P .vy jr y SI i»ft. decembra 1800.v Vrbi na Gorenjskem. S pomočjo stricev,je po končani ljudski soli v Kibnici odšel v Ljubljano ■v gimnazijo, odtam pa na Dunaj, kjer je končal pra. vo.N: to je dol£,o vrsto let ki koncipient. ele par let pred smrtjo je dobil sa mostojno odvetniško pisarno v Kranju, kar mu ^tu- di poleg drugega grenilo živi jenje.čutil se je mo^ no zapostavljenega, kur so bili mlajši zni e leta s amooto j n i . P'-:snikov*©.ti je pričel že v srednji 'oli. i.'o to -- i^anj pomembne pesmi, katere je pozneje sam uničil, Ze z od a j £>-• je pr' tudi zanimal za tuje literatur c* pri Čemur mu je bil najboljši vodnik njegov ožji rojak JAatija ( op.J.:: bi se literarno še bolj izpo- polnil , je stopil tudi v stik s j t- z jiLOsfo^ 1 ci. Naloga, J«.i si ;jo je eseren zadri, je bila:usti variti Slovencem umetno pesem. \> mu je t^k" uspe- ; lo, kot se nobenemu z? njim. L^ico teika pa je 14 la j ta stvar zanj si lahko mislimo, kajti on ni imel ^ predhodnikov in treba je ^ilo orati ledino. Polog j t^ga nismo imeli takrat še književnega jezika., 0i> ! nam je pa ustvaril iz okornega slovanskega jezika pesem največje vrednosti. Ker je odkrito in brez ^ lii:iavšoiJiw izrož^l svo-j-o čuv&tva, si ju nakopal ao- mo-sovražnikov. Nekateri res niso razumeli, ti- ri — fj — sti pa,ki i,;i so ga razumeli, g: p£, niso hoteli pri- znati . Glavno snov v Prešernovih pesmih 'tvor:', ljubezen čio zasužnjene domovine in hrepenenje po s vol odi .Nqj- lep'yt; je ta ljubezen opevana v ?1 S one t nem vencui:, ki predstavlja višek njegovega ustvarjanja. 'Vse svoje trpljenje n»m je prikazal v zbirki so- netov, poči .naslovorri:;Sonet je nesreče.-' Obuean n--< d življenjem in< zapuščen vidi življenje samb Se kot ječo in klice smrt z besedami : tfPrijazna smrt,pre d&- go se ne mudi..." Preveč je saui poizkusil zapostavljanja in krivic, da bi mimo vsega tega mogel. Pravi, da. je v mlados- ti „Grr>dove svetle zidal si v oblake", da pg je kua-. lu s j ozn al, , Jjf le potica da irie sloveče, de ' človek toliko velja kar plača.To in še druge krivico nam je prikazal v pesmi „ Slovo od mladosti." Najdaljše Prešernovo delo je „ jlrst ,ri SaviciV 1-Jom J6 opevana tista junaška doba slovenske zgo- dovine, ko' so Slovenci bili krvav boj z vsiljivim, tujcem v času pokristjanjevanja. .Soji se vrše v o r'-o renjskem in njih glavni junak je Črtomir. Brez upa na zmago bi jejo Slovenci ta boj proti mnogo močn.i- sertiu sovražniku. Pred odločilno bitko objasni Črto- mir svojim borcem težak položaj v katerem se. naha- jajo. Složno se odločijo za boj, dobro se zavedajoč da„manj stresna noč je v črne zemlje krili,- kot so pod svetlim soncem sužni dnovi 1 Lni> samo drobno knjigo nam je Prešeren zrousti}, x..i pf. pomeni za nas vse neprecenljivo vrednost .Vsem ovencem je vir narodne zavesti, ob k"Deri je raz- košno vzcvetela vsa naša lepa književnost. Veliko bridkosti je Prešeren radi nje moral prestati, ore- nekatera britka ura mu je bila radi nje usojen, i. Vun dar pa je kljub temu ostal do konca odkritvsakemu jc brez ovinkov povedal kar je zaslužil. Loba.v ka- teri je živel, ga ni razumela, celo obsodila gr. ie* Ali eno je res:Vse veliko in pomembno si utira pot v življenje v nasprotovanju in s trpljenjem. ■»... ■,,■■ " ■•• •, Jfie ■" * < L±' France prešeren c£ Spet trte so rodilo, Prijatli, vincc nem sladko L.i nemi oživlja žili Srce razjasni in oko, Li vtopi Yse skrbi V potrtih ptffiih up budi. Komu na jprod veselo Zdravijioo, bratje, 6 'm® ZApet? Bog načo nan deželo, Bog živi ves slovenski svet, Brate vse, >Car nas je ■Sinov, sloveče Matere! cz rr V sovražnike 'z oblakov Kodu naj n&j^a trešči ^ron! Prost l:o jo bil očakov Naprej naj bo Slovencev doni ;\Taj zdrobe jih roke Si sv one, kjer jim še te:"e I Udinost, srcč a.. sprava iCnan naj nazaj se vrne ja! Otrok kar i;..a Slava, Vsi naj si v rc. e sek,oj.o, Da oblast In z m o čbp . J O C. O J , y .Voilnost bodo na£a lasti •4- Bog živi vas, Slovenke, Prelepe, žlahtne rožice! Ni talce je mladenke, Ko naše je krvi dekle j Naj sinov Zarod nov Iz vas bo strah sovražnikov! Llladenči, zdaj se pije Zdravijica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije Noben naj vata ne vsmrti strup! Ker po nas Bode vas Jo srčno branit lclical čas. ve naj vsi nerodi, ::i hrepene dočakat' dan,' Da, koder sonce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak Prost bo vsr»k, Ne vrag, le sosed bo lis jak; Na zadnje še, prijatli, Kozarce zase vzdignimo, Ki smo zato se zbrafli, ..Ki--dobro-v-srcu mislimo. Dokaj dni Naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudiT" Ni k o Kov-Z , V rob vrv o Bruni - brurn je pretresala stiskalnica v • gorJceto kotlu) 300 ton je sunkoafa tlačilo mr^lo železo/ da je žareče odpadalo od stroja*Ked udarej stiskalni- co no pela mnoge kladiva z mehanskim in ročnim po- gonom.Tovarna je bila živa,in vse je hitelo v nje> Enojne kapljo so drsele delavcem iz obrazov in po životih, pa naj so opravljali stroje ali ročno de- lali. Akcrdno plačilo je skrbelo za to. Mlad mož, slok in mišičast, jo nadzoroval sku- pino obratovalnic. Usposobil se je zo mojstra po zaposlitvi v vseh oddelkih tovarne« Tudi kot moj- ster je prijemal za delo in se z žuljavimi rokami uvrščal med delavce« Oblečen v enostavno modre ob- leko, okrašen s kljukasto mero in metrom? je MJ brez priganjaškega izraza,- tovarniški -mojster ^or- ne j C Sirena je zatulila in ustavila ropotaJernej jo pospravil njegovo pisarniško kabino, jo zakleni'! in z zvijtko^riob odšel hitrih korakov 6 Dohitel jc zsd njega'delavca - starega Cajnarja:„Obtolkli smo zo- pet dan } oče i" je ogovoril 56letnega moža, ki nu j-c -delo izrlnilo-^DBno pleče v grbo in zvezalo r-e v koliinJJio ,;Smo! OdraČunali bomo za obrr±s-oj^ in cfobi&ejc5 nam pa bo pripadlo nekaj za hrano in pok- ritje nagote .Kee je namrdnil Cajnar* 7i0če odplače- vati investicije in obresti smo vendar dolžni*" - »Dolžni?::tiridoset le4;.-delam in vsa ta let- oto&tcs j a enr s , garati maliku kapitalu, za investicijo in obresti Jernej! " t.PreiLrto in zmotno gledate„ ",.12 let izkušenj in trpljenja je mojo spo znanje, da smo mi vsi samo drhal izkoriščani Ji suž- njev!M „Ne morem vam potrditi - srečno! ;;in Jernej je krenil svojo pc b;Cajnar je .večen gpdrnjačprire- di gujc nekaj nemogočega, to ne bi bil domačin bi ga kot škodljivca poslali pr-jč pa scfi «H>a ni ho o ne posluša« Ker dobro dela, se nu' tč ja...J-eroej še premišljal in dospel do stinovanje.c Na pragu ga je čakftl triletni sinček Tonažek, katerega" je dvi- gnil v zrak in z njim v naročju odšel v kuhinjo k ženi« Topla na.rmonj j c je ogrevala mlado družino«Po j okrepčilu je Jernej vzel risbo v roke in premišljal o delu jjrihodnjih dnicToca med prereze in išniere so mu še vedno zvenelo Cajnarjeve besede«.,, dolžnost ' garati molohu kapitalu za investicije in obresti.. Iz predala je izvlekel bilanco podjetja. Primerjal je postavko plač, odplačilo dolgov in obresti.Raz- mer je ga je presenetilo;izhoda pa ni vedel. „Cejnar tvojo besede zastrupijajo9Vi V soboto zjutraj je Jernej povedal ženi. da bo po delu šel v hribe, zakar naj mu oskrbi potrebnih jestvin in odšel v tovarno. Ob povratku je bj1 na- hrbtnik pripravljen,Jernej je potisnil v njega še plezalke, vrv invkline> se oprtal , vzel v roko ce pin in povedal:„Ce bo družba se bomo navezali, si- cer bom sameval in se razgledoval," Poljubil je še \ Tomažka in ženo, ter odhitel postajo, 7 vlakuri iskal družbe, predal se je razmišljanju« U-\ večji postaji sta vstopile v njegov oddelek znanca iz so rodnega podjet jg.Trden in Krvina sta ga ogovorila: „Na Jalovec se vzpneva, Če si sam se navezi z name? \ „Prav rad !i se je razveselil poziva dobrih plezal- cev.Llcd trojko, ki je imela isti cilj,3e je raz- vnel pogovor. Izstopili so iz vl.a3pa in se vzpeli do koče v Tamarju, Dospeli so k njej", ee okrepčali in odšli opazovati sončni zahod« R^di sorodnostipo klicev jo bilo mnogo rnovi zr razgdvoro Jernej je . tovarišema prikazal tudi Cajnarja i it pogovor ki so ga imeli , je tovarišema nehote prikazal Jcmejevo ^ , reakcionarno miselnost« Trdan so je Ogrozil nad-'" njo.Z vso obzirnostjo je prič"el razlagati kapita- ; listično svetovno gospodarstvo, ki z mednarodnim bankarstvom drži valute poeainih držav, spravlja v odvisnost gospodarstva narodov, katere si zasužnja fn hujska s časopisnimi trustio Zr procvit oboro- ževalnih industrij neti vojne pod krinko narodnega f eOvra&tva* Podreja narod narodu z a, jx>eiiasta vi jen j e ; I •7- • . • i izkoriščanja in pole^ poedihih denarnih ma^natov vzdržuje množico Jlačenih in izkoriščanih.,, F ogle j j Jeliie j, kapitalizem je okužil z- vso človeško uru- ebo9 njegova sl-: po izkoriščanju je proniknila do j sleherne'?,a poedinca. 7se eloveŽtvo se peha danes j a- boljši delež me C drobtina- a , ki odpadajo od ;,bo- atinovo mizo.•Brat zavida brata za grižijaj ,sosed sosedu trga zemlje. :ov-.rne goljufe jo delavce,zdru žujejo so v kartele, koneorne in truste, da raz- deljujejo trga in narekujejo c.- ne. Kapitalistično časopisje spretno zakriv- vse mahinacije in naj0r- j s- špekulacije poveličuje v enialne gospod ara,iz. j uspehe♦ Ali ti je znano, dr sta ameriški časopisni S in j e k 1 o i' ski truet i, netila vojno me d d verna d r ž a- ! vama zato, da so dobro virod; j ali časopise in topo- j ve. :od .i n^ bom ti nav j :1 eogoei ov iz daljnega sve j ta. .'oalej proko Karavank - nacizem , Zasužnil je nemški narod, že stenuje svoic tipalko, tudi na | našo sumijo. Faaizem s prilepi j a na Julijske Alpe. | J.fenen je prozoren - zasužnjiti novo ze.iljo. Tako j je- zrdan razlagal kaj italistični družabni rod.I-j«- i / mu nasproti • je prikazal klavno ideje Marxovi;^Jiau— \ kov o socialisti L. .i družbi . Večer je ob teh razgo- vorih pr v hitro minul. I.oneno je Trdan Jerneju ob ljubil, da a t bo v najkrajšem čaru preskrbel knji^--- i.z katerih bo s's hoče požretieUd za udom ji bomo odsekali, da bo neprestano krvavelfe« Njeni kremplji ne bodo več trgali v kosih naše meso,tem- več bo v strahu pred novimi bolečinami prešla v si. j moobronbo, Nič več nns ne bo napad al op a naših po- j teh, kajti prisilili jo bomo., za mreže v kletke0 j Tedaj bomo naVr.lili nanjo in hki'ati odbili vseh se dem glav« V svobodo bodo zadihal? naša pljuča in ' nastopila bo ura, ko bo srca odprl topel pomladan- ski veter, ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne/v britkosti, ko se bodb ljudje pozdravljali, s cvet- | jem ovenčani in ž glorijo ljubezni, t(Kako je tebi, i brat moj, ki'si mi bil brat v bolesti?" Skozi ogenj in kri prihaja ta ura - očiščeni jo bomo doživeli„ Zavedamo se, da ni narodove svobode brez socijalne svobode in mi se borimo za obe hkrati, Živela Ošvo bodilna fronta slovenskega naroda - Živel Stalin^ in rdeča armada-naša zaveznica I " Tako jo vžigal z besedo prepleteno Cankarjevih prerokovanj,. Izdajalske ouše so skrbele zato, da ga je oku- pator pričel osumi jatiP Najprej so ga upregli za vodnika tolpam preganjalcev, ,?Kot znan turist nam bo dobro- služIl,"so skrito mislili.Vodil jih je pa tako,' da so bili do smrti utrujeni, pa brez-sledov za partizani»Potem so ga obdolžili zveze in ga kar ! / med delom aretirali o Mimo Cajnarja so ga peljali- Trpinu je desnica spustila kladivo in se stegnilaJc^l Jerneju,Toda Jernejev spremljevalec ga je pahnil, da se je stirec opotekel in ujel na nakovalo<-V de- lavni ški obleki so ga vrgli v avto!in -odpeljali v ječo in robstvoc Tomažek in žena sta se topila v solzah in tre- petala za očkom*"vako je tebi brat moj - ki si mi bil brat v bolesti c • - * so ga je spominjal Cajnar in nosil rože Tomažku in osameli ženi« i •10- DA NT J*CH1BE_> Mlajši dežurni klice:,.Vstajanje! :,-„Ux - še te- j ma' , ae cujejo razni glasovi, pa se tovariši vse- eno še dosti hitro sprav J. ja jo pokonci a Smo v doli- | ni in bomo takoj krenili proti sovražnikovim pos- tojankam, kjer so nemške patrole še številne ,kjer je nujno potrebno , da se pokažemo ljudem, da teh krajev nismo pozabili, ampak da res povsod in na vsak korale pobijamo okupatorja* Sneg nam je čez noč postregel.ravno toliko, da se prav lepo sledimo© Nas je dvaindvajset v vrsti no eden - cela kolona. Po nekaj urni hoji pridemo na msto* Na položaje!je kratko povelje»Izberemo si položaje in komandir jih pregleda« Na levi strani naše zasede se vidi sovražna postojanka* ^Tovariš- ki je bil na izvidnici za hrbtom pri- teče povedati, d? je šlo šest Nemcev iz pošto jani.liljL-. - Toda to znamo budi mi. ObkaljuJemc še v večjem krogulva * bi so izpr^videli našo taktiko in_gredo še višje, •11- htiaa izvidnico porooe., d? jo nad nami sovražnik v zasedi, 1'akoj si zavarujemo hrbet in nadenj.N ža- lost so nam prejo pobegnili, kot smo prišli dr i$h. Dali smo par rafalov za njimi, da smo jih pošteno zdrazili. Zacujejo se prvi streli z m i 11 ometom. Dum- durnke lete in pokajo okoli nas. S tem pa nas nika- kor niso uplašili, ker smo jih preveč navajeni. Zlezlo je na dan vse kar je zelenega. Bili so najbrze mnenja, da bomo napadli postojanko.Pri tem smo :opet opazili krasen primer švabske korajže.Ka lcih dvesto metrov nad nuni so bezali, ne dr bi kai streljali• • Krenemo drlje. piše vrh grička, kot nalašč za nas. Tu bomo nekoliko kosili, saj nam že pošteno kruli po želodcih. Po skromnem kosilu gremo'1 naprej, čeprav smo bili že cisto blizu doline. Pridemo na travnik, začujemo pok in ze se pokaže sij rakete . Kmalu smo dognali, d a nas hočejo zo-net obkoliti.Ko- mandir ukaže vodniku, naj jim gre z dvema mitralje zima za hrbet, mi pa gremo v strelcih r>o gričku na- vzdol.Lezemo počasi in previdno. Moramo jih prejo opaziti kot oni nas. prvi je opazil zelenca koman- dir - pomeri in že jo padel. Tudi nitraljezeč Du- šan se takoj znajde, že jo pri smreki,nasloni mit- raljez na vejo, in moeno drevo se strese pod moč- nimi rafali Dušanove Brede. Rafali padajol-oadajo, kot toča se vsiplje po Nemcih , ki se zvijajo kot gosenice na vročini. Počasi pa se le *ve.bi tudi zn- jdejo. Z-čno gr- meti - lahki in težki mi traljezi dva minometa in puške. Vejo frčijo na vse strani.- Zuen naših je ranjen!- Tl.ik!- Toda komandir se je še pod našim ognjem komaj umaknil. Hanjenec je imel samo lahko prasko. Zavzamemo nov položaj in obvežomo ranjenca. lUto sc polagoma in previdno umaknemo. Okoli nas je grmelo. Mi se umikamo, "vabi na so nas še dve uri spremljali s svojim ognjem, Že v sami municiji imajo tako izgubo, dase jim take ofenzive ne izpla čajo. Poleg tega pa še žrtve. Previdno se spuščamo po zadnjem hribu navzdol, trdno prepričani, da se bomo še enkrat udarili.Bi- -1 ' - ra jih je premalo in niso^ias mogli več obkoliti. Vračamo se proti taborišču, veseli in pogumni, s svetlimi £>o&ledi v bodočnost: iTre jih bomo!1, Taborišče. Zbor1, komandir in politkonisar sta s ponosom gledala svoje tovariše borce, ki so se ta- ko dobro odrezali. Posebno tovariš D^šan je bil pohvaljen. Komandir zaključi zbor z besedami:,, Da- našnji dan pomeni za nas dan zmage, dan ko smo do- kazali, da smo zmozni tudi odkritega boja. Pokaza- li smo, da se znamo tudi taktično umikati in tak- tično obkoljevati, čeprav nismo bili v nobenih vo- jaških šolah. Ta dsn je dan velikega uspeha za pr- vo četo. Zato pa po tej poti naprej. Pobijajmo oku patorjai S; rt fašiimiu! in i, vV' ..... ^ V * J lvfel i«-**t* ' ;4t. «- Hi 1 ;«t' V i iti J v. jui.% it- .'-t . v- r- '""S Sip- 4 ^ •K/, X ! • ! 4 C A - ' ^' ' -< O* .t <-.' v i* "Vv, •13- Niko Koveč . TO'/. S7EJKU V SPOAMK Pred približno štiriindvajsetimi leti se je v prijazni vasici rod i 1 kot tretji sin naš švejk.Oče ga je določil za naslednike na domu in v poklicu® I'e i.i otroških let je znan po svoji agilnosti. De- loval j (i v raznih društvih, kjer se ni nikdar ust- rašil nobenih nalog, če je šlo ■ e. narodno korist, Poleg tega se je v prostem času bavil s glasbo,Po- i sebno je bil znan kot dober harmonikar. V družbi js vedno rad igral, zlival iz harmonike svoja čustva se stem zabaval sam, obenem pe skrbel za zabavo drugiha Ob lepih poletnih večerih je sanjavo done- la pesem za pesmijo ob spremljavi njegove harmoni- ke, v tiho noč njegove vasi.Veselosti Gvejkove na- rave je bila deležna vsa srenja. Zlom Jugoslpvije je "'ve j k bridko občutil. Edino uteho je nršel še v klubovblnosti in upornosti, Z j velikim navdušenjem se je oprijel bela za OF. Ob njej se mu je zaiskrilo upanje, za osvoboditev iz- pod tlacitelja* Ni mu bilo nar nevarnosti, v knte- re se je podajal s svojo delavnostjo. Osumi, jen j a In i Zasliševanja je bil tudi on večkrat deležen.Ob ne- ki priliki je odpovedal pokorščino okupatorjevim j valptom in bil radi tega preganjan.\Ko je bil iz . zapora izpuščen, se jo moral javiti pri svojem pred stojniku. ki mu je najprej dajal strog pouk, nato mu pa z ironičnim nasmehom izročil poziv za nemško \ vojsko. ve j kova odločitev v tem trenutku je bila: V;1 bom t; a, kamor me kličeta narod in Čast! S pozivom v listnici je odhitel proti domu.Pred nekaj urami še tlaČan - sedaj pa upoklicanec v voj- ske za muc;" tel.je slovenskega naroda. Ob prihodu na dom se je '/grozil nad njegovo tihoto. Spomnil sejo matere, ki nu je pred par dnevi umrla. Vprašal se ? je:' a ti ali je trpljenje naroda tudi tebi izkops- . lo prozgodi ji .r^-ob?Ali je bila mogoče skrb za ot- roice, ki sc izpolnjevali svojo dolžnost tisti vzrok, »iz- da je prunshala biti Vvojr bl-gO srce. Otrese! se črnih misli in pre£ njim je vstala odi ocitc v,sk.le~ pes: i v y za vojsko ..Pričel je pri*- n i ena od ;>ro previjati svoj odhoC. Cb iskri torc in se poslovil od. nje.;v rah je odseli ■ M.in t/, ma, Mj-.it) prestiinemu t-..i.-l jfeiijt kmalu spoznali veselega "vt jkeV volen ;e bil* pa tudi zabaven, l;ar je j o s ve z grob ma- godnjih jutranjih u- a ne obdržala več do jC tovariši v njem vesten in požrtvo nam ^riee nje- govo ime- G«'se uu ni posrečilo priklicati to- variše oobre vel j o z beso.daml, jo uspel s hranoni- kOr Ki se izkazal samo kot dober borec.ampak , tudi kot organizatoro Povsod kjerkoli je deloval je imel uspehe5 priljubljen jc bil tako med tovariši par- tizani kot me d prebivalsfcvom. Prišla jo znana novemberska ofenziva. Po nesre- či je padel sovražnikom v roke*Dobro smo ga pozna- li in zato smo vedeli > dr- se bo v novem trpljenju častno dizal dane prisege. Izkazal se je, Vsa zas- liševanja so bi1 a brezplodna* To svoje zadržanja jo plačal s smrt jo* Skupaj s petindvajsetimi tovariši je padel kot žrtev težke borbe, ki jo bije danes ves slovenski narod. S svojo junaško smrtjo je pii- štel sebe med tisoče Slovencev, ki so darovali vse za svobodo in srečno bodočnost. Njegov ^rod in dom!i ga bosta ohranjala v trajnem spominu - Čvejka - še gavega - junaškega ! —T . '' .j,, j; |fVv m m * ^ fr.sttr}^' \V |1 .-> V»U3L< v. J V- X /s le rdeče mornarje in oficirje in jim nudile bogato [ bogato pomorsko zn§*>je, ki se je spojiloz bogatimi- j izkušnjami iz borbe. Pri "zgaridtvi flote so so pomorski str^kpvnJaki dr žali zahtev, ki jih je narekoval po&ebun političnih in zemljepisni položaj /geopolitični/Sovjetske zve- ze, Trostranost, bogastvo na surovinah, povezanost i tega ogromnega prostora, gospodarska i- nazavisnsfit, i vse t.-> je narekovalo, da morajo-vreči vso svoj® si- lo v zgraditev eainic, Id* bodo sedale sovivjžnikuP^ morska pota. Pravilnost te zamisli je potrdil raz - voj svetovne /pomorske politike, dokazala pa jo je sedanja vojna. Vojna je n$šla Krasni j flot pripravi jen -Organi- [ zatorno porazdel-i-,n "v tri glavna področja, ki^ so j popolnoc^L jKiodvlsnaj je sp-re jel nacl&t^-nrpfidače ize ! 'StfL^I^^S/^iutoace ud aro o. ningrajs:o podro . l^to-^o s ada P od V- r;0a- Toiko, o....lo: i'o edinict on *°rna - J grajske vojne luicl ™ ° S1Tle prodiral sovrainik^r^Sl-o ?tr;-a-0bale' L"Jer J° ° ton deplaoe^nta in"o J;i ®/u, s svojiai B to' ovl 2o3 Grad A2oo ton, & ic itft^1 fa~reda Lonin finskem zslin, in ,„!;■ 30 trt-arile p. morski promet Jn^rffif F? j ningra.isj^ih Indjedelnio l' Qfcl° godnih Le- llrngji nabadali ^ nfPi®etaniniipatro- If ^-XUč,bLi DOdrOo in ir -•»»,-- : razpelo ure'-:o, d6 ola, st t ^p**"*** lirtiaa ! \l tesnila najprej v Novoro~-M«v C° mor»arice p„- ^ ^ ; ru lici • oq«> P°t0m pa v so. oolni pa so vcdno ^,; ! pf t*rnodni kjj .»nuni vzhod, P,cl_ grajeno ta. o, .dr »Vir'? • l0rl ic Po zelenici: iriih6va rhrr ;j&ta''l i;1 ln • ro- seajivc globine /2oo - 5oof ' n ?\s° j.; tnc do niti. Powors?:t. oaori o ,.oit io poto- j ^Pli ci. ' A Inic.-1 i m uoraorekini le. Ko i- Rdeča la < n -1„ *. j svoio z, 0..16 jt vo In- rotls,iatr~»pafiača i z " I ne i vlr-J&j^*™*-0* i of-irala aX mornico v^cno hoIp^^fTtft*' ■ -ji^L i ' sovražnikovih . jo obro.e " ofoli : J Okrajna i.rUa'fidoi, obai J »a severu v vinc-^,, aa Jue,u v Crne-n Lioriu < K?«^-ol^nin Hiblčov,- N^gne Uajo usoao s-rcVr? je'. 0l°;°i:a in 1;m P^i rav - Vojna v l;c.ltl'u na' *i* Povsod, j L.........' a SQ1,fcru " nt Črr.em uorju pa ) ' ■■ ■—__ ' ' ne ovira namero v Severne; 1 ( onem morju, kjorledc- : lomilci /kvDsiii,l^nin, S^lin, Moligihin in drugi / odpirajo pot tr... vsker-u prometu po brc rejnih vodah j severne Sibirije, vse do Beri.govih vrat in 5c na- | prej;pomaga jo znanstvenikom pni raziskovanju nežna- i. ni h delov sveta in odkrivanja novih mo nosti. Vi e te združene napore k'rafc>r:.i jegf> flota mi mo- remo le občudo-zati, občudov-ti prav tako, kot vse kar je storila Ro.eČa vojska na celinski fronti. V- i ! ti napori ,* vsi. M uspehi, ves njegov razvoj in delo j so nam vzgled in vodilo. K /.ejo nam pot, . o kateri j moramo kreniti tudi mi sedaj, ko v krvi ustvarjamo svojega. 18 Wikč ::oVac. RANJENI KJRIJC- I Nastopil je večtr% BOihišk* soba je papravl jal'a 1 na ranjenca prijeten Pred .'nekaj uraini šepate* ganjon leži sedaj v vrinem zavetju. -Rana ga je ske- lela in močno udarjanje srca je čutil. Strežnik ga je še vedno nadzoroval,mu ponovno meril vročino in j •štel utrip srca. V noči se mu je vročina dvignila-* z&ubil je zavest. v blodnji so se mu obnovili vsi dogodki in doživetjr minulega dne.Proti jutru šele se je zavedel in par ur zaspal. Dan ga je osvežil. Tudi jedel je. Dobra juha z raztepenim jajcem g' je znatno okrepila. Kad bi se premaknil, obrnil,pa se ni smel.Tadej je prišel to - variš zdravnik in napravil pregled ranjencev, Tu- di Urban je prišel na vrsto. St. nje njegove rane je bilo zelo zadovoljivo, česar je bil zdravnik zelo vesel. Pošalil se je ob njem in nato odšel.Pregled je bil končan. Tudi strežnik je bil prost. Ker so pr-vkar prispela radijska poročila jih je prečita 1 ne. glas. Vsi bolniki so mu sledili pri branju z ve- likim zanimanjem, žal,da. je- branje tako hitro mi - nilo. Slednjič je odšel tudi strežnik in ranjenci so bili prisiljeni, da si medsebojno krajšajo čus^ Urban jim je bil še nepoznan. Zastavljali so mu ; vprašanja kako se je zgodilo,kje je bil ranjen? Le •! počasi je minul prvi dan. Drugo jutro je bil Urban že zgodaj živahen.Moči ; so se mu povrnile že v toliki meri,da. so mu to do- voljevale. Rano je prav mrlo občutil»Preehezovanje mu je napravilo še nekaj bolečin. Zanj je bilo naj- 1 Važne je to, da ni bilo opaziti prisada.Ce se bodo j šivi ognojili bo to gnojenje le na koži.Pri takou- ! godnem stanju rane mu je zdravnik dovolil sedenje, ter tudi obrniti se sme. Sedaj se je dokončno raz- gleda! po partizanski bolnici. Tovarišem je ponov- vno pripovedoval vso svojo zgodbo od dneva ko t je j dokončno sklenil,da vstopi v partizane dotrenutka, j v katerea se je ©nes eetil na kurirski poti»Seveda je bil tudi Urban radoveden kako so tovariši pris šli v bolnico * Zvedel jo, da. ima tov. -JnrkO zdro- bljeno kost pod ko oloem, da je tov* Jaieob dobil krogi jo skozi pljuča, Peter jo težko ozebljen ter se mu slabo celi, Lovrao jo pa pri padcu zlomil no go v stegnu. Vsi se imeli precej težke opeiacije a so dobro uspele .in bodo v nekaj tednih okrevali.Iz teh pripovedovanj je v selo s med kntorim je veliko trvnnv lrr.tf*»-i h or> c« • " v lijri. obsoreljevMju LeningraL! T krLPjI la6^ ra i d ve 2g"g T- b^?de> kl ^ tra al^co- a ? J + ?4 1 otjarlieao v Lenin - .- -U s opovs.—i.:i streli» Tudi nr ostali rušite tm?e nosc.c.ržno napredujejo " " izgubah^Na ! oddal j eni 25 fe, Vaxn°Stl- Cfi - W talItvoeilviJ°^h odlorljo Posega v borbo ;!aeoe le- talstvo, ki s.;,ie smrt Hitlerjevo horde. j Rdeča armada prizadeja Nemcem ogron.ne izgube,ki •'se izražajo iz poročil, ki prihajajo iz ftonte.po- sebno velike izgube so pri Vinici, kjer hoče gene- ral Manstein zr vsako ct.zo obdržrti zmagovito Rde- oo armado, na obrambni črti reke Bug. Tu brezob - zimo meče-v borbe mase ljudi, ne glede na ogromne izgube. Velike izgube imajo Kemci tudi v seda*, ji o- fenzivi pri L jenin-,radu, kjer je bilo v zadnjem Ča- su okrog 4o,ooo vojakov in oficirjev mrtvih, 5900 p° ujetih. .Poleg t ga j-: bilo zr lenjeno in uniče- no veliko vo mega materjala. Južna _f rent a: Zavezniške trupe so se izkrcale Solon j\ižrio"od Kima, torej za.* lavno fronto. Tu spočetka niso naletele na r':kak sovražnikov odpor, kar je o- mogočilo uspešno izkrcanje. Po zadnjih poročilih so zavezniki znatno razširili to mostišče. Pri svojem prodiranju v notranjost, so prekoračili cesto, ki drži iz Rimr in spaja fronto. Proti severu p? so se približali Kinu za 25 lan. V Rimu samem p- se vodi- jo poulične borbe in demonstracije patriotov proti fašizmu. Na glavni fronti so zavezniške trupe pri- šle do Avgustovu lirije ia lo jo začeli napadatina obeh bokih o Z izkrcanjem, to je s povečanjem vojne aktivno- sti nr južni fronti, bodo, oziroma so že Nemci pri- siljeni potegniti nazaj nove trupe, katere so ©d tu predčrsno potegnili in jih poslali na vzhodno fron to. Ravno tako so tudi skoro vse letalstva-od—- lantske obale pote n:'.li v južno Italijo-. 2:r acna. vojna j Letalski nai ftdS a zapadu se nad al ju jejo z nezmanjšano silo. V poslednjih £5 dneh jo bilo odvrženih okrog 2o,ooo ton bomb. Iled • nejbojj prizadetimi mesti je bil zopet Berlin, na katerega je bilo ari zadnjem napadu odvrženih £,3oo ton "bomb ročni letalski napadi so veljali tudi utrdbam na o- balj Rokavskega zaliva. Iz letalskih baz v Italiji so bila bombardirana Ste vilna železniška križišča in mesta v.Italiji, Ju- goslaviji , Bolgariji in Grčiji, •22- Vol i t i oni j>re&] e d. i V Bolgariji je bilo zaseda je pailea. enta&jer je ; opozicija odločno zahtevala, d se Bolgarija takoj | ; loči od Nemeije in sv«,jo vojsko odpokliče iz oku - i v. i ran i L krajev. Po ceji državi vlača napeto ozrač- je. Vrse se stalni upori po .bolgarskih garnizijo - nih. Ljudstvo j ■ sno -kaže simpati jo ao Sovjetske Zve- ! ze in zaveznikov, ter s studom gleda svojo izdajal i : sko vlado. Nemci vse to dobro vidijo in se * veled ! tega ne zanesejo preveč n - bolgarsko zavezništvo . Tako so pred kratkim ;:ied drugim tudi postavili nad- zorstvo nad železni akim omrežjem. Posebno nera.zpo- 1 oženje in kaos med ljudstvom povzroča eva .ur.ci j a. raznih mest. Podobno ozrajje vjada tudi v .Romuniji. Madžar - 1 sl:a. si še vedno prizadeva, d" bi se čimlepše ~od - I križala svojega z-voznika. Tudi general Fr-nko se na vse načine trudi prikriti svojo pl^vo divizij o | na vzhodu in vstopiti v Čimboljše stike z zavezni- ! ki. Po vsej Evpropi se vodno bolj širi partiza.nstvo in stopnjuje borba svobodoljubnih narodov. V g-reije se je iz partizanskih odredov organizi I r." l'r* H "rodno •Osvobodilne. Vojska po našem z,.,ledu. e like aktivnost so pokazali v zadnjem easujPT- j t i zani v Franc i j i, ki imaj o poleg b orb z okupat or- ; jem tudi stalne spopade in boje ž La.valovo Milico, j Zelo aktivni so tudi italjanski partizani v se- verni Italiji. Pred krati i m je bil izdan zornimi ke o dognanjih in preiskavi ruske komisije, ki je raziskovala/ ob ( navzočnosti zavezniških zastopnikov afero v FaUn- j skem gozdu, Ge je znano .aako je dr. G-obels trobi 1 j v svet o arožnem pokolju ll,ooo poljskih častni -- aov od strani Busov. -oljska vl^da je tej . neuiki j propagandi verjela in je vsled toga prekinila di - plomatske odnosa je s 'Sovjetsko kusijo. V komunike- t ju, ki ga je izdala rusk- komisija in ki j oda je ne- ' snično sliko, ki je podana na "ocllagi neštetih do- ka ov in listin ounosno dokumentov, ki jih je ko- I ) i iuiBijr našla nr dotičnem mestu., jo jaano razvidno, » dr- so to grozodejstvo n Točili nemški geetapovci • j Poljska vlada hoče popravi ti- usvo j corak in noče zo- pet vspostaviti ortike z Sovjetsko zvezo« Sovjetska zveza ji je dala nr znanje,, d - č~s£ še niso-dozo - reli zato. Notranj a s j tu? c i j a,• V o ;i a š ki ;. » r c gled, 'j itea ta -okupator.lova ofenziva pojema in doživlja polome Bazen v Li-ki je naša vojska povsod v zanosni proti ofenzivi c >j vzetih je bilo zopet več važnih mest kot .Tajce, Prajavor, MrkonjičgraČLS\ j in t. d, in očitčeno So", Bosn-j. Naš a vojska je uni- | čila v teh operacijah nr tisoče sovražnih vojakov in pripeljala na stotine ujetnikov« Uničeno in za- \ • j plenjeno je bilo veliko najmodernejšega orožja in j I vozil« Vsi ti boji so se razvijali ob neugodnih o-* J j koliščinah v zini-', a n-sprotno ob -neuki on j i vi • . ! 1ji boroev NOV, &elo inicijativni so partizani v Vojvodini,Sla- j Poniji, Makedoniji in Grb:'ji, povsod rušijo komy - ^ j iiikaoije, uničujejo skladišča .Ln napadajo sovražim^' j kolone in vozila. j SI o ven i j; : u.oroene borbe .so se vodile-na i progi 1 jubljana-iiločevje. Uspešne borbe-se še nadalje raz- j vj jajo okrog Novega mesta, ki je še vedno blokira-_ j ncposebno uspešno se r^vijajo akcije v Gorskem ' | IvO"co"'uj kjer se bore naš -, borci skupno s hrvaškimi ■ partizani, 'J?u je bilo zrredeno'več važnih krajev v neposredni bližini Sašaka. \__ Nv ftajarskein postajajo partizani vedno bol ^ j gilni. Pred kratkim so naredili usp^mx^akcivjo,Raz | j rušili so rudnik Babfl na Ko roškem • * Na-primorskem se vršijo borbe okrog G-orice in j Trsta, ' .. | , l * j j \ Goren4_skaj_ Gorenjski partizani so tudi v zadnjem času pok 1 zali svojo aktivnost, Izvršili so .-vrsto__ _ j smelih in uspešnih akcijo Zelo d r zno-ivo&vz^b-je- 1 ..........." " " ^ I žejf^i^e bloka isb n od žeJez - vi elektrarne oa tovarne n? Jr/orni'ca pri Je - senicah, rsai česar jo vdrlr. voda v tovarno . : m v njej rez drla vec naprav, s Maor ip vi obrni- v +n vnrni ustavljen. mŠirdo bile tudi a°v ellk trarne ^av-nice pri Žirovnici . Pri v.ch aJcciiehje bilo ubiti::, veoje število okupatorjevih vojakov in veliko ranjenih. Zaplenjeno je bilo nekaj orS in drugega vojnega materjaia. J .Pol_iti_jni j^regiea: hJ -o-^teo Osvo^ojenja Jugoslavije iskroispo /.drnve in priznanja z zagotovilom, da bodo vsido- sledno sli po „eti,ki jo vodi naša vlada. Povsod se vršijo ne Številni zbori, kjer Hud - in izpite begunjsko vlado- in lzd. j Iske pstOkolone.še, tar pozdravlja „ otnjo vi. go m svoje;;- vrhovnega komandanta. maršala Tita ^ fosto okupatorjevo ofenzivo je iiUGf I^nnl,r^?andKlt t^.Tito govor v katerem je pov- ? i kfksne n- orc jo dni:- n-Ste vojska, da je v olr.vnem parali sirila to nemško ofenzivo, iakŠnenJ ^t-iifr-^^f^1 forci in se borm^d ?V Jsiti, r, -ok°li"CInami, Boriti so ::e morali pr6 - *4 ■ -----ou JMurr.il pro - "»^Jsemu sovražniku najmodernejše o- jml lenim. v,,.. zrdostjai, poiao^ Qd smo za isto veo- p remi j eni m, poleg tega. pa brez str ni zaveznikov, kljub temu, da krat prosili. Titov poziv, da se pridružijo NOV vsi, ki so še v okupator jevi službi in službi Hitler ievih hlap- cev j-j imel velik odziv. Trumoma prihajajo novi to- s? ®PO«ir.li ^ojo zablodo in vstoo:jo v n^ maršala Ti ta. P° " ^^ Wiidanta , / L.. —j - i i AKCIJ T GORI 1TJCK1X-A ODR: DA. j Dno 6. I. je naša 2. čete razbila in uničile otro- ški vrtec v Breznici, kjer se je mladina v nacističnem du^u. 7. I. je druga čet«, požgala delavsko taborišče pri _irovniei. V njen je bilo £00 £lo/en-, cev in 4o Francozov, ki so gradili cesto. Vse orodja in deponirani materjal je po- j gorel,Tovariš politkonisar je navzoč i m l delavcem pojasnil namen sebotažne akcije. " 11. I. je patrola 2. čete minirala dovodno cev elektrarne ZID na J^vorniku. Uničeno je bilo več m cevovoda nad. turbino. Voda je vdrla v obrat in porušila Več zidov in , strojnih naprav. Ta dan je desetine iste čete minirala ce- vovod elektrarne Završnice. Uničeno je bilo 8m dovodne cevi. Prekinitev obrato- vanja te elektrarne je imelo zr. posledi- co zastoj v mnogih industrijskih podje - tjih na Gorenjskem. 5' 12» I. je čet- demolirala občinski urr.d Kri- že in zaplenila razni pisarniški mater - jal. u 13. I. je patrola l.čete pretrgala telefonski in telegrafski vod ob žel.progi čk. Loka — Medvode. " 17. I. je l.četr izvršila zaseko na cesti xko - fja Lok" - Ločnica in uničila prozno sov rnžno postojanko v rudarskem domu. " 16. I. je 2.četa ii^p.-dla iz zasede motocikel s prikolice ter pri tem ubila ene,;:. sovraž- nik., dvr pa ranila. 21. I je l.četr. zaplenil? uradno pošto s črne- ga vrha. Isti dan je 2. č^-tr vodila boje z večji- mi sovra:.niai silami. Ko je izvršila pr- vi napad nc. sovražnika, je težko ranila - 26- Dne fT^^31^;:^, žni.. jo panično bai-1 . rpi-nl' *> ORSkočlI 80V- rpjniJ: n-c dru^i ved iste eete.w^< sl I- b japt-ljeajer. prl.iim r- ,,j v poio4 J" Lo pe j, Bovr.-žni, nbli.no ugotovil^: fft ' o^j« osvobodi- ^ lv . l.1..c ji. ^V^ST sovražnikovo postojan- ko / sori. H-rad j:; bil izvršen z ob-trL se j c urjcoj UE:ri:nila. ' defi^*^1 '°fl :,:inir.,l imenujemo mitinge. Ker predstavljajo pa nogo kulturnega in propagandnega delovanja v voj- ski in med narodom, jim ne moremo nikdar posvetiti zadosti pažnjc Naša i.četa je miting pred kratkim priredila.Za primer si oglejmo, kakšen je bil program:l.Otvorit veni govor - lomen mitinga„2.petje - Hej brigado in Pesem o Volgi, Govor - Partizanski pokret in partizanske borbe, poziv naroda k odporu.4. petje V spomin padlomu tov. Llvku. 5. Mobilizacija -pri- sor iz mobiliziranjac 6»DeklamacijarKIA vstajamo-Aš kerc, 7cPet je - Slovenci kremeni ti in Zabučale go- re, 6.Šaljiv prizor ~ Operacija na glavi. 9.Dekla- macija - Samo miljon. 10.Petje - 3 fašisti venJLl^' Zakl jušni» g<)vor, Upoštevati jo treba, da je bila ta prireditev iz vedena brez opore na .:ak praznični ali zgodovinsko spominski datum. Naši kulturni referenti naj ta program proueo; ter naj nam pošljejo kritiko. Radi izdanih obširnih navodil p odo njihove kritike ne- dvomno prizn- le dobre točko in grajale vrzeli vpro aramu. Kult urni večeri i Z iz reci r.im zadovoljstvom, ugotav- ljamo. d-*- programe kulturnih večerov izpolnjuje tu- di č i tanje žepnih Časopisov, Ta ugotovitev je naj- višja nagrada za žepni časopis, ki je s tem dose- ge} svoj prvi namen j Toda kulturni referent naj ne piv,ropot a vso vsebino obenem, temveč naj izbere ne- ka; resne snovi. ki lepo pročifcan* izzove pozar- nost.iTat o naj skrbi z^ razpravo. Če temu doda še nekaj zabavnih stvari in se zapoje nekaj pesmi je kulturni vceor popoln. 26- Žepni če sop_is 1;£. četa G.O.nam jc poslala številko 4 glasiTa" Odmev iz gora1'.To jo trot ji neslov glG- j silavtc četo. Na 6 straneh jo izdan in na stroj pi j san.Čo upoštevamo vašo priliko, siio dolžni vlože- | nemu trudu izkazati priznanjo»Priborili sto si svo j i je glasilo, obdržite ga!Vsebine to pot no bomo kri i tizirali. „Crriijtavcc'', glasilo minerskeg? voda je tudi pri j- spelo« Ctiri izvode ,n.~ stroj pisane v obsegu 5 stan- ni ste izdelali za nas. Izdaja dokazuje delavnost poli t komisarja, ki zna razviti vse panoge življe- nja v edinici.. J fe pod ,»kulturnimi večeri" smo povdarili prvi j npmen žepnih časopisov. Tu se povračamo. Naša gla- j sila so najprvo za nas. Vsebovani članki no morajo biti le lepo čtivo, ampak tvarina in gonilo za na- šo vzgojo.Pri zasledovanju teh ciljev najdemo v teh spisih prikazano trpljenje in borbo naroda, obde- lovanje socialnih problemov, pred katere jo bil po stavljen delavec in kmet, razkrinkava se izkoriš- čanje in gniloba sedanje družbe. Vse te prigode naj nem dajejo zavest, da smo mi borci za resnično svo- bodo in boljjo bodočnost. Prikazi akcij naj nam j služijo za vojaško izpopolnjevanje.Strokovni član- ! ki nam nudijo potrebne znanja o nam manj poznanih i stvareh, politični pregledi nam dajejo pravo sliko j o vseh vojaških in političnih dogodkih doma in v j svetu, važni so za nas in prebivalstvo, ki je na- \ vezano samo na nemško propagando, in bi torez teh i ne imelo resnične slike o domačih in svetovnih do- j godkih. to premislimo vse tu stvari vidimo, kako važno j i in nujno potrebno je izdajanje žepnih časopisovJTa- loga ki jo imajo je vsestranska. Dober žepni časo- \ j pis Čitatelja izobrr.zujo politično, strokovno in j j. kulturno, daje mu novih moči in pobud v borbi in j 1 delu. S tem pa je žepni Časopis dosegel svoj namen. Povdarjonp važnost ima namen stopnjevati kul- j turnim referentom napore za izdajanje žepnih časo- \ pisov in je potrebna prav v tem času, ko je na no- j vo postrvijenih več kulturnih referentov, katerim | naj bodo to misli v vodilo in pobudo. L d •29- jFr malo m .sauo Naš napredek. Tovariš Marjan ima navado, da ob akcijah zbira reno./staro železo/ Tudi zadnjič so je dobro izka- zal. Nabral je dobro ohranjenih, a nič vrednih klju- čev in še drugo ropotijo iz železa v nahrbtnik. Ko je prehranjevalna komisija pregledovala vse- bino njegovega T.samo malo" zamazanega nahrbtnika, je našla signalno trobento najnovejšo starinske iz- delave« Prav tedaj prileti na štab tov. Drago in porcea, da se je na straži „mar sama" pokvarila že četrta ura. Intendant Miha, ki se dobro razume na urarsko kovačijo, mu je hitro ra-zložil glavne dele ure.po- tem je dal še tov. Dragu klešče, kladivo in šibko od italjanke, d? bo s tem orodjem lahko kar na sira- ži popravljal uro. Erico Rasputin, ki je zelo odprte glave/ na ši- roko zija/je dejal, da na straži ni treba ure.Pre- hranjevalna komisija, ki njegovih besed ni slišala je izdelala načrt, po katerem se ura zamenja s sjg- nalno trobento. Službujoči je šel in pobral po stražah ostanke dobrih ur in razložil stražarjem nove znake s sig- nalno trobento. Glas trobente pomeni:Straže takoj zamenjati. Znake s trobento vred je izročil v var- stvo najboljšemu stražarju tov. Soncu. Na neki straži je stal slučajno kropar. Iw.el je protiavijonsko kapo, Bal se je napadov iz morja. Prišel je čas zamenjave straž.Tov. Sonc zarjove s trobento, da je zapela podobno kot sirene za le- talski alarm. Kropar z vso paro zavozi v šator mis- leč , da" je zaklonišče. Pator ni vzdržal zaleta.Po- drl^se je na tov, Marjana, mu prizadejal poškodbe na želodcu in še mnogo las mu je skočilo iz glido/» Avijoni so se pa bližali mestu k;copl jo. opazil> -ciU- resno pokirial in dejal;Ja J"!Invazij« v Kropi. Le pooasi se je zopet opomogel od presenečenja nad tro- bento, avijoni in invazijo in vršil dalje stražar- sko dolžnost« Nr- sosednjem stražarskem mestu je stal tov.Pol- de. Ko je začni trobento je mislil, da -'e signal?u tomobila« «Li o rvel jo po dežurnega . . ... v . _ ^ ° ■ "ata Stasota1.' Po- ročal mu je, da je videl in slišal automobile na cesti proti vzpenjači. t.Ata Gtašo^sc je hotel pre- pričati, ter planil na grič. Ugotovil je, da poro- čilo tov, Poldeta drži in zato razprodel zasede na bohinjsko stran, N srečo jo kmalu nato prišel tov« Jože in pri- čel miriti dežurnega :iata Štaša."Dokazoval mu ~ jo, da se trobenta na straži bolje obnese kot ura, ki se mu jo je škode zdelo posojevati in bal se jezai jo, da bi bila bolj navita kot on.itAta Stašo"so na- zadnje res verjeli in postavili mesto ure-trobento. Edo Corski . P \zumela sta se... Gorjanskemu krm-. tu je poginil konj. Šel je to j a viti ne. prehranjevalni urad 3.Mod potjo ga ustavi policist „0rošec"in vpraša: „Bohin?,; Kv.et mu pokima Y!j'o že hin."Policist se začudi: wBos?w ,J3os ni bil, na vse štiri podkovan',' mu pojasnjuje kmet .Policist se razhudi: iVI>u bis a-j Erel.K j ne bom jezen , če mi je konj pgginil," 1V:odaj so kazali poklice« Pri kavi so sedele tri matere:Hr rmanova, Sopla in lolfeta. Bazgover.iale so se, kakšni so bili ot- roci v detinjski dobi. "Kamanček je bil kar priden samo dosti trakov vseh barv je moral imeti, da jih je obešal nase,"nam opisuje prva«loj Sapi s-3 je vedno igral na jraje s punčkami,11 pove druga.,, bol- fek je vedno hotel imeti vse.Lar je dobil vroke,je kaj kmalu razbil in najljubše so mu bile že od nek daj podrtine. :je nehote odkrila Dolfkova mati si- nov poklic« -31- T v s £ r. č r t r: r l -j e ir ! Vabimo Vas k sodelovanju ri našem gla- silu. Dopisujte v njem in sodelujte z nami. članke vošiljajte na propagandni odsek G. c. K' 95 LIPICI S1RTJ r. Pf^ERNA, Franc stran 1 ZDTilVHlCA, FR. PR^EEEN „ g V hCESTVO, 'Ni k o Kovač .......... fI - BAN BORBL, Bine 1 četa ............. „ ] TO/. iyv V SPOklli, Nil.o kovao .... , 13 KIOSKI 1X01,■ Boris TO .... „ * ...................10 HIJENI KCBIB, tako Kovač ............V,,' 1(. 70JATKI r , POL- 7 HjjfiLED, Ljubo A. Kr- •AKCIJB GOitiifJSi;. :f>A ODKJv/!^. ...... " KITLTtjbito UDEJS-7OTJUTJE LLIHIC G. 0. . 2y MALO ZA šalo, mo & aor*. i a aonc ..'. 29 ti rt A 7 OP* g. « . ST.4. d