Stev. 348. V Trstu, v sred«, 13. decembra 1916. Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, Ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista pEdinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A»iškega št. 20. Telefon uredništva iu uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ....................... 12. za tri mcsece....................■ za nedeljsko izdajo za celo leto ...... • za pol leta..................... fcuncEne Številke „Edinosti* se prodajaj* po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon© Ceno: Oglasi trgovcev In o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ » 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina »n reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Piača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka AsiSkega št. 20. — Po5tnohranilnični račun 5t. 841.653 predlog zvez Bethmann-Hollwegov veliki mirovno-politilni e©¥©r v državnasu zfomu DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: Ko je bila v poletju 1914 potrpežljivost Avstro-Ogrske napram celi vrsti po nacrtu izvrševanih, neprestano naraščajočih izzivanj in ogroževanj že izčrpana in se je monarhija, po skoraj petdesetih letih nepretrganega miru, videla prisiljena, da pograbi za meč, niso bili merodajni za to težko odločitev niti napadni načrti niti osvojevalni nameni. Naloga in namen monarhije v sedanj) vojni sta bila, da brani svoj obstanek in ga za-sigura za bodočnost pred podobnimi za-vratnimi naklepi sovražnih sosedov. V zvezi s svojimi v zvestem vojnem bratstvu izkušenimi zavezniki sta avstro-ogrska armada in brodovje, boreč se in krvaveč, toda tudi naskakujoč in zmagujoč, dosegla bogate uspehe in obrezuspe-šila sovražne namene. Cetverozveza nI samo priborila nepreglednih vrst zmag, temveč ima v svoji oblasti tudi razsežna ozemlja. Nezlomljena je njena moč. ki jo ie šele pred kratkim občutil zadnji izdaj-niški nasprotnik, neomajana žilava odporna volja njenega prebivalstva. Sovražniki ne morejo upati nikdar, da bi premagali to mogočno zvezo in jo razbili, nikdar se jim ne posreči, da jo omeče z zapornimi in sestradalnimi ukrepi. Njihovi vojni nameni, katerim se niso približali bolj v tretjem vojnem letu, so se izkazali v bodočnosti popolnoma nedosegljivi. Brez koristi in zaman je torej nadaljevanje boja za nasprotnika. Države četverozveze pa so nasprotno učinkovito zasledovale svoje cilje: obrambo proti dolgo časa nameravanemu in dogovorjenemu napadu na avoj obstoj in na svojo moč ter dosego realnih poroštev proti ponovitvi takih ogroženi svojega obstanka in svojega mirnega razvoja ter se ne bodo dale nikdar zriniti s tal svojega obstanka, zavarovanih s priborjenimi uspehi. Nadaljevanje morilne vojne, v kateri morejo nastrotniki pač še veliko razde-jati, ne pa preokreniti usode po odločnem saniozaupanju četverozveze, se kaže vedno bolj kot brezsmotreno uničevanje človeških življenj in lastnine, kot nečlovečnost, ki je ne opravičuje nobena potreba, kot zločin na civilizaciji. To prepričanje in upanje, da bi moglo »sto prepričanje prodreti tudi v nasprot-niškem taboru, je pri dunajski vladi v polnem sporazumu z vladami zveznih držav dozoril misel, da izvrši odkrit in pošten poizkus, da bi dospela z nasprotniki v dogovor v svrho napotitve miru. V ta namen so danes vlade Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije in Bolgarske poslale v dotičnih glavnih mestih poverjenim zastopnikom držav, katerim je poverjeno varstvo dotičnih državnih pripadnikov v sovražnih deželah, enako se glaseče note, ki razodevajo pripravljenost za vstop v mirovna pogajanja z nasprotniki in vsebujejo prošnjo, da to sporočilo potom svojih držav izroče vladam dotičnih sovražnih držav. Istočasno se je ta korak s posebno noto naznanil zastopniku svete stolice in se zaprosilo za papeževo delotvorno zanimanje za to mirovno ponudbo. Ravno tako so bili v štirih glavnih mestih ostalih nevtralnih držav poverjeni zastopniki ostalih nevtralnih držav obveščeni o demarši, da obveste svoje vlade. Avsrtro-Ogrska in njeni zavezniki so s tem korakom podali ponoven odločilen dokaz miroljubnosti. Na njihovih nasprotnikih je sedaj, da pred vsem svetom izpričajo svoje mišljenje. Četverozveze pa za narinjeno ji nadaljevanje vojne tudi pred sodnim stolom njenih lastnih narodov ne bo mogla zadevati odgovornost, kakršenkoli naj bi bil uspeh njenega predloga. Nota se glasi po nemškem prevodu: »Najstrahovitejša vojna, ki jo Je kedaj videla zgodovina, besni že skoraj pol-tretje leto no velikem delu sveta. Ta katastrofa, katere ni mogla vzdržati vez tisočletne civilizacije, zadeva človeštvo v njegovih najdragocenejših pridobitvah in grozi z uničenjem duševnemu in materialnemu napredku, ki je tvoril ponos Evrope ob začetku 20. stoletja. Avstro-Ogrska in njene zaveznice: Nemčija, Bolgarska in Turčija, so v tem boju dokazale svojo nepremagljivo moč. Priborile so nad svojim po številu in vojnem materijalu močnejšim nasprotnikom ogromne uspehe. Neomajno vzdržujejo njihove vedno ponavljane na- pade armad svojih sovražnikov. Najnovejši naval na Balkanu je bil hitro in zmagovito potolčen. Zadnji dogodki dokazujejo, da tudi nadaljno nadaljevanje vojne ne more zlomiti njihove odpornosti, pač pa da splošni položaj upravičuje pričakovanje nadaljnih uspehov. V obrambo svojega obstanka in svobode svojega nacijonalnega razvoja so bile vse štiri države prisiljene, da so pograbile za orožje. Tudi slavna dejanja njihovih armad niso v tem izpremenila ničesar. Vedno so vztrajale v prepričanju« da njihove lastne pravice In upravičene zahteve niso v nikakršnem nasprotju pravicami drugih narodov. Ne gredo za raz tr u panjem in uničenjem svojih nasprotnikov. V zavesti svoje vojaške In gospodarske moči ter pripravljene, da v slučaju potrebe nadaljujejo narlnjeni Jim boj do skrajnosti, obenem pa želeč, da bi preprečile nadaljno prelivanje krvi in tako storile konec vojnim grozotam, predlagajo štiri zvezne države čim prej priteftek mirovnih pogajanj. Predlogi, ki jih prineso k tem pogajanjem in ki jim ie namen, da zagotove obstanek in svobodo razvoja njihovih narodov, tvore po njihovem prepričanju pripravno podlago za vzpostavitev trajnega miru. Će bi se pa kljub tej ponudbi za mir in spravo še nadaljeval boj, so te štiri zvezne države odločene, da ga bodo nadaljevale do zmagovitega konca. Odklanjajo pa slovesno za to vsako odgovornost pred človeštvom in zgodovino. C. in kr. vlada se počašča, da naproša vlado...... po prijaznem posredovanju Vaše ekscelence, da sporoči to obvestilo vladi........« • * • Arinadno in brodovno povelje cesarja Karla. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesar Karel je izdal sledeče armadno in brodovno povelje: Mojim vojakom armade in brodovja! Božja milostna pomoč, Vaša in Vaših zvestih zaveznikov hrabrost in vztrajnost sta ustvarila poloeaj, po katerem je naša končna zmaga izven vsakega dvoma. V prizadevanju, da v tem težkem času možato vztrajajočim narodom vrnemo blagoslove miru, smo Jaz in Moji vzvišeni zavezniki izvršili poizkus dosege častnega miru. -Molim k Vsemogočnemu, da bi spremljal z blagoslovom ta nas korale Svest pa sem si tudi. da se boste z enakim junaštvom bojevali nadalje, dokler ne bo sklenjen mir ali dokler ne bo sovražnik potolčen odločilno. Dunaj, 12. decembra 1916. Karel 1. r. Ogrska reprezentantska zbornica. BUDIMPEŠTA, 12. (Kor.) Zbornica, galerije natlačeno polne. Seja otvorjena ob 5*10 popoldne. Predsednik je začetkom seje naznanil, da je Njeg. Veličanstvo kralj danes sprejel predsedstvo zbornice, ki je imenom zbornice izrazilo globoko sožalje povodom smrti pokojnega vladarja. Nato je ministrski preds. grof Tisza v daljšem govoru razpravljal o mirovni noti centralnih držav ententi, ki so jo pozneje vsi govorniki navdušeno pozdravili. Tisza je končal govor z besedami: Mi smo zmagovalci in ako bo zavrnjena roka miru in sprave, bomo nadaljevali boj do končne zmage. _____ Bethmannov mirovni govor. BEROLIN, 12. (Kor.) Velika napetost, ki jo je izzvalo nenadno sklicanje državnega zbora nele v političnih krogih, ampak tudi v vseh slojih naroda, je bila izražena že v zunanji sliki današnje seje, kakršne še ni videl državni zbor. 2e od zgodnjih jutranjih ur se je drenjala pred vhodom k poslopju državnega zbora gosta množica ljudstva, ki je zaman čakala na vstop. Zbornica, dvorana in tribune so bile dobesedno natlačeno polne. V diplomatski loži so se nahajali zastopniki zveznih in nevtralnih držav, med njimi avstrijski veleposlanik princ Hohenlohe in legacijski svetnik grof Lariscli. Pričetek seje se je zakasnil vsled strankinih konferenc, zakasnitev, ki je povišala splošno napetost, v kolikor je bilo mogoče. V dvorani so stali poslanci v skupinah in so razpravljali, dočim so strankini voditelji razpravljali z državnim kancelarjem o tem, ali naj se o izjavah državnega kan-celarja vrši debata ali ne. Kakor da bi se oddahnila zbornica, sta vplivala vstop strankinih voditeljev in zvonenje zvoncev po enourni zamudi. Neposredno nato je predsednik Kampf otvoril sejo in podelil besedo državnemu kancelarju. Državni kancelar je imel govor, v katerem je podajal pregled vojaških dogodkov in poročal o mirovni noti zveznih držav. Grobna tišina je vladala med govorom državnega kancelarja. ki mu je sledilo vihamo odobravanje. Ko je kancelar prečital noto, so zagrmeli vedno stopnjujoči se živio! klici. Koncem govora so v dvorani in na tribunah živahno odobravali kancelarjev govor. Potem ko je kancelar končal svoj govor, je predlagal posl. Spahn (centrum) odgoditev zbornice. Dočim je posl. Bas-sermann predlagal otvoritev debate, sta S£ grof \Vestarp (konservativec) in Le-defeour (socijalist) pridružila predlogu. Pri glasovanju je bil predlog odbit in seja zaključena, BEROLIN, 12. (Kor.) Govor državnega karcelarja Bethmanna-HoIlwega na današnji seji državnega zbora se glasi: »Gospodje! V upanju na skorajšnje nove ugodne dogodke na bojišču je iskati vzrok, zakaj ni bil državni zbor odgoden za dalje časa, ampak je ostalo to tajno gospodu predsedniku. Upanje se je skoro nad vsako pričakovanje hitro uresničijo. Hočem biti kratek in govoriti o dejstvih. Vstop Romunije v vojno naj bi razbil naše in naših zaveznikov postojanke na vzhodu. Istočasno naj bi velika ofenziva ob Sommi prebila našo zapadrro fronto in utrudili Avstrijo novi italijanski navali. Položaj je bil resen. Z božjo pomočjo so ustvarile naše čete položaj, ki nam nudi popolno in večjo varnost kakor kedaj poprej. (Živahni bravo! klici.) Zapadna fronta se drži. Proti vsem italijanskim diverzijam je zelo skrbno preskrbljeno in med tem ko bobni ob Sommi in na Krasu bobneči ogenj, med tem ko naskakujejo Rusi vzhodno mejo Sedmograške, je feld-maršal Hindenburg z ženijalnim vodstvom brez primere, s četami, ki so v tekmovanju vseh zaveznikov storile vse mogoče v boju in pohodih, osvojil celo Valahijo in sovražno glavno mesto. (Živahni klici.) In Hindenburg ne počiva! Obenem je bila z udarci meča naša gospodarska preskrba fundirana krepkeje. Velike zaloge žita, živil, olja in drugega blaga srno osvojili v Romuniji. Odvoz blaga je v teku. Kljub vsem malenkostim bi izhajali z lastnim. Sedaj je naša gospodarska varnost izven vsakega vprašanja. Velikim dogodkom na suhem se pridružujejo polna dostojanstva junaštva naših podvodnikov. Strahote lakote, ki so nam jo hoteli vcepiti naši sovražniki, se sedaj ne bodo mogli znebiti niti sami. (Bravo!) Ko se je po preteku prvega vojnega leta Njeg. Veličanstvo cesar obrnil z javno izjavo do naroda, je rekel: »Veliki doživljaji so spoštljivi in pristični!« Nikdar ni bil naš cesar, naš narod drugega mnenja, kakor sedaj. Zenijalno vodstvo in brezprimerni junaški čini so ustvarili železna dejstva. Tudi notranja utrujenost, katero so računali sovražniki, je bila slepilo. Sredi vrvenja boja je nemški državni zbor v zakonu o domoljubni pomožni službi pomagal ustvariti novo zaščitno in kljubovalno obrambo. Za bojujočimi armadami stoji delujoči narod. Ogromna sila naroda dela za skupni cilj. Ne oblegana trdnjava, kakor pravijo naši nasprotniki, ampak velikanska in krepko urejena armada, oborožena z neizčrpnimi pomožnimi sredstvi, to je nemška država, trdna in zvesta v zvezi z bojnoizkušenimi brati pod avstrijskimi, turškimi in bolgarskimi zastavami. Ne meneč se za govore naših sovražnikov, ki so fantazirali sedaj o sve-tovno-osvojevalnih načrtih, sedaj o obupnih klicih po miru, smo šli odločno naprej in gremo dalje, vedno pripravljeni, da se branimo in bijemo za naš narodni obstoj, svobodno in zagotovljeno bodočnost, vedno pripravljeni, da ponudimo za to ceno roko sprave. Kajti naša moč nas ne dela gluhe proti odgovornosti napram Bogu, pred lastnim narodom, pred Človeštvom. (Bravo!) Našim dosedanjim izjavam o mirovni pripravljenosti so se naši nasprotniki izognili. Sedaj smo šli korak dalje. Po ustavi je težil dne 8. avgusta 1914 Njegovo Veličanstvo cesarja najtežji sklep, ki ga je imel kedaj skleniti kak Nemec: povelje mobilizacije, ki mu je bilo vsiljeno vsled ruske mobilizacije. Tekom teh dolgih in težkih vojnih let je posvetil cesar vse svoje "misli le ideji, kako bi mogel zasigu-rani Nemčiji po zmagovito izvojevanem boju pridobiti zopet mir. Nikdo ne more dokazati tega bolje kakor jaz, ki sem odgovoren za dejanja vlade. V globokem nravnostnem in verskem dolžnostnem čutu napram svojemu narodu in še preko tega napram človeštvu smatra cesar, da je sedaj došel čas za oficijalno mirovno akcijo. Njegovo Veličanstvo je radi tega v popolnem sporazumu in skupno z visokimi zavezniki sklenilo, da predlaga sovražnim državam pristop k mirovnim pogajanjem. (Živahno odobravanje po vsej zbornici.) Dcnes zjutraj smo zastopnikom onih držav, ki zastopajo naše pravice v sovražnih državah, torej zastopnikom Španske, Združenih držav severoameri-ških in Švice, izročili istovetno na vse sovražne države naslovljeno noto s prošnjo, da jo izroče naprej. Isto se je zgodilo danes na Dunaju, v Sofiji in v Carigradu. Tudi ostale nevtralne države in Njegova Svetost papež so bili obveščeni o tem koraku. Kancelar je prečital nato noto, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem, nakar je nadaljeval: »Gospodje! Avgusta 1914 so izzvali naši sovražniki nasilno vprašanje svetovne vojne. Danes stavljamo človekoljubno vprašanje miru. Kak bo odgovor naših sovražnikov. pričakujemo z mirnostjo, ki nam jo dajata naša notranja sila in naša čista vest. Ako naši sovražniki odklonijo mirovni predlog, ako hočejo prevzeti nase vse strahote, ki bodo nato sledile, potem bo v zadnji koči vzpiamenelo vsako nemško srce nanovo v sveti jezi proti sovražnikom, ki vsled uničevalnih in osvoje-valnih namenov nočejo napraviti konec klanju človeštva. V usodepolni težki uri smo sklenili usodepolni težki sklep. Prepojen je s krvjo stotisočev naših sinov in bratov, ki so žrtvovali svoje življenje za varnost domovine. Bog naj bo sodnik! Mi hočemo brez strahu in krepko po začrtani poti, odločeni za boj, pripravljeni za mir. (Živahno odobravanje in ploskanje v zbornici in na tribunah.) Posl. Spahn (centrum): »Gospod predsednik! Po tem govoru državnega kancelarja predlagam odgoditev naše seje s pooblastilom, da naj se potom Vas skliče prihodnja seja. PosL Bassermann: Po velikem govoru državnega kancelarja se nahajamo pred dejanjem državne vlade one veličine, katerih posledice so danes še nepregledne. Moji prijatelji žele debato o govoru državnega kancelarja, ne dolgo, vendar pa hočejo pojasniti naše stališče v posebni izjavi. Z ozirom na važnost te glavne in državne akcije, ki je izražena v skupni noti. se nam zdi potrebno, da tudi mi opozorimo na važnost. S tega stališča nasprotujem predlogu Spahna in predlagam, da naj se seja v svrho debate vrši jutri ali pa nadaljuje danes zvečer, da posežemo v to debato. Prosim, da se Spahnov predlog odkloni. Posl. grof Westarp (kons.): Tudi moji prijatelji so mnenja, da morajo napram velevažnemu govoru, ki smo ga ravnokar slišali, zavzeti stališče, in menim, da naj se zgodi to na način, ki more koristiti domovini. Pridružujem se radi tega imenom svojih prijateljev predlogu Bassermanna: Posl. Ledebour (soc. skup.): Imenom svojih prijateljev izjavljam, da se pridružujemo Bassermannovemu predlogu (Smejanje in medklici), ako hočete, tudi Westarpovemu. Upam, da bo tudi v zbornici zadostna večina, da bo sprejet ta predlog, ki je izšel iz strank najrazličnejših smeri. Ravno v tem, ker občutijo stranke najrazličnejših smeri nujno potrebo, da spravijo tudi razpoloženje nemškega naroda do veljave, obstoji garancija, da je ta debata v resnici potrebna. Spahnov predlog je bil sprejet nato z glasovi centra, napredne stranke in velike večine socijalistov. Predsednik dr. Kiimpf: Določil bom torej dan, uro in dnevni red prihodnje seje. Gospodje! V tem velikem zgodovinskem trenotku hočem dati duška naziranju državnega zbora in celega naroda z besedami: državna vlada bo imela za velikopotezno, narodno in veliko politiko za seboj enodušno narod in narodno zastopstvo državnega zbora. (Odobravanje). S tem zaključujem sejo. Le počasi so odhajali poslanci iz zbornice, živahno razpravljajoč o govoru državnega kancelarja. Ko je državni kancelar zapustil poslopje državnega zbora, mu je pred poslopjem nahajajoče se občinstvo priredilo živahne ovacije, za kar se je kancelar prisrčno zahvalil. Dnevno povelje nemškega cesarja r.etnški armadi. BEROLIN. 12. (Kor.) Nemški cesar je izdal sledeče dnevno povelje nemški armadi: Vojaki! V znamenju zmage, ki ste jo izvojevali z Vašo hrabrostjo, smo Jaz iu vladarji zvestih zaveznikov ponudili sovražnikom mir. Ali bo s tem zvezni cilj dosežen, to je drugo vprašanje. Vi morate dalje z božjo pomočjo Vztrajati napram sovražniku in ga potolči. To povelje sem dal tudi mornarici, ki je v skupnem boju zastavila vse sile zvesto in z uspehom. — 12. decembra 1916. — Viljem I. R. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Na Vlaškem so prodrle zvezne čete v črto Urziceni—Mizil. Vsak dan je ujetih več tisoč mož. — Armada nadvojvode Jožefa: Rusko napadno delovanje v mejnem ozemlju zapadno in se-verozapadno Okne tudi včeraj ni popustilo. Sovražnik je bil povsod odbit, neki njegov predvčerajšnjim izvojevani lokalni uspeh popravljen s protisunkom. Na sedlu Valeputne in severozapadno odtod je napadel sovražnik v današnjih jutranjih urah skrajno srdito. Ob eni zjutraj brez vsake topovske priprave zastavljenim sunkom mas so sledili ob treh In štirih na-daljni z močnim topovskim ognjem pripravljeni naskoki. Ruske kolone so se vsled čuječnosti naše pehote in izvrstnega učinka artiljerije razbile povsod pred našimi zadržki in pobegnile v izhodne postojanke. Tudi v ozemlju Ludowe in ob Smotrecu so bili močni ruski napadi zaman. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri c. in kr. četah nič važnega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Itemško uredni porotno. BEROLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na bojišču Somme je od začetka novembra znatno zmanjšano bojno delovanje artiljerije popoldne zopet začasno narastlo. — Presto-lonaslednikova armada: Na vzhodnem bregu Moze iti blizu Mozeie močen topovski ogenj in metanje min brez pehotnega delovanja. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Posrečene patruljne akcije ob Stohodu so nam prinesle potom ujetnikov dragocene podatke o razdelitvi ruskih sil. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Gozdnih Karpatih, ob Smotrecu in na Babi Ludovl kakor tudi ponoči ponovno izvedene močne ruske napade v odseku Mestecanesti, so nemške in avstrijske čete popolnoma odbile. Tudi na obeh straneh doline Trotusula so Rusi včeraj zaman pošiljali v boj moštvo in municijo proti nekaterim višinskim postojankam. Nemški lovci so z nekega sunka pripeljali s seboj 10 ujetnikov in 3 strojne puške. Severno Suite so bili Rusi z neke pred kratkim osvojene višine zopet pregnani. — Ma-ckensenova armada: Bojno napredovanje na vsej fronti. Urziceni in Mizi! sta v naši posesti. Armadna skupina, posebno deveta armada, je ujela v zadnjih treh dneh nad 10.000 Romunov in uplenila več topov in mnogo poljskega orodja. — Macedonska fronta: Ententne čete, posebno Srbi, naskakujejo vsak dan srdito nemško-bolgar-ske postojanke na obeh bregovih Cerne. Tudi včeraj so doživeli tamkaj zopet težek krvav poraz. BEROLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. decembra 1916, zvečer. Na zapadu in vzhodu nič bistvenega. — V veliki Valahiji zmagovito napredovanje proti Romunom in Rusom. Prvi generalni "kvartirmojster:; pl. Ludendorff. Bolgsrsko uradno poročita. SOFIJA, 11. (Kor.) iMacedonska fronta: V ozemlju Bitolja nič važnega. V kolenu Černe srdit sovražen topovski ogenj med postojankami pri Dobromiru in Makovu. Sovražen napad na višine vzhodno Para-lova je hrabri nemški polk št. 45 odbil deloma po boju z ročnimi granatami. Na obeh straneh Vardarja mestoma slabejši in mestoma srdit sovražen topovski ogenj in delovanje sovražnih letalcev nad našimi postojankami in našimi zadnjimi oddelki. Pri Udovu je podčastnik Linkel po Srečnem boju v zraku sestrelil eno francosko letalo, čegar pilot, podčastnik Peter Jilot, je bil ranjen, njegov opazovalec, podčastnik Sully, pa ubit. Na fronti Belasice brezuspešen sovražen topovski ogenj proti kolodvoru v Poroju. Na fronti ob Strumi slab svražen bombardma na vsej fronti. — Romunska fronta: V Dobrudži zelo slaboten topovski ogenj. Naše čete so zasedle celo romunsko donavsko obrežje med Tu-trakanom In Crnovodo. Na vzhodnem Vlaš kem prodirajo zvezne čete brez zadržka. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Nobenega važnega dogodka. _ Cesar o v. vojnem posojilu. DUNAJ, 12. (Kor.) Poštnohranilmcni urad razpošilja naslednje sporočilo: Cesar, ki z živahnim zanimanjem zasleduje Stran I!. .EDINOST- štev. 34«. V Trstu, dne 13. decembra 1916. potek podfHSov na peto volno posojilo, fe Izrazil pričakovanje, da se bodo vsi, vi-»Gki In nizki, meščan in kmet, v še odprtem podpiscvalnem roku obvezali v to, da tudi uspeh tega vojnega posojila izpade primerno naši moči in našemu zaupam nju. ____ Cesar Karel v PeSti. BUDIMPEŠTA, 11. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar Karel je danes ob 7 zjutraj prispel na tukajšnji zapadni kolodvor. K sprejemu na slovesno okrašeni kolodvor so prišli: ravnatelj državnih železnic, župan in nadžupan budimpeštanski. Cesar jih je odlikoval s kratkimi nagovori, nakar se je podal z avtomobilom v peštan-ski dvorni grad._ Položaj na Grikevn. LONDON, 11. (Kor.) »Dai!y Telegraph« poroča Iz Rima in po privatnih poročilih iz Aten: Po vsem Grškem se poroča o obširnih vojaških pripravah in rekviriranju konj in vozov. V Atenah je bilo proglašeno vojno stanje. Venizelistov ni več videti. Ječe so polne. »Times« poročajo iz Syre: Po poročilih tz Aten je mesto mirno. Vojaške priprave se nadaljujejo. Govori se, da bo zbranih v Atenah in okolici 20.000 mož. Poslaniki aliirancev so zahtevali radi te koncentracije Čet pojasnila, nakar je ministrski predsednik Lambros odgovoril, da je bilo to ukrenjeno v svrho vzdržanja reda. Pričakovati je noto aliirancev. ki bo med drugim zahtevala izpustitev ujetih Venizelistov. Vladni listi pišejo, da bo nota zahtevala tudi odstop sedanjega ministrstva. Splošno se meni, da bo kralj odklonil to zahtevo in se umaknil v notranjost dežele. Vladno časopisje priznava, da je bilo aretiranih 16.000 Venizelistov. Župan atenski in 188 drugih oseb je obtoženih veleizdaje. Kolonije aliirancev zapuščajo Atene. Francozi so se podali na Kreto._ Junaška smrt princa Henrika XLI. Reussa. DUNAJ, 12. (Kor.) Korespondenca Wil-helm poroča: Predsednik princ Henrik Reuss XLI., mlajše črte, poročnik v pruskem kirasirskem polku, mlajši brat princa Henrika 39., komandi ran k nemškemu veleposlaništvu na Dunaju, je dne 29. novembra umrl junaške smrti na ruskem bojišču. &D?ev izaciiske stvari. GOVEJE MESO. Jutri, 14. t. m., se bo prodajalo goveje meso, in sicer proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod št. 35. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti Ve kg mesa, ali vsega skupaj ne več kot I kg. Cene: Prednji deli s .priklado po K 4'80 kg, zadnji deli s priklado po K 6'40 kg. Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah: Bin, Rojan 9; Callin, Boroevićeva ul. 18; Benedettich, Boroevićeva ul. 45; Pel-lis, ul. Cecilia de Rittmeyer 9; Cadorini, ul. nadvojvode Josipa 11, Ouintavalle, ul. delle Poste 3; Visin-tini, Cavana 22; Benedettich, ul. S. Sebastiano 6; Castro, ul. Fontanone 19; Vosak, ul. Cereria 6; Stanich, ul. S. Giusto 10; Levi, ul. Becche-rie 6; Polacco, ul. S. Giacomo 4, (Ribor-go); Fabbro, ul. Marije Terezije 43; Rossd, ul. Farneto 3; Simonetta, ul. delle Legna 6; Loy, ul. Barriera 43; VVeirghersin, ul. Ugo Foscolo 16; Krassnig, ul. del Bosco 2; Cooperative Operaie, ul. Settefontane; Pozzi, Settefontane 1; Saffaro, ul. lstituto 28; Benedettich, ul. Piccardi 28; Saulich, Kjadin 668; Cau, ul. S. Marco 34; Rizzian, ul. deli' Istria 1; Mornig, ul. Acquedotto 17; Godigna, ul. Giulia 27; Vattovatz, ul. Giulia 17; Godina, Skedenj 138; Gatznig, Skedenj 50; Sinigaglia, Barkovlje 41. □ politične vesti. Češki železniški uradniki pozdravljajo ujedinjenje čeških strank. Glasilo čeških železniških uradnikov piše: Češko železniško uradništvo pozdravlja ta čin z naj-; večjim veseljem, kajti njemu je najbolje znano, kako potreben je bil. S tem je tudi skupno delo skupne organizacije železniškega uradništva ob varovanju popolne samostojnosti posameznih organizacij po-1 trjeno in ojačeno. Vojni cilji in poljsko vprašanje. Znani nemški profesor Hans Delbruck razpravlja v publikaciji »Preussische Jahrbiicher« o vojnih ciljih. Konstatuje, da znaten del javnega mnenja v Nemčiji noče nič čuti o, direktni ali indirektni aneksiji Belgije, Deibruck izreka tudi željo po vzpostavi Srbije, a ne misli pri tem na povečano Sr- j bijo po pridobitvah leta 1913. Glavni del njegovih izvajanj pa je posvečen ustva-| ritvi kraljestva Poljskega. Označa jo kot; genijalno politično delo Bethmann - Moliva ega v sporazumljenju z Avstro-Ogrsko, ki je nasprotnika spravila v največjo zadrego. Za Rusijo sta se s tem odmaknila oba glavna vojna cilja: zopelna priboritev Poljske in priboritev Carigrada. Vprašati bi mogli Ruse, kako svrho more še imeti nadaljevanje boja? Nato razpravlja Delbruck o zadnji poljski debati v pruski zbornici: »Cas mora izboljšati. Treba se tolažiti s tem, da je po tein, ko so se skozi 30 let Nemci in Poljaki vzgojili v neko krivo razpoloženje drugi proti drugim, ko so bili naščuvani in po sili pognani v tako razpoloženje, bilo jako težko tako hitro dovesti do preobrata. Saj se spominjam prav razločno, kako težko in počasi je šlo nekdaj odnehavanje od kulturnega boja. Vživeli smo se v versko nezaupanje (tudi jaz sem bil med krivci), ki ni moglo priti do miru, ker ga ni hotelo. — Korak za korakom smo vendar dospeli do nekega modusa vivendi, kakor se je izrazil Bismarck — a potem do resnične znos-Ijivosti. Da le pride revizija pruske poljske politike enkrat v tek, se odprejo končno oči za dejstvo, da Bismarck — Četudi je bil včasih zelo strasten proti polj-stvu — vendar ni hotel proti pruskim Poljakom takega boja, kakor se je vodil. — Ako čitamo njegovo intimno izjavo napram gospodu v Kardorffu o prvem zakonu, ako imamo pred očmi, da je po svojem odstopu opetovano odsvetval kmečko kolonizacijo v Poznanju, da je celo zahteval od pruskih prinčev, naj se uče poljski (govoril je o tem tudi s cesarjem Friderikom in z vzgojiteljem drom. Hintzpetrom), in če dodamo k temu se njegove izjave do Bluntschlija in Crispija: potem moramo priznati, da se moremo sklicevati nanj z večjo pravico za, nego pa proti novi politiki. Da novo kraljestvo postane za nas polnovreden zaveznik, je neizogibno potrebno, da pridobimo zaupanje pruskih Pollakov! Ti morajo imeti gotovost, da smejo tudi v naši državni zvezi ostati Poljaki. Ne smemo jih označiti kot »Pruse poljskega jezika. Ta izraz proglašajo s pravico kot žaljiv. Pravico imajo, da jih pripoznamo ne le v njihovem jeziku, marveč v vsem njihovem narodnem bistvu, politično naj so Prusi in stem tudi državljani nemške države, narodno pa Poljaki! Podpisujte peto volno posojilo. Domače vesti. Razpoloženje v Trstu je bilo včeraj popoldne izredno veselo. Kakor strela z jasnega neba je došla sredi velikih zgodovinskih zmag v Romuniji velika vest, da so centralne države kljub dosedanjemu popolnemu obvladanju militaričnega položaja velikodušno ponudile premaganim sovražnikom roko miru in sprave. Zadrh-teli so ti? in tisoči src, ko so po pol-drugoietni najstrašneji vojni, kar jih pomni človeštvo, zaslišali prvič besedo — mir. Vsa javnost je bila ves dan pod vtisom velikega dogodka in ljudje so se kar trgali za posebno izdajo, ki smo jo izdali včeraj popoldne. Mahoma je bila razprodana. Ker vnanjim naročnikom nismo mogli poslati posebne izdaje, zato smo zgodovinsko brzojavko o ponudbi miru zveznih držav danes ponatisnili, da tako ustre-žemo vsem odjemalcem. t Slavoj Skerlj. V mestni bolnišnici je preminil po kratki in mučni bolezni gosp. Slavoj Škerlj. Pokojnik je bil izredno nadarjen človek, kateremu pa je manjkala potrebna izobrazba, da bi bil mogel doseči cilje, za katerimi pa je tako stremel zaman. Izučen za krojača, se je takoj v začetku organizacije narodnega delavstva priključil temu gibanju. Nastopal je pogo-stoma kot govornik in obavljal v organizaciji tudi razne odborniške posle. Pozneje se je preselil v Ljubljano, kjer je tud« sodeloval pri tamošnji organizaciji narodnega delavstva. Bavil se je tudi s časnikarstvom, izdajal nekaj časa humoristi-čno-satiričen tednik »Piko«, sodeloval pri dnevnikih in poizkušal nastopati na pisateljskem polju, a brez uspeha, ker mu je, kak >r že rečeno, manjkala potrebna podlaga. V zadnjem času se je zopet lotil krojaškega posla, a zaslužka menda ni bilo preveč in pokojniku se ni godilo ravno najboiišc. Sredi njegovih velikih, neures-ničljivih načrtov ga je zatekla smrt in ga rešila življenja, ki mu je bil neprestan boj in marsikedaj pomanjkanje in stradanje. Bodi mu lahka domača zemlja tržaška m pokoj njegovi duši, ki je sedaj našla mir! Spored dobrodelne prireditve v korist soške armade, ki se bo vršila v nedeljo, 17. t. m. ob 5 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu: 1. J. Havdn: Cesarska pesem, enoglasni zbor s sprem-ljevanjem orkestra. 2. S. Gregorčič: Pozdravljen car stotisočkrat---- deklamacija. 3. Živa slika. 4. a) Slovenska narodna: »Dva oblaka ...«, b) Istrska narodna: »Popuhnul je...« dvoglasna zbora; c) E. Adamič: Molitev, enoglasni zbor s sprem, klavirja; d) Dr. A. Dvorak: Če bi bila kosa nabrušena, za sopran in alt s sprem-ljevanjem klavirja. 5. J. Ribičič: V kraljestvu palčkov. Bajka s petjem v 3 dejanjih. Pevske in glasbene točke je uglasbil Ivan Orbec. Spored izvajajo učenci in učenke Ciril-Metodovih šol v Trstu; orkester (20 članov) pa je sestavljen večinoma iz mladih, nadarjenih godcev Iz Skednja. Spored je skrbno pripravljen in bo nudil lep užitek. Z veseljem konstatiramo, da vlada med našim občinstvom za to, dobrodelno prireditev veliko zanimanje, saj je že polovico sedežev v dvorani že prodanih. — Zaio vljudno prosimo cenjeno občinstvo, da si pravočasno preskrbi sedeže, aa na dan prireditve ne bo navala pri blagajni. Sed-^i so v predprodaji v veži Narodnega doma rri gospej Biček-Razhornik. Zelenjadno seme. Tržaška kmetijska družba je sklenila naročiti večjo množino zeleniadnega semena, katero bo dajala kmetovalcem po znižani ceni. V to svrho je zaprosila gg. zaupnike, naj bi sprejemali naročila. Da se pa stvar ne zakasni, je treba, da se kmetovalci požurijo, sicer o-stanejo brez semenja. Zaupniki so naslednji: za Barkovlje, Greto in Trstenik g. Starec Ferdinand, učitelj v Barkovljah; za Gropado in Padrič g. Grgič Josip, načelnik v Padriču; za Sv. Ivan in Vrdelo g. Kobal Franc, Vrdela Farneto 1318; za Kontovelj g. Dragotin Starec na Prošeku; za Sv. Križ g. Košuta Ivan št. 6. za Lonjer in Katinaro g. Cok Karel v Lonje-ru; za .Sv. Mar. Magdaleno g- Miklavec Anton, za Opčine in Trebče g. Malaian Karel na ¥ah« gospa, srednje s-tarosti, lepe zu-lzuumzena nanjosti, dohredrn2ine išče službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in piše perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne pismene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnser. odd Edinost', kateri pove tudi naslov (O) Na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gamsove podpefc-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemaki papir ko- Kii svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, ma za brado, ilice, razna rezila, robei, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke .Patent Knopf•" in drugo prodaja JAKOB LKVI. ulica S. Hieolo itev. 19 'J 6 3E=2 Cebelni med pristen, trčan Id čist Od 5 kg naprej. Bmsho krmo Svetovnoznano, najboljša krma za hitro vzrejevanje in odebelenje živine, prašičev, gosi, rac, kokoši in zajcev. Zavitek 3 kg = K 6. Francosko žganje najbolji« domače pomočilo proti trganju, zoboboiu, glavobolu in prehtafenju. 2 steklenici K — razpošilja MILAN KRAVANJA Begunje pri Cerknici. r= Z3C 3 CZ Hotel In restavracija metropole Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. J. STOKA - Trst Srt' Trgovina na drobno Ib na debelo. Velika zaloga pisarniškega koncept-nega In vsakovrstnega cigaretnega papirja In stročnic. — Največja iz-bera pisemskega papirja v kasetah in mapah. Vseh vrst kuvert, svlnč- nll/nir narac nararnlL^., ec 4) "d NT5 < . 4) Vedet! cr =" _ -t V (/> Mit e > o ® — * C C Vedei! 2 ** 2 S S. H S^ Vedei! S <" - s: a> J2. o. r" a> Največja zaloga vsakovrstnih razglednic : umetniških, pokrajinskih, ljubavnih, voščilnlh, božičnih, novoletnih itd. Vse vrste igralnih kart, domino, šah itd. Preskrbuje vsa tiskarska dela, štampllije in vezanje knjig itd. itd. itd. Pismena naročila izvršuje točno. j. stoku - Trst ss:"1™ na vogalu ulice Torrente. 19. lete Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zvečer naprel Cena: L vrste K Z. II. vrste K1. Ja Piazza Caserma salone edison Danes se bo predstavljalo za zadnjikrat najlepši umotvor ir črna zabava r treh dejanjih. SAMO ZA ODRASLE. SAMO ZA ODRASLE. Jutri se producira na veliko zahtevo veličasten zgodovinski film ouo vadiš i Podružnico Ljubljanske kreditne banke o Trstu sprejema podpisovanja za pelo avstrijsko vojno posojilo in sicer na 48 letno 5 f|2 °|0 državno posojilo po 92'— netto, 5 % letno 5 !j2 °|0 državne zakladnice po 96'— netto. Vsa tozadevna pojasnila daje pismeno ali ust meno v svojih uradih v ulici nadvojvode Josipa št 11 od 9-12 predp. in od 3-5 pop Kf- PODPISOVANJA 1) Štiridesetletno 5 VI« amort. driavno posolilo * K 92 netto od K 50.— nom» naprej 2) 1. Junli« 1922. plačljive državne zakladnice i K 96.— netto sprejema Živnostenska banka podr. v Trstu Via Ponterosse 7 in Via Mar. Ter. 20 v lastni palači. Tozadevna pojasnila se dalo drage volje. ■žUUUBMoJ ROLINwRoclie Prsne bolezni, oslovski ka&elj. naduha, dnfluenC Kdo nri Jomlje Sirolin ? mam koJJju I 1 V«du*IJlvi Sirolin jd dobi 9 vseh /ekarndJk 4 H. Vr- ti X Osebe s kronični ki % Sirolinom otdrivf. t ugodnim v»p«