SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE
A>.;- iltijl flfcf i
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI
LETO XXI.
APRIL 1980
J LJUBLJANA
ŠT. 4
Z ukazom it. 119 |e predsednik republike 27. 9. 1977 odlikoval Titove zavode Litostroj z redom dela z rdečo zastavo
Nova polarna dvigala za Sovjetsko zvezo
Litostroj je pred podpisom pogodbe za dobavo petih polarnih dvigal v obdobju od 1981. do 1985. leta. Dvigala se razlikujejo od sedanjih po nosilnosti in kompliciranosti ter bodo projektirana za delo v seizmičnih področjih, zato bodo morali biti izpolnjeni vsi varnostni pogoji. Dvigala so avtomatizirana in se spremenijo v prave robote ob zamenjavi goriva v reaktorju. Pogodba bo sklenjena v skladu s podpisom večstranskega mednarodnega sporazuma o specializaciji in kooperaciji proizvodnje in vzajemnih dobav opreme za jedrske elektrarne v obdobju 1981—1990. V skladu s tem sporazumom je Litostroj predviden tudi za proizvodnjo specialnih črpalk, ki se uporabljajo v jedrskih elektrarnah.
Nefaaij tehniiMh podattikiov dvi-Nosilnost je 320/140/2X70 P™1’ razpetima dvigala oziroma reaktorske stavbe je 43 m. ^rogalo ima dva mačka, ki se Polavtomatsko navijata na doilo-ceRe točke v konlejmentu za opravljanje operacij v času Obrate-J7anJa jedrske elektrarne. Dvi-ga-, je predvideno za delo v seiz-^oniih področjiiih za 9 balov po diagramih pospeškov v odvisno-pti spektnamega odziva na koti . m kamtejmenta. Vsa oprema za zerjiave jie projektirana za te pogoje.
Dvigala se vodijo iz daljave in diorajo zagotavljati neprekinjeno obratovanje tudi pri najboljših Pogojih, kii nastanejo v reaktor-Pt Liltositiroj je posegel v sam vrh odobne transportne tehnike. D vliv*0 je namenjeno za reaktorje “JPa V VER 1000 (PWR) z močjo ^ lldon kilovatov. S tem je Li-ostroj posegel v sam vrh sodob-6 transportne tehnike.
ZADNJA NOVICA
V sredo, 23. aprila 1980 s° nas obiskali predstavniki Zunanjetrgovinskcga podjetja ‘IVIKTALURGIMrORT« iz Mo-skv° pod vodstvom njiho-Podpredsednika tovariša 'kolaja Sergcjcviča Zajčeva. ®b tej priliki so gostje v Lito-Str°ju podpisali pomembno po-Sodbo o dobavi sklopov in mc-anizniov za valjarniška polnjenja. Pogodba, ki je bila Podpisana predstavlja vrednost ‘•206.000 dolarjev.
PA ŠE NEKAJ O
JEDRSKIH
ELEKTRARNAH
Prva jedrska elektrarna na svetu je začela obratovati leta 1955 v Ohninsku v SZ. Imela je moč 5 MW. Danes je v pogonu preko 180 jedrskih elektrarn s skupno instalirano močjo 120.000 MW. V gradnji je približno 150 noviih elektrarn. Jedrske elektrarne gradijo ne le v vseh industrijsko raizviitilh deželah zahoda in vzhoda, temveč tudi v vrsti držav v razvoju.
V povprečju jedrske elektrarne obratujejo po 6.500 ur na leto. Izkušnje z njimi so dobre. Tako kot pri vsaki novi tehnologiji, so se tudi pri njih pojavljale začetne težave in se še pojavljajo. Največja 'težava se je zgodila lani v ZDA. Pridobljene izkušnje in stalni tehnični razvoj pa jedrske elektrarne že danes uvrščajo med najzanesljivejše proizvodne objekte. Jedrska energija je nov vir, ki dopolnjuje klasične vire pri pridobivanjiu električne energije. Da pa bomo zadovoljili naraščajočo :porabo, bomo morali poleg jedrskih elektrarn graditi tudi nove hidroelektrarne in termoelektrarne na premog.
Vsak itiip elektrarne ima svoje značilnosti in pogoje ekonomičnosti. Prav gotovo bo delež jedrskih elektrarn v pridobivanju električne energije v^ prihodnjih desetletjih hitro naraščal. Konec tega stoletja bodo v industrijsko razvitih deželah jedrske elektrarne dajale več kot (polovico električne energije.
Litostroj lahko proizvaja naslednjo opremo za jedrske elektrarne:
— polama dvigala za vse vrste reaktorjev,
—	stroj za zamenjavo iztrošenega goriva s svežim gorivom,
—	mostno dvigalo v skladišču goriva za vlaganje posebnih paketov v skladišče bazena (s točnim nastavljanjem pozicij),
—	portalna dvigala nad bazenom z gorivom za podvodno izčrpanje iztrošenega goriva,
—	dvigala v klasičnem delu elektrarne,
—	glavne črpalke za hladilno vodo,
—	kondenzacijske črpalke,
—	napajalne črpalke,
OB 1. MAJU, PRAZNIKU DELA, ČESTITAMO VSEM SODELAVCEM IN PRIJATELJEM
—	vse ostale črpalke v sekundarnem krogu,
—	protipotresne hiidroamorti-zerje vseh velikosti.
Z dobavb nove stružnice bomo lahko Obdelali 'tudi reaktorsko posodo in ostalo opremo, katera izvira iz litostrojske nomenklature in možnosti proizvodnje in izvire vrste jedrskega reaktorja.
Razen v Sovjetsko zvezo, kamor polarna dvigala že izvažamo, se dogovarjamo za dobavo polarnih dvigal še z Libijo, tečejo pa tudi razgovori za črpalke za Bolgarijo, Madžarsko in NDR.
R. Potočki
'
<lrn' zerjav za SZ v poizkusni montaži (Foto: J. Žlebnik)

1. maj — delo, ljubezen in mir
35 let je že minilo od tedaj, ko smo prvič proslavili praznik dela v novi socialistični Jugoslaviji. Proslavljali smo ga skupaj s svobodo, v katero smo verjeli tako neomajno, kot v to, da bo delavski razred prevzel oblast in sam vodil svojo državo.
Začeli smo na ruševinah porušene domovine in na ruševinah kapitalizma. Prve smo obnovili in zgradili nove domove, mesta, tovarne in ceste, z drugimi pa smo pometli in zgradili nov — čisto svoj družbeni red.
Začeli smo z optimizmom, veliko voljo in s Titom. Zmage so se vrstile druga za drugo. V petintridesetih letih smo zgradili novo državo in pod Titovim vodstvom vzgojili novo generacijo delovnih ljudi, navajenih samostojno odločati in trdno odločenih živeti svoje lastno življenje. Srečni smo lahko, da živimo v obdobju miru in svobode, v obdobju našega izrednega razvoja, ki je nam vsem prineslo neprimerljivo bogatejše in popolnejše življenje.
Letos praznujemo 35 let svobode in 30. leto svojstvene izgradnje socialistične demokracije — to pa je doba, ko sc še živo spominjamo žrtev, ki so za uresničitev teh ciljev padle. Zato je tudi vsem lahko razumljiv naš boj proti zatiranju in krivicam, proti vojnam in nasilju. Te misli že vrsto let izpričujejo naša politika in prizadevanja v gibanju neuvrščenih; v gibanju, katerega pobudnik je prav Jugoslavija s tovarišem Titom na čelu. Tako naš notranji družbenoekonomski razvoj, kot naša doslednost v zunanjepolitičnih odnosih, sta nam prinesla spoštovanje visoko razvitih držav in tudi držav, ki so pravkar na začetku poti izgradnje svojega družbenega sistema.
Uspelo nam je skoraj nemogoče. Imamo svojo pot, ki je jasna. Živimo v času, ko se družbene spremembe vrstijo druga za drugo — so pa le višja stopnja predhodnih. Tudi mi se osveščamo. V tem času nismo zastavili in razvili le naše družbene ureditve, temveč smo prevzgojili in še prevzgajamo tudi sebe. Spoznali smo, da bo človek lahko najbolj svoboden pri osebnem izražanju in ustvarjanju, ko bo lahko na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To pa lahko dosežemo le z razvitim sistemom samoupravljanja. Samoupravljanje ter njegove pridobitve so sedaj postale že vsakodnevni del našega življenja in mišljenja, zato na te pridobitve ne smemo pozabljati.
Zastavili smo si velik cilj, ki pa še ni dosežen. Veliko stvari nam je ostalo še neuresničenih iz preteklih let, dosti dela jo še pred nami. Ravno letos smo se znašli v težki gospodarski situaciji, ki je posledica razmer v našem gospodarstvu, pa tudi odsev gospodarskih težav na tujem. Zato si bomo morali še bolj kot doslej prizadevati, da bomo svoje naloge in opravila opravljali čimboljše. K temu nas ne silijo le razmere — to dolgujemo milijonom delavcev, ki so se brezpravno borili za svoje osnovne človeške pravice, našim borcem in ljudem, ki so padli v borbi za svobodo, to dolgujemo tudi tovarišu Titu, ki jo posvetil vse svoje življenje bojem in prizadevanju za naš boljši jutri in ne nazadnje tudi sebi, ki smo zrasli v novi socialistični Jugoslaviji. In čeprav smo narod, katerega osnovna želja je živeti v miru, se bomo, čc bo potrebno, za svojo lastno pot — za socializem in svo-
bodo, vedno borili.
M. Meglič

Svetovna sindikalna konferenca v Jugoslaviji
V Beogradu je bila od 22. do 25. aprila svetovna sindikalna konferenca o razvoju. Idejo za sklic konference, na kateri naj bi izmenjali mišljenje in dosegli delno enotnost do vprašanja novega ekonomskega reda, večjega razvoja držav v razvoju in drugih aktualnih vprašanj sedanjega trenutka, je dala skupina sindikalnih organizacij že pred sedmimi leti na 4. zasedanju neuvrščenih v Alžiru.
Ob koncu preteklega leta je Zveza sindikatov Jugoslavije kot gostiteljica poslala vabila za sodelovanje na tej konferenci 180 sindikalnim organizacijam, od katerih je do sredine marca potrdilo svoje sodelovanje več kot 130.
Ob vabillu za konferenco so vsem vabljenim poslali tudi dokument, ki podrobno pojasnjuje usmeritev, cilje, način dela konference, kakor tudi osnovna vsebinska izhodišča in pričakovanja, ki naj bi jih konferenca začrtala. Dokument je rezultat dela delovne skupine predstavnikov sindikatov Alžirije, Francije, Italije in Jugoslavije.
P.roces zaostrovanja in -mednarodni ekonomski odnosi vodijo nujno v nova mednarodna ekonomska krizna žarišča. Tu je po-teribno posebej poudariti, da priporočila 6. in 7. zasedanja generalne skupščine OZN o smereh razreševanja osnovnih problemov sodobnega sveta do sedaj še niso uresničena. Lahko bi -rekli, da so se nasprotja še povečala. Naj za ilustracijo navedemo nekaj podatkov: razviti svet usmerja 80 odstotkov svetovne trgovine in investicij, 91 odet. industrijske proizvodnje in skoraj celotni znanstveno raziskovalni potencial, na drugi strani pa bodo države v razvoju samo v letošnjem letu ustvarile 80 miljard dolarjev dolga. V Aziji bo leta 2000 živelo 71 odstotkov celotnega svetovnega prebivalstva, a razpolagalo bo samo s 13,5 odst. svetovne industrijske proizvodnje, afriška celina pa ne bo udeležena niti z 1,5 odst.
Vsi ti podatki nam jasno govorijo, kako pomembno je, da so se sestali sindikati z vsega sveta
in da so obravnavali najbolj aktualne probleme sedanjosti. Posebno pozornost na konferenci so posvetili:
1.	Prolblematilki nenehnega ekonomskega ih političnega pritiska, izkoriščanja in razlikovanja.
2.	Spoštovanje neodtujljivih p ra/vic vseh držav do lastništva naravnih dobrin.
3.	Oblikovanju takih mednarodnih pogojev, da se lahko vse države stabilno, usklajeno in v skladu s svojimi sposobnostmi nemoteno razvijajo.
4.	Spoštovanje principov ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
5.	Zaustavitvi nenehnega kopičenja orožja in usmeritvi več sredstev v socialno področje razvitih držav in držav v razvoju.
Glavni pomen konf erence opredeljuje predvsem tema, sindikati in razvoj nerazvitega sveta. Tema, o kateri že več let široko razpravljajo v svetu, je torej eno središčnih svetovnih vprašanj. Vemo, da so v svetu tri svetovne Sindikalne centrale in da vsaka po svoje s svojimi članicami razpravlja o tej problematiki, na tej konferenci pa so bili zastopani vsi sindikalni centri s svojimi članicami. Povedati je še potrebno, da ta sestanek ni imel značaja sestanka neuvrščenih ali nerazvitih držav, na katerem bi iskali odgovore na določene probleme. Tu so bili zbrani sindikati vseh ide-
oloških opredelitev. Sestanek tudi ni bil naravnan proti sindikatom v razvitih državah, konferenca ni bila priložnost za konfrontacijo med njimi, kot tudi ne prostor za načenjanje vprašanj, kdo je odgovoren za sedanji skrajno neugoden položaj držav v razvoju. Skupaj moramo najti minimalna enotna stališča, ki bi pomagala razrešiti oziroma pospešiti razvoj nerazvitega sveta. To je bila poglavitna značilnost tega sestanka.
Tako zadnie srečanje sindikatov je bilo pred začetkom hladne vojne, zato je sedaj pravi trenutek, da ponovno vzpostavimo stlik z vsemi sindikati sveta, ki so sodelovali na konferenci.
Delovna skupina, je pri pripravi gradiva upoštevala vse omenjene razloge, zato je gradivo tudi delni kompromis, saj je bilo potrebno nujno upoštevati različne pristope in interese v svetovnem sindikalnem gibanju. Sklepna listina je bila lahko sprejeta le s konsenzom, torej s soglasjem vseh udeležencev.
Konferenca v Beogradu je nedvomno veliko zaupanje in priznanje Jugoslaviji. Najprej so ta sestanek nameravali organizirati v kakšni drugi državi na afriški, azijski ali latinskoameriški celini, vendar nihče nii mogel ali se ni želel lotiti tako zahtevne naloge. Zato so številni prosili ali celo zahtevali naj se tega lotimo mi. To pa pomeni veliko zaupanje do Jugoslavije, v njen neuvrščen in neodvisen položaj. Ta njen položaj je tudi obrodil sadove in omogočil, da smo imeli v Jugoslaviji tako veliko srečanje sindikatov z najrazličnejšimi usmeritvami. To pa je zelo pomembno za oceno našega položaja in ugleda Zveze sindikatov Jugoslavije v tem trenutku.
M. S.
USPEL MLADINSKI KVIZ
Tudi letos smo v Litostroju organizirali mladinsko tekmovanje v kvizu z naslovom »Tito — revolucija — mir«. Pripravila in vodila ga je kulturna komisija pri koordinacijskem svetu ZSMS Litostroj, samo tekmovanje pa spada v okvir občinskih, republiških in zveznega tekmovanja z istim naslovom. To tekmovanje je od lanskega leta postalo tradicionalno in je posvečeno našemu velikanu in voditelju tovarišu Titu ter bojem, ki so jih bili naši narodi za osvoboditev Jugoslavije.
V jedilnici livarne jeklene litine je bilo izbirno tekmovanje za mladinski kviz (Foto: M. M.)
Sam kviz je pripravil pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali Silva Chrysanthis, Stanko Stoja-novski, Marija Rauh, Radule Jas-nič in Lajoš Sič. Tekmovanje je potekalo v dveh delih — v pisni in ustni obliki.
Za pismeni del kviza, ki je bil obenem tudi izbirni del tekmovanja, se je prijavilo 10 ekip iz Litostroja. Tekmovalci so se 19. marca popoldne zbrali v prostorih jedilnice livarne sive litine, kjer so morali odgovoriti na 15 vprašanj. Vprašanja so bila enaka, maksimalno število točk je bilo 75. Ob koncu tekmovanja je bil rezultat tak:
1.	OO ZSMS Obdelava — 67
toč,
2.	OO ZSMS TOZD PUM — 49 točk,
3. OO	ZSMS	TOZD	IVET	—
47 točk, 4. OO	ZSMS	TOZD	IRRP	_
47 točk, 5. OO	ZSMS	tozd"	PZO	_
42 točk, 6. OO	ZSMS	TOZD	ZSE	
35 točk, 7. OO	ZSMS	DS SSP —		31
točk, 8. OO	ZSMS	TOZD	P PO	
19 točk, 9. OO	ZSMS	TOZD	Mont.	
18 točk, 10. OO	ZSMS	TOZD	TVN	_
13 točk.
Prve štiri ekipe so se uvrstile v finalni — ustni del tekmovanja, ki je bil 20. marca popoldne v jedilnici doma učencev izobraževalnega centra. Finalni del tekmovanja je vodil Toni Skušek,
predsednik žirije je bil tovariš Janez Justin, profesor v izobraževalnem centru, člani žirije pa so bili Lajoš Sič, Stanko Stoja-novski, Rauh Marija in Radule Jasnič.
Ekipe so odgovarjale po vrstnem redu, ki je bil določen že na začeku tekmovanja, tekmovanje pa je potekalo na izpad posamezne ekipe. Tako sta v tretjem krogu ostali le še dve ekipi, po končanem tekmovanju pa je bil vrstni red ekip naslednji:
1.	OO ZSMS TOZD PUM v
sestavi:	Radomir Babič, Lazar
Kondič, Drago Dragojevič, Milenko Pržovič dn Tomo Golub
2.	OO ZSMS TOZD Obdelava v sestavi: Silva Chrysanthis, Vida Globokar, Dušanka Matijevič, Jure Cafo in Josip Nastav
3.	OO ZSMS TOZD IVET v sestavi: Milenko Kričkovič, Nikola Novosel. Jože Lozar, Dorde Uru-kalo dn Marjeta Rojina
4.	OO ZSMS TOZD IRRP V sestavi: Elizabeta Repenščk, Marta Arhar, Tomaž Kunaver in Vojko Kričaj
Vse štiri ekipe so ob kancu dobile knjižne nagrade za uspešno sodelovanje na tekmovanju, pripravljalnemu odboru pa je bila na seji koordinacije predsednikov izrečena pohvala za dobro organizacijo. Izvedbo tekmovanja pa je pohvalila tudi družbenopolitična koordinacija na nivoju delovne organizacije.
Prvo uvrščena ekipa tozda PUM je tako kot lansko leto pokazala najboljšo pripravljenost in prizadevanje, zato bo tudi letos zastopala našo delovno organizacijo na občinskem tekmovanju.
Končna ocena izvedbe kviza »Tito — revolucija — mir« je vsekakor pozitivna, tako glede organizacije, kot glede pripravljenosti posameznih ekip, ki so sodelovale v kvizu. S tem je minila še ena uspešna akcija, ki jo je organizirala mladina Litostroja.
L. Sič
ZGODOVINSKI
JUBILEJI
Nekaj dni pred tragičnimi dogodki na Zaloški cesti je bil v nekdanjem ljubljanskem hotelu »Svicarija« v Tivoliju 11. aprila 1920 ustanovni kongres komunistične stranke Slovenije. V isti stavbi je bila že leta 1909 konferenca jugoslovanskih socialdemokratskih strank, kjer jo bila sprejeta tivolska resolucija o jugoslovanskem vprašanju, ki jo je Ivan Cankar odločno odklonil.
Leta 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna. Pretrgala je razmeroma miren razvoj človeške družbe, kar velja zlasti za Evropo. Svet sc je pogreznil v vojno, ki je najbolj pustošila v Evropi. Padlo jc 10 milijonov vojakov, približno toliko pa jih je umrlo zaradi bolezni in lakote.
Kapitalizem kot družbeni red, ki si je oblikoval svet po svoji podobi, se je izkazal kot zelo ranljiv. Iz nastale krize so narodi in predvsem delovna ljudstva, ki so nosila breme vojne, izkoriščanja in zatiranja, iskali izhod, odklanjajoč kapitalizem in njegov nepravični sistem. Med vojno in po njej so nastale velike spremembe: ruska revolucija, gibanje narodov, ustanovitev nacionalnih držav, prebujanje kolonij. Vso to je vplivalo na družbena dogajanja. Proletariat je postal najmočnejša družbena sila in pred njegovimi akcijami so trepetali vladajoči razredi. Oktobrska revolucija je bila zmaga proletariata, dokazala je njegovo sposobnost, da prevzame skrb za celotno družbo v svojo roke, pokazala je možnost ustvariti nov drugačen družbeni red — socializem, temelječ na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev.
Val teh idej je vplival tudi na gibanje v Jugoslaviji in Sloveniji; saj je bila decembra 1918 ustanovljena nova država. Pri tej osvoboditvi in pri tem zedinjenju pa je slovenski narod doživel vrsto neprijetnih trenutkov. Del Slovencev je ostal pod Avstrijo in pod Madžarsko, primorske Slovence so podjarmili Italijani. Ideja o zedinjeni Sloveniji, ki je bila sprejeta v »Svicariji«, se ni uresničila.
Delavski razred je postal še močnejši dejavnik in jc terjal pravice. Izbojeval si je pravice po krajšem delavniku, izboljšave in svoboščine. V tem vrenju so propadale stare avtoritete in ustanove, na površje so prihajale nove moči in predstave, vse kar je dotlej veljalo za ne-omajano, nedotakljivo in nezmotljivo, se je sesulo ali razkrinkalo kot škodljivo in preživelo. V ljudstvu je zorel sklep, da je potrebno temeljito spremenite in drugače urediti našo družbo.
Ta splošni revolucionarni val je privedel tudi do ustanovitve komunistične stranke na Slovenskem. Na nastanek nove stranke so vpli' vali tudi svojevrstni dogodki v delavskem gibanju samem. Pred prvo svetovno vojno je druga internacionala združevala vse socialdemokratske in socialistične stranke posameznih dežel, ki so se zavzemale proti vojni, ko je izbruhnila vojna pa so vse podprle svojo buržuazijo v vojni, namesto da bi razvile protivojno dejavnost. Vzroke za tako politiko socialdemokratskih strank moramo iskati v oportunizmu ali reformizmu, ki se je utrdil v delavskem gibanju. V reformizmu in oportunizmu se je izražala doba mirnega razvoja kapitalizma z njegovo parlamentarno demokracijo, a napajala jo je težnja po imperializmu.
Razlika med socialdemokrati in komunisti se je vedno bolj povečevala. Tako sc je 2. marca 1920 osrednji odbor krajevne organizacije jugoslovanske socialdemokratske stranke Slovenije za Ljubljano okolico sestal in sklenil, da izstopi iz stranke in se proglasi za sestavni del novo delavske socialistične stranke za Slovenijo. Dve temeljni misli sta vodili pristaše nove stranke: boj proti politiki ministerializma in boj za zedinjenje slovenskega delavstva z drugimi pokrajinami v Jugoslaviji. Kljub temu je bil 11. aprila 1920. leta ustanovni kongres komunistične stranke v Sloveniji. Na ta dan se je na ustanovnem zboru v Ljubljani zbralo 54 delegatov, ki so zastopali 12.000 članov iz 20 organizacij. Kongresa so sc udeležili številni gostje iz vse Slovenije, največ iz vrst železničarjev in rudarjev, takrat najbolj organiziranih in revolucionarnih odredov slovenskega delavstva. Na kongr®5 so prišli tudi gostje iz Zagreba in Beograda, med drugim tovariš FiliP Filipovič. Filip Filipovič je kot vodilni komunist Srbije s svojo komunistično vsebino, programsko usmeril kongres in mu dal idejni okvir-Po referatih je kongres sprejel številne sklepe, med katerimi je bi* najpomembnejši sklep o zedinjenju. Z resolucijo zbora v Svicariji j® prenehala obstajati Delavska socialistična stranka za Slovenijo, namesto nje je bila ustanovljena Socialistična delavska stranka Jugoslavijo (komunistov) pokrajinska sekcija za Slovenijo.
Kongres 11. aprila 1920 ni razpravljal o idejnopolitičnem gledanju komunistov na razmere v Jugoslaviji in Sloveniji. To ni bil njegov namen. Značaj in pomen mu dajejo čvrsti sklepi o ustanovitvi komunistične stranke, o pripadnosti h komunistični internacionali (tretji) ter o bratstvu slovenskega proletariata z delavstvom drugih narodov Jugoslavije. S tem je kongres izpolnil naloge, ki so mu bile zaupane-Temelji za nadaljnje delo so bili postavljeni. Komunistična stranka Slovenije je v prvih mesecih enotno in zagnano zastavila svojo zgo' dovinsko vlogo. Kljub temu pride do globljih programskih navzkrž1’ v slovenski stranki v naslednjih mesecih, zlasti z vukovarskim kort' gresom junija 1920, ko se je Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov) preimenovala v Komunistično stranko Jugoslavije. TU so se prvič pa ja vili med delegati iz vse države tudi zastopniki strank® iz Slovenije. V razpravah sc je pokazalo, da v teoretičnem, program' skem pogledu slovenski del zaostaja za srbskim in hrvatskim. Z zedi' njenem v enotno stranko pa se jc le končala osamljenost slovenskega delavstva, saj so tudi strokovni sindikati kmalu sklenili pristopiti enotni sindikalni centrali Jugoslavije. Z ustanovitvijo komunistične stranke je lc-ta postala edina, ki je pognala korenine v vseh narodih države in jih združevala v socialnem boju za svobodo in socializem-
M. S-
Staknili so glave in odgovorili na vprašanja. To je tekmovalna ekip** tozda PUM, ki jc v končni uvrstitvi dosegla prvo mesto (Foto: M. B*-'
SODELOVANJE ZA SKUPNE CILJE
Marca so bile volitve v samoupravne organe na nivojih tozdov in delovnih skupnosti pa tudi na nivoju delovne organizacije. Tako smo v tem času izvolili tudi nova predsednika delavskega sveta in upravnega odbora. To sta tovariša Jurc VULKAN iz tozda Obdelava in Franc KOSTEVC iz tozda PUM.
Predsednik DS DO tovariš Jure VULKAN:
Tovariš VULKAN je obiskoval našo poklicno kovinarsko šolo, za-:em Pa se je leta 1962 zaposlil kot strugar v Litostroju — v takratni ekonomski enoti SN. Po osmih letih je bil premeščen v Plansko operativo in je delal kot dispečer na revolverskih stružnicah, nato pa je postal vodja od-delka skupinske tehnologije v Planski operativi tedanjega tozda
Zdaj že dve leti opravlja de-:? varnostnega inženirja v tozdu to delo se usposablja na Vlsji šoli za varnostne inženirje v Zagrebu, kjer študira ob delu.
kot mladinec je aktivno delo-yal v taborniški organizaciji in
k V nekaj let tudi načelnik taborniške organizacije v Domžalah. Ves čas je aktivno sodeloval tudi y sindikatu, pred petimi leti pa le prevzel funkcijo predsednika delavskega sveta TOZD FI. To funkcijo je prevzel tudi po reorganizaciji tozdov in je bil predsednik tudi v naslednjem mandatnem obdobju v tozdu Obdela-va. Ob tem je imel še vrsto dru-j=l“ funkcij — od člana raznih komisij v tozdu in na nivoju delovne organizacije.
O svoji zadnji funkciji predsednika delavskega sveta DO je Povedal naslednje:
"Menim, da izvolitev za pred-ednika delavskega sveta pomeri1 ^'znanje mojemu delu na pobočju družbenopolitične dejavno-1,1 Ob prevzemu te funkcije se zavedam odgovornosti, ki jo s tem Prevzemam, in zaupanje, ki so L11 Sa sodelavci izkazali. V pri-odnjem mandatnem obdobju si .0ni Prizadeval uresničiti misli ovariša Tita o kolektivnem vo-enju, to pa pomeni, da moramo I y°lni meri pritegniti k sode-Vanju vsc člane delavskega sve-, Do, ki morajo kar najbolj ..^Ps^ruhtivno sodelovati pri ob-kovanju raznih stališč. Gotovo * nas čaka še veliko drugih na-Glavna naloga delavskega im * bo’ da Pr* vseh odločitvah v, steva stabilizacijska prizadeli1}1.'11 našega gospodarstva. Skr-bn- b?.mo morali, da bomo sta-. 'zucijske programe posameznih zdov, ki smo jih sprejeli skupaj ‘gospodarskim načrtom, dosledno i»n°i .ovali’ sal bo šlo sicer ne-črt° n'|Cvanjc stabilizacijskega na-„ ta v enem tozdu na račun dru-ea — to pa gotovo ni v korist župnemu proizvodu.
di rPriyadevati si bomo morali tudi Za boljše odnose med tožna iSaj" v uajvečji meri vpliva l ‘ ltVali(ctno in pravočasno izde-
0 naših naročil.«
novolzvoljenima pired-vt)11!	. a pa smo zastavili tudi
defaSan^e’ kai mislita o povezavi n a delavskega sveta in uprav-snri i °dbora in o medsebojnem n a,? vanju. Tovariš VULKAN je
p°vedal naslednje:
"Upravni odbor je v verigi sa-pr “javnega odločanja organ, ki dci tlll°dno obravnava vse gradivo bi ?XskcSa sveta. Naloga UO naj di c/. ,.’-da na svojih sejah uskla-iznKifi ^ča posameznih tozdov ter za l,kuje skupne predloge, ki so n-n cc*°ino delovno organizacijo dpj^dne jši. Dobro opravljeno upravnega odbora lahko v
Veliki
meri olajša delo delavske-
pprv	—• uiujaa ultu uuiavanL-
deinSVCta.* ki lahko na ta način Veliko bolj učinkovito.«
ri« razmišljanja pa je tova-ajimi bcKdN zaključil z nasled"
Jerali si bomo, da v tem Rr-i,vatncm obdobju pri pripravi m« a v šc večji meri vključi-strokovne službe in s tem za-
gotovimo odločanje na podlagi strokovnega poznavanja dejstev — šele to bo lahko pravo, objektivno samoupravno odločanje. Najti pa bomo morali tudi povezavo med samoupravnimi organi v delovni organizaciji, delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti in zborom združenega dela. Tudi to bo eden načinov, da bo naše delo še boljše in kvalitetnejše.«
Predsednik UO tovariš Franc KOSTEVC:
Tudi tovariš Kostevc je obiskoval našo poklicno kovinarsko šolo in se leta 1958 kot livar zaposlil v Litostroju. Zatem je bil premeščen v tehnološki oddelek tozda PUM, kjer še danes dela v tehnološko-analitski službi.
Družbenopolitično je začel delovati že kot mladinec, saj je bil sekretar osnovne organizacije mladine, bil je predsednik raznih
komisij in delegat delavskega sveta delovne organizacije, zadnja štiri leta pa je opravljal dolžnosti sekretarja OO ZK v tozdu PUM.
O svoji funkciji predsednika UO je povedal:
»Menim, da mora biti predsednik upravnega odbora predvsem usklajevalec dela vseh članov — to naj bi bilo kolektivno delo enega predstavnika. Sam de-
la prejšnjega upravnega odbora ne poznam neposredno, ker sem ga spremljal le preko različnih zapisnikov, mislim pa, da nam to delo ne bo zadajalo posebnih težav.
Težko je že sedaj govoriti o konkretnih nalogah, ki nas čakajo, saj gradivo, potrebno za obravnavo, prihaja vsak dan. Bistveno je, da mora upravni odbor v vseh perečih vprašanjih najti enotne poglede, ki bodo naša izhodišča pri delu. To so tudi neke vrste napotki delavskim svetom tozdov, ki na podlagi priporočil in sklepov upravnega odbora lažje delajo. Pri našem delu je pomembno, da je prisotna tudi kritičnost in da se morajo vsi sprejeti dogovri izpolniti — čeprav mogoče nekaterim ne bi ustrezali. Nikakor pa sklepi ne smejo škodovati posameznim tozdom. Pomembno je, da prevlada interes Litostroja nad interesi posameznikov. Med pomembne naloge, ki nas čakajo v prihodnje, lahko štejemo naloge na področju dohodkovnih odnosov, čeprav lahko rečemo, da smo tu že dosti naredili. Važno področje je tudi dolgoročno in operativno planiranje, kajti od dobrega planiranja je odvisna tudi realizacija zastavljenih planov. V nasprotnem primeru pa je lahko neizpolnjevanje zastavljenih planov tudi povzročitelj slabih odnosov med tozdi. To šc posebno velja za našo delovno organizacijo, ki ima toliko različnih proizvodov in posameznih interesov tozdov, ki pa morajo biti v skupnem proizvodu isti.«
O povezovanju med upravnim odborom in delavskim svetom pa je tovariš Kostevc dejal:
»Mislim, da je povezovanje med obema organoma izredno važno, saj je upravni odbor izvršilni organ delavskega sveta. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da morata delati skupaj — tako rekoč »iz roko v roki«. Ze iz dosedanjih stikov s predsednikom delavskega sveta oba ugotavljava, da morava sodelovati tako, kot bi vršila isto funkcijo. Oba namreč predstavljava samoupravno strukturo naše delovne organizacije, najino skupno delo pa edino lahko da dobre rezultate tako delavskega sveta kot upravnega odbora.«
M. M.
DIETNA PREHRANA
V decembrski številki našega časopisa smo pisali o prizadevanjih komisije za socialna vprašanja in družbeni standard, da v okviru tople malice pripravimo tudi en dietni obrok. Prizadevanja in svoj predlog je komisija podprla s podatki o zdravstvenem stanju, ki sta ga pripravila dr. Ferja-nova in dr. Isak. Ker je bila komisija tedaj obveščena, da posebnih ovir za uvedbo takega obroka ne bo, si je prizadevala, da bi predlog uresničili šc v februarju. Žal pa moramo po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili od ZSE, vsem, ki so pričakovali tako malico, povedati, da za dietni obrok trenutno ni možnosti.
člani komisije so to obvestilo prejeli na seji 9. aprila. Sklenili so, da je nadaljnje ukrepanje strokovne službe in socialne komisije povezano s pismenim odgovorom in utemeljitvijo TOZD ZSE, kajti za nadaljnje urejanje te problematike ne zadostuje samo ustna izjava.
Zato vsem, ki so v teh dneh pričakovali primernejšo hrano glede na njihovo zdravstveno stanje, ob tej priliki v imenu komisije za socialna vprašanja in družbeni standard, sporočamo, da bo komisija ukrepala takoj, ko prejme pismen odgovor tozda ZSE.
M. Kreft
EM dvigala za HE Čakovec v fazi montaže (Foto: J. Jereb)
Začetek montaže na HE Čakovec
Zemeljska dela kot tudi onovna gradbena dela (primarno betoniranje) na gradbišču hidroelektrarne ČAKOVEC so zaključena. V drugi polovici aprila bodo začeli naši monterji pod vodstvom vodje montaže tovariša Pihlerja montirati drenažne cevi.
Pred fazo, ko nastopi Litostroj s svojo opremo, so bila opravljena ogromna gradbena dela, ki jih je izvajala »Hidroelektra«. Gradbena jama, kjer bo strojamica, je globoka 30 m. Tu so izkopali približno 55.000 kubičnih metrov materiala. Velike težave so imeli s samim izkopom zaradi talne vode. Problem so reševali tako, da so okrog jame v globino 35 metrov napeljali cevi in celo področje zamrznili. Tako je nastala v zemlji ledena pregrada — ki je preprečevala prodor talnice. Do gradbene jame od jezu pelje dovodna kanal, ki je zahteval 240 tisoč kub. m izkopa in je dolg 2 kilometra. Se večja dela pa so bila na odvodnem kanalu, ki je dolg okrog 8 km, izkopali pa so 800.000 kubičnih metrov materiala. Izkopani material so uporabili za nasip na jezu in dovodnem kanalu. Doslej je gradbenik uporabil 45 tisoč ton betonskega železa. Asfaltirane površine pa bodo merile preko 370.000 kvadratnih metrov. Hidroelektrarna Čakovec bo ob izgradnji imela naj večjo akumulacijo na Dravi. Za jezom se bo zbralo 50 milijonov kubičnih metrov vode.
Kakšna pa je situacija glede realizacije opreme v Litostroju?
Vsi tozdi, ki sodelujejo pri realizaciji tega naročila, so sprejeli obvezo, da se glede na potek
gradbenih del vključimo z odpremo turbinske opreme tako, da zaradi nas ne bi bilo zastojev na gradbišču. Glede na pogodbene roke so to še vedno 9-mesečne ka-snitve — vendar večjih problemov ne bo, če bomo odpremljali opremo po sprejetih rokovnih obvezah vključno do konca decembra 1980.
Po treh mesecih dela in naporov lahko zaključimo, da nam gre kar dobro. Posebne uspehe je dosegel TOZD POZ — tako rokovne kot tehnično-iizvodbene. Izdelava zvarjencev gonilnilkovega obroča ko tudi vodilnilkovega obroča ie bilo zahtevno delo. Z razumevanjem situacije so se tovariši iz PZO — od tehnologov do konstrukcijskih ključavničarjev in varilcev čutili dovolj sposobne, da z lastnim znanjem, brez pomoči francoske firme »Neyrpic«, izdelajo te zahtevne turbinske dele. Gonilnikov obroč je tako že na Obdelavi, Vsak čas (v mesecu maju) pa bo tudi vod Umkov obroč.
Glede na faze gradbenih del bomo že v maju morali na gradbišče odpremi ti drenažne in hladilne naprave in v juniju sifonske zapornice. V montaži dvigal pa monterji hitijo, da bi prve dni v mesecu maju odpremili na gradbišče dva 70 Mp in enega 20 Mp EMD.
J. Babič
VISOKI OBISK IZ SOVJETSKE ZVEZE
V torek, 8. aprila dopoldne smo v Litostroju sprejeli posebno delegacijo iz ZSSR. Vodil jo je Nikolaj Nikolajev Smeljakov, namestnik ministra za zunanjo trgovino Sovjetske zveze. Delegacija je v Jugoslaviji obiskala nekatere večje delovne organizacije, ki svoje proizvode izvažajo v Sovjetsko zvezo ali pa že dalj časa sodelujejo z njihovimi podjetji. Med temi je tudi Litostroj, saj že vrsto let v ZSSR izvaža nekatere naše proizvode.
Polarni žerjavi za jedrske elektrarne, preoblikovalni stroji, reduktorji za metalurgijo ter številni rezervni deli in drugi proizvodi predstavljajo znaten del naše proizvodnje, ki jo proizvajamo za Sovjetsko zvezo.
Visoki gostje so skupaj s predstavniki Litostroja ugotovili, da se Litostroj s svojimi zahtevnimi proizvodi uspešno vključuje v gospodarsko sodelovanje obeh držav. Prav tako so ugotovili možnosti nadaljnjega razvoja in razširitve sodelovanja tudi v ostalem proizvodnem programu Litostroja.
Goste smo seznanili tudi z razvojnimi in proizvodnimi možnostmi Litostroja po izgradnji investicijskih objektov.
Delegacija si je po razgovoru z zanimanjem ogledala nekatere proizvodne obrate.
K. G.
Izvolili smo nove predsednike sindikata
V prejšnji številki smo predstavili sedem novih predsednikov osnovnih organizacij sindikata, danes pa poglejmo, kdo bo vodil delo sindikata še v ostalih osmih osnovnih organizacijah. O vlogi sindikata in njegovih najpomembnejših nalogah so povedali naslednje:
Zvonko UNIJAT, tehnidlog I. v TOZD TVN, v Litostroju od leta 1964.
Sindikat je družbenopolitična organizacija, Ikl mora obravnavati vse pomembnejše samoupravne odločitve, nj-en-i člainii pa morajo biti seznanjeni z vsemi družbenimi dogajanji. To pomeni, da se moramo končno posloviti od miselnosti, da naj bi bil sindikat tisti, ki bi skrbel za ozimnico in podobno.
Ker smo še mlada temeljna organizacija združenega dela, dimamo precej specifičnih težav. Pretežna večina zaposlenih delavcev je še mlada, zato imamo še vrsto problemov Okrog stanovanj in družbenega standarda. Organizirali smo se v pet sindikalnih skupin, kjer razpravljamo o vseh problemih in obravnavamo tekoče samoupravne dokumente. V izvršnem odboru sindikata smo se dogovorili, da bomo delali vsi, zato si itudi vedno razdelimo vsa gradiva in tako resnično delamo vsi. To pa je najboljša pot, da se približamo ciljem, ki smo si jih zastavili s sprejetjem kolektivnega vodenja.
Jože BOLA — TOZD IVET, delovodja v vzdrževanju strojev, pri nas od leta 1966.
Če gledamo sindikat kot celoto, smo sindikat vsi — ne le predsednik in izvršni odbor. Težko se je tudi opredeliti, katera je najbolj pomembna funkcija sindikata, saj je tu vrsta funkcij, ki jih je skoraj nemogoče razvrstiti po pomembnosti. Lani smo na primer sprejemali tri zelo važne dokumente o osebnih dohodkih, o katerih smo razpravljali po Sindikalnih skupinah. V letošnjem letu pa bo moral sindikat bdeti nad planom ožinama nad njegovo realizacijo in nad izvajanjem dogovora o stabilizacijskih ukrepih, ki smo ga sprejeli skupaj z letnim planom. Če bomo zastavljeni plan izpolnili, bomo s tem resnično ustvarili vise pogoje za razširjeno -reprodukcijo in dobre pogoje gospodarjenja. Menda ni potrebno -posebej navajati, da je za dober družbenoekonomski in socialni položaj delavca potrebno najprej ustvariti materialno bazo. Zato se moramo delavci v prvi vrsti zavedati, kaj sprejemamo in kaj planiramo, da bomo to zagotovo tudi izpeljali. Bistvena naloga Sindikata pa je, da delavce spodbuja k izpolnjevan,jiu zastavljenih ciljev.
Pni nas smo sedaj organizirani v dvanajistih skupinah, glede specifičnosti svojih del pa smo razdrobljeni po celi tovarni. Zato
Zvonko Unijat
je za nas precejšnjega pomena komunikacijska vez med delavci, pa tudi med družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvenimi organi. Ta vez se je močno okrepila z delovanjem sindikalnih Skupin, kar se tudi odraža pri našem delu. Nazadnje bi morali bolj poskrbeli -za naše samoupravne interesne skupnosti, ki jih puščamo ob strani dn nimajo take podpore kot na primer zbor združenega dela oziroma njegovi delegati. Mogoče tem delegatom mudimo premalo podpore, premalo -skrbimo za kadrovanje. Če je kadirovsk-a politika dobra, je to že velik korak k uspehu.
Brane TRONTELJ — TOZD
OBDELAVA, -dispečer v planski operativk V -Litostroju je že 32 let.
V prvi vrsti je potrebno sindikat reorganizilraiti in -dati več poudarka kolektivnemu vodenju. Predsednik mara biti resnično enak ostalim, njegovo del-o mora ‘biti le usklajevanje dela cele osnovne organizacije sindikata in izvršnega Odbora. Končno pa moramo doseči to, da bodo vse pobude za -delo prihajale -i-z Sindikalnih skupin in bi se na podlagi tega Oblikovale maše naloge. V naši osnovni organizaciji smo si tak program dela že zastavili in smo si ga razdeMl-i po področjih dela. Predsedniki komisij morajo vise probleme, potrebne za obravnavo posredovati izvršnemu odboru,. ta pa naj bi pripravil široko obravnavo.
Pred nami je -sedaj dokaj težka in zahtevna naloga — izvajanje stabilizacijskih ukrepov, ki smo si jih sami zastavili. V našem -tozdu si bomo resnično prizadevali, da 'jiih bomo zelio dosledno -izvajali. Z-alto smo si zadali nalogo in -ugotovili vse vire mesitabilizacijsfcega obnašanja, ki jii-h je pri nas še precej. Na podlagi tega smo izdelali in sprejeli stabilizacijski- program, vendar mislim, da je premalo konkreten. Kot drugo pomembno ,nalogk> pa smo si zadali, dia bomo proučili deliov-anje samoupravnega odločanja dn pregledali, ali so vsi samoupravni akti v -skladu z zakonom o združenem delu. Sicer pa rad bi omenil še pomembno funkcijo koordinacije predsednikov sindikata, ki d-dluj-e n,a nivoju delovne organizacije, ker je to organ, ki ima vlogo povezovalca in -usklajevalca Stališč. Pri svojem delu si mora koordinacija predsednikov prizadevati, da bodo Stališča vseh osnovnih organizacij sindikata vsaj približno enaka, ker bo le itako naše delo plodno -iin učinkovito.
Jože Bola
Brane Trontelj
Cirila Rozman
Cirila ROZMAN — DS P-FSR, vddjia saldakonta kupcev, v Litostroju 19 let.
Najpomembnejša funkcija sindikata -naj bi bila skrb za izpolnjevanje delovnih nalog za nadaljnje -razvijanje sistema samoupravljanja in Skrb za izboljšan družbenoekonomski položaj delovnega človeka,v združenem delu. Sindikat se -mora -bolj zanimati- za delo delegacij, ki so tudi sestavni del samoupravnega odločanja. Ravno tako pomembna pa je tuldi povezava sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, med -katerimi še ni opaziti povezave, kakršno bi si želeli. Prizadevati bi si morali za bolj enotne akcilje, da delo ne bi bilo dvotirnlo. Ob tem pa moramo tud-i- prerasti miselnost, da sindikat ni nekakšen varuh -mladine, temveč da je mladinska organizacija sposobna voditi svojo politiko in enakovredno sodelovati v vseh družbenopolitičnih in ostalih akcijah.
V letošnjem letu bo delo sindikata še posebej težko, ker se bomo marali boriti za dosledno Izvajanje stabilizacijskih -ukrepov. V naš-i delovni skupnosti bomo morali posvetiti še več pozornosti porabi finančnih sredstev.
Precej se je razvilo itudi delo sindikalnih skupin, poverjeniki pa sproti prenašajo informacije preko izvršnega odbora itudi ostalim članom -sindikata. Lahko pripomnim, da je bil pred ustanovitvijo sindikalna/h skupin pretok informacij precej slabši.
Mijo STANKO — TOZD
MONTAŽA, delovodja v eleiktro montaži, v Liltostroj-u pa je že 21 let.
Ena pomembnih funkcij sindikata pri nas je, da obravnava vse pomembnejše samoupravne akte din usklajuje predloge. Razprave se odvijajo v glavn-em po sindikalnih skupinah, -kj-er -imamo dejansko vs-i- možnost sodelovati v razpravi in podajati svoje predloge. Opaziti j-e. da je v teh skupinah še veliko boljši -pretok informacij, da je tu bolj živa diskusija In da prihajajo do konkretnejših predlogov kot doslej. Kljub temu sindikalne skupine še ne delujejo tako, kot bi morale. Iz te baze bi moralo prihajati več predlogov, pri odločanju pa bi marali sodelovati res vsi delavci. Sele, ko bodo vs-i člani do na-j-viišje mere aktivirani pri sodelovanju v samoupravnem odločanju -bodo zbori delavcev postali končna faza odločanja.
Prav pni obravnavi pomembnih dokumentov imam pripombo glede prihajanja gradiva zanje, na primer iz občine ali od -drugod. Ti prihajajo prepozno, da bi j-i-h sindikalne skupine lahko dobro proučile iin nam tako zmanjkuje časa za usklajevanje ali dopolnjevanje predlogov. Posebne vrste težavo pa imamo v našem tozdu, ker moramo -ta gradiva poslati še našim delavcem na montažah, za kar ipa navadno prav zaradi kratkih molkov zmanjka časa. Tu pač naredimo, kar največ moremo. Pomembna funkcija sindikata pri nas je -tudi, da sku-
paj z ostalimi tozdi -usklajujemo d-elo v Skupnem proizvodu in da pospešujemo Skupno delo. To je sicer naloga vodstvenih organlov, klljiub temu pa je v skrbi za čim hitrejšo filnailiizadijo izdelkov vključen tu-di sindikat.
V	programu pa imamo še izboljšanje d-ela komisij, ki naj bi dajale izvršnemu odboru predloge za boljše -delo, spremljali bomo itudi stanovanjsko politiko i-n posvečali skrb izboljšan jiu družbenoekonomskega standarda delavcev.
•
Karolina CIGALE — TOZD
ZSE, fih-ancni knjigovodja, v Litostroju zaposlena od leta 1958.
Sindikat ima v razvoju delavcev ,samoupravljanja skupaj z ostallimii družbenopolitičnimi organizacijami vodilno vlogo. Poleg osnovnih, lahko mečemo že klasičnih nalog, se v hitrem in nenehnem irazvoju družbenoekonomskih odnosov pojavljajo tu-di nove in So -rezultat mazvojia naše socialistične družbe.
V	sedanjem času je pred nami važna naloga — izvajanje stabilizacijskih ukrepov se -bo moral sindikat vključiti v polni meri. Le s skupnimi -močmi in prizadevanji bomo lahko dosegli cilj, ki s-mio si -ga zad-ali. Sindikat mora neposredno spremljati uveljavljanje družbenega planiranja (tako pri- letnih kot srednjeročnih lin dolgoročnih planih), spremljati pa mora tuldi rezultate gospodarjenja. Borni ti se mora za boljše izkoriščanje delovnega časa, prav tako pomembna pa j-e tudi krepitev delegatskega sistema, uveljavljenje načela delitve po delu, Skrb za varstvo -pri delu, skrb za vzgojo in strokovno 'izobraževanje ter ljudsko obrambo ih -družbeno samozaščito. Skratka — delovanj-e sindikata -mora biti tako, da -bo omogočalo aktivno sodelovanje kar največj-ega števila delavcev na vseh ravneh samoupravne organiziranosti.
Zdravko ŽALAR — TOZ-D IC, učitelj strokovno -teoretičnih predmetov elektro Stroke, v Litostroju zaposlen od leta 1972.
Splošne naloge sindikata so med drugim našteli že kolegi preti menoj, zato naj mogoče omenim le specifičnost sindikalnih -Skupnosti našega tozda.
Naša osnovna dejavnost je vzgoja iin izobraževanje, zato se mora tej n-alogi prilagajati vse ostalo delo pa tud-i delo sindikata. V prizadevanjih za čim uspešnejše nagrajevanje po delu, se tako trenutno ukvarjamo z uvajanjem urnega vrednotenja učiteljevega dela v okviru 42-ume-ga delovnega itedna, pri čemer ima pomembno -besedo tudi sindikat. Uvajanje usmerjenega izobraževanja z vso spremljajočo problematiko je pri nais v tesnejšem stiku v sindikalni, kot morda v d-rugiih tozdih. Stabilizacijska prizadevanja, družbena samozaščita in podobno, vsebujejo specifičnost šole, sindikat pa mora tako kot za vse ostale samoupravne dogovore i-n siki epe v okviru tozda tud-i na navedenih področjih Skrbeti, da se le-ti izvajajo pravočasno in učinkovito, v splošno korist delavca in tozda.
Mijo Stanko
Zaradi različne časovne razporeditve dela in -relativno majhnega števila članov sindikata je pri nas težko organizirati sindikalne skupine. -Zato je vsak čl-an IO za-dolžeh za določeno 'dejavnost, v okviru katere organizira delo po potrebi. Caslovnia in krajevna razdrobljenost mas pesti tu-di pri pravočasnem -In učinkovitem Obveščanju, kar bomo letos -poskušali izboljšati. V okviru trenutnih aktualnosti bi za zaključek dodal prizadevanja n-a področju standarda -članov kolektiva, in sicer popestritev izbire pri malici in regresiranje dopustov.
Milan JURJAVClC — DS SSP,
varnostni inženir v službi varstva pri -delu, v Litostroju zaposlen od leta 1970.
Sindikat si -mora prizadevati predvsem za naidaij-nji -razvoj samoupravnih odnosov. To -pomeni, da moramo vzpostaviti boljšo in bolj obvezujočo povezano med samoupravnimi organi v združenem delu iin delegacijami za skupščine DPS ih SIS. Pri našem delu se bomo zavzemali tudi za dosledno upoštevanje samo-
(N-a-daijevanje na 5. strani)
Karolina Cigale
Zdravko Zalar
Modernizacija delavske restavracije je nujna
Ko v teh dneh razpravljamo o samoupravnem sporazumu dela in sredstev za izgradnjo gotove in polpripravljene hrane ter urejanju medsebojnih razmerij pri delitvi skupnega dohodka in skupnega ri-?ika ter o trajnem poslovnem sodelovanju med TZ Litostrojem in HP Kolinsko, je prav, da se s to zadevo seznanimo malo podrobneje. To je potrebno predvsem zaradi tega, da ne bi prišlo do prepričanja o morebitni zgrešeni investiciji rekonstrukcije naše delavske restavracije.
ZAKAJ V
REKONSTRUKCIJO NASE
delavske
restavracije?
. V letošnjem letu mineva 20 lct poslovanja naše delavske restavracije. Ko je bila izgradnja končana, je to bila po velikosti ln sodobnosti opreme zelo sodob-no opremljena delavska restavracija. Vendar razvoj je šel na-Pvej in danes sami ugotavljamo. da 'je oprema izrabljena, zasta-re*a, zmogljivosti premajhne. Sanitarna inšpekcija pa ugotavlja, da nimamo niti osnovnih prdmer-nih skladiščnih prostorov, da kuhinja ni opremljena in grajena Po sedanjih sanitarnih predpisih. v kuhinji se srečuje dotok suro-rovin z gotovo in odpadno hra-n°- Prostori niso ločeni od pri-bfave do 'končnega izdelka hrano im podobno.
Se in še bi lahko naštevali, km- nas bremeni in zahteva rekonstrukcijo kuhinje, skladiščnih Prostorov in ne nazadnje tudi Sedežev in problematične linije.
kaj predvideva Rekonstrukcija?
S podkletitvijo razširjene Prostornine bi pridobili zahteva-ne sanitarno predpisane skladišč-ne Prostore. Nad podkletitvijo je Predvidena razširitev kuhinjskih Prostorov ter dodatnih sedežev.
sedanjem nivoju jedilnice je Predvidena še ena dodatna re-tavracija s 120 sedeži in svojo samopostrežno linijo. Rešitev prometna večjega pretoka je torej dveh ločenih linijah. Novi del estavracije, ki se širi proti bali-mscu, bo istočasno služil za kom-metni obrok zajtrka in večerje.
ue bo premeščen v novo restavracijo in bo povezan s kletjo, J^r je priročno skladišče z dvigalom. V nadzidavi novega dela e Predvidena priročna kuhinja,
povezana z dvigalom s kuhinjo ter dve ločeni mali restavraciji s 120 sedeži. Del nadzidave novega in starega dela pa je namenjen za prostorske potrebe TOZD ZSE.
Ta ureditev prostorov TOZD ZSE pa je potrebna zaradi njene raztresenosti, v sedanjih prostorih pa je predvidena trgovina za potrebe krajanov.
Z rekonstrukcijo bodo urejeni skladiščni prostori in kuhinja, kot jih od nas zahteva sanitarna inšpekcija. Poleg sedanjih 380 sedežev jih pridobimo še dodatnih 350. Glavna pridobitev pa bosta seveda dve ločeni samopostrežni liniji.
ETAPNA IZGRADNJA
Iz samoupravnega sporazuma, ki smo ga sprejeli za združevanje sredstev za izgradnjo objektov družbenega standarda v Litostroju, je razvidno, da bo rekonstrukcija delavske restavracije potekala v etapah.
Tako predvidevamo, da bi do konca leta s pridobljenimi sredstvi pridobili idejni projekt, vsa dovoljenja ter glavni projekt. _
Izgradnja pa naj bi se pričela v letu 1981 in bi trajala do leta 1984, kot je tudi predviden dotok sredstev.
PREDVIDENA REKONSTRUKCIJA NI V NASPROTJU HP KOLINSKA
Predvidena rekonstrukcija že zajema delni program polpripravljene hrane HP Kolinska, saj smo ocenili, da nam bo program prinesel delno razbremenitev že tako pereče delovne sile v restavraciji.
Litostroj nima namena, da bi s tem preskrbel le topel obrok, ki ga ponuja HP Kolinska, temveč namerava še vnaprej ostati
(Nadaljevanje s 4. strani)
upravnih alkitov, ki smo jih spre-t	akte pa -moram na pod-
ret predlogov tudi dograjevati.
redlogi morajo seveda terne! ji-. na interesu večine delavcev.
Paim, da se 'bo sindikat pni svo-s ^ v^elu čilm iman jkrat srečeval kršitvami samoupravnih pravic aelavcev, kar naj bi bilo tudi pre-entivno delo sindikata. Iz svo-"®§av Poklicnega in strokovnega tališča bi rad pripomnil, da bi t6 nooinal sindikat bolj zavzemati ln razpravljati tudi o delovnih
pri ostalih obrokih prehrane, kot so kosilo, zajtrk in večerja za člane kolektiva in njihove svojce.
Prav tako se s tem programom ne nameravamo odreči raznim kosilom, ki jih imamo za naše goste — poslovne partnerje ter tudi za razne svečanosti ob jubilejih v naši delovni organizaciji. Ta prehod ne more biti pripravljen preko noči in zahteva svoj čas. Mentaliteta naših ljudi ni taka, da bi to lahko prenesli že na jutri. Ko pa ocenjujemo ta razvoj z današnjo prakso, pa lahko ugotovimo, da traja taka preobrazba in finančna izgradnja več let.
Ne moremo pa se istočasno
zapirati v naše interne okvire. Poglejmo situacijo malo izven naših republiških meja. Predlog HP Kolinska ni nekaj povsem novega in nepreizkušenega.
Tovarne hrane, kakor se to danes moderno imenujejo organizacije, ki delujejo na tem področju, so že znane. Kdo ne pozna 29. november, Sljeme, Crvena zvezda itd. Vse so prinesle nekaj novega, naprednega, ne pa takega kot si nekateri predstavljajo, da bomo potem nehali kuhati, pripravljati solato, postregli z nečim, kar imenujemo domača hrana.
Vse to pa nam narekuje, da sicer upoštevamo prehrambeno revolucijo, vendar pa si s tem ne smemo zapirati tudi ostalih možnosti in navad.
Število sedežev je že sedaj premajhno, zato ga nameravamo povečati.
Vsa razdelilna mesta, razen v tozdih Servis in TVN ne dose-
Mladinski seminar v Poreču
Komisija za idejnopolitično delo pri KS ZSMS TZ Litostroj jo v času od 28. do 30. marca 1980 organizirala mladinki seminar v Poreču, Ta seminar je organiziran vsako leto z namenom, da bi poživil zanimanje za idejnopolitično delo. V programu so bile teme z različno problematiko — od akcii-kc naravnanosti same mladinske organizacije do zunanjcpoli-litične situacije.
lan Jurjavčič
pogojih. To ne bi smela biti le naloga strokovne službe, kajti skuiono je treba razpravljati tudi o finančnih siredstvih, Skl jih vse izboljšave seveda potegnejo za seboj.
-Letos so vsi naši napori usmerjeni v ilzvrševanje stabilizacijskih ukrepov, zavedati pa se moramo, da stabilizacija ni samo trenutna akcija ali parola, katere se naj držimo, temveč je to dolgoročnejši proces. V naslednjih letih si moramo prizadevati, da to ne bo več neke vrste prisila, temveč normalen način poslovanja in gospodarjenja z -družbenimi sredstvi. Povečanje dohodke mora torej dejansko sloneti na povečani produktivnosti.
Program dela našega sindikata bo zasnovan na predlogu izvršnega odbora, ki je sprejel programsko usmeritev, posamezne komisije pa -so na podlagi te usmeritve, kli jlih osnovna organizacija zbere iz članarine. V letošnjem letu smo dali tudi velik poudarek socialni pomoči zdravstveno ogroženim delavcem, tako ikot ostale organizacije naborno tudi mi organizirali Skupen izlet, ki mora imeti predvsem vlogo družbenega srečanja in zbliževanja delavcev.
Lahko rečem, da ima naša sindikalna organizacija že kolektivno vodstvo, delovanje pa bo slonelo predvsem na delu komisij. Upam, da se 'bo naše delo odražalo tudi v delu konference osnovnih organizacij sindikata in njenih organov.
M. M.
Na seminarju smo obravnavali naslednje teme:
#	delo mladine — vključevanje v samoupravne in družbenopolitične organizacije,
#	6. konferenca na vrhu v Havani ter trenutna zunanjepolitična situacija v svetu,
#	demokratizacija družbenopolitičnega odločanja in kolektivno delo,
#	produktivnost dela, stabilizacijska politika na osnovi akcije »zaključni račun«,
#	informiranje,
® aktualna problematika delovne organizacije.
Predavali pa so nam: Dipl. inž. Marko Kržišnik, generalni direktor Litostroja, dipl. inž. Zvonimir Volfand, direktor TOZD PUM, Vukosav Zivkovič, član sekretariata ZK Litostroj, Karel Gornik, vodja Centra za samoup-ravaljanje, DPO in informiranje, Bojan Butolen (član sekretariata pri RK ZSMS) in Uroš Lipušček — novinar zunanjepolitične redakcije RTV Ljubljana.
Na seminarju sta bila prisotna tudi novoizvoljena Jure Vulkan, predsednik DS DO in Pavle Stupnikar, namestnik predsednika sindikata Litostroj. Seminar so vodili predstavniki mladinske organizacije Lajoš Sič, Franc Jamšek, Toni Skušek, Silva Chry-santhis, prisotnih pa je bilo 61 mladincev.
Najprej smo na seminarju obravnavali zunanjepolitične dogodke. Tovariš Uroš Lipušček nam je v zgoščeni obliki prikazal politično situacijo v svetu ter mesto in vlogo, ki jo ima Jugoslavija v svetu, največ časa pa smo posvetili obravnavi gibanja neuvrščenosti ter trenutnim političnim dogodkom. Ta tematika nas je vse zelo pritegnila, žal pa je bil čas preskopo odmerjen za obravnavo tako široke in pomembne problematike.
gaj o higienskega minimuma, zato je predvidena pridobitev dveh linij velika prednost, saj bo sicer potrebna popolna adaptacija razdelilnih mest ali pa jih bo sanitarna inšpekcija zaprla.
Ni potrebno še posebej poudarjati ostalih prednosti, ki nam jih ponuja Kolinska. Vsekakor pa bo izračunan kalorični obrok za posamezna delovna mesta prinesel prednost, ki jo bomo morali upoštevati. Prav tako bo prispevek k zmanjšanju števila delavcev, ki jih sedaj potrebujemo za predpripravo, računamo pa tudi na delno rešitev problema glede nabave surovin — predvsem mesa in mesnih izdelkov.
Torej pri sodelovanju s HP Kolinska oziroma z razširitvijo naših zmogljivosti ne gre za dvo-tirnost ali celo za prekrivanje, temveč za potrebno sodelovanje in izpopolnjevanje.
M. Vidmar
mm
Ena najzanimivejših tem na seminarju je bila zunanjepolitična problematika, o kateri nam je govoril novinar RTV Ljubljana Uroš Lipušček (Foto: P. Koščica)
Nadalje smo imeli priložnost poslušati tovariša Marka Kržišnika, generalnega direktorja naše DO, ki nam je prikazal stanje podjetja v eloti, in sicer iz dveh vidikov — kratkoročnega in dolgoročnega. V opisu kratkoročnega (to je trenutnega) stanja v DO dajemo velik poudarek stabilizaciji in ukrepom s tem v zvezi. Dolgoročna oziroma perspektivna slika nam je pokazala predvsem širjenje DO, s tem pa tudi povečanje zmogljivosti naše proizvodnje brez bistvenega povečanja števila delavcev.
Predavatelj z republiške konference ZSMS tovariš Bojan Butolen je razčlenil organiziranost mladih z vidika pobud tovariša Tita, vključno s pobudami 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije o kolektivnem delu in vodenju. Seznanil nas je z rezultati analize dela in vlogo koordinacijskih svetov, ki je bila izvedena ob pripravah pravilnika, ki bo temeljiteje opredeljeval delo koordinacijskih svetov.
Tovariš Vukosav Živkovič je s prikazom razmer v naši DO,
SAMOUPRAVLJANJA
s povezovanjem dela mladih z drugimi organizacijami, nakazal tudi možnosti in oblike sodelovanja ter predvsem vključevanje mladih v družbenopolitično in samoupravno delo. Menimo, da te možnosti obstajajo, da pa je potrebna vsestranska pobuda za aktiviranje širokega kroga mladih.
Tovariš Karel Gornik nam je v temi informiranje predstavil oblike obveščanja delavcev v združenem delu in načine informiranja v naši DO. Poudaril je pomembnost pravilnega in pravočasnega obveščanja delavcev, kar odločilno vpliva na rezultate dela ter na izpolnjevanje samo-upravljalskih pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu in delegatskem sistemu.
Tovariš Zvonimir Volfand, dipl. inž., je obrazložil osnove za pregled rezultatov poslovanja in možnosti nadaljnjega planiranja, kar je tudi podlaga za dobro poslovanje.
V izvajanju stabilizacijskih ukrepov je pomembno pravilno tolmačenje le-teh, kajti stabilizacija na primer ne pomeni le zmanjševanje sklada skupne porabe ali ukinjanje reklam in omejitev reprezentančnega fonda, temveč tudi zmanjševanje stroškov poslovanja. To pa pomeni boljše izkoriščanje delovnega časa — efektivno delo ob čim manjši možni porabi energije in materiala.
Udeležba na vseh predavanjih je bila polnoštevilna, pohvale vredno pa je bilo tudi sodelovanje in disciplina mladincev, ki so se udeležili seminarja.
Splošna ocena seminarja je, da je bil zelo dobro organiziran in uspešno izpeljan. To velja tudi za primerjavo s prejšnjimi, ki so bili pogosto slabše pripravljeni, zato lahko upravičeno upamo, da je vsem udeležencem koristil in je dosegel svoj namen.
Na koncu seminarja smo našemu dragemu in ljubljenemu tovarišu Titu poslali brzojavko z željami za čim hitrejše okrevanje.
L. Sič
Udeleženci mladinskega seminarja v Poreču (Foto: P. Koščica)
TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA TOZD PZO
USTVARJAMO BOLJŠE POGOJE ZA DELO
Delavci temeljne organizacije PZO smo se po samoupravni organiziranosti znašli v bistveno drugačnem položaju kot ostale temeljne organizacije, kajti, če hočemo doseči cilje, moramo postopno spreminjati organizacijo dela, uvajati sodobnejše metode dela z novo vsebino, urediti osnovne pogoje pri nas. Osnovni motiv so bili skupni interesi in cilji razvoja tako v temeljni organizaciji kot v delovni organizaciji kot celoti. Izhajali pa smo od stopnje tehnično-tehnološke razvitosti, ekonomskega položaja, v katerem smo se znašli, problemov, ki nas spremljajo, in strokovne usposobljenosti delavcev.
Naloge, katerih smo se lotili, pa tudi vsi drugi tokovi kažejo, da smo tudi vnaprej dolžni posebno pozornost posvečati razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, družbenoekonomskim odnosom v temeljni organizaciji, med njimi in delovnima skupnostima ter tudi navzven. Dolžni smo
ustvarjati take pogoje, da bodo naši sodelavci dejansko nosilci odločitev o pridobivanju in razporejanju dohodka. To področje je zelo tesno povezano z realizacijo nalog politike ekonomske stibilizacije in obvladovanje njegove celote, to so osnovni motivi in predpostavke uspešnega ustvarjanja. Menimo, da na ta način vse subjekte samoupravnih odločitev spodbujajo k ekonomskemu in racionalnemu obnašanju, ki postaja vsak dan vse bolj prisotno (koristna poraba sredstev in delitev dela, ustvarjena delitev dohodka in čistega dohodka).
Znano nam je, da pogoji tržišča postajajo z vsakim dnem vse bolj neizprosni. Zato nam bo tudi naš dohodek v odvisnosti od povečanja proizvodnje boljše kvalitete, ekonomičnosti poslovanja in ponudbenih ter realiziranih cen določal vsakodnevni kos kruha.
Franc Podlipec — kovač pri pnevmatskem kladivu (Foto: K. G.)
VSE SE ZAČNE IN NEHA PRI DENARJU
Pravimo, da je denar sveta vladar, da zanj, če ga imaš, kupiš vse, 'kar poihrebuješ. V svoje plane s mio zapHsaili, da se rast čistega dohodka giblje počasneje od dohodka, 'kar naj bi omogočilo hi-trejžo rast akumulativne in reproduktivne sposobnosti temeljne onganiizacije. V naši delovni pa tudi temeljni organizaciji dograjujemo sistem delitve po delu in rezultatih dela, pni čemer moramo posebno pozornost posvetiti izjlemnim dtilovnim rezultatom, ustvarjalnosti in kreativnosti, ki pri nas vsakodnevno prihaja do ,-raza. Končno si moramo natočiti čistega vina, da bo rast osebnih dohodkov opredeljena skozi večjo produktivnost in višji ustvarjeni dohodek.
To pomeni več dela, manj zapravljanja časa, izmikanja delu, izsiljevanja norm, večje prihranke z vsemi vrstami materiala, da bomo za opravljanje del in nalog potrebovali 'tudi več znanja, da bodo programi dela strokovnih služb uresničeni v skladu z dogovori, da povečamo odgovornost 'in drugo. Mi si moramo prizadevati za odpravo uravnilovke z dograjevanjem sistema delitve sredstev za osebne dohodke, kajti vse pravice in obveze za osebne -dohodke, skupno in splošno porabo prevzemamo s samoupravnimi sporazumi in pravilniki, ki temeljijo na podlagi ustvarjenega dohodka. Prizadevamo si, da dogovorjeni oziroma planirani dohodek v temeljni organizaciji realiziramo, toda to nam postaja vse težje, kajti skupni! proizvod mora skozi vrata. Sedanja oblika dela osebnih dohodkov je proizvodni strošek, Iki ni odvisen od ustvarjenega dohodka. Verjetno nam ho šlo težko vsem, zato je prav, da se že sedaj pripravimo in uresničimo vse tiste dlje, ki smo si jih zastavili in ne ostajamo pri ocenah to ugotovitvah na papirju ali dogovoru.
Morda je za koga smešno ali čudno, da moramo znotraj naše organiziranosti ustvariti pogoje za enak družbenoekonomski razvoj in položaj delavca. Neresnične trditve o itozdovskem obnašanju moramo zavreči, realizirati moramo skupne dlje to prizadevanja, kii sb pogostokrat predmet »•žolčnih« razprav ob težavah, v katerih se znajdemo. Priliva dohodka ne bo od pogovorov, temveč uresničitve našega skupnega proizvoda:
DOGOVORI MORAJO BITI TRDNI IN USKLAJENI
V tako raznovrstnem procesu, kot je izdelava zvarjencev in odkovkov, In s tako strukturo zaposlenih na (podlagi programov dela so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi »motor« našega dela in rezultatov dela, h katerim prispeva delež sleherni zaposleni.
Za dosegaaje zastavljenih dljev izvajamo ustrezne ukrepe to usmerjamo aktivnost v urensičeva-nje naslednjih osnovnih nalog:
1.	Na -področju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov stremimo, da se v praiksi uresničijo ustavna načela, zakon o združenem delu to drugi sistemski zakoni skozi našo samoupravno delovanje. Posebno pozornost posvečamo razvoju samoupravnega planiranja, dohodkovnim odnosom, akumulativnimi sposobnosti, samoupravnemu povezovanju in razreševanju vseh skupnih problemov.
2.	Če želimo postopoma odpravljati tehnološko odvisnost, pomeni, da mora naš tehnično-tehnološki razvoj še naprej voditi skupno strategi jo, da bi dosegli -povprečno raven.
Vsakodnevni problemi, s katerimi se srečujemo, njih razreševanje, vse to je opredeljeno v naši kvaliteti.
3.	Menimo, da moramo našo akumulativno to reproduktivno sposobnost krepiti, da bi tako racionalneje izkoristili delo in sredstva, ki bodo za gobavi j-aiLi realizacijo -projektov, skupnih interesov in ciljev razvoja.
4.	Posebno pozornost posvečamo racionalnemu zaposlovanju, življenjskemu standardu in izboljšanju delovnih in življenjskih -pogojev sodelavcev v skladu z razpoložljivimi materialnimi možnostmi.
5.	Poleg tekočih usmeritev programov dela vsakomesečno spremljamo uresničevanje sprejetih planskih obveznosti, nadurno delo, poškodbe pri delu, varnost -pri delu, povzročeno škodo, okvaro, problematiko discipline, transporta, vzdrževanje in drugo.
Menimo, da je vsega tega gradiva veliko preveč. Usklajevalni postopki na ravni delovne organizacije ne potekajo dovolj usklajeno, saj -gradiva iz teh ali onih razlogov prejemamo prepozno. Pogostokrat je celo talko, da moramo določene predmete dopolnjevati v temeljnih organizacijah zaradi površnosti, šablone ipd. dobro plačanih sodelavcev iz drugih tozdov.
Skratka v nažem družbenopolitičnem in samoupravnem -delu potekajo skladni procesi, v katerih si prizadevamo, da bi dejansko stekli z našimi hotenji. Z veseljem razrešujemo vse koristne pobude sodelavcev za dobrobit vseh nas, slabe delavce to de-lomrzneže pa moramo grajati in jih usmerjati.
Menimo, da je treba vse dogovore spoštovati, zato morajo biti itrdni, realni in sprejemljivi za družbenopolitično to samoupravno delo in delovanje.
DOBRI DELAVCI IN SAMOUPRAVLJALCI
Franc PODLIPEC skupinovo-dja kovačev, član delavskega sve-
ta v prvem mandatu in podpredsednik komisije za delovno razmerje v temeljni organizaciji pri nas združuje delo že 25 let?
Strojnega oblikovanja se je izučil v 3. maju na Reki. Po vrnitvi od vojiakov se je zaposlil v DO TZ Litostroj, ostal ji je zvest do danes. Od kovaškega ognjišča z enostavnimi deli pa do najzahtevnejših današnjih ognjišč ga je vodila trda pot. Cenjen to priljubljen 'je med svojimi sodelavci in vsemi mami, Iker življenjsko in gospodarno ocenjuje delo.
Vsakodnevno je odsoten od doma 11 ur, kajti za pot od Malega Ligojna pri Vrhniki do Litostroja potrebuje uro in pol, kljiub naporom, ki jih ima pri delu, pa se aktivno udejstvuje v krajevni skupnosti to gasilskem društvu.
Kaj misli o pogojih in opremljenosti kovačnice?
M-enli, da so se pogoji dela nekoliko izboljšali, toda za vse potrebe, ki j:im imamo, skupnega proizvoda ne moremo v celoti uresničiti zaradi: zastarele opremljenosti to pomanjkanja sredstev. Z razvojem delovne organizacije so pozabljali na nas to sedaj zahtevajo tisto, česar ne moremo delati ali pa delamo v škodo vseh nas, ko preobremenjujemo stroje. Zaradi tega sledijo prepogosto okvare to to so dodatni stroški vseh nas. Vzdrževanje teh strojev pa tudi ni -tako, kot bi moralo biti? Na to vprašanje bodo odgovorili morda sodelavci iz TOZD IVET?
V bodoče maramo misliti na posodabljanje naše opremljenosti to opredeliti, kaj bomo delali, da ne bo takih zmešnjav, kot so danes: če nihče noče določenega dela opraviti, ga maramo mi. Za taka dela pa bi potrebovali:
—	močnejše stroje,
—	ustreznejša transportna sredstva to pripomočke, da hi odpadlo toliko fizičnega dela,
—	čim manj improvizacij za delo,
—	za izboljšanje delovnih pogojev dušilce hrupa na kl-adlvih,
—	sleme za prezračevanje,
—	sodelavce usposabljati za ta dela in jih tudi ustrezno motivirati.
—	skladiščiti orodje ne samo pri nas, temveč na ravni delovne organizacije. Tako nam je sodelavec Ftranc v prepoteni srajci izpovedal Skromno željo za naš boljši jutri.
Naš drugi sogovornik je bil vodja tehnološkega oddelka maloserijske proizvodnje Janko R.EM-ŠAK, po samoupravni funkciji pa predsednik disciplinske komisije v temeljni organizaciji.
V IC Litostroj se je vpisal leta 1956 in se izučil za ključavničarska dela. Po končani šoli je delal kot 'konstrukcijski ključavničar in ob delu končal TSS strojne smeri.
Od leta 1963 svoja teoretična to pratična znanja vgrajuje v našo tehnično-tehnološkio dokumentacijo.
Spregovoril je o problemih delavnice to tehnologije:
—	roeoi, da -je tehnologija v delovni organizaciji preveč razdrobljena to se zaradi tega premalo usklajuje med seboj. Glavne funikdijie »šepajo«. Zakaj? Dobivamo dela, ki presegajo naše tehnično-tehnološke zmogljiiv-osti-
— Na področju normske politike se sodelavci hudujejo na nas, češ, kako smo dela normirali. Imamo tehnične izkustvene normative, ki naj hi te zadeve čim bolj urejevali. Delno iiimajo prav, ker smo vrsto let monrrusiko politiko opustili, zato pa je sedanje prehodno obdobje toliko -bolj zahtevno, ker -gre iza 'dograjevanje; pa ne s-aimo na področju normske politike, temveč tudi na področju kulture in humanizacije dela,
— Izdelali smo katalog del, delamo ruormslki (pravilnik, v razpravi so teze pravilnika o kakovosti to samokontroli, toda odprtih je še mnogo vprašanj na področju nagrajevanja tehnologov, proizvodnih delavcev, režijskih in ostalih. V skladu s programom dela bii vse to marali obdelati in pravilnik temeljne organizacije dopolniti do konca tega leta.
— Analitskemu delu na področju normslke politike maramo posvetiti več pozornosti v vseh delih delovne organizacije, kajti
.1
kS'
Janko Rcmšak (Foto: E. L.)
vsak dan npm bo težje in ne lažje.
— Na vseh ravneh naše organiziranosti moramo poostriti našo odgovornost, mnogi še namreč slabo izpolnjujejo svoja dela to naloge.
Vincencij PAVC združuje delo v delovni organizaciji od leta 1054 to že 24 let opravlja varilska dela. Meni, da mu je pri teh letih iroka še vedno mirna to zato lahko zagotavlja najvišje kvalitete pri izdelkih varjenih konstrukcij. Posebno je poudaril, da k temu bistveno prispeva umirjeno življenje.
Malo je takih sodelavcev, ki bii -bili talko zagnani in ljubili svoje delo, kot Vincencij, saj pogostokrat čuti posledice prevelikih naporov, ki jiilh doživlja ob delu in si pomaga, sam v prostem času, da v naslednjem tednu zopet lahko opravlja svoja dela in naloge.
Kot delegat v DS temeljne organizacije močno podlpira vsa razvojna prizadevanja, pri čemer vedno izpostavlja skupne interese to cilje sodelavcev v temeljni organizaciji. Meni, da s posodabljanjem strojne opremljenosti nadomeščamo ročno fizično delo
Vinko Pave pri svojem delu (Foto: (E.L.)
brez kakršnihkoli napak, veliko dimenzijsko točnost (po zahtevah
ročja izdelave varjenih konstrukcij. Če tem zahtevam zadosti, do-
IN SAMOUPRAVLJANJE
wm
JUS standardov oziroma projek- bi tudi potrdilo od instituta za

predvodilnik za HE Grabovico po velikosti ni redek izdelek delavcev te proizvodne hale (Foto: K. G.)
™ manjkajoče število sodelavcev, zato si moramo prizadevati, da s takim načinom nadaljevali, obenem pa prispevali k Azbolj-sanjju delovnih pogojev in večji Prddiuikitiivrnasti dela.
Meni, da so z ozirom na ob-s^ječo strojno opremljenost ti stirojii preobremenjeni in praktič-ho niiimajo počitka, zato si mo-,'arno prizadevati, da bi naše pla-^ei za letošnje leto v celoti realizirali z ozirom na program, ki je sprejel delavski svet temeljne organizacije.
Poudaril ije, da 'bi lahko pri nas več delati, bolje izkoriščali deliovni čas in s tern ustvarjati v®čji dohodek, s čemer bi poikri-'vali tudi vsle osebne in skupne Potrebe. Izpostavili je kulturo de-la in obnašanje sodelavcev, ki bi Se v večji meri lin bolj došledno morali zavedati svojih delovnih nalog ter v večji meri varčevati z vserrii vrstami materiala. Poudari je, da večje rezultate dela za-v^a prdsitarška utesnjenost, ki nam v -drvoizmensikem delu omo-take (kidllilčine proizvodov, kot l*h dejansko lahko ročno din strojno izdelamo. Ob tem moramo Upoštevati, -da imamo letno od-s°tniih iz proizvodnega procesa ?nradi bolniiške, poškodb pri de-u in terenskih del okrog 15 delavcev, ikar bi v nažem proizvod-n®m programu pomenilo enome-&e6n)o proizvodnjo zvarjencev in °dikiovkov.
STANOVANJSKA
politika
VSE POMEMBNEJŠA
. Družbenopolitične organizaci-samoupravni organi in vod-tVo. v svojih pogledih na stano-anj-sko politiko menijo, da -bo ta z dineva v dan vse zahtevnejša, olkaj? Podpisali -smo samoupravni sporazum o zagotovitvi minimumih standardov. Če želimo Pridobiti nove sodelavce, moramo Pridobiti toliko lin toliko postelj samskih domovih ali stanovanj! ^adeve postajajo iz dneva v dan , s^ težje -in resnejše. Imamo ne-j j Perečih stanovanjskih prob-ernov, v barakarskem na-selju rešujemo -tri v Vižmairjih je zade-n z Metalko še nerešena, prijav-sS,CeV za irešeiwan'.ie stanovanj-*h problemov preko nakupov je 1/“™°- a kako -naj jlim temeljna ^ eanizacija to zagotovi? S pro-w Cl stanovanj smo imeli več se-'tokov, kii si želijo družbena sta-ovanja, toda sleherni bo moral ™spevaiti določen znesek. V naj-ra.lšam času bomo morali razbijati o Sjzgradnji samskega do-gnidnjii prehodnih stanovanj, nkup-u novih ob lastni udeležbi tri"-*- *zvaianjem investicije zago-: r^rti za niove sodelavce tako 7 ,0novane minimalne standarde. ^ vse ostale pogoje od nakupa praznih stanovanj do adaptacij pa gotajvljamo sredstva v skladu z
danimi možnostmi. Tovariš Virag, predsednik stanovanjske 'komisije, je poudarili, da nam bo nova investicija zagotovila kadre prav z vzpbrednim reševanjem stanovanjskih problemov.
ORGANIZIRANOST DELA V TOZD
Po izidu zakona o združenem delu sb nekateri obrati, ki so prej bili v sestavi posameznih temeljnih organizacij združenega dela zadostila itrem osnovnim pogojem, da se samli organizirajo kot tozd. Tako sta leta 1077 prejšnja obrata pločevinama An 'kovačnica po izvršeni reorganizaciji postala TOZD »Proizvodnja zvarjen cev in odlkoMkov«. Nia Ita način so bili bolj natančno opredeljeni osnovni pogoji za načrtnejši razvoj rasti proizvodnje potrebnih polizdelkov tj. varjenih konstrukcij in odkovkov za supni proizvod. S takšno reorganizacijo smo tudli želeti urediti boljše poslovanje v okviru DO, ki jie pri prvotni organiziranosti pOStaflo že zelk> Otež-kočeno.
Dejavnost novoustanovljene temeljne organizacije iPZO, zajema izdelavo vairjeinlih jeklenih (konstrukcij, izdelavo odkovkov in a-mtikorozijsiko zaščito polizdelkov.
Preden nekaj več spregovorimo o proizvodnji v tozdu, načinu organiziranosti dela, nadaljnjih načrtih, težnjah in željah, je potrebno opredeliti proizvodnji program Litostroja in zahteve, kaitane se postavljajo za takšno vrsto proizvodnje.
Litositrojiska proizvodni program po proizvodnih vejah bi v grobem lahko opredelili takole:
a)	Posamična proizvodnja, tj. proizvodnja individualnega tipa.
— izdelava zvarjencev za hidroelektrarne.
— Izdelava varjenih konstruk-clilj za žerjaive. Pri tej proizvodnji je tipizacija možna le pri tako imenovanih vozičkih za tekalna kolesa.
—Izdelava ogrodij in ostalih zvar jen cev za preoblikovalne stroje. Ta proizvodnja je večinoma dlndiidualnega tipa, lahko pa je maloserijska, če lahko štejemlo za serijo 4—5 izdelanih preoblikovalnih strojev na en izdelovalni nalog.
— Izdelajva zvarjencev za čr-pailfce in proizvodnjo dieselskih motorjev. To proizvodnjo bi se dalo nekoliko bolj tipizirati in s tem dobiti karakteristike maloserijske proizvodnje.
— Milimi za cementno industrijo in rudarstvo.
b)	Maloserijska proizvodnja — v ta tip proizvodnje štejemo izdelavo zvarjencev — za viličarsko proizvodnjo.
Izdelava varjenih konstrukcij je zelo zahtevna. Ta zahtevnost dela je podana v fizičnem obsegu proizvodnje (kot ilustracijo naj navedemo samo podatek, da npr.
predvodilnik za HE Grabovica tehta Okoli 90 ton), pa -tudi v zahtevah glede -kvalitete dela.
Naljhrž je vsem znano, da je pri izdelavi varjenih konstrukcij potrebno zadostiti večjemu številu zahtevnih pogojev. Talko moramo pni 'izdelavi' varjenih konstrukcij upoštevati naslednje.
— Zadostiti pogodbenim zahtevam investitorja (to posebej velja za z var j en ce pri iturbilnski proizvodnji).
Izvršena dela marajo biti zelo kvalitetna. Kvalitetno delo štejemo Visoko kvaliteto zvarov
tanta) in zunanji iizgled celotne varjene konstrukcije.
— 'V varjeno konstrukcijo moramo vgrajevati zelo kvalitetne materiale, tj. materiale z garantiranimi mehanskimi in tehnološkimi lastnostmi.
— Upoštevati moramo mnenje in pripombe prevzemnih organizacij-.
Na račun investitorja varjene konstrukcije namreč prevzemajo in ‘medfazno 'kontrolirajo prevzemni organi, kot so npr.: L!oyd’s Register (DR), -Bureaiu Veriitas (BV), Jugoregister (JR), IGH Zagreb itd. Le-ti delajo po mednarodno priznanih normah za varjene konstrukcije. Posebej naj omenimo, da glede varjenih spojev veljajo priporočila in norme Mednarodnega inštituta za varjenje (JJW/IIS), glede antli,korozijske zaščite (peskanje tj. čiščenje površin) pa veljajo švedske norme (SIS norme).
— Ne nazadnje moramo zadostiti zahtevam JUS CT.3.071, 072, 073, 081 in 082, ki za DO oziroma TOZD zahtevajo in predpisujejo, da morajo imeti ustrezne kadre (npr. inženirja za varjenje z izpitom za opravljanje tega deda, •.ehnologa — specialista za varjene konstrukcije, varilne tehnike, atestirane varilce, katerih 'kvaliteta se kontrolira vsako lelto. Biti morajo ustrezno tehnološko opremljeni. Imeti morajo npr. atestirane aparate za varjenje (z ustrezno statično in dinamično karakteristiko), peči za sušenje praška in elektrod za varjenje, peči za toplotno obdelavo varjenih konstrukcij, katere mora na nek način -potrditi ustrezna institucija, aparalte za neporošene metode preiskave (RTG in UZ aparate, magnetoflux) 'in aparate za metode preiskave s porušitvijo ter ostale pomožne stroje in naprave.
Sele tako opremljena delavnica lahko opravlja dela s pod-
varjenje SRS.
— Zadostiti je pOtrebno tudi zahtevam varnosti pri delu in v čim večji meri zmanjšati težko fizično delo.
Upoštevajoč litastrojski proizvodni program, pogoje, katerim mora tozd zadostiti in uveljavitev samoupravnih odnosov, je proizvodnja varjenih konstrukcij tudi tako organizirana. Pri organizaciji dela želimo tuidi uresničiti skupno željo vseh nas, da bi -proizvajali s čim manjšimi proizvodnimi stroški.
Formalno bi organizacijsko strukturo tozda uvrstili v tip prilagojene Liker tov e organizacijske strukture sistema 4, ki sloni na treh osnovnih principih. Seveda o tem, da bi ta tip organizacijske strukture pri uveljavljenih samoupravnih odnosih bil tog, ne moremo govoriti. V medsebojnih odnosih so vgrajeni tudi elementi hehierarhiilčne organizacijske strukture, ki bi sicer najbolje ustrezala pri samoupravnih proizvodnih odnosih.
Po poslovnih funkcijah je tozd organiziran po organizacijskih enotah oziroma stroškovnih mestih. Ta so:
—	vodstvo TOZD,
—	plansko analitski oddelek (v njegovi sestavi je planska ope-rativa TOZD),
—	tehnološki oddelek,
—	proizvodnja (z obrati: pred-obdelava, izdelava zvarjencev, kovačnica in površinska zaščita),
—	vzdrževanje, transport, Skladišče,
—	oddelek kakovosti.
Pri nadaljnjem opisovanju organiziranosti dela v -tozdu se bomo pri nekaterih delih proizvodnega procesa zadržali dalj časa, ker želimo iRoudaritt usmeritve in bodoče načrte.
(Nadaljevanje prihodnjič) Pripravili v TOZD PZO
IZ DELA MLADINCEV TOZD OB
Delo naše osnovne organizacije je bilo v preteklem mandatnem obdobju zelo pestro. Predsedstvo se je sestalo na 17. rednih sejah in razpravljalo o tekočih aktualnih vprašanjih v zvezi z delom mladine same, kakor tudi o vseh področjih dela tozda in delovne organizacije.
Delovanje je bilo tesno povezano z delom koordinacijskega sveta ZSMS, tako smo sodelovali pri organizacijah problemskih konferenc, seminarjev in razprav o sprejemanju samoupravnih aktov. Skupno smo spremljali delo občinske konference ZSMS in sledili smernicam v smislu širših družbenih interesov.
Poudariti moramo, da je delo mladinske organizacije na področju temeljne organizacije potekalo v tesni povezavi z Zvezo sindikatov, Zvezo komunistov in organi samoupravljanja. To sodelovanje je prihajalo posebo do izraza pri razpravah, usklajevanju in siprejmanju samoupravnih aktov, ki so odločilnega pomena za vsakega člana naše temeljne organizacije, za temeljno organizacijo in za celotno delovno organizacijo.
Poleg aktivnosti na družbenopolitičnem področju je mladina tudi neposredno spremljala -potek proizvodnje in sodelovala pri ugotavljanju rezultatov dela. Tako so se -mladinci zavestno vključili v akcijo izrednih ukrepov in s tem dali svoj prispevek v skupnih prizadevanjih za realizacijo proizvodnega plana v preteklem poslovnem obdobju. -Zaključimo lahko, da je imela v delu in življenju tozda mladina pomembno vlogo, pri čemer pa ne smemo zanemariti dejstva, da je vedno delovala v skladu in s podporo vodstva, Ob sodelovanju drugih družbenopolitičnih organizacij.
Različne komisije ustvarjajo pogoje za širšo dejavnost mladine:
Kadrovska komisja v osnovni organizaciji mladine še ne raz-
polaga z izkušnjami, ki bi v celoti izpopolnjevale njeno vlogo in zagotavljala širšo in aktivno organiziranost. Ta pomanjkljivost se je posebno odražala v času flukStuacije, ko so se naše vrste spreminjale in nismo bili sposobni zapolnjevati vrzeli, ki so nastajale z odhodi mladincev, zato še vedno ostaja stalna naloga vpeljevanja in usposabljanja novih mladincev za tvorno delo.
Velik korak naprej za naše delovanje pomenijo zadnje volitve, saj je mladina močno zastopana v organih samoupravljanja, v komisijah kakor tudi v komisijah DPO in tudi na ravni DO v tistih organih. Od vseh izvoljenih članov naše organizacije pričakujemo, da bodo zastopali stališča in mnenja mladine 'in s tem pozitivno vplivali ter spodbujali aktivnost ih ši-roko delovanje.
Interes mladih je razviden iz nadaljnjega pregleda dela komisij. Tako je bila komisija za šport in rekreacijo ena najbolj aktivnih, saj je Skrbela za organizacije in izvedbe športnih tekmovanj v okviru osnovnih organizacij. Sodelovala je s koordinacijskim svetom in občinsko konferenco pa -tudi z isto komisijo pri OO Zveze sindikatov.
Tudi delo komisije za kulturo je ponovno oživelo. Velik polet je dala pobuda za ustanovitev glasbene -sekcije, vendar pa so -rezultati odvisni od širšega sodelovanja z različnimi dejavniki.
Pod okriljem te komisije naši mladinci uspešno tekmujejo v kvizu znanja pod naslovom »Tito, revolucija, mir«, ki poteka v teh dneh in je nadaljevanje lanskoletnih prireditev pod istim naslovom. Taka dejavnost ima velik
pomen tudi kot oblika družbenopolitičnega izobraževanja.
Komisija za mladinske delovne akcije je prav -talko delovala uspešno, organizirala je udeležbo naših članov na delovnih akcijah v delovni organizaciji, na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah, prav tako smo imeli predstavnike na pohodih, ki ohranjajo tradicije NOV,
Komisija za informiranje je skrbela za povezavo dela in na različne načine Obveščala naše člane.
Komisija za DEO (družbenoekonomske odnose) je skrbela, da smo bili sprotno seznanjeni s proizvodnim planom ter da smo spremljali rezultate dela, prav tako smo se seznanjali z akti, vezanimi na proizvodnjo.
Področja dela in delovanja mladine so široka in Skušali smo biti prisotni povsod, kjer bi bilo to koristno za nas mlade in tudi tam kjer bi 'lahko s svojim prispevkom koristili širšemu krogu.
Rezultati našega dela se lahko kažejo še pozneje v oblikah, ki niso nujno navedene v tem poročilu, prav tako pa lahko računamo s pomanjkljivostmi, ki nam jih je uspelo premagati, ki smo jih prezrli ali pa jim enostavno nismo bili kos.
T. Skušek
ČASOPISA LITOSTROJ
DIESELSKI MOTORJI
Ponovno večja proizvodnja
Dolgo že nismo nič napisali o proizvodnji dieselskih motorjev, zato moramo poseči nekoliko nazaj.
Proizvodnja dieselskih motorjev je po številu izdelanih motorjev in njihovih konjskih moči vsako leto rasla, in sicer od skromnih začetkov v letu 1959 pa vse do leta 1977. Začeli smo z majhnimi dvotaktnimi motorji s skoraj 100 konji v enoti. Povečali smo število cilindrov, osvajali nove močnejše tipe motorjev in prešli na izdelavo štiritaktnih. Res, da so bila od leta do leta tudi nihanja, ampak zaradi dvakratnega prevelikega skoka, ne pa padca naročil.
Bili smo uspešni. Motorji tipa 20, 25 in 26-MTP so postali pretežki in po močeh prešibki za vedno bolj mehanizirane ladje, lačne električne energije in avtomatskega delovanja.
Konkurenca na tržišču je Burmeistra (našega licencionarja ilz 'Danske) in nas silila k modernejšim motorjem. Štiritakten die-selski motor tipa T23 je stopil v ospredje z zvišanimi obrati na 750 oziroma 800 v minuti, za generatorske odnosno pogonske stroje. Zaradi zmanjšanja spediifilčne teže po konjski moči na 60 odst. prejšnje so -motorji postali bolj občutljivi v obratovanju, v proizvodnji pa so zahtevali več znanja in natančnosti.
Potem ko smo v Moskvi z nekoliko drzno ponudbo motorjev, delujočih na težje gorivo do viskoznosti 250 S ek Redwood I., dobili naročilo za celoten drugi ruski tehnični program v Jugoslaviji, smo predvidevali vzpon te veje proizvodnje. Planirali smo novo montažno dvorano in preiz-kuševališče za leto 1981/82 in pripravljali projekt zanj.
Zaradi težkega goriva smo bili zaskrbljeni in marsikatera noč je ostala neprespana vse do preizkusa. Mimogrede, ta je takrat kasni! le tri mesece. Uspelo je, razen kakšnega puščanja je vse v redu teklo. Nekoliko višje temperature smo pripisovali slabšemu gorivu. Kasneje smo s preizkusi in raziskavo ugotovili, da je bila krivda na turbopuhalu in v slabih nastavitvah vbrizgavanja. To zadnje zaradi nepravilnega kazanja merilnega instrumenta — indikatorja.
Naročilo 24 motorjev s po 1080 KM (794 KW) je zavidanja vredno, seveda pa vleče za seboj Skrbi za morebitne napake v enoletni garancijski dobi. Te so se res pojavljale. Najprej smo prejeli reklamacije za ojnične ležaje, kasneje za izpušne ventile in še za kakšno montažno nenatančnost. To je bilo pravzaprav preizkušanje motorjev v njihovi resnični uporabi, ko se pokažejo slabosti, ki se med 100-urnim preizkusnim tekom na preizkusevališču navadno ne pojavijo.
Okvare na ležajih smo rešili z boljšo obdelavo na ojniicah, ventile s spremembo materiala — toplotno bolj odpornega. K sreči so se poškodbe na ventilih pojavile v času končanih triletnih raziskav drugih svetovnih firm, specializiranih za izdelavo ventilov in motorjev. Tako smo v dveh mesecih našli vzrok in rešitev za odstranitev poškodb na ventilih, v -naslednjih dveh pa tudi izdelane nove ventile, iskanje sredstev za nakup teh pa je bilo najtežje, saj se je vleklo polnih šest mesecev. Medtem smo morali kupcu dvakrat zamenjati ventile s prvotno kvaliteto, ker so bili v skladišču le takšni, namenjeni drugim motorjem.
Sledilo je prijetno obdobje sproščenosti z občutkom, da smo vse hudo že -prestali. Ni bilo dolgo.
Z ladje na Donavi smo prejeli brzojavko: na levem motorju po: čen blok. Ogled, razgovori, zaslišanja, sumničenja — slučaj. Sklep — zamenjava ohišja. Vzrok pokanja? Primeru je sledil drugi, bilo jih je več. Izvedli smo več raziskav s tehničnimi meritvami, tri predelave temeljev na ladji za drugačno nalaganje motorjev, krpanje razpok z metalokom — včasih uspešno, merjenje napetosti v materialih, znižanje temperatur hladilne vode, kontrola izračuna notranjih dinamičnih sil in še druga, vendar je za ta ohišja še danes odprta garancija. Živimo v upanju, da se bo našel krivec tudi izven 'tovarne.
Nastala škoda je presegla planirano, presegla dobiček in še več. Najlažje bi jo krili iz novih naročil im to z izboljšano kvaliteto izdelkov, boljšo organizacijo dela, predvsem pia z odpravo zamud pogodbenih rokovnih dobav. Prav zaradi delno izgubljenega dobrega imena bi morali še bolj prizadevno pristopiti k pridobivanju novih naročil motorjev. Namesto da bi nastopili z vsem tehničnim in -prodajnim znanjem, smo ostali preveč samozavestni in obenem naivni. Konkurenca v državi je obrnila skoraj vse v svojo korist, ostanek pa so prevzeli dobavitelji iz drugih držav. Ti zadnji seveda s pomočjo kupcev in posrednikov, ki so postavljali za nas nesprejemljivo kratke dobavne roke. Na žalost se večkrat dogaja, da se od razpisa do dobave porabi dve tretjini časa za pogovarjanje in dogovarjanje ob ponudbah, ena pa ostane za izdelavo izdelka. Tujim proizvajalcem je to voda na njihiov mlin, ker oni lahko delajo plansko ali v sušnih mesecih na zalogo, to pa jim omogoča v kratkem času izdelati končni izdelek. Moderna tehnologija gradnje ladii-j temelji na hitrih dobavah njihove opreme in kupci to tudi' zahtevajo. Vendar tudi v tem kriznem obdobju, praznem z naročili, nismo obupali. Izdelali smo veliko ponudb za doma in za tuje dežele, kamor lahko prodajamo.
Preživljali smo se z nekaj naročenimi motorji od ladjedelnice »3. maj« za francoske in kitajske ladjarje, z majhnimi motorji za romunske ladjedelnice, z motorji za stacionarne energetske postaje v Jugovinilu in Dvoru na Vuki in seveda z rezervnimi deli. Čudno je le to, da se nismo mogli izogniti našim slabostim, imeli smo največje nabavne in dobavne težave, naj večje zamude.
Splošno pomanjkanje naročil ladij v naših ladjedelnicah je vplivalo na zmanjšanje naročil motorjev. Za ladjedelnico Uljanik v Pulju, usposobljeno za gradnjo kot so Berge -Istra iz Berge.... ki zdaj v sumljivih okoliščinah rade tonejo, nismo bili več pravi ponudniki. Ta se je zdaj ponovno preusmerila na ladje manjših nosilnosti od 20.000 do 40.000 TDW. Tu smo se ponovno srečali z našimi ladijskimi dieselskiimi motorji z močmi 600 do 1000 KW na sponkah generatorja.
Naročili so 18 enakih motorjev 6T23LH za 6 ladij sudanskega naročnika. Štiri -je zgradil Ulja-niilk, dve »-3. maj«. Nato je Uljanik naročil še 6 motorjev za dve ladji za Jugolinijo.
Njihova naročila so nam le delno odprla trg, predvsem so nam s tem pomagali prebroditi popoln zastoj te proizvodnje. Naše vodstvo se je ob tem ponovno odločalo za proizvodnjo dieselskih motorjev ali proti njej.
Medtem je tudi splitska ladjedelnica naročila pomožne motorje starejšega tipa 625-MTBH-40 za dva ruska plovna bagra. Hoteli so imeti nizke hitrosti, le 500 obratov na minuto in to varnost ti motorji nudijo. Splitsko naročilo obsega tudi štiri motorje 8T23LH za ladjo mediteranske plovidbe. Takšni motorji s po 1200 KM v eni enoti so to, za čemer stremimo v proizvodnji, s tem imamo zagotovljen ugodnejši finančni rezultat v primerjavi s proizvodnjo enot manjših moči.
Nadaljnji razvoj proizvodnje dieselskih motorjev je že zajet v licenčni pogodbi, ki nam dovoljuje gradnjo motorjev do 5000 KM oziroma 3670 KW v enem kosu. To osvoju/ti je naš cilj.
V tem smislu smo naredili odločen začetni korak in si z razumevanjem mornarice pridobili naročilo motorjev z razporedom cilindrov v obliki »V«. To je prvi korak, za katerega smo se po večletnem omahovanju navdušili vsi v vseh tozdih. Strinjali smo se z načinom pristopa k izgradnji tega 12-cilindričnega »V« motorja s 1800 KM (1235 KW), da ga bomo gradili z večjim obsegom uvoza od Burmeister Waina, kot je bilo v navadi do sedaj. Uvozili bi vse tiste dele, ki jih v roku 10 mesecev ne moremo osvojiti doma. Zato smo naročili celotno obdelano ohišje z ročično in odmično gredjo ter vse tisto, kar vedno uvozimo. Ostale smo dali v delo in takoj naročili vse cilindrične enote, ki so enake tistim na motorjih z razporedom cilindrov v vrsti in katere že izdelujemo. Doma bomo naredili tudi spodnji del ohišja, zobnike in vse zunaj obešene elemente, cevovode in ostalo opremo. Poudarjeno je bilo, da morajo biti upoštevani in uporabljeni posebni načini dela za sprotno izdelavo posameznih sklopov in delov glede na postopno predajo delavniške dokumentacije v proizvodnjo. Namreč tudi firmi B. W. ni bilo prav, da je delno izgubila tržišče v Jugoslaviji, zato je navidezno nenamensko zavlačevala pošiljanje nam potrebne nove licenčne dokumentacije. To smo prejeli šele po dopustih in zaradi novega načina priprave delavniške dokumentacije se je zadeva še bolj zavlekla in morda je zaradi tega tudi zbledel prej obljubljeni zanos za hitro izpeljavo
Postrojenje treh dieselskih generatorjev za ladje grajene v Romuniji-Diesel motor tipa 620-MTBH-30 (Foto: J. Jereb)
Glava cilindra s štirimi ventili za diesclski motor S 28 L-4
dela tudi v ostalih službah. Upamo, da se bomo držali novih rokov in si s tem ponovno pridobili zaupanje kupcev za naročila enakih motorjev.
Ta vrsta motorjev je iskana tudi v drugih ladjedelnicah, na primer v Trogirju in 3. maju. Zato je nujno, da čim prej osvojimo njihovo tehnologijo, da bi bil pri novih naročilih vedno večji delež naše izdelave. Stremeti moramo, da ponovno dosežemo 70 odst. naše lastne ali vsaj domače proizvodnje, 30 odst. pa bo uvoz. Teh 30 odst. uvoza pa imajo tudi vsi ostali svetovni proizvajalci, ki prav tako kot mi od specializiranih firm kupujejo turbopihala, vbrizgalne elemente, instrumente, regulatorje, ležaje in brušene ro-čične ter odmične gredi. Toda teh 70 odst. ni majhnega pomena, posebej v sedanji gospodarski situaciji. To -pomeni porabiti le 30 odstotkov in ne 100 odstotkov potrebnih deviz, še važnejše pa je pridobitev dela za naše delavce doma. S povečanjem naročil za ladje se navadno poveča tudi povpraševanje po motorjih. Morda je to vzrok, da smo dobili nova naročila tudi mi in ne konkurenčna tovarna. Vendar tokrat je imela velik vpliv na naročila tehnično izboljšana konstrukcija motorja, ki omogoča uporabo težkih goriv do 1500 S ec Redwooda 1/50 Stopinj Celzija. Uporaba težjih goriv na štiritaktnih motorjih je danes najbdlj vabljiva.
Podpisali srno naročilo najprej za 18 motorjev tipa S28LH-4 za šest ladij, katerih štiri bodo izdelane v »3. maju« in dve v Splitu. Nato so povečali naročilo še za 9 motorjev, popolnoma enake izvedbe — zopet 6 za «-3. maj« Reka in 3 za eno ladjo v splitski ladjedelnici.
Ti motorji zahtevajo potrebno predpripravo goriva za znižanje viskoznosti na 10 do 15 centi Sto-ckov, kar je potrebno za uspešno ralzprševanje v cilindrih. To dosežemo s sklopom naprav, od katerih sta bistvena grelec dn regulator viskoznosti. Seveda za zaganjanje in za zaustavljanje motorja priporočamo in tudi uporabljamo lahko dieselsko gorivo. To isto uporabimo v posebnem tokokrogu tudi za hlajenje vbriz-galinih ventilov.
Novi motorji so razviti iz predhodnih, bodisi lastnih ali tujih. Zato je tudi mnogo enakosti in podobnosti pri oblikovanju posameznih delov na motorjih tip T23L in S28L, ker pač izhajata iz iste družine motorjev. Motor T23H so izboljšali v tilpo T23L, iz tega razvili večjega S28L-2, nakar še spremembo S28L-4.
Motorje T23L pri nas izdelujemo že več let. Sorodni tip S28L ima v primerjavi s T23L povečan premer cilindra od 225 na 280 mm. hod od 300 na 320 mm in seveda Vse ostale dele v -približno enakem razmerju. Moč je povečana od 150/155 na 250/265 KM, oziroma od 1-10/114 na 185/195 KW na cilinder, glede na generatorske ali pogonske stroje.
Analize začetnih obratovanj motorjev S28L-2 na težka goriva od 600 do 1500 s ec. Redwood I so pokazala potrebo po prejšnji spremembi posameznih delov motorja. Nastal je nov motor s tipsko oznako S28L-4. Najbolj pomembna je zadnja štiri ca. Pomeni, da je to motor z glavo cilindra, ki ima 4 ventile, dva sesalna in dva
izpušna iz posebne nikljeve litine.
Poleg tega je spremenjeno vbrizgavanje, da ga lahko pred-grevamo, uporabljeni so hlajeni vbritzgalni ventili, čiščenje kompresorja in turbine, turbopuhala in vrSta drugih manj šib sprememb. Vendar rezultat ni ostal samo pri možnosti uporabe cenejših težjih vrst goriv, temveč je tudi v znižanju izpušnih temperatur in v znižanju specifične porabe goriva.
Ker vseh teh novosti niti nove priprave težkega goriva na našem preskuševališču nismo sposobni osvojiti in narediti do letošnjega Oktobra, smo podpisali pogodbo, da prve tri dieselske motorje 6S28L-4 uvozimo od Burmeister Wain Holeby iz Danske. Vso ostalo opremo na prvi ladji pa bomo naredili sami. Za drugo in vse naslednje ladje bomo izdelali motorje v že znanem obsegu 70 odst. in seveda preizkušene na našem preizkuševališču.
To bo obilica proizvodnih problemov s poizkusi na več izdelkih — prototipih. Zato moramo čimprej začeti, da bomo imeli v pogodbenem roku že znane in zagotovljene tehnološke rešitve posameznih delov in sklopov.
Za držanje pogodbenih rokov dobav moramo takoj organizirati proizvodnjo posameznih delov na zalogo, ki naj bi služila potrebam hitre montaže, riziku proizvodnje, obveznostim v garantnem roku. servisu in za direktno prodajo rezervnih delov. Zato je potrebno to delo poveriti sposobnemu sodelavcu, ki mora voditi kartoteko po koda številkah rezervnih delov in po identifikacijskih številkah z delavniških risb posameznih proizvodov. Ta služba mora bit' združena, da zagotovimo pravočasno pravilno obnavljanje zalog-
Pohvalimo se lahko še z naročilom 21 motorjev 6TH23LII, in to 6 za ladjedelnico J. L. v Trogir11 in 15 za ladjedelnico Uljanik v 'Pulju.
Trenutno zadnje naročilo ie iz -ladjedelnice 3. maj na Reki, ki bo gradila tri ladje za ladjarja Casta z otoka Barbados. Vsaka ladja bo opremljena z enim 3T23LU in dvema pomožnima motorjem3 ST23LH.
(Nadaljevanje na 9. strani)
■lumiuimeuiiuiHMBiiiinmiiHunuifEmniiiEi
Glasilo delovno organizacije Ti' tovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) V nakladi 5800 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Anton Tomažič, dipl. iur., predsednik, Milan Jurjavčič. inž., namestnik predsednika ij1 člani:	Hrabroslav Prcmelč,
prof., Jurc Vulkan, Tone Erman, mag., Vogrič Peter, dipl-inž., Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorira prof. Vesna Tomc-Lamut.
Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Zakaj nadzor nad gradbenimi deli obiskali so nas
Zakon o graditvi objektov sistematično in kompleksno obravnava celotno področje projektiranja in gradnje, od priprav, projektiranja do končnega prevzema objekta. S tem se uveljavlja širši družbeni interes za varno in kvalitetno graditev objektov.
Tako je investitor po zakonu dolžan organizirati strokovno nadzorstvo nad gradnjo objektov, ki se gradijo z družbenimi sredstvi. Oblika in način nadzora ter plačilo strokovnega nadzorstva so določena s pogodbo med investitorjem in izvajalcem del.
Strokovnjak, ki opravlja nadzor, mora seveda izpolnjevati po-8°je, ki so po zakonu predpisani za to delo. Organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki po določilih zakona nastopajo kot investitorji, so lahko kaznovane z denarno kaznijo za prekršek, če ne poskrbijo za strokovno nadzorstvo nad graditvijo objekta. Seveda ti predpisi, ki Urejajo področje gradbenega nad-z°ra, niso novi, ti predpisi se v Podobni obliki razširjajo tudi nad nadzorovana dela z elektro in strojnimi instalacijami.
Danes vam predstavljamo človeka, ki bdi nad izvajanjem gradbenih del na proizvodnem in poslovnem objektu PPO tovariša JANEZA RUSA, diplomiranega Sradbenega inženirja. Sam pravi o sebi:
Gradbenik sem že od štirinajstega leta. Pričel sem kot delavec na cesti, nadaljeval v opekarni ter v tesarskem podjetju Kavka v Šiški. Železniško transportno Podjetje Ljubljana mi je s štipendijo omogočilo dokončanje rednega študija, tam sem se tudi zaposlil. Kasneje sem delal v Združenju pohorskih kamnolomov, sedaj pa sem zaposlen v Razvojno-projektnem centru Idri--13- v predstavništvu v Ljubljani.
.	2 nadzorom gradbeno-obrtni-
skih del se ukvarjam 18 let kot zunanji sodelavec Ljubljanskega investicijskega zavoda LIZ). Sodeloval sem pri gradnji petih Kompasovih hotelov v Jugoslaviji, Mnogih stanovanjskih blokov, de-setih industrijskih objektov ter Veliko manjših investicijskih gradnjah. Med pomembnimi pro-zvodnimi objekti naj omenim lesonit — Ilirska Bistrica, Rog r Ljubljana, Sport-oprema — ^entvid, Mostovna — Ljubljana, lovarna kolektorjev — Idrija ter eveda TVN v Litostroju.
• Bistvo vašega nadzora pri gradnji?
Zelo pomembno je, da nadzorni sodeluje že pri pripravi Projektne dokumentacije, to se J\rayi že pri samem začetku inve-Lcije. Zavedati se moramo, da
(Nadaljevanje z 8. strani)
Rožnim motorjem. Na žalost so ofoavni rolki dokaj kratki in po-eitoio bo hitro zavihati rokave.
Zaradi visokih skokov cen die-eiskega goriva so v teku obširna azis,kovalna dela pri preurejanju motorja T23L-2 za delo na težko gorivo do 150 sec Redwood I. Za-° bo nov tip motorja s štirimi eritili v glavi cilindra dobil novo
6 motorjev 6T23LH 4 motorjev 625-MTBH-40 4 motorjev 8T23LH
2	motorjev 12V23L-VO 27 motorjev 6S28LH
21 motrojev 6T23LH
3	motorjev 3T23LH
~-------6 motorjev 5T23LH_______
kupa j 73 motorjev
^une: glava, bat, cilnder. odmič-žeir Srcxk vbrizgalna črpalka, vlo-* * v izpušnem delu in nazadnje n drugače obdelano ohišje ročič-to Rrec*'' Prvi tako predelan mo-v r z delovanjem na težko gori-loni Postavljen na ladjo marca °b leta in to v domačem kraju ‘a Danskem. Mi bi jih bili spo-znalko T23L-4. Spremembe so ob-198?* izdelati šele v začetku leta
največ napak naredimo prav v prvi fazi, tj. pri izdelavi idejnega projekta. Zelo važne so tudi točno dogovorjene in opredeljene obveznosti izvajalcev do investitorja. Prevelikim stroškom investicije se lahko ognemo samo v pripravljalni fazi načrtovanja objekta, nikakor pa ne med samo gradnjo. Nepredvideni posegi in spremembe samo finančno in časovno obremenijo gradnjo, ne prispevajo pa h kvaliteti izvedenih del, istočasno dajejo tudi možnost raznega manipuliranja izvajalcev.
Začetno sodelovanje pomeni nadzorniku tudi pregled nad celotnim dogajanjem ter s tem tudi večjo možnost ukrepanja. Nadzorni mora biti do potankosti seznanjen z dogovorjenim obsegom del; mora torej sodelovati pri oblikovanju pogodbe. Poznani mu morajo biti vsi normativi za varno in kvalitetno gradnjo, poskrbeti mora, da se te osnovne sestavine upoštevajo. Spremlja gradnjo tako v kvalitetnem kot tudi terminskem smislu, preverja pravilno uporabo dogovorjenih materialov, kontrolira stroške, podpisuje gradbeni dnevnik, gradbeno dokumentacijo, gradbeno knjigo itd. Dolžan je sodelovati pri delu tehnične inšpekcije, ki izdaja dovoljenja za preizkusno obratovanje vgrajenih naprav in opreme. Njegovo delo se konča z uporabnim dovoljenjem, ki je gradbeno dovoljenje izdal.
V njegovo delo štejemo tudi kontrolo odpravljenega evidentiranih napak, reševanje sporov med investitorjem in izvajalci, sodelovanje pri medsebojnih dogovarjanjih, usklajevanje terminskih planov z ostalimi poddobaviteiji, posredovanje želja investitorja izvajalcem itd.
• Kako ocenjujete kvaliteto gradenj pri nas in drugod?
Mislim, da so naša gradbena podjetja dobro organizirana, tudi kvaliteta del je v redu. Vendar opažam, da je kvalifikacijska struktura delavcev v gradbeništvu vedno slabša. Tudi tipične
Za konec še stanje zdajšnjih naročil v naši proizvodnji.
Od navedenih je prvih 6 prenesenih še iz lanskega leta. Motorja 12V3L-VO sta le delno naš proizvod, trije motorji od sedemindvajsetih tipa 6S28LH bodo v celoti uvoženi B & W.
Tako ostane v naši čisti proizvodnji 74050 KM ali 54380 KW po
s 5400 KM ali 3970 KW z 2740 KM ali 2014 KW s 4800 KM ali 3530 KW s 3600 KM ali 2647 KW z 38880 KM alli 28588 KW Z 18900 KM ali 13897 KW s 1350 KM ali 993 KW
s 4500 KM ali 3309 KW______________
z 80170 KM ali 58948 KW
proizvedeni moči. Proizvodnja je raztegnjena na dobri dve leti, zadnje dobave so v začetku 1982. leita.
V bližnji prihodnosti računamo še na naročila iz ruskega programa, iz naših rečnih ladjedelnic iz iz Romunije.
Drugič več tehničnih .podatkov o samem motorju 6S28LH-4.
M. Zavadlav
univerzalnosti oziroma sposobnosti za opravljanje različnih del ni več. Dandanes se delavci usposabljajo po specialnostih; nekdo zna odlično vzidati vrata, pri postavljanju opažev pa popolnoma odpove. Verjetno tako ozka usmerjenost ni ravna najboljša.
Tudi po stopnji mehanizirano-sti naša gradbena podjetja ne zaostajajo mnogo za evropskimi. Izjema so le podjetja v ZRN. Pač pa bodo morala vodstva gradbišč poskrbeti za večjo varnost pri delu, saj v večini primerov razmišljajo o tem šele, ko se zgodi nesreča.
Zal pa ugotavljamo, da obrtniške storitve v vseh pogledih še vedno močno zaostajajo. S tem ne mislim samo na kvaliteto storitev, ampak tudi na premajhen izbor kvalitetnih artiklov, ki jih izvajalci potrebujejo za vgradnjo. Naša industrija ima odločno premajhno izbiro teh materialov, kar je posledica majhnega in neenotnega trga, kjer vsaka noviteta pomeni precejšen poslovni riziko. Posledice take slabe izbire čutimo tudi vsi lastniki stanovanj, saj na lastni koži občutimo pomanjkanje kvalitetnih materialov in površnost izvajalcev.
Velikokrat se zgodi, da gradbeniki svojo kasnitev prenesejo na obrtnike, ki imajo to smolo, da jim pripada finalizacija objektov. Tako pod pritiskom gradbenikov in investitorjev hitijo z deli, rezultat pa je znan: v doseženem roku dobi investitor slabši objekt. Tudi z izbiro kvalitetnih obrtnikov se ne moremo ravno pohvaliti.
Na trgu je še vedno opazna velika konjunktura. Tako dosedanja akcija o omejevanju negospodarskih investicij še ni dala pričakovanih rezultatov, saj imajo gradbeniki svoje zmogljivosti zasedene dve leti vnaprej. Pri tem je treba upoštevati njihovo intenzivnost dela, saj so v stanovanju naredili celoten objekt na ključ v 15 mesecih in to vključno s projektiranjem. Priznati moramo, da je to zelo kratek čas, saj objekti niso zelo podobni. V tem času, ko se ukvarjam z nadzorom, sem dodobra spoznal delav-ce-gradbenike. To so skromni, marljivi ljudje (povprečni OD v letu 1979 je bil nekaj čez 8.000 din)), pripravljeni delati v dežju, mrazu, vročini. Običajno jih opazimo samo takrat, kadar počivajo. Organizacijam združenega dela v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo, bo letošnja republiška resolucija o zaposlovanju povzročila nemajhne težave, saj jim je preprečila ekstenzivno zaposlovanje. To pomeni, da npr. SGP Slovenija ceste potrebuje v tem trenutku 300 do 400 delavcev več.
# Gradnja v naši DO
Moram reči, da je kvaliteta proizvodne hale enakovredna najboljšim evropskim tovrstnim objektom. Za poslovni del pa moramo predvsem izkoristiti prisotnost delavcev, ki imajo največ izkušenj pri gradnji takih objektov. Menim, da poleg problemov z obrtniškimi deli izvajalci najbolj šepajo prav tu. Z ozirom na izkušnje z objekta TVN bo potrebno veliko pozornosti posvetiti izvajanju del na fasadi, tlaku, keramiki, lesu itd. Za primer naj navedem drobljenje tlaka v proizvodni hali TVN. Za ta pojav še ne vemo vzroka, verjetno pa je v cementu preveč žlindre.
Kritično gledam tudi na počasnost izvajalcev, saj bodo zelo težko dohiteli zamujeno. Največji problem je v številu delavcev na gradbišču; izvajalec se je zavezal, da bo ustrezno ukrepal.
V času, ko je nastal ta zapis, so izvajalci v skladu z dogovorom povečali število delavcev na gradbišču ter uspeli nadoknaditi del zamujenega.
P. Kopitar
Ponovno večja proizvodnja

B™" <9S|		
	B < * A % -rAijH	
		
SEMINAR
V sredo, 9. aprila 1980 so nas obiskali slušatelji trimesečnega seminarja za proizvodne delavce, ki ga organizira medobčinsko študijsko središče v Ljubljani. Nosilec izobraževanja je centralni komite ZKS. Ta oblika je redna oblika usposabljanja članstva Zveze komunistov v posameznih regijah. Glede na to, da se tega seminarja udeležujejo tudi štirje slušatelji iz TZ Litostroj, so v dogovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v Litostroju organizirali razgovor o najbolj aktualnih vprašanjih tega trenutka ter o dejavnosti Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine v delovni organizaciji. Z zanimanjem so si ogledali tudi delovno organizacijo, še posebej novo tovarno transportnih vozil in naprav.	m. S.
POLJSKA DELEGACIJA
Od 28. marca do 1. aprila letošnjega leta se je na tridnevnem obisku v TZ Litostroj mudila poljska delegacija iz tovarne SK PZL Mielec. Pod vodstvom direktorja kadrovske službe tovariša Stefana Wegrzyreka, sekretarja Henjyka Kozika in elana sindikata Jana Dackovskcga, je stekla razprava o letovanju v letošnjem letu in izmenjavi njihovih in naših delavcev ter organizaciji izleta za naše delavce na Poljsko.	M. S.
MLADINSKI OBISK IZ TUNISA
4. marca je obiskal Litostroj Brahim Frihdi, elan izvršnega odbora socialistične mladine »Dcstura« iz Tunisa. Tunizijski gost je obiskal našo delovno organizacijo v spremstvu predsednika KMD pri republiški konferenci Bojana Butolina, strokovnega sodelavca za mladinska vprašanja pri zvezni konferenci Jugoslavije Darija Bardaža in elana komisije za mednarodne odnose pri republiški konferenci Milana Koritnika. Gostje so si najprej ogledali našo delovno organizacijo in proizvodni program, potem pa so spregovorili o delu mladine Litostroja. Seznanili so se z našo organiziranostjo, načinom in programom dela ter z vključevanjem mladine v samoupravne tokove delovne organizacije in izven nje. Litostroj sta v teh pogovorih predstavljala predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Litostroj Radule Jasnie in predsednik OO ZSMS TOZD OB Toni Skušek.	R. Jasnie
IDEJNOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV
Seminarji za novosprejete člane ZK in kandidate za sprejem stopajo v zaključno fazo. Po prvem maju bodo še zaključni razgovori o aktualnih nalogah komunistov v občini, na katerih bo sodeloval sekretar komiteja tovariš Janez Elikan in izvršni sekretar za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko tovariš Boris Zajc. Ob letošnjih proslavah dneva mladosti na bomo 23. maja svečano sprcieli v vrste Zveze komunistov 45 kandidatov, podelili diplome tistim, ki so uspešno zaključili nadaljevalni seminar ter podelili priznanja za tridesetletni staž v vrstah Zveze komunistov. Kratek kulturni program bodo izvajali učenci osnovne šole Hinka Smrekarja.	M. S.
INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO
V vsakdanjem življenju se množica ljudi vedno pogosteje srečuje z izrazom računalnik, avtomatska obdelava podatkov in z mnogimi drugimi računalniškimi izrazi. Vsak mesec člani DO TZ Litostroj dobimo bruto in neto obračun osebnega dohodka. Ali vsi vemo, da se obračun naših osebnih dohodkov že več let izračunava na računalniku, ali smo mogoče že vprašali, kako je napisan račun za plačilo električne energije ali bančni izpis? Mnogokrat smo uporabniki računalniških izpisov, pa za to sploh ne vemo, če pa že vemo, pa si vsi ne predstavljamo, kako so nastali, koliko priprav in dela je bilo potrebno, da nam je to izpisal stroj, ki mu pravimo računalnik.
Ze večkrat smo slišali, da računalnik vodi rakete, da odgovarja na vprašanja, da ga uporabljajo v medicini pri operacijah, da rešuje težke matematične naloge in še mnoge druge probleme. Večkrat nas je strah, ko vse to slišimo. Računalnik je za nas »čudežni stroj«, Stroj, ki dela »čudeže«. Vendar je računalnik le stroj, sestavljen iz množice delov, ki kot celota omogočajo, da računalnik deluje. Računalnik brez človeka je kakor avto brez šoferja.
Razvoj računalnikov
Osnove današnjemu računalniku so bile postavljene že v zelo davni preteklosti. Kot začetek nečesa, kar danes imenujemo računalnik, so bile razne vrste pomagal za računanje (prsti, kamenčki, računalo na kroglice). Predhodniki današnjih računalnikov so računski stroji. Z izumom kolesa je bila postavljena osnova za nadaljnji razvoj. V L7. stoletju je Schickard razvil prvi računski stroj na principu zobatih koles, ki sta ga nato še izpolnila Pascal in Leibnitz. V 19. stoletju je Bab-bage njihovo mehansko konstrukcijo oplemenitil z uporabo dvo ji-škega sistema in se tako v osnovi približal delovanju današnjega računalnika. Naslednji karate je storil 1941. leta, ko je pričel delati s pomočjo programov.
Osnovni pogoj za nadaljnji hitrejši razvoj pa je prehod z mehanskega principa delovanja na elektromagnetni. Tako je bil 1944. leta izdelan računski stroj MARK I, ki je uporabljal elektromagnetne releje. Izdelal ga je Alken. Z uvedbo elektronk se začne razvoj računalnika v današnjem smislu besede. Od tod naprej ločimo naslednje generacije računalnikov:
Prva generacija je konstruirana na principu elektronskih cevi (11944—11946). To so stroji velikih dimenzij in majhnih možnosti, programiranje je samo zunanje. Na pensilvanski univerzi so leta 1046 izdelali prvi elektronski računalnik, imenovan ENIAC (Electronic Numenical Initergrator And Caioulator). Voditi se ga je dalo z raznimi stikali in programskimi ploščami.
EDVAC (Electronic Discrete Variahle Automatic Computer) je bil prvi elektronski avtomatski računalnik, ki so ga prav tako skonstruirali na pensilvanski univerzi.
Druga generacija je zasnovana na tranzistorski tehniki (okoli 1959). Delovna hitrost teh strojev je bila 190-krat večja od strojev iz prve generacije, programiranje pa je bilo zunanje in notranje.
Za tretjo generacijo so značilna integrirala vezja, kjer je npr. na 1 cm2 z ohišjem vred združenih tudi do sto tranzistorjev in drugih sestavnih delov, kot so diode, upori, kondenzatorji itd. Programiranje na teh strojih je že samo notranje.
S četrto generacijo računalnikov se uveljavljajo kompleksna integrirala vezja (čipi), ki združujejo v neverjetno majhnem prostoru že cele enote računalnika.
Na sliki 1 je prikazan razvoj integriranih vezij, ki je omogočil nastanek računalnikov velikih zmogljivosti.
Vrste računalnikov
Računalnike delimo po načinu delovanja in po možnostih upora-
be. Po načinu delovanja delimo računalnike na analogne, digitalne in analogno-d igitalne, po možnosti uporabe pa na velike, srednje, majhne, minlračunalnike, mikroračunalnike.
Analogni računalnik
Analogni računalniki vedno izražajo vrednost v sorazmerju (analogno) z neko fizikalno veličino, kot npr. napetost in tok. Operacija seštevanja dveh napetosti daje rezultat, ki je sorazmeren vsoti teh dveh napetosti. Točnost te vsote je majhna, ker se napetost sešteva kot stanje na koncih nekega upora, ki se spreminja zaradi porabe električne energije v tem uporniku. Tej predstavitvi števila z velikostjo električne napetosti pravimo tudi zvezna predstavitev (npr. pet voltov predstavlja številko 5, predstavitev električne napetosti z odmikom kazalca na voltmetru). Analogne velikosti se stalno spreminjajo. Ti računalniki niso točni. Natančnost je odvisna od njegove konstrukcije in načina odčitavanja rezultatov. Napake se linearno povečujejo s številom operacij. Prednost teh računalnikov je v tem, da so pri reševanju nekaterih problemov hitrejši. Uporabljamo jih v posebne namene v znanosti in tehniki, predvsem na področju kontrole procesov. Analogni računalnik lahko uporabljajo naslednje operacije:
—	seštevanje, množenje, odštevanje in, deljenje,
—	diferenciranje,
—	integriranje po času,
—	bogatenje funkcij,
—	pomnenje itd.
Analogni računalnik zavzema pomembno mesto v znanosti, pri laboratorijskem delu in v proizvodnji pri vodenju procesov.
Digitalni računalnik
Digitalni računalniki so računalniki, ki delajo s števili, po svoji konstrukciji in namenu so
bolj zamotani, a enostavni za uporabo. Njihov namen ni samo reševanje kompliciranih matematičnih nalog, ampak tudi obdelava informacij v širšem smislu. Te informacije so predstavljene diskretno. S števca za uporabljeno električno energijo lahko točno odčitamo, koliko toka smo porabili.
Digitalni računalniki so zelo Mitri in široko uporabni. Prav zaradi točnosti so bolj razširjeni kot pa analogni računalniki. Poznamo več vrsta digitalnih računalnikov:
— Digitalni računalniki za obdelavo znanstvenih problemov — ti so Skonstruirani za obdelavo velike množice zapletenih informacij, z malo vhoda in izhoda.
— Digitalni računalniki za obdelavo množičnih (komercialnih) podatkov — značilnost teh je množica vhodnih podatkov in veliko število tiskanih informacij.
Analogno-digitalni računalnik
Analogno-digltalni računalnik pomeni združitev analognega in digitalnega računalnika, s čimer lahko izkoristimo prednosti enega ali drugega.
Mikroprocesor
Mikroprocesor je toliko pomanjšana centralna aritmetična in logična enota računalnika, da jo lahko skupaj s pomožnimi funkcijami integriramo na eni sami silicijevi ploščici (včasih je potrebno več ploščic), ki vsebuje tudi deset tisoč ali več tranzistorjev, uporov in podobnih elementov električnega vezja. Sodi v družino vezij obsežne integracije, ki obsega trenutno stanje razvoja miniaturizacije. Ta se je pričela z odkritjem tranzistorja v štiridesetih letih tega stoletja. Običajno mikroprocesorsko vezje je kvadratna ploščica s stranico pol centimetra. Ce mikroprocesorju dodamo še funkcijsko integriralo vezje za pomožne funkcije, kot so vhodne in izhodne funkcije, pomnilnik in podobno, lahko zgradimo celoten računalniški sistem na ploščici, ki ni večja od formata A4. Takšna enota se imenuje mikroračunalnik in v njem deluje mikroprocesor kot glavni sestavni del, kot srce mikroračunalnika. Število aplikacij mikroračunalnikov se dnevno množi v industriji, financah, pri proizvodnji in razdeljevanju energije, v telekomunikacijah in v široki potrošnji: od
ZMANJŠEVANJE DIMENZIJ je jasno razvidno iz treh posnetkov silicijevih ploščic, ki so narejeni pri isti povečavi, tj. približno 300-krat. Na levi je ploščica, izdelana okrog leta 1961; tu pokriva skoro celotno polje en sam tranzistor. Srednja ploščica je bila narejena leta 1965; tu je v vidnem polju že videti dele več aktivnih elementov. Na desni pa vidimo del ploščice z obsežno integracijo, ki je bila izdelana leta 1975; tu je nagnetenih že več kot ducat tranzistorjev na isti površini silicija, kot pri obeh prejšnjih posnetkih.
VHOD
PROGRAM (instruk-cije + konstante)
PODATKI
CENTRALNA ENOTA
		
	GLAVNI POMNILNIK	
		
	KRMILNI DEL	
		
		
	ARITMETIKA IN LOGIKA	
		
ZUNANJI POMNILNIK
IZHOD
REZULTATI
OBDELAVE
sl. 2
VHOD
DELOVNI NALOG-PROGRAM
PODATKI
IZHOD
REZULTATI
KARTOTEKA
PRIROČNIKI
sl. 3
avtomobilov do elektronskih iger. Glede na funkcijo, ki naj jo mikroračunalniki opravljajo, so le-ti tudi drugače zasnovani.
Mikroprocesor je fizično sestavljen iz ene fizične nedeljive enote integriral ega vezja, ki se imenuje čip. Lahko pa je sestavljen iz več čipov. Čip je integriralo vezje, sestavljeno iz velikega števila polprevodmiških elementov, kot so tranzistorji, upori, diode, ipd.
Kaj je računalnik?
Če hočemo bolj natančno opredeliti pojem računalnika, moramo spregovoriti o tem, kaj in kako računalnik dela.
Računalnik je stroj za obdelavo podatkov, njihovo sprejemanje, shranjevanje, izdajanje. Ti podatki pa morajo biti podani ,v .ustrezni obliki. Oblika je določena z vrsto računalnika, to je z njegovo namembnostjo. V primeru digitalnih računalnikov morajo biti podatki in informacije, ki jih računalnik sprejema, v številski obliki. Podatek je vsaka informacija o nekem pojavu, ki se da natančno opredeliti po vsebini in obsegu in se da prikazati s številkami oz. črkami. Take podatke lahko računalnik obdeluje, dobljene rezultate pa spet .posreduje v obliki izhodnih podatkov. Zapišimo to sedaj v skrajšani obliki. Obdelava podatkov je:
—	vnašanje podatkov v računalnik,
—	obdelava podatkov,
—	izhod rezultatov.
Seveda lahko vse tri stvari potekajo hkrati. Obdelava podatkov poteka po programu. Program je seznam ukazov in konstant, ki jiih računalnik izvaja v zapisanem vrstnem redu.
Prikažimo enostaven primer obdelave podatkov.
Potrebno je določiti skupno število nočitev v nekem mestu. Podatki so: v hotelih je prenočilo 3600 gostov, pri privatnikih pa 4500 gosltov.
Vhodni podatki: 3600 in 4500
Obdelava:	seštevanje števil
3600 in 4500
Izhodni rezultat: 8100 nočitev
Da bi .delovanje računalnika bolje razumeli, poglejmo njegove sestavne dele ali hardware.
Hardvvare
Pojem hardware vsebuje vse fizične enote sistema (vhodne-iz-hodne enote, centralna enota, zunanji .pomnilniki). Vsak sistem je sestavljen jz delov, kot jih kaže slika 2. To so:
—	vhodne enote, izhodne enote,
—	centralna enota:
—	glavni spomin,
—	'krmilni del,
—	aritmetika im logika,
—	zunanji pomnilniki.
Vhodne enote so: čitalnik kartic, čitalnik papirnatega traku, optični čitalec dokumentov.
Izhodne enote so: luknjalnik kartic, luknjalnik papirnatega traku, tiskalnik.
Vhodno-izhodne enote so: papirni trak, magnetni trak, magnetni disk, magnetni boben, terminali.
Vhodne enote podatke prenašajo v centralno enoto, rezultate pa iz centralne enote na izhodne enote ati preko njih na nosilce informacij.
Glavni pomnilnik je del centralne enote, ki služi za pomnjenje programov in podatkov. Ima sposobnost podatke sprejeti, hraniti in oddati. Podatki se na istem mestu hranijo neomejenokrat.
Krmilni del računalnika ima nalogo, da krmili in vodi delo vsega sistema.
V	aritmetiki se izvajajo računske operacije: seštevanje, odštevanje v logiki pa se primerjajo vrednosti: enak, večji, manjši, različen od ...
Zunanje pomnilnike predstavljajo magnetni trakovi, magnetni bobni, magnetni diski. Bistvena razlika med zunanjimi pomnilniki in glavnim pomnilnikom je, da so zunanji pominlnafci počasnejši, a imajo večje zmogljivosti, medtem ko ima glavni pomnilnik manjšo zmogljivost, hitrost pa večjo.
Da bi bolj nazorno prikazali vlogo posameznih enot računalnika, naredimo primerjavo s človekom. Za pomoč glejmo sliko 3.
— Vhod: človek sprejema informacije preko sluha, vida ipd.
— Vlogo centralne enote imajo človekovi možgani, ki registrirajo, si zapomnijo podatke in delovno nalogo. Poleg tega je v možganih logika, znanje aritmetike. Možgani odločajo, računajo in si zapomnijo delne rezultate.
— Za pomnjenje večjega števila podatkov oziroma navodil rabi Človek zapiske — zunanji spomin. Tok informacij je možen v obe smeri.
— Izhod je izdelan rezultat, rešena naloga v obliki zapisanega rezultata, risbe, ipd.
Kot smo že omenili, računalnik ni sposoben brati informacij, zapisanih na kakršenkoli način. Zapis mora biti strojno čitljiv, standarden. Nosilci podatkov morajo biti standardizirani. To so namensko luknjane kartice, luknjan trak, magnetni trak, magnetni disk. Kartice se luknjajo na luknjači hi
— V centralni enoti je zapis drugačen, in sicer binarni zapis, to je zaporedje ničel in enic. V računalniški tehnologiji se 0 in 1 imenujeta binarni številki. Osnovni elementi spomina so taki, da lahko zavzemajo dve stabilni stanji. Enemu pripišemo 0, drugemu pa 1. Z nizem teh elementov, ki imajo nekateri vrednost 0, drugi pa 1, so v centralni enoti zapisane informacije.
— Ko je obdelava končana, se binarni zapis spremeni v človeku razumljiv zapis na papirju. Včasih se rezultati zapišejo na magnetni trak ali disk, kjer pa je zapis zopet binaren.
Organizacija glavnega spomina
V	glavnem spominu so informacije, zapisane na elektromagnetnem principu. Glavni spomin je sestavljen iz velikega števila tranzistorjev oziroma magnetnih Obročkov, ki so povezani z žico, skozi katero teče tok (stika 4). Ti osnovni elementi imajo lastnost, da lahko zavzemajo 2 stabilni stanji. Vsakemu od njih pripišemo 0 oz. 1. Zato govorimo o binarni osnovi računalnika, saj nam tehnika omogoča tak sistem. Magnetni obroček je najmanjši element spomina. Lahko je namagneten na eno ali drugo smer. Obročki so nanizani na žici. Po žici potujejo električni impulzi, ki določajo namagneten ost obročka v eni ali drugi smeri. En tak obroček predstavlja en bit. Bit je element z dvema stanjema (ki ju označujemo z 0 in 1).
Več teh elementov, povezanih med sabo, nam da večjo enotto — byte. Byti lahko vsebujejo 4, 6 ali 8 bytov. Byte predstavlja znak (črko, številko ipd.), najmanjša enota, ki je dostopna od zunaj. S povečanjem števila by-tov se povečuje glavni spomin-Velikost računalnika se izraža V tisočih by tov.
Krmilne omare — procesni računalniki številsko krmiljenih obdeloval nih strojev v tozdu TVN (Foto J. Jereb)
Pod pojmom sofware (programska opora) razumemo organizacijski in programski del sistema — opremljenost sistema z določenimi programi — programi delo in upravljanje računalni-
Vloga in funkcije softvvara
Software omogoča kontakt med človekom in računalnikom. Uporabnik računalnika mora najprej Podrobno spoznati celoten hard-ware, šele na podlagi tega lahko začne programirati. V začetku so Programirali v jeziku, ki je bil razumljiv računalniku in le ožje-Pru krogu specialistov. Prav to je vzrok, da so začeli isikati način, kako bi približali računalnik šir-semu krogu uporabnikov. S tem ?e je software vedno bolj razvi-in širil na različna področja, "•valiiteta, razvoj in napredek soft\vara so še danes odvisni od uovekovega razuma.
Vrste softvvara
Uporabniki delijo softvvare v ave glavni skupini:
~~ sistemski softvvare,
— aplikacijski softvvare.
. Ge softvvare pomaga uporabni-^u, Pri delu z računalnikom ali pri Pr'Pravi programa za računalnik, ^rat govorimo o sistemskem Oitvvaru. Kadar pa uporabnik že-,* režitd svoj problem ter dobiti anikireten izhod iz računalnika, 1® to aplikacijski softvvare.
Pri izboru računalniika imata co 'p are ‘n softvvare enako vlo-ek ®den brez drugega ne moreta , stajati. Današnji razvoj in iz-r. °beh je tako hiter in širok, j.' Je izbira računalnika zelo tež-a. Dober hardvvare mora nuditi °znast, da se izpopolnjuje. Da-es o kvaliteti hardvvare ne dvo-‘mo več, zato pa je toliko bolj t^rnembna kvaliteta softvvare. Od . Sa je odvisna kvaliteta dela ra-; Palmika, stopnja izkoriščenosti a ekonomski efekti. Lahko skle-u rni°' da je softvvare bolj pomem-, a faktor pri izbiri računalnika °t hardvvare.
Računalnik — samostojni informacijski sistem
Obstoj sodobno zasnovanega informacijskega sistema si je nemogoče zamišljati brez računalnika. On predstavlja stekallšče vseh podatkov, nastalih na področju, ki ga informacijski sistem pokriva. Služi nam pri predelavi oziroma pri transformiranju teh podatkov v informacije, katere za svoje delo potrebujejo udeleženci v po-slovmo-proiizvodnem procesu za točnejše in hitrejše odločanje.
Da pa računalnik to vlogo lahko opravlja, potrebuje sam zase svoj informacijski sistem, da lahko deluje, »živi«. Njegov informacijski sistem opravlja vlogo komuniciranja med sestavnimi enotami računalnika in omogoča delo teh enot ob programski podpori. Iz tega izhaja včasih uporabljena beseda »sistem« namesto beseda računalnik.
Uporaba računalnikov
V	zadnjih desetih letih je prišlo do hitrega razvoja znanosti, tehnike in tehnologije, porasta števila delovnih organizacij in njihovega obsega. To je povzročilo tudi velik porast podatkov in informacij, kot tudi sestavljenost upravljanja in koordiniranja v organizacijah. Vsega tega človek ne bo mogel sam spremljati in obdelati brez tehničnega pripomočka — računalnika. Razlika oziroma prednost računalnika je v tem, da je hitrejši pri obdelavi podatkov. Primer: izračun konstrukcije letalskega krila ima zelo veliko izračunov, le-te bi dober matematik računal več let, računalnik pa potrebuje le nekaj minut. Računalnik lahko brani v svojem spominu večje število informacij kot človek; zmožen pa je tudi nepretrgoma delati v daljšem časovnem obdobju; dela brez napak, vendar je natančnost povsem odvisna od danih vhodnih podatkov in izdelanega programa. V zvezd s tem se v praksi pogosto sliši tudi pojem G IGO sistem, kar pomeni »Gar-bage In — Garbage Out«, oziroma slabi vhodni podatki — slabi rezultati (slika 5).
Človek ima to prednost, da je sposobnejši v mišljenju, sklepanju in odkrivanju novega, česar pa računalnik ne zmore, saj dela le po navodilih človeka. Zaradi prednosti, ki jih ima, smo računalnik hitro sprejeli in ga uporabljamo na vseh področjih.
Značilni primeri uporabe računalnikov na področju administracije in upravljanja so: vodenje podatkov o kupcih, zalogah v skladiščih, prodaji, planiranju proizvodnje, analize upravne statistike, seznami dopustov, vodenje arhiva itd.
Na področju znanosti in tehnike se računalnik uporablja predvsem v matematiki, kemiji, fiziki in tehniki, na področju strojništva, jedrske tehnike itd.
V	primeru, kjer je grafični prikaz posebno pomemben, npr.
v tehniki, je zelo važna izhodna enota, risalnik. Tako nam lahko računalnik riše načrte raznih objektov, profile hidravličnih oblik itd. Računalniki danes tudi že bistveno posegajo v bančništvo na vseh nivojih, začenši pni varčevanju, investicijah itd.
V zadnjem času hitro narašča uporaba računalnika v telekomunikacijah, in sicer pri avtomatičnem telefonskem in telegrafskem prometu. Vedno bolj se računalnik uporablja tudi v urejanju prometa. V šolstvu se uporablja za programirani pouk ter testiranje študentov, v evidenci učnih uspehov itd. Doslej so se v praksi uveljavili le računalniški diagnostični sistemi za ozka področja medicine, kot je npr. diagnostika srca. Številni splošnejši sistemi pa so v eksperimentalni fazi. To niso vsa področja uporabe računalnikov. Računalnik se uporablja na vedno novih področjih ter se širi na že obstoječih.
Ali računalnik ogroža človeka?
Ob hitrem razvoju računalništva, predvsem v zadnjih letih, se je že mnogokrat pojavilo vprašanje: »Ali je mogoče zgraditi stroj, ki bi znal misliti enako kot človek?« Resnično se računalniki zelo hitro razvijajo in rešujejo ve-
dno večje in kompleksnejše naloge, vendar še noben računalnik do danes ni izdelal umskega ali ustvarjalnega dela. So in bodo ostali sredstva za delo, ki lahko rešujejo večino nalog, so le naši dobri pripomočki, s katerimi si pomagamo, vendar le v določenih, postavljenih mejah. Računalnik ne more posegati v človekovo življenje, zato je dokončna odločitev vedno prepuščena človeku. Razvoj bo v prihodnosti verjetno prinesel še marsikaj novega.
Zato tudi ni strahu, da bi mnogi ljudje ostali zaradi uporabe računalnikov brez dela.
število zaposlenih se bistveno ne spreminja, spreminja se le način dela. Zaradi vse hitrejšega ritma življenja pa je računalnik postal naš vsakodnevni spremljevalec.
SKLEP
Ko tako splošno govorimo o računalniku, lahko omenimo tudi to, da pojav računalnikov okrog leta 1960 lahko primerjamo s pojavom parnega stroja. Če je drugi povečal sposobnost človekovega fizičnega dela, prvi povečuje sposobnost umskega dela.
V Litostroju se tega ves čas zavedamo, saj smo nabavili prvi računalnik že 1956. leta. (Glej članek: Podpisana pogodba za nakup novega računalnika, Litostroj, februar 1980). Ta čas smo zopet
„Nesnaga ven"
investirali v računalniško opremo. Samo v TOZD TVN smo instalirali lil številsko krmiljenih obdelovalnih strojev (računalnikov), ki že delajo (slika 6). Z novim poslovnim računalnikom pa smo si za cilj postavili krmiljenje poslovno proizvodnega procesa — hitrejše obračanje poslovnih sredstev.
Da bomo uresničili vse naše želje, bo potrebno še veliko dela v zvezi s softvvarom in zbiranjem točnih vhodnih podatkov, kajti kakor je bilo poudarjeno že prej, računalnik ne bo delal sam od sebe.
V POAE pripravili: Cikuša, Gorše, Lenarčič in Vaupotič
BOLJE PREPREČITI KAKOR ZDRAVITI
Že drugo leto smo v Internih informacijah, letos v številki 24, objavili razpis za prijavo za preventivno letovanje ali preventivno zdraviliško zdravljenje.
Po določilih Pravilnika o dodeljevanju solidarnostne pomoči se takega letovanja oziroma zdravljenja lahko udeleži vsak član kolektiva, če za to obstajajo medicinske indikacije.
Na letošnji razpis se je prijavilo 43 delavcev, in sicer 27 za 10-dnevno preventivno zdraviliško zdravljenje in 16 delavcev za pre-
ventivno letovanje. Člani komisije za socialna vprašanja so bili s prijavami že seznanjeni in stališče komisije je, da se čimvečjetrni številu delavcev omogoči preventivno zdraviliško zdravljenje, preventivno letovanje pa naj bo odobreno res samo v izjemnih primerih oziroma glede na socialni položaj prijavljenca.
Vse prijave je komisija že odstopila v obdelavo zdravniku, ki bo podal predlog glede primernosti izbranega zdravilišča z ozirom na prijavljenčevo zdravstveno stanje. Vsi prijavljene! so tudi obveščeni, da čimprej dostavijo potrdila o osebnem dohodku zakoncev, ki niso zaposleni v Litostroju. Če bodo podatki zbrani tako, kot želimo, bodo prvi prijavljene! lahko odšli na zdravljenje že v maju.
Ob tej priliki moramo poudariti, da nobenemu delavcu, ki se ni prijavil za preventivno zdraviliško zdravljenje v roku, ki je bil določen v razpisu, ni zaprta pot do zdravljenja. Če bo zdravnik, ki gi zdravi, ugotovil, da je zdravljenje priporočljivo, ne bo komisija za socialna vprašanja postavljala nobenih ovir tudi med letom.
Redno pa potekajo 21-dnevna zdraviliška zdravljenja, ki jih delavcem odobravajo zdravniške komisije pri Skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
Vsak udeleženec 10-dnevnega preventivnega zdravljenja pa je k stroškom zdravljenja dolžan prispevati tudi svoj delež, ki se ugotavlja na osnovi povprečnega mesečnega osebnega dohodka na družinskega člana v zadnjih treh mesecih, izključno na osnovi potrdil.
Povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana
do 2.270 din od 2.270 din do 3.330 din od 3.330 din do 3.890 din od 3.890 din do 4.450 din od 4.450 din do 5.010 din od 5.010 din do 5.560 din od 5.560 din do 6.130 din od 6.130 din do 7.020 din od 7.020 din dalje
Po tem razdelilniku prispeva vsak od nič do 80 odst. cene.
Po določilih pravilnika o delovnih razmerjih ima udeleženec 10-dnevnega preventivnega zdravljenja pravico izrabiti tudi tri dni izrednega plačanega dopusta, za ostale dni zdravljenja pa izrabi svoj redni letni dopust.
Vsakdo, ki bi želel dodatna pojasnila, se lahko obme na predsednika socialne komisije v svojem tozdu oziroma delovni skupnosti, ali pa na socialno delavko, ki mu bo rada pojasnila vse podrobnosti v zvezi z zdravljenjem.
M. Kreft
Regres v letošnjem letu
15, aprila je finančni odbor na svoji seji obravnaval predlog za izplačilo regresa za letošnje leto. Že pred tem je strokovna služba v DS PFSR pripravila analizo stanja in izračunala maso denarja, ki jo je potrebno izplačati za regrese. Ugotovila je, da lahko na podlagi dobre likvidnostne situacije že do 1. maja izplačamo potrebno vsoto za regrese.
Glede višine regresa moramo upoštevati 4. člen Samoupravnega sporazuma o koriščenju sredstev skupne porabe. Upoštevaje poslovno uspešnost smemo izdvojiti za letošnji regres najmanj 30 in največ 45 odstotkov od povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v devetih mesecih preteklega leta.
Naša poslovna uspešnost je bila v devetih mesecih taka, da smo lahko odvojili 40-odstotno maso OD iz preteklega leta, kar nam daje osnove za izplačilo regresa v naslednjih treh višinah:
Tisti, ki so imeli v devetih mesecih lanskega leta OD do višine 6.100,00 din (teh je 796 delavcev) bodo dobili celoten regres v višini 3.300,00 din. Do 1. 5. bodo dobili izplačanih 2.140,00 din, če pa ne bodo izkoristili možnosti letovanja v naših počitniških domovih, bodo dobili jeseni izplačanih še 25 odstotkov regresa — to je 825,00 din. Od celotne vsote denarja pa gre 10 odstotkov še za vzdrževanje, amortizacijo in gradnjo novih počitniških zmogljivosti.
V	drugi kategoriji so delavci, ki so imeli v preteklem letu dohodek od višine 6.100,00 din do 9.800,00, katerih je v paši delovni organizaciji največ — 2207. Višina tega regresa znaša 2.750,00 din, od katerih bo 1.790,00 din izplačanih do 1. maja, 25 odstotkov od regresa, to je 687,00 din pa bo izplačanih jeseni, če ne bodo letovali v naših domovih. Tudi od te vsote bomo odvajali 10 odstotkov za vzdrževanje, amortizacijo in novogradnjo.
V	zadnji kategoriji je 518 delavcev, katerih dohodek je v lanskem letu presegel vsoto 9.800,00 din in znaša njihov celotni regres 1.900,00 din. Ti bodo dobili do 1. maja izplačanih 1.250,00 din, jeseni pa še 480,00 din (pogoj je isti, kot v prvih kategorijah). Tudi od te vsote sc odvaja 10 odstotkov.
Ob koncu velja omeniti šo to, da dobijo posamezniki regres tudi za otroke do starosti 18 let, in sicer 5 odstotkov od povprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v 9 mesecih lanskega leta. Ta vsota znaša približno 350,00 din za otroke, ki so socialno zavarovani po naših delavcih.
Tako izplačilo bo usklajeno z maso denarja, ki smo ga namenili za izplačilo regresa, noben delavec ne bo dobil manj kot v lanskem letu.
M. M.
Že je zaplesalo leto v pomlad, ko je po številnih letošnjih nastopih smučarjev križem kražem po Sloveniji tudi Soriška planina gostoljubno (vsaj kar se snežne odeje tiče) sprejela zagnane privržence zimsko-športnih veščin.
IZGUBIL BI STAVO,
kajti za 18. srečanje littistrojskih smučairtjev je balo prijavljenih čez dvesto .udeležencev. Pa ni bilo vseh na planino, čeprav je bila cesta lepo splužena, parkirišče široko odmeta.no in se je za uvod sonce tfaiko glasno smejalo čez bele planjave, da so se kot po na ročilu trgali plaizovi v strminah. Nekateri — mednje spadajo predvsem tisti starejši ».pionirji« — pa so vztrajali na položajih tudi kasneje, ko so se težke kope megle privalile čez Lajnar in je od vsepovsod zapihalo mrzlo za vrat, nanašajoč novo belino na poltretji meter podlage.
Snega torej dovolj, smeti na njem tudi. Na planini nismo več sami. Zdaj neizprosni Viktor kriče pobira parkirnino, vsa planina je polna ropotanja in cviljenja žičnice, pred kočo se odpoči-vajo skupine smukačev in zadovoljno pretegujoč se na zložljivih stolih mlatijo domače dobrote iz nahrbtnikov ... Kje je tista davna Mila?
Komaj v vrhovih tam zadaj — ti stoje in molče kot nekdaj.
ci poganjali čez »pručko« nad kočo. Razplet dogodkov je v vrste starih .gadov zasejal rahlo zaskrbljenost, kajti kje sta bila, recimo, še lani zmagovalec Stane in drugi Srečko, specializiran tekač?
V skupini starejših je Tineta pokopal najdaljši skok, žal s pad-
cem.
REZULTATI:
Do 35 let:
1.	Stane Podboj
TOZD PPO	34,0	m
2.	Srečko Pirman
TOZD OB	33,5	m
3.	Andrej Adamič
TOZD OB	32,5	m
Nad 35 let:
1.	Peter Prezelj
TOZD PPO	33,5	m
2.	Janez Kalan
TOZD PUM	33,5	m
3.	Marijan Klemen
TOZD IRRP	33,0	m
33 je bilo vseh skupaj, padcev ne za prste ene roke, polfronta-1-nih trčenj na izteku ob vnsti čakajočih na žičnico pa gotovo več. Kaj hočeš — nekaterim niti beseda niti vrv ne zaležeta!
TEK V MEGLO IN DEŽ
POZOR — PRIHAJA!
je kot v Planici zadonelo iz ojačevalca, ko so se junaški skakal-
Benedičičev Jože — elektronski časomerilec, je imel dela čez glavo, zato se je prva tekačica
Napeti trenutki žrebanja štartnih številk
58, 59... smuk (Foto: Vinko Udovič)
pognala v mehko smučino šele, ko je bila razpeta nad aparati in visokim sodniškim zborom (vključno z zapisnikarico Marto) polivinilasta streha.
Silva je zmagala pred Miro in Marinko, Zlata je bila četrta, druge pa so sodelovale pri organizaciji, da je bil upoštevan olimpijski in stabilizacijski duh.
Moških je bilo skupaj 30 v treh skupinah; Branko in oba Srečka so vzeli tekmo močno zares, tako da hi jih zasledovalci tudi brez megle izgubili izpred oči. Doseženi pa so bili takile časi:
Do 35 let:
1. Srečko Pirman
TOZD OB	15.38,1-1
2. Lada Sazonov	
TOZD OB	17.01,58
3. Dušan Škarabot	
TOZD MONT	19.56,62
Do 45 let:	
1. Branko Sršen	
TOZD OB	15.58,58
2. Alojz Rupnik	
TOZD OB	17.14,16
3. Janez Kalan	
TOZD PUM	17.16,90
Nad 45 let: 1 krog	
1. Srečko Grošelj	
TOZD IRRP	9.56,81
2. Oton Bolha	
TOZD IVET	12.23,14
3. Janez Bahar	
TOZD OB	13.22,25
BRAVO, DEKLETA,
velja kot glavni dobitek naznaniti db tretji tekmovalni disciplini — veleslalomu. Na Startu se je pojavilo 12 (z besedo dvanajst) deklet in prav toliko tudi na cilju. Je to obet nove pomladi litostroj-ske tsmučarije? Korajža velja še za tiste, ki se še niso odločile. Moških je bilo za neutrjeno, z novim snegom zapadlo progo preveč, in so itako zlasti tisti z visokimi številkami vozili kot po toboganu. Na vrhu :je vse minilo brez presenečenj: Janko z Viča in loški Janez sta suvereno ponovila lanski uspeh, medtem ko ie Silva nadomestila odsotno »nad-zvezdo« Meri. Med najštevilnejšimi — do 45 let se je iz velike gneče Malovrh povzpel v »vele-vrh«.
Sicer pa so se takole zvrstili vrli alpiinci:
Ženske in zreli moški nad 45 let na krajši progi:
1. Silva Jarc
TOZD IRRP	41,04
2. Mira Sček TOZD PUM	42,35
3. Boža Soba TOZD IRRP	42,81
1. Vlado Jankovič TOZD PROD	40,23
2. Oton Bolha TOZD IVET	42,82
3. Ludvik Zore TOZD PZO	43,51
Moški do 35 let: 1. Anton Malovrh TOZD IVET	49,10
2. Tomaž Herci-gonja TOZD MONT	49,75
3. Marjan Jančič TOZD PUM	49,82
4. Pavle Lampič TOZD OB	49,87
5. Lado Sazonov TOZD OB	50,20
Moški do 45 let: 1. Janez Kalan TOZD PUM	48,12
2. Branko Sršen TOZD OB	49,29
3. Nace Giacomelli TOZD OB	49,69
KOMBINACIJA VLEČE,
saj se je kar 23 udeležencev zvrstilo po določenem sistemu, ki upošteva vse važne faktorje — zanemarja le neprespane noči. Zmagali pa so:
—	med ženskami Silva Jarc,
—	med moškimi do 35 let: Lado Sazonov
—	od 35 do 45 let: Janez Kalan
—	in nad 45 let: Oton Bolha Ekipno pa jo vrstni red takle:
1.	TOZD	OB	950,76	točke
2.	TOZD	IRRP	680,98	točke
3.	TOZD	PUM	649,34	točke
4.	TOZD	IVET	578,72	točke
5.	TOZD	PPO	443,00	točke
Na soriškem srečanju sta vsako leto proglašena tudii najuspešnejša smučarja v zimski sezoni, in sicer na osnovi doseženih rezultatov iz določenih tekmovanj v tekih in veleslalomu. Najčast-nejšo lovoriko sta v tej sezoni osvojila med moškimi Janez Kalan (že sedmo leto), med ženskami pa prvič Silva Jarc.
Delavsko moštveno prvenstvo Ljubljana zaključeno
DRUGO MESTO V ŠAHU
Od 17. 1. do 30. 3. 1980 je bilo v Ljubljani' tradicionalno, že 33. delavsko moštveno	prvenstvo
Ljubljane za leto 1980 v šahu. Na tej prireditvi je sodelovalo 47 ekip iz raznih podjetij in ustanov s skupno 235 šahisti. Med njimi je bila tudi ekipa iLitostroja v sestavi: ing. Srebrnič (IRRP), Lorbek (SSP), Jerič (ICL), ing. La-gudin, Tušar, ing.	Vojoševič
(IRRP) in Kobler (Prod). Prvenstvo je bilo izvedeno po švicarskem sistem z igranjem 9. kol. Čas razmišljanja je bil po 60 minut za igralca. Če partija v tem času ni gotova, odloča pad zastavice na uri igralca, kateremu je padla zastavica. Izjema tega pravila so določene remi pozicije, v kaerih je zmaga nemogoča. Naša ekipa se je hrabro borila in je že ob začetku prešla v vodstvo pred RTV, ki' nas je tesno zasledoval. Vodstvo je Obdržala vse do zadnjega kola, ko bi morala premagati PAP iz rezultatom 4 :0, da bi ostala prva. Naš tekmec RTV je sicer v tem kolu premagal ekipo Sloge kar s 4 :0 ter se s tem povzpel na prvo mesto, naši ekipi pa je odpovedala šahovska sreča in je zmagala samo z rezultatom 21/2:11/2 ter s tem zasedla častno drugo mesto pred Elektropro-jefctom, PAP, LB, Iskro, Kliničnimi bolnicami, Prometnim institutom, PTT Metalko itd. Ekipa Litostroja je dosegla 8 zmag in neodločen rezultat z zmagovalcem RTV. Najboljši uspeh je imel La-gudin, ki Ije iz 7 partij dosegel
6.5	točke, zaitem Jerič iz 9 partij
7.5	točke, Srebrnič 5 točk, Lorbek
Desno — veliki pokal za lansko drugo mesto v šahu in levi — mali oziroma stabilizacijski prav tako za drugo mesto letos (Foto: E. L.)
4,5. Prvih 10 ekip se je uvrstilo na republiško delavsko prvenstvo, ki bo v juniju.
Naša ekipa nastopa trenutno tudi v 'tekmovanju za pokal maršala Tita v počastitev dneva mladosti za ljubljansko regijo. Tekmovanje potekla po izločilnem kup sistemu, zmagovalna ekipa se bo uvrstila na republiški fi-nale na Bledu. Prijavljeno je 40 ekilp. Naša ekipa je v prvem kolu premagala ŠD Škofljica s 4 :0 in druš tvo Karel Jeraj s 3 : L I. Kobler
OBISK NOVEGA PREDSEDNIKA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA-ŠIŠKA V LITOSTROJU
Šišenski komunisti so imeli 26. marca 1980 programsko volil«0 konferenco, na kateri so ocenili delo v zadnjih dveh letih. Skupna ugotovitev delegatov je, da so družbenopolitične razmere v občini sta' bilne in trdne. Pohvalimo sc lahko z vrsto uspešno izvedenih nalog-v katere so se redno vključevale skoraj vse osnovne organizacije Zveze komunistov. Veliko je bilo govora tudi o gospodarjenju, kljub tem«, da je v občini potrebno v vseh kolektivih iz besed o stabilizaciji prc-iti k dejanjem, da bomo lahko vsi enotno prispevali svoj delež k sta' bilnemu gospodarjenju.
V nadaljevanju konfcrnce so delegati izvolili novega predsednik* konference tovariša Jožeta Štcha, sekretarja komiteja, tovariša Janez* Elikana in dopolnili komite.
Nekaj dni po konferenci je dosedanji sekretar tovariš Franc Hribar predstavil vodstvu delovne organizacije in predstavnikom družbenopo' litčnih organizacij novo vodstvo komunistov v občini. Predsednik konfe' renče so je na razgovoru seznanil z družbenopolitično situacijo v Lito' stroju, skupaj s sekretarjem komiteja pa sta izpostavila najbolj aktualne naloge v tem letu.
Ob tej pril ki sta se člana občinske konference iz Litostroja v imen« članov Zveze komunistov zahvalila dosedanjemu sekretarju za dobro sodelovanje in učinkovito delo v zadnjih letih ter mu izročila knjižno zbirko, trilogijo Tito-Partija.
M. S-
Boj rje bil trd in zagrizen, zato pa tudi veselje ob zmagi veliko.
TUDI TO VELJA POVEDATI
»■Kot da si letos skregana s snegom,« sem ob srečanju v tovarni nagovoril zvesto udeleženko smučarskih srečanj Meri Ober-star, mater našega olimpijskega kandidata.
»Vsi me sprašujejo to, zato Odgovor vsem: okoliščine so zahtevale usmeritev k enemu samemu cilju. Zato sem se odrekla nastopanju — tudi Sorici, čeprav bi morala braniti »zlato smučko«. Tudi to je bila zmaga — morda največja.«
»Pa naprej ?«
»Še se bomo srečevali in še bolj borbeno, da bo veljalo tudi za nazaj,« se je pomenljivo zasmejala.
Tako Meri.
Ne dosti drugače Mira, ki študira, tekmuje in z neverjetnim zagonom oblikuje svojo podobo-pa Srečo, udarniški komandant i« Oto, vesela duša, pripravljen pomagati vsakemu in povsod, prav tako Marjan, ki nikoli ne manjka in še in še, dekleta in fantje, v borbah s samim seboj, utrjen1-nikoli utrujeni, veselega in odprtega srca — otroci belih poljan . • •
Prijetno je biti med njimi, brez njih bi nam bila Sorica tuja.
ETO
30 LET PIHALNEGA ORKESTRA
DIRIGENT BLAGOJE ILIČ
S tem člankom zaokrožujemo sliko tridesetletnega dela pihalnega orkestra, ki smo jo želeli dopolniti s predstavitvijo vsaj nekaterih glasbenikov, ki sodelujejo pri orkestru. Na žalost ni bilo moč predstaviti vseh, skušali pa smo zajeti vsaj predstavnike vseh treh skupin glasbil. Gotovo je, da lahko kvalitetno in dobro zaigrajo le kot celota in da kot posamezniki ne pomenijo veliko, zato veljajo pohvale in čestitke ob tridesetletnici prav vsem članom pihalnega orkestra.
Doslej pa še nismo omenili dirigenta, ki jih vodi in usmerja. To je Blagoje ILIČ, ki se je v Litostroju zaposlil 1977. leta, sicer pa le iz Črne Trave blizu Leskovca v Srbiji. Po izročilu je dobila njegova vas svoje ime tedaj, ko le tam prenočeval kraljevič Marko in se prebudil prepozno za dvoboj. Tedaj je ves jezen zavpil: »O črna travo!« No, in od tam je Blagoje leta 1959 po kon-cani vojaški glasbeni šoli prišel v Slovenijo.
Službeno so ga razporedili na delovno mesto člana vojaškega Pihalnega orkestra, kjer je 11 let ■gral trobento in violončelo. V tem pasu se je še naprej izobraževal ln je ob delu končal glasbeno smer na pedagoški akademiji v Ljubljani. Kmalu za tem je tudi zaPustil vojaški poklic in začel Poučevati na različnih glasbenih m osnovnih šolah. To delo ga je veselilo, saj je med mladino opa-?d precejšen interes za glasbo, čeprav je le-ta pogosto tudi precej modno usmerjen.
2e v tem času je vodil otročki in mladinski pevski zbor in harmonikarski orkester, ko pa je zasledil razpis za vodjo pihalnega Pl'kestra Litostroj, se je prijavil ln sprejel službo v Litostroju. Ze Pfed tem je imel tiho željo, da hi vodil nek orkester, zato je no-y° službo nastopil z veliko voljo m elanom. Prvič je dirigiral orke-stru ob naši 30-letnici na proslavi v hali Tivoli.
S tem, ko je prevzel delovno mesto v Litostroju, je postal dirigent in kulturni animator. To ?elo_ je precej drugačno od običajnih poklicev, ki jih v Litostroja Poznamo, saj je potrebno de-lovni čas prilagajati najrazličnejšem Potrebam. Praviloma je tova-r‘š ILIČ v Litostroju vsako dopoldne po štiri ure (pogosto pa tudi več), popoldne pa se ukvar-Ja še z raznimi organizacijskimi halogami ali pa ima vaje in na-°Pe s pihalnim orkestrom. Po-sosto zanj sploh ni važno, ali je j raznik ali navaden delovni dan, , r se pač mora držati svojih dednih obvez.
'Pred njegovim prihodom se je rkester v glavnem ukvarjal z
igranjem koračnic, operetnih arij, narodnih venčkov in podobno. Nato pa se je lotil študija bolj zahtevnih skladb. Tako zdaj naš orkester ne igra več le na raznih manifestacijah, temveč je sposoben izvesti tudi samostojno umetniške koncerte. V tem času so naštudirali okrog 30 skladb različnih žanrov — od tega okrog 10 izrazito težjih orkestralnih skladb. Na vajah, ki jih imajo navadnb dvakrat na'beden, po potrebi pa še po posameznih skupinah, so naštudirali nekaj novih koračnic, polk in valčkov, nekaj spremljav za različne pevske zbore, skladbe za spremljavo vokalnih in instrumentalnih solistov ter 10 težjih in daljših skladb (med njimi tudi »Litostrojsko«), napisanih izključno za orkester. Glasbeniki so se najprej novih ^kladfo kar ustrašili in se zbali študija tako zahtevnih stvari, ko pa so se jih z vztrajnim delom naučili, so te skladbe igrali najraje.
V skoraj treh letih, kar vodi orkester Blagoje ILIČ, se je le-ta s svojim novim programom že močno uveljavil na srečanjih pihalnih orkestrov Ljubljane in občine Ljubljana-Šiška, poleg proslav in priložnostnih nastopov pa so imeli tudi okrog 15 samostojnih koncertov. Večina jih je bila na območju Ljubljane, lansko leto pa so nastopili tudi v Milev-skem na Čehoslovaškem, za letos pa imajo predvideno gostovanje tudi v Brnu in Blanskem. Pred kratkim jih je skupščina mesta Ljubljane uvrstila tudi v svoj program za izmenjavo kulturno umetniških skupin med pobratenimi mesti, zato bodo nastopili tudi v Zahodni Nemčiji. Ena bistvenih težav, ki tare orkester, je pomanjkanje kadrov. Orkester sicer šteje 45 članov in je zasedba še kar zadovoljiva, težava pa je v tem, da je večina članov stara že čez 40 let. To pomeni, da so ti člani z raznimi napredovanji v službah poklicno tudi vedno bolj obremenjeni in jim ostaja vedno manj časa za sodelovanje v orkestru. Druga težava pa je prepočasen dotok mladih glasbenikov tako iz glasbenih šol, kot
Ugodno letovanje v CSSR m v Bolgariji
Delovni organizaciji Litostroj je v okviru izmenjave počitniških 2jhogijivosti uspelo rezervirati nekaj prostih mest za letovanje na čehoslovaškem in v Bolgariji. S tem je Litostroj ponudil zelo ugodno hfiložnost tudi članom delovnih organizacij združenih v SOZD ZPS, 1 tahko s svojci letujejo v teh državah.
B°LGARIJA: BURGAS — ČRNO MORJE
, Zelo ugodno priložnost smo dobili letos v Bolgariji, ki nam je etos prvič ponudila svoje počitniško zmogljivosti ob Črnem morju v bližini mesta Burgas. Skupina stotih ljudi bo lahko tu letovala v Prvi polovici meseca julija, zelo ugodna pa je tudi finančna plat letovanja. Cena, ki vključuje letalski prevoz in kompletne penzione "? znašala okrog 4500 din, v času bivanja v Bolgariji pa bodo orga-J‘,*'rani tudi razni izleti v bližnja mesta. Iz Ljubljane bo organiziran >0seben čarterski (avionski) prevoz v Burgas in nazaj.
Atjto rally v cssr
v-., V okviru izmenjave med delovno organizacijo Litostroj in ZVVZ "‘nevsko, bomo tudi letos organizirali auto rally v CSSR. Izlet bo času od 20. do 26. septembra, v rekreacijskem centru delovne orga-nizacije ZVVZ, v Ccrveni pa bodo organizirana prenočišča in prehrana. : tem času bo organiziran tudi enodnevni izlet v Prago, ogled jezera ffradu Orlilt, ogleda mest Tabor in Pisek ter ostalih znamenitosti ‘ bližnji okolici. Vsi ti izleti bodo organizirani s posebnim avtobusom. I “a kompletnih uslug in celotnega penziona znaša 1600 din, kamor '1 vi*tet ob vsakem obroku tudi vrček odličnega češkega piva. ‘‘RlJAVE:
i . Prijave sprejemamo pismeno na naslov: Litostroj, TOZD ZSE, JUbeljska 19 A, 61000 Ljubljana; informacije pa lahko dobite tudi 'c telefonu na številko (061) 556-021 int. 262 — počitniški domovi. Rok 'Jave za v Bolgarijo je do 15. 6. 1980, za CSSR pa do 15. 7. 1980.
M. Vidmar
iBlagoje Ilič, dirigent pihalnega orkestra Litostroj (Foto: E. L.)
tudi iz našega Izobraževalnega centra ali tovarne.
Že enkrat prej smo omenili, da ima orkester svoje tedenske vaje v glasbeni sobi, v eni od barak v Stegnah. Kaže pa, da bodo kmalu ostali tudi brez tega prostora, ker bodo barako zaradi nove obvoznice porušili. Tako se bo moral orkester zdaj seliti že tretjič, a še ne vedo kam. Nič čudnega ni, da si člani pihalnega orkestra končno že želijo dobiti nek zares primeren in prijeten kotiček, kjer bi lahko vadili in se pripravljali za nastope. Želja vseh je, da bi, če že ne z večjim, vsaj z istim elanom delovali tudi v prihodnje, da bi sodelovali na vseh važnejših nastopih in tekmovanjih pihalnih orkestrov Slovenije in gostovali tudi v tujini. Predvsem pa si želijo, da bi Li-tostrojčani še naprej imeli tako'" radi svoj orkester in ga vzpodbujali v njegovih prizadevanjih in naporih. Tudi to je vzpodbuda članom orkestra, da si bodo prizadevali za še večjo kvalitetno rast orkestra.
Ničkolikokrat smo že omenili, da letos praznuje orkester 30. obletnico svojega dela in obstoja. To pa je tudi priložnost, ob kateri bodo naši glasbeniki pripravili svoj samostojni koncert, kjer bodo izvedli vrsto skladb najrazličnejših žanrov. Program so načrtovali že dolgo prej, zato ni bojazni, da poslušalci ne bi mogli slišati vsaj ene od zvrsti glasbe,
ki jim ugaja. Izvedli bodo tudi nekaj koncertnih orkestralnih slkliaid, ki spadajo v skupimo težkih in zahtevnih skladb. Pihalni orkester Litostroj se jie s kvalitetnim programom že tolikokrat izkazal. da na koncertu, ki ga bodo priredili 16. maja ob 17. uri in 30 minut v dvorani kina Šiške, najbrž ne bo primanjkovalo poslušalcev. Ob tej priložnosti bodo vsi člani naše delovne organizacije dobili tudi pismeno vabilo, vstop pa bo za vse obiskovalce brezplačen. Tudi mi vas vabimo, da se koncerta udeležite v čim
večjem številu, vsem glasbenikom pa ob tridesetletnem delu in skupnem sodetavanjd iskreno čestitamo!	M. M.
9. im 10. aprila je naš pihalni orkester v študijih ljubljanskega radia posnel polurno oddajo, ki jo bo Radio Ljubljana predvajal 2. maja od 12.10 do 12.40. Če boste imeli priložnost, ji prisluhnite!
Obisk delegacije mednarodnega centra
Pretekli mesce so sc v »Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lastnini za dežele v razvoju« v Ljubljani mudili številni predstavniki neuvrščenih držav in držav v razvoju. V program dela in bivanja v Ljubljani so uvrstili tudi obiske v nekaterih večjih slovenskih delovnih organizacijah.
Tako je skupina, v kateri so bili predstavniki Pakistana, Indije. Zambije, Brazilije, Bangladeša, Etiopije, Jamajke, Nikaragve. Tajske, Nigerije,. Egipta im Tunizije. v ponedeljek 21. marca 1980 obiskala tudi mašo delovno organizacijo.
Gostje so s'i najprej ogledali našo proizvodnjo, potem pa je sledil skoraj obvezni razgovor s predstavniki naše delovne organizacije.
(Predstavniki številnih navedenih držav ,so v Mednarodnem centru proučevali našo socialistično samoupravno ureditev. Praktični del delovanja samoupravljanja in družbenopolitičnih odnosov v neposredni praksi pa so želeli spoznati iz naših razmer, zato so med drugim obiskali tudi Litostroj.
Po vsebinski predstavitvi naše delovne organizacije so gostje postavljali številna vprašanja. Predvsem ji h je zanimal celoten postopek izvolitve članov delav-
skih svetov, trajanje posameznih mandatov ter način izvolitve, odpoklica in pristojnosti direktorja delovne organizaci je.
Beseda je ‘stekla tudi o pravicah in dolžnostih vseh delavcev, ki hkrati pomeni tudi oblast delavcev nad ustvarjenim dohodkom in njegovo delitvijo.
Osvetljena so bila tudi številna druga vprašanja, kot npr. izobraževanje in zaposlovanje novih delavcev postopek ob izključitvah delavcev iz DO, vloga sindikata v našem samoupravnem socialističnem sistemu, vpliv sindikata na izpolnjevanje plana, določanje direktorjevega osebnega dohodka, vpliv delavcev na sredstva za akumulacijo itd.
Ob koncu razgovora so se gostje izkreno zahvalili za izčrpno pojasnilo naših predstavnikov in kazalo je, da so si z celotnega obiska ustvarili vsaj priblišno podobo o našem socialističnem samoupravnem sistemu tudi v praksi.
K. G.
KULTURNE PRIREDITVE NAŠA BESEDA ’80
Letos so že tretje leto potekale kulturne prireditve občine Ljub-ljama-Šiška pod nalovom »Naša beseda ’80« v organizaciji občin-ke zveze kulturnih organizacij, občinske konference ZSMS, Zveze prijateljev mladine, odbora za gledališko, kulturno in folklorno dejavnost in občinskega sveta zveze sindikatov. Na teh prireditvah, ki so bille od 14. do 27. aprila 1980 v kinodvoranah in domovih krajevnih skupnosti po vsej naši občini, smo z zanimanjem sledili prikazu kulturnega delovanja pri nas — tako na področju gledališča (amaterskih gledališčnih Skupin), lutkovnega gledališča, folklore, glasbe, ritmike in plesa, likovne umetnosti in fotografije, spoznali smo veliko mladih pesnikov in pisateljev, recitatorjev, plesalcev.
Naši besedi ’80 so letos prvič sodelovali tudi učenci našega izobraževalnega centra in sicer kar trikrat, enkrat pa so bili gostitelji takšne prireditve. V torek, 15. aprila je naša učenka napovedovala oziroma povezovala program folklornih skupin v Domu svobode v Zgornji Šiški. Naslednji dan, v redo, 16. aprila, je v kinodvorani v Smledniku nastopila skupina štirih recitatorjev naše šole in ob spremljavi dveh kitaristov pod vodstvom mentorice tovarišice Vesne Tomc izvedla recital »Partizanska ljubezenska pesem«. V njem so se prepletale občutene pesmi hrepenenja iz ječ in taborišč s pesmimi veselja, borbenosti im upanja 'i:z partizanskih gozdov. Za idejno zgradbo, dramaturgijo in enkratno izvedbo so nas celo pohvalili! V ponedeljek, 21. aprila je v dvorani krajevne skupno ti Tacen pet mladih pesnikov iin pisateljev učencev naše šole, bralo svoja dela, v sredo 23. aprila pa mo bili gostitelji recitala ciganske poezije, ki je pripravila OO ZSMS Zgornja Šiška. Na vseh treh prireditvah so se naši učenci zares izkazali, seveda pa so v svoje delo vložili ogromno truda in prostega časa. Pisno priznanje in lutka deklica Sončnica, ki jo je dobila vsaka nastopajoča skupina, polna dvorana in aplavz po nastopu pa nam pomenijo veliko zadoščenje in zahvalo za naš trud.
Najboljše Skupine posameznih področij se bodo udeležile republiške prireditve Naše besede v mesecu maju. Prav tako v maiu. in sicer 23. maja ob 14. uri in 15. minut pa bo v kinu Šiška zaključna prireditev Naše besede ’89 občine Ljubljana-Šiška, na katero vabimo vse, ki jih zanima kulturna dejavnost nas mladih.
Delegacija ob ogledu tovarne (Foto: K. G.)
NIK
Še ena uspela krvodajalska akcija
Ob pregledu poročil o zadnji krvodajalski akciji, ki smo se je lito-strojski delavci udeležili 22. marca 1980, smo lahko zadovoljni. Čeprav so so litostrojski krvodajalci redno odzvali skoraj vsem pozivom Zavoda za transfuzijo krvi, in takih pozivov je bilo v treh mesecih kar enaindvajset, se je akcije udeležilo rekordno število krvodajalcev — kar 309 delavcev Litostroja.
Iz spodnjega pregleda po TOZD/DS glede na število zaposlenih in število udeležencev lah-
ko ugotovimo, kateri tozdi so se najbolj izkazali.
5 $ TOZD/DS §	število zaposlenih	število udeležencev
1. FPO	102	15
2: TVN	160	21
3. OBDELAVA	666	74
4. PZO	255	28
5. NABAVA	119	12
6. PUM	680	60
7. IVET	312	24
8. MONTAŽA	334	26
9. PRODAJA	162	12
10. IRRP	165	19
11. SSP	217	11
12. PFSR	89	3
13. PTS	69	2
14. 'ZSE	165	1
ODŠLA STA V POKOJ
Pri pregledu seznama udeležencev smo ugotovili, da je bilo med darovalci kar 109 udeležencev, ki ‘jih v naši kartoteki še nismo imeli. Vsem item darovalcem so predsedniki komisij za socialna vprašanja že izročili značko liitostrojskih krvodajalcev.
V aprilu bomo podelili priznanja vsem krvodajalcem, ki so svojo kri darovali pet, deset, petnajst, dvajset ali petindvajsetkrat. Na občinski Rdeči križ smo že poslali imena teh tovarišev, s prošnjo, da nam priznanja dostavijo čimprej.
109 novih udeležencev pa pomeni priznanje članom socialnih komisij za njihovo aktivno delo. Krvodajalci z več kot 80-kratnim darovanjem krvi poudarjajo, da ni samo pomembno darovati ‘kri dvajsetkrat ali večkrat, pomembno je, da si darovalec! In ob vsaki krvodajalski akciji z zanimanjem spremljamo podatke, koliko novih krvodajalcev smo pritegnili v svoje vrste.
Delavci, ki so se udeležili te krvodajalske akcije, so nas opozorili na pomanjkljivosti pri or-
ganizaciji in izdelali smo že načrte, kako bomo akcijo izpeljali v prihodnje. Vse pripombe, ki so se nanašale na delo Zavoda za transfuzitio pa smo pismeno posredovali Rdečemu križu, ki je nosilec organizacije krvodajalstva.
Prepričani smo, da kljub manjšim spodrsljajem udeležba litositrojskih delavcev ob prihodnjih akcijah ne bo nič manjša in da bo posluh nas Litostrojčano-v za pomoč sočloveku osital nezmanjšan.
Vsem udeležencem akcije se ob tej priliki za njihovo humano dejanje najlepše zahvaljujemo v imenu organizatorjev akcije in v imenu vseh anonimnih bolnikov in ponesrečencev, ki jim bo darovana kri. reševala življenje in vračala zdravje.
M. Kreft
SAMOUPRAVLJANJA
POKOJNINSKO
ZAVAROVANJE
14. marca letos je odšel v pokoj Zoran DORBEVIČ iz tozda ZSE.
Delal je kot hišnik v samskem domu II. na Bakovičev! 10, v Litostroju je bil zaposlen 18 let. V zasluženem pokoju mu želimo še veliko zdravja in dosti lepih trenutkov.
Sodelavci TOZD ZSE
Piše: Peter Poženel
Da preprečimo mehanske poškodbe fotokamere, naj bo ta vedno v usnjeni torbici in obešena okoli vratu. Zelo praktične so tudi nekoliko večje torbice, v ostali pribor, npr. objektive, fil-katere lahko shranimo še ves tre, vmesne obročke, bliskovno luč, filme itd.
SNEMANJE S FOTOKAMERO
VLAGANJE FILMA V FOTOKAMERO
Ker amaterji v glavnem uporabljamo fotokamere malega formata z leica filmom 135 (24 X 36 milimetrov) v svetlobni kaseti ter fotokamere srednjega formata z zvitim filmom 120 (6X9 cm), bomo opisali vlaganje teh dveh vrst filmov.
Leica film 135 kupimo lahko že v svetlobni kaseti (sl. 36 a) za 20 ali 36 posnetkov, ali pa ga kupimo zvitega več metrov skupaj (30 ali 60 m). Ta film razrežemo na dolžine 103 cm (za 20 posnetkov ali 164 cm (za 36 posnetkov) in ga v popolni temi vložimo v prazne svetlobne kasete (sl. 36 b). Svetlob-
10. aprila letos je odšla v pokoj Ana KRALJ, administratorka v kisikarni — TOZD IVET. Zvesti in vestni sodelavki, ki je bila pri nas 32 let, želimo še veliko zdravih in lepih let v zasluženem pokoju.
Sodelavci
]l7j
no kaseto vložimo v fotokamero, prirezani konec filma pa zataknemo v zarezo na praznem navijal-nem kolutu. Pri tem upoštevamo navodila proizvajalca kamere za vlaganje filma v fotokamero. Nekatere novejše kamere že imajo naprave za avtomatsko Vlaganje filma, kjer kaseto vložimo v njeno ležišče, kamero zapremo, ostalo pa opravi avtomatika. Tako po-
Prirezani konec filma
Emulzija filma
IS 1.361 SVETLOBNA KASETA (za leica film 135)
Po sedaj veljavnih predpisih je višina zavarovančeve pokojnine odvisna od njegove pokojninske dobe in dohodka, ki ga je prejel v desetih letih v obdobju od leta 1966, pač v desetletnem obdobju, ki bo za posameznika najbolj ugodno. V pokojninsko osnovo se vštevajo vsi dohodki, ki jih delavec prejme za redno delo, niso pa všteti dohodki za nadurno delo, nagrade, potni stroški in podobno.
Da bi nominalna vrednost osebnih dohodkov iz prejšnjih let zavarovanja ustrezala novejšim osebnim dohodkom, jih je potrebno valorizirati. Valorizacija je opravljena na ravni povprečja osebnih dohodkov predzadnjega leta v obdobju desertih let. Za vse tiste .zavarovance, ki se jim bo za izračun pokojninske osnove upoštevalo obdobje 1971— 1980 ali drugo obdobje, pri katerem bo leto 1980 zadnje leto, je bilo torej potrebno določiti nove količnike za preračun osebnih dohodkov, doseženih v prejšnjih letih zavarovanja na povprečje osebnih dohodkov iz leta 1979.
Številka	Puščica za nastavitev
posnetka	začetne lege filma
IS1.371 ZVITI FILM 120 ali 220
znamo Kodak-pack sistem, Agfa-rapid, hitro vlaganje pri leica M4 in PL-sistem, ki ga imajo prakti-ce. Pni PL-sistemu vložimo prirezani konec filma do oznake v kameri, ko pa zavrtimo ročico za hitri pomik filma, posebna žica zagrabi konec filma in ga potegne s seboj. Vedno moramo paziti, da perforacija filma lepo sede na zobčke, ki vlečejo film naprej, v nasprotnem primeru se začne perforacija trgati in filma ne moremo več premikati naprej.
Ko je film Vložen, zapremo pokrov kamere in s tem začne delovati mehanizem za štetje posnet-
Ob upoštevanju tega so predlagani naslednji količniki za pre-
račun		osebnih	dohodkov,
nih v		prejšnjih letih:	
V	letu	1966	897,2
v	letu	1967	812,4
v	letu	1968	741,5
v	-letu	1969	644,0
v	letu	1970	537,3
v	letu	1971	450,0
v	letu	1972	382,1
v	letu	1973	329,9
v	letu	1974	262,6
v	letu	1975	210,0
v	letu	1976	181,7
v	letu	1977	152,6
v	letu	1978	125,2
v	letu	1979	100
v	letu	1980	100
Navedene valorizacijske količnike bo mogoče uporabljati za izračun tistih pokojninskih osnov, pri katerih bo za njihov izračun upoštevan kot zadnji doseženi dohodek iz leta 1980. Glede na to, da se osebni dohodek všteje v osnovo, če ga je zavarovanec prejemal najmanj 6 mesecev zavarovalne dobe, bodo navedeni količniki uporabni od 1. junija 1980.
M. Kreft
kov. Najprej naredimo dva posnetka »v prazno« In se pokaže v dkencu črka S (start). Šele tedaj se začne pravilno štetje posnetkov od 1 do 36. Če pa kamera nima avtomatskega števca, sami nastavimo številko posnetka na začetno stanje.
Ne smemo tudi pozabiti nastaviti občutljivost filma, zlasti če delamo z vgrajenim svetlomerom. Še posebno je to važno tedaj, ko imamo film dalj časa v kameri in lahko pozabimo, kakšen film imamo. Tako bi lahko uničili velik del filma z napačno osvetlitvijo.
Zviti film 120 — kupimo ga že navitega na vretence skupno z zaščitnim papirjem. Zaščitni papir omogoča, da film lahko vložimo v fotokamero tudi pri svetlobi. Na hrbtni strani so narisani znaki (sl. 37 a), potrebni za točno nastavitev začetne lege filma v kameri. Puščica se mora ujemati z zarezo na kameri. Na papirju so tudi številke posameznih posnetkov, ki so vidne skozi okence na hrbtni strani kamere. Število posnetkov je odvisno od vrste filma (120 ali 220) ter formata zadnje odprtine kamere. Tako naredimo na filmu 120 lahko 8 posnetkov 6X9 cm, 12 posnetkov 6X6 cm ali 16 posnetkov
4,5	X 6 cm. Koliko posnetkov bomo naredili, moramo namreč vedeti že vnaprej, da števni mehanizem pravilno nastavimo in da bo ta kazal pravilno številko posnetka.
jm|	FOTO-Flim/KO DRU/TVO	
UP	LITOSTROJ	LiUJ
CVET V SLOVO
Vse, ki smo poznali na videz krhko Sonjo, članico našega planinskega društva, je presunila vest, da je omahnila v smrt prav v planinah, ki jih jo tako ljubila. Kako priljubljena je bila med vrstniki in znanci, je izpričala njena poslednja pot.
V imenu planincev se je od Sonje poslovil nekdanji predsednik Ludvik Šarf z globoko občutenim nagovorom in obljubo, da nam bo ostala vzor dobrega človeka-planinca.
ZAHVALE
Ob mnogo prerani smrti naše hčerke Sonje MIHELIČ sc zahvaljujemo vsem sodelavcem in prijateljem za cvetje, ki so ga podarili in za spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo članom Planinskega društva Litostroj in tovarišu Šarfu za ganljive besede ob slovesu.
Vsem hvala za sočutje!
Družina Mihelič
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD IVET za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala pa velja še tistim sodelavcem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Niko Sedej
Ob prerani in boleči izgubi mojega moža oziroma očeta Silva ROBNIKA z Vranskega se iskreno zahvaljujem za pomoč ip spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem celotnemu kolektivu podjetja za izkazano zadnjo čast.
Žena Ivanka in hčerki
Sodelavcem in prijateljem I* tozda Obdelava se še enkrat zahvaljujem za prijetno vzdušje in lepo darilo ob moji petdesetletnici.
Vinko Bricelj
Ob rojstvu moje drage hčerkice Nevenke sc osnovni organizacij* sindikata iskreno zahvaljujem za čestitko in šopek. Obenem se zahvaljujem tudi svojim sodelavcem za lepo darilo. Vsem želim veliko uspehov in razumevanja v kolektivu.
M. Pečjak
e
Osnovni organizaciji sindikata TOZD Obdelava se zahvaljujem za denarno pomoč in obiske **a domu. Za vso pozornost v čast* okrevanja po prometni nesreči Va sc še posebej zahvaljujem tovariš** Kolesi.
Ivan Knez
OBVESTILO O SPREMEMBI DATUMA!
člane kolektiva obveščamo, da jo prišlo do spremembe datuma za izlet na Poljsko v Kri-niče. Izlet bo od 17. 7. do 27.7. 1980 in ne 26. 6. do 6. 7. 1980, kot je bilo že objavljeno.
Hvala za razumevanje!
TOZD ZSE Počitniški domovi
Franc Seliškar
KAKOVOST IN NJENA ZAGOTOVITEV
V skladu s stabilizacijskimi napori vse družbe iščemo tudi mi boljše rešitve na vseh področjih. Ne smemo prezreti, da je prav področje kakovosti tisto, v katerem še tičijo toliko iskane »notranje rezerve«.
Za »izkopavanje« teh rezerv ne bo treba posebnih sredstev, zlasti ne deviznih. Zadostovalo bo le, če bomo prisluhnili z dobro voljo in tu pa tam nekoliko tudi zavihali rokave.
Ta članek, ki se, žal, ne more zinebiti prizvoka strokovnosti, se trudi, da bi dal začetno pobudo in bil kažipot.
lastnosit dejansko nahaja (npr. za koliko se med seboj razlikujejo dejanske trdnosti posameznih proizvodov, za katere je predpisana enaka trdnost). Ta vidik kakovosti imenujemo -tudi »kvalitativna kakovost«. Za oceno kakovosti nekega proizvajalca v takem smislu, kot smo kakovost v vsakdanjem življenju navajeni pojmovati, je rta vidik kakovosti pomembnejši-.
Izraza »kvantitativna« in »kvalitativna« kakovost nista ni-kaka uradna izraza, ki bi se splošno uporabljala; navajamo ju le zaradi nazornejše predstave.
KAJ JE KAKOVOST
Vsakdo izmed mas bi si verjetno upari trditi, da iz vsakdanjega življenja dobro ve, kaj je kakovost, ali še boljše, kaj je nekako-vost. Če pa bi kdo zahteval, da opišimo kakovost z enim ali nekaj stavki, bi, kot običajno Ob takih vprašanjih, najbrž prišli v
zadrego.
Ko so v nedavni preteklosti (kmalu po vojni) poskušali detini-pdi kakovost, so naštevali: nivo kakovosti, enakomernost, varnost, zanesljivost, trajnost, fumkcioeal-nost, ekonomičnost, oblikovanost, totetika, kakovost servisiranja in 86 kaj. Pri tem naštevanju pa je vedno še fcalj izostalo.
Sele dobrih 10 let je stara definicija kakovosti, tol je zelo kratka, a izredno -popolna in zato danes splošno priznana. Pripravi-Ja jo je Evropska organizacija za kontrolo kakovosti (EOQC). Glasi se:
»Kakovost je celokupnost vseh lastnosti in karakteristik nekega proizvoda ali storitve, ki ga (jo) usposablja za predvideni namen.«
Površni opazovalci pogosto zamenjujejo -pojem kakovosti z yisoko stopnjo kakovosti oz. s čim Mišjo kakovostjo. Če bi te Jiudi vprašali, kateri robček je “5*1 j kakovosten — svilen ali papirnat, bi najbrž odgovoriti, da svileni. Tak odgovor pa ni v Skladb s sodobnim pojmovanjem kakovosti, ker ne upošteva pravil-n° namena uporabe in cene. V Primeru -teh dveh robčkov gre Pravzaprav za dva -razdlčna namerni oz. za dve različni vrsti proizvodov; vsak od -njiju je lahko svojem -razredu« visoke ali aiake stopnje kakovosti.
V -skladu s pravkar omenjenim napačnim gledanjem na kakovost včasih tu-di -napačno presojamo dejavnost kontrolnih služb. Pripisujemo jim, da se bo-rijo za čim višji nivo kakovosti, urez zadostnega upoštevanja stroškov in namena uporabe proizvodov. Morda se tu pa tam res Se Pojavi kak pripadnik kontrolno slu-žlbe, ki ml dojel pravega ponočna kakovosti, vendar mislim, na gre v večini primerov le za neutemeljene sume, ki izvirajo iz nepoznavanja iresničnega stanja. Kadar prikazujemo kakovost v
0	|hki statističnih podatkov, na-zorno opažamo dvojno sliko fca-novosti, fci se -izraža s srednjo Vrednostjo im raztrosom.
Srednja vrednost predstavlja nekakšno »višino« ali »nivo« do-°fene lastnosti (npr. višino trdnosti -materiala). Ta je navadno hhtevan-a s predpisi oz. s standardi, Nekateri jo imenujejo "kvamtrbatiOTm. kakovost«.
Raztros pa označuje enako-mernost določene lastnosti- oz.
1	lrmo »mej, v katerih se zahtevana
-Kvantitativna kakovost je navadno vidno označena s »tipom« 'izdelka ali kako drugače in je prodana za ustrezno ceno; npr.: stornira ali tičko. Kvalitativna -kakovost pa -je v proizvodu -bolj skrita. Ta -sicer me zahteva -visokih nivojev karakteristik; ostaja pri določenih, s kupoprodajno pogodbo dogovorjenih, morda cenenih karakteristik, vendar pa zahteva določeno (spet dogovorjeno) enakomernost teh karakteristik. Od enakomernosti je močno Odvisna zanesljivost delovanja oz. -uporabnost proizvoda. Enakomernost oz. kvalitativna kakovost pa je zelo pomembna tudi za gospodarnost in produktivnost proizvodnje, saj omogoča uporabo cenejših surovin in -materialov ter zmanjšanje -škode in zastojev.
Triko z -gledišča uporabnika kot proizvajalca je torej pomembna pirit Ik-akdvosti kvalitativna kakovost Zanimiva je ugotovitev, da so proizvedi z občasno nenavadno visoko kakovostjo slab -znak za proizvajalca. Kažejo namreč, da proizvajalec ne obvlada svojega proizvodnega procesa; danes bo šlo čez mejo predpisa n-a boljše, -jutri pa čez mejo na slabše. Kdo bo hazarditial -s takim proizvajalcem!
SPOMINJAM SE
NAŠA REVOLUCIJA
(Nadaljevanje prihodnjič)
Izlet na Vremščico
V soboto, 5 aprila 1980, se je četica navdušenih planincev odpeljala z vlakom v mrzlo oblačno jutro proti morju. V Postojni sta dohitela vlak še dva zamudnika in kmalu smo dospeli v Košano, kjer sta nas na postajnem poslopju pozdravili dve markaciji: Slovenska planinska pot 1 in Notranjska transverzala N. Hladno jutro nas je priganjalo, da smo pohiteli v objem borovega gozdička, kjer je burja izgubila moč, vodstvo poti pa je prevzel mali petletni Peter. Zmanjkovalo nam je že sape, ko je tudi on izgubil zalet in smo potem umirjeno sledili markacijam do konca gozda, kjer smo morali napeti oči, da smo našli markacije na travnatem terenu na osamljenih skalah, štrlečih iz trave. Spet nas je burja priganjala, da smo pospešili korak in kmalu smo dosegli vrh. Čakali smo v vrsti, da smo žigosali transverzalne knjižice, planinske izkaznice in celo Pavliho, na katerega je Vika pritisnila toliko žigov, da bo z njim oskrbovala interesente lepo število let. Zaradi burje in zamegljenosti ozračja smo si na hitro ogledali vse, kar nam je nudil razgled: Čaven, Nanos, Sv. Lovrenc nad Studenim, Pečno reber nad Postojno, Sv. Trojico, odkoder je bil doma Martin Krpan, Snežnik, ki se je bleščal v snegu, kajti prav takrat so ga osvetlili sončni žarki. Videli smo Slavnik in Tržaški zaliv, pod nami je ležal Škocjan s Škocjanskimi jamami, Dolnje Ležeče in Divača. Zal zaradi megle nismo videli Triglava niti Krima, da italijanskih Dolomitov sploh ne omenjam. Mraz nas j prisilil, da smo se spustili nižje in se v zatišju okrepčali. Pri tem smo se odločili, da spremenimo smer izleta: namesto v Senožeče bomo odšli proti Škocjanu, si ogledali jamo in se nato vrnili proti Divači. In ni nam bilo ž'"’. Že na poti navzgor so ne-kattii občudovali cvetoči dren, ki ga večina še ni videla. Se bolj so
nas na poti navzdol razveseljevali cvetoči kosmatinci ali velikonočnice, ki so nas vabili s svojimi vijoličastimi kosmatimi cvetovi, a mi jih nismo trgali. Tudi temnomodri spomladanski svišč nas je vabil, a smo ga le občudovali. Zal pa smo prišli šest tednov prezgodaj, da bi občudovali polja vrbanščic, kot tu imenujejo narcise, ki takrat pokrivajo travnate površine Vremščice. Ko smo prišli v dolino in s tem v avet-je, nas je sonce že dobro ogrelo, tako da nas je v Dolnjih Ležečah kar dobro okrepal z zdomačim vinom naš litostrojski sodelavec Slavko Cerkvenik, ki je tam doma. Okrepčani smo kmalu prišli do »Razgledišča«, od koder je čudovit pogled na reko Reko, ki je 163 m pod nami zadnjikrat poniknila, potem pa pri Trstu kot Timav dosegla morje.
Jamo si je ogledalo osem planincev, trije so kmalu po prihodu v Škocjan odšli proti Divači in nato domov, vodič pa je pazil na prtljago tisti, ki so odšli v jamo — pri tem je sladko spal na soncu in se ni bal opeklin. Ko se je osmerica vrnila iz jame, smo se odpravili proti Divači, ker smo se povzpeli na avtobus, srečni in zadovoljni, da smo spet videli nov košček čudovite slovenske zemlje z vso njeno lepoto.
Se bomo šli...
E. Tepina
6.	aprila 1941 v dopoldanskih urah okrog 10. ure so slovensko ozemlje oziroma Jugoslavijo preletela sovražna letala. Jugoslavija je bila napadena.
Toda sovražnik ni vedel, koliko poguma, moči, potrpljenja in železne volje je imel človek, lci je tu živel.
Ljudje, ki se novega položaja niso ustrašili, so pričeli takoj delovati proti okupatorju. To so bili zavedni Slovenci.
Skrivne tiskarne so se takoj vključile v aktivno delo (Podmornica, Brdo, Tomšičeva tiskarna). Radijska postaja Kričač je bila zelo važen del ilegalnega revolucionarnega delovanja in je pod okriljem OF.
Ena izmed prvih sprejemno oddajnih postaj je bila tudi v Ljubljani v Trnovem. Ob Gra-daščici je stala skromna zavedna Skalarjeva hiša. Bilo je leta 1942. Pridrvel je kamion, poln italijanskih vojakov in obkolil hišo. Prišla je tudi policija. Izdajalec je povedal naslov, kjer so se zbirali komunisti. Zavedni prebivalci sosednjih hiš so bili zbrani okrog oddajnika in poslušali, kako napredujejo partizani, obenem
Uničevanje ur
V	zadnjem času se v naši DO pojavljajo kazniva dejanja. Pred kratkim so vratarji temeljito pregledali odhajajoče in prihajajoče delavce. Uspeh je bil več kot zadovoljiv. Takšnih akcij bi moralo biti še več, saj menim, da edino na ta način lahko odkrijemo brezvestneže.
V	popoldanskem času se pojavljajo vlomi v omarice v garderobah in delavnicah. Bilo je prizadetih že -mnogo naših delavcev, saj jim je zmanjkala celo Obleka, plašč ... Kje je vzrok za takšno početje? Brezbrižnost, dolgočasje ...?
Nadurno delo bi morali skrčiti na minimum, saj nekateri to s pridom Izkoristijo za zasebno opravilo. V nekaterih temeljnih organizacijah so bile žigosne ure namerno pokvarjene. Vanje so nasuli livarski pesek, rili pa blokirali mehanizem z risalnimi žebljički! Zato so -se -pojavile še zamude ob prihodu na -delo in predčasni odhodi.
Iz vsega naštetega ugotavljam, da je zavest delavcev (žal jih je zelo veliko) ter neposrednih vodij in vodij tozdov, zelo nizka.
so razmišljali, kako bi se sami vključili v delo proti okupatorju. Nihče ni slutil izdaje.
Italijani so tolkli po vratih. Prvega, ki je prišel odpret, so brez besed zgrabili in odvlekli v policijski avto, tako tudi drugega, tretjega, vse do zadnjega. En avto je odpeljal, drugi pa je še čakal, če se bo še kdo pojavil. Italijani so vohljali okrog hiše. Čez čas so vse prostore v hiši ob Gra-daščici, kjer bi bila prva radio oddajniška postaja v Trnovem, polili z nafto in zažgali.
Preplašeni ljudje, ki so ta dogodek — delo izdajalci morali gledati, so se z grozo razšli na svoje domove ter se še bolj zagrizli v boj proti okupatorju.
Italijanski vojaki so čuvali požgano hišo še nekaj dni, če bi morda še koga ujeli.
Naši narodi so bili okupirani več kot štiri leta. Po razpadu Italije leta 1943 smo trpeli še huje pod nemško fašistično oblastjo. Bili smo preganjani, zaprti v zaporih in taboriščih, vendar vztrajni v svoji borbi za pravico do svoje zemlje in svobode.
Olga Jerončič
Da, tudi vodij tozdov. Zakaj? Zato, ker prav oni odločajo o nadurnem delu, ki pa v večini primerov ne bi bilo potrebno. Pravzaprav so stroški (razsvetljava, obraba orodja ...) večji, kot ustvarjeni prihodek delavca v popoldanskem času.
Mislimo torej že na začetku leta, da se ne bodo pojavila ozka grla, kot je bilo v letu 1979, ko smo morali za tri mesece podaljšati naš delovni dan na dvanajst ur.
Leto 1980 je leto odpovedovanj in stabilizacije. Za nami je četrtina leta, v naši delovni organizaciji so -rezultati dobri, vendar pa nisem opazil večjih prizadevanj, -ki bi težile k stabilizacijskim ukrepo-m. Morda si bo kdo pri -tem mislil, da so to samo malenkosti, vendar prav malenkosti prinašajo -uspeh! Koliko več bi lahko naredili?
Za konec pa samo še misel, nad katero se je vredno zamisliti. S slabim delom se stabilizacija ne rešuje, zato je nujno, da se vsi zavzemamo, da bomo naredili več in s tem laih-lco rezali še večji kos kruha -kot doslej.
K.	Kržan
Leto boja proti kajenju in mi
TUJI IN DOMAČI NOVINARJI V LITOSTROJU
Ob koncu preteklega meseca 25. marca — jc našo delovno orga-jzacijo obiskala skupina tujih in domačih novinarjev. Obisk jc bil ■•npravijen v dogovoru s Sekretariatom izvršnega sveta SRS za inovacije, ki je organiziral tudi spremstvo in prevajalce.
. Novinarji in fotoreporterji znanih svetovnih agencij AFP iz Fran-UPI iz Italije, AP iz ZDA, TV Sveriges iz Švedske in domači notarji Večcrnjih novosti, Oslobodcnja, Radia Beograd in drugi, so si ‘ v°l>kim zanimanjem najprej ogledali proizvodne obrate, novo tovar-o TVN ter gradbišče nove tovarne PPO. Po ogledu pa so na njihova n ®v’iina vprašanja odgovarjali predstavniki vodstva DO, samouprav-•u organov ter družbenopolitičnih organizacij. Zanimalo jih je vse Litostroju. Zato je bil razgovor dolg in zanimiv. Predvsem pa smo {■"vinarjem temeljito pojasnili proizvodni program, izvoz naših izdelav na tuje, investicijsko izgradnjo Litostroja v naslednjih letih, razil/ delovanje samoupravljanja ter delegatskih odnosov, način dc-V‘ania družbenopolitičnih organizacij, izobraževanje in pridobivanje ži , zn'h kadrov za proizvodnjo in druge pomembne zadeve iz dela in /V jen ja v Litostroju.
Letos je leto boja proti kajenju. Vsi dejavniki v svetu, ki se srečujejo s škodljivostjo modrega dima, vse resneje svare kadilce pred nevarnostjo, da zbolijo zaradi kajenja. Tudi pri nas nas zdravstveni in socialni delavci opozarjajo in z raznimi vzgojnimi prijemi skušajo odvrniti od te hudo škodljive raizvride. Ni namen tega prispevka, da razglablja o boleznih ih tegobah, -ki spremljajo kadilce. O tem naj razmišlja vsak kadilec ih primerov je dovolj!
S stališča širše družbene skupnosti jim z največjo skrbjo za njihovo zdravje prijateljsko priporočamo, naj se tej razvadi čim-prei odpovedo ali jo zmanjšajo na neškodljivo mero.
V interesu vseh pa nekadilci predlagamo, da se v vseh zaprtih prostorih naše DO omeji ali sporazumno prepove kajenje. Ravno tako naj foo triko tudi na vseh sestankih, kjer so prisotni nekadilci. Nekadilci smo že leta in ieita ogroženi zaradi dima, ki nam ga kadilci nevljudno vsiljujejo brez našega dovoljenja. V naši DO je dosti primerov, da so delovne skupine to razumno uredile. Na drugi strani so pa sredine, kjer je ravno obratno. Prevladujejo posa-
mezniki ali skupine kadilcev, ki so gluhi za vse zahteve nekadilcev.
Smatramo za potrebno, da se za boj proti kajenju zavzamejo vsi dejavniki,, predvsem pa naša zdravstvena in socialna služba. Zdravniki naj bi, z lastnim vedenjem brez cigarete opozarjali vse zasvojene z nikotinom o -njihovi škodljivosti. Posebno prizadevnost
pri preprečevanju kajenja zaradi njegove škodljivosti pa moramo posvetiti mladim.
Za konec pa še tale anekdota: Neka starejša tovarišica se je težko obložena S polnimi mrežami vzpenjala po stopnišču neke stolpnice. Dohitel jo je nek vljuden mladenič in se ji ponudil, da ji pomaga. Ženica je ponudbo seveda z veseljem sprejela. Na koncu vzpenjanja se mu je ona prijazno zahvalila in dejala: »Hvala, za vašo pomoč, mladenič! Ali kadite?« — »Da,« odgovori mladenič, »prav rad.« »Se vam pozna. Ko tako težko dihate, pa tako
mlad!«	. ..	,
A. Novak
BODICE
Drevo se naslanja na drevo ...
(Človek pa na poroka — žiranta!)
Vinograd ne rabi molitve, temveč motiko ... (Motike pa tudi ob molitvi ne moreš dobiti!)
Pera Srečkovič
VE/TI IZ PROIZVODNE
TOZD MONT
Turbine
Visa naročena oprema za HE Tikveš je odpremi j ena, razen drugega gonilnika, ki je pripravljen za transport in pripadajočih tlačnih naprav, od katerih je prva že pripravljena za prevzem, drugo pa pripravljamo za interni funkcijski preizkus.
Za HE Grahovico bodo v aprilu 1980 odpremi j eni na gradbišče plašči za prvi in drugi agregat. Glede na vrstni red montaže na terenu je potrebno v čim krajšem času izdelati prvi in drugi zvar j en ec za predvodilnik. Zvarjen ec za prvi predvodilnik se dokončuje, temu sledi peskanje, površinska zaščita, mehanska obdelava in montažne operacije z odpremo. Vsa ostala naročena oprema se nahaja še v fazi izdelave polizdelkov, dobave polizdelkov in mehanske obdelave.
Od naročene opreme za HE Hemren Dam je trenutno za odpremo pripravljena prva gred z ležajem, ogljeno telsnilko, cevi v turbinski gredi in četrti Hovvell Bunger.
'Pričela se je tudi poizkusna montaža druge turbinske gredi s pripadajočimi sklopi.
Za prvi agregait smo na teren že odpremi!i tudi prvi gonilnik, opremo za drugi gonilnik pa poizkusno montiramo. V fazi poizkusne montaže sta še pripadajoči tlačni napravi.
Po dobavi težko pričakovanih tesnilnih obročev se bo pričela tudi poizkusna montaža prvega in drugega regulatorja tlaka.
Za HE Čakovec je za prvi agregat izdelan, prav tako tudi nizvodni obroč in konus turbine. Trenutno pa odprema še ni možna, ker je potrebno nizvodnemu obroču prilagoditi še oblogo gonilnika. To pa že mehansko obdelujemo.
Za drugi agregat je izdelan konus turbine, nizvodni obroč in oblogo gonilnika pa je potrebno še mehansko obdelati.
V pločevinami se kot nosilec termina za vodllnlk pospešeno izdeluje zvarjenec za zunanji vodil-nikov obroč.
Črpalke
Od enajstih črpalk za SODA SO Tuzla-Lukavac mo jih osem tipa 5CN6 že predali opremi. Dve črpalki 6HKC 60 trenutno montiramo, opremo za naročeno črpalko CN 30/40-2 pa mehansko obdelujemo. Za IPK Crvenka poizkusno montiramo tri črpalke tipa HCKa 30. Od štirih črpalk P8/ 12 r za ČP Dvor sta dve gotovi, dve pa v fazi funkcijskega preizkusa.
Za TOZD Prodaja se v fazi montaže nahaja 25 črpalk CN 65/ 250, katere pa so že rezervirane za razne naročnike.
Deset črpalk VO!7/8-XVI za Mestni vodovod Ljubljana postopoma pripravljamo za poizkusno montažo. Do pričetka montaže je potrebno obdelati še nekaj elementov.
Za naročnika Sarajevo poizkusno montiramo eno črpalko 5CN5. V fazi mehanske obdelave in priprave za montažo ie še 12 črpalk V017 za Vodovod Beograd.
Od naročenih črpalk za Bangladeš smo deset črpalk že predali odpremi, tri črpalke 80 Vi pa moramo še poizkusno zmontirati takoj po dobavi manjkajočih elektromotorjev iz Rade Končarja.
Za istega naročnika so gotovi in predani odpremi pripadajoči cevovodi z armaturo.
Žerjavi
Za HE Čakovec se dokončuje poizkusna montaža žerjava 70
Mpx X 16,2 m s pripadajočima mačkoma in žerjav 20 Mp X 4,5 m s pripadajočim mačkom. V poizkusni montaži sta še vedno dvigalo EPD 10 M p X 25 m z mačkom in pripadajočim grabilcam za Železarno Store. Za naročnika ZSSR pripravljamo za montažo polarno dvigalo EMDP 400 Mp X 80 Mp X 43. Dobavili' smo tudi zvarjenec za ogrodje mačka, izdelal jih je Radeš Blato.
Cementarne
Za del opreme k oren ega ele-vatorja 400 (naročnik Rudis iz Trbovelj) pospešeno obdelujemo zvarjence, saj nas čalka še preizkusna montaža.
Reduktorji
Hitimo z opremo za poizkusno montažo desetih zobniških prenosnikov AC 2280 (naročnik ZSSR), do pričetka montaže je potrebno še nekaj posameznih delov. Za montažo pripravljamo tudi dva naročena prenosnika RMAD 18/147V-150 za HE Čakovec.
Dieselski motorji
Za Uljaniik iz Pulja se še vedno nadaljuje poizkusna montaža treh motorjev 6 T 23LH za prvo gradnjo. Postopoma za poizkusno montažo pripravljamo tudi opremo treh enakih motorjev za drugo gradnjo. Do pričetka montaže druge gradnje pa je potrebno obdelati še nekaj delov, kot nadomestilo izmečkov.
Trenutno za TOZD Servis izvajamo remont na motorjih tipa 340 in 25.
Zaradi pomanjkanja dela montaža dieselskih motorjev še vedno opravlja usluge za druge tozde. Trenutno poizkusno montiramo 13 teleskopskih vodil za 5-'tonske viličarje.
TOZD Montaža je imela v mesecu marcu 1980 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo G13 ton. Uspelo nam je doseči 407,4 tone oziroma
66,5	odstotka.
Od predvidene kumulativne količinske realizacije 1620 ton pa nam je uspelo doseči 1481,2 tone oziroma 91,4 odst.
B. Seme
TOZD PPO
Prvo četrtletij e 1980 je TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme zaključila uspešno. Dosežena kumulativna proizvodnja realizacija je 428 ton, to je 104 odstotke četrtletnega gospodarskega načrta, M znaša 409 ton.
Kumulativna blagovna realizacija za isto obdobje pa je 543 ton oziroma 132 odstotkov. Glede na gospodarski načrt za leto 1980. ki predvideva 2000 ton realizacije, smo dosegli v prvem četrtletju 21 odstotkov proizvodne in 27 odstotkov blagovne realizacije.
Po gospodarskem načrtu — 144 ton proizvodne realizacije — smo v marcu 1980 dosegli 154 ton proizvodne realizacije oziroma 106 odstotkov, blagovne proizvodnje pa smo odpravili 274 ton oziroma 190 odstotkov.
V	drugem četrtletju nas bo v proizvodnji preoblikovalne opreme najbolj prizadel uvoz, zaradi že znanih težav z devizami. Namreč prav vsak preoblikovalni stroj poganjajo pogonski agregati, ki jih uvažamo, ker ustreznih ne izdelujemo doma. Stroje bomo sicer kompleti rali tako, da jih bomo, ko dobimo potrebne pogonske agregate, dokončali v čim krajšem času.
V	mesecu marcu 1980 nam ni uspelo iz dogovorjene odprave re-
alizirati hidravlični stiskovalnik HSS-2-1000 za »TUP« Dubrovnik in sicer zaradi težav pri brušenju stebrov v kooperaciji.
V marcu smo odpravili 7 preoblikovalnih strojev: hidravlični vlečni stroj HVC-2-250 za IM — Rakovica, hidravlični preoblikovalni stroj HPO-l-100 za EVAL —• Novi Sad, dva hidravlična pre-dblikovalnlka HDS-2-100 za OKI — Ivanič Grad, dva hidravlična obselkovalnika HOS-1-25 za BA-GAT — Zadar in hidravlični stroj za tlačno litje DMKh-400 M za MOTAL-GUSS — ZR Nemčija.
Predvidevamo, da borno v aprilu zmontirali, fuikcionalno preizkusili in odpravili 12 preoblikovalnih strojev: za TUB — Dubrovnik hidravlični steberni stroj HSS-2-100, za UNIŠ — Sarajevo šest hidravličnih strojev HVC-2-250, za ISKRO Kranj hidravlični preoblikovalnih HPC-1-25, za GOŠO — Smederevska Palanka hidravlični preoblikovalnih, HVC-2-250, za TOMOS Koper hidravlični vlečni stroj HVO-2-250, za Metalno — Maribor hidravlični preoblikovalnih HPC-1-160 in za PAP — Ljubljana hidravlični steberni stroj HSS-2-250 v skwupni teži 200 ton.
L.	Gorjanc
TOZD OB
Uspešno izpolnjevanje gospodarskega načrta v TOZD OB v Obdobju januar-februar je verjetno predvsem posledica dveh dejavnikov, ki ju želimo ločiti od ostalih in jima pripisati poseben pomen, čeprav pri tem ne smemo zanemariti ostalih. To sta uspešen zaključek gospodarskega leta 1979 in sprejetje pravilnika o osnovah in merilih za delitev OD delavcev.
Uspešno gospodarjenje v letu 1979 je rezultat pravilneag angažiranja vseh delavcev v TOZD in posredno seveda v DO. Ugotovitev, da so delovna prizadevanja padla na plodna tla, da prizadevno delo daje sadove, se je enostavno nadaljevala še v letošnjem letu. Tako je tudi prav.
Sprejetje pravilnika o osnovah in merilih za delitev OD delavcev (katerega smo imenovali delavski pravilnik) je prineslo novo kvaliteto. Bolj kot pravilnik doslej, upošteva neposrednega proizvajalca in mu daje veljavo, ki mu tudi gre. Z ureditvijo pravilnika o normah in o kvaliteti pa bo ta pravilnik še boljši.
Naj te ugotovitve podkrepim
z nekaterimi podatki. Količinska realizacija norma ur v februarju znaša 118.740, kar je 31 odst. več kot smo planirali. Kumulativno smo v obdobju januar-februar naredili 209.942 NU, kar je 12 odstotkov več od planiranih. Če primerjamo še 'kumulativni doseg s kumulativnim dosegom v lanskem letu, za ilsto obdobje, ugotavljamo, da smo letos boljši — in sicer za 7 odstotkov.
Seveda so to le količinski rezultati TOZD OB. Pomemben je vsekakor tudi rezultat ostalih tozdov v skupnem proizvodu, kajti le skupni rezultat nam daje garancijo za boljši jutri. Žal pa ni vedno tako.
Z naročili smo dobro pokriti. Podpisana pogodba o izdelavi serije dieselskih motorjev nam bo omogočila ugodno strukturo ob-delovancev, ker ti motorji vsebujejo veliko obdelave (predvsem bo obremenjena lahka obdelava). Hkrati je to tudi opozorilo k polni angažiranosti, ker so roki obdelave izredno kratki.
Naloge so pred nami, delovna zagnanost je prisotna, pričakujemo torej dobre rezultate tudi vnaprej.
P. Hajdinjak
PISMO IZ IRAKA
Precej časa je minilo, kar se nismo oglasili iz Hemrena. Kriv je čas, ki tako nezadržno beži in nas hkrati priganja pri delu zaradi zastavljenih rokov.
Pri dosedanji montaži smo imeli nekaj težav, ki smo jih le uspeli premagati. Največje preglavice so nam delale ladje, ki so prevažale našo opremo in so morale čakati več kot tri mesece v luki Bona na iztovarjanje. Mislim, da je malo Litostrojčanov, ki niso slišali za primer Poplata in Paga. Ti dve ladji sta sprožili alarm v Hemren in Litostroju za izredne ukrepe. Odprli smo nekakšen »zračni most«, da smo uskladili pravočasen prihod naših delavcev v Hemren, takoj ko je prispela kakšna nujna oprema.
Takoj po novem letu je skupina iz PZO začela izdelovati prvo spiralo, v začetku februarja pa druga skupina montažo levega irigacijskega izpusta. Investi-
tor in ostali izvajalci, predvsem glavni izvajalci del — sarajevske Hidrogradnje, so začeli izgubljati zaupanje v Litostroj. Najtežje breme smo morali nositi tisti, ki smo v Hemrenu. Namesto dobro jutro smo poslušali drugačne pozdrave, kot »Ali je kaj novic o P opiatu?« »Litostroj zamuja roke«, »Litostroj muzien« (muzien-slabo). Toda preživeli smo tudi to krizo. Stisnili smo zobe in delali od zore do mraka, da bi vsem dokazali, da Litostroj ni »muzien«.
Nikoli doslej še nisem doživel take zagnanosti pri delu kot tukaj pri naših fantih. Tudi osebni problemi, pomanjkanje orodja, utrujenost, povečana prilična napetost in delno nerazumevanje
Litostroja jim niso bili prevelika ovira. Njihov cilj je bil Litostro-stroju povrniti dobro ime, kot njihov vodja jim ob tej priliki izražam javno priznanje. Ne morem si kaj, da ne bi v isti sapi malo kritično ocenil prizadevanja odgovornih ljudi v Litostroju. Ravno takrat, ko nam je bilo najtežje, nismo bili deležni prave podpore in razumevanja. Končno pa se je vse dobro izteklo, našli smo skupni jezik in sedaj je spet Litostroj »zien (zien — dobro). Predali smo prvo spiralo za betoniranje in končali levo irigaci-jo. Z napredovanjem del pri izdelavi druge spirale smo zaenkrat vsi zadovoljni.
Pa pustimo zdaj delo! Kakšno je naše življenje v Hemrenu?
Kako izkoriščamo prosti čas? V zimskih mesecih so bile vremenske razmere take, da niso dopuščale nikakršnega zunanjega udejstvovanja. Vreme je bil° hladno, deževno, vetrovno, največkrat pa vse skupaj. Zato je »živel« naš klub, za katerega gradnjo smo dali pobudo v Litostroju. V prijetnem vzdušju srno se po napornem delu sprostili ob partiji namiznega tenisa, šaha, kart, prebrali smo časopise ali Pa ob raznovrstni glasbi gledali televizijo. Klub je resnično izboljšal življenjske razmere in popolnoma opravičil svoj obstoj.
Sedaj, ko se živo srebro v termometru vztrajno dviga, so se tudi oblaki umaknili iznad Hemrena, mi pa smo pokukali iz zaprtih prostorov na piano.
Ob petkih so na sporedu nogometne tekme. Odigrane so bile že tri tekme med našima ekipama »Elektroda« — »Pajper«. Rezultati niso važni, važno je vzdušje, rekreacija in sprostitev.
Sedaj se mrzlično pripravljamo na prvomajski turnir, selektor Ivek ima polne roke dela s sestavljanjem moštva in pomoči pri organizaciji turnirja. Nastopali bomo še v namiznem tenisu in šahu.
Ob večerih se že prileže posedeti pred hišo, čeprav nam kvarijo razpoloženje sitni komarji in drugi leteči »predmeti«.
V naselju so drevesa, posajena pred skoraj 5 leti, že zrasla d° streh hiš in dajejo naselju zaščito pred soncem in idiličen videz. Tudi širše področje Hemrena se je izboljšalo. Letos je bilo zadosti dežja, zato je pokrajina ozelenela. Zelenilo sicer že bolj in bolj bledi, vendar smo spoznali, da tudi v Hemrenu lahko cvetijo rožice. Tudi tistega prahu v zaprtem kovčku je letos manj. Zdi se mk da smo se tudi materi naravi zasmilili.
Zelo se je razvilo tudi ribištvo na Diyali. Ob večerih in petkih zavzamejo ribiči in »ribiči« svoja mesta, sučejo »mašince na palicah, vlečejo ujete ribe na suho. Nekega petka se je med hemren-ske ribiče vpisal tudi naš šef Mate. Nekaj ribic se ga je usmilil?'
Pa pustimo še nekaj zanimivosti za prihodnjič!
M.	Ccpuran
Prva spirala brez vstopne cevi v HE Hemren Dam — februarja 1980 (Foto; M. Ccpuran)
Del litostrojske montažne grupe v HE Hemren Dam (Foto: M. Ccpuran)
GLASILO DELAVCEV SOZD
ZDRUŽENIH PODJETIJ
STROJEGRADNJE
I./1980
LJUBLJANA
TRG PREKOMORSKIH BRIGAD 1
AGROSTROJ — LJUBLJANA • ATMOS — HOČE • GOSTOL — NOVA GORICA • HIDROMETAL — MENGEŠ • INDOS — LJUBJANA • KLADIVAR — ŽIRI • KOSTROJ — SL. KONJICE • KOVIND — UNEC • LITOSTROJ — LJUBLJANA • METALNA — MARIBOR • MLINOSTROJ — DOMŽALE • PROJEKT — MARIBOR • RIKO — RIBNICA • STROJ — RADLJE
OB DRAVI • STT — TRBOVLJE • JEKLO — RUSE • IKOS — KRANJ
GLASILO DELAVCEV ZPS IZHAJA KOT POSEBNA PRILOGA ČASOPISA LITOSTROJ
vsako Četrtletje
V 16.335 IZVODIH. Ob sodelovanju skupnih služb ZPS ga urejajo: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič.
Telefon uredništva (061) 556-021	(n. c.) interna
202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
■F ' uvr-
šamo en cvet, en češnjev cvet
(Kajuh)	*
*
*	Vsem delavcem združenim	I
| v SOZD ZPS čestitamo	$
$ ob prazniku dela	J
*	*
isti korekciji. (Nekoliko manjša stopnja nasiti celldtnega prihodka na delavca in dohodka na delavca v tabeli 6 vsiljuje vprašanje tudi naše produktivnosti.
Dohodek (tabela 5 in 6) je v letu 1976 porastel za 24,7, povprečna stopnja rasti v zadnjih petih letih pa jte bila 50,2%. Pri tem je poltrebno ponovno opozoriti na pddaltke manjkajočih delovnih organizacij v prvih letih prikazanega obdobja! Iz pregleda dohodek na delavca zasledimo nekoliko manjši porast v letu 1979 in povprečno stopnjo rasti. Razvidno je tudi, da se dohodek na delavca iz leta v leto v vseh delovnih organizacijah približuje »povprečnemu« dohodku na delavca v Združenih podjetjih strojegradnje.
V letu 1975 je bil dohodek na delavca v posameznih delovnih organizacijah od 77,069 din do 210,430 din, v letu 1979 pa je gostitev v distribuciji precej večja.
(Nadaljevanje in tabele na 2. strani)
Graditev ormoške tovarne Sladkorja je pokazala, da je mogoče z učinkovitejšo organiziranostjo in sodelovanjem vseh, ki sodelujejo pri investicijski graditvi, spraViti tudi velike in zahtevne investicijske objekte hitreje in s tem tudi ceneje pod stre-
ho, kot smo jih sedaj oziroma kolt jih še spravljajo pod streho.
Brez dvoma taka orientacija zahteva določene spremembe v obnašanju ih ravnanju ter ne nazadnje, zahteva absolutno podrejenost skupnemu interesu.
Splošna naravnanost prizadevanj slovenskega gospodarstva v bodoče je na izvoz v dežele v razvoju. V teh deželah pa ni pričakovati, da bi uspešno nastopali s serijskimi proizvodi, morda z izjemo prehrambenih proizvodov, (Nadaljevanje na 3. strani)
Pogled na del nove tovarne sladkorja v Ormožu, za katero so izdelale večji del opreme delovne organizacije ZPS
Rezultati poslovanja SOZD ZPS v letu 1979
V nadaljevanju objavljamo bolj podrobno analizo rezultatov Poslovanja ZPS v letu 1979 v primerjavi z nekaterimi doseženimi rezultati iz preteklih let. Mnenja smo, da je bolj podrobna ana-liza in primerjava po delovnih organizacijah in letih pomembna Predvsem za to, ker jo obravnavamo v času, ko se naše delovne organizacije odločajo o elementih samoupravnega sporazuma o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje in pripravljajo osnutke sporazumov in planov.
, Nadaljnja analiza iz objavlje-aj,h podatkov in obrazložitve lah-slehernemu pripomore k ak-tivnemu sodelovanju pri sprejemanju tako pomembnih že omenjenih aktov.
Uvodoma moramo omeniti, da 16 bilo poslovanje v letu 1979 v ^seh delavnih organizacijah pozi-®lVho, čeprav z rezultati v celoti ne moremo biti povsem zadovoljni- Podroben prikaz je razviden lz Priloženih tabel in obrazložitve.
OBRAZLOŽITEV K rezultatom poslovanja
V LETU 1979
. Iz primerjalnih kazalcev po naravnih organizacijah in letih je azvidno, da so vse naše delovne nrganjzacije v letu 1979 poslovale Pozitivno.
V tabeli »Kazalci rezultatov
Poslovanja 1979« (tabela 1.) so
Pokazani osnovni podatki za primerjavo rezultatov poslovanja Posameznimi delovnimi or-gahizacijaimi in SOZD Združena Podjetja strojegradnje.
g Celotni prihodek, v primerjavi Porabljenimi sredstvi v dinarjih a 100 din porabljenih sredstev, g^m kaže tudi intenzivnost na-,e§a Poslovanja. Posamezne de-ovne organizacije so dosegle na . 9 din porabljenih sredstev od ijCSO do 1193,50 din, SOZD Zdru-P?a Podjetja 'strojegradnje kot ^aiotia pa 160,84 din. Čeprav je v 2 dnjih petilh letih poslovanja roženih podjetij strojegradnje žrjvlaven določen porast z dose-n»im, posebno v letu 1979, ne SOvn*10 v celoti zadovoljni. V „ Združena podjetja stroje-],f.nie smo v letu 1975 dosegli in2t54 dim; 1976 — 147,71 diin; — 148,48 din; 1978 — 152,24 n m v letu 1979 — 150,84 din.
sfct-h ^ osnovni cilj je, da bomo ^ Deli za modernizacijo in s tem v^vedno bolj intenzivno proiz-JO’ bo omogočila poveča-skn, lahnega prihodka glede na kp. Porabljena sredstva. Niz-zalo' nje kaž°i° tudi drugi ka-Pov’ ^er Primerjamo dohodek s ^Prečno uporabljenimi poslov-
nimi in Obratnimi sredstvi. Količnik obračanja je relarbiivno nizek, posebno v času, ko našim delovnih organizacijam, primanjkuje sredstev vseh vrst.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti naši akumulaciji.
Iz pregleda je razvidno, da je naša akumulacija v primerjavi z dohodkom zelo nizka. V delovnih organizacijah je dosežena akumulacija na 100 din 'dohodka od 3,64 do 26,30 din za Združena podjetja strojegradnje pa 16,00 diiin. V primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi pa je to od 2,98 dlo 24,57 din za Združena podjetja strojegradnje pa 7,20 diin oboje kaže na premajhno akumulativnostt in rentabilnost, ki je v nekaterih delovnih organizacijah celo zaskrbljujoča.
Uresničevanje plana 1979. Razvidno je, da smo v SOZD Združena podjetja strojegradnje uresničili zastavljene planske obveznosti pri celotnem prihodku 105,79 odst., dohodek 103,85 % In čisti dohodek 101,65%. Ugotavljamo pa, da tri delovne organizacije nišo dosegle planiranega celotnega prihodka, sedem delovnih organizacij dohodka in osem delovnih organizacij čistega dohodka. Doseženi osebni dohodki v primerjavi s planiranim s 79,65 %. Plana ni irealiiziiralo deset delovnih organizacij v SOZD Združena podjetja strojegradnje. Pri tem moramo opozoriti na vprašanje realnosti planiranja osebnih ddhodlbov, ker je iz tabele 7 razvidno, da so se povprečni mesečni osebni dohodki v vseh delovnih organizacijah v letu 1979 povečali od 12,16% do 35,97 % in v celotnem SOZD Združenega podjetja strojegradnje za 26,42 odstotkov.
Razvidno je gibanje celotnega prihodka v zadnjih petih letih in porast v letu 1079. Združena podjetja strojegradnje so v letu 1979 povečala celotni prihodek glede na leto 1978 za 27,0 odst. Povprečna stopnja rasti je 32,8 odst., pri kateri pa moramo upoštevati določeno korekcijo zaradi manjšega števila delovnih organizacij v prvih dveh letih, za katere v tem času nismo mogli vključiti podatkov. Celotni prihodek na delavca v tabeli 4 kaže tudi rast v letu 1979 20,5 % in povprečno stopnjo rasti 23,9 % db potrebni
O tovarni sladkorja v Ormožu
Mnenja smo, da je bil v razvoju slovenske strojegradnje storjen odločilen korak, ko sc je v letu 1974 enajst delovnih organizacij, ki se bavijo s proizvodnjo strojev in naprav in so takrat združevale pri delu preko 12.000 delavcev, odločilo, da se združijo v sestavljeno organizacijo združenega dela Združena podjetja strojegradnje (ZPS) v Ljubljani.
Ustanovitev te sestavljene organizacije združenega dela je med drugim zasledovala cilj, da se organizira taka organizacija, ki bo sposobna na tržišču nastopati s ponudbo kompleksnih objektov oziroma proizvodnih linij, sestavljenih iz proizvodov in storitev svojih organizacij in drugih dohodkovno povezanih delovnih organizacij.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tabela 1
KAZALCI REZULTATOV POSLOVANJA 1979
DO	Celotni prih.: porab. sred. v din na 100 din porab. sred.	Dohodek na delavca v din Doh.: povpr. uporab, posl. sr. v din na 100 din povpr. upor. posl. sredstev Celotni prih.: uporab, obrat, sredstva koefic. obrač.		Doseženi čisti dohodek na delavca v din	Razpor. sred. za osebne doh. in skupno porabo na del. v din Akumulacija v primer, z doh. v din na 100 din dohodka Akumul.: povpr. uporab, poslov, sredstev v din na 100 din popr. upor. posl. sredstev	
AGROSTROJ	152,35	349.386	39,15	1,56	232.641	172.187	17,30	6,77
ATMOS	184,28	209.352	82,01	2,43	166.628	130.099	3,64	2,98
GOSTOL	167,26	264.800	52,00	1,60	174.871	164.036	4,09	2,13
HIDROMETAL	192,49	257.897	24,98	1,64	215.042	147.205	26,30	6,57
IKOS	193,29	232.124	47,10	1,64	179.754	148.935	14,93	7,03
INDOS	121,60	304.544	40,83	2,58	235.062	169.912	24,30	9,92
JEKLO	154,71	197.330	69,42	2,54	170.813	142.168	14,52	10,08
KLADIVAR	185,47	216.970	57,69	2,18	176.244	151.850	11,24	6,49
KOSTROJ	157,44	237.518	65,42	2,42	165.546	138.002	11,60	7,59
KOVIND	193,50	234.354	57,87	2,37	191.452	155.096	15,51	8,98
LITOSTROJ	149,47	264.526	41,68	1,65	189.754	146.589	20,57	8,57
METALNA	139,88	234.539	37,64	1,73	182.476	150.844	15,80	5,95
MLINOSTROJ	178,10	279.563	59,91	1,80	230.564	160.506	25,99	15,57
PROJEKT	189,95	430.065	115,87	3,32	363.982	272.805	21,20	24,57
RIKO	170,81	347.612	52,62	1,52	204.726	177.828	13,65	7,18
STROJ	192,41	254.454	76,85	2,51	207.999	163.097	22,53	17,32
STT	167,13	280.015	51,92	1,66	190.651	156.046	10,55	5,48
ZPS	150,84	261.666	44,97	T,76	190.737	154.941	16,00	7,20
Tabela 3		CELOTNI PRIHODEK				v 000 din
						«1	1=0 c >»	2 £
DO	1975	1976	1977	1978	1979	Povpreč stopnja Rast v 1979 :11
AGROSTROJ	319.729	209.686	311.002	368.013	488.033	11,2	132,6
ATMOS	102.553	99.634	135.394	194.989	204.619	18,9	104,9
GOSTOL	271.019	395.254	503.105	628.990	763.204	29,6	121,3
HIDROMETAL	24.253	26.723	39.667	56.729	62.799	26,9	110,7
IKOS	—	—	—	108.734	116.871	7,5	107,5
INDOS	251.889	308.508	409.139	560.046	704.510	29,4	125,8
JEKLO		—	—	147.304	196.411	33,3	133,3
KLADIVAR	22.856	25.461	41.154	60.374	93.692	42,3	155,2
KOSTROJ	—	—	—	180.873	183.580	1,5	101,5
KOVIND	13.786	14.199	22.099	25.281	36.375	27,5	143,9
LITOSTROJ	1.082.592	1.319.958	1.485.517	2.350.265	2.948.310	28,5	125,4
METALNA	855.551	1.094.734	1.855.969	2.313.764	2.935.949	36,1	126,9
MLINOSTROJ	53.545	67.824	85.089	93.421	142.806	27,8	152,9
PROJEKT	—	—	52.296	66.314	114.431	48,0	172,6
RIKO	58.544	84.734	146.399	272.608	379.849	59,6	139,3
STROJ	—	—	52.296	74.282	104.369	18,9	140,5
STT	371.477	401.284	563.422	899.656	1.199.083	34,1	133,3
ZPS	3.427.794	4.047.997	5.680.979	8.404.644	10.674.890	32,8	127,0
Tabela 4	CELOTNI PRIHODEK NA DELAVCA v din					
						S2	|g
DO	1975	1976	1977	1978	1979	Povpreč stopnja Rast v 1979 : IS
AGROSTROJ	740.113	455.839	683.521	800.028	1.016.735	8,3	127,1
ATMOS	254.474	243.010	319.325	447.222	457.761	15,8	102,4
GOSTOL	313.679	425.462	467.570	527.234	658.502	20,4	124,9
HIDROMETAL	250.031	272.684	400.677	561.673	536.743	21,1	95,6
IKOS	—	—	—	456.866	480.949	5,3	105,3
INDOS	760.994	854.593	1.059.946	1.389.692	1.714.137	22,5	123,3
JEKLO	—	—	—	481.477	559.575	33,7	133,7
KLADIVAR	204.071	217.615	291.872	351.012	470.814	23,3	134,1
KOSTROJ	—	—	—	636.877	650.992	2,2 102,2
KOVIND	208.879	211.925	315.700	371.779	485.000	23,4	130,5
LITOSTROJ	315.624	375.842	415.413	661.860	799.216	26,1 120,8
METALNA	287.677	359.755	587.518	706.277	822.625	30,0	116,5
MLINOSTROJ	300.815	347.815	421.233	426.480	637.526	20,7	137,8
PROJEKT	—	—	388.962	683.649	908.182	52,9	132,8
RIKO	256.772	336.246	491.272	740.183	838.519	34,5	113,3
STROJ	—	—	304.047	403.707	529.794	14,9	131,2
STT	289.764	299.242	409.166	546.903	697.142	24,6	127,5
ZPS	329.691	375.335	493.398	644.874	776.751	23,9	120,5
Kljub ugotovitvam, da je afcu-mulatftvnost in akumulacija v naših delovnih organizacijah še premajhna, je razvidno, da se je sfcupna akumulacija v letu 1979, glede na leto 1978, povečala za 46,75 %, akumulacija na delaivca za 39,16% ih akumulaltivnosit za 15,67 odstotka.
Tendence -rasti so pozitivne in jih bo potrebno ohranjati oziroma še povečati. Dohodkovna stopnja je v letu 1979 glede na leto
1978 zmanjšana za 1,78 odstotka. Ta se je v zadnjih letih gibala po naslednji dinamiki: leta 1975 — 30,85 odst.; 1976 — 32,30 odst.; 1977 — 32,65 odst.; 1978 — 34,31 odst. in 1979 — 33,68 odstotka.
Omenili smo že vprašanje rentabilnosti poslovanja, kateremu bomo morali posvetiti več pozornosti v letošnjem letu, kot tudi v prihodnjih letih. Omenili smo že, da so povprečni mesečni osebni dohodki v letu 1979 porasli od
6,264 din na 7,919 din oziroma za 26,42 odst. Povprečno število zaposlenih, izračunano na podlagi stanja konec meseca, je bilo v letu 1979. 13.287, v letu 1978 pa 13.033. Povečanje znaša 1,95 odst.
Zaloge materiala nedovršene proizvodnje, gotovih proizvodov in blaga so po stanju konec leta dosegle zelo visok, zaskrbljujoč znesek 2,744,323.325 din. Po
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tabela 2
URESNIČEVANJE PLANA 1979
DO	Doseženi CP: planirani CP v %	Doseženi dohodek: planirani doh. v %	Doseženi ČD: planirani ČD v %	Doseženi OD: planirani OD v %	Dosež. sred. za akum.: i planirana l V °/o
AGROSTROJ	118,50	94,61	98,14	106,27	101,11
ATMOS	90,94	105,41	102,26	91,00	29,83
GOSTOL	102,43	106,20	96,23	57,43	38,82
HIDROMETAL	96,61	88,75	96,77	87,03	107,25
IKOS	101,63	98,27	94,13	94,82	96,89
INDOS	101,59	93,41	92,23	92,44	96,12
JEKLO	103,10	96,52	101,88	92,30	148,22
KLADIVAR	103,96	95,54	97,94	93,04	84,58
KOSTROJ	106,18	100,86	97,64	95,62	60,24
KOVIND	129,91	117,96	116,12	118,22	152,67
LITOSTROJ	109,17	104,38	103,29	92,30	126,34
METALNA	98,67	99,36	98,24	101,47	88,42
MLINOSTROJ	125,27	143,96	139,58	123,48	210,99
PROJEKT	128,79	111,52	112,43	100,00	89,39
RIKO	113,98	143,98	127,97	124,86	111,26
STROJ	116,94	117,53	114,94	107,26	217,22
STT	113,68	103,79	101,70	91,56	129,76 __
ZPS	105,79	103,80	101,65	97,65	106,56 _
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo nova proizvodnja avtodvig»| predstavljala pomembno postavko v celotnem prihodku Metalne (Foto: Metalna)
PRVOMAJSKO SREČANJE ZPS 1980
Letos bomo med prvomajskimi prazniki že šestič organizirali tradicionalno srečanje Združenih podjetij strojegradnje. Srečanje, ki sc bo začelo 30. aprila z večerjo v Poreču in se zaključilo 4. maja s kosilom, je namenjeno vsem zaposlenim v ZPS, njihovim družinskim članom in prijateljem. Udeleženci srečanja bodo nameščeni v hotelih »Albatros« in »Lotos« — »Istra« v Zeleni laguni pri Poreču.
Tudi letos bo poskrbljeno za prijetno počutje in zabavo vseh udeležencev srečanja. Prvi večer bo ob 20. uri ognjemet in kratek kulturni program ob tabornem ognju. Naslednji dan, 1. maja zjutraj, bo ob pol osmih budnica, od 9. do 11. ure kulturni program, zvečer pa sc bodo vsi udeleženci zbrali na gala večerji, po kateri bo ples.
2. maja se bodo ob 9. uri začela športna tekmovanja v šahu, namiznem tenisu in bodo trajala do 14. ure. Vmes bo ob 10. uri še kros za pionirje. V tekmovanjih bodo lahko sodelovali vsi udeleženci srečanja, razpored posameznih tekmovanj pa bo objavljen 1. maja v Poreču. Predzadnji dan bo od 8. do 12. ure tekmovanje v kegljanju, ob pol treh popoldne nogometna tekma suhi : debeli, ob pol štirih pa veliko in tudi najbolj zabavno tekmovanje v podajanju jajc. Po razglasitvi športnih in drugih rezultatov ter podelitvi priznanj bo ob 17. uri srečoiov.
Zadnji dan bo dopoldne prosto, po kosilu pa bo povratek domov.
V ceno bivanja ni vračunan prevoz, všteti pa so stroški športnih tekmovanj, kulturni program in gala večerja. Program bivanja je bogat in pester, zato ni strahu, da bi bilo komu dolgčas. Na to, da je srečanje vedno bolj priljubljeno, pa kažejo tudi vedno številnejše prijave članov ZPS, katerih število iz leta v leto raste. Prepričani smo, da bo tudi letošnje leto srečanje uspelo, tako kot vsa doslej.
M. Meglič
O tovarni sladkorja v Ormožu
(Nadaljevanje s L strani)
ampak je skoraj edina možnost z nastopom ponudbe kompleksnih objektov.
V času, ko je bil objavljen razpis za javno Zbiranje ponudb, le biil ZPS še v fazi formiranja m ni razpolagal s todikikn številom delavcev, da bi lahko uspeš -no opravil težiko delo usklajevanja ponudb posameznih možnih izvajalcev. Zato smo se dogovori- da bo ponudbo pripravila Metalna Maribor, kot priznan Proizvajalec procesne opreme. Pri seisitavj ponudlbe je bilo treba upoštevati delitev dobav med tujim m jugoslovanskim dobaviteljem v smislu samoupravnega sporazuma med proizvajalci sladkorja in splošnim združevanjem elektro-mašiinogradnje JUMEL, možnosti domače industrije in seveda pri težlits k čim večjemu deležu te industrije pri nameravani investiciji.
y fazi ponudbe smo opazili veliko zanimanje raznih tujih tvrdk, ki so se oglašale pri naših delovnih organizacijah z željami Po prevzemanju jugoslovanskega dela dobav. V ZPS smo se od-jofdi za zahodnem emško firmo "rau;nschweiig:sche Maschihen-bauanstalt iz BraunschweLga, ki Se že več kot IBS let bav-i s proizvodnjo strojev ,in naprav za industrijo sladkorja.
Ob upoštevanju že omenjene-§a sporazuma JUMEL in pretehtaj1'-1 vseh možnosti domače industrije je bilo dogovorjeno, da °° dobava opreme razdeljena v ridzmerju 25% iiz BDR in 75% ~ domače strojne industrije (po teži).
. V krog ponudnikov bi se ahko vključila vsaka delovna organizacija ZPS, če bi za to pokazala svoj interes. Na koncu so *e Ponudbi priključile naslednje delovne organizacije ZPS: GO-«w°L iz Nove Gorice. TZ LITO-?rROJ iz Ljubljane, METALNA ‘z Maribora in STROJNA TOVARNA TRBOVLJE iz Trbovelj. £dede na to, da je bil obseg del a omenjene delovne organizacije 11 prevlik z ozirom na kratek % dobave (23 mesecev), ali pa 1 °dgovarjal njihovim proizvod-
nim
Programom, smo k sodelova-
lo povabili še delovne organizacije iz Hrvatske in to: DJURO RAKOVIC iz Slavonskega Bro-33-HADE KONČAR iz Zagreba, •'EDINSTVO iz Zagreba, JUGO-‘URBina iz Karlovca in ATM iz agreba. Če od skupne prvotne Pogodbene vrednosti 647 milijona'' izvzamemo vrednost montaže 70rrjače in inozemske opreme, je •na.šal delež slovenske strojne in-ustrije 51 %, vrednost hrvatske u r°jne industrije pa 49% Če pa , Pošte varno vrednost celotne do-3Ve in storitev, lahko ugotovi-s( °'. da je delež slovenske indu-k r‘ie znašal 59 %, vrednost do-3V hrvatske strojne industrije t/1 t %• Rri tem moramo omeni-1Ja je tik pred podpisom po-hrU°e Projekt Maribor iz Mari-
bora
em
na to
Pristopil v ZPS in, da se je Hidromontaža odločila v po-nastopiti v okviru ZPS. Glede
so vsi udeleženci v poslu v
nkviru ZPS sodelovali pri poslu
naslednjimi deleži:
GOSTOL z 1,2 %
TZ LITOSTROJ z 1,3 %
metalna z 20,5 %
«TT S 7,40lo
Projekt maribor s 7,8 % mm hidromontaža z 20,8 % HJURO DJAKOVIČ z 19,8% HADE KONČAR z 11,4% JEDINSTVO z 8,3 % JUGOTURBINA z 1,2 %
ATM z 0,3 %
du Plitev dobav med strojno in-LnStrij° Slovenije in Hrvatske je fj. 3 deloma pogojena s komple-ntarnostjo te industrije, delo-5 3 Pa z dejstvom, da je bila isto-nod° predvidena izgradnja popol-Vir • dnake tovarne sladkorja v l0s.ov‘tici. To dejstvo pa je na žarno Z3£dQ in vedela izkoristiti sa-stl, . inozemska firma. Domača ma industrija se ni uspela
dogovoriti o tem, da bi pri delitvi dobav upoštevali nesporno prednost podvojitve proizvodnje enih in istih strojev oziroma enih in istih naprav. Sam najlogičnejši način delitve se je razbil pri vprašanju vparilnikov, ki jih je za vsako tovarno hotela dobaviti druga delovna organizacija. Pri skupni vrednosti je dejansko šlo za ne cel procent. To neskladje je tudi pripeljalo do tega, da je slovenska strojegradnja nastopila pri Virovitici ločeno, tj. vsaka delovna organizacija zase.
Najtežavnejši problem pri pripravi ponudbe je bilo dejstvo, da še ni bil izdelan glavni projekt oziroma strojno tehnološki projekt. Ponudba se je delala na podlagi specifikacije opreme za neko podobno tovarno sladkorja in so zato podatki, potrebni za ponudbo, doživljali česte spremembe, ki so bile več ali manj dokončne šele z dostavo tako imenovanega »Lastenhefta« eno leto po podpisu pogodbe.
Čas od predaje ponudbe 15. 12. 1976 pa do sklenitve pogodb tako med investitorjem in BMA, in investitorjem in ZPS ter BMA in ZPS je sicer potekal ob intenzivnih pripravah in razgovorih, vendar je ta čas skrajševal rok za dokončanje tovarne in njeno eksploatacijo v kampanji 1979, ki se je vedno postavljala kot conditio sinu qua non, na minimum 23 mesecev ob sicer stalnem opozarjanju inozemskega partnerja, da je normalni rok za izgradnjo take tovarne 28 mesecev. Kljub opozorilom pa tudi niso bile v zadostni meri upoštevane okoliščine na jugoslovanskem tržišču repromateniala, zlasti jekla in okoliščin povezanih z uvozom tega in drugega materiala. Znano je namreč dejstvo, da se strojegradnja mora s skoraj 20 % količin repromateriala oskrbovati na tujem tržišču. To dejstvo otežko-čajo tudi pogoste spremembe zunanjetrgovinskih instrumentov. Poleg tega pa morda ni dovolj poudarjeno to, da je oskrba z domačim repromaterialom vezana na pogoje, ki jih diktirajo železarne.
Pogodba med investitorjem in BMA je bila podpisana 30. 8. 1977, pogodba med investitorjem in ZPS pa je bila podpisana 6. 10. 1977. Istega dne je bila podpisana tudi pogodba med ZPS in BMA.
Istočasno s pripravo pogodbe z investitorjem smo pripravili tudi sporazum med udeleženci v poslu na strani ZPS in tudi tega podpisali 6. 10. 1977. Menimo, da je ta sporazum eden prvih tovrstnih dokumentov po uveljavitvi zakona o združenem delu. Glavne značilnosti tega sporazuma so v tem, da posamezne delovne organizacije, ne glede na to, kako velika je katera, priznavajo, da so v poslu enakopravne in medsebojno povezane in s tem odvisne ena od druge, zaradi česar so njihovi odnosi v dohodkovni odvisnosti.
Pogodba, podpisana 6. 10. 1977, je doživela še dva popravka, in sicer 18. 2. 1977 s spremembo plačilnih pogojev ter s protokolom decembra 1977.
V tej zvezi moramo poudariti, da je pogodba glede na pozitivni predpis stopila v veljavo šele koncem decembra 1977, ko je investitor v smislu teh predpisov zavaroval plačilo z nakazilom avansov in predložitvijo garancij banke.
Pogodba bi morala biti v smislu določil dopolnjena z raznimi prilogami, katerih izdelava bi bila celo časovno določena, vendar moramo ugotoviti, da zlasti določilo o izdelavi planograma dobav ZPS ni bilo izpolnjeno v predvidenem roku.
Delovne organizacije ZPS so z realizacijo dobav lahko pričele v azčetku leta 1978, čeprav je bil temeljni kamen položen 15. 12. 1977.
Prvi podatki, ki so bili kolikor toliko dokončni a projektira-
nje in izdelavo jeklenih konstrukcij, so pričeli prihajati od BMA februarja 1978, tako, da smo lahko začeli z izdelavo delavniške dokumentacije. V zvezi s tem moramo poudariti, da so se vsi izvajalci ves čas projektiranja in konstruiranja ter izdelave delavniške dokumentacije srečavali z različnimi problemi od nerazšči-ščenih podatkov do nerazčiščenih mej oziroma razmejitev dobav, saj se je v tem času ugotovilo npr., da v glavni pogodbi sploh niso zajeti zunanji cevovodi, podesti, stopnišča in ograje, ker po mnenju BMA to spada v gradbeni del, da tehnološko ni odgovarjalo črpališče vode, da ni bila detajlno razčiščena energetska bilanca itd. Tako smo bili prisiljeni v krog izvajalcev na strani ZPS vključiti tudi IMP-PMI Maribor za projektiranje in montažo zunanjih cevovodov, na željo investitorja pa menjati dobavitelje in izvajalce za razna dela kot npr. za ozidave, za izolacije In podobno.
Po nedorečenih terminskih planih bi morala prihajati oprema in konstrukcije na gradbišče v maju 1978. Zaradi težav pri izdelavi dokumentacije in pri nabavah materiala je že na začetku nastala težava, ki je ni bilo moč odstraniti do konca del na gradbišču. Po pogodbi bi se morala začeti montaža junija 1978, dejansko pa je bil prvi steber konstrukcije glavnega objekta postavljen 15. 8. 1978.
V bistvu je bilo storjeno vse kar se storiti more in mora po delovnih organizacijah, vendar pa so od nas zahtevali, da posel, ki zahteva 28 mesecev, opravimo v 20 mesecih. Tega ni hotel upoštevati nihče, čeprav je to dejstvo. Da pa je bilo to uresničljivo v 24 mesecih, smo dokazali.
Povezovanje različnih dobaviteljev in montažerja ter usklajevanje vseh akcij na gradbišču imenujemo izvedbeni inženiring. To zahtevno vlogo je pri izgradnji TS Ormož prevzel PROJEKT MARIBOR. Sodelavci sektorja inženiring te delovne organizacije so svojo vlogo dobro opravili.
Tovarna je bila v decembru 1979 pripravljena za poizkusni pogon. V januarju 1980 je bilo v njej predelano preko 50.000 ton sladkorne pese pridelka lta 1979.
Investitor oziroma TS Ormož v izgradnji, je začel z odkupom sladkorne pese v oktobru in je v tem msecu uskladiščil na za to pripravljeni deponiji preko 50.000 ton. Velike količine uskladiščene sladkorne pese so bile vzrok za pritisk spustiti tovarno v pogon čim prej. Glede na to, da končna montaža ni bila v celoti izvršena, je ta pritisk pripeljal do improvizacij, ki so težile k čimprejšnjemu obratovanju.
Koncem decembra je bila tovarna pripravljena za poizkusni pogon. Zaradi praznikov in nekih manjših težav pri proizvodnji pare se je poizkusni pogon začel šele 2. 1. 1980. Pri tem moramo opozoriti na dejstvo, da je poizkusna proizvodnja stekla (ne da bi bila oprema prevzeta) brez kakšne večje okvare. Izkazalo se je, da je oprema funkcionalna in izdelana po načrtih in normativih stroke. Zanimiv je podatek izvajalca montaže, EM Hidromontaže, da je bilo za dodelavo na gradbišču, kar je pri izgradnji stalen pojav, porabljeno procentualno tako malo časa oziroma vloženega tako malo dela, kot pri nobeni opremi, ki so jo do sedaj montirali.
Ob zaključku del je bilo slišati očitke, da bi tovarna stala manj, če bi vso opremo in stroje uvozili. Relativno vzeto je to celo res, s pripombo, da bi bila še cenejša, če bi tudi gradbena dela in nadzorni inženiring izvajali inozemci. To pojmovanje je z gospodarskega stališča Jugoslavije seveda zgrešeno, ker nabava tuje
Značilen pogled na ormoško tovarno sladkorja
opreme izgradnjo podražuje, nepredvidljive pa so tudi vrednosti anuitet.
Nosilec investicij pri izgradnji TS Ormož je bil Slovin, ki je v ta namen ustanovil posebno investicijsko grupo. Investicijski inženiring je pogodbeno poveril namensko združenima organizacijama Inženirski biro Elektroprojekt IBE in SMELT. Kot izvajalci del so nastopali BMA, ki je bil istočasno nosilec tehnologije in delni dobavitelj opreme ter ZPS kot nosilec jugoslovanskega dela opreme in montaže s svojim izvedbenim inženiringom Projekt Maribor ter gradbeno podjetje SGP GRADIS.
Izkušnje na strani izvajalca jugoslovanskega dela dobav kažejo, da je sicer dobro začet in v sporazumu med udeleženci dokaj točno urejen odnos med udeleženci v poslu bil omajan, ko se je predhodno enoten posel z dodatkom oziroma spremembo pogodbe z dne 18. 11. 1977 razbil na dejansko enajst poslov. Najčvrstejša, to je dohodkovna povezava je bila razbita in formalnemu nosilcu posla ni preostalo drugega, kot da bi uporabil še edino sredstvo prepričevanje. Direktna finančna povezava z investitorjem oziroma dohodkovna neodvisnost je udeležence v poslu usmerjala, da so v prvi vrsti skrbeli za svoje interese in njih uveljavljanje često skušali doseči mimo nosilca posla, direktno z investitorjem.
Taka situacija je dajala videz, da ZPS ne igra tiste vloge, ki bi jo moral igrati. Pri tem pa se je pozabljalo, da ZPS niso posamezni ljudje, pa četudi imajo nekateri poslovodne in vodilne funkcije, ampak so to delavci, ki združujejo svoje delo v delovnih organizacijah, ki tvorijo ZPS. Pri tem tudi ne smemo pozabiti dejstva, da delovne organizacije, ki so v poslu sodelovale, nimajo tako organiziranega delovnega procesa, da bi tovrstno opremo lahko v tako kratkem roku izdelale. Obstaja dejstvo, da se je večina opreme morala izdelati prej kot v enem letu od dneva prejema dokumentacije, konstrukcije pa vključno z gradbenim projektom, statiko, delavniško dokumentacijo in izdelavo pa v dobre pol leta. Zato so bili potrebni posebni ukrepi in veliko nadurnega dela.
Pogosto naglašena ugotovitev, da se ZPS ne drži postavljenih dobavnih rokov je sicer relativno resnična glede posameznih dobaviteljev, vendar ni bila vedno posledica krivde ali malomarnosti, temveč okoliščin, ki so bile posledice okolja, v katerem živimo. Drži pa, da veljavnega terminskega plana ves čas poteka posla nismo imeli.
Ne bi bili pošteni, če ne bi priznali, da so proizvajalci vložili vse sile, da svoje pogodbene obveznosti izpolnijo vsaj v takem roku, da ne bi bil ogrožen pridelek sladkorne pese iz leta 1979. Investitor pa je tudi uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da jih do tega pripravi.
Zelo smo uspeli tudi z odločitvijo sprejema Projkt Maribor in z odločitvijo, da mu poverimo pri projektu TS Ormož tako imenovani izvedbeni inženiring. S pri-
merno organiziranostjo delovanja tako na gradbišču kot v birojih na sedežu podjetja je uspela ta delovna organizacija izpolniti vse obveznosti, ki so ji bile poverjene s sporazumom udeležencev v poslu. V končni fazi izgradnje pa je opravila še nešteto drugih nalog, ki so bile sicer obveza ostalih udeležencev v poslu. Prilagajanje potrebam posla so nekateri tolmačili kot nezadostno zastopanje interesov ostalih udeležencev v poslu, kar pa je zmotno, ker je ta dejavnost pokrivala njih napake.
Strokovnost sodelavcev Projekta Maribor je pripisati zaslugo, da je bilo ugotovljeno, da je projekt MBA nepravilen in neizvedljiv, ker ima predviden premajhen agregat in premalo število transformatorjev ter da si specifikacije elektromateriala nepopolne in nezadostne, saj se je pokazalo, da so bile za 50 % premajhne.
Odnosi znotraj ZPS so se koordinirali na nivoju ZPS, med tem ko je odnose, izvirajoče iz izvajanja pogodbe oziroma dobav in izvrševanja storitev na gradbišču vršil Projekt Maribor s svojo inženiring grupo.
Če odmislimo neizpolnjevanje rokov, katerih spreminjanje je tudi koordinatorju povzročalo težave, je bilo obnašanje udeležencev v poslu korektno. Moramo pa pripomniti, da je bilo kljub formalni pripadnosti ZPS čutiti še vedno poizkuse reševanja sicer skupne problematike mimo ZPS na lastno pest in v lastnem interesu.
Prav tako se moramo dotakniti vprašanja odnosov do montažerja in odnosov le-tega do ZPS. Brez dvoma je potrebno poudariti visok strokovni nivo delovne organizacije EM Hidromontaže, ki pa na žalost ne more dovolj pokriti ostalih negativnih pojavov, ki so več ali manj prisotni v vseh naših delovnih organizacijah.
Če bi hoteli iz nakazanega napraviti zaključek in izpostaviti pozitivne in negativne težnje, bi lahko ugotovili naslednje:
— Realizacija nekega kompletnega objekta ali projekta je glede na strokovni, časovni in ne nazadnje finančni rezultat najoptimalnejša, če jo izvaja ena organizacija, ki ima močno in sposobno inženiring grupo oziroma organizacijo vezano na realizacijo projekta v odvisnosti od dohodka v direktni dohodkovni odvisnosti z ostalimi udeleženci v poslu.
— Vsi udeleženci v poslu morajo biti medsebojno dohodkovno povezani in morajo biti njih obveznosti točno razmejene in fiksirane.
— Proizvajalci opreme in izvrševalci storitev v taki investicijski graditvi morajo svojo proizvodnjo tako organizirati, da je možno usklajevanje interesov z realnimi proizvodnimi možnostmi.
— Izvajalec izgradnje kompleksnega investicijskega projekta se mora tako organizirati, da bo sposoben sprejeti nosilstvo posla.
Upamo, da smo se v tem skupnem poslu kaj naučili in bomo k drugim pristopali bolj dosledno in bolj strokovno.
S. Zupan
(Nadaljevanje z 2. strani)
Tabela 5	DOHODEK v 000 din
DO	1975	1976	1977	1978	1979	Povprečna stopnja rasti	Rast v 1979 1979 :1978
AGROSTROJ	90.906	70.340	98.860	144.191	167.705	16,6	116,3
ATMOS	39.144	40.280	48.498	80.135	93.580	24,3	116,8
GOSTOL	95.487	139.555	155.227	239.495	306.904	33,9	128,1
HIDROMETAL	10.760	10.099	17.638	25.131	30.173	29,4	120,1
IKOS	—	—	—	50.393	56.406	11.9	111,9
INDOS	45.741	52.695	27.850	131.276	125.167	28,7	95,3
JEKLO	—	—	—	56.529	69.460	22,9	122,9
KLADIVAR	9.438	11.699	17.309	29.626	43.177	46,3	145,7
KOSTROJ	—	—	—	63.108	66.980	6,1	106,1
KOVINO	5.342	6.604	10.456	13.545	17.577	34,7	129,8
LITOSTROJ	319.448	373.104	499.582	725.651	975.837	32,3	134,5
METALNA	276.579	390.986	600.005	713.170	837.070	31,9	117,4
MLINOSTROJ	20.218	27.362	33.668	37.335	62.622	32,7	167,7
PROJEKT	—	—	26.111	36.808	54.188	43,5	147,2
RIKO	17.671	25.636	43.518	106.263	157.468	72,8	148,2
STROJ	—	—	23.070	36.918	50.127	47,3	135,8
STT	95.225	159.231	208.273	394.722	481.627	50.0	122,0
ZPS	706.022	1.057.737	1.855.021	2.884.293	3.596.071	50,2	124,7
Tabela 6	DOHODEK NA DELAVCA v 000 din						
DO	1975	1976	1977	1978	1979	g.£ D- G > & o o CU 7	1-1 05 > 7!
						Rast 1979
AGROSTROJ	210.430	152.922	217.274	313.458	349.386	13,5	111,5
ATMOS	97.132	98.244	114.287	183.795	209.352	21,2	113,9
GOSTOL	110.517	150.221	144.263	200.750	264.800	24,5	131,9
HIDROMETAL	110.928	103.051	178.159	248.821	257.897	23,4	103,7
IKOS	—	—	—	211.735	232.124	9,6	109,6
INDOS	138.190	145.970	188.731	325.746	304.544	21,8	93,5
JEKLO	—	—	—	160.593	197.330	22,9	122,9
KLADIVAR	84.268	99.991	122.756	172.244	216.970	26,6	126,0
KOSTROJ	—	—	—	222.211	237.518	6,9	106,9
KOVINO	80.939	98.567	149.376	199.191	234.354	30,5	117,7
LITOSTROJ	93.134	106.237	139.704	204.351	264.526	29,8	129,5
METALNA	92.999	128.487	187.935	217.695	234.539	26,0	107,7
MLINOSTROJ	113.584	140.318	166.674	184.826	279.563	25,2	151,3
PROJEKT	—	—	330.517	379.463	430.065	14,0	113,3
RIKO	77.504	101.690	146.033	286.423	347.612	45,6	121,4
STROJ	—	—	134.130	200.641	254.454	37,8	126,8
STT	99.069	118.740	151.251	239.052	280.015	29,7	117,1
ZPS	101.735	121.241	161.110	221.306	261.666 26,6	118,2
Tabela 7	PREGLED AKUMULACIJE IN AKUMULATIVNOSTI					
DO	Akumulacija (posl. skl. + am.) v 000 din	Akumulacija na delavca v din Akumulativ. Akum: CPX100 v %	Dohodlcovna stopnja doh.: CPX100 v %	Povprečni OD 1978	Povprečni OD 1979 Indeks 1979 :1978	Popr. št. zaposl. (stanje konec meseca)
AGROSTROJ	36.054	75.113	7,39	34,36	6.389	8.687	135,97	470
ATMOS	5.528	12.367	2,70	45,73	5.832	7.419	127,21	384
GOSTOL	22.742	19.622	2,98	40,21	6.341	8.106	127,83	1.167
HIDROMETAL	10.405	88.932	16,57	48,05	6.547	7.760	118,53	111
IKOS	11.705	48.169	10,02	48,25	6.885	7.722	112,16	239
INDOS	34.863	84.825	4,95	17,77	7.279	8.339	114,56	409
JEKLO	13.048	37.174	6,64	35,36	5.684	6.961	122,47	354
KLADIVAR	7.679	38.678	8,20	46,08	5.787	7.397	127,82	194
KOSTROJ	10.926	38.745	5,95	36,49	5.690	6.511	114,43	290
KOVINO	3.350	44.667	9,21	48,32	6.222	7.148	114,88	77
LITOSTROJ	268.622	72.817	9,11	33,10	6.224	8.021	128,87	3.574
METALNA	172.442	48.317	5,87	28,51	6.136	7.643	124,56	3.441
MLINOSTROJ	18.289	81.647	12,81	43,85	6.370	8.644	135,70	209
PROJEKT	12.094	95.984	10,57	47,35	12.156	14.390	118,38	108
RIKO	25.161	55.543	6,62	46,19	6.552	8.761	133,71	427
STROJ	13.576	68.914	13,01	48,03	6.076	7.289	119,96	195
STT	74.220	43.151	6,19	40,17	6.142	7.864	128,04	1.638
ZPS	1979	740.704	53.897	6,94	33,69	6.264	7.919	126,42	13.287
1978	504.754	38.729	6,00	34,30			13.033
Indeks	146,75	139,16	115,67	98,22			101,95
stanju konec leta 1978 so znašale
1,987,770.000	din, iz česar je razvidno, da so v letu 1979 porasle za 756,553.325 diim ali za 38,1%. Samo v eni od naših delovnih organizacij so se v tem obdobju zaloge znižale za 4 %, pri ostalih pa so povečanja od 2,6 % do
70.6	%.
To je problem, ki se iz leta v leto povečuje, in močno vpliva na probleme naše likvidnosti, obračanje sredstev, na dohodek in čisti dohodek. V prihodnje bomo morali temu problemu posvetiti več pozornosti. Pospešiti bomo morali razmišljanja o skupnih nabavah in zalogah kritičnih ma-
terialov in dolgoročnejšim sodelovanju z dobavitelji in trgovskimi organizacijami.
STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA
Od 10,674,889.886 din celotnega prihodka znaša eksterna realizacija 7,487,111.066 din ali 70,1 odst. 2,903,796.206 din interna re-
Novi predsednik sindikata ZPS
Marca je bil izvoljen za novega predsednika koordinacijskega odbora zvezo sindikata SOZD ZPS dolgoletni član delovne organizacije tovariš Vukosav Živkovič. Po rodu Črnogorec, je prišel iz znanega uporniškega mesta Pljevlje v Slovenijo že leta 1958 in sc kmalu za tem zaposlil v Litostroju. Sedaj opravlja dela in naloge vodje biroja SIDOK v tozdu IRRP, je pa tudi zelo aktiven družbenopolitični delavec. Do nedavnega je bil sekretar sveta ZK, bil je član mestnega komiteja ZK, štiri leta je bil član republiškega odbora sindikata za strojegradnjo, zdaj pa je član občinske in mestne konference ZK, član medobčinske gospodarske zbornice, član IO sklada skupnih rezerv SRS, ob tem pa opravlja še vrsto drugih družbenopolitičnih funkcij.
O svoji funkciji kot predsednik sindikata ZPS je povedal naslednje:
To funkcijo smatram za zelo odgovorno in zahtevno. Pravkar se nahajamo v fazi izdelave srednjeročnega načrta za obdobje 1981—1985, ki mora vsebovati nove kvalitete na področju dohodkovnih odnosov, na področju delitve dela in v vseh drugih združenih funkcijah. Delo sozda ZPS sem spremljal in vem kaj vse smo v tem času dosegli. Poznam tudi dosedanje pomanjkljivosti in
zavedam kje moramo vložiti največ naporov za doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili s programsko usmeritvijo.
Nedvomno j e bilo v dosedanjem obstoju sozda opravljeno veliko delo predvsem na področju organizacijskega povezovanja, medsebojnega spoznavanja in utrjevanja zaupanja, ugotavljanja skupnih Ciljev in interesov ter na področju delitve dela in proizvodnih programov. Ta faza je zdaj za nami in napočil je čas, da naredimo korak naprej. Bistvene naloge, ki so zdaj pred nami, vidim v jasni opredelitvi našega nadaljnjega razvoja, ki ga bomo sprejeli s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana, v Združevanju sredstev v interni banki, v definiranju meril svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo ter v definiranju kriterijev udeležbe odgovornosti in rizika v skupnih poslih. Že pri dosedanjih skupnih poslih smo lahko ugotovili, da smo sposobni izvajati tudi najzahtevnejše skupne posle na področju energetike ih procesne industrije.
Dosti dela pa nas čaka še glede dopolnjevanja in usklajevanja že sprejetih samoupravnih aktov, precej pa je še takih, ki jih moramo sprejeti. Za 'takšen -pospešen razvoj in urejanje medsebojnih odnosov so nedvomno zainteresirane vse članice sestavljene organizacije, z dokončnim oblikovanjem Skupnih služb in z ustanovitvijo interne banke pa bodo podani pogoji, da zastavljene cilje
tudi realiziramo. Nedvomno je v tem procesu sindikat eden od glavnih nosilcev pobud in akcij za uresničitev vseh ciljev. Sindikat je pač takšna organizacija, ki se ne more in se ne sme odpovedati nalogam, ki jih nalaga zakon o združenem delu, kongresne resolucije in nalogam, ki izhajajo že iz njegove družbenopolitične vloge.
Koordinacijski odbor sindikata sozda pa ne bo mogel sam uresničiti svoje programske usmeritve, če ne bo imel popolne podpore sindikatov temeljnih organizacij in drugih družbenopolitičnih organizacij ter poslovodnih struktur. Tako kot doslej, si bo koordinacijski odbor prizadeval za nadaljnje utrjevanje zaupanja fn medsebojnega sodelovanja ter bo skušal vzpostaviti še dodatne oblike medsebojnega sodelovanja-Ob športno-rekreaci'jskern sodelovanju, ki je postalo že tradicionalno, je potrebno sodelovanje razširiti še na področje kulture, medsebojnih obiskov, izobraževanja-delovnih tekmovanj ter drugih skupnih akcij. S tem ko se bomo bolje spoznali, bomo tudi veliko lažje sodelovali — kar Pa pomeni izboljšanje dela ter povečano produktivnost. To pa si vsekakor vsi želimo.
M. Megli*
aldzacija in 283,982.614 din ali 2,7 odst. ostale realizacije. V celotnem prihddtou smo realizirali 1,113,317.220 diiln izvoza, kar predstavlja 10,4 odst. celdtnega prihodka in 14,9 od!st. eksterne realizacije.
Izvozu, posebej na konvertibilno področje, bomo morali posvetiti več pozolnnosti. Iz leta v leto se naš izvoz Sicer povečuje, vendar se povečuje tudi razmerje med potrebnim uvozom reprodukcijskega materiala in opreme. Vsako leto bomo ob talcih razmerjih težje zagotavljali potrebna devizna sredstva za potreben uvoz. Edina rešitev je v tem, da povečamo naš izvoz, posebej na konvertibilno področje, in zmanjšamo uvoz alUi, ga nadomestimo z domačimi' materiali ali z materiali s klirinškega področja.
Od celotnega prihodka smo odšteli za porabljena sredstva
7,078,819.000	din ali 66,3 odst. in dosegli dohodelk 3,596.071 din ali
33,7	odstotka.
Od ustvarjenega dohodka smo za prispevke, davke in druge obveznosti porabili 595,827.000 din ali 16,6 odst. Dohodek za razdelitev v znesku 3,000.244,00 ali 83,4 odst. smo namenili za del dohodka za delovne skupnosti
295.405.000	ali 8,2 odst., za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami 83,548.000 dlin ali 2,3 odst. Čistega dohpdfca smo dosegli
2.621.292.000	din ali 72,9 odst. od dohodka. Od 'dohodka smo izpla-čali 1,764,151.000 din osebnih dohodkov ali 49,1 odst. 6,632.000 din ali 0,2 odst. za razširitev materi-alne osnove dela, za skupno porabo 273.829.000 din ali 7,6 odst, za rezerve 86,564.000 din ali 2,4 odst. iln za ostale namene
489.916.000	din ali 13,6 odst. Pri tem moramo opozoriti, postavka »-del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela« ni realna, ker se glede na predpise Službe družbenega knjigovodstva različno zajema po delovnih organizacijah ,in je v večini primerov zajeta v postavki »za druge namene«.
Bolj podrobna obrazložite^ podatkov jiz priloženih tabel ni potrebna, ker so podatki in kazalci dovolj pregledni, da analit' ske in druge službe v naših delovnih organizacijah lahko izdelajo še bolj podrobne analize in primerjave med posameznimi delovnimi organizacijami v SOZD Združena podjetja strojegradnje.
P. KriliČ
BOŠTJAN BARBORIČ:
SOZD ZPS v naslednjem srednjeročnem obdobju
Septembra 1979 je zamenjal dotedanjega predsednika kolegijskega Poslovodnega organa tovariša Marka KRŽIŠNIKA novi predsednik tovariš Boštjan BARBORIČ. To funkcijo je prevzel po nekajletnem opravljanju dolžnosti pomočnika generalnega direktorja ZP Iskra in člana kolegijskega poslovodnega organa sozda. Tudi sicer je njegova življenjska in delovna pot zelo bogata. Leta 1952 je diplomiral na Novinarski in diplomatski šoli v Beogradu in se za tem krajši čas ukvarjal z novinarstvom (kot urednik gospodarske rubrike pri Glasu Gorenjske), od leta 1953 do leta 1968 pa je bil v diplomatski službi v Celovcu in Londonu. Po vrnitvi je bil vse do zaposlitve v Iskri sekretar Za informacije Izvršnega sveta SRS. V tem času se je ukvarjal z mednarodnimi ekonomskimi odnosi in spremljal razvoj našega družbenoekonomskega sistema ter ekonomsko politiko.
Vseskozi je tovariš Barbarič tudi aktiven družbenopolitični delavec. Že novembra 1941 je bil ^en od organizatorjev demon-stracij na novomeški gimnaziji. Za tem pa je opravljal različne rulatiiinske, skojevske in partijske funkcije. Tudi danes je delegat v različnih gospodarskih in kulturnih institucijah ter funkcionar sozda ZPS, je torej človek, ki dodobra pozna našo ekonomsko in družbenopolitično stvarnost.
Glede na to, da je minilo že Sest let odkar smo se združili v sestavljeno organizacijo združenega dela in tudi več kot pol leta *ar tovariš Barbarič opravlja funkcijo predsednika, smo ga zaprosili, da nam pove nekaj več o Načrtih in ciljih, ki smo jih v okviru sozda zastavili.
v Tovariš Barborič, kako uresničujemo sporazum o združitvi v SOZD?
področju planiranja je _GZD ZPS že v tem srednjeročnem obdobju sprejel samoupravni sporazum o temeljih skupnega plana, za katerega pa ne bi juogli trditi, da bo realiziran v . istvenih postavkah. Za popolnejši? realizacijo bi bil potreben tu-,.1 'Srednjeročni plan kot konkre-e Zaciia sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana, endar ga nismo izdelali. Omejili nio se na letne plane, ki pa so j Ul spet bolj seštevek planov de-ovnih organizacij, kot nova kvanta. Tudi nismo izoblikovali atiovoljiivega informacijskega si-' erna in zajemanja podatkov od ernljnih organizacij. V glavnem ,arn° izpolnili srednjeročne plan-„,Cs. ufl.ie, ki zadevajo stopnjo ra-Cl lrn predvidene finančne učinke ^spodarjenja, ne pa tudii izvoz-lh načrtov. Temu je vzrok tudi uRadostna družbena podpora zla-Cl Pri izvozu opreme na kredit, u iJ3rv'<~' Ie';os pristopamo tudi k sklaijevanju naših planov eko-j “fhskih odnosov s tujino, konec J~ta pa STno sprejeli amoupravni boraaum o medsebojnem odsto-v?'n.iu in menjavi deviznih pra-Leta nazaj smo imeli pre-izvoza nad uvozom, letoš-h načrti pa na žalost izkazujejo «manjkljaj, zato bo sporazum rU*®'!. dejansko neuresničljiv, če tuacije ne bomo spremenili. Gle-ve na to, da je strojegradnja do-01l pomemben in specifičen iz-s°znik, smo se tudi odločili, da Prožimo postopek za konstituiraj0 strojegradnje kot posebne «note SISEOT S tem bomo lažje 1 eJali odnose z organizacijami, s vaterimi smo reprodukcijsko po-
s sedanjimi partnerji v ...ti pa imamo komajda kaj kupnega.
(j Polno zavzetostjo delamo sesipa tU(d na pripravah novega g t(Jnjeročnega plana. Za nami je y ,*aza analize razvojnih možno-r ln sprejemanja smernic, v ob-snrrfaV’ so elementi za sklepanje romoupravnega sporazuma o te-ot.lih plana (SSTP), pripraviia-Dt.r) »a že tudi osnutek SSTP. Ce-tepV 50 sedanje priprave temelji-ni, ■ -Pa vse naše delovne oga-kp aC.Ve n^so kos težavni nalogi, kia primanjkuje strokovnih v p?v\ razen tega pa tudi nismo celoti izgradili potreben infor-maciiski sistem.
ročju družbenoekonomskih (dohodkovnih) odnosov. Z organizacijo in informatiko se doslej nismo ukvarjali dovolj načrtno, posebej pa se bomo morali ukvarjati še z izgrajevanjem našega poslovnega informacijskega sistema. To pomeni povezovanje obstoječe računalniške opreme, na področju informiranja delavcev pa si bomo morali prizadevati, da bo skupno glasilo delavcev ZPS izhajalo pogosteje.
Katere so naše poglavitne naloge v obdobju, ki je pred nami?
Eden osnovnih pogojev za uspešno delovanje neke asociacije je, da natančno opredeli cilje, ki si jih prizadeva uresničiti. Mi vsekakor pri tem nismo izjema. Še posebej natančno bomo morali opredeliti sredstva in načine za dosego zastavljenih ciljev, saj lahko ugotovimo, da smo med sredstvi za dosego osnovnega cilja našega združevanja — učinkovitejšega gospodarjenja, pozabili na dohodkovne odnose in na skupno trženje. Isto velja tudi za finančno funkcijo združevanja, zato bomo morali najprej popraviti ta del sporazuma in odpraviti vse nejasnosti ali nedoslednosti, predvsem pa bomo morali zagotoviti popolno jasnost glede sredstev in načinov za doseganje kupnih ciljev. Skupni cilji terjajo
predvsem skupno odločanje oziroma skupno upravljanje, ne zagotavljajo pa avtomatično tudi skupno izvrševanje — vsaj ne v celoti.
Doslej tudi še nismo zadovoljivo gli pa celovito opredelili načina dosedanje delitve dela in specializacije, še zlasti pa preprečevanja poseganja posameznih delovnih organizaci j ali tozdov v dejavnosti drugih, združenih v delovno organizacijo ali tozd. Nedorečena in nezadostna so tudi določila o skupnem planiranju, zato bomo morali opredeliti vsebino in vrsto planskih dokumentov na ravni sozda, na način njihovega sprejemanja in odgovornosti za izvrševanje.
V zvezi z organi upravljanja sozda bi kazalo opozoriti na dejstvo, da se v SOZD združujejo delovne organizacije, ne pa posamezni tozdi. To nam je v dosedanjem delu povzročalo težave, ker delegati iste delovne organizacije dostikrat niso bili enotni pri odločanju. Zato bi bilo nemara pametno, ko bi se ustanovile delegacije delovnih organizacij, ki bodo dolžne opraviti predhodni usklajevalni postopek, pri odločanju v delavskem svetu pa bodo morali glasovati enotno. Prav tako bi bilo smotrno sprejeti tudi dogovor, da v Okviru sozda oblikujemo delegacije, M bi nas zastopale v splošnem združenju gospodarske Zbornice, v SISEOT in drugih institucijah. Te delegacije bi bile dolžne usklajevati svoja Stališča, sicer bo SOZD kot pomembna gospodarska asociacija še vedno izven sistema, uveljavljali pa se bodo parcialni ali celo nasprotujoči si interesi.
Omenil bi še spremembe, ki zadevajo pridruževanje novih članic — delovnih organizacij. Zlasti
pomemben pogoj je takšna delitev dela med delovnim organizacijami, M omogoča specializacijo, s tem pa višjo produktivnost. Dogovor o specializaciji pa je treba doseči pred združitvijo, sicer pogoj lahko ostane prazna deklaracija, izvršitev pa se odlaga v nedogled.
Naloge, ki so pred nami so torej različne. Razdeljene so na družbenoekonomsko oziroma dohodkovno področje, na razvojno raziskovalno dejavnost in na trženje. Vsako področje zase postavlja pred nas vrsto nalog, ki so enako pomembne. Če želimo uspeti se moramo usposobiti ali pa biti sposobni v povezavi z ostalo jugoslovansko strojegradnjo realizirati vrsto 'kompleksnih tehnoloških linij in objektov. Investitorju moramo ponuditi kompleten investicijski objekt, kar vključuje tehnologijo, izdelavo, dobavo opreme, montaže, uoeljavo proizvodnega procesa, šolanje kadrov ih podobno. ZPS se mora torej razviti v inženiring strojegradnjo s prevzemanjem vloge nosilca poslov, pri tem pa je nujna trajna povezava s projektantskimi inženiringi 'in montažnimi organizacijami ter z bankami.
Izgradnja kompletnega investicijskega objekta pa zahteva ustrezno organiziranost in usposobitev ter kadrovsko ojačanje. Le tako organizirani in kadrovsko močnejši bomo lahko prodrli tudi na tuja tržišča ter si zagotovili potreben transfer tehnologije.
Čaka nas torej še veliko nalog, vendar sem prepričan, da jim bomo v določenem obdobju s skupnimi napori in prizadevanji lahko kos.
Pripravila M. Meglič
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD ZPS Boštjan Barborič (Foto: .1. Ž.)
V	teku je tudi že postopek usklajevanja razvojnih usmeritev, prioritet in naložbene dejavnosti, kakor tudi dogovarjanje o združevanju sredstev za naložbe v proizvodne zmogljivosti. Nismo še dosegli uskladitve časovne dinamike naložb, pa tudi nismo še uspeli izdelati bilance razpoložljivih sredstev za združevanje. Ugotovimo lahko, da smo glede specializacije dela že dosegli začetne uspehe. Sodimo pa. da moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju napraviti odločen preobrat, ki je prvi pogoj za spreminjanje obstoječega stanja.
Na področju razvojno raziskovalnega dela delamo prve korake v okviru sedanjih priprav na novo srednjeročno obdobje. Želimo uskladiti razvojno raziskovalna dela, definirati skupne razvojne projekte, opredeliti združevanje sredstev v 'ta namen ter se načrtno povezati z zunanjimi institucijami na načelih svobodne menjave dela. Hlkrai pa predvidevamo tudi okrepitev lastnih razvojno raziskovalnih organizacij in razširitev njihovega dela preko okvira potreb delovnih organizacij ustanoviteljic.
V	tem času tudi zaključujemo sprejemanje samoupravnega sporazuma o združitvi v interno banko. Kmalu pa bo izveden postopek konstituiranja.
Največ uspehov smo dosegli na področju skupne tržne dejavnosti, kjer so nas skupni posli po eni strani zbližali in nam vlili zaupanje v lastne sile, po drugi strani pa se je naš sozd prebil iz anonimnosti in se začel uveljavljati v širši javnosti kot pomemben faktor razvoja. Poleg skupnih poslov smo tudi že delali na skupnih sejemskih nastopih, intenzivno smo se začeli dogovarjati s specializiranimi inženiringi, projektantskimi in trgovinskimi hišami, vsa naša dosedanja prizadevanja pa so bila omejena le na domači trg. Zato bo potrebno posvetiti več pozornosti tudi zunanjetrgovinski dejavnosti.
Omenim pa lahko tudi še pomanjkljivosti na področju organizacije in informatike ter na pod-
Z novo montažno halo do boljših delovnih pogojev
Gostol postopoma uresničuje svoj investicijski program — Program zajema izgradnjo novih proizvodnih prostorov v Novi Gorici in Idriji, izgradnjo pomožnih prostorov v Novi Gorici in nakup strojne opreme — Proizvodna hala v Novi Gorici bo predvidoma zgrajena v juniju 1980.
Nujnost investicijskih naložb je billa v Gostolu prisotna že vrsto let. Čejprav je bil,del proizvodnje prenesen v temeljni organizaci ii v Idrijo im Tolmin, smo se zavedali, da to predstavlja rešitev samo za krajše obdobje.
Prostorska stiska je naraščala ne samo v proizvodnji in skladiščih, ampak tudi v delovni skupnosti skupnih služb. Pojavilo se je vprašanje novih dejavnosti, ki jih narekujeta sedanji čas in naš nadaljnji razvoj, kot so avtomatska obdelava podatkov, standardizacija, mikrofiilmanje dokumentacije itd. V vsem tem času so se zelo poslabšali delovni pogoji, pa tudi mnoge službe je bilo nujno namelstiti izven okvira samega Gostola v Novi Gorici. Vse to je nedvomno negativno vplivalo na nemoten potek našega poslovanja.
Investicijske naložbe, za katere smo se dokončno odločili v letu 1979, bodo dosegle vrednost 200.000.000,00 din. V tem okviru je zajeta izgradnja nove proizvodne hale in pomožnih prostorov v Novi Gorici, proizvodnih prostorov v Idriji in nakup potrebne opreme. Pri tem nam je bil glavni cilj, da obnovimo naš strojni park, kar je nujno za naš tehnološko-iproizvodni razvoj. Investicijske potrebe pa so bile razdeljene v tri programe — goriš-kega, idrijskega in tolminskega — zaradi ločene problematike glede sredstev za pokrivanje investicij.
Z uresničevanjem investicij smo pričeli najprej v Novi Gorici. Tako že od julija 1979 gradimo halo za montažo strojev, s katero bomo vsaj delno omogočili ugodnejše delovne pogoje in tehnološki koncept montaže velikih strojev. Do sedaj smo namreč montirali stroje v stari hali. ki že dolgo ni več ustrezala velikim dimenzijam in je bila zato mon-
taža vseh večjih strojev zelo otežkočena.
Za izvedbo gradbenih del Vključno z instalacijami je predvidena predračunska vrednost v višini 14.920.001,07 din, pri čemer nastopa kot izvajalec celotne investicije SGP Primorje Ajdovščina z določenim številom kooperantov. Ta proizvodna hala bo imela 1560 kvadratnih metrov površine in največjo uporabno višino 8,25 m, kar ustreza montaži na j večjih strojev. Čeprav je bila prvotno namenjena samo montaži velikih sitrojev, je zaradi prostorske stiske ne bomo uporabljali samo v ta namen, ampak bo v njej potekala tudi priprava elementov za montažo. Trenutno so izvedena že vsa gradbena dela. Ker izvajalec v glavnem v redu izpolnjuje roke, predvidevamo, da bo hala v juniju pripravljena za vselitev.
Seveda pa smo morali pri gradnji te hale rešiti tudi vprašanje strojne opreme, ker je naš strojni park že zelo Iztrošen. Zato vzporedno s to investicijo rešujemo tudi vprašanje sodobnejše opretme. Tako bomo kupili stroje za razrez profilov, za avtogeni razrez pločevine, za izsekavanje pločevine in druge. Delno nam bodo dostavili to opremo jugoslovanski proizvajalci, delno proizvajalci drugih držav. Nekatere stroje bomo dobili še v tem letu, nekatere pa šele let 1981. Na vsak način pa bodo ti stroji občutno dvignili produktivnost v pločevinami.
Nova proizvodna hala bo vsekakor prispevala k boljšim delovnim pogojem in bo pomembno vplivala na večjo produktivnost. Spoznali pa smo, da nikakor ne bo rešila vSeh potreb, zato bomo morali kmalu pripraviti nove investicijske pograme in jih izpe ljati. Trenutna situacija glede novih investicij sicer ni najbolj rožnata, vendar predvidevamo, da se bo v doglednem času popravila. Zato tudi z zaupanjem gledamo na sedanje stabilizacijske ukrepe in jih podpiramo.
M. Zalar
Z novo montažno halo do boljših delovnih pogojev (Foto: Gostol)
METALNA MARIBOR
60 LET OBSTOJA
30 LET SAMOUPRAVLJANJA
Dva visoka jubileja bosta skozi celotno leto 1980 obeleževala delo in življenje delavcev 3500-članskega kolektiva mariborske Metalne. 60 let mineva od nastanka Splošne stavbene družbe, predhodnice današnje delovne organizacije, 22. januarja pred tridesetimi leti pa so v Metalni ustanovili prvi delavski svet kot najpomembnejši organ delavskega samoupravljanja in s tem postavili temelj, na katerem se je pričela gradnja samoupravnih odnosov, ki še vedno teče.
Kontejnerski žerjav v Luki Koper, izdelan lansko leto; pogodba za drugega je že podpisana (Foto: Metalna)
Metalna je bila eden glavnih dobavnikov opreme za tovarno sladkorja V Ormožu (Foto: Metalna)
PREDVOJNO OBDOBJE
Prva zahtevnejša dela zametka današnje Metalne Splošne stavbene družbe so ;povezana z gradnjo najstarejše hidroelektrarne na Dravi — Fale. Jasno je, da so vse menice družbe imeli v rokah tuji kapitalisti ali domačini nemškega porekla. Spočetka je proizvodnja obsegala predvsem visoke gradnje, gradnjo železnic, mostov, železnih konstrukcij, vodnih in električnih naprav. Leta 1926 je bila zgrajena nova tovarna vijakov in zakovic, katere proizvod-
metalna
nja je pomenila zanesljivo uveljavitev na tržišču. Ugodne tržne razmere v teh letih so omogočale nenehno rast obsega proizvodnje in tudi večanje števila zaposlenih delavcev.
Splošna gospodarska kriza po letu 1929 pa se je seveda v veliki meri odražala tudi v razmerah v tovarni. Za to obdobje je značilno izredno močno delavsko gibanje v podjetju. Eden za drugim so si sledili štrajki in delavci so si priborili nekatere osnovne pravice, kot je osemurni delavnik, plačan letni dopust in nekoliko višje mezde. Vendar je bil pritisk na delavski razred iz leta v leto hujši, ves čas pa je bila prisotna tudi težnja po germanizaciji slovenskih delavcev. Toda tuji lastniki in vodstveni kader v tovarni je pri tem naletel na nepremostljiv odpor in na visoko narodno zavest.
Leta 1938 so v tovarni poleg prej naštetih proizvodov izdelovali še kovinske rezervoarje in cevovode, naprave za rudnike, dvižne konstrukcije in daljnovode. V letu 1935 so na primer zgradili prvi v celoti zvarjen most v Jugoslaviji, in sicer železniški nadvoz na Tratinski cesti v Zagrebu. Na tuje tržišče je tovarna prodrla že leta 1930, ko je v Grčiji zgradila šest velikih železniških mostov, težkih 534 ton. Že tedaj so uvajali najmodernejše delovne metode pri gradnji jeklenih konstrukcij v skeletni visoki gradnji s čimer so dosegli visok ugled.
MED VOJNO UNIČEN VEČJI
DEL OPREME
Po okupaciji Jugoslavije je tovarno zaplenila nemška vojska in jo leta 1942 priključila Krup-povemu koncernu. Računali so, da bo ta tovarna pomemben člen v industrijski verigi Hitlerjeve vojne industrije. Vendar so se zmotili. Kljub številnim modernizacijam je proizvodnja, namesto da bi rasla, naglo padala.
Hkrati s širjenjem plamena narodnoosvobodilne borbe je bil vse močnejši tudi odpor delavcev v tovarni. Pogosto je prihajalo do sabotaž, okupator pa z zastraševanjem in nasiljem ni mogel zaustaviti valov odpora. Dosegel je prav nasprotni učinek — vse več delavcev je odhajalo v partizane. Za svetle cilje je padlo mnogo žrtev, ki ostajajo vzor vsem kasnejšim generacijam. Šest padlih delavcev — žrtev fašističnega terorja, katerih imena so vklesana v spominsko ploščo na pročelju sti in odpora delavskega razreda, tovarne, bo večna priča odločno-
Bojna vihra je uničila pretežen del tovarne. Proizvodnja je
bila v letu 1945 skoraj povsem ustavljena. Velik del proizvodnih prostorov so bombni napadi zravnali z zemljo, ob koncu vojne pa je okupator odpeljal s seboj mnogo strojev in orodja. Tovarna je dočakala osvoboditev povsem opustošena.
PO TREH DESETLETJIH TOVARNA V ROKAH DELAVCEV
Svoboda je dala velik polet raizvoju delovne organizacije. Praktično na ruševinah je bilo treba zgraditi novo tovarno. Partijska in sindikalna organizacija sta vodili množične prostovoljne delovne akcije. Nizala so se delovna tekmovanja, ki so še povečala delovni zagon kolektiva. Tako je dobila tovarna nove borce — številne udarnike, inovatorje in racionaltoatorje. V zelo kratkem času so delavci Metalne obnovili porušene mostove in druge kovinske konstrukcije v Sloveniji, nekaj kasneje pa po celi domovini.
Planska industrializacija in elektrifikacija sta postavili pred Metalno še večje naloge. Obveze se narekovale izgradnjo novih proizvodnih pogonov. Zaposlovali so se novi delavci in strokovnjaki. Širil se je program in obseg proizvodnih zmogljivosti. Skorajda čez noč je zrasla nova hala za pripravo materiala, velika montažna hala za ddlavniško montažo, skladišča, upravna zgradba, modema mehanična delavnica. Nabavljenih je bilo mnogo novih Strojev. V tem času so delavci Metalne nadaljevali izgradnjo sistema ihiidraelefctraim na Dravi, malo kasneje pa so pričeli graditi hidroelektrarne na mnogih rekah v Jugoslaviji in na vseh koncih sveta.
Tridesetletnica poslovanja — leto 1950 — se je združila z najdražjim praznikom delavcev Metalne — izvolili so svoj prvi delavski svet in tako prevzeli upravljanje .tovarne v svoje roke. Pričelo se je novo obdobje v razvoju Metalne, za katerega je značilen hiter vzpon. Metalna je postala ena največjih jugoslovanskih specializiranih tovarn za težko investicijsko opremo. Z izgradnjo težke industrije se je močno povečala rast jugoslovanskega gospodarstva, k čemur je vsekakor pomemben delež prispevala tudi Metalna. Istega leta je bilo zgrajenih tudi okoli 180 družinskih stanovanj, samski dom in otroški vrtec.
Proizvodni program je narekoval spremembo imena. Tako je leta 1954 tovarna dobila novo ime — Metalna, tovarna konstrukcije in strojnih naprav, od osvoboditve naprej se je namreč imenovala po revolucionarju Francu Le-Skošku-Luki. To leto se je pričela redna proizvodnja v novi mehanični delavnici, znatno se je razširili program novih transpoirtnih naprav in mehanizmov. Konec petdesetih let se je tovarni priključila še tovarna poljedelskih strojev. Moderniziral se je tehnološki proces, med pomembnejše proizvodne uspehe iz tega časa pa spada izgradnja prve žaridne peči v Jugoslaviji. Oblikovali so moderen oddelek za varjenje, nič slabši od podobnih v tujini. Moderno so opremili in organizirali oddelek tehnične kontrole z laboratorijem za mehanična, rentge-nografska in ultrazvočna raziskovanja materialov, prav tako pa tudi raziskovanje s pomočjo magne-tofru kisov in radioaktivnih izotopov.
Vključevanje v izgradnjo energetskih objektov v Jugoslaviji in
tujini je zahtevalo osvajanje najmodernejših tehnoloških, konstrukcijskih in projektantskih rešitev pri iizdelavi hidromehanske opreme. Metalna je zaradi tega razvila svojo raziskovalno dejavnost, povezala se je z znanstvenimi instituti in zunanjimi strokovnimi sodelavci. Hitro je v ostri mednarodni konkurenci dosegla visok ugled. V sodelovanju s priznanimi tujimi firmami in domačimi strojnimi tovarnami je Metalna nenehoma širila proizvodni program. Obogatila ga je s proizvodnjo traktorskih prikolic in druge poljedelske opreme, ladijskih pokrovov, ladijskih in luških dvigal, gradbenih dvigal, hidro-mehanične in druge opreme.
ŠIRITEV DELOVNE ORGANIZACIJE
V	opuščenem rudniku premoga v Krmelju na Dolenjskem je Metalna odprla obrat za predelavo kovin — tovarno lahkih konstrukcij. Na Senovem pa je leta 1960 zgradila tovarno gradbene opreme, predvsem žerjavov.
Metalna je bila pobudnica in soustanoviteljica ter kasneje tudi članica različnih poslovnih združenj: Ingre — Zagreb, Rudisa — Trbovlje, Smelta — Ljubljana, pozneje pa je postala še članica sestavljene organizacije združenega dela strojegradnje Slovenija-ZPS (Združena podjetja strojegradnje). Neprestano se je dograjeval tudi notranji sistem samoupravljanja. Ta proces se je še posebej razširil po gospodarski reformi leta 1965, še bolj pa po sprejemu nove ustave in zakona o združenem delu. Tako je danes delovna organizacija Metalna sestavljena iz devetih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Samoupravno pa je povezana v sestavljeno organizacijo ZPS in je hkrati članica številnih poslovnih združenj.
Glede na napredek v svetu in visoko razvitost tehnologije so delavci Metalne spoznali, da bodo na domačem in tujem tržišču dosegali uspehe samo s takim proizvodnim programom oz. proizvodi, ki zahtevajo visoko stopnjo obdelave, kvalitetne materiale in mnogo raziskovalnega, projektantskega, tehnološkega in organizacijskega znanja. Zaradi tržnih zahtev se proizvodni programi povezujejo v skupine, v tehnološke linije in kompleksne objekte. Takšni proizvodni perspektivi je prilagojena organizacija tozdov. Prav zato je šest proizvodnih, trije so skupnega pomena, na vse pa se navezuje delovna skupnost skupnih služb. Izredno dinamična investicijska dejavnost posameznih temeljnih organizacij in nenehno uvajanje novih proizvodov pa že narekuje razmišljanja o novih oblikah samoupravne organiziranosti Metalne.
Kljub temu, da so ogromna sredstva vlagali v razvoj delovne organizacije, v nabavo novih modernih strojev in opreme, v izgradnjo proizvodnih dvoran, so delavci Metalne neprestano skrbeli tudi za osebni in družbeni standard zaposlenih. Vemo, da lahko le zadovoljen in srečen delavec dosega dobre rezultate. Treba je priznati, da so bila obdobja, ko je stanovanjska izgradnja mnogo preveč kasnila. V zadnjih letih pa se je tudi tu stanje precej izboljšalo. Seveda pa je bila skrb za razvoj proizvodnje nad vsem
ŠTEVILNA PRIZNANJA
ZA DELOVNE USPEHE
V	vseh procesih, ki so povezani z rastjo in razvojem Metal-
ne, so pomembno vlogo odigrale organizirane subjektivne sile, na čelu z zvezo komunistov, dobro organiziranim sindikatom, zvezo socialistične mladine in zvezo borcev. Družbenopolitične organizacije sodelujejo pri reševanju vseh vprašanj, od združenih, preko ekonomskih do vseh ostalih. Zrasle so se z delom, so del samoupravljanja, tvorci novih smeri razvoja delovne organizacije.
Metalna je za delovne uspehe skozi desetletja svojega obstoja prejela mnoga priznanja. Delavci so nanje ponosni. Sprejeli so jih od številnih investitorjev po fina-lizaciji veličastnih objektov. Delavci so ponosni na Kidričeve nagrade, ki so jih dobili posamezniki iz skupine strokovnjakov, nagrade zveze sindikatov, republiških in zveznih organov in zbornic, najbolj pa na orden bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, ki so ga leta 1963 dobili po ukazu predsednika Tita. Sprejeli so še veliko priznanj za svoja vrhunska dela. To so številne elektrarne po Jugoslaviji, Aziji in Afriki. Ponosni so na vsako, tako na prvo — Falo na Dravi, kakor tudi na HE Tarbela Dan v Pakistanu, ki spada med največje na svetu. Metalna je izgradila preko sto pomembnih objektov širom po svetu. Predvsem so to hidroelektrarne, pristaniški in drugi industrijski stroji. Skorajda ni večjega objekta v naši domovini, katerega del ne bi bil Metalnin.
PRODAJA V PETDESET
DRŽAV NA VSEH PETIH
KONTINENTIH
Metalna danes izvaža v petdeset držav in je prisotna na vseh petih kontinentih. Med prvimi se je usmerila na dežele v razvoju in s tem prispevala k hitrejši izgradnji nerazvitega sveta. Preko Hidrogradnje Sarajevo je s skupino jugoslovanskih podjetij — s tovarno Rade Končar, Litostrojem in drugimi vključena v izgradnjo Hemrem Dam v Iraku. Celotna vrednost pogodbe znaša kar 300 milijonov dolarjev. Poleg hidroelektrarne predvidevajo tudi gradnjo sistema namakanja nekdanje iraške žitnice Mezopotamije. V
Irak bo delovna organizacija letos izvozila tudi gradbene žerjave.
Največji kupec razen Iraka je ZSSR. Tja bomo izvozili mostne žerjave in 160-tonske gradbene izgradnji mini hidroelektrarne v izgradnji mini hidroelektrarn v Nepalu in Bangladešu, in to s hidromehansko opremo. Nasploh za Metalno velja, da 50 % izvaža v dežele v razvoju. Tako usmeritev bo vodila še naprej in s tern prispevala k zbliževanju Jugoslavije s temi deželami. To pomeni dobro perspektivo in obljublja nadaljnjo rast delovne organizacije-Metalna je v lanskem letu ustvarila prihodek skoraj tri milijarde dinarjev, kar je omogočilo dohodek 3500 delavcem. Nadaljnji razvoj Metalne predvideva širitev proizvodnega programa. S tem ciljem je Metalna pravočasno začela obsežne investicije, ki znašajo 185 milijonov dinarjev. Pretežni del so to lastna sredstva, kar je zahtevalo veliko samoodreka-nja.
Doseganje zastavljene dinamike srednjeročnega plana 1976 do 1980 je dalo spodbude prizadevnemu kolektivu Metalne, ki že pripravlja srednjeročni plan d° leta 1985. V zasnovah so zajete nadaljnje širitve, temelječe na novih programih in doseženem ugledu na tržišču.
Nadvse pomembna je zunanjetrgovinska aktivnost Metalne-
Tovarna je bila izvoznik že pred vojno. Obnova domovine v povojnem obdobju pa jo je nekoliko ločila od svetovnega tržišča. Z izvozom je Metalna začela leta 1955, prve pošiljke tujim kupcem so bile vredne samo 78 tisoč dolarjev. Vendar se je izvoz večal iz leta v leto, ker je Metalna tudi v tujini pridobila z investicijsko opremo velik ugled.
Za leto 1980 je torej značilno, da se delavci Metalne zaradi visokih in pomembnih jubilejev p°' gosteje spominjamo prehojene poti naše delovne organizacije. Vendar pa živimo krepko zasidrani v sedanjosti, medtem ko so naša prizadevanja usmerjena v jutrišnji dan. Tako na izkušnjah preteklosti zavestno gradimo trdno prihodnost zase in za generacije, ki prihajajo za nami.
A.	Mrdavšic
ZpS IN NJENE NALOGE V PRIHODNOSTI
Kvalitetnejši razvoj slovenske strojegradnje
V združenih podjetjih strojegradnje smo si zadali nalogo, da v Prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju dopolnjujemo in povečujemo proizvodnjo na ta način, da vanjo vključimo čim več intelektualnega dela.
S prestrukturiranjem proizvodnje v razvojno, raziskovalno-inven-tivno proizvodnjo, ob čim večjem doseganju skladnih proizvodov de-'ovnih organizacij v okviru ZPS na eni strani in s proizvodi in storitvami organizacij združenega dela izven ZPS na drugi strani, na-•Ueravamo doseči ustrezno družbenoekonomsko vlogo. To je ena iz-•Pcd najzahtevnejših nalog tekočega in bodočega srednjeročnega plan-skt‘ga obdobja, saj mora strojegradnja postati nosilec tehničnega napredka in kvalitetnih sprememb našega gospodarstva.
Nagel tehnični in tehnološki razvoj v svetu zahteva, da bo tre-“a večjo pozornost posvetiti lastni raziskovalno-irazvojni in inven-°vnd dejavnosti. Praksa je pokala, da dosegajo proizvodi, ki so Plod lastnega ustvarjalnega dela, na trgu zavidljive ekonomske učinke.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju se moramo intenzivneje v gradnjo kompleksnih objektov z inženiringom, kjer mo-
nastopati ZPS ikot subjekt in nosilec poslovnih akcij in odloči -j ■ Prvi lin ne zadnji tak primer uspešna izgradnja tovarne sladkorja v Ormožu, kjer je na-siopll ZPS kot pogodbeni partner 'bvestiitorja, pri čemer je združil vse domače doibamitelje in stori-.6 ter izpeljal izvedbeni inženi-r-ng.
Tovarna je uspešno prestala Prvo preizkušn jo ter dobavila na-°®rnu tržišču sladkor in drage piranske proizvode, potrebne okorim kmetovalcem in drugim
Porabnikom.
Nova jeklarna na Jesenicah, at ere izgradnja je predvidena v Prihodnjem srednjeročnem ob-~°Pju, bo vsdkatoor velik prispe-jeseniških železarjev k pre-krbi tržilšča s kvalitetnejšimi je-all'v Strokovni delavci v skupnih uzbah ZPS so v sodelovanju s trokovtnjafci iz naših delovnih rSanizaci!j Popravili ponudbo, ki r.K?“emn tujima partnerjema, Le-.rrornelbom iz Združenih držav ^therlke In Voest Co. Alpine iz r v®trije, zajema vso razpisano op-6m°. poleg tega pa še vse jekle-.0 konstrukcije za hale, žerjave ^ ‘ JPontažna dela. Izmed več kot ‘deset ponudnikov s celega sve-v J® naša ponudba prispela v iz-]V?r devetih ponudnikov, kjer anko srečamo znane tujie firme, ja Primer Demag, Danieli, PEC P druge. Končni izbor dobavite-jl® bo znan do konca marca 1980. j ? glede na to, katera firma bo Jerana za končnega dobavitelja, arn je investitor zagotovil, da bo PS v vsakem primeru združeval niafo strojegradnjo ih nastopil Pogodbeni partner investiitor-
. Strokovni delavci v skupnih k uzbah ZPS pripravljajo še ne-J ponudb za kompleksne ob-
o‘hddnji:h letih. Tukaj moramo hidroelektrarno Mavčiče, i bo med drugimi dajala del svo-PPergije tudi novi jeklarni na Plenicah. Naša prijava na nate-j sposobnosti ponudnikov je na-stn« .na ugoden odmev pri ihve-' ‘Morjih in predstavnikih Elektro-srn^duirstva Slovenije. Prijavili Zen° se za izvajanje vseh del, ra-gradbenih, pni čemer imamo ^ hien združiti in dobaviti oprejo0 Litostroja, Metalne in Rade ^PPčarja. Razpis za obe Peltono-»turbin} z regulacijsko opremo „ Objavljen. Investitorju, to je vskiiim elektrarnam, bo potreb-***** 'kvalitetno opremo in
bilki
ubPe ponudbe, v /t'ermoelektrarna Plomin ima načrtu izgradnjo drugega blo-moči 200 MW. Tukaj nastopa-sj. zaradi specifične situacije h0uba.i, z Uljanikom iz Pulja, iti be nosilec skupne domače ponudbo!	Partner in nosilec teh-
°skih garancij bo predvidoma
st •
z optimalnimi pogoji v sl?u - °bširne in vzorno urejene
firma Ansaidb iz Italije v sodelovanju z nemško firmo Stedn-muller. Za glavnega in odgovornega dobavitelja parnega kotla predstavlja gorivo precejšen tehnološki problem. Investitor posveča največ pozornosti prav temu delu opreme, ker ima slabe izkušnje pri bloku I. V dogovoru z investitorjem skušamo zaradi tega navezati stike s tisto filrmo iz 'tujine, ki je pripravljena na osnovi svojih referenc zadovoljivo rešiti ta problem. Strokovne službe ZPS 'bodo izdelale skupno ponudbo, kjer bodo sodelovali Litostroj, Metalna, Projekt in Hidromanitaža.
Tudi ostali objekti, kot so tovarna stoli v Portorožu, tovarna aluminija v Kidričevem, cementarna v Trbovljah, čistilne naprave za področje Ljubljane, tovarna kostne moke v Murski Soboti itd. zahtevajo izredno aktivnost skupnih služb ZPS in pripravljenost na sodelovanje v naših delovnih organizacijah. Le na ta način bomo lahko ZPS v skladu s srednjeročnim planom usposobili za nosilca pri gradnji kompleksnih objektov in dosegli še večjk) uveljavitev naše strojegradnje na tržišču.
Težimo za tem, da bi imeli naši proizvodi in oprema, ki jo dobavljamo v sestavi 'kompleksnih objektov ali pa samostojno, čim višjo kvalitetno in tehnološko raven. Zaradi tega in pa zaradi želje po napredku predvidevamo v prihodnjem srednjeročnem obdobju precejšnje posodobitve ih specializacijo.
Na področju proizvodnje energetske opreme predvidevamo povečanje in dopolnjevanje proizvodnje turbin oziroma hidroelektrarn, osvajanje proizvodnje za opremo termoelektrarn in jedrskih elektrarn. Na tem področju imajto naše delovne organizacije že precej izkušenj, saj so dobavljale opremo za domači in tuji trg v splošno zadovoljstvo kupcev.
Proizvodnja procesne opreme, kjer dosegamo zavidljive rezultate, bo prav tako deležna pospešenega razvoja in pozornosti. Poseben poudarek je namenjen kemijski in farmacevtski industriji ter industriji za varstvo okolja ter predelavo sekundarnih surovin in odpadkov.
S specializacijo proizvodnje posameznih sklopov za industrijo gradbenega materiala bodo dani pogoji za povečanje proizvodnje in dobavo modernih tehnoloških linij za cementarne, separacije, asfaltne baze ter za notranji in zunanji transport.
S posodabljanjem in dopolnjevanjem sedanjih proizvodnih zmogljivosti nameravamo povečati obseg in dobave za prehrambeno industrijo, kjer smo si že ustvarili dime na tržišču. Isto velja za industrijo kmetijske mehanizacije, ki je na našem in na zunanjem trgu iskano blago.
Med naše pomembnejše razvojne naloge sodi tudi pospešen razvoj proizvodnje težkih obdelovalnih in preoblikovalnih strojev, opremljenih z numeričnim krmiljenjem.
Z vsem tem skušamo postopoma doseči takšno raven produktivnosti dela. da se bomo lahko trajno in enakopravno vključevali v mednarodno delitev dela. Do-
sežena stopnja razvitosti naše strojegradnje omogoča, da si organizacije združenega dela na osnovi dohodkovnega in poslovnega povezovanja na novih družbenoekonomskih osnovah zagotovijo konkurenčen nastop na zunanjem trgu v okviru neke kompleksne ponudbe.
Pogoj za hitrejši prodor na zunanji trg in za kvalitetnejši razvoj slovenske strojegradnje je višja stopnja povezanosti in organiziranosti v skladu z določili zakona o združenem delu. Različne oblike poslovnega sodelovanja in dohodkovno povezovanje predstavlja novo kvaliteto in možnosti za večje vključevanje domače strojegradnje pri izvajanju posameznih projektov. Tega se zavedamo tudi v naši sestavljeni organizaciji združenega dela, zato intenzivno sodelujemo z Gospodarsko zbornico Slovenije ter se sporazumevamo za oblike in
V ozadju hala za skladiščenje in polnjenje sladkorja v novi tovarni v Ormožu
način vključevanja strojegradnje, od idejne zasnove do izvedbe posameznega kompleksnega investicijskega objekta.
KOt nosilec razvoja strojegradnje v Sloveniji bo SOZD ZPS s pomočjo samoupravnega dogovarjanja, s tesnejšim povezova-
njem, z delitvijo programov, s specializacijo posameznih temeljnih organizacij združenega dela z dosedanjimi in bodočimi uspešnimi skupnimi vlaganji dela in sredstev zagotovo kos nalogam, ki so pred nami.
B.	Radoševič
ZPS ponudil kompletne dobave za jeklarno
Ena največjih slovenskih investicij v prihodnjem srednjeročnem obdobju je prav gotovo objekt nove Jeklarne 2 na Jesenicah. Izgradnja tega objekta je osnova za pridobitev in povečanje proizvodnje kvalitetnih in plemenitih vrst jekel. Naša celotna kovinska industrija in strojegradnja namreč vedno bolj čutita pomanjkanje tega materiala na našem domačem tržišču.
Projekt kompletne jeklarne z elektroobločnimi pečmi predvideva v prvi fazi izgradnje letno proizvodnjo 450.000 ton jekla. Dimenzijski asortiman je 410.000 ton kontinuirano odlitih slabov širine od 800 do 1.600 mm in debeline od 140 do 250 mm ter 40.000 ton blokov v teži od 7 do 9 ton. Druga faza Izgradnje pa predvideva še nadaljnjo razširitev proizvodnih zmogljivosti za 300.000 ton letno v obliki gredic.
Jeklarna bo proizvajala kvalitetna jekla naslednjih glavnih skupin:
—	silicijeva elektropločevina na (dihamo in trafo jeklo),
—	nerjaveča jekla (avstenitno in feritno jeklo),
—	nizfcoogljična nesilicirana jekla,
--------mikralegirana konstrukcijska jekla,
—	niiižkolegirana jekla,
—	globoki vlek. pomirjen z aluminijem,
—	ogljikova jekla
Med osnovno opremo jeklarne, ki bo imela tak proizvodni program, spadajo dve elektroobločni peči z zmogljivostjo 100 ton na saržo s transformatorji ter napravami za zaščito proti prahu in hrupu, naprava za izvenpečno metalurgijo, naprava za prepiho-vanje jekla z argonom, dve napravi za kontinuirano vlivanje slabov, naprave za vlivanje jekla v kokile, naprave za čiščenje slabov, naprave za regulacijo kompenzacije moči, procesni računalnik za vodenje metalurških procesov in energetike, oprema za varstvo okolja ter razna pomožna oprema.
Javni razpis za osnovno opremo .jeklarne je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št 31/79, dne 6. 7. 1979. Po dogovora z našimi delovnimi organizacijami, ki sto se zanimale za izdelavo tega projekta, smo v delovni skupnosti ZPS prevzeli nalogo izdelati obširno In kvalitetno ponudbo za razpisano opremo, s tem, da to ponudbo še razširimo z vključitvijo žerjavov, jeklenih konstrukcij za hale in z montažnimi deli. Pri izdelavi ponudbe smo bili v Stalnem stiku z našimi delovnimi organizacijami Gostolom, Litostrojem, Metalno. Projektom in STT, ki so nam dostavile delne ponudbe za posamezni del opreme, za katero so se opredelile na skupnem sestanku. Pretežni del opravil pri izdelavi
ponudbe pa je prevzel Smelt, ki nam je poleg tega s svojimi strokovnjaki priskočil na pomoč tudi pri izbiri partnerja iz tujine. Na osnovi dogovorov in stikov, ki jih je organiziral Smelt, smo se Sestali s predstavniki ameriške firme Pennsylvania Bngineering Corporation in s predstavniki njihove specializirane tovarne za izdelavo elektropeči, s firmo Lec-tromelt. Dogovorjeno je bilo, da nam Lectromelt preda predloge in podatke, potrebne za izdelavo ponudbe in da prevzame celotno funkcionalno in tehnološko garancijo. Z avstrijsko firmo Voest C. Alpine, ki je prevzela funkcionalno in tehnološko garancijo za obe napravi za kontihuirano vlivanje slabov, smo navezali stike sami. Ponudbo smo izdelali v dveh variantah (z eno oziroma z dvema napravama za kontinuirano vlivanje slabov) ter jo oddali v predpisanem roku do 3. novembra 1979.
Naša ponudba, ki obsega teh-nično-tehnološki in komercialno-finančni del, zajema tuji in domači del dobav. Tuji del je ovrednoten z 28,6 milijona dolarjev ter zajema bazični inženiring, opremo in nadzor. Jugoslovanski del dobav, kjer bodo sodelovali tudi partnerji izven naše sestavljene organizacije združenega dela in ki obsega tehnološko opremo, jeklene konstrukcije za hale, dvigala in montažna dela, znaša 1.793,3 milijona dinarjev. Omenjene cene veljajo pri varianti z dvema kontinuiranima napravama za vlivanje slabov. Dobavni rok za naše dobave je december 1982, pod pogojem, da se pogodba podpiše in stopi v veljavo s 1. julijem 1980. Dinamika dobav ZPS je naslednja:
—	jeklene konstrukcije za hale od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1981,
—	dvigala od 1. 7. 1981 do 1. 8. 1982,
—	tehnološka oprema od 1. 7. 1981 do 31. 12. 1982.
—	montažna dela od 1. 3. 1981 do 31. 12. 1982.
Celotna investicijska vrednost nove jeklarne je ocenjena na 5,1 milijarde din (stanje 4. četrtletje 1979). Finančna konstrukcija tega posla je zaključena in predvideva naslednje finančne vire: združena sredstva delovnih organizacij in SOZD Slovenske železarne, združena sredstva sovlagateljev, tuje
in domače bančne kredite ter tuje in domače komercialne kredite.
Komisija za razpis Jčklame 2, ki jo je formiral investitor v skladu z zakonskimi določili, je do predvidenega roka prejela več kot dvajset kompletnih in nekom-pletnih ponudb.
Ugotovila je, da nudi kompletno opremo po objavljenem razpisu več ponudnikov. Naša ponudba je prispela v prvi ožji izbor devetih ponudnikov, ki jih navajamo po abecednem redu: Danieli, Demag, DEC, Italimpianti, Nissho Iwai, PEC Tjažpromexport, Voest
C.	Alpine in ZPS. Komisija je z vsemi ponudniki organizirala področje. Rezultate teh razgovorov bo razpisna komisija ovrednotila in predlagala najožji izbor ponudnikov, v katerem bo razpravljal projektni svet, ki ga sestavljajo predstavniki, investitorja, Ljubljanske banke, SISEOT, RKEOT in strojegradnje. Predvidevamo, da bo ta najožji izbor ponudnikov znan že v mesecu marcu 1980.
Konec januarja 1980 je ZPS pripravil predlog pristopa k izgradnji Jeklarne 2 in ga posredoval investitorju. Predlog zajema celotno investicijsko izgradnjo jeklarne ih je razdeljen na tri pakete aktivnosti, ki Vključujejo naloge in opravila izvajalcev pri izgradnji objekta, od nakupa know — how do izvajanja gradbenih del. Po tem našem predlogu bi bil ZPS v primeru izbire kateregakoli tujega partnerja nosilec aktivnosti za izdelavo tehnične dokumentacije po osnovah dobavitelja bazičnega inženiringa, nosilec dobav domače, jugoslovanske opreme in izvajanja montažnih del za domačo in tujo opremo ter nosilec izvedbenega inženiringa. Vsa ta dela bi ZPS izvajal s svojimi delovnimi organizacijami in ostalimi partnerji iz Slovenije in Jugoslavije.
Naš predlog je investitor podrobno preveril in nam odgovoril, da se načelno strinja z načinom našega pristopa k izgradnji Jeklarne 2, pri čemer si zagotavlja odločanje po izbiri domačih dobaviteljev dobav opreme in storitev. kar smo v našem konceptu tudi predlagali. Trenutno tečejo med ZPS in Železarno Jesenice razgovori o načinu vključevanja dobaviteljev opreme in projektantskih organizacij v paket, katerega nosilec bo naša SOZD ZPS.
Mislimo, da bomo na ta način pri gradnji Jeklarne 2 maksimalno vključili našo domačo strojegradnjo, in sicer v obojestransko zadovoljstvo tako investitorja kakor tudi naših organizacij, ter s tem prispevali k izravnavi naše zunanjetrgovinske bilance.
B. Radoševič
Razgibano delo sindikata
15. marca je bila v Izobraževalnem centru Litostroj volilna konferenca osnovnih organizacij sindikata ZPS, ki so se je ob predstavnikih delovnih organizacij ZPS udeležili tudi gostje: predsednik republiške zveze sindikata kovinarjev Srečo Mlinarič, predsednik sindikata občine Šiška Vukašin Lutovac in predsednik kolegijskega organa SOZD ZPS Boštjan Barborič. Na seji je dosedanji predsednik sindikata tovariš Milan Vidmar podal poročilo o dosedanjem delu sindikata, iz katerega objavljamo naslednji povzetek:
»Preteklo mandatno obdobje lahlko označimo kot obdobje zelo aktivne razgibanosti in delovanja sindikatov na vseh področjih. Vse delo je slonelo na temeljih in usmeritvah, ki so bile sprejete na 9. kongresu ZSS, 8. kongresa ZSJ, 1. konferenci ZSS ter na
podlagi predlogov in zaključkov RZ ZSS. Se posebej je naše delo zaživelo -po akciji RO ZSS, ki so posvetili veliko pozornost prav sindikatom in njihovim delovanjem v SOZD. Po tem so bile razrešene mnoge nejasnosti glede organiziranosti našega sozda in delovanja sindikata.
Zimska tekmovanja na Arehu
Metalna iz Maribora, ki v letu 1980 praznuje 30 let samoupravljanja in 60 let svojega obstoja, je 1. in 2. februarja gostila športnike delovnih organizacij sozda združenih podjetij strojegradnje Slovenije. Že šestih zimskih športnih iger so se udeležili tekmovalci vseh članic sozda, razen novogoriškega Gostola. Na Arehu na Pohorju se je za odličja borilo 310 udeležencev. Igre niso bile le merjenje športne moči, temveč tudi tovariško srečanje delavcev sozda, ki vse preredko najdemo priložnost, da se pogovorimo, izmenjamo izkušnje in se globlje spoznamo.
Na startu tekačev
V	preteklem obdobju smo se vključevali v vsa področja dela. še posebej tam. kjer je bila naša aktivnost najbolij potrebna. Tako smo sodelovali pri sprejemanju in Obravnavanju večine pomembnih dokumentov sozda, ki so jih morale sprejeti vse delovne organizacije, najaktualnejše področje dejavnosti danes pa je uresničevanje družbenoekonomske poli tke gospodarske situacije v letošnjem letu. Ker smo v zadnjem čaisu veliko govorili in pisali o dokumentih na ravni sozda, je bil naši samoupravni organiziranosti in samoupravnim aktom posvečen poseben sestanek s predstavniki RO ZSS ter republiškim predsednikom, pravobranilcem samoupravljanja Mitjem Švabom. Po kritični analizi smo sprejeli dogovor o skupnem sodelovanju pri reševanju te problematike in o uskladitvi nekaterih aktov, ki so ali zastareli ali nedorečeni.
V	zvezi sindikatov moramo že na samem začetku leta pokazati več aktivnosti na področju gospodarjenja in planiranja, če hočemo, da bo družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 tudi realiziran. Težki pogoji gospodarjenja in nestabilna politična situacija nam ne smejo vzeti poguma in moči, da ne bi dosegli zastavljenih ciljev. Še nadalje moramo krepiti vlogo samoupravljanja in odločanja delavca o rezultatih dela in -razporejanju ustvarjenega dohodka. Ob pregledu samoupravnih aktov s tega področja smo ugotovili, da znotraj delovnih organizacij ZPS nismo povsod dosledno upoštevali meril za delitev dohodka po ustvarjenem prispevku, še manj pa višaj približno poenotenje meril za oceno posameznih del in opraviti. Poenotenje meril bo gotovo tudi prispevek k stabilnejšemu gospodarjenju. Dograjevanje teh sistemov v temeljnih organizacijah združenega dela in v njihovih medsebojnih povezavah teh dejavnost pa je ena najpomembnejših nalog, ki lahko prispevajo k večjemu in boljšemu motiviranju delavcev za boljše gospodarjenje. Po drugi plati pa ugotavljamo tudi neskladnost planskih aktov (plan za leto 1980), premajhno usmerjenost v izvoz in prevelike zahteve po uvozu. Takšnih slabosti pa si v zaostreni politiki gospodarjenja prav gotovo ne moremo privoščiti.
Prizadevali sd bomo izpeljati u-krepe, ki so zapisani v družbenem dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v -letu 1980:
—	hitreje združevati delo in sredstva na dohodkovni povezavi.
—	racionalneje izrabljati proizvodne zmogljivosti na podlagi specializacije in delitve programov,
—	povečati izvoz, uporabiti več domačih surovin in podobno.
K uresničitvi dane pobude republiškega odbora sindikatov o pristopu k izdelavi- -lastnega panožnega sporazuma smo pristopili na tematski konferenci 9. in 10. novembra v Novi Gorici. Tu smo po predhodnem dogovoru poslušali razprave o vrednotenju minulega dela, o metodologiji za izdelavo razvida del in nalog, o osnovah in merilih za delitev OD, o kvaliteti in gospodarnosti, o metodologiji za vrednotenje del in nalog ter o sistemu OD v delovni organizaciji Metalna.
Da bi dosegli zadovoljiv učinek, moramo pri tej nalogi -stremeti za skupnim izhodišči, dogovorjenimi v samoupravnem sporazumu sestavljene organizacije združenega dela. Moramo si prizadevati, da ne bomo ocenjevali delavčeve osebnosti, temevč predvsem uspešnost in posameznikovo kvaliteto dela.
Vse premalo pa dajemo tudi spodbud in moralnih priznanj ustvarjalnosti pri delu, zato moramo -racionalizacije in inovacije čimpreje opredeliti tudi v naših samoupravnih aktih na ravni sozda ZPS. Zato moramo čim-prej pristopiti k izdelavi pravilnika o inovacijah in racionaliza-
V spomin
V	prvih mesecih letošnjega leta jc po težki bolezni v 41. letu starosti za vedno zapustil delovno organizacijo »IKOS« Kranj njen glavni direktor JOSIP ŠTIRN, dipl. inž. Z njim smo izgubili odličnega strokovnjaka in gospodarstvenika pa tudi dobrega in iskrenega sodelavca in prijatelja, v trenutku, ko so sc začeli po skoraj desetih letih njegovega dela v kolektivu kazati rezultati njegovih naporov in prizadevanj.
V	DO IKOS je prišel že ob združitvi delovnih organizacij KOVINAR in TOSO leta 1970 kot mlad, obetaven strokovnjak, v dobi, ko je človek na vrhuncu ustvarjalne moči.
Njegov prihod na mesto glavnega direktorja pred desetimi leti je bil povezan s težkimi preizkušnjami in poslovnimi odločitvami, kajti delovna organizacija je bila tedaj v nezavidljivem položaju. Kljub velikim težavam pa je s svojo sposobnostjo, optimizmom in odločnostjo, ki jo je izžarevala vsa njegova osebnost, uspel ob sodelovanju vseh zaposlenih v sorazmerno kratkem času modernizirati proizvodnjo, povečati zmogljivosti, izboljšati kvaliteto izdelkov, posebej pa še obnoviti zunanjetrgovinsko dejavnost in ji dati nove razsežnosti. Posledice teh prizadevanj niso izostale. Kmalu je delovna organizacija postala
znana ko uspešen izvoznik v mnogih deželah sveta.
To je bilo veliko delo. Nikdar ni klonil, smelo se je spoprijel z vsemi problemi, ki so se pojavljali. Mnogo ur je preživel v podjetju ali na poslovnih sestankih doma in na tujem in pri tem ni gledal na čas. Jasen mu je bil cilj in počasi, toda zanesljivo se mu je približeval. Vedno je bil pripravljen pomagati in svetovati, najsi bo najožjemu sodelavcu ali delavcu za strojem.
Znal je povzdigniti glas, kadar je bilo to potrebno, znal pa je tudi z blago besedo zgladiti vse spore. Zavedal se je, da sta le enotnost in razumevanje porok za boljši jutrišnji dan.
Poleg svojih obveznosti kot glavni direktor pa je z enako požrtvovalnostjo opravljal tudi druge odgovorne dolžnosti. Bil je delegat pri občinski skupščini Kranj, član izvršnega odbora občinskega sklada skupnih rezerv SO Kranj, član odbora za uvoz opreme pri Gospodarski zbornici Slovenije, predsednik meddržavnega odbora za sodelovanje med Jugoslavijo in NDR v okviru Gospodarske zbornice SRS, član sveta direktorjev ZPS, član poslovnega odbora Tekstilmašinc Beograd, član poslovodnega odbora Jugotckstila in Rudisa,
Danes Josipa ni več, ni več strokovnjaka, prijatelja, človeka in komunista. Na njegovi mizi so ostali popisani papirji, ideje in načrti, ki jih jc snoval, pa bodo živeli dalje. Ne sliši se več korak, njegova odločna, a blaga in premišljena beseda. Za vedno sc jc zaprla knjiga njegovega življenja. Prenehalo jc biti srce marljivega, ambicioznega in plemenitega človeka.
Vsi čutimo za njim veliko praznino in izgubo, nemo sc mu zahvaljujemo za vse, kar je storil.
Spomin na njega in njegova dela pa nas obvezuje, da ga nikoli ne pozabimo.
V. Zadnikar
cijah, kar bo tudi naš prispevek k stabilizaciji gospodarstva.
Posebno področje -našega delovanja je posvečeno planiranju. Tematska konferenca sindikata ZPS, ki je bila posvečena planiranju v ŽPS, je podrobno obravnavala vse dokumente za sestavo letnega, srednjeročnega in dolgoročnega planiranja. Iz sklepov, ki so bili sprejeti, je bila vidna pravilna usmeritev, sprejet pa je bil tu-di dogovor o posameznih dokumentih. Skleni-li smo, naj letni plani sozda ne predstavljajo seštevka posameznih planov delovnih organizacij (članic sozda), temveč naj bodo nova oblika planiranja, iz katere bo možno razbrati jasne cilje sozda in njegovo usmeritev.
Pri obravnavi smernic za srednjeročno planiranje nam je služila predvsem analiza strokovnih službi DS ZPS o bodoči usmerivi sozda. Ta dokument smo podrobno obravnavali v vseh delovnih organizacijah in ga dopolnili z raznimi pripombami, sedaj pa je dokončno sprejet kot dokument bo-doče usmeritve SOZD ZPS. Vzporedno s tem konceptom pa je bil oblikovan tudi srednjeročni načrt za Obdobje 1981— 1985. Srednjeročni načrt še ni dokončno iizdelan, saj je povezan še z drugimi področji dela. Dopolnjen bo s sprejemom dod-atnih dokumentov in ostalih aktov na ravni delovnih organizacij, od katerih jih je ravno sedaj nekaj še v obravnavi. Sem so všeti dokumenti o organiziranju interne banke, marketinga in drugi.
Stabilzarijski ukrepi so precej spremenili tudi naše planske dokumente, iz katerih je bilo jasno razvidno, da je bila predvidena premajhna rast produktivnosti — ob upoštevanju modernizacije
strojnega pa-rka. Po drugi stran; pa so dokumenti predvideval1 preveliko rast zaposlovanja.
Ob koncu je vsekakor prav, da se dotaknemo tudi vprašanja združevanja 10-odstotrnih sredstev amortizacije. Zbiranje teh sred' štev je imelo zelo pozitiven od' mev in korist za namen, v kakršnega smo jih zbirali. Čeprav to niso prav velika sredstva, smo le usposobili nekaj manjših delovnih organizacij, da so uredile nekaj neprimernih prostorov za delo, z delom teh sredstev pa s-m0 tud-i posodobili tehnološko opremljenost v dokaj zastarelem tehnološkem postopku. Ne nazadnje Pa smo s temi sredstvi tudi oplemenitili tilsti del sredstev, ki jih zberejo same delovne organizacij6' in s tem dali sozdu jamstvo z® pridobivanje denarnih pasom preko bančnih ustav. Res pa ,i6, da je morda ta delež zbiranj® sredstev še premajhen glede na cilje, ki jih imamo.
Glede gospodarjenja in izvrševanja planskih Obveznosti lahko z zadovoljstvom ugotavljamo-da je bilo v preteklem obdobja izvrševanje planskih obveznost1 zelo pozitivno. Ze vrsto let spoznavamo, da med -nami ni bilo delovne organizacije, ki bi poslovala z izgubo. Če pri tem upoštevamo še specifičnost naše pano#6 in krizo na svetovnem tržišču, k1 vlada v strojegradnji, smo lahko tega uspeha še bolj veseli.
Ob vsem tem pa je bil sindk kat v preteklem obdobju preč el aktiven tudi na področju kulture, športa in rekreacije ter n® drugih področjih dela. Dosedan.l6 delo sindikata je bilo plodno 111 uspešno in prepričani smo, da bo tako ostalo tudi v bodoče," je za' klj-učil tovariš Vidmar.
SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE
»©9
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA I
LETO XXI.
6. MAJA 1980
POSEBNA ST.
27. 9. 1977 odlikoval Titove zavode Litostroj z redom dela z rdečo za
Naša moč je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja svobodno in suvereno odločanje o svojem delu in rezultatih dela, ki ga varuje pred vsakršno obliko zlorabe In nasilja, pred vsem, kar ovira vsestranski razvoj svobodne človeške osebnosti.
TITO (XI. kongres ZKJ, 1978)
DELAVCI TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ:
»OBRAZ. KI B
jfvL,
OZ
IVEL
V NAŠEM SPOMINU«
■ »- - -

> n\	m i			
	=;	^ ii ■		
				
TITO MED NAMI — 1. SEPTEMBRA 1947 OB OTVORITVI TOVARNE...
USTAVILO SE JE SRCE VELIKANA
V	SRCE SE NAM JE ZAREZALA BOLEČINA
V	naše življenje, v vse nas se je z vso ostrino zarezala velika bolečina ob novici, da je umrl tovariš Tito. Tito — predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, Tito — predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, Tito — vrhovni komandant Jugoslovanske ljudske armade, Tito — revolucionar, Tito — neomajen borec, humanist, Tito — eden od ustanoviteljev gibanja neuvrščenih, Tito — naš prvi državljan, Tito — državljan sveta. Vse to in še mnogo drugega je bil tovadš Josip Broz Tito. V teh trenutkih občutimo v svojih srcih predvsem izgubo tovariša Tita kot človeka, ki nam je pokazal pot v napredek, ki nas je po tej težki poti vodil, ki je nesebično razdajal sebe, človek, ki smo mu zaupali in ki nikdar ni zapravil našega zaupanja. Skratka Tito, ki je mislil na nas vse, Tito, ki je vzpodbudil v najbolj surovih časih fašizma pri jugoslovanskih narodih in narodnostih kar je dobro, plemenito, da je to vzplamenelo v zanos bratstva, človečnosti, svobode in postalo temelj našega povojnega razvoja.
Danes čutimo v sebi veliko bolečino, saj niso bile nikdar prazne besede, ki smo jih tolikokrat izgovorili: »Mi smo Titovi — Tito je naš.« Kako nas ne bi presunila novica o smrti tovariša Tita, ko pa je Tito del nas vseh, ki smo izgubili del sebe. V naše obraze in naša srca se je zarisala žalost tako kot pri vsakomur, ki izgubi svojega najbližjega, najdražjega. In Tito je bil nam vsem tako zelo blizu.
V globoki žalosti smo presunjeni, saj je bil Tito del našega vsakdanjega življenja in svetovnega dogajanja. Toda delo, ki ga je Tito opravil za naše narode in človeštvo, vse, kar je zgradil skupaj s svojim ljudstvom — vse to je tukaj, vse to je prisotno v vseh porah našega življenja, vse to bo ostalo, se razvijalo, dokler bomo hodili naprej po poti, ki nam jo je začrtal v bodočnost Tito. To pa je naša pot in naša obveza je, da ohranimo in razvijamo bogastvo, ki je naša svobodna lepa domovina, naše bratstvo in enotnost, naša socialistična samoupravna ureditev, naš velik mednarodni ugled, naša sreča. Tako bo Tito vedno z nami, tako bomo tudi črpali moč za nove napore in premagovali težave, kot smo jih doslej.
Tito! Bil si naša preteklost in si naša sedanjost, a si tudi naša bodočnost!
TITO — ČLOVEK NAŠEGA ČASA
Titovo življenje in delo, ustvarjeno za ljudstvo, za delavski razred, za vse delovne iljudi, za vse človeštvo, je težko pregledati in prikazati v vsej njegovi veličini. Zgodovina socialistične Jugoslavije je bila v preteklih desetletjih zgodovina Titovega življenja im delovanja. Prek te, v predvojnem delavskem gibanju in v vojni vihri porojene socialistične Jugoslavije pa je Tito soustvarjal zgodovino povojnega sveta kot eden najvidnejših državnikov, mislecev, borcev za mir in srečo vsega človeštva.
Svojo življenjsko pot je pričel kot eden v brezimni množici leta 1892. Rodil se je kot sedmi otrok družine, ki se je komaj preživljala iz dneva v dan, čeprav sta starša, revna kmeta, garala od zore do mraka. Josip Broz Tito je zrasel iz upornih tal Hrvatskega Zagorja, kjer so se ljudje stoletja borili proti nasilnemu izkoriščanju gospode, kjer je legendarni Matija Gubec pred stoletji povede' ljudstvo v upor. Zgodovina teh uporov se je prenašala iz roda v rod kot težnja po svobodi, kot težnja po pravičnejšem svetu.
Miadi Jože je preživljal otroštvo med kmečkimi opravili m šolo s svojimi radostmi in skrbmi. Prvi korak v svet je napravil, ko se je šel učit za ključavničarja v Sisak. Tu se je srečeval in zbližal z naprednimi delavcnpomočniki, ki so bili politično že osveščeni in vključeni v delavsko Socialdemokratsko stranko ter v sindikalno gibanje. Bral je knjige o socializmu. Ko je odšel iskat delo v Zagreb, se je tam tudi sam vključil v delavsko organizacijo in v Socialdemokratsko stranko. Težko je bilo takrat dobiti delo. Josip Broz ga išče v Ljubljani, Trstu, zopet v Zagrebu, ga najde za nekaj mesecev tukaj in potem v Kamniku, v tovarni kovinskih izdelkov, ki nosi danes ime Titan. Po propadu te tovarne gre na Češko, potem v Nemčijo, pa na Dunaj. Preživlja pot delavoa-pro-letarca, ki ima danes delo za borno plačo, jutri pa je na cesti, iki prepešači stotine kilometrov, da ga za nekaj časa zopet najde, kajti za vlak ni denarja. To življenje je bilo polno trpljenja in stradanja. Toda to surovo življenje, taka mladost je bila za Josipa Broza velika šola borbenosti, vztrajnosti, doslednosti, razgledanosti, osveščenosti delovnega človeka, tako potrebnih lastnosti za veliki čas, ki je prihajal.
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je bil Josip Broz vpoklican v avstroogrsko vojsko. Vedel je, da je to vojna, ki prinaša korist imperialističnim silam in bogatašem. Zato je govoril proti vojni. Takoj so ga zaprli, potem pa poslali na fronto, v Galicijo, v Karpate. Tam je bil težko ra-
njen, v ruskem ujetništvu pa je prebolel še tifus. V borbi za življenje je zmagal. Do oktobrske revolucije leta 1917 je delal v raznih krajih carske Rusije, tudi v Sibiriji. Veliko je bral in se družil s proti carsko razpoloženimi ljudmi.
Oktobrske revolucije se je udeležil kot pri' padnik Rdeče internacionalne garde, ki so jo sestavljali vojni ujetniki. Zavedal se je, da to ni boj samo delavskega razreda Rusije, ampak da gre za socialistično revolucijo.
Leta 1920 se je Josip Broz vrnil v novo državo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pod vplivom zmagovite oktobrske revolucije je prišlo v tej državi do porasta socialističnega gibanja-Josip Broz stopi v vrste Komunistične partije Ja' goslavije in politično deluje, še odločneje potem-ko je bila Komunistična partija Jugoslavije pre' povedana in ko so postali pogoji za revolucionar-no delovanje še težji. Josip Broz se je v tem boja za pravice in boljše življenje delavcev kalil v Kra-Ijevici, Zagrebu, Beogradu in drugod. Organizi' ral je stavke, delal v sindikatih in v partijski of' ganizaciji. Med delavci je bil priljubljen kot sp°' soben delavec in borben pa pravičen človek. But' žoazna oblast pa je v njem videla nevarnega člo' veka, zato ga je zaprla. A to ni zlomilo volje revolucionarja. Josip Broz je po odhodu iz zapor3 nadaljeval svoje politično partijsko in sindikalno delo. Med drugim je postal član mestnega komi' tej a Komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu-
V tistem času se je v Komunistični partiji Ju' goslavije uveljavilo frakcionaštvo, fkar je škodova' lo partiji in delavskemu razredu. Josip Broz se J0 borili za krepitev enotnosti partijskih vrst. Zgodo-vinski je bil njegov nastop na osmi konferenc1 zagrebške partijske organizacije, kjer je s svO' jimi stališči ob podpori resničnih revolucionarni1 zagrebških delavcev dosegel zdravo enotnost pro' ti tistim, ki so izpodkopavali partijo in delali 20 svoje osebne interese, ne pa za jugoslovansko de' lavsko gibanje. Tu so bili položeni temelji za oblikovanje Komunistične partije Jugoslavije kot de' lavske avantgarde za vsestransko politično d©l° med najširšimi sloji delovnega ljudstva, na čemer je slonel ves (kasnejši boj. Stališča in delo Josip3 Broza so si utirala pot med vsemi poštenimi de' I avoi- revo luči on a r j i, ki so ga izvolili za politične# sekretarja zagrebškega mestnega komiteja, P°' trdila pa jih je takrat tudi Komunistična intern3' cionala v Moskvi in Četrti kongres Komunistične partije Jugoslavije. Josipa Broza so kmalu izv°' lili v vodstvo Komunistične partije Jugoslavij0, predvideno za delo v domovini.
... IN KO JE STEKLA PRVA LITINA
tito nas je obiskal še velikokrat
Tedanje razmere v jugoslovanski državi so postajale vse težje, teror se je povečal zlasti na Predvečer šestojanuarske diktature in ob sami diktaturi. Josipa Broza so zaprli in mu sodili v znani bombaški aferi. Toda dostojanstvo, pogum 'n odločnost, 'ki jo je pokazal, je globoko odme-v3la med komunisti, delavci in delovnimi ljudmi. J-eta, ki jih je prebil Josip Broz v ječi v Lepoglavi 'n Mariboru, so bila leta aktivnega partijskega de-la med komunisti zaporniki in učenja pretihotap-'tene marksistične literature.
Po odhodu iz ječe leta 1934 se je Josip Broz takoj vključil v ilegalno partijsko delo in prevzel Partijsko ime Tito. Delo v partiji je zaživelo. Tito i9 večkrat potoval v tujino, ikjer je bilo 'takratno vodstvo Komunistične partije Jugoslavije, pa tudi v Moskvo, kjer je deloval v Komunistični internacionali.
Vendar je bilo potrebno še veliko naporov, da k' dosegli enotnost komunistov, da bi partija razvila delo med mladimi in množicami, da bi posta-te delavsko gibanje jugoslovanskega proletariata tebanje ljudskih množic. Velika ovira je bilo dej-stvo, da vodstvo Komunistične partije Jugoslavije te 'bilo v domovini. Tito se je vztrajno boril, da b' se Centralni komite Komunistične partije Ju-9°slavije vrnil v državo. Ta Titova zamisel je bila Uresničena tedaj, ko je postal organizacijski se-.retar Centralnega komiteja Komunistične parti-I0 Jugoslavije in ko je bil leta 1937 'izvoljen za ge-neralnega sekretarja Centralnega komiteja Komu-n'stične partije Jugoslavije ter je bilo v Jugoslaviji sestavljeno novo vodstvo Komunistične parti-te Jugoslavije.
Od tedaj se je začel v partiji uresničevati Ti-tev delovni program o krepitvi partije, o njeni vlogi med množicami, o pripravi na revolucijo — Vse na predvečer druge svetovne vojne, ki so ,0 sprožile mračne sile fašizma. Tito je predvide-val usodne dogodke, uvidel je, da so pred par-t|]° velike, zgodovinske naloge in je z vsemi moč-l11' Pripravljal člane partije na osvobodilno vojno ln socialistično revolucijo. Moč partije je rasla, ajene vrste so postajale vse bolj enotne in borile, vedno trdneje se je povezovala s sindikalni0 organiziranimi delavci, s kmeti in naprednimi tedmi po vsej državi, ki so se združevali v Ljudmi fronti.
Tako je bila pod Titovim vodstvom Komuni-®*tena partija Jugoslavije edina sila, ki se je v asu Jugoslavije mogla upreti sovražniku. Njen b°2iv ina oboroženo vstajo je bil začetek nezadrž-ne3a toka, ki je narasel v veletok in končno od-bteknil tujce, domačo izkoriščevalsko gospodo |n izdajalce. To so bili dnevi in leta, ko je posta-'° življenje naše dežele, narodov in partije naj-®sneje povezano z življenjem in bojem tovariša 'te. Zato je v vsem, kar govori o uporu in boju fteših narodov in narodnosti, o težnji po svobodi
življenju v miru, prisotno tudi ime Tita. Kakor a bi vsaka bolečina, vse trpljenje borcev in Ijud-slva našlo odmev v Titovem srcu in v njegovih teislih. V neenakem boju so postali vsi jugoslo-jtenski narodi prežeti s Titovo vizijo boljšega svete bratstva in enotnosti in jo pričeli pod njego-lrn vodstvom uresničevati. Borci in voditelji so
biii povsod vzor poguma in poštenja, požrtvovalnosti in samoodpovedovanja. Povsod so širili bratstvo in enotnost, ki je postalo porok naše srečne bodočnosti.
Od samega začetka velikega boja je bila Titu najvažnejša misel skrb za človeka in ljudi. To je pokazal velikokrat tudi v svojih odločitvah v najveličastnejših bitkah na Neretvi in Sutjeski in drugod. Kateri vojaški poveljnik je pokazal v naj-odločilnejših trenutkih toliko premišljenosti in vojaške spretnosti, a hkrati toliko humanosti, izpričane v reševanju ranjencev? Tito je dobesedno vodil bitko za ljudi, a hkrati boj za zmago.
Vzporedno z narodnoosvobodilnim bojem je Tito skrbel za graditev temeljev novemu družbenemu redu, novi državi, ki so bili postavljeni s sklepi drugega zasedanja AVNOJ. A dolga in težka je bila pot do zmage, do mednarodnega priznanja nove Jugoslavije. Ob zmagi nad okupatorjem je bilo treba izbojevati tudi politični boj z emigrantsko kraljevsko vlado oziroma s tistimi, ki so jo podpirali, preprečiti namere velikih sil o razdelitvi Jugoslavije na vplivna območja, doseči pravične meje na ozemlju, o katerem so želele še naprej odločati velike sile, zavarovati pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Tako kot odličen vojaški strateg je Tito izbojeval tudi velike politične bitke. Vodil je boj proti poizkusom Stalina, da bi podredil Jugoslavijo interesom Sovjetske zveze. V času Informbiroja, ko se še niso povsem zacelile rane vojne vihre in pustošenja in ko smo načrtovali prve korake za gospodarski razvoj naše domovine, ko smo bili tako zelo sami, je ostal Tito trden zaščitnik neodvisnosti naše države kljub strahotnemu političnemu in gospodarskemu pritisku. V tem neenakem boju sta stala partija in ljudstvo čvrsto ob Titu. Enako odločnost je pokazal Tito ob podpori ljudstva in članov partije tudi do zahodnih držav, kjer so posamezni državniki ali skupine v svoji kratkovidni blokovski politiki kovali načrte proti socialistični Jugoslaviji.
Z zmago majhne, a svobodoljubne Titove Jugoslavije nad vsemi zunanjimi pritiski, z uveljavljanjem načel o nevmešavanju, enakopravnosti, je naša dežela pod Titovim vodstvom neomajno nadaljevala pot v zunanji in notranji politiki, se opirala na svoje lastne moči, a se zavzemala za sodelovanje z vsemi, ki ta načela spoštujejo. Zvest svojemu prepričanju, da je mogoče graditi socializem samo v svobodni in neodvisni deželi, v enakopravnih odnosih z drugimi velikimi in malimi državami ne glede na družbene sisteme, je postal Tito viden borec za mir. Za mir v svetu in za sodelovanje med narodi kot pogoj za izgradnjo tudi vseh tistih nerazvitih dežel, ki so si šele pridobile svobodo ali se zanjo šele borijo.
Zelja, da se ohrani mir -in ustvari sodelovanje med narodi in državami na enakopravnih osnovah, je vodila Tita v zadnjih desetletjih na številna potovanja po svetu. Kot neutrudni graditelj miru v svetu je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Tito obiskal vrsto držav, velikih in majhnih. V nasprotju s politiko zapiranja v bloke je skupaj z Nehrujem in Naserjem postavil načela politike neuvrščanja, ki jih je sprejemalo vse večje število držav in ki je prek sreča-
IN SE Z NAMI VESELIL NAŠIH USPEHOV
NE LE VELIKI DRŽAVNIK
AMPAK TUDI KOVINAR MED KOVINARJI

OBMIROVALA JE ODLOČNA ROKA, OSTALA PA JE NEIZMERLJIVA GLOBINA MISLI IN IDEJ
ŽIVELI SMO S TEBOJ V BORBI IN SVOBODI
nja neuvrščenih od Beograda do Havane postalo najmočnejše svetovno gibanje človeštva za mir, enakopravnost, svobodo, za ohranitev načel listine Združenih narodov. Prav na srečanju v Havani ja bilo izrečeno Titu posebno priznanje dežel, ki predstavljajo večino človeštva, za njegove zasluge, za snovanje in uveljavljanje ter ohranitev načel neuvrščenosti.
Tito je s svojo mednarodno aktivnostjo in vlogo dvignil ugled Jugoslavije v svetu, kakor ga Je imela ali ima redko katera država. Zavedal pa se je, da mora vloga Jugoslavije temeljiti na notranji trdnosti ter na napredku, svobodi in demokraciji. To pa zagotavljata bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in samoupravna socialistična demokracija. Tito in njegovi sodelavci so notranji razvoj odločno vodili po poti samoupravnega socializma, po poti ustvarjalne podobe marksizma-leninizma, sprejemali so ukrepe za demokratizacijo in decentralizacijo in leta 1950 z zakonom uresničili geslo: Tovarne delavcem!
Samoupravni razvoj je zahteval nenehno skrb in delo Tita — iz dneva v dan, iz leta v leto, v delovni sobi ali na potovanjih iz kraja v kraj po naši deželi, v pogovorih z delovnimi ljudmi mest in vasi, kar je postalo njegov način državniškega in političnega delovanja. Treba je 'bilo pomagati nerazvitim krajem in v naših razmerah razvijati samoupravljanje, skrbeti za življenjsko raven in potrebe delovnih ljudi in najširših slojev ljudstva. Treba je bilo graditi in povečevati proizvodnjo, pojasnjevati in svetovati, kako delati na vseh področjih življenja in dela. Tako je bil pogosto tudi pri nas, v Litostroju. Dal nam je celo svoje ime. To je bilo takrat, ko je prisostvoval otvoritvi Litostroja, ko je stekla prva litina v novo zgrajeni livarni. Prepričan v prihodnost našega razvoja je dejal:
»Ml potrebujemo samo mir in nič drugega, da bi lahko mirno gradili ono, kar smo si zadali za nalogo. Naj vam bo ta tovarna, mnogo drugih tovarn in vse ono, kar smo do danes storili, dokaz, da bomo uresničili vse, za čemer težimo.«
Vsako srečanje s Titom nam je dalo nove moči in polet pri vsakodnevnem uresničevanju nalog. Bil je tako vedno, vsak dan prisoten med nami. Nazadnje smo bili skupaj pred slabimi petimi leti, ko smo proslavljali 25-letnico samoupravljanja. Takrat je tov. Tito dejal:
»Zdaj se spominjam tudi časov, ko sem pred triinšestdesetimi leti delal v tovarni Tonnies. To so bile pravzaprav barake in ne poslopja. Delal sem pri majhnih turbinah. Kot mlad mehanik sem strgal medeninaste lopate turbin. Delovne razmere so bile zelo težavne: prostori so bili zelo zadušljivi in tesni, pa prah in slabe plače, delali smo po 12 ur na dan. Ko danes gledam to veliko tovarno, ki svoje izdelke prodaja skoraj po vsem svetu, se ne morem načuditi. Take izredne in lepe uspehe smo dosegli v socialistični Jugoslaviji. To je možno samo zato, ker smo socialistična država in ker smo razvijali samoupravljanje.«
Da, zgodovina socialistične Jugoslavije je bila v preteklih desetletjih zgodovina Titovega življenja in delovanja. Taka je bila v povojnem razvoju tudi zgodovina Litostroja — saj vse, kar smo delali, smo delali za svetle cilje, h katerim nas je vodil tovariš Tito. A to niso bili neki daljni cilji, čeprav so se včasih zdeli težko uresničljivi. To so bili cilji, ustvariti človeka vredno življenje v svobodni, socialistični samoupravni družbi, v neodvisni domovini, v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, v enakopravnem sožitju z drugimi.
Tovariš Tito nam zapušča veliko dediščino.
Vse, kar je v preteklih letih in desetletjih pomenilo življenje ljudstva, v domovini in zunaj nje, vse, kar je bilo ustvarjeno, je bilo povezano s Titovim življenjem. Toda Tito je imel sebe vedno za enakega vsem drugim državljanom. Takole je govoril:
»Med temi milijoni ljudi so nekateri ostali kmetje, drugi so dobri delavci, tretji pišejo knjige ali razvijajo znanost — meni pa je bila dana vloga, da z ljudstvom vodim boj za njegovo resnično osvobojenje. Osebnost lahko prispeva k ustvarjanju zgodovine, toda samo, če zna razumeti, kaj ljudstvo res občuti in želi, če se zna boriti za uresničevanje ljudskih teženj, če, z eno besedo, postane sestavni del ljudstva ...«
S svojimi tovariši na čelu države in partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije je Tito vedno želel biti enakopraven član kolektivnega vodstva in se je za takega tudi imel. Priznanja, ki so rtu1 jih izražali, je vselej sprejemal v imenu ljudstva in v imenu svojih tovarišev. Delil jih je s tistimi-ki so dali življenje za novo družbo in s tistimi, k' so imeli srečo, da nadaljujejo skupaj z ljudstvom veliko, skupno delo.
GRADILI SMO NOVO JUGOSLAVIJO
GRADILI SMO NOV DRUŽBENI SISTEM