Št. 37
MaHbop, dne 15. septembra IOIO.
'Tečaj
i		1	
			
	■' .		
			
	.'.J S.		
	■fjr?';		
1		■	
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavetrijski: dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katclj tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine,* > Posamezni listi stanejo 10 vin. Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Bokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Korošk*
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sin.-, za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj do srede zjutraj, i— Ne»
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Deželni zbor.
Za torek, dne 20. septembra je sklican štajerski deželni zbor na jesensko zasedanje. Zadnja seja deželnega zbora je bila dne 8. februarja, koji dan ga je cesarski namestnik odgodil, predno se je dovolil nemški večini proračun za tekoče leto. — Slovenski posianci so v posebnem oklicu na naše ljudstvo razložili vzroke, zakaj niso dovolili nemški večini denarja. V istem oklicu pravijo:
„Naši volilci so nas poslali v Gradec, da tamkaj zastopamo njihove gospodarske, narodne in politične želje. Toda nemška večina deželnega zbora je iz narodne nestrpnosti dosledno prezirala naše najvažnejše zahteve in se nazadnje povspela celo do drznosti, da je hotela ustvariti zakone, ki bi pomenjali našo narodno smrt. Vsled tega smo morali prijeti za najskrajnejše orožje, ki nam je v deželni zbornici na razpolago, nastopili smo z obstrukcijo. Zabranili smo z govori in predlogi, da bi se dovolil nemški večini denar za njeno krivično vladanje, obstruirali smo proračun."
In potem navaja oklic, kako je odklonila nemška večina dva slovenska predloga, v katerih se zahteva podpore za poškodovane po toči; kako je kratko-malo prezirala želje po železnicah na slovenskem o-zemlju; kako je tolažila slovenske poslance glede u-ravnavanja rek in potokov s praznimi obljubami; po-gorelcem iz slovenskih krajev je odkldhila vsako podporo.
„Pri brezobrestnih posojilih za vinogradnike je črtala nemška večina v svojem sovraštvu do slovenskih vinogradnikov celih 200.000 K."
„Z nečuveno drznostjo so zahtevali Nemci v svojem slepem sovraštvu, da se Šentjurska kmetijska Šola ne otvori ter psovali ob tej priliki naše ljudstvo kot ubog viničarski narod, ki take Šole ne potrebuje."
„Da bi se naše Šolstvo popolnoma vladalo iz Gradca, nakanili so preustrojiti deželni šolski svet in okrajne Šolske svete na tak način, da bi gospodovali v njih na celi črti le liberalni Nemci. Slovensko ljudstvo bi mflralo le plačevati, ukazovali pa- bi mu tujci. S tem bi bile naše ljudske šole in naše srednje Šole v jezikovnem in narodnem oziru prizadete s smrtnim udarcem."
„In da bi se slovenski poslanci ne mogli nikdar več v deželni zbornici postaviti nemškim krivicam po robu, hoteli so prenarediti deželnozborski opravilnik tako, da bi se vzela slovenskim poslancem pravica do rabe slovenskega jezika. Najprej bi se pokazala moč prenarejenega opravilnika že v bližnji bodočnosti, kajti nemška večina namerava priti s predlogom, da se zvišajo doklade na zemljiški, hišni, obrtni in druge davke. Slovenski kmečki poslanci bi bili že ob tej priliki oropani orožja za odločni odpor proti naka-
nam nemške večine, ki je vsled svoje nezmožnosti in lahkomiselnosti spravila deželo v velikanski primanjkljaj, ki znaša že blizu 4 milijone."
To so nekateri razlogi, ki so jih navedli naši poslanci za obstrukcijo v Gradcu, a niso vsi razlogi. Kdor ima le količkaj spoštovanja do samega sebe in do svojega ljudstva, mora na glas priznati, da je za tako poniževalno in sovražno ravnanje nemške večine nasproti Slovencem edino-le najodločnejšiboj, obstruk-cija. Ljudstvo je tudi na neŠtevilnih shodih tako govorilo. Samo 13. februarja so pristaši Slovenske km. zveze priredili 22 shodov, in isti dan tudi liberalci 12 shodov, na katerih je ljudstvo s kipečim navdušenjem odobrilo obstrukcijo svojih poslancev.
Od 8. februarja do danes se ni nič spremenilo. Nemška večina vstraja na svojem, Slovencem sovražnem stališču. Storjenih krivic noče popraviti, ampak se pripravlja, da zada slovenskemu ljudstvu nove udarce. Slovenski liberalci si ne upajo več nasprotovati nemški drznosti, sedaj niso več za obstrukcijo in s tem odobrujejo nemške udarce na našo nar. last in čast. Postali so izdajice najhujše vrste.
Naši poslanci pa, tako vsaj trdno upamo, bodo vstrajali na svojem stališču! In ljudstvo jih bo v boju podpiralo, saj se borijo za njegovo dobro ime in njegovo gospodarsko korist. Zato pa kličemo našim poslancem ob zopetnem zasedanju deželnih zborov besede pesnikove:
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
V St. Ilju.
PODLISTEK.
Pozdrav
(povodom otvoritve Šentiljskega doma), i	Iv. Baloh.
Pozdravljeni bratje nam rodne krvi, pozdravljene vrle Slovenke, svet ogenj nam danes v srcih žari, kot roža na prsih mladenke.
Prinašamo od triglavskih čeri iskrene bratske pozdrave, prinašamo vara poguma, moči v potujčen del očetnjave.
Pač mnogo že zemlje naše odvzel Slovencem sovražnik je kruti, najrajše ves rod naš ubogi bi vjel in hotel ga v groblji zasuti.
Odtrgal od matere sina, že hčer in v srca jim strupa zadal je, na zemljo se Vfgel kot lačna je zver, Sovraštvo do mater vsejal je.
In otrok, ki kril ga je slamnati krov,
zdaj matere ncče poznati,
tuj jezik mu matere zdaj je njegov,
kot tujca se Čuti med — brati.
Vi bratje pa vrli in vrle sestre, svoj dom ste si tukaj zgradili, podali ste skupaj si bratske roke, da narod bi svoj ohranili.
Ta dom vaš prelepi naj bode mejnik, domače naj bode ognjišče, in narodne bodi zavesti — pomnik, mladine šentiljske svetišče!
Od tukaj pohitel zaveden bo rod čez rožnate naše planjave, in zopet na naši bo zemlji gospod ponosen rod matere — Slave!
Ne bratje, zdaj strah in trepet ne velja, poguma je treba vojakom, pravična vas vojna le k zmagi pelja, spodobi se zmaga — junakom!
Vsi ena smo četa, junaški smo voj, edini smo nepremagljivi, oj bratje naprej, nevstrašeni v boj, šentiljske Siovence Bog živi!
Ni ga kraja, katerega bi celi slovenski narod ljubil tako toplo in srčno, kakor ljubi St. Ilj v Slov. gor. In zakaj ga ljubi? Vidi ga v nevarnosti. Nemci stegujejo svoje grabežljive roke po njem ter ga nam hočejo ugrabiti. Vidi pa ga tudi v obrambi, kako se bori sam proti nakanam nasprotnikov. Kakor mati s posebno prisrčnostjo zre na svoje dete, ki je v nevarnosti in hudem odpornem boju, tako gleda tudi slovenski narod z vel;ko ljubeznijo in srčnim dopade-njem na krasni St. Ilj. Dne 8. t. m. je uporabil slovenski narod priliko, ko se je blagoslovil novi društveni dom, da pokaže Šentiljskim bojevnikom svoja čustva. Od vseh strani je prihitelo ljudstvo skupaj, da se veseli in raduje s šentiljskimi brati. Nemci pa so bili tako prijazni, da so onim Slovencem, kateri ne poznajo razmer ob jezikovni meji, radovoljno pokazali, kako neolikani, surovi in nasilni znajo biti nasproti Slovencem. Zbrali so se isti dan v Sudmarkhofu ter kričali tamkaj kakor zamorci, psovali kakor po-uličnjaki ter napadali kakor tolovaji. Celo mnogi Nemci so se zgražali nad nemško-nacionalno podivja-
nostjo in jo obsojali. Sedaj pa tesen in kratek opis slavnostnega dneva v St. Ilju dne 8. septembra.
Sprejem.
Okoli poldneva se je pripeljal kranjski posebni vlak v St. Ilj, gromovito pozdravljen od ljudstva. Iz vlaka so se vsule čete Orlov, kateri imajo prvo zaslugo za popolni uspeh slavnostnega dne, ne le po veliki udeležbi, ampak tudi po svojem odličnem nastopu. Z zastavami so prihitela naša društva. „Slov. kršč. soc. zveza", kateri se je pridružilo tudi naše akademično dijaštvo, odposlanstvo tobačnega delavstva, „Jugoslovanska strokovna zveza" itd., slovensko glasbeno društvo „Ljubljana", izobraževalna društva iz Borovnice, Dobrne, Studenic, posebno častno je bila zastopana Skofja Loka po svojih uglednih možeh, pa tudi drugi slovenski kraji. Izmed poslancev smo opazili gg. dr, Korošca, dr. Benkoviča, dr. Ver-stovšeka, prof. Jarca in skoro vse deželne poslance štajerske „Slov. kmečke zveze" z njenim načelnikom Roškarjem na čelu. — Precl kolodvorom je pozdravil došle goste član stavbenega odbora „Slov. Doma" in občinski svetovalec g. Freiham. Posebno je nazdravljal došlim pogumnim slovenskim damam. Odgovoril mu je deželni odbornik in predsednik „Slov. Straže", g. prof. Evgen Jarc. Tudi goste, ki so prišli s popoldanskimi vlaki, je pozdravljal g. Freiham. — Z godbo, zastavami, Orli in Šentiljskimi, v ljubke narodne obleke oblečenimi dekleti smo odkorakali proti St. Ilju, ki nas je pozdravljal že od daleč ves odet v slovenske trobojnice in z gromenjem topičev. Ko smo prišli skozi slavolok, ki je pozdravljal goste s pozdravom šentiljskih Slovencev: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos," stali smo pred krasnim „Slovenskim Domom", iz čegar oken so sipale mladenke cvetje na udeležence.
Nato pa se je pričelo zbirati ljudstvo iz bližnje in daljne okolice. Z veseljem in navdušenjem smo gledali probujeno slovensko mejo, probujeno z delom, trudom in osebnimi žrtvami naših somišljenikov.
Blagoslovljenje in govori.
Po popoldanskih slovesnih litanijah, pri katerih je prepevalo društvo „Ljubljana" in so se jih u-deležili Orli skupno z zastavo, se je zbralo vse nešteto ljudstvo od bližnjih in daljnih krajev na obširnem prostoru okoli Doma. Na slavnostno okrašeni govorniški oder je stopil, burno pozdravljen, Šentiljski župan Thaler, ki je v srčnih in navdušenih besedah pozdravil došie Slovence in Slovenke.
Nato je jareninski dekan g. C i ž e k slovesno blagoslovil Šentiljski Slovenski Dom, in njegov pevski zbor je krasno in dovršeno zapel več pesmi.
Med ploskanjem in vednim navdušenim vsklika^ njem ljudstva je imel potem predsednik „Slov. Straže", kranjski deželni odbornik, profesor g. Evgen Jarc slavnosten govor, ki ga je sklenil z željo, naj bo „Slovenski Dom" v korist in vir naobrazbe in pro-buje slovenskega ljudstva v St. Ilju.
G. Ivan Baloh iz Škofje Loke je prednašal pesem, ki jo je zložil sam k otvoritvi „Slovenskega Doma". Priobčujemo jo v podlistku. Državni in deželni poslanec R o Š k a r je prinesel slovenskemu ljudstvu svoje in svojih tovarišev pozdrave. Načelnik mengškega Orla, g. Ivan Rode, je izrazil pozdrave kranjskih Orlov, pravoslovec Jež pozdrave katoliŠko-narodnega dijaštva, posestnik Galunder pozdrave Slovencev ocl Sv. Križa, posestnik Munda bolfanskih rojakov.
Javna telovadba Orlov.
Pod vodstvom načelnika zveze Orlov, Vojteha Jeločnika, se je vršila po končanem zborovanju na veseličnem prostoru javna telovadba Orlov. Točni ra-jalni nastop, proste vaje, kakor tudi vaje na.orodju, so medvelikansko množico gledalcev izzvale burno odobravanje. Orli so lahko zadovoljni s svojim novim u-spehom.
Na veseličnem prostoru je bilo okoli Šotorov ja-ko živahno, posebno je ugajalo pristno in izvrstno domače vino. Godba in pevci so tekmovali med seboj. Ljudstva je bilo na veseličnem prostoru m okoli vese-ličnega prostora vse polno.
Nemška lakinaža.
Med tem, ko se je slovensko ljudstvo v najvzor-nejšem redu tako vzorno navduševalo za svoje pravice, so se zbirale v „Südmarkhofu" temne postave. Vsak vlak je pripeljal nekaj nemških nacionalcev. Divje rjovenje se je čulo od „Südmarkhoia". Protestni shod nemških nacionalcev je cesarsko namestništ-vo sicer prepovedalo, namestil tega so pa uprizorili nemški nacionalci žretje v „Siidmarkholu" ter privedli iz Maribora in od drugod na to popivanje jako sumljive osebe. Na cesti od „Südmarkhoia" do „Slovenskega Doma" je bilo okoli 40 orožnikov. Okoli „SI. Doma" je bil red, da je moral imponirati, ne pa tako okoli „Südmarkhoia", kjer so Nemci došle vozove s slovenskimi gosti poizkušali napadati. Bilo je par slučajev, da je priletela na voz nemška palica, a tiste nemške nacionalce, ki so tako izzivali, orožniki niso .aretirali. Ce tako obnašanje ni nevarno izzivanje, potem ne vemo, kaj je! Aretirana ni bila tudi tista nemško-nacionalna surovina, ki je nekemu mariborskemu slovenskemu fantu, ki je Sel mirno s kolodvora mimo „Südmarkhoia", zbila klobuk z glave in klobuk ukradla. Ob takem obnašanju nemških nacionalcev je vrela slovenska kri, a dala ni izbruha v surovostih. Nemške surovosti so utrdile ljudstvo za našo stvar in poplačalo bo ljudstvo te surovosti s tem,, da se bo Še bolj oklenilo „Slovenskega Doma" in da bo zvesto branilo svojo zemljo in svoj dom pred napadi nasilnežev.
O d h o d.
Okoli Vu. ure zvečer so kranjski bratje in mnogi gostje odkorakali iz St. Ilja. Odhod ni bil mimo ,, Südmarkhof a", ampak mimo cerkve po glavni cesti. iTako je splaval plačanim nemško-nacionalnim pretepačem po vodi zadnji up, da bi mogli oblatiti slovensko slavnost. Ko so prišle slovenske množice mimo ^Südmarkhoia", je zadonela iz njega „Die Wacht am Rhein". Rogovi Orlov so se obrnili proti „Südmark-hofu" in slovenska koračnica je udušila vsenemške glasove. Na kolodvoru je govoril v slovo predsednik „Slovenske Straže", g. prof. Evgen Jarc, ki je dejal, da je današnji dan pokazal, kako veliko hvaležnost smo dolžni tistim možem, ki na tako ogroženi točki neustrašeno, ne boječ se napadov, branijo slovensko zemljo. Naša dolžnost je, se tu zahvaliti slovenskemu gentiljskemu občinskemu zastopu. Sentiljskemu občinskemu zastopu in županu najsevernejše slovenske občine, g. Franu Thalerju, trikratni „Na zdar"! Odpeljali smo se po prisrčnih manifestacijah mož slov. dela v St. Ilju.
Nemškim pretepačem vladni komisar baron Neugebauer, ki je ta dan vzdrževal z orožniki v St. Ilju red, ni dovolil odhajati z vlaki ob 547.. in 7. uri, ampak odpeljati so se morali vsi na komando ob 549. uri iz St. Ilja. Slovenska veselica se.je vršila potem nemoteno dalje, in ker cestnih napadačev in roparjev \z nemškega tabora ni bilo več v St. Ilju, je bila vsaka pot varna. Nemci so iS svojim nastopom pokazali našemu ljudstvu vso svojo surovost, Slovenci pa so mu priredili veselje, na koje se bo vsak Sentiljčan Se dolgo vrsto let s ponosom spominjal.
politični ogled.
—	Državni zbor. Z Dunaja se poroča, da se skliče državni zbor 8... ali 10. novembra. Zasedanje bo trajalo dva tedna.. Vlada želi, da reši zbornica v tem času začasni proračun za prvo četrtletje 1911, da potrdi že sklenjeno trgovinsko pogodbo s Srbijo, da se volijo delegacije in da se podaljša izprememba poslovnika.
—	Sklicanje deželnih zborov. Slezijski deželni zbor je sklican na 19. t. m., nižjeavstrijski, solnogra-ški, štajerski, koroški in predarlski na 20. t. m., gališki na 22. t. m., in gornjeavstrijski na 28. t. m. Drugi deželni zbori, ki bodo zborovali še letošnjo jesen, bodo sklicani pozneje.
—	VII. avstrijski katoliški shod se je vršil od do 11. t. m. v Inomostu. Udeležba je bila naravnost ogromna. Zastopani so bili tudi Slovenci^ Cehi, Poljaki, Rusini in Italijani. Za tajnika shoda je bil izvoljen tudi dr. Hohnjec. Vsi zastopniki avstrijskih narodnosti so lahko pozdravili shod v svojem jeziku. Na shodu so se obravnavala in pretresovala. versko-nravna, gospodarska in socialna načelna vprašanja, ki se tičejo vseh stanov in vseh narodov. Izmed Slovencev je pozdravil shod ljubljanski stolni kanonik in državni poslanec dr. Žitnik.
Kolera.
Kolera se še ne misli tako kmalu posloviti. Zadnjič smo poročali, da kolere v naši državi ni več. Takoj drugi dan pa so že poročali dunajski listi, da se je na Dunaju pojavila zopet azijatska kolera.
Umrl je namreč na Dunaju na azijatski koleri vrtnar Jožef Gasselhuber, njegova žena in njegova hčerka ste tudi oboleli na azijatski koleri. Zdravniki še ne vedo, kje bi se bil na koleri umrli mož okužil, vendar se sumi, da po zelenjavi, katero je dobival 'Gasselhuber iz Italije. Žena Gasselhuberjeva se počuti že bolje in je upati, da ozdravi, hčerka pa je slaba, in se ne ve, kaj bo ž njo.
Ogrsko ministrstvo za notranje zadeve poroča, ida je umrlo ua Ogrskem zadnje tedne pet oseb na a-
zijatski koleri. Na novo je zbolelo pet oseb, pri katerih se sumi, da so bolni na koleri. V treh slučajih se je azijatska kolera že dognala. Na Ogrskem se je torej dognalo dosedaj skupno osem slučajev kolere.
V	Zagrebu je pod znaki kolere obolel nek zaseben uradnik. Preiskava bo dognala, če se gre za azi-jatsko kolero.
Na Nemškem se kolera kljub vsem varnostnim odredbam še vedno širi.
Na Turškem je umrla zopet neka oseba na koleri, nek vojak pa je obolel pod znaki kolere.
V	Italiji se pojavljajo sicer vsak dan novi slučaji, vendar v manjšem številu, kakor dosedaj.
Najugodnejša tla je našla kolera na Ruskem, kjer v doglednem času Še sploh ni misliti, da bi ponehala. Samo do 27. avgusta t. 1. je obolelo v Rusiji na koleri 154.445 oseb in umrlo 47.728 oseb.
Razne novice.
Iz šole. Na novi 5razredni dekliški ljudski šoli v Trbovljah so razpisana štiri mesta za učiteljice. Na 3razrednici na Dobrni je razpisano mesto nadu-čitelja. Sola je v drugem krajevnem razredu. Prošnje za ta mesta do 30. septembra.
*	Umrl je v Sevnici v ponedeljek, dne 12. t. m. č. g. Martin Kragelj, duhovni svetovalec in upokojeni župnik v Polju. Rojen je bil dne 1. novembra 1826 v Sevnici, v duhovnika je bil posvečen dne 25. julija 1853. - N. v m. p.!
*	Pozor! Dr. Sernec, odvetnik v Mariboru, prosi vse one, ki so videli, kako so Nemci v noči od 8. na 9. t. m. sneli napis pri njegovi pisarni, da mu naznanijo svoj naslov.
*	Jahlanin cvet nam je poslala naša somišlje-nica v 'Arji vasi pri Petrovčah. V sedanjem času je to gotovo redek slučaj.
*	Javna društvena zborovanja se morejo naznaniti politični oblasti, ne da bi se navedel dnevni red, ker taka zborovanja spadajo pod društveni, ne pa pod zborovalni zakon; tako je razsodilo namestništvo z odlokom od 8. t. m., opr. Št. 1076-2 vsled pritožb kat. pol. društva v Brežicah, ki se je pritožilo zoper neki tozadevni odlok c. kr. okr. glavarstva v Brežicah.
*	Brezobrestna posojila za vinogradnike. Ker je odjedla nemška večina našim vinogradnikom 200.000 kron brezobrestnih posojil za prenavljanje vinogradov, je bil to tudi eden izmed vzrokov, zakaj so naši državni poslanci začeli v Gradcu obstrukcijo. Nemški listi, in za njimi pobirajo stopinje tudi naši liberalci in nemškutarski Časopisi, so prinesli sedaj lažnjivo vest, da bi deželni odbor začel izplačevati posojila, ako bi deželni zbor delal. V istini pa je to le lažnjiva vest. Ko je naš deželni odbornik Robič predlagal, naj se izplačajo vinogradnikom že dovoljena posojila, je dr. Link, ki vodi deželno gospodarstvo, odgovoril, da za to nima denarja, pač pa imajo denar za nemške študentenheime, za nemške zadruge itd. in jim ga tudi izplačujejo. To različno ravnanje nasproti Nemcem in Slovencem je ravno krivo, da so začeli naši poslanci v Gradcu boj proti Nemcem.
*	Kaj je škodila obstrukcija. Nasprotniki naših deželnih poslancev radi pišejo in govorijo, da nam je slovenska obstrukcija v Gradcu le v Škodo. Poglejmo si stvar natančneje! Doklade se ne zvišajo niti na pivo, niti na vino, niti na direktne davke. Tri milijone ostane torej Še letos v žepih naših davkoplačevalcev. Ali je to res škoda? Nadalje se ne izpolni tudi zahteva liberalnega učiteljstva, da se jim zvišajo plače za tri milijone. Tudi teh tri milijone ostane v žepih davkoplačevalcev. Ali je tudi to Škoda? Kdor ima pamet, ne bo Širil neumnih kvant o škodi, ki jo dela baje obstrukcija. Le nasprotniki ljudstva so tudi nasprotniki obstrukcije!
*	Različne regulacije. „Stajerc" in njemu sorodni listi v Celju Širijo neresnično vest, da se naše reke ne morejo regulirati, ker deželni zbor ne dela. Ravno nasprotno je res. Že lani 1909, ko Še naših poslancev in njih obstrukcije ni bilo, je zahtevalo namestništvo in poljedelsko ministrstvo, da se naj naj-me denar za regulacijo Drave. Toda nemški odbor tej zahtevi ni liotei ugoditi in še do danes ni hotel izdelati načrta, po katerem bi se naj izvršilo posojilo. Gre se za slovenske kraje, in zato so Nemci tako počasni. Slovenska obstrukcija je sedaj Šiba za to nemško nemarnost in sovraštvo, ki jih bo tepla tako dolgo, dokler se Nemci ne poboljšajo. Kdor nastopa proti obstrukciji, Škodi slovenskemu prebivalstvu in pomaga Nemcem tlačiti Slovence. To je resnica in nič drugega!
*	Pridiga za liberalne učitelje. Na Češkem v Ljutomerice so bili učitelji poklicani k 8tedenskim o-rožnim vajam k" domobranskemu polku. Dne 7. avgusta so dobili povelje, da se udeleže službe božje v stolnici. Pridigoval je stolni župnik o krščanski ljubezni. V svojem govoru je ožigosal delovanje svobodomiselnih učiteljev, ki hočejo biti osrečevalci ljudstva, ki pa so v resnici le njegovi zapeljivci. S svojimi nauki v srcih otrok ubijajo vero in dobroto srca. Liberalni učitelji so na Češkem glavni vzrok vsem narodnim krivicam in prepirom. S svojim delovanjem pa izpodkopujejo tudi red in disciplino v armadi in državi. — To je bila krepka pridiga za navzoče liberalne učitelje, ki so jo morali lepo molče poslušati.
*	MeSetar za vlado je postal dvorni svetnik dr. Ploj. ¡To se je dokazalo pri sodni obravnavi v Ljub-
ljani, v kateri se tožarijo mladi in stari liberalci. Sel je jzaj vlado v Ljubljano poizvedovat, kak utis bi na^ redilo, ako vlada ne potrdi Hribarja za župana. Ce se spomnimo, da dela Ploj na Dunaju opozicijo in obstrukcijo proti vladi, se nam mora čudno zdeti, da se ga vlada vendar poslužuje za svojega mešetarja. Toda vlada ga bc žs dobro poznala, in zato je bolj verjetno, da je na Dunaju Ploj tudi kot opozicionalec in obstrukcionist zaupnik vlade. Njegov uskoški značaj se je torej tudi tukaj pokazal v pravi luči. Ploj pač po tem odkritju ne zasluži več imena ljudskega, ampak vladnega zastopnika. Ploj bi moral braniti pravico mesta Ljubljane, da ;si voli župana, katerega si hoče, ne pa mešetariti za njo.
*	Dobavni razpis. Vojna uprava kupi po trgovskem običaju za Gradec 300 stotov posteljne slame; za Maribor 1200 stotov slame za nastil; za Celovec 500 stotov slame za nastil, 250 stotov posteljne slame; za Beljak 1500 stotov slame za nastil; za Ljubljano 800 stotov slame za nastil, 100 stotov posteljne slame; za Gorico 1500 stotov slame za nastil, 150 stotov posteljne slame; za Pulj 600 stotov posteljne slame. — Tozadevna zagotovitvena obravnava se vrši dne 20. septembra 1910 pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gradcu. Kolekovane ponudbe morajo biti do najkasneje 9. ure pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gradcu.
*	Lepe besede bavarskega prestolonaslednika o katoliški veri. Dandanes se drzne že vsak smrkovec zabavljati proti katoliški veri. Zato je tem veselejše, če slišimo kako besedo v obrambo katoliške vere iz ust visokih glav. Te dni so v kraju Etingen na Bavarskem blagoslovili temeljni kamen nove cerkve. Pri tej slavnosti je bil navzoč tudi bavarski prestolonaslednik, ki je izjavil: „Hvalim Boga, ker sem imel katoliške stariše, ki so me vzgojili v katoliški veri. Vedno sem se potegoval za katoliško vero, ker sem prepričan, da je edino prava. To svoje notranje prepričanje sem vsikdar kazal tudi na zunaj, ne zato, da bi me častili in slavili, ampak, ker je tako moje prepričanje." — Te lepe besede visoke osebe naj si zapišejo za uho liberalni učitelji in drugi liberalni puhlo-glavci!
*	Dijaška kuhinja v Mariboru. Letošnji občni zbor „Dijaške kuhinje v Mariboru" bo prihodnji torek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne v stanovanju p. o. gosp. predsednika stolnega dekana dr. Ivana Mlakarja z običajnim vsporedom. Vabimo vse ude, da se ga gotovo udeleže. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.	Odbor.
Mariborski okraj.
m Kanmica pri Mariboru. V nedeljo, dne 11. septembra se je vršil v hiši g. Kristofiča na Razpoki shod viničarjev. V lepem številu so se odzvali zaupniki viničarjev povabilu ter so privedli Še več svojih! stanovskih tovarišev na shod. Shodu je predsedoval Vincenc Neuwirt. Govornik iz Maribora je zbranim obširno v poljudni besedi razložil potrebe, da bi se tudi viničarji strnili v lastno strokovno organizacijo. Razmotrival je žalosten položaj naših viničarjev, dokazoval, kako bi se dalo potom strokovne organizacije odpomoči mnogim stanovskim težavam ter si svoj težavni položaj vsaj deloma zboljšati. Viničar je član kmečkega stanu; kmet in viničar si delita že več kot sto let skupno mnoge bridkosti. Naj ostane tudi vnaprej tesna zveza med kmetom in viničarjem. — Po govoru se je razvil zelo živahen razgovor, v katerega so posegli skoro vsi navzoči. Videlo se je, da znajo tudi viničarji misliti in se zavzeti za svoje težnje. Možje so obljubili, da bodo pripeljali na prihodnji shod še več stanovskih tovarišev.
m Vuhred. Pravcato liberalno Cirilmetodarijo smo na angeljsko nedeljo, dne 4. septembra tukaj u-ganjali, in sicer slično oni v Pivoli.na Kranjskem.-Imeli smo zbrane mladine obojega spola iz Paherni-kovega kraljestva in Mravlakove kneževine. Vse točke dnevnega reda so bile dobro izpeljane, ako spregledamo „malenkosti". Najbolj nam je ugajalo par Lovrenčanov, ki so morali priskočiti na pomoč vuh-reškim mladinom v igri „Krojač Fips". Takoj se je videlo, da Lovrenčani v inteligenci, živahnosti, posebno pa v izrazu, v krasni slovenščini visoko nad-kriljujejo vse druge. Kako to mogoče? Neka ženka iz Mravlakove žlahte mi je rekla: „Oh, kakšen razloček ! Se pač iakoj spozna, da Lovrenčanov še ni okužil ta podravski študentovski liberalizem, ki strupi tukaj naše otroke." — Vuzeničani so bili dobro zastopani in so žrtvovali marsikaj za Cirilmetodarijo. Ena gospica učiteljica mi je pravila, da sedaj v Vuzenici močno pogrešajo g. učitelja Lešnika, kateri je tam storil največ za liberalno stranko; sicer pa baje sedaj tudi v St. Lovrencu dobro dela za liberalizem, ker, baje lovrenška Südmarka in taisto nemčurstvo Slovencem ni nevarno. — Gostje iz Mute, Sv. Antona in Ribnice so nas dobro zabavali, a premalo jih je prišlo. Gotovo je bilo deževno in hladno vreme marsikaterega doma zadržalo. Kljub temu je vrgla veselica nekaj kronic za cirilmetodarsko podružnico. Permej-dun, jaz sem ji dal bore malo zaslužka, ampak sem si kupil rajši več vina ter sem dvakrat jedel pečenko, najprej toplo, potem pa mrzlo. To je bilo še najboljše, kar sem našel na tej veselici. Duha sem si maloi pokvaril, zato pa telo okrepčal, se pa dvigne. Eno Šaljivo dopisnico sem tudi pisal in nesel sam v lepi rumeni nabiralnik, kojega je nek mladenič z vlakom pripeljal. Nekateri pravijo, da ga je g. Pahernik ku-
pil v Mariboru in poklonil naši liberalni podružnici, železniški sluga na postaji pa je trdil, da so si Vuh-redčani ta nabiralnik za Šaljivo pošto sposodili od Lovrenčanov. Jaz bi to zadnje raje verjel, ker sem ravno to škatljo nekje drugod videl, a se ne morem spomniti. Ako še omenim, da se mi je „Špela" za mojo šaljivo karto zahvalila, sem storil svojo dolžnost kot vesten opazovalec.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Sel sem na sprehod. Bilo je v ponedeljek, dne 29. avgusta popoldan. Uberem jo čez travnike proti Sv.. Trojici. Ko tako grem in premišljujem to in ono, vzdrami me naenkrat iz moje zamišljenosti divje vpitje. Poslušam bolj natanko, in naenkrat mi vdari na uho par hripavih „heul, heul!" Kdo more to biti, si mislim, ki ga njegova nemškutarska narava tako srbi, da si v takih klicih daje duška. To bo pa gotovo kak „iiiniar" ali pa po novem „Holbdreier" in gre k Sv. Trojici navduševat svoje, sebe vredne bratce. Ingres, nisem se motil! Bili niso sicer „iiiniarji", pač pa „fiinfarčki" šentlenarških nemškutarjev.. Schoßkinder iz nemške šole. Sli so na izlet. Bili so vsi našemani s hrastovim listjem in divje so vpili, heul, heul, češ, tu poglejte, koliko smo se že naučili v nemški šoli. Ko jih je „heulanje" upehalo, pa so zopet mirno govorili med seboj slovensko. In res: Kakor ptica poje, tako uči mlade svoje. S „heulanjem", s hrastovim listjem in z raznimi drugimi nemškimi znaki kažejo naši nemšku-tarji svoje nemštvo, ker nemški itak ne znajo, in tako učijo tudi svoje mlade. Ce le nosi svinčnik z nemškimi barvami, kakor jih oče Sedminek tako radi raz-pečavajo med šolarje, celo one iz slovenske Šole, pa že mislijo, da znajo dovolj nemško. Celo leto že obstoji šola, pa Še najdeš večino takih, ki bi jih lahko po nemški z žaklom vred prodal, pa ne bo vedel, kaj se ž njim godi.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Ker se nas po slovenskih časnikih vedno zmerja, da nismo pravi Nemci, ampak nemeurji, pa se hočemo enkrat za vselej zavarovati zoper vsako enako obrekovanje in svetu pokazati, da smo pristni sinovi matere germanije. Imena naših prvakov naj to dokažejo, „tajč" imena, pra-ivim, naj govorijo. Evo vam prihodnjega, „Štramm-deutsch" občinskega odbora, ki si ga bomo volili: Župan: Muhitsch, prvi svetovalec: Sedminek, odborniki: Živko (Schiffkho), Kurnik (Kurnigg), Krajnc (Krainz), Solak (Sollaggg). — Heul!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Učitelji nemške šole so vsi odšli. V enem letu se je torej na, nemški Šoli spremenilo pet učiteljskih moči. Bili so vsi zelo strp-ljivi in z vsakim ljubeznivi, in ravno zato so jih naši i,,Spißburgarji" zgrizli proč. „Nur hinaus aus diesem elenden Nest", to je bilo njih načelo od prvega prihoda semkaj. Zelo značilno za naše tržane. Mislim, da tudi novi učitelji med takimi ljudmi tukaj ne bodo postali stari.
m Sv. Trojica v Slov. gor. — Odgovor gosp. županu Ferdinandu Golobu. Pred vsem bodite prepričani, da naš zdravnik ni v prav nobeni zvezi s člankom o Vašem nadebudnem gospodu sinu. Niti toliko ne, kot oni Vaš prijatelj, ki ste ga hoteli napraviti po vsej sili zanj odgovornega in ki bi se bil že sko-ro naveličal Vašega vsiljivega protektorstva. No, to smo radovedni, kaj bi počeli Vi brez njega kot župan in načelnik posojilnice?! — Za Vas je torej izzivajoče, če izobesi človek pri Sv. Trojici na slovenskih tleh slovensko tröbojnico? Kaj to pa ni izzivanje, če trpite kot župan, da se izziva pri Zaverniku cele mesece z izposiavljanjem v nemških barvah ovenčanih mlajev? In če trpite, da si pusti naslikati na hišo karikaturo poštenega tržana z napisom „Heil" in črnega čuka na hrastovi veji ? In če trpite, da gasilno društvo kot dobrodelno in nepolitično društvo izziva s hajlanjem mirne tržane? Mar to ni izzivanje v čisto slovenskem trgu, kjer vas je komaj peščica posili-nemcev in kjer se ljudje ne upro Vaši komandi samo iz strahu pred Vašo zgovornostjo in Vašo posojilnico? — Kar se tiče Zavernika, je mož malo prepozno spoznal, v kakšen vrtinec jadra Vaš čolnič na političnem morju. In varujte se, da vas vseh skupaj, pred-no se nadejate, ne zgrabi ta vrtinec in Vas vrže nekam, kjer niti koruznih žgancov ne bodete imeli. Ker tudi slovenjegoriško ljudstvo se zaveda, in ko se bo nasitila večina Vaše vsemogočnosti, s katero mislite, da imate Vi. absolutno komando nad Trojičani, ki bi se brez Vas pravzaprav niti usekniti ne smeli; takrat se bojimo, g. župan, da boste morda Še Vi dobili rusko kolero in se bodete morali nazadnje celo zateči k našemu slovenskemu zdravniku, ki Vam je tako neprijeten trn v peti. — Kar se tiče še ljubljanske "ga župana Hribarja, je bolj pametno, da ga pustite v miru, ker mu ne sežete z vso svojo domišljavostjo niti do kolen. Skupnega pa nimate ž njim drugega, nego, da sta obadva pri dekoriranju ob priliki cesarjeve GOletnice obsedela, on kakor tudi — Vi. — In končno tiste nemške postelje, v katerih so morali nekdaj zdravnikovi ležati, mi smo prepričani, da bi tudi danes nobenega Slovenca ne ugriznile, kakor bi to storile morda Golobove postelje. Sicer Vam pa svetujemo, da si raje sestavite majhno Statistiko, v koliko slovanskih, in morda celo kranjskih posteljah je že spal Vaš draaonec.
m Sv. Jakob v Slov. gor. Očka Santl, ki ni več šentjakobski župan, si hladi jezo s tem, da toži za žaljenje časti. Pa vseeno župan ne bo nikoli več. Pred volitvami je sam pravil, če se volitve ne bodo izvršile po njegovem, da bo ob novem letu Še enkrat nosil izkaznice za volitve po občini, kar pa je sedaj ¡težko verjetno, da bi bil Santl ob novem letu občin-
ski pot. Znabiti, če mu bo Kramarjev Tinč pomagal, a tudi to težko, ker je izgubil sam tajniško službo. Kakor bi izumrli, da ni več videti Santlna, Tinča in Korleka v St.. Jakobu.
m Št. IIJ t Slov. goricah. Prihodnjo nedeljo, dne 18. septemba se vrši popoldne ob */,4. uri v hiši g. Petra Lene v Ciršaku ob Muri »hod „Slov. Kmečke zveze". Govorila bosta državna in deželna po slanca gg. Ivan Roškar in dr. Kari Verstovšek. Na shodu se bo posebno razmotrivalo šolsko vprašanje. Na ta shod vabimo vse naše Cirber-žane in Selničane. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo!
Ptujski okraj.
p Sejem v Ptuju. Na sejem, ki se je vršil dne 7. t. m., se je prignalo 210 konjev, 1261 glav goveje živine in 1240 svinj. Cene so bile: pri bikih 56—64 K 100 kg, pri volih 72 -78 K 10 kg, pri kravah 48 do 70 K 100 kg, in pri svinjah 96-1 K 10 vin. kg žive teže. Prodal» se je skoro vsa živina. — Prihodnji konjski, goveji in svinjski sejem se vrši dne 21. t. m.
p Velika nedelja. Na praznik Marijinega rojstva, dne 8. t. m., smo spremili k zadnjemu počitku našega priljubljenega kaplana, č. g. Jakoba Košaka. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je do 4000 laranov in občinstva iz sosednjih župnij ter 12 ce. gg. duhovnikov. Ker je bil praznik, se ni bilo mogoče č. duhovščini udeležiti v še večjem številu. Pogreb je vodil č. g. dekan Caf in imel tudi prekrasen cerkveni govor. Veliko naklonjenost pa je izkazal rajniku č. g. Menhart, domači župnik, kateri je ranjkemu v družbi dobrega prijatelja Miklna na smrtni postelji obljubil, da ga iz ormoške bolnice preneso v veliko-nedeljsko laro, kjer je deloval ranjki 14 mesecev v Gospodovem vinogradu. Veliko število deklet in fantov Marijine družbe je v glasni molitvi izkazalo ranjkemu zadnjo 'čast. Pri bolnici so zapeli gg. učitelji z domačimi fanti prekrasno .,Oj spavaj", na grobu pa ženska Marijina družba „Blagor mu, ki se spočije". Godba je vdarjala. žalostinke, za njo pa je stopalo vrlo gasilno društvo. Od vseh faranov pa se je slišal glas, da tako ogromne udeležbe še niso videli pri pogrebu. Blagemu pokojniku večni mir. Pokojnikovim dobrim staršem in njegovi plemeniti sestri pa naše sožalje!
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Juriji on Sčavnici. V proslavo 801etnice rojstva presv. vladarja Frana Josipa, sklenilo je jur-jevško prostovoljno gasilno društvo, sezidati novo lično spravišče gasilnega orodja, ker dosedanje staro in zanemarjeno ni nikakor več služilo svojemu namenu in potrebi. Delo je prevzel domači stavbenik gosp. Fr. Holc. S stavbo se je pričelo takoj in bo kmalu dogotovljena.
1 Kmet. podružnica Sv. Jurij ob Sčavnici priredi v nedeljo, dne 25, kimovca gosp. zborovanje in sicer po rani maši pri Kapeli v Divjakovej gostilni, ob dveh popoldne v Ivanjcih v Rautorjen gostilni oziroma g. Klobasa. Pri zborovanjih bode predaval g ing, Josip Zi-daušek, strokovni učitelj na kmet. šoli pri Sv. Jurju ob jaž. žel. Dnevni predmet poduka bode: 1. Umna živinoreja, (vnovčenje živine). 2. pomen gosp. časnikarstva na razvoj kmetijstva 3. Kmet knjigovodstvo. Zborovanje bode izredno, zato se bode sklepalo o več gosp. predlogih.
Slovenjgrciški okraj.
s Remšnik. Na 900 metrov visokem Radiu, raz katerega vživaš divni razgled na vse strani, je rajni župnik remšniški, Jurij Žmavc, leta 1898 namesto prejšnje razpadajoče cerkvice začel zidati novo hišo božjo na čast sv, Pankracija. Leta 1902 je bila stavba pod streho, in sedanji župnik, g. Anton Podvinski, ji je preskrbel doslej dva oltarja in najpotrebnejšo notranjo opravo. Oba dušna pastirja so pri tem delu z občudovanja vredno požrtvovalnostjo podpirali verniki lavantinske in sekovške škofije. Tako sta n. pr. Jernej Koležnik in Ivana Mazgan podarila, prostor, za cerkev, Josip NavŠnik in Fr. Prates sta dala za glavni oltar 1600, oziroma 1100 K, večje svote so darovale razne rodbine, nekateri so prispevali potrebno gradivo, drugi opravili zastonj veliko voženj, in Še na dan posvetitve je posestnik Sim. NavŠnik prinesel 400 K za nabavo novih orgel. — Tolika požrtvovalnost je bila pretekli torek obilno poplačana. Prevzvišeni knezoškof lavantinski se niso ozirali na nestalno vreme in težavno pot ter so dne 5. septembra popoldne prišli v Brezno, se podali od tam na Remšnik in drugo jutro na hrib sv. Pankracija, povsod navdušeno sprejeti in radostno pozdravljeni od duhovščine, županstev, Šolskih otrok in Marijinih družb. Tu so dne 6. septembra pri prav ugodnem vremenu s cerkvenim posvečenjem kronali zalo gorsko svetišče, katero so z združenimi močmi postavili verniki dveh škofij. Veselje nad tem znamenitim dogodkom so oznanjevali bogato ozaljšani slavoloki, katerih je bilo v brezniški in remšniški župniji postavljenih nad 30, čarobni večerni kresovi po vseh višavah na okoli, in mogočno doneči streli iz lopičev. Napovedana slavnost je privabila v ta planinski kraj neštete množice vernega ljudstva in nad 20 duhovnikov. Iz sekovske škofije so prihiteli dekan dr. M. Wonisch iz Schwanberga z dvema oo. kapucinoma, župnik Anton Bauer iz Ivko-na s kaplanom Mih. Glatz, Karol Prenner iz Zel. Travnika, F. Savel iz Kaplje, Fr. Sclileicli od Sv. Ožbalta, in novomašnik Al. Loibner, ostali so bili iz domače škofije, večinoma iz marenberškega dekanata. — Obredi posvečenja cerkve so trajali od osmih do 5412. ure predpoldne. Verniki so jih spremljali s pobožnim zanimanjem in z glasno molitvijo. Po dovršeni posvetitvi so mil. nadpastir poslušalce iz sekovske škofije z v srce segajočim govorom na podlagi svetopisemskih besed: „Danes ima ljudstvo darovanje na
višavi" (I. Kralj.. 9, 12) povedli v trojni tempelj, v kapelo domače hiše, v tempelj prirode in v katoliško hišo božjo, ter jih opominjali, naj se drže dobrih naukov, katere so prejeli od očeta in matere, naj slavijo Boga v prirodi, pred katerim pa iščejo milosti in blagoslova v cerkvi, kjer prebiva na izreden način ve-ličastvo božje. Nato so darovali pri novo posvečenem oltarju sv. mašo in po tej v slovenski pridigi z ozi-rom na čudoviti dogodek na gori Tabor (Mark. 9, 1! do 8) izrekli pohvalo in zahvalo vsem, ki so sezidali tu gori na hribu, kamor pride toliko izletnikov, krasno cerkev, ter postavili tako trojni Šotor, prebivališče božjemu Zveličarju, svetišče sv. Pankraciju in duh. pribežališče samim sebi. — Z darovanjem za novo cerkev in z zahvalno pesmijo je bila ob uro pop. zaključena v vsakem oziru vzpodbudna cerkvena slavnost.
s Cesta Velenje—St. Andraž—Polzela. Poslanec dr. Verstovšek je v Gradcu zopet podrezal radi te ceste. Ker so ljudje nejevoljni radi tega, ker se stvar zavlačuje od meseca do meseca, je treba pojasniti vso zadevo. Načrie bode izdelal gotovo v treh tednih inženir Schenkl. Tudi proračun bode dovršen. Nato dobita vse zopet okrajna zastopa Šoštanj in Vransko. Proračun je bil do sedaj določen na 95.000 K, katera svota bode najbrž premala. Zato bodeta morala oba zastopa takoj sklepati o primerni razdelitvi večjega proračuna. — Vprašanje deželne podpore je rešeno, ker prispeva dežela na vsak način 50%. Okrajna zastopa naj takoj sporazumno skleneta na nja odpadajoče stroške, da bi bilo delo mogoče že čez zimo. Poslanec dr. VerstovšeK je mnenja, da bi bilo treba začeti že takoj pred spomladjo, ker imajo tudi domačini čas, iti pozimi na delo in lahko kaj zaslužijo; poleti je za delavce itak velika težava. Vse predpriprave se lahko izvrše pozimi. Inženir Eichkitz se je tudi izrazil, da je veliko boljše, če se vrše nasipi po zimi, če le ni zemlja zmrzla. Opozarjamo oba okrajna za^ stopa, da preudarita io navodilo.
s Pameče pri Slovenjgradcu. Nesreča nikdar ne praznuje. Ni dolgo tega, — na cesarjev rojstni dan je bilo — ko je utonil v deroči Soči daleč od domovine tukajšnji rojak vrl mladenič Rudolf Rubin v prvem letu vojaške službe, in že je zahtevala smrt drugo žrtev v cvetu mladosti. Ko je v petek dopoldne 9. t. m. Rihtaričev sin Franc Ferk vozil pri Urmu gnoj na njive, ga je pri hlevu ojnica zadela s toliko silo, da je vslecl notranjih ran in izkrvavenja, ne da bi se zavedel, tekom ene ure končal svoje mlado življenje v 22. letu starosti. Obema mladeničema svetila večna luč!
s Razbor pri Slovenjem Gradcu. Tukajšnji clo-pisun ptujske smrdokavre se še vedno pritožuje radi nemirov v tukajšnji občini ob času volitev. Celi njegov dopis je kakor njegova fotografija; vse, kar je namazal skupaj, vidi se na njem samem. Nemirov ni slišal in ne videl v tej občini nihče drugi, kakor ti sam. Nam priljubljenega Č. g. župnika seveda ne smeš pozabiti, drugače urednik smrdokavre tvojega dopisa gotovo ne pogleda. Ce bi bil ti tako vesten pri svojih opravilih, bi. pa lažje po noči počival, bi ne vrtoglavil okoli in delal nemir, pa bi tudi ne tuhtal toliko lažnjivih dopisov. Vprašal bi te Še, kako daleč si spravil našega društvenega knjižničarja, ki nas še zmiraj zalaga z lepimi knjigami, ti se boš pa od jeze posušil.
s Skale. Vendar enkrat dosegli — poštno nabi-ralnico. Poslancu dr. Verstovšeku se je javilo, da je dovolilo ministrstvo pošto za Skale. S tem se je u-streglo željam Skalčanov radi pošte.
s Plešivec pri Skalah. Dne 4. t. m. se je vršila šolska slavnost v plešivški šoli. Namen slavnosti je bil, proslavljati 801etnico cesarjevega rojstva. Prvi govor je imel g. učitelj Henrik Bregant. Govoril je o lepih lastnostih presvitlega cesarja. Nadalje je razložil in primerjal štiri letne Čase našemu življenju. Peli in deklamovali so ti-le učenci oziroma učenke: Lipnikar Lucija, Lipnikar Jožefa, CančiAlojzija, CanČ Mica, Videmšek Mica, Meh Mica, Grobelnilc Rudolf, Mak Mica, Klančnik Franc, Kaudik Franc, Rut-nik Franc,Miklavžina Anton, Pirnat Franca, Ževart Ana, Pečečnik Anton, Mravljak Rudolf, Repas Kristina, Ževart Mica, Brodnik Alojzija. — Srčna hvala g. učitelju za njegov trud!
s St. Janž na Vinski gori. Na zadnjem shodu so prosili kmetje poslanca dr. VerstovŠeka za posredovanje, da dobijo bolj poceni drevesa iz drevesnice v Celju. Poslanec dr. V^jjstovŠek je storil korake v tem oziru in nam javlja, da so lepa drevesa za posestnike po 70 vin. Nasvetuje se posestnikom, da se obrnejo skupno na podružnico Kmetijske družbe, oz. na g. barona Adamoviča, da naroča za nje drevesa podružnica skupno, ki jih dobi še bolj poceni. Svoje-časno bode poslanec v tej zadevi zopet interveniral. Kmetje, sadite pridno drevesa in poslužujte se prilik, ki jih vam nudijo deželne drevesnice.
s St. Janž na Vinski gori. Poslanec dr. Verstovšek je imel tukaj zadnjo nedeljo dobro obiskan shod, na katerem je govoril o zadnjih volitvah in razpravljal o deželnem zastopstvu ter o točkah, ki so dale poslancem S. K. Z. povod za opravičeno otn strukcijo. Go\orili so tudi gg. Zaje, Kroflič in Videmšek.
s St. llj pri Gradiču. V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil tukaj shod S. K. Z. Poslanec dr. Verstovšek je govoril o povodih obstrukcije, razvil celo zgodovino tega gibanja in razložil početje Narodne stranke v tem, za Spodnji Stajer tako važnem boju. K besedi se je oglasil tudi g. župan Koren, ki je govoril
o pomenu volitev in o namenih, katere imajo celjski listi. G. župan je stavil tudi resolucijo glede obstruk-cije, za katero so se izrekli vsi navzoči, dokler se ne spremeni položaj.
s Gorenje pri Smartnem na Paki. V naš kraj je zanesel neki mlečnozobi mladič časopis „Svobodna Misel" in ga širi med tukajšnjo mladino. Par sprijenih fantalinov se mu je že baje vsedlo na njegove li-manice in so si ta lisi naročili. Bomo imena teli naprednih mladeničev enkrat objavili, da se jih bo dobro misleča mladina vedela ogibati! — Vsem poštenim mladeničem in dekletom kličemo, ogibajte se teli zape-ljivcev, ne občujte ž njimi, sicer bodo še vas spridili. Naročajte si poštene časopise ali pristopite k bralnemu društvu, „Svobodno Misel" pa v peč!
b Šmartno pri Velen|a. Dne 18. t. m popoldne po večernioah predavanje v društvenem domu.
Konjiški okraj.
k Loče. Prav je imel vaš dopisnik, ko je v svojem dopisu, prijavljenem v zadnji Številki, nekoliko, pa vse premalo, potipal naše učiteljstvo. Mi liočemo biti slovensko, pa tudi verno ljudstvo ter tudi zahtevamo, da se naši otroci kot slovenski otroci tudi v verskem duhu poučujejo. Dopisnik se je tudi najbrž zmotil ali pa ni dobro čul, ko pravi, da se misli za stanovanje učiteljstva kupiti hiša za 12.000 K. Ne, hiša bo stala 14.000 K, torej v resnici drago stanovanje, in Še za take učitelje, in plačati jo bomo morali seveda mi davkoplačevalci. Ali nimajo učitelji dovolj dobre plače, da si morejo sami plačati stanovanje? Mi že tako zdiliujemo pod težo raznih plačil in denarja ni dobiti od nikoder, zdaj pa Še učiteljska stanovanja za 14.000 K.. Možje, ki imate pri tem kaj govoriti, pomislite, kaj delate!
k Kebelj na Pohorju. Našo župnijo bo kmalu zapustil mož, kateremu smo dolžni v slovo malo spominčico. To je naš nadučitelj Jak. Pukmeister. Mnogo zaslug si je stekel pri nas v času svojega kletnega bivanja med nami (od leta 1897—1910),-za katere mu bodo dobri župljani vedno hvaležni in ga ohranili v trajnem spominu. On je bil prvi, ki je začel sam za našo občino samostojno slovensko uradovati in o-pravljati posel občinskega tajnika, kajti poprej je bila navezana naša občina na oplotniško tako, da je hodil tajnik gor k nam, ali pa tudi občinski možje doli v Oplotnico, kjer se je pa, kakor tudi sedaj, vedno le nemškutarilo. Pa tudi naši čebelarji so mu dolžni hvalo, kajti le z njegovo požrtvovalnostjo so se po-vspeli do tako visoke stopinje Čebelarstva. On je bil pri nas prvi, ki nam je začel priporočati novodobne panje ter nas navduševati za to imenitno panogo kmetijstva. Vedno je bil pripravljen, dati kakoršenkoli nar-uk in poučiti vsakogar o čemurkoli. Srčna mu hvala za to! — Hvaležni učenec.
k PrihOT«. V nedeljo, 18. t, m. bomo imeli v svoji sredini dež-poslanca g. Petra Novaka. Po rani sv. maši bo imel shod, na katerem bo poročal o svojem delovanju Volilci in drugi, pridite vsi, da se pogovorimo !
Celjski okraj.
c Celje. Vsem Še utripi je srce veselja, ako pomislimo na sijajno zmago Slovencev v okoliški občini. Toda kos te zemlje nam hočejo ugrabiti Nemci, naši liberalci pa jimV pri tem na grd način pomagajo. Večina v deželnem zboru je hotela naši slovenski celjski okoliški občini vzeti proti njeni volji kos zemlje ter ga priklopiti mestu. Nemci so hoteli v deželnem zboru storiti to s pomočjo postave, ker noče občina sama o takem razkosavanju nič slišati. Na to nasilje so odgovorili slovenski poslanci z obstrukcijo. Sedaj pa spletkarijo slovenski liberalci proti obstrukciji ter delajo s tem Nemcem pravo pot za njihov rop. — Liberalci niso več naši slovenski bratje!
c Celje. V meščansko šolo se je oglasilo za vsprejem 84 učencev; izpit je prestalo 71. Ker se je bilo bati, da bi izločili kakih 20 slovenskih učencev, sta posredovala pri deželnem odboru dr. Benkovič in dr. Verstovšek in zahtevala paralelko.
c Slivnica pri Celju. Veselica dne 4. septembra se je dobro obnesla. Čeravno nam vreme ni postreglo, se je vendar zbralo pod Vebrovim kozolcem lepo Število udeležencev. Predsednik bralnega društva, g. Jurij 'Jagodič, je navzoče lepo pozdravil in v svojem govoru razložil tujdi vsebino igre: „Sanje", katero so pozneje vrli gg. dijaki najboljše predstavv ljali. TamburaŠi so nam s svojim sviranjem krajšali že dolgo zaželjene urice, ki so nam prehitro potekle. .Tudi slivniške diletantinje so prav dobro igrale Šaljivo igro „Dve teti". Domači g. kaplan nam je v jedrnatem govoru naslikal nekdanjo dobo tlačanstva in razvoj slovenskega naroda. Vspored se je zaključil z ribjim lovom, pri katerem je nalovilo veselo ljudstvo mnogo lepih ribic. Vsled velikega naliva se občinstvo ni udeležilo proste zabave pri g. Grasselliju v takem Številu, kakor bi se pri lepem vremenu pričakovalo, a vendar smo se bližnji najbolje zabavali. — Za te krasne urice, ki smo jih preživeli dne 4. septembra, se imamo zahvaliti gospodoma domačemu in šentjurskemu kaplanu in gg. dijakom, posebno domačima, g. Slavkotu Jagodič in g. Podgoršeku, ki sta skrbela, da se je cela stvar tako dobro izvršila.
c Žalec. Prihodnjo nedeljo nas obišče torej general liberalne stranke, dr. Kukovec. Mnogo se je spremenilo pri nas, odkar smo ga volili. Demonstracije ob času misijona so ohladile marsikaterega libe-
ralca. Pošteni elementi so se začudili, da se nahajajo v tako barabski družbi. Potem je prišla stvar s Co-kanom. Liberalci so ga proglasili za narodno žrtev, za slovenskega mučenika, položili so venec na njegov grob in za krsto sta plakala oficijelno zastopnik Nar. stranke dr. Kalan in zastopnik poliberaljene Ciril-Metodove družbe, Prekoršek. Pametni ljudje so se zavzeli ob takem ravnanju, Da se proglasi Cokan naenkrat kot vzor za vsakega slovenskega moža, na koje-ga grob bi naj polagalo ljudstvo vence, to jim je bilo vendar preveč. Navdušenje za liberalno stranko se je po teh dogodkih pri nas pošteno ohladilo. Zraven pa je še delovalo kakor curek mrzle vode na razgretega človeka, da je liberalna stranka, kojo vodi tako nespretno sedanji general dr. Kukovec, korakala od neuspeha do neuspeha. Izguba Ježovnikovegamand. je bil zadnji težek udarec za stranko. Sedaj hoče priti dr. Kukovec med poparjene pristaše in zopet poživeti navdušenje ter dvigniti upadli pogum. Poznamo njegovo taktiko. Udrihal bo po naši ljudski stranki in njenih zastopnikih. Pogreval bo staro bajko o davku na pivo, ko,ii pa našim hmeljarjem ne bi nič škodil, ker ne prodajo pridelka Štajerskim pivovarnarjem, ampak izven Štajerske. Cene našemu hmelju so v rokah svetovnega trga in hmeljskih mešetarjev, ki se bogatijo in mastijo na slroške kmetov. Trobental bo tudi proti obstrukciji, katero je dne 13. februarja Še sam proslavljal s svojimi trabanti na 12 shodih. V deželni zbornici se ji je slovesno pridružil. V nedeljo bo ubral druge strune; toda mnogo Žalčanov se bo v-prašalo, zakaj moramo delati take skoke. Enkrat za obstrukcijo, čez par mesecev pa že proti obstrukciji! Ali je to vodstvo? Ali je to doslednost? Ali se sploh more iti s stranko, ki spreminja vsak trenotek svoje nazore? General zavožene politike dr. Kukovec, bo seveda pel tudi narodno pesem. Ista usta, ki si v Gradcu ne upajo izgovoriti slovenske besede, se bodo pri nas cedile narodnosti. Marsikateremu se bo tako dvostransko postopanje gabilo. Le oni, ki nimajo mnogo možgan, bodo še tudi tokrat klicali živio. Mnogi pa bodo tiho djali in resno premišljevali, kako priti kmalu ven iz liberalne družbe. Pri nas se je marsikaj spremenilo!
c Laško. V soboto, dne 3. t. m. se je vršila tukaj razstava živine. Pri razdelitvi daril so se pa nekateri slovenski kmetje na klic potovalnega učitelja oglasili mesto s „tukaj" s „hier", Čeprav dotični ne znajo nemški. Gotovo je žalostno, da možje, kateri hočete veljati za narodnjake, ob taki priliki vpričo zastopnikov dežele rabite jezik, katerega ne razumete. Taki otežkočujejo potem boj naših poslancev za pravice Slovencev. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
c Laški trg. Smihelska. nedelja se bo letos in v prihodnje vedno obhajala na nedeljo pred roženkran-sko nedeljo. Verniki od blizu in daleč ste vabljeni, da priliitite omenjeno nedeljo v prav obilnem Številu na prijazen grič počastit Sv. Mihaela.
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Popravek. Z ozirom na članek od nas v Vašem cenjenem listu z dne 8. septembra t. 1., Štev. 36., pošiljam Vam glede par. 19. tiskovnega zakona sledeči popravek, katerega blagovolite na istem mestu v prihodnj037. Številki objaviti. — Ni res, da bi bil jaz v gostilni pri Golobu rekel, na bi bilo bolje, naj bi Škof vlil raje olje na solato, nego duhovnikom na glavo; nego res je, da sem rekel, včasih bi bilo bolje, da bi si vlil Škof tisto olje na solato, nego nekaterim na glavo in da je to povedal eden naših župljanov bivšemu župniku g. Pajmonu v obraz. Ni res, da bi to tajil in govoril samo pri vinu, nego res je, da lahko to dokažem vsak čas. Ni res, da bi bil pri tem mislil ali govoril o kakršnem bodi zakramentu, nego res je, da je začel nato govoriti o zakramentu Rifl. Ni res, da je olje že zakrament, nego res je, da je olje le vidno znamenje zakramenta; tako nas uči krščanski nauk. — S spoštovanjem vdani Ivan Kelc, nadučitelj.
c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Slavni znani neznani dopisnik „Narodnega Lista" je spustil zopet v ta list nekaj svoje modrosti. Župniku priporoča, da zatre v Novi Štifti prodajo žganja. Ja, če ne bi bilo politične gosposke in ne bi oni, ki imajo od gosposke dovoljenje, prodajati žganje, , potem tožili župnika radi motenja obrti! Dopisnik „Nar. Lista" bi bil gotovo prvi, ki bi „Šuntal" k taki tožbi, kakor je storil v neki drugi zadevi. Ker pa slavni dopisnik „Nar. Lista" priporoča župniku toliko moč, bi mu tudi mi priporočali, da posebno prouči vire, od kod da prihaja žganjepitje v naši občini. Povedali bi mu, da je svoje dni g. Ivan Kelc, po svojem poklicu mogočni nadučitelj, ki se je pečal v Novi Štifti s trgovino, pridno prodajal „Šnops". Ko je bila v začetku tega stoletja volitev Zičkar-Hribar, so oni, ki so volili s Kelcem Hribarja, vsi dišali po „Šnopsu" tako zelo, da so nekaterim celo brke izpadle. Kar Še posebno zadeva mežnarjevo trgovino, bi g. župniku tiho na u-ho povedali, da je g. Ivana Kelca enkrat začelo tako zelo „šravfat", da je Šel v mežnarijo gledat, če bi se dobilo za želodec kaj „Šnopsa". Celo na uho Vam pa povem, da je bil ta „Šnops" — zastonj — zato zdaj tolika jeza v taboru g. Kelca, če mežnar še kaj iztrži. Ce pa kdo ve za kake nerednosti, naj jih pa le naznani finančni upravi, ki gotovo ne bo prizanašala — pa previdno, da se ne zve, kedo je bil, ker to utegne postati sitno, kakor tedaj, ko so se pisali članki v „Delavca". Sicer pa moram v Čast naše občine povedati, da se tukaj ne izpije toliko alkohola, kakor vpije večkrat pijani dopisnik „Narodnega Lista", kateri vse druge po sebi sodi. Dopisnik priporoča žup-
niku, da bi šel delat mir v „napredno" hišo. Ce bo napravil župnik mir, bo pa naprednost fuč. Potem bo zopet zamera, kakor tam, kjer je opozoril župnik stranko, da pazi na dobro ime, ker jeziki ne mirujejo. Župnik naj bi vse storil, in če stori, je gotovo velika hudobija! Se poznamo. Dekla je prišla prosit g. Kelca odpuščanja, pravi .„Narodni List". Povemo, da se je vršila poravnava v sodnijski dvorani, ko se je videlo, da bi imeli obe stranki smolo. Gotovo pa vemo, da g. župnik pri „Slonu" Še ni bil nikdar, torej tam ni sprejemal „marnov". Nadalje napredni dopisnik „Narodnega Lista" postaja počasi resničen. Je le res, da se je poskusilo župnika tožiti. Ce pa enkrat prizna to, mora pa biti toliko možat, da pove, da dotični sodnik ni bil Grebene, ker razžaljenje časti ne spada v njegovo področje kot okrajnega sodnika, ampak v področje sodnika, ki je bil ta čas g. Sernec.* Pa ne samo Muzovka je bila odgnana, ampak tudi Muzov Tone. Le celo resnico priznati. Kar je storil g. župnik kot župnik, je bilo prav, le to je bilo krivo, da vsi naprednjaki niso dobili nobenega paragrafa, da bi mogli župniku do živega. To je seveda velika „pristranost". Konec dopisa v „Nar. Listu" z dne 9. t. m. je pa najzanimivejši. Pravi dopisnik: „dobri si bomo." Aha! Ga nekaj tišči in tlači. Zmiraj se ponuja sprava, kadar naprednim gospodom prede, kakor tedaj, ko se je šlo za Milanov kruh, čez 14 dni se pa dobrota pozabi. Znani dopisnik „Narodnega Lista" pozna krščansko ljubezen do bližnjega vselej tedaj, kadar je sam v škripcih. Seveda mu mora pomagati tedaj g. župnik, katerega sicer obira, kjer ga more. Velikodušno obeta g. župniku: „potem Vas bomo spoštovali." Gotovo pa je, da bi bila velika večina faranov z župnikom nezadovoljna, če bi ga „Vi" „spoštovali" — in župljani so požrtvovalni kristjani, kar kaže novi oltar v naši cerkvi.
c Trbovlje. Dne 11. t. m. se je v Trbovljah v najlepšem redu izvršila slavnost otvoritve „Društvenega Doma" ob navzočnosti več tisočev ljudi. Došlo je 120 Orlov iz raznih slovenskih krajev, večinoma iz Kranjske. Veliko ogorčenje je vzbudilo, 3a je trboveljski občinski odbor, oziroma večina slovenskih občinskih odbornikov sklenila, da župan goste ne pozdravi. Orle in druge goste je na trgu pred cerkvijo navdušeno pozdravil predsednik trboveljskega Orla, g. Pečnak. Potem se je vršila slovesna sv. maša. Cerkveni govor je imel dr. Korošec o izreku „Ljubi svojega bližnjega". Govor je bil dovršen. Nato je sledila slovesna otvoritev „Društvenega Doma". Dom je blagoslovil č. g. dekan Krulc iz Laškega trga, nakar je imel državni in deželni poslanec dr, Benkovič slavnostni govor. NaglaŠal je zlasti postopanje večine občinskega odbora, kateri je Orle in druge slovenske goste stavil v isto vrsto s socialnimi demokrati in Nemci, ker je utemeljil svoj sklep tako, da bi moral potem pozdravljati tudi socialne demokrate in Nemce. Dr. Benkovič je to krepko ožigosal. Potem je govoril dr. Korošec, ki je v svojem govoru zlasti poudarjal, da bodo z ozirom na zasedanje Štajerskega deželnega zbora ubrali slovenski deželni poslanci taktiko, ki bo na čast in ponos slovenskemu narodu, in da bo bodočnost učila, kako neutemeljeni so napadi liberalnih štajerskih slovenskih listov na slovenske poslance. Pri slavnosti so se zlasti poudarjale zasluge rudarskega paznika Zupana za osnovanje Društvenega Doma. Po večernicah se je razvila javna telovadba, ki se je tudi izvršila v najlepšem redu, dasi so bila tla radi dežja omehčana. Ogromna množica je pozdravljala vztrajne telovadce. Po telovadbi se je vršila velika ljudska veselica, pri kateri se je zahvalil Orlom in njihovemu načelniku g. Jeločniku predsednik trboveljskega Orla, g. Pečnak. Zvečer so gostje večinoma odšli. Slavnost se je vršila nemoteno, le zvečer je nekaj socialnih demokratov zažvižgalo Orlom. S tem so le pokazali, ¡kako rdeči umevajo svobodo ter so se osmešili. Ljudstva je bilo navzočega 3000 do 4000. Slavnost je uspela popolnoma in bo imela blagodejen upliv na prospeh slovenske krščansko-so-cialne organizacije v Trbovljah. Slovenska krščan-sko-socialna zveza je zopet dokazala, kako resno deluje za izobrazbo ljudstva.
c Vransko. Po noči od 6. do 7, septembra je začelo goreti pri gostilničarju Blatniku v Ločici. O-genj je nastal v sušilnici za hmelj. Zgorela je hiša, gospodarska poslopja je domača požarna bramba rešila. Podstreho je bil spravljen hmelj, vreden do 5000 K, a je vsega uničil ogenj. Tako je uničen naenkrat trud celega leta.
c Dramlje. V 35. številki z dne 1. septembra t. 1. je poročal „Slov. Gospodar", da bosta baje dne 4. t. m. na shodu naprednjakov v Dramljah govorila dva napredna govornika, in sicer znani nam napredni čevljar A. Korošec, p. d. CerniŠek, in pa Martin Slapnik. V tem dopisu se očita mojemu očetu Martinu Slapniku, češ, da se iz „Nar. Lista" in „Štajerca" uči govoriti. Kdor dokaže, da je pri moji hiši naročena katera oseba na „Narodni List" ali „Štajerca", mu izplačam takoj 200 K. Evo ti dopisnik, tudi tebi so na razpolago! Isto svoto izplačam tudi tistemu, ki dokaže, da je prisostvoval moj oče naprednjaškemu shodu, ki se je vršil dne 4. t. m. v Dramljah. Moj oče je katoliškega naziranja in ni še nikdar nasprotoval katoliškim načelom! Dopisnik trdi, da je moj oče že večkrat rekel, da si upa ob vsaki množini ljudstva javno nastopiti kot najboljši govornik. Javno on sploh ni nikdar govoril. Le pred Štirimi leti, ko je bila sv. birma, je kot občinski svetovalec na željo župana javno pozdravil premilostljivega knezoškofa v; imenu občine. Dopisniku svetujem, da se v prihod-
15. septembra 1910.
SLOVENSKI GOSPODAR,
Stran 5.
nje varuje, poročati take neresnice. — Janez Slap-nilc.
c Griže. Vedno hujskanje tukajšnjih takozva-nih naprednjakov ne ostaja brez posledic. V dokaz, kako so nekateri napredni mladeniči že posuroveli, naj služi sledeče: Pred kratkim spremljal je naš Č. g. kaplan svojega očeta do grižkega mosta. Na desnem bregu je gostilna. V tej gostilni nahajal se je nar predni mladenič Pospeh, ki je baje predsednik „Zveze napredne miadine" v Grižah. Ko se je poslavljal č. g. kaplan od sivolasega istarčka-očeta, ter mu spregovoril v slovo še besede: „Z Bogom, oče!" zadri se je ta napredni mladenič Pospeh: „HaltsMaul!" Zares napredno! Grižki naprednjaki vrlo napredujete! Torej niti z lastnim očetom bi ne smel duhovnik več govoriti, da bi ne bil opsovan. — Vsa čast gre .vrli gospej gostilničarki, ki je povedala iantu take v obraz, da, če ima sploh še kaj človeškega čuta, mu bodo zvenele Še dolgo časa po ušesih. Gospodine Cer-nej! Kako bodete pa zopet tega zagovarjali, ker tako radi to storite. Le ven na plan, potem vam bodemo dali še mnogo prilike, zagovarjati vašo, v naši šoli *se nadalje izobražujočo napredno mladino.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Na praznik Marijinega rojstva je tukajšnja ženska podružnica „Slovenske Straže" priredila zborovanje po večerni-cah v župnišču, katerega so se udeležile poleg domačih deklet tudi odposlanke dekliških zvez od Sv. Eme, iz Zibike in Kostrivnice. Od Sladke gore smo pogrešali odposlank. Predsednica podružnice, Ana Vehovar, je opisovala hude boje, ki jih bijejo Slovenci ob naših mejah za obstanek. Dolžnost naša je torej, jim pomagati po „Slovenski Straži". Domači č. g. župnik je razložil, kako delujejo sovražniki v Siid-marki in v Schulvereinu za naše potujčenje, in kako naj mladenke pri Sv. Emi, v Zibiki, na Sladki gori pod okriljem naše ženske podružnice nabirajo udni-no, podpornino in darove za „Slovensko Stražo" po posameznih krajih, da je ne bo zavedne hiše v teh župnijah, ki bi kaj ne darovala za „Slov. Stražo". Kostrivničani pa si bodo ustanovili lastno podružnico. Prav tako. Tajnica Marija Droienik je v govoru povdarjala, kako potrebno je delo za „Slov. Stražo", in kako bi se ga naj vse zavedne mladenke udeleževale. V prihodnjih tednih se bodo oglašale nabiral-ke naše ženske podružnice pri zavednih' hišah tukaj, pri Sv. Emi, v Zibiki in na Sladki gori. Naj bi imele veliko uspeha pri nabiranju udnine, da bo naša ženska podružnica ena najbolj cvetočih.
c Sv. Peter na Medv. selu. G. urednik, prosim Vas, sprejmite teh par vrstic. Kakor sami dobro veste, je v vsaki fari nekaj ljulike. Tako je tudi pri nas, da se ne manjka par liberalcev in nekaj štajerci-jancev. Jaz Vam hočem, dragi g. urednik, enega šta-jercijanca čisto na kratko opisati. Ta je naročnik ptujskega „Štajerca", katerega bolj ljubi, ko pa svojega iZveličarja. Kajti „Stajerc" je vsak teden gost v njegovi hiši, med tem ko sv. zakramente čisto na redko prejemlje. Kako se pa izražajo ljudje o njem, bo v-prašal eden ali drugi. Da vam povemo resnico; ljudje pravijo, da je to največji bahač cele fare. Jaz pa te sodbe ne bodem popravljal, kajti jaz mislim tudi tako. Nadalje pravijo, da je on velik lakomnež; zopet jaz ne bodem popravil; pa to mene nič ne briga, samo rečem, da ni laž.. Koga pa on najbolj sovraži, poreče eden ali drugi; pa vem, da se ne bo nihče čudil, <5e povem, da duhovnike in tiste, ki ž njimi držijo. Ob kakih volitvah pa vzdihuje: „Vse bodo mašniki zmagali." Zato mu jaz zabičim, da pusti takoj „Štajerca", drugače ga bodem drugič pogledal čez povečal-no steklo in povedal tudi od neke Lize. Toliko za danes.
c Braslovče. Bliža se pričetek šolskega leta. Zopet bode treba seči starišem v žep, da zadoste prošnjam svojih otrok glede priprave Šolskih knjig, zvezkov in druge potrebščine. Ker dostikrat zlasti u-božnim slojem manjka potrebnega drobiža, si otroci ne morejo pravočasno oskrbeti Šolskih reči, vsled Česar se ovira pouk in redno napredovanje, ki je dostikrat vzrok, da se bojijo otroci v šolo, ker nimajo knjig. So pa tudi drugi tehtni pomisleki, ki govorijo proti temu, da bi si otroci sami kupovali šolske potrebščine. Kolikokrat premaga otroka poželjivost po nasladnostih in porabi denar za sladkor, cigarete i. t. d., doma pa si ga izprosi za Šolske reči! — Kraj-ni šolski svet je uvaževal te okolnosti in je na predlog g. nadučitelja sklenil, da naj vsi otroci brez izjeme dobijo vse knjige, zvezke in druge potrebščine v šoli, le katekizem, ki naj bo v vsaki krščanski hiši, ter tablico bi si otroci nabavili sami. Nastali stroški naj bi se potom doklad enakomerno razdelili na vse ¡davkoplačevalce, kakor je to že marsikje v stalni navadi in se je jako izborno obneslo; na ta način bi se pritegnili tudi oni sloji, ki nimajo težkih skrbi in ivelikih stroškov z otroci. — Ker se pa nekateri, ki jih je odvezal Bog teh skrbi, protivijo temu predlogu, čeravno bi bili prispevki posameznika za tako obče koristno napravo jako neznatni, vabijo se vsi, ki se za to zadevo zanimajo, zlasti pa stariši, ki imajo otroke v Šoli, naj pridejo v nedeljo, dne 18. septembra po prvem sv. opravilu v Šolo, da se mirnim potom izve mnenje veČine prizadetih. — Krajni Šolski svet v Braslovčah dne 12. septembra 1910.
c Frankoloro. V nedeljo 18. t. m. po rani službi božji Be vrši tukaj Bhod in sicer t slučaju lepega vremena pod lipo pred oerkvijo, t slučaju slabega vremena t gostilni Iv. Brložnik. Govorijo gg. PiSek, Terglav, Pušenjak.
c Kalobje. Dne 18. septembra t 1. se vrši po poznem sv. opravilu v Šolskih prostorih ustanovni shod kmečkega bralnega druitva za Kalobj«. Govoril bode odposlanec 8. K. S. Z. iz Maribora, K obilni adeležbi vabi pripravljalni odbor.
Brežiški okraj.
b Zdravnik dr. J a n k o v i č se odpelje dne
19.	t. m. v deželni zbor in bo med zasedanjem samo ob nedeljah ordiniral.
b Sevnica. Naj mi bo dovoljeno, omeniti nekoliko vrstic o predavanju o gospodinjstvu, ki se je priredilo za nas dekleta dne 4. septembra v Sevnici. Govorila je gdč. Jožefa Senica iz Šmarja. Krepko in jedrnato nam je tudi opisovala, kako mora dekliška zveza delovati, da postanemo vrle Slovenke v vseli ozirih. Gospodična se je učila v gospodinjski šoli na Teharjih. — Srčna hvala za njen trud in pa požrtvovalnost, ki jo kaže do nas deklet.
b Zabukovje. Velika nesreča se je zgodila dne 10. t. m. Dekle Franca Povodnik je padla iz brvi pri mlinu g. Fr. Vodičarja v deročo vodo Sevnično, ki je bila isti dan močno narastla. Valovi so jo takoj požrli ter jo odnesli kake tri km daleč, kjer so potegnili njeno mrtvo truplo iz vode. — Bog potolaži žalujoče stariše!
b Zabukovje. Preminul je dne 21. m. m. blagi mož Josip Božič v 82. letu svoje dobe. Rajni je bil vobče spoštovan, globokega verskega prepričanja in miroljuben mož. Živel je vedno v najlepši zastopnosti med svojimi domačini in sovaščani. Ljubil in spoštoval ga je vsak, kdor ga je poznal. Bil je mnogim otrokom boter ter jih s svojim pobožnim in vzglednim obnašanjem spodbujal k lepemu krščanskemu življenju, tako je tudi sedaj v svoji že visoki starosti imel vedno največje veselje do Marijine cerkvice, katera stoji v bližini njegovega doma. Skrbel je vedno za o-lepšavo te cerkvice ter se veliko trudil, že prej kot gospodar velike obširne kmetije, kakor tudi sedaj kot že močno oslabel prevžitkar, da je vedno opravljal pri prijazni Marijini cerkvici službo cerkovnika, in tako klical ljudi trikrat na dan k pobožni molitvi ange-ljevega češčenja. Pokopali smo blagega pokojnika dne
20.	m. m. Njegov pogreb je bil živa priča, da ga je občinstvo ljubilo in spoštovalo; dasiravno so imeli ljudje isti lepi delavni dan veliko nujnega dela, so vsa dela odložili ter se v velikem številu udeležili njegovega pogreba. Nagrobni govor je imel domači g. župnik, ter stavil rajnega vsem iaranom za vzgled. Njegovo dobro srce in vzgledno življenje nam ostane v hvaležnem spominu. N. v m. p.! % '
b Rajhenburg ob Savi. „Ha-ha! Zdaj naj pa le igrajo, Če morejo! Ali jih bo sram v nedeljo! Igro so napovedali, pa ne bo nič. In ljudje! Kako bodo godrnjali! Nikoli več jih ne dobijo k svojim predstavam." Tako so modrovali gotovi kavalirji iz našega liberalnega tabora, ko so pregovorili neko gospodično, da je odpovedala svojo vlogo menda dva dni pred predstavo. Toda njihova hudobna nakana se jim ni posrečila. V nedeljo so bili kar zeleni jeze in nevoš-ljivosti, ko so slišali glas občinstva, da se je vkljub njihovemu spletkarjenju igrala igra „Tri sestre", in sicer čisto dobro igrala. Dolgo vlogo „ubežne" gospodične je namreč prevzela gdč. Antonija Rezec in se je je v dveh dneh tako priučila, da je nastopila naravnost izborno. Da, bilo je celo dobro, da so liberalni gospodje to spletko uprizorili, zakaj Aninega značaja bi gotovo nikdo drugi ne znal tako pogoditi, kakor je storila to gdč. Rezečeva. V tem oziru smo jim torej celo hvaležni, dasiravno ne moremo najti besed, s katerimi bi se dalo njihovo podlo početje dovolj krepko označiti. Odvračati od sodelovanja pri naših prireditvah gospodično, katera jim je sicer v svoji navzočnosti predmet večurnega zabavljanja in zasmehovanja, tega so zmožni samo ljudje sokolske značajnosti. — Dr. Krekova igra „,Tri sestre" se je torej tudi pri nas dne 11. septembra igrala v veliko zabavo in zadovoljnost gledajočega občinstva. — Mladenič Anton Glas je izborno predstavljal starega očeta Orla, ki je s svojo ženo Heleno, gdč. Lojziko Pohletovo, izvrstno pogodil skrb stari-Šev za blagor in srečo svojih otrok. Vlogo Majde je igrala gdč. Mici Rezec, predsednica tukajšnje dekliške zveze, ki je seveda tudi tokrat pokazala svoje izredne zmožnosti za oder. Za Spelo je bila kakor nalašč gdč. Rozika Strnadova. Izborni moči za gledališke predstave sta mladeniča Viktor Zemljak in So-tošekov Bertel. Prvi jo igral vlogo organista Antona, drugi vlogo kmečkega fanta Gabrovega Franceta. 0-ba sta žela s svojim dovršenim nastopom obilo zaslužene pohvale. Pri Gabrovih je dekla jera, gdč. Milka Zemljakova, kaj skrbno opravljala svojo službo, dasiravno je bila malo nevošljiva Speli njene zakonske sreče s Francetom. Ako povemo, da je igral g. Maj-nik vlogo berača, potem že ve vsakdo, da je vzbujal njegov nastop veliko smeha in krohota. — Vsem igralkam in igralcem se izreka še to pot zasluženo priznanje in pohvala. — Zavist, s katero gledajo naši nasprotniki na delo in vspehe našega izobraževalnega društva, je velika. Pokazali so to zlasti v zadnjih dneh. A to nas ni in nas ne bode motilo. Naša vstrajnost in požrtvovalnost bode vsako njihovo spletko potisnila v stran, kakor se je zgodilo to tokrat v njihovo veliko nevoljo in — sramoto.
b Zborovanje S. K. Z. v Zabukovju pri Sevnici se vrSi v nedeljo dne 18. t. m. zjutraj ob 8. uri; poroča poslanec dr. Ivan Benko-tML
Poročilo o živinskem sejmu na Dunaju dne 12. sept. 1910.
Na sejmu je bilo 3795 kom. rejene živine, 556 pašne živine, 1479 jako slabo rejene živine, po vrsti
8458 volov, 794 bikov, 963 krav, 615 bivolov, skupaj 5830 komadov.
Prodajali so se dobro rejeni voli od 92—110 K, na pol debeli od 80-95 K, slabejši od 72-86 K, iz-vanredno do 116 K; dobro rejeni biki od 94-98 K, na pol debeli in debelejši od 80—84 K, izvanredno do 106 K; dobro rejene krave od 84—94 K, na pol debele in slabejše od 72—80 K, izvanredno do 100 K; bivoli od 52—72 K; jako slabo rejena živina (živina za klobasarje) od 54-70 K za 100 kg žive teže.
Tendenca: Kupčija z biki in slabo živino je bila radi velike množinS "malo mrtva, Ce.na dobro rojenim bikom je padla za 2—3 K, slabi živini za 3—4 K. Tudi z dobro rejeno živino je bila kupčija skrajno mrtva. Cena dobro rejeni živini je padla za 2—3, na pol pitanim volom za 3—4 K, slabi in pašni živini za 5—6 K. V izven se je prodalo 1214 komadov živine, neprodanih je ostalo 38 komadov.
Kakor razvidite kmetje iz tendence tega sejma, je bil ta sejem precej slab, vendar so cene živine na Dunaju mnogo višje, kakor na mariborskem sejmu, ali sploh na spodnještajerskih sejmih. Že zadnjič smo vam tudi poročali, da so železnice pri prevažanju živine dovolile 50% popusta, ravno toliko popusta je dovolila dunajska občina pri stroških na sejmu.
Osrednja zadruga priporoča kmetom-živinorej-cem, kateri so že kot udje pristopili, da svojo živino potom Osrednje zadruge prodajo, ker so cene na Dunaju posebno bikom, kakor tudi slabi živini, proti našim sejmom znatno višje.
Vesfnlk
mladinske organizacije.
Dekliški shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. Ob skrajno neugodnem in deželnem vremenu je prišlo do 500 mladenk na dekliški shod. (Ce bi nam bilo nebo milo že v. soboto ali vsaj v nedeljo zjutraj, bi bil to pravi tabor naše slovenske ženske mladine. Pretežna večina je bila seveda iz Slovenskih goric, zastopana ie pa bila častno tudi Sčavniška dolina, kakor zlasti daljno Mursko polje. Cerkveni govor je imel č. g, kaplan Bosina, ki je razlagal pomen Marijinega imena z ozirom na dekliško življenje. Slovesno sveto mašo je opravil vlč. g. o. gvardijan Nikolaj Meznarič, Zborovanje je s pozdravom otvoril in vodil < gospod kaplan Bosina. O. gvardijan pozdravi: Ker vem ceniti važnost Marijinih družb in upoštevam pomen dekliških zvez, želim tudi vam dobrega duha, vas pozdravljam in kličem: dobro došle! Ferlan Amalija pozdravi shod v imenu trojiške dekliške družbe, Bog se veseli nad čistim rodom, tako tudi jaz, ker vem, da ste prišle iz čistega namena. Androjna Marija (Sv. Jurij v Slov. gor.) 'govori' o obrambno-izobraževalnem delu slovenske mladenke. Branimo svojo rodno zemljo, svoj jezik, naše lepe Šege in navade-. 'Tudi žrt-vujmo gmotno za obrambo domovine. Za to delo se pa vneto pripravljajmo in izobrazujmo, da se Slovenci tudi narodno ohranimo cele in zdrave. fBezjak Ter. (Vurberg): ' Vžigajmo v svojih dekliških srcih ogenj ljubezni v obrambo vere, domovine! Peršak Frančiška (Sv. Križ pri Ljutomeru), deklamuje globoko pomemben pozdrav Marijinih družb. Kocuvan Zalika (Sv. Trojica):' Branimo Slovenske gorice z ' mečem uma in izobrazbe. r!Topolnik Alojzija (Sv. Jurij ob Sčavnici): Ljubezen do Marije in do Sv. Trojice nas je privedla sem. (Mariji za imendan podajmo venec krščanskih čednosti. Sket Roza pozdravi v imenu kamniške deklijške zveze. Nemec Tjrezika (Sv. rJurij ob Sčavnici) povdarja važnost slovenske mladenke in njeno delo za ljudstvo. Naši predniki so delali čast Slovenskim goricam. Bodimo njih vredne naslednice. Polanec Marija (Sv. Anton) vnema mladenke za čed-nostno dekliško življenje. Poštena mladost bo najlepši spomin tudi Še v visokih letih. Tikvič Pavlina (Sv. Lovren« v Slovenskih goricah) govori, kake naj bodo slovenske mladenke po vzgledu hrabrih Blejk. srčne in vstrajne v obrambi domovine. Belec Rozalija (Sv. Jakob v Slov. gor.) prinaša pozdrave šenUjakobske dekliške zveze. Ferlinc Roza (Sv. Jurij v Slov. gor.) govori o ljubezni, ki naj jo dejansko goji slovenska mladenka do rodne matere, do domovine, do Marije. RazborŠek Terezija (Kamnica): Ce bomo zveste Mariji, bomo tudi koristile domovini. Horvat Marija (Sv. Jurij ob Sčavnici) izvaja: Marijine družbe in dekliške zveze so temelj pravemu napredku, so Šola značajev, in tako dajejo domovini velikih in krepostnih hčera, MurŠec Marija (Sv, Rupert v Slov. goricah): Branimo vedno in povsod svojo dekliško čast in dostojanstvo. Klobasa Amalija {Sv. Benedikt v Slov. gor.): Naše delo bodi posvečeno Bogu v čast in Mariji v proslavo., Potem, bo tudi koristno" domovini. Smigovc Cilika (Negova) 'povdarja' pomen dekliških zvez. Vsaka župnija bi morala imeti v dekliški zvezi zbrane svoje mladenke. RoŠkar Marija (Sv. Jurij v Slov. gor.) priporoča stanovitnost v dobrih dekliških sklepih, Uri naj rodijo bujne sadove. C. gospod kaplan Ratej (Sv. Jurij ob Sčavnici) povdarja, naj vse naše delo preveva pravi verski duh' in oživlja katoliško prepričanje. iC. gospod kaplan Bosina: Mladenke, porabite pri svojem delu za Boga in domovino svoj bister um, ki vam ga je dal Stvarnik, ohranita si plemenito srce, ki naj odseva v čisti, značajni, de« lavni nesebičnosti. Po shodu je bil Še cerkveni nagovor. Gospod kaplan Kaučič od Sv. Benedikta je govoril mladenkam o najlepših dveh čednostih. O ponižnosti in čistosti. S slovesnimi večernicami je bil končan 1 za našo ožjo dekliško organizacijo pomemben dan.
Črna gora. Dekliški shod se je sijajno izvršil, dasi je bilo vreme tako malo vabljivo. Nad 800 deklet se ga je udeležilo iz raznih župnij, celo iz Središča je že v soboto kljub celodnevnemu dežju prišlo 17 deklet in Še v nedeljo nekaj. V cerkvi je pridigo-val g. župnik in deželni poslanec Ozmec. Takoj po opravilu se je začelo zborovanje, ki je trajalo skoro tri ure. Vodil ga je izborno č. g. 'Muršec, ki je govoril tudi krasen slavnostni govor. Potem so nastopala dekleta iz raznih župnij: Črna gora (1), Fram (8), Središče (1), 'Jarenina (1), Vurberg (1), Slivnica (2), St. Janž (1), Cirkovce (4), Ptuj (4), Hajdin (1), Sv. Marko (1), Sv. Lovrenc (4), Sladka gora (1), Petroviče (1), Makole (2), Žetale (1); prihitela je na shod in govorila tudi podpredsednica Z. S. D., Marija Drev iz Petrovč. Vrli Šentiljski pevci z g. organistom, in gentlovrenške pevke so pri shodu krasno peli. Vsi smo se vrnili zadovoljni in polni navdušenja iz krasnega shoda!	,	r | j; jj
Petrovče. Kakor znano, priredi društvo „Gospodar'' v Pet-rovčah v nedeljo, dne 18. Beptembra na vrtu in v notranjih prostorih društvenega doma veliko ljudsko veselico. Na vsporedu je skupen nastop združenih pevskih zborov Savinjske doline, godba, srečolov. streljanje za dobitke, otvoritev „Savinjskega muzeja". Gostilna, vinarna in kavarna ter razni drugi šotori bodo skrbeli za telesne potrebe. Za veselico, zlasti za nastop združenih pevskih zborov, vlada živahno zanimanje. Kakor slišimo, zbori že pridno vadijo. Ker je čisti dobiček namenjen društvenemu domu in mladinski organizaciji Savinjske doline, vabimo vse prijatelje naše mladine, da nas 18. sept. obiščejo ter dejansko pokažejo, da umejo pomen naše mladinske organizacije. Zlasti pa naj se vzdigne naša mladina ter pohiti ta dan v Petrovče na pošteno prisrčno zabavo.
Polenšak. Mladeniči iz Slov. goric, iz polja, iz Haloz in drugih bližnj h krajev v nedeljo, dne 18. septembra k Materi Božji na Polenšak! Priredimo za vas veliko mladinsko slavje. V to svrho bo v nedeljo, 18. septembra ob pol desetih pozno cerkveno opravilo, pri katerem ima mladinski govor zastopnik S. K S. Z iz Maribora, Po cerkvenem opravilu je zunaj cerkve zborovanje, v slučaju neugodnega vremena pa v stari Soli poleg cerkve. Mladeniči, pridite v prav obilnem številu!
Dekliška z?eza ? Konjicah priredi velik dekliški shod na Brin-jevi gori za celi konjiški okraj na kvaterno nedeljo, dne 25. t. m. Ob 10. uri bp pridiga in sv. maša, takoj po opravilu pa shod. Govori g. dr. Hohnjec iz Maribora in več deklet Udeležba utegne biti prav velika.
Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Mladeniška zveza priredi dne 18. t. m. na vrtu gostilničarja Kovačeca ljudsko veselico Vspored: 1. Šal-lj i v prizor: „Krčmar pri zvitem rogu*. 2. Igra v enem dejanju: „Hu-deči nosovi". 8. Burka: „Ženin Miha". Vmes svira godba prostovoljnega požarnega društva v Trgovišču. Na odru sodelujejo diletantje kmetijskega izobraževalnega društva na Zavrču in fantje od Mladeniške zveze pri Sv. Lenartu. Vstopnina ¡¿0. vin. Začetek ob 3. uri popoldne, čisti dobiček je namenjen za olepšavo društvenega odra Kdor si želi poštene zabave, se uljudno vabi.
Pri Sv. Križa tik Slatine bo v nedeljo 18. t. m. pop. ob 2. uri slovesni sprejem 270 deklet in 40 mladeničev v Marijino družbo. Po vsprejemu se vrši procesija s sv. Rešnjim Telesom. Te slo resnosti se udeležijo, ako bo vreme količkaj ujodno, dekliške Mar. družbe od Sv Petra na Medvedovem selu, iz Šmarja in od Sladke gore s svojimi zastavami. To bo krasen, nepozabno lep dan za našo mladino. Govor ob vsprejemu bo imel župnik Gomilšek
Razgled po svetu.
Na Hrvaškem se vrši hud volilni boj. Vladne stranke se niso mogle zediniti, pa tudi vladi nasprotne stranke ne. In tako je cela množica malili in najmanjših skupin, ki se ljuto pobijajo. !Vsled teh razmer ne more nihče vedeti, kakšen bo izid volitev. — V Crnigori je 6. t. m. kralj pomilostil vse tiste, ki so bili obsojeni na večletno ječo ' radi tega, ' ker so ga hoteli z bombami usmrtiti. — Ruski zunanji minister baje namerava odstopiti. 'Rusija lioče povečati svoje vojno brodovje v Črnem morju. Hoče tudi preurediti ladjedelnice v Sevastopolu in Nikolajevu. — V glavnem mestu Danske . Kodanju r se je vršil minole dni shod socialdemokratov. Prepiralo se na tem .shodu ni malo. Češki socialni demokratje so na tem shodu u-govarjali proti temu, da bi se pripoznalo sedem odposlancev, ki se niso hoteli pokoriti sklepom' češke socialne demokracije, ki je sklenila ločitev strokovne organizacije, ter so še vedno hoteli biti v enotni organizaciji z Nemci. Shod se pa na ta ugovor ni oziral in je sprejel onih sedem odposlancev, kar pomeni hud poraz češke socialne demokracije. >— Na Španskem se vršijo tačas poleg političnih in verskih bojev tudi težki gospodarski boji. V Bilbao in Barceloni je splošni Štrajk. Da imajo pri tem anarhisti lahko delo, je v Španiji samoumevno. 'Tako država nikoli ne pride do zaželjenega miru. Mesto, da bi ustvarili zdrave zakone, ne vedo španski svobodomiselci nič pametnejšega storiti, kakor se bojevati proti cerkvi. — Na Balkanu tudi ni vse v redu. .Grška zahteva od Turčije 20 milijonov kot odškodnino za bojkot njenega blaga od strani Turkov, Turška pa zahteva Kreto nazaj in tako je prepir brez konca in kraja. Velesile dajo enkrat temu, enkrat drugemu prav. — Na veliki severni železnici na Angleškem grozi splošna stavka uslužbencev. Večina uslužbencev se fie izrekla, naj se stavka takoj prične. Lastniki predilnic so sklenili, delavce odpustiti od dela, ako se takoj ne udajo delavci v neki predilnici, fki so s stavko pričeli.
d Upor bosanskih kmetov. Večina pravoslavnih kmetov v okolici Bosanske Gradiške je enodušno izjavila, da ne dado tretjino in obenem rekli zastopnikom agov, naj nikar ne hodijo v ta namen k njim. Stvar se je javila takoj pristojni oblasti, ki je odposlala 200 orožnikov v „uporne" kraje. Tudi vojaški oddelki so dobili ukaz, naj bodo pripravljeni. Uvedena je stroga preiskava, da se dožene povzročitelje tega novega gibanja.
Najnovejše novice.
Potovanje V Lurd na korist toovi župnijski cerkvi v Rajhenburgu. Začetkom prihodnjega tedna odpotujejo naš prevzvišeni gospod knezoškot v Lurd, kjer bodq v čudoviti votlini blagoslovili tri, v Parizu
iz najfinejšega kararskega marmorja za približno 15 tisoč irankov izdelane kipe, ki predstavljajo LurŠko Mater božjo, presv. Srce Jezusovo in sv. Jožefa, in ki bodo stali na glavnem, oziroma na dveh stranskih oltarjih nove,1 že sezidane I triladijske r in dvastolpne župnijske cerkve Marija Lurd v Rajhenburgu. Podobo Lurške Matere božje je dobrotno daroval preč, ppat rajhenburških trapistov. z željo in pod pogojem, da jo naš mil. nadpastir blagoslovijo na tistem svetem kraju, tjer se je brezmadežna Devica prikazovala, in kjer se na njeno priprošnjo godijo, toliki čudeži. — Naj nadangelj Tobijev spremlja prevzv. nad-pastirja na daljnem potovanju ter jih naj srečno pri-vodi nazaj med domačo duhovno čredo, ki se jim priporoča v molitev pri svetovno-slavnem Lurškem Marijinem svetišču!
V Ciršaku (ob meji) so zmagali pri občinski vo-litvi na celi črti Slovenci, v Teharjih pri Celju pa nemškutarji!
Dež. poslanec Ozmec priredi prihodnjo nedeljo 18. t. m. dva shoda. Po rani maši pri Sr. Marku niže Ptuja na Golobovem domu in po večernicah v Hsjdiuu ua cerkvenem prostoru
Poslanec Vrečko bo imel prihodnjo nedeljo 18. t m. shode po prvem svetem opravilu pri Svetem Križu tik Slatine, po drugem opravilu v Šmarju pri Jelšah pri Habjanu, po večernicah na Ponikvi v gostilni Olšak.
Galicija. Veselica našega društva 83 je vsled veselica v Petrov-čah preložila na 25 t. m. v prostorih g. Reherja v Paraovem ob 8. uri popoldne z igro „čavljar", slavnostnim govorom, godbo in drugim. Nataučueji spored se naznani v prihodnji številki.
Listom uredništva.
Sv. Bolftnk pri Središču: Prosimo, le pesmi ns! Pošljite „Našemu Domu", ki prinaia tudi pe3mi. — Zikubovje: Ni bilo prostora. Kar se bo dalo porabiti, še prinesemo. Pozdrave! — Remšnik: Hvala, toda že prej sprejeli iz „Straže". — Črn» gora: Izročili „Našemu Domu". — Šmartno pri Velenju, Vransko: V to številko ni bilo mogoče. Pride prihodnjič. — Sv. Peter pod S*, gor.: Vsaj ime bi nam morda javili, kdo je umrl. Ste pozabili. — Št. Ilj pri Velenju, Celje, Sv. Peter pod Sv. gor.: Za to številko prepomo!
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža.
Ceae deželnih pridelkov
Ime pridelka.		Gradec		Maribor 1		s> "—a <D O		s9 •B cu		1	
		K	v	k	v	k	V	k	v	k|	T
		11	25	9	50	9	50	9	50	9	
		8	88	7	50	7	80	7	50	7	_
	0	8	63	7	—	7	50	7	50	6	eo
	H 03	8	94	7	50	8	60	8	—	7	—
	&	7	25	8		7	50	7	25	7	50
	«	8	—	8		9	—	7	ao	4	—
	M	8	88	7	—	9	—	7	—	7	25
Sladko seno....	s	—.	—	2	25	2	50	3	—	3	—
Kislo „ . . . .		—	—	—	—	2	—	2	20	2	—
		—	—	3	—	2	50	3	—	2	—
Fižola......			_	23	__	11	50	—	_	15	_
		—	—	—	60	—	—	—	—	—	—
	s m	—	—	—	60	—	—	—	—	—	—
Krompir.....		—	—	—	08	—	—	—	—	—	—
Sir.......	60	—	—	—	40	—	—	—	—	—	—
Surovo maslo . . .		—	—	2	50						
Maslo......		—	—	1	80						
Speh, svež ....	.—1	—	—	1	70						
Zelje, kiBlo ....					24						
Repa, kisla ....		—	—	—	20	—	—	—-,	-	—	—
Smetana, sladka . . „ kisla. . .	1 liter	—	_	_	22 96 96			_	_	—	
Zelje, 100 glav ....		--	—	8	50	T?	—	—	—	-	—
Jajce, 1 kom......		—	—	—	06	h	—	—	i r	-	—

oooooaoo
IMBT Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 vinaijev.
Loterijske Številke.
Dne 10, septembra 1910.
Trst . 49 72 43 47 86 Line . 8 6 10 18 23
Resna ženitna ponudba!
Posestnik velike kmetije, četrt ure od župne cerkve, brez dolga, se želi poročiti s pošteno, kmečko deklico v starosti od 20—80 let z nekaj premoženjem Natančneja poročila, če mogoče s sliko, naj se blagovolijo poslati pod F. B. 4. č, na uredništvo tega lista. 719
Na prodaj je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole občina Karčovina, v obse-ju 17 oralov, 2 orala vinograda z unerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sado-aosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, Pesnica. 614
V župnišče z malim gospodarstvom se išče gospodinja. Naslov pove uredništvo	668
'd belih j
rjuh zelo debele in za-	+
robljene po 2 m 14 K	♦
po 2'/« m po 16 K, iz	2
domačega lanenega plat-	4
na po 2 m 18 K, po	♦
2'/« m 20 K razpošilja	T
franko narodna vele-	+
trgovska hiša	♦
R. Stermecki y Celju. |
Kupci posestev!
POZOR !
Na prodaj so 3 mala in 3 večja krasna in dobičkonosna posestva: prvo meri 2, drugo 2 in pol, tretje 6, četrto 13, peto 27 in pol in šesto 2? oralov zemlje Hišna in gospodarska poslopja so pri zadnjih treh zidana in z opeko krita. Posestva ležijo ob okrajni cesti v najbolj ugodni in prijazni legi blizu Maribora, ter se prodajo z vso bogato opremljeno premičnino. Cene po dogovoru. Resni kupci zglasite se takoj pri Josipu Sernec, pos. sin v Gradiški, pošta: Pesnica, kateri vsakega kupca na Pesniei pričaka, če se mu prihod uatančno naznani.	680
Pozor I V bližini Maribora se proda zelo lepo posestvo z letino vred po ceni. Hiša, 4 sobe, goveji in svinjski hlev, njive, gozd, vse pri hiši. Vpraša ss pri J. Kirn-bauer, Pcbrežje 155, pošta Maribor.	74«
Lepa, vili podobna hiša novo in dobro masivno narejena, z opeko krita, 11 let davka prosta, ima tri sobe, eno kabinetno sobo, 3 kuhinje s štedilnimi ognjišči, klet, perilna kuhinja, vodnjak, svinski hlevi in vrt tik okrajne ceste, v lepi ravnini, pol ure od Maribora blizu šole, je pripravna za vsako obrt ali upokejence se takoj proda. Cena je 7600 kron. Pri kupu je treba 3000 kron izplačati. Kdor želi kupiti naj se obrne na lastnika Fr. Podlipnik, Tezna 37, Maribor.	706
Pridnega učenca za mizarsko o brt, pod ugodnimi pogoji sprejme takoj Henrik Štauber, mizarski mojster v Framu.	699
Gramofon
3 K
na mesec, dobi lahko vsakdo s 6 pkščami in 200 iglami vred za 36 K. Gramofon je izvrsten, torej nobena igrača; jamstvo 2 leti. Ravnokar so izšle nove velike slovenske plQŠče od 2 K do 6 K ter najboljše igle 1000 po 1 80, 2 in 8 K, kakor tudi vsi večji gramofoni po jako znižanih cenah; stari gramofoni in drugi godbeni aparati se zamenjajo za nove gramofone. Za 4 stare plošče damo eno novo. Prosimo, zahtevajte cenike.
Zinaner & Co., Sv. Jakob v Slov gor.
Trgovski tečaji Friderika Mester,
lastnik čez evropejske meje znane prejšnje trgovske akademije Lips-ko. Dva najst docentov. Prospekt zastonj.	534
Črevljars^ega učenca sprejme Ivan Sirabe, Mlinska ul. štev. 4, Maribor.	683
Krojaški pomočnik za mešana
dela se sprejme pri gospodu Franc Vabitsch, Leitersberg pri Mariboru
723
Gostilna, '/« ure od Ptuja, dve hiši, (gostilna in Btanovanje poleg,) kegljišče, velika njiva, Be zaradi starosti za 18.400 K proda. Polovica lahko ostane vknjižena. Pripravno je tudi za mesarijo. Drugo se izve pri g Vergles Anton, Karčovina 137 pri Mariboru.	721
Kuharica, nad 40 let stara, ki zna voditi veliko gospodarstvo, in se tudi pri delu v vinogradu razume, se sprejme v župnišče. Naslov pove upravništvo lista. 743
Delavnica za popravila !
¿s
co
■a
OS O
2
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! 6ramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura K 8" 50 Pristna srebrna ura „ T— Original ornega ura „ 18"— Kuhinjska ura	„ 4'—
Budiljka, niklasta „ 8'— Poročni prstani	„ 2.—
Srebrne verižice	„ 2'—
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, e°8P°8ka nllea 26-
Kupujem zlatnino In srebro.
Učenec, zdrav in močen, z dobrimi šolskimi spričevali, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga. Jožef Wagner v Šmarju pri
Jelšah.
22
Oskrbništvo grofice Brandis Sv. Peter niže Maribora potrebuje od 11 novembra enega oženjeuega majarja s tremi delavskimi močmi, kt-ri je vešč živinoreje in vožnje, pod dobrimi pogoji.	731
Lepo posestvo v Partinju, fara Sv. Jurij v Slov. goricah na Du-gem, z lepo eno nadstropno vilo (zgradna vrednost 16000 K.) v prvem nadstropju, gosposko stanovanje, v pritličju za viničarja, lepa nova preš&, vrednost 1200 K, in velika obokana klet, za 100 štar-tinov vina, posebej je živinski hlev za 4 govedi in svinjski hlevi, vse zidano. Okoli poslopja leži zemljišče skupaj 8 in pol orala, od iBtega sta dva orala lesa, tri četrt orala sadonosnika, četrt orala drevesnice, trtnica in matičnjak, pol orala lepa njiva in 5 oralov deteljišča vse v najboljšem stanju se proda zaradi službenih zadev. Cena je 12400 kron. Naslov: posestnik Mihael Kovačič, oskrbnik Sv. Peter niže Maribora. 780
En moi, srednje starosti, želi stopiti v službo za hišnika ali domačega hlapca v kaki boljši hiši, razume se tudi s konji in pri poljskem delu. Naslov pri uprav-uištvu.	747
Trgovci pozor! Hiša, stara 34 let, v koji je trg jvina, poprej tudi gostilna, obstoječa iz 5 sob, prodajalna, 2 kuhinji, 2 podstrešni sobi, 1 skladišče, 3 kleti itd. Zraven sta dva vrta, eden sado nosnik, vsajenih 90 trt, med nj,-mi rizling, burgunder, sipo, iza-bela. Drvarnica, hlev za svinje in studenec z dobro vodo. Ker je vse blizu dobro obiskanih toplic, po-iag farne cerkve, tik glavne ceste se posebno g. trgovcem priporoča Proda se radi preselitve pol u-godnimi pogoji Kje in cena izve s; v uprav, tega lista.	736
Malo, a lepo pisestvo je na prodaj blizu mesta Maribor ia blizo šole, je lepa velika hiša z gospo darskim poslopjem, 2 vrta s sadnim drevjem in njive. Več se izve pri lastniku samem v Pobrežju št. 62.	789
Na prodaj je lepo posestvo, četrt ure od kolodvora, pri Rogaški Slatini, je novo poslopje, dve veliki sobi in klet, kuhinja, dvorana, gospodarsko poslopje, velik hlev in klet, vse je zidano, na ravnini, lep sadoaosnik, zemlje je 8 oralov, travnik, hosta, njive, pašnik. Cena 6000 kron, 2000 K ostane vknjiženih. Več se izve pri Alojziju Bratuša v Negovi št. 28, tik Rogaške Slatine.	787
Pridno, poiteno dekle se sprejme takoj v pouk o šivanju, z vso o-skrbo pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo.	732
Posestvo, obstoječe iz hiše z dvema sobama, kuhinja, hlevi posebej, preša, škedenj, klet, 3 njive poleg hiše, lep Badonosnik, brajde, voda doma, blizu cerkve, v hočki župniji, se proda radi nezastop-nosti Vpraša se pri Viherju v Pivoli pošta Hoče.	734
Lepo posestvo ob cesti blizu Sevnice ob Savi, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij (kozolec 6 stantov), gozda, zelo rodovitnih njiv in travnikov, vsega skupaj 14 «/» oralov, Be proda za 6000 K. Natančneje pove lastnica Frančiška Jurkovič, Spodnje Brezovo it. 24, pošta Blansa.	785
Postrežkinja — ali deklica za vse, zna tudi kuhati (po poklicu je šivilja) išče službe pri kaki stari sami gospej, ali starejšemn gospodu. Na željo se predstavi, PiB-mene ponudbe se prosijo pod naslovom: „Trnjeva pot", poste re-stante Mosirje, Savinjska dolina.
783
Vlnlčar s 4 delavskimi močmi, se išče pod zelo dobrimi pogoji Vpraša se pri posestniku Rihard Ogriseg, Sturmberg v Leitersberga pri Mariboru.	724
Priden učenec se sprejme pri g. Klokočovnik, pekarski mojster. Meljska cesta it. 14. Maribor.
741
lEi septembra 1910*
BEDMHNSKT OUBPüTXSRi
Stran 7;
agrobne vence
v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš
Goričar & Leskovšek, Celje
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd. Ha debeld In drobno I	220	Na debelo In drobno I
»
I I
I
I
I I I
I
Štefan Kaufmann
trgovec x železom 23
v Radgoni, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni.
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Oraška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah,
MajsoSidnejša in točna postrežba. ♦♦♦>««♦♦»♦»»
X ahnžen$em so pogosto že iz navadnih ran postale zelo hude. zato se naj vsaka z zato najbolj primernim sredstvom pokrije.
Že 40 let se je «izkazalo mečilno vlačno mazilo, takczvano praško domače mazilo, kot nanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje lane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan.
1 pušiea 70 vin. Proti predplačilu K S-16 se pošljejo 4 pušice, za K 7'— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelovatelj», ceno in varstveno znamko. Pristno la po 70 vinarjev.
Glavna zaloga
B. F R A G N E R, c. in kr. dvomi dobavitelj
lekarna „PRI ČRNEM DRLO"
[■PRAGA, Mala strani, vogal Herodove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.	250
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2 40. . „ 4 80.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana.
Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva n povsod].
129
na
mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15.
126
I/Jam
Proti neštetim boleznim se priporoča Franzovo žganje. Dobro, močno Franzovo žganje je neoporekovano najboljše domače sredstvo.
Za kolikor boljše in uspešnejše je še potem Franzo-vega žganja preparat, kakor je Szeklerjev gorski
99
Inda-cvet"
VABILO
redni obeni zbor
Hranilnice in posojilnice v Laškem
reg. zadrnge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 9. oktobra 1910 ob 3. uri popoldne v prostorih gospoda Fr. Subl-na gostima pri ,flosarju'.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za 1 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
NB. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih zadružnikov.	138
Odbor.
^ ■■ ritf-f
Ce Bi je kdo prej pokvaril želodec, če je trpel vsled pomanjkanja teka, na zaprtju in iz tega sledeči gorečici, na bolečinah v želodca in glavobolu, ali če je postal zelo debel, je bil primoran rabiti grenčico strašno slabega ckusa, ki je prav pogosto njegov želodec sploh ni prenesel in ga silila k bluvanju.	VSS3 5»-. _____Sedaj se.ni potreba mučiti, kajtijjkuB ggR£ 8jS£3
I n d a - b o n b o iiov1™
je jako prijeten, njih uspeh pa je boljši kakor vsa dosedanja čistila in sredstva za okrepčanje želodca. Ne le odrasli ampak tudi otroci je ra di uživajo, da celo dojencem se lahko dado. Ako se vzame pred jedjo 1—2 komfda Inda-bondona, se konča v 1 do 2 urah vsako zaprtje, če je še tako močno, brez želodčnih krčev in hudega napenjanja. Ako pa se vzame po jedi 1 komad Inda-bonbona, potem bo želodec izvrstno prebavljal, tek se bo povečal in zaprtja ne bo nikoli. Ako se čuti gorečica ali kislo hlipanje, napravi temu en Inda-bonbon konec. Tisti, ki so postali preveč debeli in hočejo postati bolj suhi, naj bi rabili Inda-bonbon nekaj časa redno in bodo v kratkem čbbu okusili njih izvrsten uspeh. Ker pa leži temelj našega zdravja v tem, da želodec redno deluje, ker
vzame ta za življenje potrebno hrano in jo prebavlja, jo pusti priti v obliki krvi v telo, naj bi vedno rabili Inda-bonbone, da je naš želodec vedno v redu.
Dobi se povsod 1 Cena zavojn (10fkom.) 40 v.
Izdeluje Aleksander Bal&zsovihova Sepeiszentgyorgyjeva lekarna in strokovni laboratorij za izdelovanje sedmogražkih zdravil v Sepsiszentgyorgy.
Glavna zaloga: Bndapešta VIII., Jčzsef-ntoa 35—37.	502
„Kapljice za svinje". CefVonoeU6,"e'"
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh tfrlo^povoljnll
Gosp. Janez E. piše: Prar dobro pomagalo!
ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor ga rabi.
Spričevalo za to da:
pismo Franca Kossuth-a:
Blag. gospod Balazsovich Sandor, lekarnar v Sepsi-isent-Gyorgy.
„Proti revmatičnim bolečinam se je izkazalo vnetje z ¡,Inda-cvetom" zelo dobro. Bodite tako prijazni in pošljite mi tri steklenice".	Franc Kossnth.
Postavno zavarovano „Inda-evet" zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni kaka navadna spritova mešanica, temveč iz
Szeklerjevih gorskih zdravilnih zelišč narejen sprit
in kot tak ne le najboljši in najuspešnejši, temveč tndi
najmočnejši Franzovega žganja preparat.
„Inda-cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi telo in dnšo!
„Inda-cvet" se dobi pri izdelovalcu Balazsovich S&n-dor, lekarnar v Sepsiszentgyorgy, kakor tudi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah.	303
Kilne pase Eg^S
bušne obveze, šuBpenzorije, pokončne držaje, razne varstvene stroje za telesne poškodbe, umetne noge in roke itd. izdeluje po niiki ceni prva spodnještajer-ska tvrdka
Fr. Podgoršek, bandažist,
Maribor, Grajska ulica 9.
1% - 2 kg
težje postane* jo svinje vsak danpodr.Zell-nerjevi svinj« ski krmi. Tri krat redilnej-še nego koruza. 50 kil z vrečo K 11-50 iz tovarne. I. za rejo II. za pitanje
M poviša donesek mleka krav za IV2 do 2 jjmvmv litra od glave in dneva. K 7*50 stane 50 kg iz tovarne.
Razpošilja tovarna prvih krmil
brata TAUSSKT,
Dunaj, II. Praterstrasse 15.
499	Prospekt „Goldgrube" zastonj.
xttK K ««am^ax
Lesni trgovci pozor!
V jako prijazni vasi na Spodnjem Štajerskem 5 minut od Save oddaljena je na prodaj nova moderno urejena žaga. Zraven mlin na dva tečaja, lepi stanovanjski prostori, svinjaki in precej zemlje. Cena 24.000 kron. Naslov pove upravništvo lista.	709
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, ntijnje živce in popravi kri. Izboren oknu. Nad 7000 zdravniških spričeval
%4 I. Serravallo,
Trieste-Barcola.
Kapi ce v lekarnah v steklenicah po pol 1 i K 2*60 in po 445	1 1 i K 4'80.

Našim rortblnim prlparoöwno Mo Ii as ho cikorijo.
17128995
Največja mizarska in tapetarska trgovina
□pni Wpq?f||( . MUfifiAF PoMšiva in posteljne oprave
illlUl II uOlClll lil£11 lUUi	po najnižjih cenah.
Tegethofova ulica to. 19. La„.	in Tf -
°	Lasten mszapska m tap® deiavniea-




g ®
& Kampv LJII;
tovarna zarezanih stpesnikoir
ponudi vsako poljubno množino
min
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivaž
s poševno obreso in privesmim nastavkom „sistem Marzola"
Bm odprtin zmgsf!	Straha pepoinom* ram pmš MfMmd i
Najpriprdstejše, najcenejše in aajtrpežnejše kritje Sfr«h $fdasij@lfl. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki 86 iščejo.
Velečasiifi duhovščini
se priporoča za napravo božičnih jaslic in vseh v podobar-sko, pozlatarsko in slikarsko stroko spadajočih cerkvenih del.
Izjava.
Davorin Lufoej,
pri Sv. Juriju ob juž žel.
Solidno in fino delo zajamčeno, cene nizke. 744	pisma na razpolago!
podobar in
pozlatar
Priznalna
Stojte! PPM Stojte!
Ste že
Z ozirom na govorice, ki krožijo v Arji vasi, izjavljam, da nisem imela z Bernardom Lednikom nikdar kaj opraviti in da jaz tadi napram nikomur kaj enakega trdila nisem.
Arja vas. dne 2. septembra 1910. 745	Mici Kopriva, 1. r.
Javna zahvala.
azgl
Nova odločno slovenska trgovina y Ormoži
L Veselic & A. Blagovič
se otvori dne 1. oktobra 1910.
Velika zaloga rezanega, drobnega in špecerijskega blaga kakor tudi yse vrste železnine.
Cene nizke, samo sveže novo blago
Nakupovanje zrnja, fižola, jajc, masla, suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov. uo
Podpisanima je pred kratkim pogorelo gospodarsko poslopja viničarije. Takoj po obvestilu je bil na licu mesta zastopnik banke „Slavije" v Pragi in župan trotkovski, pri O jBKS Sv. Benediktu v Slov. gor., gosp. Fran Kocuvan ter gosp.
- ——--odposlanec generalnega zastopa v Ljubljani. Akoravno sva
bila pri tem zavodu zavarovana komaj 1 leto, nama je vendar izplačala takoj, ko so bile predložene potrebne listine, le proti neznatnemu odbitku ves zavarovalni kapital. Za hitro in kulantno izplačilo se temu našemu slovanskemu zavodu najtopleje zahvaljujeva, ter ga vsled njegove vestnosti vsakomur toplo priporočava. Slovenci, svoji k svojim !
V Bišu pri Sv. Bolfenku v SI. g. 11. sept. 1910. 742	Karol in Jožefa Murko.
Cementne cevi,
ilakore plošče, sviajska k®rtt&$ korita za itapajatl, kakor vse druge cementne izdelke, nadalje apno, Portlandov in Romanov cement, vsake vrste opeko ponuja po uajnižjih cenah	658
Ferdinand Rogatsch,
Maribor ob D., Raiserjeva ul. 26.
za lOmeseftni tečaj za mladeniče ne deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel.
Ta tečaj se začne dne 7. novembra t. 1. in konča koncem avgusta prih. lata. Sprejme se 24 učencev, med temi 10 brezplačno. Drugi morajo plačati za celi tečaj 280 K v 2 poluletnih obrokih naprej.
Med zsdnjimi si lahko tudi nekateri izprosijo štipendije nekaterih okrajnih zastopor in posojilnic. Za ta znesek so učenci v zavodu oskrbljeni s podukom, stanovanjem in perilom. Knjige, obleko in razne šolske potrebščine nabavljati posebej sami. o ssbo morajo tudi prinesti za celi tečaj zadostujočo obleko, peril in obuvalo, potrebščine za snaženje in krpanje obleke ter obuvala.
Za vsprejem se vpoštevajo le prosilci rodom Štajerci, ki so najmanj 16 let stari in ki so dovršili vsaj ljudsko šolo s povoljnim uspehom, Prednost imajo stareji od 16 let, taki, ki so že dalje doma ali kjer si bodi pri kmetijstvu sodelovali in posebno tisti, ki nameravajo po dovršenem tečaju na domačem posestvu naprej sodelovati, zlasti če nameravajo postati samostalni gospodarji.
Lastnoročno pisane prošnje za vsprejem naj se vpo-šljejo najkasneje do 1. oktobra podpisanemu ravnateljstvu.
Prošnjam naj se priložio krstni list, domovnica, od-pustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti za ta poklic, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto aH kako štipendijo tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kateri hočejo na lastne stroške vstopiti, naj to opomnijo v prošnjah.
735	Ravnateljstvo deželne kmetijske šole
v Št. Jurju ob juž. žel.
ovenec Konrad Sto,
ifilavniea la vsa cerkvena dela v
=== Tirol ~
St. ülriefe, mirn,
«e najtopleje priporoča xa vsa cerkvena dela. Velikar.sk» saiogas sv. raspsl. Novi sanimivi slovenski ceniki isstdsj in ''&nko. Postrežba solidna in hitra.	881
Suodnieštaierska liudska posojilnica v MARIBOR
p
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
U^T" Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-v dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57,°/0 in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača ie koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12.
dopoldne in od 2.-5. popoldne.	6
Po«oj 11 nIc»» Ima »udi na razpolago domače hranilne nabiralnih».
Izdajatelj in aaloinik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Fran Bikovli.
Tig<t tUkaroa At. Cirila ' >4»riOora