za upokojitev, poiskati ustrezna delovna mesta. V mnogih primerih bo to težka naloga! Pogovoriti seje treba, kdo naj bo tisti, ki bi našel dosedanjim direktorjem ustrezno zaposlitev.
PRETEKLO SOBOTO se je v prikupni spodnji dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu zbralo približno 65 ljudi; kakih deset odraslih in nad 50 dijakov ter študentov je poslušalo pesmi in prozne odlomke mladih avtorjev, ki so ta večer nastopili na literarnem večeru KUS Janez Trdina... Zgodbo o trojanskem konju poznamo; ali čutite, tovariši v odboru KUS Janez Trdina, kakšno posebno potrebo, da nam predstavljate »pesnike«, kot je Tomaž Šalamun? V Novem mestu si Šalamunove »umetnosti« in njegovih izdelkov ne želimo. Morda boste tu našli odgovor, zakaj ni bilo na tem večeru več odraslih.
ZA PREBIVALSTVO kolpske doline postaja divjad vedno večja nadloga, saj jemlje revnemu kmetu že kruh kar iz žepa. V vasici Srobotnik jeleni obirajo peso, repo, zelje in drugo, zajci in srne kradejo fižol in deteljo, divji prašiči koruzo, medvedi sadje, lisice in jastrebi pa jemljejo kokoši. Jeseni ljudje skoro niso imeli kaj pospravljati s polj.
VSE GOSPODINJE šentjernejskega območja se pritožujejo zaradi dimnikarja. Na tem območju je dimnikarska služba že nekaj let zanemarjena, pravzaprav je sploh ni. Čudno, da ni še prišlo do kakšnega požara. Prav bi bilo, da bi se za redno dimnikarsko službo pozanimala krajevna skupnost in gasilsko društvo.
LANI JE bilo v novomeški občini zgrajenih 215 novih stanovanj.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. februarja 1966)
SVETU OKOLI
SPOLNOST SE začenja v glavi, ne med nogami, pravijo tisti, ki se na te reči res spoznajo. Menda ima tudi impotenca svoje korenine v glavi, zato šo najrazličnejša čudežna sredstva proti tej moški nadlogi neuspešna. Z izjemo najnovejšega izuma, ki ga je odkril neki Američan. Onemogli moški si sredstvo vbrizga z injekcijo in že čez kakšni dve uri je, kot je treba. Ker je impotentnih veliko moških na svetu, lahko sklepamo, da ima izumitelj dobro glavo in da zna računati.
ZDRAVILO proti televizijskemu sindromu pa je zelo preprosto in poceni. Pravi čas je treba ugasniti televizijski sprejemnik, pa se človek ogne celi kopici težav, ki spremljajo najbolj zavzete gledalce televizijskih programov. Zdravniki navajajo, da se sindrom javlja z bolečinami v križu, glavoboli, slabim vidom in bolečinami v želodcu. No, glede na nekatere naše oddaje se vse to lahko pripeti našemu gledalcu že po eni uri gledanja.
ZA SLAB OKUS v modnih stvareh tudi ni zdravila. Kdor ga pač nima, ga nima, in ni »žavbe« na svetu, ki bi mu ga vdahnila. Če bi verjeli znanemu modnemu oblikovalcu BIackweI!u iz Los Angelesa so bile najslabše oblečene ženske (v poštev so prišle seveda samo tiste, ki imajo kaj obleči in denarja dovolj); monaška princesa Stephanie, filmska igralka Joan Collins in pevki Madonna ter Tina Turner. Slednji sta dostikrat ne samo najslabše, marveč tudi najmanj oblečeni.
ZA KRIMINALCE strokovnjaki poznajo zdravila, ki se jemljejo različno dolgo, lahko tudi več kot 10 let, vendar pa je treba prej dolgoprstega ptiča ujeti. Zaenkrat se še uspešno izmika »zdravilom« tisti tatič, ki je izkoristil čistilno vnemo Heidelinde Nagel iz Al-sbacha. Medtem ko je zgledna gospodinja s sesalcem čistila stanovanje, je v njeni prisotnosti po stanovanju »čistil« tudi tat. In ko je Naglova končala čiščenje, sta ji od prihrankov, nakita in drugih dragocenosti ostala le sesalec in polna vrečka smeti.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Slovenščina v dopisih vladi
Uradniki se morajo posluževati slovenskega jezika v dopisovanju — Carinska vojna s Srbijo se pozna na novomeškem sejmu — Barantanje
(Deželni) odbor kranjski je odredil, da se imajo njegovi uradniki posluževati slovenskega jezika v dopisovanju z vsemi deželnimi uradi onih dežel, koder bivajo Slovenci, ter tudi v dopisovanju z vlado.
(Avstrija) ima vojsko s Srbijo, ne sicer s topovi in puškami, a vojska je, kakor pravimo carinska vojska. Avstrija je (brez pametnega zvorka) zaprla mejo srbskim pridelkom in izdelkom, zlasti prašičem, Srbija pa Avstriji osobito za poljedelske in vrtnarske pridelke. Ta boj smo občutili na zadnjem novomeškem sejmu prav izdatno, ko je poskbčila cena prašičem tako neznansko, da že \<rsto let ne tako. Uvoz prašičev iz Srbije v Avstrijo je bil namreč jako velik, zato pa so sedaj domači prašiči toliko dražji.
(Tukajšnji) obrtniki prirede dne 11. februarja plesno veselico v hotelu Jakac. Pri plesu svira godba na lok, med odmorom srečolov. Dobitki so lepi ter si jih zamore vsakdo ogledati pri g. Jakcu. Ker je
Skrivnostni gigant od blizu
Po osmih letih in pol srečanje Voyagerja 2 s sedmim planetom našega osončja Uranom — Namesto zaledenele krogle planet z burno geološko preteklostjo
Predzadnji petek je v središču za spremljanje Voyagerja 2, samotnega vesoljskega popotnika, ki se že osem let in pol potika po širnih prostranstvih našega sončnega sistema, nastalo razburjenje. Iz ogromnih daljav, okrog 2 milijardi in 700 milijonov kilometrov od Zemlje, je Voyager poslal obilje novih radijskih signalov, ki so s hitrostjo svetlobe pripotovali do sprejemnih naprav na Zemlji. Signali so seveda prišli neverjetno šibki, merili so le milijoninko milijardinke vata, potovali pa so natanko 2 u ri 44 minut in 50 sekund, vendar so občutljive naprave signale sprejele in jih s pomočjo močnih računalnikov spremenile v slike.
Astronomi in drugi strokovnjaki so imeli kaj videti: ugledali so posnetke daljnega planeta Urana, kakor jih doslej človek še ni videl. Posnetki so presenetili tudi največje strokovnjake, saj so na njih poleg Urana imeli priložnost videti številne njegove lune (nekaj jih doslej sploh poznali niso), na njih pa nenavadne tvorbe, za katere še ne vedo, kako so nastale. »To je veliko srečanje našega življenja,« je vzneseno izjavil Edvvard Stone, eden od znanstvenikov, ki sodelujejo v tem zares veličastnem znanstvenem podvigu, ki mu zaenkrat skoraj ni para. Ta veliki uspeh je zasenčila nedavna nesreča vesoljskega plovila, vendar ga ne more nič zmanjšati.
'rr
A
A
f
Voyagerja 2 so poslali na dolgo vesoljsko odisejado 20. avgusta 1977. Sprva so mu namenili, naj bi letel le do Jupitra in Saturna, vendar so znanstveniki zaradi izjemno uspešnega poleta te vesoljske sonde izkoristili posebno porav-nanost planetov (do nje pride enkrat na 177 let) ter ob pomoči ogromne Saturnove gravitacijske sile pognali Voyagerja 2 proti skrivnostnemu Uranu. Od tega planeta bo nadaljeval pot proti 4,4 milijarde kilometrov oddaljenemu Neptunu, do katerega naj bi prispel leta 1889.
Voyager 2 seje najbolj približal Uranu na 81 tisoč kilometrov. Za
čisti dobiček namenjen onemoglim obrtnikom, nadejati se je obilne udeležbe.
(P r i n a s) je mnogo barantanja z živino. Imamo kraje, kjer se gospodarji že od nekdaj pečajo s pre-kupčijo živine. Na tem sejmu se živina kupi, na drugem zopet proda. Dostikrat se zgodi, da se živina goni z enega sejma na drugega. Za to priliko nudijo dosti prilike obilni sejmovi, ki jih imamo po Dolenjskem. Ta prekupčija je včasih uspešna, včasih manj. Vsekako pa donaša našim gospodarjem nekaj dohodka. Ko bi nič ne nesla, bi sama od sebe ponehala.
(Ogla s.) Kaj fino letošnjo slivovko in drožno žganje, posebno za zdravilo jako priporočljivo, ima na prodaj deželna kmetiška šola na Grmu. Prodaja se le v steklenicah od kisle vode, katere se proti praznim zamenjuje.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC L. FEBRUARJA 1906)
Mehurjasto
vesolje
Nova teorija o zgradbi vesoljskega prostora
Pesniki pravijo, da je vesolje v zrnu peska, astrofizičarka Margaret Geller pa pravi, da vidi strukturo vesolja v mehurčkih, ki se napravijo, ko pomiva posodo.
To ni zgolj nekoliko bolj banalna prispodoba, marveč naj bi bil le posplošen prikaz resničnega stanja. Gellerjeva je sodelovala v skupini astronomov, kije izdelala novo teorijo, po kateri naj bi vesolje sestavljali gigantski mehurji, pri tem pa naj bi materija, zbrana v stotinah in stotinah galaksij, predstavjala površino gigantskih mehurjev praznine.
Do te zamisli so astronome pripeljali novejši podatki in meritve razdalj med posameznimi galaksijami in oddaljenosti teh velkanskih svetov od Zemlje. Na osnovi podatkov in meritev so že leta 1975 začeli pripravljati novo karto manjšega dela vidnega vesolja. Lani pa je bilo delo končano. Računalnik, kije izrisal tridimenzionalno podobo merjenega dela vesolja, je postregel s sliko, po kateri so astronomi prišli do že omenjene teorije mehurjev.
Doslej so astronomi videli vesolje in materijo v njem drugače, bolj kot verigo ali grozde, ki pa so se v prostoru oblikovali neurejeno. Če meritve in izračuni skupine astronomov iz Cambridgea držijo, potem je materija oblikovana v tanki plasti kot površje ogromnega mehurja praznine. Iz takšnih postavk je lahko tudi razumeti procese v vesolju: manjši mehurji naj bi se združevali v večje.
NASA je ta podvig prav tako izreden, kot če bi zadeli atom iz razdalje sto metrov. Voyager 2 je švignil z veliko hitrostjo med Uranovimi lunami in nad oblačnim planetom, v šesturnem preletu pa je nabral več podatkov o planetu, kot so jih doslej nabrali astronomi v vseh 205 letih, kolikor vedo za ta planet.
Prvi je odkril Uran nemški glasbenik in ljubiteljski astronom William Herschel, ko je nekega mrzlega pomladnega večera 1781. leta opazoval nebo. Ker je Uran mogoče opazovati skozi optične teleskope, so astronomi lahko ugotovili marsikatero značilnost tega nebesnega telesa in odkrili tudi 5 njihovih lun, vendar zaradi velike oddaljenosti planeta povsem točno niso ugotavljali dejstev. O Uranu je bilo več teorij kot znanstveno preverjenih dejstev.
od vseh desetih sta različna. In sploh noben ni iz metana, kot so strokovnjaki menili doslej.
Posebno poglavje so velike Uranove lune. Posnetki so pokazali, da imajo ta nebesna telesa za seboj burno geološko zgodovino. Na največji luni Oberonu so odkrili temno liso, ki je najverjetneje velik krater. Če je tako, potem je to znamenje, da je res šel Uran s svojimi lunami skozi kozmično kanonado.
Na Mirandi je Voyager zabeležil cikcakasto znamenje, na najtemnejši luni Umbrieli pa nenavadne ploščadi, medtem ko so natančne kamere zabeležile svetle lise na Arielu in na Titaniji.
URAN V ŠTEVILKAH
Uran je 7. planet našega osončja in je oddaljen od Sonca 2.870.000.000 km. Sonce obkroži v 84 letih, okoli svoje osipa se zavrti v 17 — 24 urah. V premeru ima 51.800 km, njegova masa pa je 15-krat večja od Zemljine. Temparatura na površini oblakov znaša -215° Celzija.
Med skrivnostmi Urana je njegova posebnost, da se v primerjavi z ostalimi planeti ne vrti okoli pokončne osi, marveč ima os vrtenja vodoravno. Kaj je prevrnilo planet? Znanstveniki tega ne vedo, domnevajo pa, da je nanj delovalo veliko nebesno telo podobne velikosti, kot je Zemlja. Ob davni kozmični katastrofi je najverjetneje izvrglo v prostor nekaj Uranove mase, ki jo danes morda vidimo v desetih tankih prstanih, ki ga obkrožajo, kot so pokazale najnovejše Voyagerjeve slike.
Sploh so Uranovi prstani skrivnost zase. Po barvi so zelo temni, kot premogov prah, a tudi po obliki se močno razlikujejo od Saturnovih lepih in simetričnih prstanov. Uranovi prstani so čudno skrivljeni in elipsasti. Kako je mogoče, da delci snovi vztrajajo v teh nepravilnih oblikah, je deloma razkril Voyager 2. Odkril je namreč v njih male lune, tako imenovane »ovčarske« ali »pastirske« lune, ki preprečujejo, da bi se delci razpršili in uredili na drug način.
Podatki o prstanih, ki jih je poslal Voyager 2, so dodatno presenetili znanstvenike. Kaže, da prstani niso iz enake snovi. Dva
Posnetek Urana, kot ga je videl Vovager 2. Voyager 2 na svoji poti (sestavljenka).
Česa takega strokovnjaki nikakor niso pričakovali. Bili so prepričani, da je Uran zglajen planet, ovit v led in plinaste oblake, odkrili pa so zelo razčlenjen planetni sistem, v katerem so znamenja silovitega trka pred milijardami let, ko je neznano nebesno telo raztreščilo katero od velikih Uranovih lun in zrahljalo ves planet.
Pomembno je tudi odkritje, da Uran ima magnetno polje. Doslej so astronomi menili, da je planet brez njega, vsaj brez takega, kot ga poznajo za druge planete. Vendar je Voyager 2 zabeležil tudi radijske signale z Urana, kar je znamenje, da ima planet okoli sebe magnetno polje. To pa je podatek, ki govori tudi o tem, kaj se skriva pod skrivnostnim oblačnim plaščem, v katerega je Uran zavit.
»Uran ne izdaja svojih skrivnosti .zlahka,« je dejal astronom Brad Smith. Potekli bodo meseci, preden bodo strokovnjaki razbrali, kaj vse jim je povedal osamljeni vesoljski popotnik Vo-yager 2 o modrem gigantu Uranu. Ze zdaj pa je jasno, da veliko presenetljivega.
MiM
Uničenje ali redčenje?
Letošnji odstrel predvideva 2,6 milijona kengurujev-Bodo res iztrebili te živali?
V Avstraliji je zdaj kar vroče. Ne samo zato, ker je južna polobla našega planeta bolj izpostavljena soncu kot severna, marveč tudi zaradi sporov med varstveniki narave in kmeti. Spori pa so se zakuhali zaradi visokega načrtovanega odstrela znamenitih avstralskih živali, ki so pravzaprav simbol Avstralije — kengurujev.
Od lanskega odstrela 2 milijonov kengurujev se je letošnji povečal na preko 2 milijona in 600 tisoč primerkov teh živali. To število je po mnenju varstvenikov narave odločno previsoko, še posebno v severnih predelih, ki mu pravijo tudi »globoki sever«, Tu naj bi bili kenguruji zaradi stalnega lova zaradi mesa in kože že ogroženi.
Najbolj obstreljevani simbol na svetu — avstralski kenguru. (Foto: MiM)
Kenguru je v živalskem vrtu videti kaj prijazna živalca in tudi tisti v risankah, ki jih naša mladež tako zavzeto gleda ob večerih, ni prav nevaren. Toda za avstralske kmete je kenguru požrešnež, ki bi se ga najraje znebili, kjerkoli že naletijo nanj. Tropi prosto živečih živali namreč delajo kar občutno
škodo na poljščinah, saj se prehranjujejo tudi po njivah, ne samo v prosti divjini, marljivo pa tudi odžirajo pašo avstralskim ovcam.
Poznavalci pravijo, da se večji kenguruji, posebno tako imenovani veliki ali rdeči kenguru, kljub množičnemu streljanju dobro držijo in da njihovo število prav nič ne upada, medtem ko so nekatere vrste manjših kengurujev postale zares že redke, čeprav jih nikoli niso na veliko lovili. Kaže, da malim kengurujem najbolj škodi kultiviranje divjine in da se ob človeku ne znajdejo teko dobro kot močnejši in večji.
Avstralci vsako leto izvozijo za milijon dolarjev kengurujevih kož in mesa, namenjenega predvsem za hrano domačih živali. Uvozniki so zlasti evropske države, medtem ko je uvoz v ZDA prepovedan.
Letos bo torej padlo na dlako zaras veliko kengurujev. Toda naj bo število še tako visoko, je le z zakonom določeno. Ped leti je bilo namreč drugače. Vsakdo je lahko pobil kengurujev, kolikor se mu jih je zahotelo in dalo. Tiste čase so tudi veliko več izvažali. Potem je zakon omejil vsakoletni odstrel na določeno število, izvoz mesa in izdelkov iz kengurujeve kože so najprej povsem prepovedali, zdaj pa je omejen.
Mir med lovci in varuhi kengurujev bi morda prinesla zamisel nekaterih strokovnajkov, ki so predlagali, naj bi kenguruje gojili, podobno kot ovce. Kenguru je zelo skromna žival, za hrano mu zadošča že zelo borno rastlinje, vodo pa pije le ob res hudi suši, sicer pitja ne pozna. In menda je kengurujevo meso bolj bogato s proteini kot ovčje.
Svet že vse preveč izzivalno računa s človekom le še kot s proizvajalno in potrošno ter vojaško silo in v njem več ne spodbuja in brani dostojanstva življenja in ljubezni.
C. ZLOBEC Kakšna naivnost, da je mogoče tudi za trenutek verjeti v Cisto ljubezen!
A. STRINDBERG Različnost jezikov in kultur ni naša nadloga, temveč bogastvo.
M. RUPNIK
Nasilje v službi resnice postane zelo hitro nasilje v službi oblasti.
V. GRMIČ Kdor si želi iz kraja, kjer živi, zagotovo ni srečen.
J. KUNDERA Če naj bomo ljudje kdaj srečnejši, se moramo vaditi v medsebojnem razumevanju.
H. PUHAR Čim bolj je človek šibak sam v sebi, tem bolj potrebuje pomoč kake trdne misli ali dogme, o kateri je težko dvomiti.
M. BUGER
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
GOST NA SVATBI
STROKOVNJAK ZA PSE
ETIOP.
PLEMENSKI
POGLAVAR
GRAŠIČA
ZVEZNA DR2AVA V ZDA
LESTVICA
PRIPRAVA ZA DVIGOVANJE
ZVEZDA V ORLU
OGUIK
PISA-
TELJICA
VASTETOVA
2. IME
SEV. ATL PAKT
PRVAK
POZITIVNA
ELEKTRODA
RCEV0
ŽGANJE
NOVI SAD
GR.
JUNAK
SEMITSKI
BOG
NESTRO-
KOVNJAK
GR
MOORUAN
ZENSKA. KI
UDELEŽE-
NEC
SINJSKE
VITEŠKE
IGRE
PRITOK
DRINE
TUR.
VELIKAS
IZUMRLI
GLAVO-
N02EC
VRSTA
ZELENJAVE
JEZIK
BANTU
Črncev
ČLOVEŠKI
MLADIC
GR. CRKA
ANGL FIZIK (NOBELOVEC)
KONJSKI
DIR
RENU
ZELENICA
NAOČNIKI
ORGANIZEM ZlVIH BITU
LAT.
UMETNOST
JAVNI
PISAR
SV. PIS.
KOS
POHIŠTVA
2ELATINA IZ ALG
NATRU
TIPALNICA
RAZLOG
APNENEC
IKRAVEC
TATINSKA
PTICA
EOlNtCA
Od žalosti se zares umira
Za 20-letnega Michaela Stewar-ta se je rop, ki ga je opravil v nekem motelu novembra marca 1983, končal ne samo s sodno kaznijo za to dejanje, marveč ga je sodišče obsodilo tudi zaradi umora. Primer je zares edinstven, saj je bil mladenič obsojen, ker je blagajničarko, 60-letno Pearl Pizzami-glio, prestrašil do smrti. Ženska je namreč po dveh urah, ko jo je ropar prestrašil, umrla zaradi srčne kapi. Zdravniki, ki so jo skušali rešiti, so na sodišču pričali, da je ženski odpovedalo srce, ker se je tako zelo prestrašila, saj je imela drugače zdravo srce in ni imela visokega krvnega tlaka.
Za primer se zelo zanimajo tudi zdravniki in tisti medicinski raziskovalci, ki skušajo odkriti, ali ni v človekovem organizmu morda na delu posebna kemična snov, ki prenaša smrtno sporočilo, se pravi, ali človek dobesedno sam ne zaukaže svojemu srcu, naj preneha delovati.
Smrtni krč srčne mišice je v razvitem svetu najbolj pogost vzrok smrti. V ZDA umre vsako leto zaradi srčne kapi 330.000 ljudi, dve tretjini med njimi je moških. Zaradi nenadnega zastoja v delovanju srca umre več moških kot zaradi vseh vrst raka. To so dovolj zgovorni podatki, ki osvetljujejo, zakaj se medicinski raziskovalci tako zagreto ukvarjajo z raziskovanjem procesov, ki pripeljejo do srčne kapi.
Dosedanje raziskave so pokazale, da so za srčno kap pomembni tudi čustveni faktorji.
Preden srce odpove, se v organizmu dogaja nekaj zanimivega. Zravniki so ugotovili, da se nenadni srčni napad začne s pravim električnim viharjem. Električni impulzi zmotijo ritem srca, pride do zmešnjave in tako hudih okvar srčne mišice, da žrtev srčnega napada umre. Le malokaterega zdravniki rešijo.
Za raziskovalce je najbolj presenetljivo to, da vsaj polovica žrtev nenadnega infarkta ne spada v skupino ogroženih za srčna obolenja (kadilci, alkoholiki, debeluhi, ljudje z visokim krvnim tlakom) in da pri 75 odst. ni znamenj poprejšnjih infarktov. Tako odpadejo siceršnje razlage, zakaj je prišlo do nenadne odpovedi srca. In prav pri takih primerih so začeli iskati skrito ozadje srčne kapi.
»Vprašanje je, kaj nazadnje ubije človeka,« pravi Thomas Graboys, kardiolog na harvardski medicinski šoli. »Nekaj sproži smrt. In vse večje dokazov, ki nakazujejo, da činitelji, kot so strah, potrtost in osamljenost, igrajo pomembno vlogo, še posebno, ko gre za občutljiva srca.«
Za kardiologa Bernarda Lovvna je krivec za nenadno srčno kap električna napaka v človeškem organizmu. Če je res tako, potem bo mogoče srčno kap pravočasno Preprečiti. V ozadju telesne elektrike pa je delovanje možganov. Več znanstvenikov skuša prodreti v skrivnost, kako možgani nadzorujejo delovanje srca, in odkriti kemično snov, ki prenaša ta sporočila.
Za strokovnjaka Jamesa Skin-nerja z medicinske fakultete v Houstonu je ta snov najverjetneje nevropeptid ali kakšen encim, ki ne deluje pravilno v prednejm de-
lu možganov pri nekaterih ljudeh.
Raziskave so pokazale, da za nenadnimi srčnimi kapmi pogosto umrejo vdovci, ljudje, ki opravljajo stresne poklice, jezljivi ljudje pa ljudje, ki se močno vzburijo in prestrašijo. Osamljenost, potrtost, tesnoba in jeza so tista človekova počutja, ki pripravljajo pot srčni kapi.
Povezave med počutjem in srčno kapjo so dokaj dokazane, zato jih še naprej raziskujejo. Skinner je prepričan, da bo nekega dne izločil iz možganov tisto kemično snov, ki prenaša sporočila do srca in ki zaradi napak v delovanju možganov prinese do srca smrtno sporočilo.
Naloga je na prvi pogled videti skoraj metafizična, toda Skinner se ne da. Zaveda se, da stoji pred zelo zapleteno in težavno raziskavo, kakršne se doslej še nihče ni lotil, saj srca in možganov niso povezovali v tako usodno zvezo.
Drugi zdravniki pa so že sprejeli zamisel o pomenu človekovih počutij za srce. V ZDA imajo izdelanih nekaj testov, ki zdravnikom povedo, ali je človek, ki ga preiskujejo, eden od tistih, ki si sam koplje zgodnji grob.
Zdravila, ki bi preprečilo nenadno srčno kap zaradi napak v telesni biokemiji, pa najbrž še dolgo ne bo, čeprav je končni cilj raziskav, kot jih opravlja Skinner, prav v tem.
Nevarnost v slušalki
Izzivalec zgubil stavo
Poleti z vesoljskim vozilom velik tehnološki dosežek ob velikem tveganju — Pregled
»Ameriški davkoplačevalci so stavili 14 milijard dolarjev na vesoljsko vozilo. NASA je stavila svoj ugled. Vojska svoje izvid-ništvo. Astronavti so stavili svoja življenja. Vsi smo tvegali.«
S temi besedami se začenja obsežen zapis o vesoljskem vozilu v lanski novemberski številki revije Discover, ki je skoraj v celoti posvečena temu tehnološkemu čudežu. Pisec pred tremi meseci seveda niti sanjal ni, kako krvavo zares je bilo tveganje. Nenadna eksplozija, ki jo je povzročila ena od zagonskih raket, je uničila eno od štirih vesoljskih vozil, vzela življenje 7 astronavtom, zamenjala ugled NASA odpihnila zaverovanost v nezmotljivost najsodobnejše vesoljske tehnologije in preplavila svet z osuplostjo, grozo in presenečenjem. Pred očmi milijonov gledalcev po vsem svetu so se prejšnji teden ponavljali grozljivi prizori zadnjega vzleta Chal-lengerja (Izzivalca), ki je končal v ognjeni krogli eksplozije.
Poglejmo na kratko, kakšna je bila dosedanja pot vesoljskega vozila (pravijo mu tudi raketoplan, orbiter, vesoljski taksi oziroma čolniček). Na prvo pravo pot v vesolje je prvi raketoplan odletel 12. aprila 1981. V Columbiji, kot se je imenovalo prvo vesoljsko vozilo, sta takrat sedela astronavta YounginCrippen. In že onadva sta prevzela nase zelo veliko tveganje. Pod raketoplanom je bil ogromen tank s tekočim kisikom in vodikom, okrog 71 ton, ob strani tanka pa dve startni raketi z milijonom kilogramov trdnega goriva. To je bilo prvič, da sta vesoljca startala na raketah s trdnim gorivom. Za nameček pa še tole: reševalnega sistema v Columbiji ni bilo. A vendar je bilo vse v redu. Vesoljsko vozilo je prvo stavo dobilo.
Sledile so še 4 testne izstrelitve, nato pa 11. novembra 1982 prvi delovni polet. Leto kasneje je vesoljsko vozilo vzletelo na delovne naloge 4-krat, enako še leto kasneje, lani pa že kar 6-krat.
NASA je sicer načrtovala, da bo poletov več, toda pokazale so se težave z glavnim motorjem, ki ni tako lepo prenašal dokaj trdih pristankov iz vesolja. Sploh je bilo napak precej in zaradi njih so bili vsi poleti, razen enega samega,
večkrat odpovedani, nekateri celo v zadnjih sekundah pred vzletom. Za varnost in nadzor je na krovu raketoplana skrbelo kar 5 IBM računalnikov. Vse do 25. poleta so delovali dobro, pri zadnjem pa se niso oglasili in niso opotorili na napako, ki je tako tragično zaustavila nadaljnje polete z raketoplanom.
Ne gre dvomiti o tem, ali se bodo poleti nadaljevli.
Eksplozija je samo zaustavila že kar preveč brezskrbno in rutinsko gledanja na zahtevni podvig, kar polet v vesolje slej ko prej še ostaja. Sanje o turističnih poletih z raketoplanom v vesolje so se izkazale za preuranjene.
MiM
Škodljivo poslušanje bučne glasbe — Okvare
Tudi pri nas, v svetu pa še bolj, postajajo vsakdanja stvar slušalke na ušesih kolesarjev, pešcev, avtomobilistov in drugih, v ZDA posluša glasbo iz tako imenovanih walkmanov menda že prek 85 odst. odraščajoče mladine. Medicinski strokovnjaki svarijo pred to glasbo iz slušalk.
Poznavalci zatrjujejo, da poslušanje walkmana lahko poškoduje notranje uho, če je glasba bučna. Resnejši in trajni okvari sluha se je menda mogoče izogniti čisto na začetku, potem ne več. Znanilca poškodb ušesa sta po besedah strokovnjakov piskanje in brenčanje v ušesu. Glasba iz walkma-na pa lahko po mnenju zdravnikov resneje prizadene še celo življenjsko pomembne procese v telesu. Prepričani so, da sodobne »škatlice z godbo« lahko povzročijo bolezni srca in ožilja in okvare živčnega sistema.
V razvitem svetu so ponekod uporabo vvalkmana že povsem prepovedali, ker mladostniki s slušalkami na ušesih nepazljivi umirajo na železniških tirih, na cestah in drugod. Bajka pravi, da so si starodavni pomorščaki menda z voskom mašili ušesa, da niso slišali Siren, ki so jih s pesmijo vabile v smrt. Danes sami nastavljamo ušesa omamni glasbi^ki kdaj pa kdaj postane kot petje starodavnih Siren.
L, M.
Kokainski otroci prihajajo
Pred šolska vrata bodo stopili prvi otroci kokainske generacije — študija
Kot so zasvojenci s tobakom svoj čas suvereno govorili, da ni prav nič dokazano, da kajenje škodi, je bilo v novejšem času slišati tudi glasove, da uživanje nekaterih mamil ni škodljivo. Toda znanstvene raziskave neizprosno dokazujejo, da ni tako. Še več, ugotovitve znanstvenikov kažejo, da zasvojenci ne ogrožajo le svojih lastnih življenj, marveč tudi življenja bodočih generacij. Zastrupljanje telesa z mamili ogroža zdravje še nerojenih otrok.
V ZDA, kjer se že nekaj časa otepajo z naraščajočo narkomanijo, ugotavljajo, da se rojeva vse več nedonošenih in slabo razvitih otrok. Med krivci za slaboten naraščaj pa zdravniki navajajo poleg heroina tudi modno drogo kokain. Boje se celo, da je kokain, katerega poraba strmo narašča, še bolj škodljiv kot heroin. Med zdravstvenimi in socialnimi delavci seje nedonošenčkov in slabo razvitih otrok uživalcev mamil prijel vzdevek kokainski otroci.
Študija, ki jo je opravila dr. Ira Chasnoff, je pokazala, da je med materami, uživalkami kokaina, zelo velik odstotek spontanih splavov in prezgodnjih porodov.
A tudi otroči, če se že rodijo, imajo pogosto prizadete možgane, da o njihovi telesni zaostalosti, odločno premajhni teži in podobnem sploh ne govorimo. Otroci so tako v duševnem in telesnem pogledu žrtve materinega početja.
Kaj bo s kokainskimi otroci, ko bodo toliko zrasli, da bodo prve generacije prišle v šolo, ni mogoče z zanesljivostjo reči. Sam pojav je star šele pet, največ šest let, zato se v šolah še niso soočili s kokainskimi otroki. Toda če ugotovitve in spoznanja zdravnikov držijo, potem se bodo pogubne posledice mamila pokazale tudi v šolskih klopeh.
»Vidim duševno zaostale otroke, otroke, ki imajo težave z učenjem in resne težave z gibalnimi sposobnostmi,« pravi dr. Sher-rel Hovvard in dodaja: »Mislim, da bodo dolgoročne posledice uničujoče.«
Izredno hitro rastoča prodaja kokaina, zniževanje cen tega mamila in njegova vse večja dostopnost ki se kaže tudi v pestejši ponudbi, grozijo, da bo generacija kokainskih otrok še številnejša, kot je videti zdaj. Kokainski otroci rastejo v vseh slojih prebivalstva, med revnimi in bogatimi.
VASA ZGODBA
DELOVNI DAN 2000
Raziskovalkg sem. Proučujem živa bitja in njihov razvoj do le-ta 2000, Postopno so se razvijala do najvišjih oblik, ki živijo sedaj na Zemlji.
Zjutraj, ko vstanem, si na štedilniku segrejem kavo. Pokličem raziskovalni center in se z avionom odpeljem na delo. Koliko neraziskanih predelov je še na zemlji! Pa so ljudje v starih časih mislili, da so vladarji sveta in da vse vedo.
Danes si bom ogledala podmorski svet v Tihem oceanu, ki je bil včasih umazan, pa so ga ljudje v zadnjem hipu rešili pred propadom. Sedaj so se tu razvile nove vrste rib, rakov in drugih morskih živali.
Pristanem na ladji, se preoblečem v potapljaško obleko ter se spustim v globine morja. Kaj vse lahko vidi človeško oko! Koliko barv, oblik! Okoli mene se zgrinjajo jate rib, ki iščejo hrano. Na morskem dnu se bojujeta dva rakca in...
Oh, glej, kaj pa je to? Medla svetloba prodira v globino in sliši se lahek hrum motorjev. Nekaj zamahov in že sem tam. Toda kaj vidim? V pečini pod morjem zagledam čudna bitja. Imajo štrleča ušesa, čuden nasmeh na zelenem obrazu in okrogel, poraščen trup. Že hočem odplavati, pa me nekaj potisne v votlino. Ozreti se ne morem. Potiska me in potiska, dokler ne pridem do čudnega prestola, na katerem sedi eno teh čudnih bitij.
»Pozdravljena, Zemljanka,« pravi. »Mi smo s planeta Alfa, ki ga vi še ne poznate. Prišli smo, da se spoprijateljimo z vami. Pridi, pokazal ti bom naše domove!«
Odprl je vrata in pred mano seje prikazal dolg hodnik in na desetine vrat je bilo vklesanih v steklo. Pred mano so se odpirala vsaka vrata posebej. Vsa stvar se mi je zdela vse bolj jasna. Na koncu hodnika mi je možic dejal:
»Tukaj, deklica, boš odplavala in povedala Zemljanom, da jih pričakujemo, vendar brez orožja.«
Tako sem obvestila znanost o bitjih z drugega planeta in sedaj oba naroda živita v miru in sodelovanju.
»Eva, vstani, v šolo bo treba!« me pokliče mati in zbudim se.
EVA ZUPANČIČ
IZGUBLJENA OTROKA
Jesen je čas trgatve. Od Vsepovsod je slišati:»Klipklap, klip-klap.« Ljudje hitijo, da bi čimprej potrgali grozdje. Posebno otroci iz mest gredo radi na trgatev. To je zanje nekaj novega in zanimivega.
Devetletni Marko, štiriletna Mojca in njuna mamica so bili povabljeni na trgatev v Dečnem selu: Do tja so se peljali z avtom. Otroka sta veselo gledala skoz okno modre katrce in komaj čakala, da se posladkata z grozdjem.
»Tukaj smo« je rekla mama.
Marko in Mojca pa nista dolgo zdržala pri delu. Poiskala sta mamo in jo zaprosila, če gresta lahko k Andreju. Mama jima je dovolila: »Seveda, samo...« A konca stavka otroka že nista slišala. Pozdravila sta in že ju ni bilo več videti.
Mame ni skrbelo, ker je vedela, da imajo Andrejevi starši zidanico le kajih 50 metrov proč. Med trganjem pa je tako slišala veselo kričanje in vpitje otrok. Mislila sije: »Nocoj bosta sladko spala, moja srčka.«
Ko je na zemljo padel mrak, je mama odšla iskat svoja otroka. »Kje sta Mojca in Marko?« je vprašala Andrejeve starše. »Tukaj ju ni bilo,« so ji odgovorili.
Mama se je prestrašila. Klicala je na vse grlo, vendar se ni nihče oglasil. Njeno obupano klicanje je kmalu privabilo trgače iz sosednjih vinogradov. Odpravili so se iskat otroka. Pretaknili so vsak grm, najmlajši delček bližnjega gozda, a nič. Otrok ni bilo nikjer. Stemnilo se je že. Mamica je bila obupana. Sedla je v avto in se vsa objokana odpeljala do postaje milice. A tu seje ustavila. Le kaj naj reče miličnikom? Kaj si bodo mislili, kakšna mati daje?
Sklenila je, da se še prej odpelje domov, da bosta skupaj z možem uredila stvar.
A kakšno presenečenje! Iz hiše sta , v sij avtomobilskih žarometov stopila Mojca in Marko. Sreča in jeza sta se mešali v mamine solze, ko sta ji otroka pripovedovala, kako sta odšla k Andrejevim, a ni bilo nobenega v zidanici, nakaV sta odšla kar domov.
Takšno je materinstvo: lepo, a tudi trpeče, kadar jo otroci takole zagodejo.
SABINA KUKOVIČA
POTA
m srn#
Priprli sodnika za prekrške
Zaradi suma poneverb je bil brežiški sodnik za prekrške med 15. in 17. januarjem _____v	priporu	—	Ženi	podaril	zaseženi	tekstil	—	Že	suspendiran
BREŽICE— Veliko prahu, ugibanj in raznih govoric je koncem januarja v Posavju vzbudila vest, da seje moral občinski sodnik za prekrške v Brežicah iz svoje pisarne preseliti v zapor. Povsem razumljivo, da je bila takšna novica prav idealna ko?t za glodanje v številnih pouličnih razgovorih, kijih na to temo v Posavju ne manjka. Govorice pa tokrat niso bile daleč od resnice. Po pojasnilo smo namreč stopili k Nikotu Briclju, temeljnemu javnemu tožilcu v Novem mestu.
»Res smo dobili podatke, ki kažejo na sum, da seje občinski sod-
nik za prekrške v Brežicah okoristil s poneverbama. Prav zato je bil med
dežura*	B
poročaj	0
FREZA OSTALA BRZE KOLES — V noči na 29. januarje neznanec s freze 49-letnega Dominika Kralja iz Soteske, ki je bila spravljena pod nadstreškom blizu stanovanjske hiše, odvil in odnesel dvoje koles. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 20 tisočakov. Storilca še iščejo.
VLOMIL V TELEFONSKI APARAT —Med 21. in 31. januarjem je neznanec obiskal telefonsko govorilnico ob zgradbi SŠTZU v Šmihelu pri Novem mestu. Nenzanec je poškodoval telefonski aparat, za nameček pa iz njega pobral še okoli 1.000 din. Škode na govorilnici in aparatu je za okoli 800 tisočakov.
OB BRATOV AVTORADIO — Med 27. januarjem in 2. februarjem je neznan storilec ukradel iz osebnega avta, ki ga je vozila Marjana Vidic iz Novega mesta, avtoradio japonske izdelave. Avto je last njenega brata, vozilo pa je stalo parkirano pred stanovanjskim blokom v Jerebovi ulici. O tatu še ni ne duha ne sluha.
POŽAR V POČITNIŠKEM DOMU
DOLENJSKE TOPLICE — Franc Mirt iz Dolenjskih Toplic je v nedeljo, 2. februarja, obvestil tamkajšnji oddelek milice, da je v počitniškem domu ljubljanske Avto-montaže v Dolenjskih Toplicah opazil močan dim. Preiskava je pokazala, da je do požara pišlo zaradi dotrajanega dimnika, ki je do požara prišlo zaradi dotrajanega dimnika, ki je sezidan ob lesenem tramu. Pri kurjenju v krušni peči je tram pričel tleti, vžgala se je tudi viseča omarica. Ogenj je po prvih podatkih naredil za 100.000 din škode. Ugotovljeno je bilo, da je dom v tistem času koristil eden od delavcev Avtomontaže. Požar je ob pomoči sosedov pogasil oskrbnik doma.
»Tečajniki« uspešnejši
Kandidati, ki so opravljali tečaj, pridejo bistveno  	prej	do	vozniške
NOVOMESTO — Kako razložiti podatek, da je bila lani od 5.121 teoretičnih delov izpitov za voznike motornih vozil in traktorjev vsega dobra tretjina uspešnih, pri tem pa ne vzeti volje tistim kandidatom, ki se na izpit šele pripravljajo? Jože Tavčar, predsednik izpitne komisije, ki deluje pod okriljem občinskega sekretariata za notranje zadeve Novo mesto, ima odgovor takoj pri roki:
»Priznati moramo, da se je znanje, ki so ga lani pokazali kandidati na teoretičnih delih vozniških izpitov, v primerjavi z letom poprej nekaj poslabšalo. Treba pa je vedeti nekaj. Statistika kaže, da je odstotek uspešno opravljenih izpitov med tistimi, ki se na teoretični del sami pripravljajo, bistveno slabši od odstotka uspešnosti pri tistih, ki so obiskovali tečaj v avtošoli. Lansko število vseh opravljenih teoretičnih izpitov je 5.121, njihova uspešnost pa le dobrih 36 odstotkov, vendar je sedaj zanimivo videti še drug podatek. Uspešnost opravljenih izpitov kandidatov, ki so obiskovali tečaje je kar blizu 73-odstotna, tistih, ki so se pripravljali samostojno, pa vsega 31-odstotna. Kar je pa še posebej zanimivo, je to, da tudi na izpitnih vožnjah veliko boljše rezultate dosegajo tisti, ki so teoretični del izpita opravljali preko avtošol.«
Ko smo že omenili izpitne vožnje: lani jih je bilo za vse kategorije
1.765, od tega pa dobrih 70 odstotkov uspešno opravljenih. O tem velja zapisati še, da novomeška izpitna komisija, v kateri je 7 članov, deluje še na območju trebanjske in črnomaljske občine.
»Nasploh velja, da zanimanje za vozniške izpite narašča, še
posebej med mladimi. Prav zategadelj smo se odločili tudi za nekatere novosti. Prva je verjetno ta, ki smo jo uvedli z novim letom: kandidati namreč lahko že takoj po uspešno opravljenem praktičnem delu izpita dvignejo vozniško dovoljenje kar na našem izpitnem centru pri AMD NovomestovBršljinu. Sevedale, če imajo s seboj fotografije. Prav takoje novost, da v času, ko izpitna komisija pregleduje vprašalnike, predvajajo poučne filme s prometno problematiko in drugo slikovno gradivo.«
Verjetno pa sega delo vaše izpitne komisije dalj od pregledovanja izpitnih pol in izpitnih voženj.
»Vsekakor. Tako bomo tudi letos organizirali preizkuse znanja poklicnih voznikov, poleg tega pa nadaljevali sodelovanje z avtošolami, ZŠAM, svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, strokovno pomoč pa bomo nudili tudi vsem zainteresiranim delovnim organizacijam.«
B.	B.
»Si
Jože Tavčar: »Veliko bolje se na teoretičnih delih izpitov odrežejo kandidati, ki so obiskovali tečaj avtošole.«
Ostal brez dinarjev in deviz
Ljubljansko sodišče je 32-letnega Borivoja Zlatanoviča obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora —dvakrat ogoljufal prijatelja, enkrat novomeško ŽTO
LJUBLJANA — Eno leto in dva meseca zapora je enotna kazen, ki jo je pred nekaj dnevi izrekel senat ljubljanskega sodišča 32-letnemu Borivoju Zlatanoviču, ki je sicer začasno prijavljen v Ljubljani, vendar stanuje in službuje v Novem mestu, zaradi kar treh kaznivih dejanj.
Tako je Zlatanovič v novomeški ŽTO, kjer je zaposlen, brez dovoljenja izpolnil obrazca za upravno izplačilno prepoved, na obeh podpi-
sal direktorja in računovodjo, na koncu pa pritisnil še štampiljko DO. Vse to je storil zategadelj, da bi lahko na banki prikazal, kako je
Nov servis za avtomobilska »obuvala«
V Novem mestu nova, sodobno urejena vul-kanizerska delavnica
NOVO MESTO — Da je nakup avtomobila že nekaj časa pravo razkošje, ki ni dostopno vsakemu žepu, vemo, žal pa postaja razkošje že tudi nakup povsem navadnih gum za avtomobil. In nič čudnega potemtakem, če miličniki ob kontrolah in obravnavanju prometnih nezgod ugotavljajo, da so neprimerne in dotrajane gume prav pozimi med najpogostejšimi vzroki nesreč.
»Ne le da so gume in zračnice drage, pač pa jih tudi v trgovini često ni najti, zato je vse več voznikov, ki vozijo pač s tistim, kar imajo, pravi Milan Gazvoda, Novomeščan, ki je te dni v Resljevi ulici v Novem mestu odprl sodobno urejeno vulka-nizersko delavnico. »Poleg krpanja, montaže in centriranja gum pa bomo v naši delavnici pričeli še z nečim: popravljanjem in obdelavo avtomobilskih plaščev, kjer bp seveda to, še mogoče. Brez dvoma bomo s tem ustregli velikemu številu voznikov, ki bi tako morali
odšteti lep kupček denarja za novo gumo, če bi jo seveda v trgovini sploh dobili.«
Milan Gazvoda pravi, da bodo vrata njegove delavnice poslej z izjemo nedelj odprta vsak dan od 6. do 19. ure, neuradno pa bo njegov delavnik dolg kar 24 ur. »Če bo kdo na vrata potrkal opolnoči, bo postrežen enako, kot če bi prišel sredi dneva. Tudi hitrost uslug bomo skušali povečati. Kdorkoli bo prišel s predrto zračnico, ne bo obsojen na čakanje zaradi krpanja, pač jo bo lahko, če se bo seveda strinjal, takoj zamenjal za drugo, že pripravljeno. Danes je pač tako, da odločata kvaliteta in hitrost storitev.«
Milan Gazvoda: »Z novo vulka-nizersko delavnico tudi nekaj novosti.«
kreditno sposoben, čeprav so mu v delovni organizaciji mesečno trgali več kot tretjino plače. Obe listini sta bili škofjeloški banki dovolj, da je Zlatanoviču odobrila nov kredit.
Po svoje zanimiva je goljufija, ki si jo je obtoženec privoščil s svojim prijateljem Alojzom F. Slednjemu je namreč v preteklosti že priskrbel devize, zato mu je Alojz F. tudi zaupal, ko mu je februarja 1982 predlagal, da mu lahko vnovič priskrbi večjo količino nemških mark, celo po uradnem tečaju. Alojz F. je seveda Zlatanoviču takoj izročil 190.000 din, ko mu je obtoženec čez nekaj dni dejal, da se mu za ta znesek ne splača iti v Zagreb, mu je Alojz F. izročil še 220 tisočakov. Seveda pa iz kupčije ni bilo nič. Zlatanovič je za del tega denarja res kupil marke, a jih je obdržal zase, enako kot preostali del dinarjev. Svojega dolga Alojzu F. do danes še ni povrnil.
Še leto poprej pa je Borivoje Zlatanovič na podoben način opeharil tudi Steva K. Slednjega je prosil, naj mu za čas počitnic posodi zvočno kamero. Ta mu jo je v prepričanju, da jo bo dobil vrnjeno, izročil. A Zlatanovič je hotel kamero celo prodati, vrnil jo je šele, ko so miličniki že napisali kazensko ovadbo zoper njega.
Zlatanovič vseh dejanj na obravnavi ni priznal, za kamero je, denimo, trdil, da jo je prodajal zato, ker mu je tako naročil Stevo K. Senat mu je na podlagi izjav prič in dokazanega gradiva izrekel že navedeno zaporno kazen, vanjo pa so všteli še prej izrečeno kazen štirih mesecev, ki si jih je Zlatanovič »prislužil« zaradi izdaje nekritega čeka.
Sodba še ni pravnomočna.
15. in 17. januarjem tudi v priporu, kako pa je danes z njegovim službovanjem, nisem seznanjen,« pravi Niko Bricelj. 27-letni Izet Hodžič, sodnik za prekrške v Brežicah, sicer doma iz Banjaluke, je osumljen dveh kaznivih dejanj, ki segata v prvo polovico letošnjega januarja. Tako mu je očitano, daje 13. januarja v svojih službenih prostorih odprl omaro, v kateri je bilo 14 različnih zaseženih tekstilnih izdelkov, in tri med njimi velikodušno izročil v uporabo svoji ženi. Približno v istem času naj bi se Hodžič spustil še v tvegano pustolovščino z denarjem, ki ga je moral neki kršitelj odšteti za odmerjeno kazen. Neki M. G. je namreč 12. januarja vplačal v prostorih sodnika za prekrške
1.000	avstrijskih šilingov kot okvirno protivrednost izrečeni kazni v znesku 10.000 din. Hodžič je vzel omenjeni znesek šilingov, stopil z njim do banke, ga zamenjal, od denarja, ki gaje dobil (17.820 din) pa kupil nekaj kave, 4.980 din obdržal zase, po 4.500 din pa izročil podrejenima uslužbenkama. Slednji pa sta darilo zavrnili. Že naslednjega dne sta z denarjem, ki jima gaje dal Hodžič, poravnali tisto kazen desetih tisočakov, pri tem pa nekaj dodali še iz svojega žepa. Hodžič naj bi ju pred tem prepričeval o nasprotnem: da manka tako ali tako ne bo nihče odkril, češ da so tovrstne kontrole le na vsakih sedem let.
In kako so na takšno ravnanje občinskega sodnika za prekrške reagirali v Brežicah? Najprej smo poiskali Rudija Volčanjška, sekretarja OK SZDL v Brežicah, nato pa še predsednika Miho Halerja. Oba sta bila sila redkobesedna. Pojasnila sta le, da je njihovo stališče o takšnih pojavih jasno: primer je potrebno kar se da hitro razrešiti, pregledati dokaze in takoj primerno ukrepati.
Za kaj več sta nas napotila na skupščino občine. Jelka Barlič, predsednica brežiškega izvršnega sveta, je bila konkretnejša:
»Kaj bi drugega, kot odločno obsodili takšno početje in seveda temu primerno ukrepali!? Hodžiča smo suspendirali, uradno pa bo del in nalog občinskega sodnika za prekrške razrešen na zasedanju zborov brežiške občinske skupščine 10. februarja.«
Komentar k vsemu temu verjetno res ni potreben. Vsa sreča le, da sta bili Hodžiču podrejeni delavki dovolj vestni in pošteni da o zadevi nista molčali, in tako omogočili ne le takojšno preiskavo, pač pa tudi ustrezno ukrepanje.
BOJAN BUDJA
B.	B.
Preživljali so se tudi z udarniškim delom
Belokranjsko združenje šoferjev in avtomehani-kov praznuje 30-letnico
BELA KRAJINA — Pred kratkim je združenje šoferjev in avtome-hanikov Črnomelj—Metlika praznovalo 30-letnico delovanja. Od prvih skromnih akcij, ko je bilo njihovo delovanje omejeno predvsem na praznovanje stanovanjskega praznika ter pridobivanje novih članov, je preraslo v organizacijo številnih pomembnih akcij. Kot eno najuspešnejših let štejejo belokranjski vozniki in avtomehaniki leto 1960, ko so razvili svoj prapor. Da bi vsaj delno krili stroške, so člani začeli z udarniškim delom in sicer s tečaji za kvalificirane in visoko kvalificirane šoferje, ki so s prekinitvami trajali do leta 1972. Tako seje izšolalo 132 tečajnikov. Vendar tako prisluženi denar in članarina ne bi zadostovala, če jim v zadnjih letih ne bi priskočila na pomoč območna zavarovalna skupnost Triglav iz Novega mesta in občinska Zveza organizacij za tehnično kulturo, katere član je združenje.
V belokranjsko Združenje šoferjev in avtomehanikov vstopa že tretji rod, med člani pa je tudi na desetine takih, ki niso poklicni šoferji ali avtomehaniki, se pa na svojih delovnih mestih posredno ali neposredno srečujejo s prometom. Tako seje v treh desetletjih včlanilo 407 ljudi, konec preteklega leta pa je združenje štelo 286 članov, torej skoraj desetkrat več, kot jih je bilo pred tremi desetletji. Množičnost pa jim daje ne nazadnje zagotovilo za uspešno nadaljnje delo.
Dvojno trčenje: dva mrtva
Nova tragedija na magistralni cesti — Neprevid-na vožnja vzela dvoje mladih življenj
GMAJNA — Na magistralni cesti	Ljubljana—Zagreb pri
Gmajni, ne tako daleč od mesta nedavne hude prom etn e nesreče, v kateri sta dve osebi izgubil^, življenje, kar 13 pa jih je bilo ranjenih, je v četrtek, 30. januarja, znova počilo: magistralka je terjala dvoje novih življenj.
22-letni Draženko Glamoča-nin iz Ljubljane seje 30. januarja okoli 21. ure peljal z osebnim avtom proti Ljubljani, vendar ga je pričelo pri Gmajni v blagem in preglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Na cesti je bilo tudi nekaj snega, tako da je vozilo zaneslo na levo, kjer je osebni avto z levo bočno stranjo silovito trčil v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal 27-letni Vladimir Krupa iz Slavonskega Broda. Glamočanin je hudim poškodbam podlegel na
mestu nesreče. Takoj po tej nesreči so stoječi tovornjak s priklopnikom zavarovali, prižgane so bile pozicijske luči, oba zadnja smerokaza, postavljen pa je bil tudi varnostni trikotnik. Vse to pa je bilo očitno premalo za voznika osebnega avta, 32-letnega Stanislava Šebreka iz Zagreba. Z nezmanjšano hitrostjo se je zaletel v zadnji del stoječega tovornjaka, pri čemer je dobil Šebrek tako hude poškodbe, da jim je na kraju nezgode podlegel. V pičlih desetih minutah je zaradi neprevidnosti pobralo dvoje mladih življenj. Vzroki so domala enaki kot v tragični nesreči pred štirinajstimi dnevi.
Omenimo za konec še, da je bila materialna škoda ocenjena na 1,120.000 din.
______________________________B.	B.	_j
Slanina kriva požara
3 milijone škode v požaru v obratu družbene prehrane novomeške ŽTO — Kuharica pozabila na štedilnik
na mast. Ogenj je v hipu zajel še kuhinjsko napo, pohištvo, strop v kuhinji in drugo opremo, tako da je bilo škode, kot smo že omenili, za 300 starih milijonov.
Ogenj so pogasili šele novomeški poklicni gasilci.
NOVO MESTO— 28. januarja je prišlo do večjega požara v obratu družbene prahrane v stavbi novomeške ŽTO. Povzročena škoda je ocenjena kar na 3 milijone dinarjev, vzrok pa je, kot že tolikokrat, neprevidnost in malomarnost.
Kuharice obrata družbene prehrane ljubljanskega TTG so omenjenega dne cvrle slanino v električni prekucni ponvi. Okoli 14. ure je kuharica Milena Cetanovski iz Novega mesta enostavno pozabila na štedilnik, in ne da bi ga izključila, odšla domov. Čez kaki dve uri pa sta pričela goreti slanina in stoplje-
DOMAČE TRNJE
• Da ima noč res svojo moč, se lahko prepričamo — ko zjutraj pogledamo na cene.
• Za odgovorne v ZIS bi bilo bolje, ko bi se zaposliti v ptt podjetju — ko tako radi delijo pakete.
• Tudi birokrati so vzeli lopate v roke. Ne verjamete? Kdo pa potem koplje grob gospodarstvu?
• V ZDA zaradi napak eksplodirajo vesoljska plovila — pri nas pa cene.
MARJAN BRADAČ
TABLE, STARE 40 LET
NOVO MESTO — V nekaterih krajih novomeške občine so še nameščene napisne table, kot na primer Občina Šmihel ali Gotna vas, čeprav so bile male občine, osnovane takoj po vojni, ukinjene že pred več kot 30 leti. Po novi zakonodaji bi morali vsi kraji že leta 1982 in 1983 dobiti napisne table s krajevnimi imeni, a prave table še marsikje ne visijo, in sicer ne toliko zaradi nemarnosti kot zaradi pomanjkanja sredstev, ki bi jih tako označevanje terjalo. V novomeški občini je čez 330 krajev in naselij, če bi za vsako naročili dve napisni tabli, bi bil to strošek, ki ga zdajle občinska blagajna ne prenese.
IZ BETI KRADEL ŽENSKO PERILO
METLIKA— 25-letni AdrejS. izMe-tlike je utemeljeno osumljen, da je v času od lanskega poletja do letošnjega januarja iz metliške Beti ukradel večjo količino ženskega perila. Po podatkih novomeške UNZ je vrednost ukradenega perda 178.954 din. to perilo pa je osumljenec po znatno nižji ceni prodajal bratoma Gregorju in Janezu iz Črnomlja. Slednja sta perilo nato prodajala naprej v semiški iskri.
OTROK ZAŽGAL KAVČ
ČRNOMELJ — 31. januarja je prišlo do požara v stanovanjskem bloku v Ulici 21. oktobra v Črnomlju. Ogenj seje pojavil v stanovanju Ivana Raifa, kjer je bil 8-letni sin sam doma. Med igro z vžigalicami je zanetil kavč, ogenj pa se je kmalu razširil po celotni sobi. Požar so pogasili delavci črnomaljskega Begrada. Povzročeno škodo so ocenili na 100.000 din.
IZ IMV UKRADEL DVAINDVAJSET KOLES
NOVO MESTO — Delavci novomeške UNZ so po vztrajnem zbiranju podatkov prišli do 21-letnega Jožeta P. z Vrhovega, ki je osumljen, da je v času od lanskega decembra do letošnjega januarja ukradel iz novomeške IMV kar 22 gum in platišč za osebne avtomobile R-4 in R-18. Kot seje pokazalo, je kolesa prodajal kupcem po poprejšnjem »naročilu«. IMV je s krajami oškodovana za okoli 450.000 din.
PO DOLENJSKI
DE2ELI
• Kratkotrajno sneženje prejšnji teden ni prišlo prav le smuke in sankanja željni mladeži, pač pa tudi neznanemu predrznežu, ki je belo preprogo izkoristil za tatvino. Francu Pekolju iz Brezja so namreč izginile sani za prevoz ljudi, ki so stale prislonjene ob zid stanovanjske hiše. Kdo seje odpeljal z njimi, ni znano, znana pa je njihova vrednost: preko 50 tisočakov.
• Z. H. in V. M., oba iz romskega naselja Mala Lokev pri Trebnjem, sta osumljena, da sta konec januarja vlomila v hišo Jurija Vavtarja na Kamnem potoku in mu odnesla kos suhe salame, dva zavitka keksov, nekaj kave in liter borovničevca. Vlom za malico, bi lahko rekli.
• Taista osumljenca sta kolovratila tudi po Velikem Gabru. Tam sta Francu Kozlevčarju odnesla tri zajke. Lastnik jih je pred tatovi sicer skril v garažo, a tudi to očitno ni zaleglo. Podobe jim pač ni mogel spremeniti.
• Storilec, ki pa je še brez imena, je v noči na 31. januar vlomil v zidanico Antona Bajuka s Tanče gore. Tokrat je v malhi končalo dobrot za nekajkratno malico: 5 kilogramov suhih klobas, dvoje prekajenih reber in šunka.
PO BANKINI V ZNAK, NATO PA ČEZ ŽIVO MEJO NA TRAVNIK — 40-letni Slobodan Dostanič iz Zagreba se je 2. februarja ob 7.45 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti med Zagrebom in Ljubljano. Ko je pripeljal v 140.kilometer pri Ponikvah, ga je v ovinku zaneslo na desno bankino, od tam pa v prometni znak. Vozilo je zatem zdrsnilo desno čez živo .mejo in po sedem metrov visokem nasipu na travnik, kjer je avto oplazil še telefonski drog. Huda nesreča seveda ni minila brez posledic: v vozilu sta bila hudo poškodovana sopotnika 27-letni Ra-dojko Radojkovič izSičevegainenako stara Sladjana Dujkovič iz Niša. Oba
so prepeljali na zdravljenje v ljubljanski Kinični center, medtem ko so materialno škodo ocenili na 270.000 din.
NOSI KRESNIČKO
ŠPORTNI KOMENTAR
Zakaj zaprta vrata?
Novomeška podelitev priznanj in nagrad najboljšim udeležencem lanskih delavskih športnih iger in najboljšim športnikom občine minila brez ___________sredstev javnega obveščanja_________________
Namen pričujočih vrstic je bil sprva nekoliko drugačen. Ob proglasitvah najboljših kolektivov in posameznikov v okviru delavskih športnih iger za minulo leto po domala vseh občinah Dolenjske. Posavja in Bele krajine, ob imenovanju športnikov in športnic leta vprašati, kako je s temi prireditvami v Novem mestu. Doslej so bila namreč tradicionalna, združena z vsakoletno prednovoletno podelitvijo priznanj in simboličnih nagrad za dosežke z iztekajočem se letu.
Na veliko presenečanje pa smo že pri prvih zastavljenih vprašanjih. zakaj v Novem mestu tradicija ni bila ponovljena tudi letos, izvedeli, da je prireditev v Novem mestu že bila. in sicer 24. decembra. začuda pa brez prisotnosti sredstev javnega obveščanja. Enostavno jih pač nihče ni vabil niti obvestil o končnih rezultatih
lanskoletnih občinskih delavskih športnih iger.
Verjamemo, da je imela novomeška telesna kultura v tistem času obilico problemov s samo seboj, o čemer ne nazadnje priča tudi ukrep družbenega varstva v ZTKO, vendar to ne more biti opravičilo takemu ignorantskemu odnosu. Je vmes morda kaj drugega? Na to bi najbolje odgovorili v novomeški ZTKO, dejstvo pa je, da niso takšne prireditve ne zaradi njih ne zaradi novinarjev. GRe pač za športnike, ki so si s svojim celoletnim garanjem. odrekanjem in ne nazadnje rezultati enostavno zaslužili, da se nanje spomni tudi organizacija. ki je na tem svetu zaradi njih. Novinarji pa smo na tem svetu zato. da o takšnih prireditvah pišemo in seznanjamo širšo javnost.
B. BUDJA
Pričenja se ogorčen boj za prvo mesto
V soboto start pomladanskega dela prvenstva v ženski SKL__________________
NOVO MESTO — V soboto se pričenja drugi del prvenstva v ženski republiški košarkarski ligi, ki bo prinesel tudi dokončno odločitev in odgovor na vprašanje ali bodo novomeške košarkarice ostale na čelu lestvice in si tako priigrale drugoligaški status. Zapišemo lahko, da je cilj Novomeščank jasen, to je osvojiti prvo mesto, tako pa je izzvenel tudi sestanek, ki ga je imel 31. januarja z dekleti trener Andrej Šent.
Do 5. aprila, ko bo prvenstva konec, bodo novomeška dekleta odigrale 9 prvenstvenih srečanj, 6 tekem za trening, imele bodo 3 vikend priprave v Kostanjevici in Novem mestu, ob tem pa bodo tekli treningi 4 do 5-krat na leden. Novomeščanke razmišljajo tudi o razporedu spomladanskega dela. Nedvomno je ta precej težji od jesenskega, saj bodo morale v goste izredno močnima ekipama Kladivarja in Ilirije, medtem ko naj ne bi zadnja tekma doma s Pomurjem o ničemer odločala. Novomeške košarkarice so si namreč zastaviiccilj zmagati na vseh tekmah, kar pa bo seveda zahtevalo tudi veliko športne sreče. Pot do prvega mesta bo seveda izredno težka, novomeške košarkarice pa bodo naslednjih 14 dni posvetile nabiranju moči in kondicije, kajti težje nasprotnice jih čakajo šele v nadaljevanju prvenstva.
LAPUH PRVAK TREBNJEGA
IVANČNA GORICA — S finalnim nastopom dvanajsterice najboljših kegljačev se je pred dnevi končalo že 9. tradicionalno odprto prvenstvo KK Mercator iz Trebnjega. Zmagovalec je Jože Lapuh, kot zanimivost pa je treba 'omeniti, daje bil Lapuh nekaj časa celo zadnji, vendar se je z odličnim kegljanjem prebil celo na čelo. Vrstni red: Lapuh (Brežice) 1.668, Ž Goleš (Metlika) 1.657, Rostohar (Brežice) 1.656, Blažič 1.640, Avbar (oba Novo mesto) 1.640, itd.
ZMAGA KOŠARKARIC V KAMNIKU
KAMNIK — Novomeške košarkarice, zmagovalke jesenskega dela prvenstva v SKL, so v soboto sodelovale na turnirju v Kamniku in osvojile prvo mesto. Novomeščanke so naj-preje premagale Kamnik z 62 : 60 (37:31) (strelke: Dragman 2, Gal L Aš 18, Bratož4,Smrke6,Černoša lO.Šeti-na 3, Avguštin 2, Adamič 14), nato pa še ekipo Odeje iz Škofje Loke s 76 : 65 (37:35)(Strelke: Dragman 3, Gal 2_, Aš 13, Bratož 2,Smrke 16,Černoša4,Šeti-na 1, Avguštin 6, Adamič 29). Pri tem velja zapisati, da novomeške košarkarice niso nastopile v popolni postavi, saj sta manjkali poškodovana Bunčeva in zadržana Srebrnjakova, kljub temu pa so prikazale dobro igro. Se posebej to velja za Aševo, ki je dobro izkoristila premor med prvenstvom, pa tudi drugim se poznajo treningi, pri katerih so sodelovali tudi nekateri košarkarji Novolesa (Župevec, Peljhan, Plantan).
DELAVCI SO SE POMERILI V ŠAHU IN ODBOJKI
ČRNOMELJ — V okviru občinskih delavskih športnih iger so v Črnomlju januarja zaključili tekmovanja v odbojki in šahu’ Med petimi odbojkarskimi ekipami je bilo najboljše Gorenje, med prav toliko šahovskimi pa Belt. Ženske se v teh dveh športnih disciplinah niso pomerile, a tudi za ostale discipline je med ženskami še vse premalo zanimanja.
V SKUPNEM SEŠTEVKU SVOBODA
TREBNJE — S turnirjem v Tebnjem se je pred dnevi pričel drugi krog šahovskega triatlona. Tokrat je zmagala vrsta Mokronoga, ki je zbrala 21 točk, pred Svobodo iz Krmelja (20) in Šentrupertom (17). V skupnem seštevku še naprej vodi ekipa Svobode iz Krmelja -z 78,5 točke, sledita vrsti Mokronoga (70) in Trebnjega (58,5 točke). Naslednji turnir bo v reševanju šahovskih problemov jutri ob 17. uri v Mokronogu.
J, HOČEVAR
PORAZA KOČEVJA IN LESKOVCA
Pred dnevi je bilo odigrano 6. kolo v obeh strelskih republiških ligah. VI. ligi — zahod so strelci Kočevja gostovali v Kranju in izgubili s 1.477: 1.435 krogi, medtem ko so v vzhodni skupini II. republiške lige strelci leskovškega Partizana gostovali v Muti. Ekipa gostiteljev jih je premagalas 1.415:1.385.
IZOLA — KOČEVJE PRELOŽENO
V soboto se je nadaljevalo prvenstvo v moški odbojkarski republiški ligi. Doseženi so bili bolj ali manj pričakovani izidi, vrsta Kočevja, ki bo skušala narediti nemogoče in se rešiti izpada iz lige, bi morala gostovati v Izoli, vendar je bilo srečanje preloženo.
VSAK DAN PET AVTOBUSOV V GAČE — Zimske počitnice naših šolarjev se končujejo in lahko zapišemo,da so za mnoge minile žalostno, brez snega in prave zime. Le premožnejši so si lahko privoščili drago smučanje v tujini ali na naših gorenjskih smučiščih. Zadnji teden je oživel tudi dolenjski smučarski center na Rogu. V organizaciji Krke in Globtura je v Gače vsak dan odpeljalo po pet avtobusov smučarjev in tečajnikov in tako bo ševsedokonca tedna. Po počitnicah bo ski-bus vozil v Gače le vse tri dni vikenda, dokler bodo razmere za smučanje ugodne. Sedaj kaže dobro, saj je dobrih 40 cm snega. Na koncu zapišimo, da dnevna karta z enolončnico velja 1300 din, brez enoločnice pa 1000 din. Karte je mogoče dvigniti le v pisarni Globutra. Na sliki: takšno smučarsko razpoloženje je bilo v torek dopoldan na novomeški avtobusni postaji. (Foto:Janez Pavlin)
Nastopilo kar osemdeset ekip
V Sevnici zaključek lanskih delavskih športnih iger—Sodelovalo je 72 moških in 8 ženskih ekip — Skupni zmagovalec Kopitarna_____________________
SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo pri OZ ZS Sevnica je pred dnevi na svečani seji skupščine občinske sindikalne organizacije v kulturni dv orani gasilskega doma razglasila najboljše športnike in organizacije lanskih delavskih športnih iger. Zapišimo takoj, daje bil odziv izredno velik, saj je nastopilo kar 72 moških ekip iz 16 osnovnih organizacij, pri ženskah pa 8 ekip iz treh OO sindikata.
Zmagovalci posamičnih disciplin, Pri ženskah pa je lestvica naslednja: 1.
streljanje—moški: Zakošek (Kopitarna), streljanje—ženske: Njeguš (Kopitarna), šah—moški: J. Blas (Kopitarna), kegljanje—moški: Pinoza (Kopitarna), kegljanje—ženske: Žveglič (Jutranjka), plavanje—moški: Teraz (Prosveta): smučanje—moški: Možic (Jutranjka) smučanje—ženske: Flisek (Beton) Skupni vrstni red moških: 1. Kopitarna 139 točk, 2. Lisca 80,3. Metalna 48, 4. STT 36, 5. Prosveta 27 itd.
Lisca 17 točk,2. Kopitarna 17.3. Inplet 10.
Lanske delavske športne igre so potekale v desetih ekipnih in osmih posamičnih disciplinah. Povejmo že uvodoma, da so največ pokalov prejeli športniki 440-članskega kolektiva M—Kopitarne.
Zmagovalci ekipnih disciplin, streljanje moški in ženske: M-Kopitarna, odbojka—moški: Lisca Sevnica.šah—
moški: M-Kopitarna, namizni tenis—moški: Lisca Sevnica, plavanje— moški: Prosveta Sevnica, kegljanje— moški: M-Kopitarna, kegljanje—ženske: Inplet Dolnje Brezovo, smučanje —moški: M-Kopitarna, smučanje— ženske: Lisca, nogomet—moški: STT Sevnica, balinanje—moški: Metalna Krmelj in rokomet—moški: STT Sevnica.
Moški ekipi Kopitarne je tako že tretjič zapored pripadel veliki prehodni pokal, ki ji sedaj ostaja v trajno last, medtem ko so dekleta Lisce ta pokal prvič osvojile.
J. BLAS
Vnoviž preko 16 metrov
Odlična nastopa Šimuniča in Hrenove na atletskem troboju Jugoslavije, Avstrije in Madžarske
V TRAJNO LAST — Kopitarna je že tretjič zapored in s tem v trajno last osvojila ekipni pokal občinskih sindikalnih iger v Sevnici. To je pomenilo tudi obilo zmag v posameznih disciplinah. Na sli-ki:Franc Derstvenšek s kupom pokalov. (Foto: Alfred Železnik)
DUNAJ —Troboj atletskih reprezentanc Avstrije, Madžarske in J ugoslavije, ki je bil minuli četrtek na Dunaju, je prinesel Milanu Šimuniča in Greti Hren, atletoma iz Dolenjskih Toplic, sicer pa članoma celjskega Kladivarja, izreden uspeh. Potrdila sta, da sta že na začetku sezone v vrhunski formi, kar je pravzaprav presenetljivo, saj o kakšnih idealnih pogojih za vadbo v Dolenjskih Toplicah ne moremo govoriti.
Milan Šimunič je v svojem devetem nastopu za državno reprezentaco dosegel enega največjih mednarodnih
Skromnost, ki lahko tudi škoduje
Le redki vedo za številne uspehe metliških kegljačev — Brez keg-__________Ijišča_________
METLIKA — Čeprav so tukajšnji kegljači dosegli v preteklem letu ene najboljših rezultatov v metliškem športu, pa se le težko prebijajo iz anonimnosti. Za to je prav gotovo kriva tudi skromnost 26 članov kegljaškega kluba — od tega so 3 mladinci in 5 žensk — ki se kaže tudi v tem, da po 14 letih obstoja še vedno nimajo kegljišča, ampak se vozijo na trening v Črnomelj.
»Lani smo nastopili v 2. slovenski ligi, a četudi smo izpadli, je bila to za nas dobra šola. prav lani pa smo dosegli tudi največje uspehe, odkar klub obstaja. Poraz nas ni prizadel, tudi zato ne, ker se tolažimo z besedami predsednika Kegljaške zveze Slovenije, ki je dejal. da smo bili glede na razmere, v kakršnih delamo, ena najboljših ekip v 2. ligi,« je povedal predsednik metliških kegljačev Stane Brodarič. Vendar zanje preteklo leto ni pomembno le zaradi dobrih rezultatov. ki sojih dosegli na številnih tekmovanjih, ampak tudi zato, ker so premagali nezaupanje vase, »bolezen, ki jih je pestila že dokaj časa. Pri tem jim je veliko pomagala tukajšnja tovarna kopalniške
opreme Novoles, ki jim ni odrekla ne materialne ne moralne podpore.
Tako ene kot druge pomoči pa so metliški kegljači še kako potrebni, kajti čeprav v njihovem klubu ostanejo le entuziasti, ki so se pripravljeni marsičemu odreči, brez pomoči družbe ne gre. V preteklem letu so imeli namreč na razpolago le slabih 500 tisočakov, nikoli plačano delo članov in nekaterih drugih pa je veljalo polovico te vsote.
Brodarič ne pozabi omeniti tudi uspešnega obiska pri kegljaški sekciji jugoslovanskih zdomcev v Dachauu. Ob uspehih pa ne more mimo težav in nekaterih pomanjkljivosti: tako so v klubu malodane ostali brez sodnikov, zaradi tekmovanja v 2. ligipasolanizane-marili tudi ženskein mladino. Zato bodo letos začeli iskati nove člane ne le med temi, ampak tudi med pionirji.
B. M.
Stane Brodarič
TURNIR V MALEM NOGOMETU
RIBNICA —NK Ribnica organizira sredi februarja že 9. tradicionalni turnir v malem nogometu Ribnica 86. Turnir se bo pričel 14. februarja ob 16. uri, trajal pa bo še 15. in 16. februarja. Prijavnina znaša 4.000 din, nakazati pa jo je potrebno na žiro račun NK Ribnica (51 310 — 678 — 25141) ali pa vplačati na dan žrebanja, ki bo 7. februarja ob 17. uri. Organizatorje pripravil lepe nagrade, saj čaka prvouvrščeno ekipo 30 tisočakov, drugo 20 in tretjo 10 tisočakov, vsi trije pa prejmejo še pokale. Vse informacije dobite po telefonu (061) 861-126 (TKS) ali 861-611 (interno 358).
M. G—č.
uspehov doslej. Z izvrstnim dvoranskim rezultatom v troskoku, 16,07 metra, je premagal oba Avstrijca in Madžara, od njega je bil boljši le evropski rekorder v troskoku Bolgar Markov, ki je skočil 16,64 metra. V okviru troboja je bil namreč na Dunaju tudi močan mednarodni atletski miting in zato tudi udeležba nekaterih odličnih atletov iz drugih držav. Šimunič je s svojim skokom premagal kar pet atletov, ki so že dosegli rezultate nad 16,30 metra, obenem pa dokazal, daje ta čas zanesljivo najboljši troskokaš v Jugoslaviji. Prav zaradi tega bo še posebej zanimiv njegov nastop 22. februarja v Torinu, kjer bo na sporedu troboj atletskih reprezentanc Sovjetske zveze, Italije in Jugoslavije.
Na četrtkovem troboju je prvič članski dres z državnim grbom oblekla tudi Greta Hren. V skoku v daljavo je z rezultatom 5,73 metra osvojila 6. mesto in upravičila zaupanje zveznega selektorja.
Trdo delo skupine atletskih zanesenjakov iz Dolenjskih Toplic tako rojeva bogate sadove in navedimo le v ilustracijo, da imajo Dolenjske Toplice toliko članskih reprezentantov kot, denimo, Olimpija, in več kot Maribor, Sarajevo, da ne naštevamo naprej. Ob tem pa je seveda zanimivo zapisati, da Atletska zveza Slovenije tako Hrenovi kot Šimuniču ni financirala niti enega dneva dvoranskih priprav, medtem ko jih ima Šimuničev glavni konkurent v troskoku, Kožulj, ki je skočil vsega 15,70 metra, kar 40 dni. Milo rečeno, čudno.
B. B.
REZERVIRANO ZA PLANINCE
• Meddruštveni odbor planinskih društev Dolenjske je ob koncu minulega leta izdal prvo številko svojega glasila Dolenjske planinske novice. V njem je objavljenih več zanimivih prispevkov, iz katerih je med drugim razvidno, da bodo planinci letos organizirali štiri tečaje: maja na Gospodični tečaja za inštruktorje gorske straže in izpopolnjevalni tečaj za planinske in mladinske vodnike, nato bo aprila na Gospodični tečaj za markerje in nato še tečaj za planinske vodnike na Mis-ci. Mirni gori in Gospodični. Kot zanimivost omenimo, da bo 21. junija pri Miklavžu na gorjancih tradicionalno srečanje vseh dolenjskih planincev, 25. oktobra je predviden pohod po poteh Gorenjskega bataljona, avgusta pa tura na Grossglockner.
• Planinsko društvo Brežice je lani slavilo 35-letnico svojega delovanja, zato je bila letna konferenca v decembru še toliko bolj slovesna. Pregled prehojene poti je pokazal, da ima društvo danes že 32 izšolanih mladinskih in planinskih vodnikov ter mentorjev planinske vzgoje. Izmed pomembnejših ciljev, zastavljenih za to leto, pa je na prvem mestu potrebne vsekakor omeniti odprtje spominske poti Pot kozjanskih borcev, ki bo speljana na območju Pečic, Pišec, Sromelj in Bizeljskega. Pot bo odprta na slovesnosti 27. aprila.
• Ena izmed poglavitnih značilnost: dela senovskega planinskega društva Bohor v minulem letu je povečanje članstva na že kar spoštljivih L180 planincev. Ob tem je potrebno omeniti, da je PD Bohor edino planinsko društvo v krški občini, kar pomeni, da je kar prek 4 odstotke vseh prebivalcev zapisanih planinarjenju. Krški planinci so med dosežki minulega leta najbolj ponosni na preurejeno kočo na Bohorju, kjer jim je tudi uspelo dobiti stalnega oskrbnika. Ne gre pa, da ob naštevanju res spoštovanja vrednih rezultatov dela bohorskih planincev v minulem letu ne omenimo dogodka, ko so planinski in mladinski vodniki popeljali na Triglav 96 kmečkih žena, o čemer priča tudi prijetna pesmica Irene Glogovšek.
NOGOMET ZA OBČINSKI PRAZNIK
ČRNOMELJ — NK Bela krajina pripravlja v počastitev občinskega praznika turnir v malem nogometu, ki bo 15.in 16.februarjavšportnidvorani na Loki. Turnir se bo pričel ob 8. uri, prijavnina znaša 4.000 din, vplačate pa jo lahko na žrebanju, ki bo v četrtek, 13. februarja, ob 18. uri. Za najboljše ekipe so pripravljene denarne nagrade in pokali.
KDO BO NAJBOLJŠI KEGLJAČ RIBNICE?
RIBNICA — Kegljaška sekcija ribniškega Doma JLA pripravlja zanimivo tekmovanje za najboljšega kegljača v občini. Tekmovanje bo trajalo do 9. februarja vsak dan med 15. in 20. uro. Odveč je verjetno zapisati, da boji potekajo na kegljišču Doma JLA. najboljše pa čakajo denarne in praktične nagrade.
JUTRI SE ZAČENJA ZIMSKO PRVENSTVO
RIBNICA —V dvorani športnega centra se bo jutri pričelo tradicionalne zimsko rokometno prvenstvo. Nasto pa 8 ekip, in sicer: Polž, Grosuplje Mokerc, Itas, DVZ Ponikve, Doni Inles in selekcija Ribnica. Turnir se b pričel jutri ob 8. uri, preostala kola p bodo na sporedu še 14., 21. in 2 februarja.
M. C
USPEH KRŠKIH KEGLJAVK
IVANČNA GORICA — V finalu odprtega prvenstva KK Mercator iz Trebnjega za‘članice je nastopilo 8 keg-Ijavk. Največ uspeha so imele tekmovalke iz Krškega, ki so osvojile dvojno zmago. Rezultati: L. Škafar 788, Antič (obe Krško 772, Braica (Ivančna gorica) 765, Veber (Trebnje)759, Arh (Krško)749, itd.
V NEDELJO ŠAHOVSKI TURNIR
GABRJE — Športno društvo Gabrje organizira v nedeljo, 9. februarja, šahovski turnir. Pričetek bo ob 9. uri, partije pa se bodo igrale v kulturnem domu. Vabljeni so športna društva in klubi, ki naj svoje sodelovanje prijavijo pisno ali po telefonu 85-924 do sobote, 8. februarja, do 12. ure. Startnina znaša 1.000 din, plačate pa jo lahko uro pred tekmovanjem.
Manjka le množičnost
Ribnica: karateju se obetajo lepši časi
RIBNICA — S koncem lanskega ki uspešno deluje že polnih pet let preteklosti — Tomaž Levstik. Nov delo, najbolj razveseljivo pa je, tla
»Navzlic temu pa.« pravi sekretar kluba Alojz Mihelič. >•/ množičnostjo še nismo docela zadovoljni, saj je zanimanje za to borilno zvrst izredno. Prav zato je naš cilj. da v svoje vrste vključimo kar največ mladih, predvsem šolske mladine. Vsi, ki jih karate zanima, se lahko vsak torek in petek oglasijo v prostorih ribniškega TVD Partizana.«
Ribniški klub. ki goji slog san-kukai. je popularen in cenjen tudi
leta je treninge ribniškega karate klube , prevzel eden najboljših tekmovalcev ' i trener je prinesel tudi nekaj novosti v sc je povečalo število članov.
zunaj občinskih meja..njegovi karateisti pa so v minuli sezoni dosegli nekaj lepih uspehov na tekmah po Sloveniji. Omenimo le Kožarja in Andoljška. ki sodita v gornji del lestvice slovenskih karateistov.
Da se ribniškemu karateju v prihodnje obetajo lepši časi. priča boljši in urejen odnos občinske TKS' do tega športa. Denarja za življenje kluba je namreč dovolj, to pa ni tako nepomemben pogoj za uspešnost nekega športa.
M. G1.AVONJ1Č
Št. 6 (19.04) 6. februarja 1986
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 7. II.
8.30 PERISKOP: Vojska
9.00 ŠPORTNIK BILI. 10. del
9.25 KJE. KAM. KAKO MED POČITNICAMI
9.30 POSLEDNJA OAZA: Nadalje-\ anje \ rslc. 4. del dokumentarne seri je
10.00 DVORCI V HRVAŠKEM ZAGORJU
10.25 RISANKA
10.35 NERED V NEBEŠKI PALAČI, kitajski film
17.15	— 00.50 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 OŽIVIT E STRANE 6. del nanizanke
17.55 MERL1N. E del nemške serije
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	GRAEIČNO OBLIKOVANJE, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 PROSLAVA PREŠERNOVEGA DNE. prenos iz Cankarjevega doma
21.30	NE PREZRITE
21.45	DNEVNIK
21.55	FANNY IN ALEXANDER. švedski lilm
Film Fannv in Atesander znamenitega švedskega režiserja Ingemarja Bergmana pripoveduje zgodbo družine Ekdaht iz Uppsale na začetku lega stoletja. Družina se zbere za Božič leta 1907 v hiši babice Helene, odločne in velikodušne ženske, ki zaradi gledališke zagnanosti sina Oskarja in pijanstva drugega sina Karla zelo zaskrbljena. Sprejema pa uživaški način življenja tretjega sina Gustava, ki živi s svojo sobarico. Po tem večeru se po smrti sina Oskarja začno nesreče. Vdova se poroči s tiranskim škofom, ki prične kmalu maltretirati otroka, ki ju je mati pripeljala v zakon. Ale-xander s pomočjo telepatije vpliva na očimovo sestro, da svojega obraza zažge v njegovi spalnici. Življenje se nadaljuje in družina Ekdahl po rojstvu hčere znova praznuje in vsi so polni življenjskih načrtov. Potem filmu seje Bergman odločil, da bo končal svojo filmsko kariero, da bo morda režiral le še za televizijo ali opere.
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Doba televizije — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja —
19.30	Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 20.45 Včeraj.danes, jutri —
21.00	Zapisi z nebotičnika — 21.50 Smešni policaj (ameriški lilm)
TV ZAGREB
8.15	Poročila — 8.20 Video strani —
8.30 Daj mi krila —9.00 TV v šoli —
10.35	Zimski šolski spored —12.30 Poročija 12.35 Smučajmo vsi —
14.30 Želeli ste. poglejte — 15.00 TV \ šoli — 16.00 Dober dan — 17.25 Kronika občine Reka — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Doba televizije — 18.45 Številke in črke — 19.05 TV koledar —
19.30 Dnevnik — 20.00 Vihre vojne . del ameriške nadaljevanke) — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — 21.40 TV dnevnik — 21.55 V petek ob 22.00 (kulturni mozaik) — 23.25 Poročila
SOBOTA, 8. II.
8.05 — 22.40 TELETEKST
8.10 POROČILA
8.15	OT ROCI TELOVADIJO
8.35	SONCE V ŽEPU. pravljični portret Toneta Pavčka
8.50 OŽIVELE STRANI. 6. del nanizanke
9.05 LUTKOM EDIJA, I. del otroške serije
9.30 MRFIJEVA MOČ
10.00 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Posneti Luno. 5. del ameriškega niza
10.30 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v turizmu in gostinstvu
11.00 CERKLJANSKA LAUFARI-JA
11.30 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Nageljnove žbice, ponovitev
12.55 NOGOMET SARAJEVO : PARTIZAN, prenos
14.50 POROČILA
14.55 SREČANJE, balet
15.10 CVETJE V JESENI, slovenski film
17.00 KOŠARKA— FINALE JUGOSLOVANSKEGA POKALA
18.35 NA DOMAČIJI, slovenski kratki film
18.50 KNJIGA
19.05 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50 VREME
20.00	ZGODBA O PATRICIJI NE-AL, angleški film
Film je posnet po resnični zgodbi. Patricia Neal je bila znana in priljubljena ameriška filmska igralka, ki je bila na vrhuncu svoje slave sredi šestdesetih let. Zaradi zahrbtne bolezni mora na operacijo, ki jo sicer preživi, a v komu. Povrhu je še noseča. Ob strani ji stoji njen mož. Njena zmaga nad smrtjo pa še ni dokončna zmaga, kajti marsikaj, kar je prej znala, se mora ponovno naučiti in spoznati. Prav dejstvo, da je film posnet po resničnih dogodkih, mu daje pečat pristnosti.
21.45	ZRCALO TEDNA
22.05 VIDEOGODBA
22.35 POROČILA
DRUGI PROGRAM
11.55	Test — 12.10 Mozaik — 14.10
Črno-bela magija (sovjetski mladinski film) — 15.35 Otroška predstava —
16.25	Klicna pomoč (ameriški film) —
17.35 Mušica (gledališka predstava) —19.00 Potke in steze — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavna glasba — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila —
21.05	Športna sobota — 21.20 Mednarodna promocija univerziade —
21.35 Glasbeni večer — 22.50 Kronika Festa
TV ZAGREB
8.35	Poročila — 8.40 Video strani —8.50 TV v šoli — 10.35 Zimski športni pregled— 12.55 Nogomet Partizan : Sarajevo — 14.45 Sedem TV dni —
15.15	Ceste, vztrajne sopotnice —
15.45	Darovi človeka — 16.15 Narodna glasba — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Košarka, finale jugoslovanskega pokala —	18.30
Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik —
20.00	Plemena (ameriški film) — 21.30 Dnevnik — 21.55 Od našega dopisnika z Dunaja — 23.25 Poročila
NEDELJA, 9. II.
8.35	— 22.40 TELETEKST
8.50 POROČILA
8.55	ŽIV ŽAV
9.50 MERLIN. ponovitev 1. dela nemške serije
10.25	SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (M), prenos
11.20	DOMAČI ANSAMBLI: Henček in njegovi fantje
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
13.05	VEČNI KLIC 4. del sovjetske nadaljevanke
14.25 F. Žižek: IPAVCI — Gustav, ponovitev 4. dela nadaljevanke
15.35	Mozaik kratkega filma: UMIRAJOČI GOZDOVI, nemški film
16.00 POROČILA
16.05 BARIŠNIKOV NA BROA-DWAYU, ameriška oddaja
16.55	BEDA IN PLEMENITOST, italijanski film
18.25 SLOVENIJA, ponovitev dokumentarne oddaje
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50	VREME
20.00 SIVI DOM. 5. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 ALPE JADRAN informativna oddaja
22.00 JAZ NA EKRANU: ANSAMBEL QUATEBRIGA
22.35	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.55	Velcžev nogometni turnir, finale — 15.50 Boks — 18.25 Dediščina za prihodnost — 19.10 Prometni krog —
19.30 Dnevnik — 20.00 novi Pacifik (6. del) — 20.55 Včeraj, danes, jutri —
21.15	Franz Liszt (6. del) — 22.10 Stereovizija
PONEDELJEK, 10. II.
9.00	TV MOZAIK
15.40	— 22.25 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK ponovitev
17.25	POROČILA
17.30	ZAPLEŠIMO STROJE
17.50	l.UTKOMEDIJA 2. oddaja
18.15	PUST NA DRAVSKEM POLJU
18.45	RISANKA
19.02	PODRAVSKI OBZORNIK
19.15 NE PREZRITE
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	RISANKA
20.15 VIHRE VOJN E, 4. del ameriške nanizanke
21.10	AKTUALNO
21.50	GLASBENI VEČER
22.40	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30	Lutkarski pogovori — 8.45 Oživele strani — 9.00 TV v šoli — 10.35 Zimski šolski spored — 12.30 Poročila —17.30 Beograjski TV program —
19.00	Športni grafikon — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pota spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Čas knjige — 22.30 Kronika festa
TOREK, 11. II
9.00 TV MOZAIK
15.40	— 23.00 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30	PUSTNI OBIČAJI V LANCOVI VASI
18.(8) PERISKOP
18.45	RISANKA
19.00 DANES: Novice in vreme
19.02	KOROŠKI OBZORNIK
19.15	NE PREZRITE
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	RISANKA
20.15	M. Kundcra —S. Petranovič: NIHČE SE NE BO SMEJAL, komedija TV Zagreb
21.30	INTEGRALI
22.45	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30	Brezovica, bela lepotica — 9.00 TV v šoli —10.35 Zimski šolski spored — 12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik —
17.45 Brezovica, bela lepotica —18.15 Po sledi znanstvenih odkritij — 18.45 Rumena laguna — 19.30 Dnevnik —
20.00	40 let lamburaškega orkestra —
20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.50 Izobraževalna oddaja
SREDA, 12. II.
9(8) TV MOZAIK
15.40	— 22.40 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK, ponovitev :T25 POROČILA
17.30	AVSTRALSKE PRAVLJICE: Kako so živali prišle v Avstralijo
7.45	KO SE KORENIN ZAVEMO: NA SMRT OBSOJENI NAROD. 2. siel dokumentarne serije (45 RISANKA .9(8) DANES: Novice in vreme
19.02	POMURSKI OBZORNIK
19.15	NF. PREZRITE
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	RISANKA
20.15	Film tedna: TUKUMA, danski film
21.55	Dokumentarec meseca: PRESADITEV
22.25	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30	Benji. Zax in deček iz vesolja —9.00 TV v šoli — 10.35 Zimski šolski spored — 12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik — 17.45 Benji, Zax in deček i/ vesolja — 18.15 Japonska — 18.45 Pet madrigalov A. Scarlattija— 19.30 Devnik — 20.00 lz koncertnih dvoran— 21.05 Neznana energija — 21.50 Dobro jugro. jazzarji (glasbena odda-ja)
3*
ČETRTEK, 13. II.
9.(8) TV MOZAIK
15.40	— (8) 25 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30	ZGODBE. O POl.UHCU: Po-luhcc in razbojniki
17.45	POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Luna in človek. 6. oddaja ameriške izobraževalne seri je
18.15	MOZAIK KRATKEGA FILMA: ŠMITI in TAM. jugoslovanska filma
18.45	RISANKA
19.(8) DANES: Novice in vreme
19.02	POSAVSKI OBZORNIK
19.15 NE PREZRITE
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME 2I..05 RISANKA
20.15 TEDNIK
21.15 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.20 FREUD, 3. del angleške nadaljevanke
22.20 DNEVNIK
23.35	RETROSPEKTIVA JUGO-
SLOVANSKEGA FILMA: JARA GOSPODA, slovenski film
DRUGI PROGRAM
8.30	»Fazoni in fore« — 9.00 TV v šoli — 10.35 Zimski šolski spored — 12.30 Poročila — 15.25 Vsi na sneg — 16.25 Dnevnik — 16.45 »Fazoni i forc« —
17.15	Estetika, skalpel in človek —
17.45	Košarka Jugoslavija : Madžarska — 19.30 Dnevnik — 20.00 In življenje se nadaljuje (6. del italijanske nadaljevanke) — 21.05 Umetnikški večer
9.Mi Jt ti/rocUaJtoo’
PODROČNO TEKMOVANJE V KOŠARKI
V četrtek, 16. januarja, je bilo v telovadnici brežiške osnovne šole področno tekmovanje za starejše pionirje in pionirke v košarki. Udeležile pa so se ga samo ekipe Brežic in Podbočja. Ševničanov iz neznanega razloga ni bilo. Tako sta bili odigrani samo dve tekmi. Med dekleti je zmagala ekipa iz Podbočja, ki seje izkazala z natančnimi meti od daleč in blizu. Pri fantih so zmagali domačini. Najbolj se je izkazal Vlado Kurajič.
NATAŠA AVŠIČ OŠ Brežice
SMUČANJE V DEČNIH SELIH
Ker smo daleč od večjih smučišč, smo premišljali, kako bi si pozimi ob ugodnih razmerah lahko organizirali smučanje v domači vasi. Vaščani so izpeljali že marsikatero skupno akcijo, pa so se zmenili tudi za to. Ljubitelji smučanja so ustanovili smučarsko društvo. Naši starši so prispevali denar in kupili vlečnico. Že pred letošnjim prvim snegom je bila nared. Ko ni bilo snega, smo ga z lopatami nanašali na progo. Marsikomu bo ureditev domačega »smučarskega središča« prihranila lepe denarce.
ALEŠ KUKOVIČA, 7. b OŠ Artiče
KULTURNI DAN
Kulturni praznik smo letos proslavili tik pred zaključkom prvega polletja. Učenci iz literarnega in dramskega krožka smo se predstavili s pesmimi Franceta Prešerna. Še bolj smo se razveselili drugega dela, saj se nam je predstavila pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič s svojimi pesmimi iz nove kasete Čuk na palici. S Svetlano Makarovič sem se po končani predstavi pogovarjala in izvedela veliko novega o njenem ustvarjalnem delu. Srečanje z umetnico bo ostalo zam e nepozabno. V imenu vseh učencev osnovne šole Boštanj se zahvaljujem ZKO Sevnica, da nam je omogočila ogled Svetlanine predstave.
LIDIJA UDOVČ 6.b OŠ Boštanj
SREČANJE OBRTNIKOV UPOKOJENCEV
Že kar po tradiciji Krško združenje samostojnih obrtnikov v začetku leta poklice medse tudi upokojene obrtnike. Tako so nas povabili tudi letos
19.	januarja v prostore novega doma v Krškem. Pripravili so nam zakusko in lep program ter nas seznanili s svojim delom in načrti. Čeprav smo povabljeni že vsi v pokoju, se njihovih uspehov nadvse veselimo tudi zato, ker je spoznanje o potrebah zasebnega dela že vse bolj stvarnost, k temu pa veliko pripomore združenje Lep dan doživet, med kolegi, nam bo ostal kot vsi prejšnji v lepem spominu. Veliko smo si imeli povedati. Za to gre zahvala predvsem združenju obrtnikov in njegovemu predsedstvu. V imenu vseh upokojenih obrtnikov in sodelujočih na srečanju se jim zahvaljujemo z željo, da bi bili tudi v letošnjem letu uspešni.
MILKA MURKO, CA. K Ž 16 Krško
MOJ ROJSTNI KRAJ
Moj rojstni kraj je Gabrje. Leži ob vznožju Gorjancev. Ima okoli 200 hiš in 1000 prebivalcev. Veliko krajanov je zaposlenih v Novem mestu. Otroci obiskujemo osnovno šolo v Brusnicah. Vaščani se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom. Kmalu po vojni so dobili elektriko in vodovod, kar je veliko pripomoglo k napredku. Zelo smo si prizadevali, da smo dobili asfaltirano cesto in telefon. Gabrje je znano tudi po kraški jami, obiskalo jo je že veliko jamarjev iz vse Slovenije. Na svoj rojstni kraj sem zelo navezana. JOLANDA LUZAR, 8.r OŠ V. Pade-ršič — Batreja Brusnice
»MESEČEV CVET« ZA OSNOVNOŠOLCE
ČRNOMELJ — V petek, 14. februarja, bo glasbenica Mojca Malovrh s svojo skupino iz Ljubljane dvakrat izvedla glasbeno pravljico »Mesečev cvet« za učence nižjih razredov črnomaljske osnovne šole. Podlaga temu glasbenemu delu je povest sodobne srbske pisateljice Grozdane Olujič.
KONCERT INDIJSKE GLASBE
ČRNOMELJ — V sredo, 19. februarja, bo tu gostoval Martin Lum-bar iz Ljubljane in za učence višjih razredov osnovne šole izvajal indijsko glasbo. Posebna zanimivost tega koncerta bo, da bo Lumbar igral na indijske instrumente(sitar, tabla) in svoje izvajanje tudi komentiral.
d
v,
\
(Borba)
IVlažoretka mora znati marsikaj
KOČEVJE — »Mažoreta je nekaj posebnega: idealno dekle, recimo.« pravi 17-letna Klavdija Jelenovič iz Kočevja, dijakinja srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki je mentorica kočevskih mažoretk in plesne skupine Elipsa.
»Ni pa dovolj, da mažoretka lepo hodi, da je samozavestna, graciozna, ampak se mora povsod lepo obnašati, razen tega mora izpolnjevati še mnoga druga pravila mažoretk.« Vse to Kavdija izpolnjuje, kar potrjujejo njene prijateljice, mama in tudi spričevalo, saj je med najboljšimi v šoli.
\.
sssssa
Biti mažoretka ni lahko. Pred dvema letoma jih je bilo v Kočevju 34, zdaj pa jih je ostalo le 16. Vaje so naporne in zahtevajo veliko časa. Klavdija pa je stroga mentorica in vaditeljica. Zahteva red, disciplino, tovarištvo, resnost, zaradi česar mora včasih poseči tudi po najstrožjem in neprimerno kandidatko za mažoretko poslati domov.
Kočevske mažoretke so peta taka skupina v Sloveniji. V letu dni
— od decembra 1984do decembra 1985 — so v javnosti nastopile desetkrat, od tega so dvakrat gostovale, in sicer v Kopru in na srečanju dolenjskih in belokranjskih orkestrov v Straži.
Za ples seje Klavdija navdušila šele pred nekaj leti, medtem ko je bila prej že od sedmega leta športnica. »Ples mi je najbolj všeč. Ko zaslišim glasbo, se vanjo vživim in začnem plesati.
Za vse svoje znanje pa pravi, da je dolžna hvalo Ivici Knavs, ki je študirala to veščino po svetu, začela vaditi mažoretke po Jugoslaviji in je tudi strokovna voditeljica kočevskih mažoretk, ki so posebna skupina v okviru kočevske delavske godbe. Uči jih pravilne drže, koraka, vrtenja palice, izdela koreografijo itd. Klavdija tako pridobljeno znanje — obiskuje še strokovne seminarje pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, kijih tudi vodi Ivica Knavs — prenaša na. svoje kolegice.
Prostega časa Klavdija dejansko nima. Vsaka skupina ima vaje dvakrat na teden, kar pomeni, da ima tako zasedenih kar šest popoldnevov oziroma večerov, saj je treba upoštevati, da tudi vadi skupino Elipsa in pleše v njej. Vsak dan se vozi v šolo v Ljubljano in nato domov. Vendar dolžnosti, ki si jih je naložila sama
— od šole do plesa — opravlja z veseljem, zato ji ni težko.
J. PRIMC
ŠOLA V NARAVI NA GOLTEH
Letošnja zimska šola v naravi za učence petih razredov je bila organizirana na Golteh od 11. do 18. januarja. Sola je dobro uspela, čeprav je bila kratka. Učenci so sc morali razdeliti v dve izmeni zaradi omejenega prostora. Domov so se vrnili brez poškodb in s precej več smučarskega znanja, kajti tereni na Golteh so za smuko zelo primerni. Na snegu so bili šest ur na dan. Poleg smučanja so imeli tudi dve uri pouka, predavanje o delu gorske reševalne službe, zvečer pa zabavne igre. Predzadnji dan so imeli tudi smučarsko tekmovanje. Z letošnjim zimovanjem je zadovoljnih vseh 116 učencev in učitelji ter vaditelji, ki so bili z njimi.
ČLANI NOV. — DOP. KROŽKA OŠ Jurij Dalmatin Krško
INFORMATIVNI DAN
Zadnji dan pred počitnicami smo imeli osmošolci na naši šoli informativni dan. Obiskali so nas predstavniki srednjih šol in delovnih organizacij s Posavja. Najprej so nas na splošno seznanili s poklici. Nato smo se razdelili v skupine in odšli v učilnice, ki so bile namenjene posameznim področjem Vsak je lahko sodeloval v dveh skupinah. Žvedeli smo veliko zanimivega. Videli smo nekaj filmov in dobili prospekte z raznimi informacijami. Pozneje smo se z razredniki še dolgo pogovarjali o novih spoznanjih. Marsikomu bo sedaj lažja odločitev, kam po osnovni šoli.
IRENA DVOJMOČ. 8.c OŠ Savo Kladnik Sevnica
DOLENJSKI LIST	Št.	6	(1904)	6.	februarja	1986	|
Premišljanje o domovinski vzgoji
Prebrano na decembrski seji republiškega sveta za ohranjanje in razvijanje izročil NOB
To ni analiza učnih programov in učinka njihovega izvajanja, lahko pa je spodbuda žabjo. To so le zapažanja z raznih kulturnih prireditev, proslav, razgovorov z učitelji in mladimi ter spremljanja raznih družbenih pojavov.
Pod domovinsko vzgojo razumem tisto, kar oblikuje v mladem človeku pravilno vrednotenje domovine, ponosa in spoštovanja do nje: delati za interes razvoja domovine in biti pripravljen ter usposobljen za obrambo njene svobode.
Na oblikovanje domovinske vzgoje v zavesti mladega človeka vpliva vse, kar ga obdaja, ga usmerja in mu služi za zgled. To je dom, šola (od vzgojno varstvenih ustanov do visoke šole) in celokupno družbeno okolje, v katerem mladi človek živi.
Nobenih analiz ni, kako dom razvija v mladih odnos do domovine. Vendar bi se upal trditi, da prevladuje, milo rečeno, bolj slab odnos do domovinske vzgoje v družini. Otroci slišijo predvsem tarnanje na račun naših ekonomskih slabosti, nizkega standarda itd., po drugi strani pa idealizirano sta-bje v zahodnih državah. Potrošniška miselnost se razvija že v otroški zavesti. Tam, kjer postajajo idoli le marke in dolarji, ostane pač malo prostora za razmišljanje o domovini, svobodi itd. Težko je reči, kakšen obseg ima taka »družinska klima«, vendar mislim, da je zelo močna, če celo ne prevladuje. Zato že pri pretežnem delu malih otrok prevladuje miselnost, da je vse tisto, kar pride iz Amerike, Nemčije, Avstrije in Italije, mnogo več vredno kot tisto, kar lahko dobiš pri nas.
Kar zadeva razmišljanje o domovinski vzgoji v šolskem sistemu, bi se najprej ustavil pri tretjem sklopu vprašanj: pri razvijanju strokovne in telesne usposobljenosti, da znamo domovino tudi braniti.
Ta sklop domovinske vzgoje je najobsežneje zajet v naš vzgojno-izobraževalni sistem. V višjih razredih osemletke je integriran v druge predmete, na srednji stopnji šolanja postane samostojen predmet. Po srednji šoli sledi redni vojaški rok. Kdor nadaljuje študij na visoki šoli, ima še dve leti predavanj iz tega predmeta.
V ta sklop sodi tudi dejavnost v raznih športnih organizacijah in zlasti v zvezi tabornikov.
Drugi sklop dgmovinske vzgoje - poznavanje naše domovine - je zajet v predmetih zgodovina, geografija in samoupravljanje s temelji marksizma. Ni moj namen ugotavljati, ali je bilo smiselno izdvojiti pouk o samoupravljanju in temeljih marksizma iz predmeta zgodovine in tako oblikovati Pouk čiste teorije; dejstvo je Pač, da je ta predmet pri precejšnjem delu mladih nepri-
ljubljen, morda tudi zato, ker se morajo na pamet učiti teoretična načela o naši družbi, pri tem pa naučenega pogosto ne razumejo. Vsakodnevna praksa, ki jo zaznavajo, jim pogosto kaže nekaj povsem drugega.
Skozi ves pouk zgodovine, od antike do danes, bi lahko temeljito obdelali pojem patriotizma. To še posebej velja za zgodovino jugoslovanskih narodov. Prav tako bi bilo treba skozi zgodovino opredeljevati pojave izdajstva in njegovega kaznovanja. Pa ne le zato, da bi rafinirana gesla o narodni spravi ne bila deležna odmeva in pozornosti, ampak predvsem zato, da bi se obsojanje vsakršnega izdajstva dejansko vraščalo v zavest.
Oblikovanje temeljnega odnosa
Prvi sklep vprašanj v zvezi z domovinsko vzgojo, to je oblikovanje temeljnega odnosa do domovine, je najtežje merljiv. Ni ga mogoče absolvirati v okviru nekega predmeta. V osemletki obstaja pouk moralne vzgoje, ki pa bi morala biti temeljni smoter vsega šolskega sistema in navzoča v vsem vzgojno-izobraževalnem delu v šoli. To velja tudi za vso pa-triotično vzgojo, ki naj jo šola razvija v mladih ljudeh. Gre za oblikovanje čustev do domovine ter do lastnega naroda in drugih narodov.
Ni dovolj, da si strokovno usposobljen, enako pomembno je, da si v svoji zavesti trdno odločen, da boš to znanje najkoristneje uporabil za dobrobit svoje skupnosti in svoje domovine. Še zlasti velja to za najbolj kritične trenutke v usodi domovine in v usodi posameznika, ko se moraš odločiti, da boš svojo usposobljenost uporabil za ohranitev svobode svoje domovine. Toda samo znanje v tem primeru ni dovolj. Potrebna je predvsem zavest. Če pogledamo naš osvobodilni boj, lahko ugotovimo, daje bil sovražnik številčnejši, modemeje oborožen in vojaško bolj usposobljen, mi pa smo imeli le izredno hrepenenje po svobodi, jasno zastavljene cilje in veliko zavest, s katero smo kaj hitro osvojili vojaške veščine, si izbojevali orožje in zmagali.
Faktor zavesti je bil torej naj-odločilnejši.
Zavest pa se najmočneje oblikuje s stalnim oblikovanjem raznih vrednot, s poglobljenim poznavanjem zgodovine, z osebnimi zgledi, z umetniško izpričanimi čustvi. Koliko hrepenenja po domovini, svobodi, narodni uveljavitvi, pravičnejših medsebojnih odnosih in podobnem so izpovedali velikani našega duha že celo stoletje prej, preden smo z oboroženim bojem ta hotenja uresničili!
SGP Pionir TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem,
objavlja prosta dela in naloge:
1. odgovornega tehnologa
za tehnično pripravo dela
2. 4 KV zidarje
3. 3 KV ključavničarje
4. 6 NK delavcev
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
1 —dipl. gr. ing. s pooblastilom,
2 — poklicna šola gradbene smeri,
3 — poklicna šola strojne smeri,
4 —končana osnovna šola, starost nad 16 let. NK delavcem nudimo možnost priučitve za strojnike stolpnih in mostnih žerjavov in za voznike viličarja.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: SGP PIONIR TOZDTOGREL, 68273 Leskovec pri Krškem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
94/6-86
Ko je bila poleti 1942. ustanovljena 1. slovenska udarna proletarska brigada »Toneta Tomšiča«, so bile na ustanovnem mitingu v vasi Cesta recitirane tri pesmi: Župančičeva »Pesem mladine«, Gridnova »Nabrežinski kamnolomi« in Borova »Mi gremo«. Trideset let kasneje mi je nekdo od soborcev dejal: »Tisti Nabrežinski kamnolomci so se mi takrat vsadili v srce.« Ni se pa mogel spomniti, kdo je imel takrat slavnostni nagovor, čeprav je bil zelo navdušujoč in je krepil našo samozavest.
In neka zapornica mi je povedala, da je bilo zanjo nek^j izrednega, ko se je od sojetnic v Benetkah naučila mnogih slovenskih pesmi. Prav ta poezija ji je vlivala moči, da je laže prenašala trpljenje.
Ob tem se mi zdi še nekaj pomembno. Marsikdaj gledajo na literaturo o domovini le kot na partizansko literaturo. Tudi domovina je stara vrednota in prav toliko stara so tudi hrepe-njenja po njej. Naš osvobodilni boj je uresničil ta hotenja, ki so ga sama tudi neposredno spodbujala.
Če danes pogledamo, kako je z razvijanjem teh čustev pri mladih, z ugotovitvami ne moremo biti zadovoljni. V vrtcih se otroci na veliko učijo domovinskih pesmi, tudi tistih iz obdobja narodnoosvobodilnega boja. V nižjih razredih osemletke je tega še nekaj, kasneje pa to zamre in se v srednji šoli popolnoma izgubi.
Kaj je patriotična vzgoja?
Za patriotično vzgojo ne štejem samo razvijanje revolucionarnih tradicij, ki so se najbolj uveljavile med NOB, ampak posredovanje, razumevanje in sprejemanje vseh tistih hotenj, čustev, zanosa, bolečine, ki so jih velikani našega duha izražali v vsej naši narodni zgodovini. In tu imamo bogastvo, ki ga premalo izkoriščamo. Patriotično vzgojo pojmujem dokaj široko: vnašati v zavest mladih vse tiste vrednote,- ki oblikujejo pravilen odnos do domovine. To pa so tudi odgovornost, pripravljenost na odpovedovanje itd.
Pravilen odnos do narodnega izdajstva ima v patriotični vzgoji posebno mesto. In če je ta odnos načelno opredeljen za najhujše oblike narodnega izdajstva, kot na primer tistega iz zadnje vojne, do raznih drugih oblik izdajstva pravega odnosa še nimamo. Več bi morali razmišljati o pojavu,'ki se je zelo manifestiral ob famoznem beograjskem procesu, da namreč posamezniki ali posamezne skupine iščejo za uveljavitev svojih ambicij pomoč v tujem tisku ali pri tujih gibanjih. Ni treba velikih korakov, da začneš iskati pomoč pri tujih vladah in tujih vojskah. Ta-
ki primeri so znani iz najnovejše zgodovine zadnjih dvajsetih let.
Ali pa izdajstvo domovine na ekonomskem področju, ko marsikdaj pri sklepanju raznih poslov za drobtinice, ki jih brez sramu imenujemo »provizije«, prodajajo interese lastnega gospodarstva in s tem domovine. Takšnih primerov načelno še nismo dovolj opredelili. Ko spremljam razna gospodarska poročila v našem tisku, nehote prihajam do prepričanja, da je pri nekaterih naših gospodarstvenikih in celo pri nekaterih delovnih kolektivih veliko manj zavesti in odgovornosti do narodnega gospodarstva in s tem do razvoja domovine, kot sem ga zasledil pri zasebnih kapitalistih v Avstriji in Italiji, s katerimi sem se pogovaijal o teh problemih. To pa pomeni, da nam ni še uspelo v mladih ljudeh privzgojiti odgovornost do domovine.
Vpliv širše družbene skupnosti
So razne organizacije in gibanja, ki v dokajšnji meri opravljajo to svoje poslanstvo. Je pionirska organizacija, so Jugoslovanske pionirske igre, je taborniška organizacija, ki namenja domovinski vzgoji izjemno pozornost. Mladinske delovne akcije uvrstimo med uspešne oblike patriotične vzgoje. Tudi dejavnost teles-novzgojnih in amaterskih kulturnih društev v precejšnji meri dopolnjuje prizadevanje za domovinsko	usmeritev
mladih.
Kar zadeva poklicne ustanove, ki bi morale glede tega opraviti veliko več, pa je položaj precej slabši. Oglejmo si samo nekaj primerov:
Večma otrok, od predšolske dobe naprej, sede zvečer pred televizor in gleda risanko. Kaj vidi? Razen redkih izjem prevladujejo nasilje, uveljavljanje osebne moči in vsemogočnost denaija (dolaija). Kaj bo od tega vsakodnevnega, najbolj množičnega gledanja, ostalo v otrokovi zavesti? Podoben je tudi precejšen del filmskega sporeda. Pa v tisku? Širšo domovino lahko mladi prek tiska spoznavajo predvsem po črni kroniki, po raznih anomalijah pa še po zasedanjih raznih forumov. O življenju in prizadevanjih raznih ljudi v drugih jugoslovanskih republikah izvemo bore malo ali sploh nič.
Mnogim se zui moderno, da razvrednotijo vse, kar smo v naši preteklosti dosegli velikega in enkratnega. Ta odnos se je zajedel tudi v nekatera kulturna snovanja. So avtorji, ki iščejo posamičnosti, da bi zbledeli celoto. Govore o resnici, a jo izkrivljajo. Kdor se taki miselnosti postavi po robu, ga postavljajo na zatožno klop.
Odbor za medsebojna delovna razmerja in usklajevanje osebnih dohodkov
MERCATOR — Kmetijska zadruga Metlika Trg svobode 3, Metlika
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE:
1. 3 varnostnikov
Pogoj: pravilen odnos do družbene lastnine, ustrezne psihofizične sposobnosti in vozniški izpit B kategorije
2. več vinogradniških delavcev
Pogoj: NKV delavci z ustreznimi fizičnimi sposobnostmi Delovno razmerje bodo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov M-Kmetijska zadruga Metlika, Trg svobode 3, Metlika. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
88/6-86
Morala, ki je dajala revoluciji nesluteno moč, je potisnjena ob stran. Zakonitost ni spoštovana. Ustava pravi, da le rezultati dela opredeljujejo človekov družbeni in materialni položaj. Praksa je drugačna. Vrednotenje rezultatov dela ni, zato tudi ni odgovornosti. Ni pravega delovnega poleta in kakovostnih razvojnih zasnov. Mladi vse to zaznavajo. Vsakodnevna praksa sproti zanikuje teoretične opredelitve o naši družbi, ki so se jih morali naučiti pri pouku.
Kje je izhod iz stanja, s katerim ne moremo biti zadovoljni?
Predvsem v preobrazbi celotne družbene zavesti. Kajti šola in vzgoja mladih sta vedno odraz obstoječih družbenih odnosov. Ne v geslih, pač pa v vsakodnevni praksi je treba ustvarjalnemu delu vrniti njegovo vrednost. Poštenost, požrtvovalnost, tovarištvo, pogum in zlasti odgovornost morajo ob znanju in zavzetosti za
delo postati osnovni kriteriji za vrednotenje vsakega posameznika. Vse to se postopoma da doseči, če bodo vsi družbeni dejavniki to res hoteli. Inštrumente za to imamo, kadrovsko pa se bo treba truditi, da pridejo na odgovorna mesta pošteni, odgovorni ustvarjalci.
Če se bo v celotni družbi spremenil odnos do skupnosti in do domovine, ga bo mogoče uspešno uveljavljati tudi v šoli. Potrebno bi bilo oceniti, katerim oblikam domovinske vzgoje bi morali dati na voljo v-eč učnega časa. Prav gotovo je materinski jezik izredna priložnost za oblikovanje domovinske zavesti in za spoznavanje hotenj naše preteklosti in naše sedanjosti. Predvsem pa je treba šoli in učitelju dati večjo veljavo ter najti tudi za učitelja enakovreden prostor med delovnimi ljudmi. Samo tako bomo od njih lahko pričakovali, da bodo na mlade ljudi prenašali domovinsko zavest zavzeto in na vsakem koraku.
Sergej Vošajak
Center za socialno in svetovalno delo Sevnica
razpisuje
prosta dela in naloge direktorja
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: da ima visoko izobrazbo in 3, leta delovnih izkušenj ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih in nalogah ter da pisno predloži svoje poglede na bodoči razvoj Centra.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa, v nadaljnjih 15 dneh pa bodo obveščeni o izbiri. Ni reelekcija.
93/6-86
Industrija motornih vozil Novo mesto
objavlja
po sklepu delavskih svetov razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa temeljnih organizacij:
1. Tovarne avtomobilov Novo mesto
2. Tovarne prikolic Novo mesto
3. Tovarne avtomobilskih prikolic Brežice
4. Tovarne opreme Mirna
5. Tovarne ploskovnega pohištva Podgorje Šentjernej
6. Tovarne oken in kovinske galanterije šmarje-ta
7. Razvojnega inštituta Novo mesto
8. Commerca Novo mesto
Pogoji:
— v tč. 1 — visoka šola tehnične smeri, v tč. 2,3,5,6 in 8
— najmanj srednja šola, v tč. 4 — višja šola, v tč. 7 — visoka šola strojne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih in vodilnih del.
Poleg zahtevanih kriterijev izobrazbe in delovnih izkušenj bomo pri izbiri kandidatov upoštevali tudi pogoj, da so kandidati s svojim dosedanjim delom dokazali socialistično samoupravno usmerjenost, odgovoren odnos pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, sposobnost za organiziranje dela in vodenje sodelavcev in da niso bili kaznovani.
Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Kandidateza razpisana dela vabimo, da svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj ter o nekaznovanosti oddajo v 8 dneh na naslov: KadrovskosplošnisektorDSSDDOIMVNovo mesto »za razpisno komisijo TOZD«.
Pijavljeni kandidati bodo obveščeni o sklepu v zvezi z razpisom v 30 dneh.
97/6-86
Zavod SR Slovenije za šolstvo OE Novo mesto, Glavni trg 7
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge za organizacijsko enoto Novo mesto
tajnice organizacijske enote
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana 4-letna srendja šola upravno-administrati-vne ali poslovno-finančne smeri,
— eno leto delovnih izkušenj.
Delo združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Zavod nima prostih stanovanj.
Pisno prijavo z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod SR Slovenije za šolstvo OE Novo mesto, Glavni trg 7.
Pijavljene kandidate bomo obvesttihv 30 dneh od izteka roka za vložitev prijav.	mi,	, i .1-■
95/6-86
.	'	-'■■//.n	-ju jh.. v • .  i_
■■mm
_ DOLENJSKI LIST
rrt*wr
Novoles lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
operater II.
pod naslednjimi pogoji:.
— srednja šola tehnične smeri in najmanj 1 letotfdlov-nih izkušenj,
— tečaj za operaterja.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 45-dnevnim poskusnim delom.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili na naslov Novoles lesni kombinat Novo mesto — Straža, kadrovsko socialna služKa v 8 dneh od objave.
99/6-86
PUSTOVANJE NA OTOČCU
v Motelski restavraciji dne 8. in 11. februarja od 20. ure dalje Hotel Grad Otočec tel. 21-830
Vabljeni!
A/fOHl, IAVM	mrci VM
mm wevoma id mmAumcmi-
m HdMrMDimE...
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
*• občin« ČRNOMELJ, KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Skupščinski Dolenjski list, uradno glasilo šestih dolenjskih občin, že drugo leto izdajamo v manjši nakladi, le za tiste, ki so nanj posebej naročeni, in za tiste, ki za Dolenjski list plačujejo dvojno naročnino. Vse, ki želijo prejemati SDL, pa do sedaj nanj še niso bili naročeni (pri tem mislimo na odvetnike, obrtnike in druge bralce Dolenjskega lista), pa prosimo, da izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Germova 3. V tem letu bo izšlo okoli 25 številk SDL, letna naročnina znaša 500 din, posamezni izvod, ki ga lahko kupite na upravi Dolenjskega lista, pa stane 30 din.
Uredništvo Dolenjskega lista
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
NAROČILNICA
Ime in priimek:.................
Kraj, ulica, hišna številka:  ..
za občin«
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA, IN TREBNJE
Datum:
Podpis:
Z A H V AL A
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in sestra
IVANKA
HREN
iz Gor. Gradišča 8, Dol. Toplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom, ki so v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na zadnji poti. Posebna hvala Zdravilišču DolenjskeToplice. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANICA TOMAŽIČ
roj. Andrejčič,
Goriška vas 2
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali obstrani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se družini Šinkovec, ISKRI tozd HIPOT ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franci, hči Ankica z družino, sestri Justi in Martina ter brat Jože z družinami in ostalo sorodstvo.
Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 76. letu zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, prastari ata, brat in stric
PETER KAMBIČ
Krasinec 50
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu Cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka v Novem mestu, sosedom, posebno Jurečim in Jugovim, pevkam iz Podzemlja, .Mikolašu za poslovilne besede, GD Krasinec, GP Bežigrad Ljubljana, KZ Črnomelj in gospodu župniku za lepo opravljeni ,obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
FRANCA ANČIMERJA
Zaloke 4
se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Sunčiču ter sestri Nataliji za iskreno požrtvovalnost teržup-niku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Milka, sinova Franci in Lojze ter ostalo sorodstvo
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Z datumom 29. decembra 1985 je izšla 22. in zadnja številka SDL za leto 1985. V njem objavljajo:
— občina Črnomelj odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materailne proizvodnje, odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Črnomelj, odlok o prenehanju lastninske pravice, odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem trimesečju 1986, odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 v občini Črnomelj, odlok o ugotovitvi, kateri deli prostorskih izvedbenih aktov niso usklajeni s srednjeročnim družbenim pianom občine Črnomelj, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1985, odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah, družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse in odlok o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Črnomelj,
— občina Krško pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Krško, odlok o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1985, odlok o začasnem financiranju samoupravnih ineresnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Krško, odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in za solidarno financiranje nalog splošne ljudske obrambe, odlok o začasnem financiranju splošnih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1986, odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 v občini Krško, sklep o imenovanju občinske volilne komisije, sklep o imenovanju volilne komisije za izvedbo volitev delegacij iz 36. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, sklep o imenovanju volilne komisije za izvedbo volitev delegacij iz 37. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, sklep o sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 — 1995/2000 in sklep o osnutku družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990,
— občina Metlika sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta »DACARJI« v Metliki, sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva, odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine, odlok o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Metlika za obdobje 1981 — 1985, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Metlika in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane, odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Metlika v I. trimesečju 1986 in odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1985,
— občina Novo mesto resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 —'"1990 v letu 1986, odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1985, odlok o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Novo mesto, sklep ozačasnih ukrepih družbenega varstva zoper delovno skupnost Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto in statut sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto,
— občina Ribnica odredbo o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ribnica, odredbo o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica, odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih djavnosti za območje občine, odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986, odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986, odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1985, odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ribnica v prvem trimesečju 1986, odlok o dopolnitvi odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica in sklep o soglasju k določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1985,
— občina Trebnje odlok o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje občine Trebnje, odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka v območjih delov katastrskih občin: Dobrnič, Korita, Stehanja vas in Sela Šumberk, odlok o spremembi proračuna občine Trebnje, odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine T rebnje, odlok o začasnem fi-nacniranju splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v prvem trimesečju 1986 in popravka odlokov št. 307/19 in 318/20
Z datumom 30. januarja 1986 je izšla prva letošnja številka SDL, v kateri objavljajo:
— občina Črnomelj sklep o imenovanju občinske volilne komisije,
— občina Metlika sklep o sprejetju odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na Malem vrhu v k. o. Bušinja vas,
— občina Novo mesto sklep o sprejetju sprememb in dopolnitev razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini Novo mesto v kategorije in območja in popravek odloka o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje v občini Novo mesto (SDL št. 20/85),
— občina Ribnica popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinaci-ranje asfaltiranja cest v naselju imenovanem Grič (SDL št. 20/85) popravek odredbe o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ribnica (SDL št. 22/85) in popravek odredbe o pristojbinah za varstveno sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica (SDL št. 22/85),
— občina Trebnje sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šentrupert, odredbo o preventivnem cepljenju goveda in kopitarjev proti parašuštavcu na območju občine Trebnje, sklep o povišanju stanarin in najemnin v letu 1986 in sklep o povišanju cen komunalni storitev v občini Trebnje.
MEDOBČINSKE OBJAVE: Sklep o določitvi nove vrednosti deleža, ki ga plačujejo novi telefonski naročniki
Prvi letošnji številki SDL je priloženo tudi kazalo za letnik XXII, leto 1985.
SDL prejemajo po pošti vsi naročniki Dolenjskega lista, ki plačujejo dvojno naročnino, in tisti, ki so za letno naročnino 500 din posebej naročeni nanj. Posamezne izvode SDL lahko kupite na upravi Dolenjskega lista po 20 dinarjev za izvod.
20
DOLENJSKI UST
Št. 6 (1904) 6. februarja 1986
10.	DO 15. FEBRUARJA 1986 V MODNI HIŠI NOVO MESTO CESTA KOMANDANTA STANETA 18
elsoncJcMci (/‘lOoMScii
■v.v
,v.y
O.v
VELIKA IZBIRA VOLNE RAZLIČNE KAKOVOSTI V NEŠTETIH BARVAH
VABLJIVI POGOJI NAKUPOV
VKLJUČENI BOSTE V NAGRADNO 2REBANJE
OBISK MODNE HIŠE JE ODLIČNA ODLOČITEV
skondbcd) Inonfelhajcj
.%%V.%V.v.v.v.ssv.v.%vX*.v.v.w.w.w.«
Vzgojnovarstvena organizacija Novo mesto Ragovska18 Komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge:
— 4 vzgojiteljic predšolskih otrok (del. razmerje za določen čas — nadomeščanje delavk na porod, dopustu)
— 2 KV kuharic:
a) 1 za delovno razm. zanedoločenčaszaVVENovoteks
b) 1 zadelovnorazm.zadol.čas(nadomeščanjedelavke na porod, dopustu v VVE Drska-ll).
— 1 ekonomskega tehnika za delo v računovodstvu (delovno razmerje za določen čas)
Prijave z dokazili o ustrezni usposobljenosti pošljite na naslov: VVO Novo mesto, Ragovska 18, 68000 Novo mesto, v osmih dneh po dnevu objave.
92/6-86
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINE OBČIN ČRNOMELJ, METLIKA NOVO MESTO IN TREBNJE UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB NOVO MESTO
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge:
1. inšpektorja za parne kotle
2. 2 požarnih inšpektorjev
3. sanitarnega inšpektorja
4. strojepiske
Pogoji:
pod 1: visoka izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
pod 2: višja izobrazba požarne ali druge tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
pod 3: višja izobrazba zdravstvene ali sanitarne smeri in
1 leto delovnih izkušenj,
pod 4: poklicna administrativna šola.
Za dela in naloge pod 1, 2 in 3 se zahteva še strokovni izpit in obvladanje slovenskega jezika, pod 4 uspešno opravljen preizkus in 1-mesečno poskusno delo. Inšpektorji so delavci s posebnimi pooblastili. Prednost pri izbiri pod 1 in 2 bodo imeli kandidati s stalnim bivališčem v občini Trebnje ali Novo mesto, pod 3 pa kandidati s stalnim bivališčem v občini Črnomelj ali Metlika. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema komisija za delovna razmerja pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto, Cesta kom. Staneta30, 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
90/6-86
Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja KURIVOPRODAJA Ljubljana, Čopova u. 14,
objavlja
za poslovalnico Novo mesto
prosta dela in naloge:
1.	BLAGAJNIKA-PRODAJALCA za nedoločen čas
Pogoj: IV. stopnja strokovne usposobljenosti (KV prodajalec) tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj,
2.	BLAGAJNIKA-PRODAJALCA — PRIPRAVNIKA za določen čas
Poboji: IV, stopnja strokovne usposobljenosti (KV prodajalec) tehnične smeri.
Pod 1 je predvideno poskusno delo 60 dni.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Trgovsko podjetje Kurivoprodaja, Ljubljana, Čopova ul. 14. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po sklepu o izbiri.
91/6-86
Razpisna komisija Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Krško
razpisuje
prosta dela in naloge, na katera so vezana posebna pooblastila in odgovornosti, in sicer:
VODJE SEKTORJA ZA SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST IN KADRE
Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih področjih ali višja izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih področjih.
Za navedena dela oziroma naloge bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 let.
Kandidati morajo izpolnjevati navedene pogoje in imeti organizacijske sposobnosti. Prednost pri izbiri imajo kandidati z visoko izobrazbo pravne smeri in opravljenim pravosodnim izpitom.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, O.bmočna skupnost Krško, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško, »Za razpisno komisijo«.
Oizbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
87/6-86
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
Razpisna komisija za javni razpis poslovodnega odbora LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto razpisuje na podlagi sklepa zbora banke z dne 24. 1. 1986 , ,nr :
dela in naloge 3-članskega poslovodnega odbora za 4 leta, in sicer:
1. PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA
2. DVEH ČLANOV — PODPREDSEDNIKOV POSLOVODNEGA ODBORA
Kandidati za opravljanje teh del in nalog morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
— najmanj višjo strokovno izobrazbo ter 5 let delovnih izkušenj pri organizaciji poslovanja, zlasti na področju ekonomije, prava ali političnih ved
— strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti poslovodnega organa, zlasti na področju OZD materialne proizvodnje ali bančnega poslovanja
— sposobnost za razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov in moralno-političnevrline, ki izražano celovitost strokovnih, družbeno-političnih in moralno etičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela
— druge pogoje, ki jih predpisuje zakon Kandidati naj pošljejo prijavo za posamezna razpisana dela in naloge v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavi naj priložijo življenjepis z opisom svojih dosedanjih zaposlitev in družbene aktivnosti ter dokazila o izpolnjevanju ostalih pogojev. Prijave naj kandidati pošljejo v ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto, Kettejev drevored 1, Novo mesto. O izbiri kandidatov bo odločal na predlog razpisne komisije zbor banke. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po zboru banke.
86/6-86
OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE SENOVO
Komisija za delovna razmerja pri Osnovni šoli XIV. divizije Senovo
objavlja prosta dela in naloge
računovodje
Pogoj: končana srednja ali višja šola ekonomske smeri z najmanj dvema letoma prakse pri podobnih delih in nalogah
Dela objavljamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pričetek dela 1. marca.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh.
89/6-86
SALONIT
ANHOVO
POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM GRADBENEGA MATERIALA NA KREDIT BREZ OBRESTI DO 28. FEBRUARJA 1986! VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO IN CENEJE!
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE—RUDNIK GLOBOKO, BREŽICE, vam nudi silikatne fasadne zidake in bloke
NA KREDIT BREZ OBRESTI ZA DOBO OD 6 MESECEV DO 1 LETA
Kupec plača ob prevzemu blaga samo eno trinajstino vrednosti blaga, kupljenega na kredit.
Uporabnost fasadnih zidakov cepljenih zidakov in blokov /e zaradi pozitivnih lastnosti glede toplotne in zvočne izolacije, oblike, toleranc in trdnosti vses tra n s k a
Z našimi proizvodi lahko estetsko in toplotno sanirate stare objekte, gradite nove stanovanjske in gospodarske objekte 20% ceneje po kvadratnem metru zidu, ker jih zaradi gladke površine ni potrebno ometati in finalno opleskati.
Podrobna pismena navodila o gradnji z našimi materiali dobite ob prevzemu blaga ali po telefonu 068/61-798 v Prodaji Brežice.
TEDENSK<blED,
Četrtek, 6. februarja — Dora Petek, 7. februarja — Egidij Sobota, 8. februarja — Janez Nedelja, 9. februarja — Polona Ponedeljek, 10. februarja — Viljem Torek, 11. februarja — Pust Sreda, 12. februarja — Damijan Četrtek, 13. februarja — Katarina
LUNINE MENE
9.	februarja ob 1.56 — mlaj
1LJ
BREŽICE: 7. in 8. 2. ameriški film Indiana Jones. 9. in 10. 2. ameriški film Terminator. 11. in 12.2. francoski erotični film Oaza deklet.
ČRNOMELJ: 6. 2. film Annie. 6. in
9.	2. ameriški film Lassiter. 7.2. angleški film Črni petek za gangsterje. 9. 2. ameriški film Blade Runner. 11. 2.
ameriški film Vojna zvezd. 13. 2. italijansko-lrancoski film Topli bratje.
NOVO MESTO— DOM KULTURE: 6. 2. (samo ob 16.) ter 7., 9. in
10.	2. ameriški akcijski film Rocky III,
6. 2. domača komedija Davitelj proti davitelju. 7. 2. ameriški fantastični triler Terminator (ob 22. uri — nočna predpremiera). 9. 2. hongkonška komedija Varnost zagotovljena. 10. 2. (ob 16.) francoska komedija Čas prve ljubezni L del. 11. in 12. 2. francoska komedija Po prvi ljubezni — II. del (ob 18. in 20 uri). 13. 2. ameriški vohunski film Tretji človek. Počitniški program: 6. 2. ameriška komedija Par -nepar. 7. 2. francoska komedija Gadje maturirajo. 8. 2. ameriška komedija Francoske razglednice. 9. 2. francoska romantična komedija Čas prve ljubezni.
NOVO MESTO — KINO JLA : Od
7. do 9. 2. francoski erotični film Oaza deklet na stranpoteh. Od 10. do 12. 2. nemški erotični film Divje noči gospodične O.
SEVNICA: 6. 2. film Kaskader. 8. (°b 19. uri) in 9. 2. (ob 18.) film Divje življenje. 12. in 13. 2. film Vročica ljubezni.
službo dobi
ZAPOSLIM ŠIVILJO za šivanje pletenin. Dober osebni dohodek in stanovanje. Tel. (061) 841-523.
SLUŽBO, dobro plačano, dobi strugar s triletno prakso. Janez Pečarič, Cankarjeva 7, Metlika, tel. 58-225.
| VI	IV	V
službo isce
ORODJARJA ali delavca, veščega dela na stružnici in frezarici, takoj zaposlim. Dane M1ŽIGOJ, C. 4. julija 98, Krško.
stanovanja
GARSONJERO ali enosobno stanovanje kupimo na območju Novega mesta ali Izolesširšookolico. Ponudbe pod: »STANOVANJE«.
DEKLETU oziroma dijakinjama oddam sobo. Naslov v upravi lista (561/86).
ENOINPOL ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamem. Tel. 21-905, dopoldne.
SAMEC išče sobo s kopalnico, garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Plačam za eno leto v naprej. Tel. 26-739 ali 25-074.
motorna vozila
PRODAM avtomatik tomos. Gotna vas 43, tel. 25-633.
PRODAM brezizpitni motor APN 4, letnik 1978, v odličnem stanju. Mokronog 78.
RENAULT 4 TLJ letnik 1985, prodam. Telefon 25-908.
FIAT 126 prodam ali zamenjam za diano. Darinka Pečnik, Hočevarjev trg 9, Krško.
S1MCO 1000 starejši letnik, registrirano do avgusta, prodaja prvi lastnik za 19 SM. Draga Lovšin, Opekarska 28, 61310 Ribnica.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Telefon 22-164 int. 12.
R 4 GTL star dve leti, registriran do februarja 1987, prodam. Ogled popoldne od 16. do 18. ure. Pejanovič, Mestne njive 12, Novo mesto.
R 4, letnik 1978, prodam. Tel. 25-793, popoldne.
AUSTIN, na novo registriran, malo karamboliran, prodam. Gorenc, Dob-ravica 24, Šentjernej.
PRODAM tovorni avto TAM 110, kiper. Marjan Bradač, Gor. Mraševo 5, Novo mesto.
Z 101 GTL, staro dve leti, prodam. Tel. 22-466.
R 8, vozen, ter stabilni motor ARAN poceni prodam. Karol Janževič, Šentjernej 42.
ZASTAVO 750, registrirano, obnovljeno in prikolico prodam. Anton Avsec, Šmarješke Toplice 56.
R4GTL,karamboliran,letnik 1985, prodam. Tel. 26-024.
PRODAM 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Praznik, Gomila 9, Šentjernej.
PRODAM GOLF,, letnik 1985, diesel, karamboliran. Tel. (068) 79-107 od 7. do 14. ure.
PRODAM 126P,letnik 1984,dobro ohranjen. Tel. 26-314, popoldne.
PRODAM FIAT 128, letnik 1982 11 mesec. Tel. 25-305.
PRODAM fiat 126 E, letnik avgust 1985, kasko zavarovan. Ponudbe po 17. uri na telefon (068) 24-832.
PRODAM MINI 1000 vozen z manjšo okvaro in moped 14 TLS s ščitnikom za noge. Dušan Gačnik, Petelinjek 37, Novo mesto.
PRODAM karamboliran FORD TAUNUS 17 M karavan. Tel. 26-873.
PRODAM SUMBEAMA 1300, letnik 1974, ali zamenjam za Z 101. Robek, Škocjan 54.
PRODAM LADO 1200, delno ka-rambolirano. Ivan Franko, Gabrje 2, Brusnice.
PRODAM LADO 1200 in Z 750, letnik 1980. Ogled možen po 16. uri pri: Kus, Pristava 6, Podbočje.
ZASTAVO 101 GT 55/5 V, letnik 1984, prodam. Krašna, tel. 56-225.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din. Letna naročnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300- 128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 600 din, vsaka nadaljnja beseda 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24 -200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC. tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM dva MZ 250, letnik 1980. Kofalt, Semič 2.
PRODAM JUGO 45, letnik 1983, za 97 M. Tel. 82-126. Kličite po 14. uri.
PRODAM R4GTL»prv^’registraci-ja 19.10.1984, prevoženih 7000 km, ga-ražiran, usnjene prevleke. Vladimir Beljanski, Maršala Tita 188, Kula, tel. (025) 724-574.
Z 850, letnik 1982, prodam. Rudi Ce-kuta, Dol. Prekopa 1, Kostanjevica na Krki.
S1MCO 1308 GT, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. Rezelj, Bukovšek, Brežice, tel. (068) 61-567.
PRODAM Z 750, letnik 1971, školjka 77. Inf. na tel. 25-226.
kmetijski stroji
PRODAM URSUS C 355/1100 ur ali menjam za manjšega, plug IMT, traktorsko prikolico. Janez Hočevar, Brezovica, Štopiče.
PRODAM traktorsko frezo za traktor TZ—4 K 14, novo. Tel. (068) 85-913.
PRODAM STAYER 18 KS. Guštin, Križevska vas 32, Metlika.
PRODAM traktor 16 KM — hidravlika, kosa. Hočevar, Vrh 4, Šentjernej.
TRAKTOR DEUTZ prodam. Jože Hočevar, Dobrava 15 pri Škocjanu, tel. 22-895
TRAKTOR TV 419 s plugom prodam. Polde Grandljič, Hrastje 14,Mirna peč.
PRODAM traktor TV 522, star tri leta. Franc Novinc, Vel. Lipovec 22, Dvor.
PRODAM malo rabljen kultivator s prikolico in priključki. Telefon popoldne 44-720.
PRODAM trosilec 35 in plug na prestavo. Franc Andrejčič. Segonje 1, Škocjan.
NOV traktor Ferguson 560, prodam. Tel. 43-790.
PRODAM traktor AIHER, generalno obnovljen, s koso, menjam za brejo kobilo. Franc Požek, Krvavčji vrh 2, Semič, tel. (068) 58-786, popoldne.
TRAKTOR Ursus 335 C ugodno prodam. Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan.
TRAKTOR Štore 502 prodam. Marija Šribar, Velika Bučna vas 41, 68000 Novo mesto.
TRAKTOR IMT 533 s kabino prodam. Anton Tomič, Trebelno 31, Mokronog.
PRODAM traktor Steyer 30 KW, starejši letnik s kosilnico in jermenico. Ogled od 16. ure dalje. Jože Povše, Zagrad 9, Škocjan.
UGODNO PRODAM bočno hidravlično kosilnico Mertel za traktorje Zetor. Franc Kralj, Zalog 14, Škocjan.
PRODAM traktor Štore 502 z varnostno kabino, 200 del. ur. Franc Grčman, Marčji dol 16, Velika Loka.
PRODAM traktor Univerzal 445 s kabino, 380 ur, kot nov. Julij Beber, Tanča gora 10, Dragatuš.
prodam
PRODAM športna platišča z gumami Michelin 12x155 za 126P (starejši tip), ter električne škarje (nastavek za vrtalni stroj). Informacije: 26-416
PRODAM dobro seno. Edvin Fornazarič, Sremiška 16 a, Krško, telefon 72-973.
PRODAM dvodelno omaro in kavč. Pevec, Slavka Gruma 2, Novo mesto.
PRODAM 1000 kg sena in mrežaste kletke za kokoši. Franci Potočar, Cesta oktobrskih žrtev 43 a, Šentjernej.
PRODAM traktor Ursus 335, star 6 let, 1000 delovnih ur in motorno žago Dolmar 113, novo. Martin Sekula, Ur-šna sela 18.
PRODAM 130 kg težkega prašiča, 40 m2 ladijskega poda. Goriška vas 15, Mirna peč.
HLADILNO OMARO, letnik 1982, rabljeno, ugodno prodam. Tel. 26-024.
PRODAM štedilnik, dobro ohranjen. Tel. 26-441, zvečer.
PRODAM ZX spectrum 48 K. Tel. 26-003 od 15. do 19. ure.
PRODAM traktorsko planimo desko, primerno za oranje snega. Franc Perše, Zbure 30, Šmarješke Toplice.
PRODAM rabljeno, dobro ohranjeno pohištvo za spalnico in dve dnevni sobi. Tel. 25-660.
PRODAM mini komponento znamke Smidh z zvočniki. Bračika, Rosal-nice 13, Metlika, tel. 21-809.
PRODAM voz (15 col) in 1 m3 hrastovih desk 4 cm. Franc Gazvoda, Smolenja vas 50, Novo mesto.
PRODAM tri leta star hladilnik s skrinjo. Tel. 23-935.
PRODAM bele piščance za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodajam od 9. do 15. februarja. Šmarjeta 15.
PRODAM litoželezno kopalno kad in jermenico za traktor Zetor. Simonič, Sela 2, Šentjernej.
SEDEŽNO GARNITURO (barva staro zlato) trosed, dva fotelja in dva kavča, prodam. Tel. dopoldne do 15. ure 22-798 ali popoldne na tel. 25-883.
TV barvni Iskra Horizont z daljinskim upravljanjem, ekran 56 cm, ugodno prodam. Tel. (068) 23-251, vsak dan od 15. ure dalje.
PRODAM leseno barako, dimenzije 4x3,5 m. Sraža 75, tel. 84-560 popoldne.
PRODAM otroški voziček, globok, tip Liberta, in štiri hrastove kuhinjske stole. Tel. 26-949.
PRODAM omare za dnevno sobo Meblo sistem E in omare za predsobo. Tel. 20-594, popoldne.
PRODAM kravo, staro štiri leta. Dobra mlekarica. Stane Staniša, Konec 12, Novo mesto.
PRODAM hrastove deske, debeline 5 in 3,2 cm, in 10 kubikov pol suhih. Roman Blatnik, Vel. Lipovec 10, Dvor.
PRODAM komplet sedežev za Z 101 in tri zadnja vrata. Alojz Sašek, Irča vas
3.
PRODAM rabljeno spalnico. Kristanova 32, stan. 15, tel. 24-361.
PRODAM garderobo, dobroohran-jeno, št. 38-42. Tel. 20-581,Novo mesto v popoldanskem času.
PRODAM ohranjen pralni stroj Obodin, star štiri leta. Tel. 22-950, Robek, vsak dan od 15. ure dalje.
PRODAM italijanski bojler (drva — elektrika). Alojz Simonič, Staro sejmišče, Šentjernej.
_ VSE DURE frajtonarice—prodam. Žbogar, Semič 1.
PRODAM nov televizor in Zetorjev plug. Marjan Pravne, Mirna, tel. 47-363.
PRODAM prikolico za osebni avto. Marjan Rangus, Dol. Brezovica 27, Šentjernej.
PRODAM špirovce 14/12instrešine 22/24. Tel.44-784, popoldan.
PRODAM telico v sedmem mesecu brejosti. Marija Černelič, Zg. Obrež 25, Artič., ici. 62-783.
200-LITRSKI AKVARIJ, opremljen, poln (55.000) in plinski štedilnik (4 plin, 2 elekt rika) 27.000, vse uporabno, prodam. Derganc, 68333 Semič, tel. 56-252.
KUPIM motor avtomatik, lahko nevozen, in prodam bagat jadranko ali zamenjam. Pungerčar, Mirna peč 69, tel. 84-329.
MESO polovice telice oddam. Naslov v upravi lista (562/86).
PROD AM 51 sena in traktor TV 420, star 18 mesecev. Ogled v soboto in nedeljo. Amalija Kovačič, Debenc 4, Mirna.
VINOGRADNIŠKO ŽICO, rabljeno 5 let, 2500 m in 120 kostanjevih stebričkov, poceni prodam. Anton Penca, Orehovec 26, 68311 Kostanjevica.
FOXTERIERKO, odlično ocenjeno, staro 20 mesecev, zaradi odhoda v vojsko prodam. Stanko Vraničar, Gotna vas 39 D, tel. 25-895.
PRODAM hrastove deske in smrekove letve. Jožica Klobučar, železniška postaja, Uršna sela.
PRODAM sedežno garnituro in omaro za dnevno sobo. Naslov v upravi lista (563/86).
PRODAM prašiče, težke od 120 do 140 kg, in suho seno. Naslov v upravi lista (564/86)
PRODAM hladilno omaro Gorenje (150 1), avtoradio stereo s kasetofonom, kinoprojektor 8m/m, foto kamero Quarz 1 x8S — 2, nov prtljažnik za smuči za R18, vlečno kljuko za R18 original. Informacije na telefon 25-800.
PRODAM kravo, staro 9 let, 450 kg, brejo 4 mesece. Martin Jančar, Črmo-šnjice 2, Stopiče, tel. 43-751.
PRODAM električni bojler 80 1 za
8.000	din, plinsko peč za lO.OOOdin, jogi ležišče z jogijem za 12.000 din, dve gumi 145xl3zaZ 101, rabljeno vse dve leti za 8.000 din. Pepca Koprivc,Mirna 151. ali 47-283.
UGODNO prodam novo in rabljeno strešno cemento opeko ter hrastovo pohištvo. Tel. (068) 44-189.
PRODAM prikolico za frezo HONDA in železna kolesa za HONDO 300. Dušan Gačnik, Petelinjek 37, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
OGLAS V DOLENJSKEM
LISTU—
ZANESUIV EKONOMSKI USPEH
Dolenjski list Je najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin In izhaja v 29.000 izvodih.
Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto.
Urar — Drago Bizjak,
Sevnica, Naselje heroja Maroka 6,
obvešča cenjene stranke, da prevzamejo svoje ure do konca marca 1986. Po tem datumu bo rok za prevzem zapadel.
98/6-86
kupim
KUPIM bočno koso za traktor IMT 540. Flajnik, Belčji vrh 12, 68343 Dragatuš, tel. 51-400.
KUPIM zazidljivo parcelo v Metliki ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite na naslov Stane Breznik, Župančičeva 6, 68330 Metlika, ali na tel. 58-170 int. 05 (dopoldne).
KUPIM gradbeno parcelo za hišo v okolici Novega mesta, po možnosti v Bučni vasi. Dolnjih Kamencah. Ponudbe na telefon 23-814, dopoldne.
KUPIM zazidljivo parcelo, vikend ali starejšo stanovanjsko hišo vNovem mestu ali okolici. Tel. 23-970, popoldan.
KUPIM malo rabljen traktorski obračalnik ter trakt6rske brane. Tel. (068) 24-226.
SKOBELNO MIZO (obelpank) kupim. Ivan Lavrič, Stare žage 16, Dolenjske Toplice.
KUPIM rabljen bencinski mešalec betona. Janez Jerič, Dol. Straža 96.
KUPIM hrano za prašiče (peso, kolerabo, korenje). Tel. 44-300.
posest
HIŠO, tretja gradbena faza, pri Novem mestu, prodam. Naslovvupra-vi lista (566/86).
NOVO HIŠO na relaciji Novo mesto — Sraža prodam ali zamenjam za enakovredno v Črnomlju ali bližnji okolici. Informacije vsak dan po 15. uri na tel. (068) 57-314.
PRODAM gozdove in njive, ena je za vikend v bližini ceste, ena je za vinograd. Pohitite, še se lahko prepiše. Šimčevo na Velikem Cerovcu pod Gorjanci. Prodajalka: Ana Poklukar, Prihodi 29,	64270	Jesenice	na
Gorenjskem.
PRODAM novo hišo, skoraj dograjeno, v Luterškem selu pri Otočcu. Naslov v upravi lista (560/86).
PRODAM starejši vinograd (10 a), Gornji Leskovec — Sv. Aton. Milan Kozole, Mrzla pianina 28, Zabukovje.
PRODAM ali dam v najem hišo, primerno za gostinsko obrt. Lukovec 33, Boštanj, tel. (068) 75-599.
NA GLAVNEM TRGU se proda polovica hiše (cca 120 m2). Informacije po telefonu 22-904 med 18. in 20. uro zvečer.
UGODNO PRODAM polovico stanovanjske hiše v Novem mestu, naslov v upravi lista (565/86)
razno
preklici
MARTIN JEVŠEK, Cegelnica 43, Novo mesto, prepovedujem vožnjo čez dvorišče, po zemljišču 427 k. o. Bršljin, parcelna št. 25/2.
PAVLA KOŠIR, Dol. Straža 19, opozarjam ALENKO BARTOLJ iz Dol. Straže in njeno mamo Marijo KULOVEC, da javno prekliče neresnične govorice, kijih je izrekla zoper mene, sicer ju bom sodno preganjala.
MATILDA IN JANEZ PEČJAK, Dečja vas 4, Trebnje, prepovedujeva SONJI in BRANETU STANIŠA prodajo premičnin in nepremičnin ter sekanje po najinem gozdu, ker nista lastnika.
čestitke
10.	februarja bosta praznovala zlati jubilej skupnega življenja dragi ata in mama ALOJZ in ZALKA ZUPANČIČ iz Goriške vasi pri Mirni peči. Želimo jima še veliko srečnih in zadovoljnih let v krogu domačih, največ pa zdravja — vsi, ki ju imajo radi. Trinajst vnukov pa ju toplo poljublja.
Dragima PEPCI in JOŽETU GERDENCU iz Dol. Karteljevega Ob
20.	obletnici poroke iskreno čestitamo in želimo še naprej mnogo medsebojnega razumevanja in zdravja. Nekdo, kiju ima rad!
Dragi mami MARTI PLAHUTNIK iz Malega Riglja vse najboljše za rojstni dan — hčerka Hedvika z družino ter Ernest z ženo Miro.
Ob 70. rojstnem dnevu iskreno čestitamo^ ALOJZU PAVLIČU iz Loke 15 pri Šentjerneju žena in vsi otroci z družinami.
Dragi mami in atu FRANCKI in STANKU TISOV iz Pristave za 30 let skupnega življenja želijo veliko sreče, posebno pa zdravja, da bi se še naprej tako razumela — hčerke Milena in Stanka združinama, mama, brat Jože z družino, posebno pa vnučki Aleš, Sta-nči in Darja.
IVANU in TONČKI KOVAČIČ iz Zameškega za obletnico poroke mnogo lepih želja — vnuka Dean in Darja. Enake želje tudi pradedku in prababici iz Koprivnika.
Dragi mami in stari mami ANČKI VOVKO iz Roglega pri Šmarjeti za rojstni dan mnogo sreče, zdravja in veselja želijo otroci z družinami, Robert in Uroš pa stari mami pošiljata 78 poljubčkov.
obvestila
ČE IMATE TEŽAVE S SVOJO URO, se lahko oglasite na Cesti komandanta Staneta 12, Novo mesto, pri ALOJZU BUKOVCU.
OBVEŠČAMO, da bo pustni karneval v Zburah v nedeljo, 9. 2.1986, in ne v soboto, 8.2.1986, kot je bilo prvotno objavljeno. Ples pa bo v soboto, 15. 2. 1986.
zahvale
KOŠNJO (85 a) na travniku pri Zalogu prodam za 1 do 5 let. Informacije: Lavrič, Loke pri Opekarni Zalog.
MAŠKARADNE otroške kostime prodam. Tel. (061) 266-940 in (061) 448-475.
ANSAMBEL KOLPA—SAN išče pevca — basista. Informacije po telefonu 56-746.
IŠČEMO VARSTVO za sedem mesecev staro deklico. Povše, Majde Šilc 19, Novo mesto.
JAVNO se zahvaljujem tov. Mitji Poglavcu iz Dol. Sraže, ki meje branil ob nenadnem napadu ALENKE BARTOLJ. Pavla Košir, Dol. Straža
19.
VEDNO VEC LJUDI IŠČE PRAVNO POMOČ
ČRNOMELJ — Pri tukajšnjem občinskem sindikalnem svetu je pravna pomoč organizirana od leta 1982. Posebno v zadnjih dveh letih se je število delavcev, ki iščejo tovrstno pomoč, izredno povečalo. Leta 1984 je pravno pomoč iskalcr 68 delavcev in 6 predstavnikov samoupravnih organov oz. poslovodnih delavcev, lani pa jih je bilo že 111, za sodišče združenega dela pa je bilo napisanih 6 vlog. Več kot polovica jih je iskala pomoč s področja delovnih razmerij, pogostejše kot v preteklih letih pa so delavci iskali tudi pomoč s področja razlik v osebnih dohodkih ob premestitvah na lažja delovna mesta, odpravninah, regresih,dodatkih.
PODOBNIK ODHAJA V STIČNO
VELIKI GABER — Peter Podobnik, kije bil ravnatelj osnovne šole dr. Petra Držaja celih 14 let, še več let pa zelo dejaven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti Veliki Gaber, odhaja na novo delovno dolžnost v Stično. Prevzel bo mesto direktorja Šolskega centra osnovnega in usmerjenega izobraževanja Josip Jurčič.
ZA GRADNJO NA MEDVEDJEKU
TREBNJE — Delegati trebanjskega izvršnega sveta so obravnavali osnutek sporazuma o združevanju sredstev za financiranje izdelave zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko gradnjo na Medvedjeku v Velikem Gabru. Za ta načrt bo treba zbrati 150 milijonov dinarjev. Denar za načrt pa bodo prispevali izvršni svet občine Trebnje v višini 35 odst., ostali pa po 13 odst. od skupne vrednosti načrta. To bodo prispevali samoupravni stanovanjskim komunalni skupnosti. Stanovanjska zadruga Šentrupert, krajevna skupnost Veliki Gaber in Polikem—tozd Kemija impex oziroma obrat iz Velikega Gabra. Celotno vsoto bodo zbrali do 1. marca, načrte pa bo izdelal Projektivni atelja iz Ljubljane.
ČRNOMELJ: KOLEDAR PRIREDITEV
ČRNOMELJ — Letos so v Črnomlju prvič pripravili koledar prireditev v občini, a ne le kulturnih, ampak tudi športnih, turističnih, dnevov delovnih organizacij ipd. Tako bo pri organiziranju prireditev v občini končno red, saj je doslej vladala stihija. Najpomembnejše pa je. da so v koledarju določeni tudi organizatorji in plačniki, predvsem pa izvajalci programov, saj bodo imele tako priložnost nastopiti vse kulturne skupine, ki delujejo v občini. Pri sestavljanju koledarja sp Črnomaljci sodelovali tudi z Metličani, tako da se večje prireditve v Beli krajini ne pokrivajo. Toda čepravje koledar že sestavljen, k samoupravnemu sporazumu o organiziranju prireditev še vedno niso pristopile nekatere večje delovne organizacije, prav tako ne družbenopolitična skupnost in zveze različnih organizacij in društev.
OSMRTNICA
Žalostni sporočamo, da je v 64. letu starosti nenadoma preminil naš dragi mož, oči in stari oči
mag. dr. med.
BOŽO OBLAK
magister javnega zdravstva in specialist higiene
Žlujoči: žena Milica, hčerka Majda z družino in drugo sorodstvo
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo je bito lepo živeti.
ZAHVALA
Nepričakovano je v 82. letu starosti za vedno prenehalo biti plemenito srce naše drage sestre in tete
ALOJZIJE JANC
iz Velikih Brusnic 79
Pisrčna hvala vsem, ki ste nam tako nesebično stali ob strani, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojni vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru in duhovnikom za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZA H V A L A
Ob boleči izgubi naše drage mame
KATERINE SEMENIČ
>H min 1 -*r,
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebej hvala sosedom in dr. Matiču, ki so bili v težkih trenutkih ob naši mami.
Žalujoči: hči Milka z možem in hči Anka
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat
in stric
JOŽE PERPAR
Reber 18
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom in vaščanom za vso pomoč, ki sojo nam nudili v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, sorodnikom za darovane vence in spremstvo na zadnji poti. Hvalo smo dolžni DO Iskra Žužemberk in DO Novoteks, še posebej pa gasilskemu društvu Reber, pevskemu zboru iz Žužemberka. Janezu Gliha za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njegovi •
Dom je prazen, ko tebe več ni.
Spomin nate še vedno živi.
V SPOMIN
8. februarja bo minilo deset žalostnih let, odkar ni več med nami naše ljubljene mame in stare mame
ALOJZIJE VIDIC
iz Prečne pri Novem mestu
Radi obiskujemo grob, prinašamo cvetje in prižigamo svečke. VSI NJENI
V SPOMIN
Te dni minevata dve žalostni leti, odkar seje od nas za vedno poslovila naša ljuba žena in mamica
JOŽICA
GAZVODA
iz Trdinove 5 c. Novo mesto
Hvala vsem, ki vam spomin nanjo ni ugasnil.
Neutolažljivi: mož Jože, sinova Robi in Denis ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustil naš ljubi oče, stari oče, brat in stric
ANTON
GORŠE
iz Velike Lahinje 11 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem inVosedorm Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč družini Šterk, Mariji Gregorič, Mafiji Simonič, Mariji Švajger,govornikoma Janezu Romšku in Dušanu Kokliču, za darovane vence OOZS Rudnika Kanižarica, Iskri iz Semiča in Beltu iz Črnomlja, g. kaplanu pa za lepo opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Katica, sin Jože, sin Lojze z družino, hčerka Cvetka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in prerani izgubi našega ljubega moža, očija in sina
MIHE GOSTIŠA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Huebscherju, dr. Starcu in drugemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, kolektivu in nekdanjim ožjim sodelavcem Zavoda za socialno medicino in higieno dela Novo mesto, kolektivu in in učencem OS Katja Rupena Novo mesto, GIP Pionir — TOZD TKI. Tovarni zdravil KRKA — DSSD, OOZB, KS in organizaciji ZB Center ter DU Novo mesto. Prav lepa hvala LD N ovo mesto, kije velikemu ljubitelju narave, lovcu ih ribiču, opravila tep pogrebni obred, govornikom, sošolcu in prijatelju Mitju Ančiku, mag. dr. Peči verju, tov. CriU iiitov Rolihu za tople ganljive poslovilne besede ter pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi,	j
cenili njegovo plemenitost in ga boste ohranili v lepem spominu.
Gostiševi Novo mesto, dne 22. januarja 1986
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC STARIHA
iz Bušinje vasi št. 36
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam kakorkoli pomagali, še posebej zdravnikom metliškega zdravstvenega doma dr. Mlačku, dr. Ivki, dr. Petrinovi, kakor tudi sestram, ki ste ga zdravili in mu lajšali bolečine, ter zdravnikom in sestram pljučnega oddelka bolnice Novo mesto. Lepah vala GD Suhor, govornikoma Francu Tomcu, Jožetu Žlogarju, župniku za opravljeni obred in godbi iz Metlike. Lepa hvala za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Ptica je zginila v daljni sinjini, krsta je izginila v črno zemljo, vrba je sama ostala v tišini, v grobu je reklo: »Kako je temno!«
(Lili Novy)
ZAHVALA
V 47. letu nas je nenadoma zapustila ljuba sestra, teta in svakinja
FANI GOLOB
iz Novega mesta, Šmihelska 13
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom z Volavč, Srebrnič, Zaloga in Lok, prijateljem, znancem, Sajetovi družini, ki so nam vnajtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu tovarne Labod Novo mesto, govorniku tov. Tekstorju za poslovilne besede, gospodu proštu Lapu za govor in lepo opravljeni obred in pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Bolezen in trpljenje — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V 48. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi sin, mož, oče in stric
FRANC
PELKO
Radovlja št. 15
Zhvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali obstrani in nam kakorkoli pomagali ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč družinam Golob, Kopina, Bokal, Rodič in Kerenc, GD Šmarjeta, AGP Pionir — TOZD MKI in Postaji milice Ljubljana-Center za podarjene vence. Hvala župniku za opravljeni obred, tov. Vinku Šušteršiču za poslovilne besede in gasilcem za žalni sprevod ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mama, žena Vika, sinova Franci in Janez ter hči Andrejka, brat Ivan in vsi njegovi
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zavedno zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA
DAROVEC
iz Gor. Straže
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekli sožalje, daiovali cvetje in pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji pot i. Zahvalo smo dolžni tudi govornici za poslovilne besede, OOS tozd TSP Novoles za podarjeno cvetje ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Melita z družino, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
FRANC
POGLAJEN
Ručetna vas 17
prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli sožaljein pokojnega spremili nazadnji poti. Še posebna zahvala sodelavcem Mizarstva ROM, sodelavkam Tonosa Adlešiči ter govornikom ŽTP Novo mesto — sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto, GD Petrova vas in ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu, Hvala g. kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Rozina, hčerka Nada z družino, sin Tine z Zdenko, sestra Anka in ostalo sorodstvo
Kočevska jelka že izumira
IH
-W:!
SLAVKO
Slavko Rauch je glasbenik. Glasbenik po poklicu in notranjem klicu. A najprej in predvsem je glasbenik po notranjem klicu. Ta klic se je v njem prebudil zelo zgodaj. Oglašati se mu je začet že v prvih otroških letih, ki jih je prežive! v Rogovem pri stari mami.
»Bilo je v letih kmalu po vojni,« se spominja. »Oče je moral na novo vojaško dolžnost v Beograd, in ker sem bil premajhen. da bi šel z njim. me je dal v varstvo svojim staršem, ki so se medtem preselili iz Rožnega dola. Stara mama je rada prepevala in učila tudi mene. Večkrat sva skupaj poslušala melodije po radiu. Jaz sem najraje prisluhnil harmoniki. Stara mama je to takoj opazila in me vprašala, če bi rad svojo harmoniko. Da mi jo bo kupila, je pristavila, in res mi jo je.«
Stavko pravi, da ne more trditi, da bi se potem samo zaradi te harmonike in pesmi, ki so mu zlahka šle v ušesa, zapisa/ glasbi tudi poklicno. Zagotovo pa je res, da je moral nekega dne s to harmoniko na dolgo pot v Srbijo in da je v Valjevu začel obiskovati nižjo glasbeno šolo. Oče je bi! spet premeščen, zato 'e to šoto dokončal v Ložnici. Srednjo glasbeno šolo pa je na-edil v Tuzli. Oče je moral solem na novo dolžnost v Novi 'ad, Slavko pa je odpotoval v Ljubljano na glasbeno akademijo.
»Gradaški mački« bodo spet praskali
GRADAC — Čeprav so »Gradaški mački« pred leti pogoreli, jih to ni toliko potrlo, tla ne bi še naprej grebli, praskali in mijavkali. Pustno društvo tudi za letošnje pustovanje pripravlja zvrhan koš razvrdrila. Tokrat bodo na moč aktualni, saj so se v vsesplošni predvolilni mrzlici tudi oni odločili za volitve.
Ker pa se na volitve morajo pripraviti, bodo na sobotni pustni veselici, ki se bo pričela ob 19. uri v gradaškem kulturnem domu, imenovali volilno komisijo ter predstavili volilcem tri evidentirane možne kandidate: mačka, petelina in pujska. Mačka zato, ker je simbol gra-daških maškar, petelina kot tistega, ki jim je »požrl« vso opremo, ki je izginila v ognjenih zubljih, pujska pa, da bi jih rešil vseh svinjarij, ki se dogajajo v Gradcu. Že v soboto bodo začeli kuhati volilni golaž, v nedeljo pa bo imel vsak od kandidatov svoj kotel.
V nedeljo pa se bodo na križišču cest za Semič. Metliko in Črnomelj začele volitve in Gradčani obljubljajo, da bodo najbolj demokratične, kar jih je kdaj bilo. Volilci bodo metali kroglice v prozorne cevi, za demokracijo pa bo poskrbljeno tudi na ta način, da bodo vse volilne kroglice pristale v mačkovi skrinjici. Volil bo lahko vsak, kdor bo maskiran in bo imel odprt dežnik (čeprav Gradčani upajo, da ga zares ne bo nihče potreboval).
Volitvam bo sledila veselica v kulturnem domu, vstopnice v obliki ploščic, kijih bodo obiskovalci nosili okrog vratu, pa bodo veljale za sobotno in obe nedeljski prireditvi. Za razliko od preteklih let, ko so imeli pustovanja po gostilnah, bo letos tudi v ponedeljek, torek m sredo v kulturnem domu, kjer bo za ples skrbel ansambel Kolpa-san. Pustovanje bodo »Gradaški mački« zaključili v sredo. 12- februarja, ob 16. uri s pogrebnimi svečanostmi. Izkupiček od prireditve bodo namenili za grednjo gasilskega doma v Gradcu.
B. M.
po
Njegovega križarjenja širši in ožji domovini pa s tem še ni bito konec. Brž ko mu je profesor Pavel Sivic, znani skladatelj, dejal, da je goden, kar je pomenilo, da je študij na akademijo končal, že se je napoti! v Logatec, kjer ga je čakalo prvo službeno mesto. Na osnovni šoli je poučevat glasbo in se preizkusil kol zborovodja, vodil je otroške in mladinske zbore logaške šote.
»... zdaj pa sem že deveto leto v Novem mestu,« se zamisli. »Priti v ta kraj sem si želel, saj sem bil tako bliže svojim. Na osnovni šoli Grm, kjer sem se zaposlil, seveda kot glasbeni pedagog, sem takoj začet voditi pevske zbore. Poleg šolskih zborov so mi zaupali tudi vodenje mešanega zbora 1MV. Ta zbor je bilo treba šele ustanoviti, kar je pomenilo delo od začetka, to pa vzame veliko časa.« Drugače je bilo z mladinskim zborom grmske šole. ki je ime! že tradicijo. Rauch je z njim kar trikrat nastopil na reviji v Zagorju in prav tolikokrat na pevskem festivalu v Celju. Za take prireditve pa se ve, da smejo nanje samo zbori, ki lahko kaj pokažejo.
Zbor je običajno takšen, kakršen je njegov zborovodja. V pevskih krogih vedo, da je zborovodja nekakšno ogledalo za vse pevce. Zato ni lahko biti zborovodja. Ne na vajah ne na nastopih. Na nastopih še celo ne. Tam je zborovodja na očeh vseh, pevcev in poslušalcev, to pa je dvojna psihološka obremenitev.
»Kdaj mi je najteže?« ponavlja Slavko Rauch. »Vselej na začetku nastopa,« odgovorij »Takrat čutim vso odgovornost in tremo. Kajti vsakokrat že pred nastopom vem, kako bo. Zato pravim, da mi je takrat najhuje.«
O njegovem pedagoškem delu nisva veliko govorila, le mimogrede. A če bi, bi ga najbrž vprašal, kako pridobi učence, da ga poslušajo. Morda jim enostavno pove, naj imajo glasbo radi zaradi nje same. Ker je to čudovita stvar. Kot knjiga, ki te v prijateljstvu ne razočara. Glasba te dvigne, ko si v stiski ali na tleh. Z njeno pomočjo se pobereš.
I. ZORAN
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
i
0
0
0
*>
Onesnaženi zrak najbolj prizadel iglavce in predvsem jelko — Mnenje gozdarjev, ki so jih prve meritve tako osupnile, da jim skoraj ne morejo verjeti
Računalnik izžrebal
KOČEVJE — Medved je kralj, jelka pa kraljica kočevskih gozdov. Oba v svojih kiparskih ali slikarskih delih uporablja tudi znani kočevski akademski kipar Stane Jarm, jelko celo mnogo bolj kot medveda. In prav ta jelka umira. O tem smo se pred kratkim pogovarjali z vodjem proizvodno-tehničnega oddelka pri GG Kočevje Tonetom Gregoričem.
»Na našem območju se jelka suši. Lahko rečemo, da izumira ali celo, daje odpisana. Nadomeščajo smreka, ki se širi naravno, pa tudi umetno jo vnašamo,« pravi Anton Gregorič.
Gozdovi po Evropi so zaradi onesnaževanja ozračja in tako imenovanega »kislega dežja« sušijo. Za območje Kočevske je že nedolgo tega prevladovalo prepričanje, da gozdovi niso posebno napadeni, vendar so zadnje raziskave pokazale, da je škoda večja, kot so pričakovali in ocenjevali. Hudo je napadena tudi smreka, kar se kaže v opisu iglic. Počasi pa se slabšajo razmere še pri drugih drevesnih vrstah. Zadnje ugotovitve so tako
VELIKO GLASBE V ŠPORTNI DVORANI
NOVO MESTO — Veliko glasbe se obeta obiskovalcem jutri, 7. februarja, v športni dvorani, kjer bo Radio Ljubljana v sodelovanju s KO ZSMS SGP Pionir priredilo 1. finalno oddajo DEMO TOP, na kateri bo nastopilo 10 novih slovenskih skupin ter gostje: Drevored, De Gazelas in Skupina za sodobni ples. Organizatorji so pripravili tudi bogate nagrade za obiskovalce. Vabljeni!
PUSTOVANJE PO KOLESARSKO
METLIKA — Če še ne veste, kje in kako bi začeli letošnje pustovanje, potem se odločite za pustno zabavo, ki jo v petek, 7. februarja, ob 19. uri priredi v metliškem disko klubu tukajšnje kolesarsko društvo. Zabave ne bo manjkalo, saj bosta gostovala celo ansambel Popolnočne kočije pa Toni Gašperič, nagrajene bodo najizvirnejše maske in vsi tisti, katerih vstopnice bodo izžrebane. Obiskovalci bodo deležni celo kančka kulture, saj bodo vstopili vslovenski kulturni praznik — pa četudi na pustni zabavi — s predstavitvijo nove Gašperičeve zbirke humoreske z naslovom Ljudje z zaščitenimi hrbti.
V Kočevju pustna ohcet
Organizatorji obljubljajo pet dni vselih norčij — Pustna himna je napisana — Simbol kočevski medved
KOČEVJE — »Doslej svet še ni videl kaj takega, kot bo letošnja pustna ohcet na kraljevem dvoru,«pravi glavni organizator te prireditve Dušan Kaluža.
Kraljevske svatbene svečanosti se bodo začele že jutri, 7. februarja, ob 15.30, ko se bo na odru sredi mesta predstavila kraljeva družina in razglasila, da išče za nevesto ženina.
V soboto bodo od 10. dol5.urekan-didati oz. delegati osvajali nevesto. Na vprašanje, kakšen mora biti ženin, nam je nevesta povedala, da se koordinacij-
ski odbor za kadrvoska vprašanja na
kraljevem dvoru o merilih še dogovarja. Če bo obveljala njena, ženin ne bo
Pust o volitvah in telefonu
Pustni društvi iz Črnomlja in Semiča ne bosta razočarali
SEMIČ, ČRNOMELJ — V črnomaljski občini se na pustovanje pripravljata dve pustni društvi, in sicer semiški gusarji in črnomaljske preste. V Semiču bodo začeli z rajanjem v nedeljo dopoldne, ko bo ob 9.30 pred penzionom Smuk gusarski zbor občanov, hkrati pa bodo že začeli napeljevati telefon na Maline, ki ga bodo napeljevali vse do pepelnične srede, ko bodo ob 18. uri od novega gasilskega doma do penziona Smuk pospremili pusta na njegovi zadnji poti. V ponedeljek bo ob 20. uri v novem gasilskem domu izredni sestanek telefo-niade in tiskovna konferenca za časopis Kaj, v torek ob isti uri pa gusarske litanije. Seveda bodo gusarji vse dni poskrbeli, da se bodo gostje lahko zabavali ob zdravem humorju, gasilci za žejne in lačne želodce, za ples pa številni ansambli.
Črnomaljsko pustno društvo Presta pa bo-na pustrio soboto pripravilo v tukajšnjem penzionu Lahinja tradicionalni ples z maskami, v torek pa ob 16. uri karneval skozi mesto, katerega tema bodo volitve. V sredo bS vse do 16. ure pust ležal na mrtvaškem odru v gostilni Rojc, potem pa bo pogreb do maiega mostu čez Dobličico, kjer ga bodo »pokopali«.
smel ne kolcati in ne kihati, da ne bi podrl šibkih temeljev naše družbe — seveda gre za 12. stoletje. Že popoldne ob 15.30 bo poroka, saj gre danes pač vse nahitro.
V nedeljo ob 11. uri bo otroška maškerada, ob 15.30 pa kronanje ženina. V ponedeljek bo novi kralj zapravljal premoženje, kar pri današnjih cenah ne bo posebno težko. Na pustni torek ob 15.30 pa bodo kralja obsodili, usmrtili in pokopali.
Vse dni pustne ohceti bodo zvečer v lokalih plesi. Prireditvese bodo začele s predvajanjem himne pustnih norčij, ki jo je zložil Matija Letig. Za norčijo bo izvedena splošna mobilizacija v pustno vojsko.
Pustno ohcet, ki bo potekala pod geslom »Veseljaki vseh dežel, združimo se!« so z raznimi prispevki omogočili delovni kolektivi iz vse Slovenije in še nekaterih iz Hrvaške, največ pa jih je iz domače občine. Privlačen bo tudi pustni podložniški semenj.
J. P.
kozerija*
presenetljive in osupljive, da jim gozdarji ne zaupajo in jih bodo še preverili.
Gozdarji nadzorujejo spreminjanje razmer v gozdovih. Na vsake 4 km imajo posebne kontrolne ploskve gozdov, velike 25 krat 25 m, in stanje na njih redno pregledujejo in ocenjujejo. Takih ploskev je na območju GG Kočevje 97.
k
plini uničevali gozdove daleč naokoli, tudi kočevske. Nasploh so proti vsakemu mešetarjenju z gradnjo objektov, ki onesnažujejo okolje, brez čistilnih naprav. Tudi pri nas bi morali z zakonom določiti, da gra-
Dnevi brez dima?
Skromen odziv na enodnevno prekinitev — Kaj pravijo pri sev-niškem društvu nekadilcev?
SEVNICA — 31. januar naj bi bil dan brez cigarete. Vsaj take so bile pobude. Kaj posebnega ni bilo. Z govori in resolucijami se ni moč boriti 'niti proti kajenju. Tajnik
Miloš Dernovšek: »Premalo denarja za resno delo.«
sevneškega društva (drugega v Sloveniji) Janko Blass seje na zadnji skupščini sindikata v gasilskem domu zavzel za to, da na sestankih, kjer so tudi nekadilci, ne bi kadili, češ daje v Sevnici zrak že tako dovolj onesnažen, zakaj bi si dihanje oteževali še s cigaretnim dimom.« Nekadilci imajo ustavno pravico do čistega zraka!« je pribil.
Blagajnik Milož Dernovšek pa se srečuje z drugimi težavami. Članarina v društvu nekadilcev je resda borih 50 dinarjev, s čimer si ne morejo kaj dosti pomagati. Še dobro, da jim stojijo Ljubljančani ob strani predvsem s propagandnim gradivom. V družtvu mnogo pričakujejo od predvidenega zakona o varstvu pri delu, ki bo bojda kajenje ob delu celo prepovedal. Se torej obeta nekakšna prohibicija? Doslej se o tem osnutku premalo resno razpravlja.
A. Ž.
Imeli smo redovalno konferenco. Učitelji so skakali v zrak, ker se mule in mulci premalo učijo.
— Leni so, poleg tega pa še veliko manjkajo. Opravičila prinesejo od doma ali pa iz zdravstvenih ustanov. Vse lepo podpisano.
— Marsikdo ve, kdaj bo vprašan, a vse zaman. Ko ga pokličem, ne odpre niti ust.
— Morda pa jih premalo motiviramo za pouk? Tudi v to smer bi se morali zamisliti.
dnja objektov sploh ni dovoljena, če nimajo čistilnih naprav. To je gotovo še pomembnejše kot gradnja zaklonišč, a slednjo smo vendarle uzakonili.
J. PRIMC
Prva nagrada gre v Zdole pri Krškem — Odziv na aketo zelo dober — 402 izpolnjena lista
Kočevski gozdarji se zelo zavzemajo za čisto okolje. Bili so med tistimi, ki so začeli akcijo o prepovedi gradnje termoelektrarne Plomin II brez čistilnih naprav, saj bi žvepleni
V soboto pustne igre na Gačah
Največja dolenjska zimska turistična prireditev
ČRMOŠNJ1CE — Časopis Delo in potovalna agencija Kompas sta v želji, da bi pomagala iz anonimnosti manjšim turističnim krajem po Sloveniji, pričela organizirati zanimive igre pod naslovom »Delo—Kompas igre za poletni in zimski čas«. Tako pripravljene poletne igre so v Dolenjskih Toplicah v lanskem letu že imeli, zimske pa pripravljajo za soboto, 8. februarja, od 10. do 16. ure v smučarskem centru Rog.
Anton Gregorič: »Jelka na Kočevskem izumira. Nadomešča jo smreka, za katero pa smo tudi ugotovili,
da se suši.«
Prireditev vedrega značaja bo na samo pustno soboto, zato bodo tudi igre pustno obarvane. Kot gostitelji se bodo domači tekmovalci v igrah pomerili z ekipo s Črnega vrha nad Irijo, naši pa se bodo v naslednjem kolu srečali z ekipo Bleda. »Nevesta v trugi« in druge pustne igre bodo že zato, ker bodo tekmovalci nastopali v maskah, vzbudile pri gledalcih obilo smeha. Program bosta povezovala Jože Falkner in Rado Časi.
Za dopoldanski del od 10. ure do 14,30, ko se bodo začele prave igre, je organizator pripravil več zanimivosti. Tako si bodo vsi, ki bodo ta čas na Gačah, lahko ogledali šolo smučanja.
• Istega dne bo ob 10. uri na Gačah tudi start devetih roških smučarskih tekov za pokal TV-15, ki ga že tradicionalno pripravlja uredništvo časopisa TV-15 — Naš tovariš skupaj z odborom IV. brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije, OO ZZB Novo mesto in Črnomelj ter Dolenjska turistična zveza. Pionirji, borci in kurirji, novinarji ter pripadniki JLA se bodo pomerili na dva in štiri kilometrov dolgi progi. Pred začetkom tekov bodo nekdanji kurirji ob 9. uri položili venec pri spominski plošči nekdanje kurirske postaje TV-15 v Občinah.
Od novoletnih praznikov, : ko smo v zadnji lanski številki Dolenjskega lista pripravili ; anketo za naše bralce, smo prejeli lepo število izpolnjenih anketnih listov — 402. Odgovori, kaj je našim bralcem všeč in kaj jim ni, kaj bi želeli novega in kaj od starega ne marajo več, so bili zanimivi in za nas poučni, saj bomo tako veliko lažje krojili obliko in vsebino našega tednika. In kot smo obljubili, smo opravili tudi žrebanje. Za čim večjo objektivnost je poskrbel računalnik commodore, kije izžrebal dobitnike nagrad, in sicer s pomočjo naključnih števil.
• Prvo nagrado 5.000 din prejme TINE TURK iz Zdol pri Krškem,
• drugo nagrado 3.000 din irejme JOŽE STEPAN iz
momlja,
• Tretjo nagrado 2.000 din prejme MILKA MAKOVEC iz Borovnice.
• Celoletne naročnine na Dolenjski list so dobili: V IRC ROZALIJA iz Dol. Kamene, LEOPOLD PAVČEK iz Straže in JANEZ TOMC iz Novega mesta.
• Knjižne nagrade prejmejo: DARJA MURGELJ iz Dolenje vasi, PAVLA ERMAN iz Jablance, MARI PETJE Iz Dol. Jesenic, IVAN KRALJ iz Celine in ANITA LONGAR iz Rumanje vasi.
Vsem nagrajencem čestitamo!
O rezultatih ankete pa bomo pisali čez čas, ko jo bomo obdelali in analizirali.
er«
Cr
PUSTNI TOREK TUDI NA DVORU
paralelni slalom, sankanje in smučanje nekoč in danes ter nekatere etnološke zanimivosti, kot so spravilo lesa z Roga, jamarske veščine in to, kaj je počel Dolenjec v pustih zimskih večerih.
DVOR — Tudi na Dvoru letos pripravljajo pustne norčije. Pustovanje se bo začelo že v soboto, ko bo v mladinskem klubu ples v maskah. Zaključek bo v torek, 11. februarja, ob 16. uri s karnevalom, ki bo prikazal »dosežke« in »pridobitve«, krajanov in KS v prejšnem letu.
V BREŽICAH OTROŠKA MAŠKARADA
Na to, doslej največjo dolenjsko zimskoturistično prireditev bodo vozili posebni avtobusi. Pr.i bo z novomeške avtobusne postaje odpeljal v soboto ob 8. uri in se bo ustavljal na vseh postajališčih do Dolenjskih Toplic. Prav tako bo ta dan ob 8,30 9. uri, 10. uri, 11. uri in 13. uriodpeljal na Gče SKIBUS. Prvi avtobus bo z Gač odpeljal ob 16. uri, potem pa bodo v dolino vozili vsake pol ure.
BREŽICE — Društvo prijateljev mladine in turistično društvo Brežice prirejata na pustni torek otroško maškarado. Zbirališče bo ob 15. uri pred prosvetnim domom, odkoder bo pisana povorka krenila skozi mesto. V osnovni šoli bo pogostitev vseh mask in rajanje. V primeru, da bi medtem zapadel sneg, bodo prišli na račun tudi smučarji. Za isti večerje na Čatežu napovedan slalom v maskah, ki ga že več let zapored organizira brežiško smučarsko društvo.
NAJVEČJI OFSETNI TISKARSKI STROJ — V krški Papirkonfekciji so veseli pomembne pridobitve: po 7-mesečnih prizadevanjih so delavci Pa-pirkonfekcije uspešno namestili največji ofsetni tiskarski stroj na Dolenjskem in v Posavju, največji tako po dimenzijah in količini barv (zmore jih kar pet!) kijih lahko naenkrat tiska. Ko bodo predvidoma sredi februarja pričeli z redno proizvodnjo, predvsem blanket za tobačno industrijo in velikih etiket za živilsko industrijo, bo to velik korak v specializaciji proizvodnje. (Foto: P. Perc)
— Vse sem že poskusila: zlepa, zgrda, s prepričevanjem, s pogovori, celo psihologa smo poklicali na šolo. Uspeh je bil skoraj ničen.
— Dvaintrideset odstotkov jih je izdelalo. Drugi imajo pa eno, dve, tri, štiri in celo enajst nezadostnih ocen.
— O katerem razredu govorite?
— O 1. b. Enajst nezadostnih. To je rekord, odkar učim.
— Kdo je ta tiček?
— Rezka Cvek. Nezadostnega nima samo pri telesni vzgoji. Tam je manj uspešna.
— Kaj pravijo profesorji?
— Tudi na najlažja vprašanja ne odgovarja.
— Ste ji nudili pomoč?
— Pred poukom in po njem.
— In?
— Izboljšanja nisem opazila. Stari mami sem pisala trikrat, a ni odgovorila, kaj šele da bi se prikazala v šolo.
— Kje pa sta mati in oče?
— V Nemčiji. Že petnajst let. Tja sta odšla takoj po Rezkinem rojstvu. Mati je telefonirala. Povedala sem ji, kako je z Rezko. »Napravite kaj, lepo vas
prosim,« je moledovala, »midva z možem sva nemočna. Saj bi se že vrnila, a morava zaslužiti še za traktor, priključke, a tudi hiša še ni dokončana.« Nato je odložila služalko...
Petindvajset učiteljev je strmelo v mize z eno samo mislijo: kako pomagati Rezki Cvek, da se znebi enajstih negativnih ocen. Na drugem koncu Evrope pa sta njena mati in oče razmišljala o tem, kaj bosta prej kupila s prigaranimi markami: les za obiožitev stopnic ali napravo za raztresanje gnoja.
TONI GAŠPERIČ