M a r j а В or š ni к 
T А V Č A R J E V A B O G O M I L A 
Leta 1884 je vse leto izhajal v Ljubl janskem zvonu Tavčarjev roman 
Mrtva srca. ki se je zdel nekaterim našim vodilnim sodobnikom pre-
romantičen. Šolarka Franica Košeninijeva pa ga je s takšnim užitkom 
prebirala, da si je želela spoznati tudi avtorja. Ko se ji je to na nekem 
plesu posrečilo, se je van j zaljubila pa tudi on vanjo. Triintridesetletni 
pisatelj je bil dovolj galanten, da je na dobrodelni prireditvi za dvajset 
goldinarjev odkupil oleandrov cvet iz njenih las, hkrat i pa preveč malo-
dušen, da bi si bil lahko resno upal misliti na to lepo, živahno dekle. Ne 
le, da se mu je zdela po letih premlada, sebi samemu se je v tistih 
časih videl za vsako novo ljubezen prestar.1 Saj je prav v teh časih za-
ključil dve desetletji, odkar mu je bila prva ljubezen s prvimi verzi 
sprožila mladostno ustvarjalnost, in to doživetje je bilo zanj nekaj tako 
bolečega, kot da mu je do smrti ranilo srce. Dve leti m a n j kot dve deset-
letji se je van j nabirala grenkoba, ki mu je oblikovala prvi mladostni 
roman. Še tri leta delj je potreboval, da ga je mogel dati javnosti. In 
igra usode je hotela, da mu je prav ta roman privabil novo ljubezen, ki 
se je končala v srečnem zakonu. 
Hkrati pa je ta »igra usode« hotela, da prav z istim letom in z istim 
mescem, ko se je pričel v tisku pojavljat i roman Mrtva srca kot osrednji 
spomenik prvi ljubezenski tragediji . Tavčarju dejansko umre tudi juna-
kinja te tragedije Bogomila. 
Ljubljansko slovensko časopisje je ta dogodek zabeležilo s kratko 
osmrtnico,2 nemško pa se je razpisalo,8 da je 13. j anuar ja »po daljšem, 
zelo težkem trpl jenju« za jctiko umrla vcleposestnica Emilija Terpinc 
(Terpinz), žena trgovca Ivana Baumgà'rtnerja, mati treh hčera: Josipine, 
Marije in Alme. Ta danra 'iz visokih l jubl janskih krogov ni bila nič man j 
< 
1 Prim. 2S 1925. 33 s.; T7.D VIII. 186 s. 
2 SN 14.. 15. in tO. januarja 1884: S 14., 15. in 16. januarja 1884: Novice 
K), januarja 1884. 
s I.Zg 14.. 15.. K), in 17. j anuar ja 1884: Laibacher Wochenblatt 19. j anuar ja 
splošno uvaževana in občudovana »zavoljo svojega močnega značaja in 
živega smisla za dobrodelnost« kakor »zavoljo svojih redkih duhovnih 
darov in odličnih talentov«. Izredna udeležba pri impozantnem pogrebu, 
ki so ga spremljali vsi sloji do vrhov — našteti so posamezniki od dežel-
nega predsednika barona Winklerja in deželnega poglavarja grofa 
Thurna ter l jubljanskega župana Grassellija preko številnih drugih po-
svetnih in cerkvenih dostojanstvenikov —, poleg komaj še k d a j vidnega 
tolikšnega bogastva prelestnih rož so dokaz globoko doživete žalosti in 
iskrene simpatije, ki jo je ta komaj štiriintridesetletna gospa vzbujala 
v vseh slojih. 
Šest dni po Bogomilini smrti je Tavčar na Turjaškem trgu odprl 
svojo odvetniško pisarno4 in si šele s tem uglednim položajem pridobil 
možnost za vstop v Emilijino aristokratsko-denarniško družbo. Takrat 
pa so bile njegove ambicije že zdavnaj usmerjene drugam — v razvoj 
in povezavo z mladim slovenskim meščanstvom, katerega tipična pred-
stavnica je postajala tudi slovensko zavedna bogata dedinja Franica. 
Mrtvi ljubezni do Bogomile, hkrat i pa komaj vznikli ljubezni do 
Franice je Tavčar isto leto 1. septembra v Kresu posvetil dve Jesenski 
pesmi, ki prepričlj ivo nakazujeta, kar je hotel z značko —R.— pred 
javnostjo prikriti.5 
Drevo ljubezni mu je ozelenelo prepozno: cvetje se mu bo osulo brez 
plodu in brez sledu izginilo. Poletje je pesniku minilo, srce mu je zdav-
na j mrtvo. Zaman je mrlo po ljubezni in osamljeno jokalo — 
Ljubezni prve vzor v togoti 
Zasmeh umoril je svetâ. 
(I. Prepozno) 
Dokler se je vila med cvetjem kot zlata nit pot mladosti, je žarela 
sreča po vseh stezah v slednjem koraku. A majniško cvetje ospe prvi 
dih vetra. Srce si ne želi nazaj brezplodnih pomladnih obljub, 
Mladosti ne zavida cvetov, 
Ki slana prva jih vmori. 
(2. Poglej, na polje slana pada!) 
4 SN 19. j anuar ja 1884. 
5 Ponatis z vnanjim komentarjem v TZD VIII, 385. 
Tu je zamisel Cve t ja v jeseni in no t ran je pojasnilo, kako da se je 
zdel Tavčar že v tridesetih letih sam sebi pres tar in bolan. Ti verzi l ju-
bezni so prepleteni s cvetjem — z osrednjo metaforo, ki se kot ténia v 
nenehnih var iac i jah vseskoz pojavl ja zlasti v njegovi mladostni poeziji. 
Ali je mogoče, da je Ivan Tavčar že kot dvanajs t le ten deček našel 
resonančen prostor za svojo prvo tenko strunico?! 
Leta 1863 je prinesla zagrebška Torbica izpod peresa Ivana T." na-
slednjo pesem: 
ZVEZDICAM 
Zvezdice sjajne 
V daljni višini, 
K vain se o/.irain 
V solzni dolini. 
Ljubice moje 
Zmiraj ste bile. 
V sreči, v nezgodah 
Vedno svetile. 
V letih otročjih 
Mi ste sijale. 
V sanjah presledkih 
Me zazibale! 
Tugo in žalost 
Zvezdice zale, 
Mi ste že večkrat 
S srca pregnale. 
Toraj vas prosim 
Zvezdice mile. 
Da mi poveste 
Od Bogomile: 
Ali bo dolgo 
Še mi nemila? 
Al se je znabit' 
Že omečila?. 
Njenega srca 
Moč ni dobiti! 
Zvezdice drage 
Vas čem ljubiti! 
Vas bom pozdravljal 
S solzne doline. 
Dokler se vzdignem 
V vaše višine! 
V drugem letu Torbice, ki se je pod naslovom Torbica jugoslavjanske 
mladosti preselila iz L jub l jane v Zagreb, začela izhaja t i v tisku in spre-
jemati tudi srbohrvaško gradivo, je prevzel uredništvo tega srednješol-
skega glasila zagrebški slušatelj p rava Nikomed Ravnikar . Kot pomožni 
urednik pa mu je pomagal bivši urednik prvega letnika I orbice Ludvik 
Tomšič,7 ki je bil v glavnem zavoljo takšnega dela izključen iz četrtega 
" I van T.. Torbica jugoslavjanske mladosti. II. letnik, 2. številka, str. 59—-60. 
7 DS 1902. W2. l'o pripombi \ vpisnici ljubljanske humanistične gimnazije 
za leto 1H62 je bil po sklepu šolske konference 30. maja izključen zavoljo noč-
nega pohajkovanja, kavarniških obiskox itd. . 
razreda l jubljanske gimnazije in tako prisiljen, preseliti se na Hrvaško. 
Tako se je polagoma pohrvatil v Ljudevita Tomšiča, čeprav je še precej 
časa vzdrževal stike s slovenskimi literati, zlasti s slovenskim dijaštvom 
in se tudi sam objavl janju v slovenščini ni odrekel. 
Tavčar je svoje prve pesmi poslal v Zagreb že pred koncem marca 
1863, kot je dat iran uvod k prvi številki, kjer uredniška listnica na str.48 
izjavlja: »Gosp. J. T. v Lj.: Zelo nam je žal, da že v ta zvezek nismo k a j 
Vaših stvari uvrstiti mogli. Prosimo, pišite. —« 
Uredništvo je torej Tavčarjeva pošiljka prijetno presenetila, sa j med 
gradivom, ki ga je imelo dotlej na razpolago, še ni našlo toliko prirodne. 
preproste iskrenosti. Od začetka junija8 napre j je pričelo objavljati nje-
gove pesMii. ki zanje ne vemo, kako in k d a j so dotekale. 
Če Ludvik Tomšič nekaj let mlajšemu Tavčar ju ni sam posredoval 
prvih objav v Torbici, ga je k temu utegnil pripravit i Tomšičev bivši 
sošolec, Tavčarjev ožji rojak Blaž Jereb. 
Po Tomšičevi izključitvi in odhodu iz Ljubl jane so njegovi dote-
danji sošolci lu v petem razredu gimnazije v ožjem in tišjem krogu na-
daljevali. kar je bil 011 zasnoval. Zadovoljili so se s skromnim rokopisnim 
glasilom Slavec, ki je kot unikat le deloma ohranjen.9 Da je to res glasilo 
bivših Tomšičevih tovarišev istega letnika, se dâ sklepati iz pesmi ne-
kega H[?]. L.: Slavec petošolccm. Zavoljo slabih izkušenj s posledicami 
ki so zadele Tomšiča, si namreč avtorji s pravimi imeni niso upali 
na dan. 
Kdo n a j bi bil pobudnik tega lista? 
V nobeni od obeh paralelk tedanje pete gimnazije ni bilo di jaka, ki 
bi si bil ohranil literarno ime. O tedanjem petošolcu Juliju pl. Klein-
mayru, avtorju kasnejše po Levstiku tako zasmehovane literarne zgo-
dovine, ni znano, da bi se bil literarno poizkušal. Kot tak je znan en 
sam tedanji l jubljanski petošolec, Kleinmayrov in Tomšičev sošolec Blaž 
Jereb. 
Ta ponižni dninarjev sin in Tavčarjev ožji rojak iz Poljan10 se je bil 
oglasil s kratko prozo že prejšnje leto v ljubljanski Torbici s celim ime-
nom. dostavljajoč: »Tudi jaz ti [Torbici] prve vaje izročim. Ne zavrzi 
8 Približni datum 2. številke II. letnika izvemo iz Noviškega poročila 
(N 10. junija 1863). Naslednji zvezki so datirani. 
» Slavec. Rokopisni dijaški list. 1863. NUK, Ms 680. 
10 Prim, gimnazijske vpisnice v MALj. 
12 S l a v i s t i č n a r e v i j o 177 
jih, dasiravno jili k drugim od Tebe že donešenim spisom enačiti ne 
zamorem." Misli si, da sem še revno podučen rojak, voljo pa vendar 
imam, iz vsega srea, mili majki Slavi služiti. Zanaprej si bom prizadeval, 
veliko v a j Ti poslati, ktere morajo biti vedno boljši.«12 
Y duhu takšne vdane rodoljubnosti nastopa tudi glavni sodelavec 
Slavca Lipoljub, ki pravi že v uvodnih besedah k prvi številki 18. janu-
ar ja 1863 med drugim: »Kdo bi zamogel vse tiste našteti, kteri se svojega 
rodu po neumnosti sramujejo, kadar med p tu je ljudi pridejo? . . . Tako 
mora Slava žeti, kar je sejala? Sinu je gojila in ga dobro odgojila, al j 
on se je izneveril in potegnil jo je za ptujci , in jo je zaničeval. Toda roka 
božja je nad glavo njegovo, in kazen ga tudi zadane. Komaj ne zamora 
več tujcu pomagati, ga vsi zapuste, in revež se zaveda — toda pre-
pozno . . . Zdi se mu, kakor da bi stal na pragu koče, v kateri se je nje-
gova zibelka zibala, pa mirne koče ni več zanj, zapustil jo je in povratek 
mu je z a p r t . . . Zdaj smo nezmožni, da pomagamo narodu, a l j mi smo še 
mladi, in zamorento zmožni postati, ako le h o č e m o . . . Ljubimo svoj 
narod, učimo se pridno v vsakem obziru, in tako bomo enkrat koristni 
udje narodnega ž i v l j e n j a . . . Ljubimo, predragi Slovenci, svoj dom in 
svoj narod, jest nočem s tim reči, da moramo druge narode sovražiti, 
ampak sovražiti se da le to, kar nam brani naš namen, našo sveto nalogo 
doseči. Ker se pa ljubezen le v delu pokaže, toraj delajmo neutrudljivo, 
učimo se našega jezika, in naše misli n a j bodo vedno na to obrnjene, da 
ljubimo narod.« 
Vneta, a za tedanjega petošolca nespretna izpoved domovinskega 
čustva, kakršno bo komaj nekaj mescev kasneje prvošolec Tavčar ujel 
v tako prisrčne verze! Prav verjetno je bil ta Lipoljub, glasnik sorodnih 
čustev, Blaž Jereb, ki ga pohlevnost ni ovirala, da bi se tesneje ne družil 
s tem neka j let mlajšim, a bistrejšim Poljancem. 
V svojem in v paralelnem razredu je imel Jereb še tri ožje rojake-
Poljance: Valentina Klobovsa, Franca Ferlana in Janeza Demšar ja ; in 
poleg teh še vrsto sošolcev iz škofjeloškega in kranjskega okolja, ki n a j 
bo od njih tu naveden samo še Janez Schiffrer iz Gorenje Save pri 
Kranju. Z družinskimi imeni navedenih se je čutil Tavčar toliko poveza-
nega, da jim je kasneje v svojem delu postavil tak ali drugačen spo-
11 K tej izjavi je sošolčeva Torbica pokroviteljsko blagohotno pripisala pod 
črto: >Iniute jako ponižne misli. Vaši spisi mi bodo jako dragi.* 
12 Torbica 1862, 29. NUK, Ms II, В 24, 480. 
menik. Najpretresl j ivejši spomenik pa je postavil Blažu Jerebu — ne-
srečnemu bivšemu študentu Vidu v noveli Y Karlovcu. 
Y opombah k tej noveli je naglašeno, da se karlovški študent Gregor 
Jereb po »svojem življenju, značaju in d e l u . . . tako razlikuje od V ida, 
da temu ni mogel biti za model«.13 Tak romantični model, l jubitel j lite-
rature in Shakespeara, je mogel pač biti le Blaž Jereb, ki so ga v višji 
šoli navedeni in podobni interesi preveč zaposljevali, da bi se bil mogel 
posvečati študiju s tolikšnim uspehom, kakor je bil sklenil. Potem ko je 
s težavo premagal šesti razred in šolnine ni bil več oproščen, je bil pri-
siljen gimnazijo zapustiti in se verjetno vrniti domov. 
V nižji šoli je stanoval Jereb v Poljanskem premestju št. 20 oziroma 
št. 67," torej v dokajšnj i bližini sošolca Ludvika Tomšiča, ki je do iz-
ključitve t amka j prebival v hiši št. 72, in Tavčarja, ki je vsaj kot prvo-
šolec p rav tam stanoval v hiši št. 82 pri neki Poloni Streinerjevi.15 Y isti 
hiši je leta 1865 in kasneje poleg omenjenih petošolcev Franca Ferlana 
in Janeza Demšarja ter nekaterih drugih poljanskih dijakov kar mrgo-
lelo proletarcev in obrtnikov, katerih glavna zaposlitev je bilo šivanje 
in tkalstvo. Med njimi beležijo župnijske matice tudi mladoletnike 
Tavčarjevih let, ki jih ni naj t i po šolah. 
Ta mladina iz poljanskega predmest ja si je lahko v tistem času pri-
voščila nič koliko skupnih zabav. Pisatelj rad opisuje spopade med 
dijaki in drugimi mladiči, kar je tudi v zgodovinski preobleki utegnil 
črpati iz lastnih spominov. V takšnem tipično mladostniškem vzdušju 
se je razmahnila njegova domišljija v pustolovsko smer, kamor jo je 
gnalo tudi ustrezajoče tuje in domače berilo. Če se v Obiskih spominja, 
da je pričel v Novem mestu »citati nemške romane najnižje vrste«.16 bo 
to morda držalo za romane, ne pa za druge pustolovske zgodbe, ki so se 
ohranile v njegovi knjižnici in se je z nj imi utegnil seznanjati že poprej. 
Nič čudnega, če sta tovariša že v Slavcu s takšnima storijama 
tekmovala za prvenstvo. Lipoljubova »izvirna« oziroma »izmišljena pri-
18 TZD I2, 514. 
ы Prim, za te kakor tudi za naslednje podatke gimnazijske vpisnice v 
MALj. 
15 V vpisnici je leta 1864 navedena njegova gospodinja Apollonia Steiner, 
Schiefisiättgasse N 82, vendar se v matičnih knjigah Šentpetrske župnije, kamor 
Streliška ulica spada, ta ulica prav tako tedaj še označuje s skupnim imenom 
Poljansko predmestje. Prav iz teh matic pa se dû posneti, da se družina, k jer je 
Tavčar takrat prebival, ni imenovala Steiner, marveč Streiner. 
16 Izidor Cankar , Obiski, 1930, 141. 
\ 
12* 179 
povedka« Zvesti pr i ja te l j in Janezova »izmišljena pripovedka« Tolovaj17 
sta si v tem in drugem sorodni. V obeli je prizorišče gozd, kjer se 
nedolžni l judje koljejo s tolovaji. Vendar sta Lipoljubova junaka 
poštenjaka, medtem ko Janezov France s pri jatel jem Jernejem vred 
ni drugega kakor samo razbojnik-»tolovaj«, ki dela zlo. Po belo-čmili 
krištofšmidovskili klišejili ima plemenitega brata, ki ostaja prav tako 
pasiven, kakor je aktiven njegov antipod. Fabula je pri obeli podobno 
neizdelana, primitivna in nemotivirana, pri obeli je pač najvažnejši 
pokol, vendar je Janezov nazornejši. kakor je tudi potek dogajanja bolj 
živ. Njegov izraz je bolj zgoščen, udaren. Okorni, začetniški jezik kaže 
to in drugo značilnost kasnejšega Tavčar ja : spakedrane deležnike 
(šumajoče per je; spijočega glavarja); uporabo neprehodnih glagolov v 
prehodnem pomenu (po drevji, katero je mrzli veter pihljal); pačenje 
velelnikov (pokazajte); svojevrstno, tudi izumetničeno rabo besed 
(perje, protiti, bolehast v pomenu listje, pretiti , bolehav). Takšne in po-
dobne izrazne afektacije se bodo v naslednjem Tavčarjevem obdobju 
bujno razšopirile. 
Sicer pa je ta prva Tavčarjeva proza zgolj plod veselja do fabuli-
ran ja in nima z avtorjem nič skupnega. Kdor v avtorjevo protislovnost 
ni prodrl, utegne zmajevati z glavo, kako je zmogel hkrat i s tako malo 
dozorelo prozo tolikšno izpovednost in prizadevnost v verzih. Vendar pa 
je že v kratkem sestavku Poldne na deželi18 pokazal nekaj vsebinskih in 
slogovnih značilnosti, ki vežejo to njegovo najzgodnejše začetniško ob-
dobje s kasnejšim klasičnim obdobjem v zaključen krog. 
Spis začenja v ritmičnem zanosu, ki 11111 podreja besedni red, nakar 
preko svetopisemskega citata preide v vsakdanjo prozo. Ta n a j z dra-
stičnim izražanjem podkrepi trdoto in skromnost kmečkega življenja in 
dela, ki vzdržujeta ves svet, a sta ničvrednežem kl jub temu predmet 
zasmeha. O primerjavi obilja gospode s kmečko revščino bi lahko še več 
povedal, a se mu še to zdi preveč. Kmečki trud pa je poplačan z mirno 
vestjo, bogatejšo od vladarjeve. 
Poudar jan je kmečkega notranjega bogastva je za Tavčarja že v tem 
času značilno. Na to je upr t njegov gorenjski kmečki ponos, ki se od 
gospode ne (hi ponižati. Zaveda se vseh prednosti življenja na kmetih 
17 TZD I2, 365—369 (objava). V komenta r (tam, 5Э6—527) se je na str. 527 
ob navedbi Hinzu Jereba v tret j i vrsti vrinila t iskovna n a p a k a : o Jerebu govori 
ta knj iga še na str. 514. ne pa na str. 427. 
is TZD I«, 169—570 (objava). 527—528 (komentar). 
sredi prirode. Priroda ga poživlja in vedri tudi v okolju gospode, kjer 
se zavoljo kmečkega porekla in revnih osebnih razmer ne počuti dovolj 
varnega. Razgibano razpoloženje izpoveduje pesem19 
POMLAD 
Solnce nam gorkeje sije, 
Modro kaže se nebo, 
Sneg široki svet ne krije, 
Kakor je po zimi b'lö. 
Lepi dnevi se vrnili, 
Kak' prijetno pač je to! 
In drevesa so povili 
S krasno suknjo zeleno. 
Vse je živo, vse se giblje, 
Pesmica povsod doni; 
Se po vodi čolnič ziblje, 
Z njega lira se glasi 
Vesljar tu veselo peva, 
Glas se sliši lire vmes, 
Da srce si s tem ogreva; 
Vse veselje, vse je ples. 
Ptiči k nam so tud' dospeli, 
Po vsih logih pojejo, 
Stari, mladi, vsi veseli 
Po vejicah gnezdijo. 
1. gore v dol se tudi čuje 
Vsim pastir jem ljubljen glas, 
Kter'ga duh se zda j raduje, 
Ko iz višine zre na nas. 
Takšno čisto srečo lahko uživa mlado bitje samo v harmonični po-
vezavi z življenjem, ki ga ljubi. Tako utegne premostiti vse pomisleke, 
tudi družbene, kakršne dâ slutiti nekmečko okolje. Sa j veselo pet je ob 
liri (!), ki zveni iz čolna, utegne nakazovati razkošno graščinsko življenje 
z vnetim čolnarjenjem po ba jer ju v parku, kakršno je I avčar takrat 
lahko sodoživljal. Neposredna realistična izpovednost, katere predmetni 
svet je star kakor zemlja: zvezde, cvetje, drevje, ptiči, ga je torej vezala 
na pristno doživet notranji svet, čeprav tega še ni bil sposoben z novimi 
sredstvi prikazati . 
Ta pesem ne izpoveduje erotike in njenih bolečin. Izšla je kot prva, 
čeprav so bile druge popre j odposlane. Pesem Solze, ki je objavljena 
v Torbici kot zadnja leto dni po izidu Pomladi, kaže povsem drugačno 
razpoloženje v enaki zgradbi verza, ritma in rime. Ni vzroka, da bi 
dvomili, da so vse pesmi od istega avtorja. 
Podobno razpoloženje spričo radostne prirode, vendar vkovano v 
žago man j sproščenega trohejskega metra, odkriva pesem Juternjica:20 
'» J., Pomlad, Slavec 17. ma ja 1863, št. 3. str. 18—19. 
20 11., Juternjica, Besednik 4. novembra 1869, št. 19, str. 165. 
J U T E R N J I C A 
Solace vzhaja . Cvetke mile 
Bunčice odpirajo, 
Žlahtni vonj iz se puhtijo, 
Z bojo krasno mikajo. 
Pr idna bčela v naglem tiru 
Nad cvetice prihrumi, 
Srka i ž njih sladko medico, 
Z blagom v ulj naza j leti. 
V lahnem letu metul j krasni 
Nad cvetice prileti, 
Srka iž njih sladko medico 
1er po lahno spet sfrči. 
Oj krasote, oj lepote! 
Te vrsté se pred očmi, 
Vsaka stvar mlade prirode 
Teh krasot se veseli. 
Bodi zdrava, krasna zemlja. 
Ker mi tolik kras deliš. 
Tebe štujem. tebe l jubim, 
Ker za sina tak skrbiš! 
Toda ta vsebuje skoraj same obrabljene okrasne pridevke, ki razen 
»cvetke mile« (Mile, Emili j ine cvetke) nič ne povedo (sladko medico, 
pr idna bčela, z bojo krasno, metulj krasni, krasna zemlja — poleg samo-
stalnika krasota in kras!), medtem ko jih je pri oni komaj troje in ne 
štrlijo tako čitalniško v prazno (modro nebo, široki svet, lepi dnevi). Če 
pri 6iii »pesmica doni«, to ne zaboli tako, kot če pr i tej » b č e l a . . . pr i-
hrumi«. Ona ima celo doka j posrečeno metaforo: » d n e v i . . . drevesa so 
povili / S krasno suknjo zeleno«. 
Ker je torej ta pesem ne le vsebinsko praznejša . marveč tudi obli-
kovno šibkejša od poprejšnje , je utegnila nastati pred ono. Tavčar jo je 
očitno poslal Janežiču že pred 17. majem 1863 za Slovenski glasnik, ta 
pa jo je upravičeno pustil v predalu. Po njegovi smrti jo je tu izkopal 
novi urednik Besednika in jo objavil med zapoznelimi verzi." 
Podobno povezana z nut uro, le da v živahnejšem, daktilsko-trohej-
skem ritmu je zgrajena pesem Pod l ipo:" 
* 
21 Plim. opravičilo v uredniški listnici: Raznim pisateljem: Srčno hvalo 
za rokopise v prozi in verzih, s časom vse pride na vrsto; prosimo, na j nihče ne 
bo hud, če ka j iz njegovega peresa mora malo čakati, ker od ranjc. Janežiča je 
še neka j rokopisov, da že leta čaka jo belega dné.« Tik nad tem opravičilom pa 
se obrača na »J. T. v Lj.« (Besednik 10. februar ja 1870, str. 24.) . 
" Ivan T.. Pod l.ipo. Torbica 12. julija 1863, št. str. 101. 
POD LIPO 
Pod senčnato lipo 
Zamišljen sedim, 
Na kamnati mizi 
S komolcem slonim. 
Veselo on trga 
Cvetlični si cvet, 
Pa zraven prepeva 
Kak vstvarjen je svet. 
Po lipovem cvetju 
Bučelce bucé, 
Al v žalostnem srcu 
Le tožnost budé. 
Le zame ni vstvarjen 
Nečimerni svet, 
Ne gine ine pesem, 
Ni sladek mi med. 
Pred mano pa v travi 
Fantiček igra, 
Men' v kalnem očesu 
Zabliska solza. 
Že večkrat dočakal 
Dišeči sem cvet, 
Al v srcu preljube 
Ne slaja se — led. 
Preseneča pa s svojo dozorelejšo zgradbo na kontrast ih: šumenje 
čebelic —- otožnost srca: igra fant ička — lesket solze: z an j cvet in vesela 
stvarnost — za pesnika sveta in sladkosti ni; dišeči cvet •—- led v srcu 
prel jube. — Že tu je zarodek kontras ta : cvetje — trnje , ki se odslej pri 
Tavča r ju kot tema v var iac i jah stalno obnavlja. 
Medtem ko popre jšn j i pesmi vriskata od čiste radosti, je razpolo-
ženje v te j poslednji zagrenjeno. Zavoljo Bogomilinega ledenega srca. 
Njegovi verzi njenega srca očitno niso mogli odtaja t i . Njegov plamen pa 
se neti iz njega samega. Stereotipnost prvih l jubezenskih verzov pr ičenja 
preraščat i osebna prizadetost. Da je laliko svobodneje zadihal, pa mu je 
omogočila Torbica. 
Da se je ponižna začetniška Torbica v Zagrebu lahko sproščeneje 
razmahnila , je razumlj ivo: saj se je osvobodila budnega nadzorstva ta-
kra tne k ran j ske šolske ozkogrudnosti. Tudi Ludvik T omšič jo je v marsi-
čem lahko zda j poživil. Svojevrstna je zlasti polemika z avtori tat ivnim 
l jubl janskim profesorjem Jožefom Marnom, katehetom v nižjih šolah in 
učiteljem slovenščine v višjih. Da bi se bil k d a j na Kran jskem mlečno-
zob gimnazijec drznil spuščat i v javno, čeprav anonimno polemiko z 
bivšim svojim profesorjem, ki se je v to svrho zatekel celo v ortodoksno 
ul t rakatol iško Zgodnjo Danico, bi bilo pač nezaslišano. Polemika je bila 
sicer z obeli strani dovolj naivna, šlo pa je za obrambo nedolžno se 
šalečih, a drakonsko kaznovanih šestošolcev." Za tisti čas dovolj pogu-
28 Prim. Torbica 1863. II. I l l s . . 111. 18s.: Zgodnja Danica 1863. 176. 
% 
men je tudi zagovor Torbice pred očitki Zgodnje Danice, češ da z ero-
tiko pohujšu je . Torbica odgovarja , da je »ne pišejo otroci, a m p a k mla-
deniči«.24 
Seveda je glede »mladeništva« pre t i rava la kakor vsak puber te tn ik . 
Zlasti v zvezi s Tavča r j em: sa j v času, ko je objavil p rve znane verze, 
ni dosegel še niti polnih dvana j s t let! Bil pa je za svoja leta dozorel, če 
ne celo predozorel. To dokazuje jo tudi stalni nadpovprečni šolski uspehi. 
Y drugem polet ju šolskega leta 1862/1863, ko se je v javnosti prvič 
oglasil, je hodil v zadnj i , četrti razred l jubl janske osnovne šole, tako 
imenovane normalke, in je bil razen v oceni o sposobnosti vseskoz 
odličen. Tudi nas lednje leto, ko je prestopil v gimnazijo, mu prva ero-
t ična vzhičenost in us tvar ja lna zavzetost odličnega šolskega uspeha nista 
skalili.25 K l jub začetniškim težavam v izražanju pa sta takšni , da ju 
moramo premotri t i z vso resnostjo. 
2 
Erot ika vzkali v T a v č a r j u že zelo zgodaj , in to iz religioznosti. Nad 
pol stoletja kasneje je izpovedal, k a j mu je pomenila Mati božja z veli-
kega ol tar ja romarske Gore v det instvu: 
»V zidu za ol tar jem je bilo naprav l jeno okno iz rumenega stekla in, 
kada r je sonce zasijalo, je bilo videti Marijo, kakor bi se kopala v samem 
zlatu. Po moji t akra tn i sodbi se sploh ni moglo na svetu k a j lepšega 
naha ja t i . / Ko je nato stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko 
se je po božjem hramu kadila vonjava in so na koru zapele pevke, sem 
bil t rdno prepr ičan , da prebiva v naši sredi Bog in da bo njegova mati 
zda j in z d a j stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi žarki.«1* 
Kolikor močneje se 11111 je ta sprva poetično poveličana, dejansko pa 
»slabo izrezl jana in prekričeče z barvami prevlečena« podoba primitiv-
nega vaškega umetnika odinikala, toliko silneje mu je v mladem srcu 
raslo h repenen je po ljubezni. 
Neka j podobnega poroča Tavčar že 4. avgusta 1886 izvoljenki Fra -
nici, le da ne v zvezi z Gorsko, marveč z domačo pol jansko cerkvi jo: 
»Ko sem bil s tar 14 let zahaja l sem doma še v cerkev. Na desni strani 
v zidu napravi l i so bili t eda j novo mater Božjo. Imela je rožnat obrazek. 
24 Torbica II, 109. 
" Prim. Verzeichnis iiher den Fleiss sämtlicher Normalschüler nil der 
k. k. Muster-Hauptschule zu Laibach in gimnazijske vpisnice v MALj. 
2« TZD VI, 42. 
a v beli roki držala je malo rudeče srce, 1er ga tiščala na svoje prsi. 
Okrog nje naslikane so bile palme in druga tropična drevesa s širokimi 
peresi. Tudi so prižigali vsako nedeljo obilo lučic. da se je vse žarilo po 
steni. Vidite v to mater Božjo sem bil pol leta prav resno zaljubljen! 
Sanjal sem o nji. in gojil sem vročo željo, da bi vmerl, ter se tako združil 
ž njo. ki mi je bila tedaj vzor vse ženske lepote. Nekega dne pa sem se 
hipoma prebudil. . . . V mojem srcu pa je slana pobrala ljubezen in bilo 
je neka j časa prazno in nesrečno: poteptani so bili v z o r i . . . Tako pre-
bujenje je grozno, in komur je dano, si ga več nazaj ne želi.«5' 
Brez pomena je ugibati, katera Mati bbžja je bila resničen, katera 
le namišljen predmet Tavčarjeve fantazije, če ga nista morda kar obe 
očarali, poljanska kakor tudi Gorska z romarske poti; vsekakor pa se 
pisatelj bote ali nehote moti, da se je v poljansko zagledal šele štirinajst-
leten. ko je zahajal »doma še v cerkev«. Doma je v cerkev še dolgo za-
hajal. takrat pa bolj malo, ker se je šolal v Ljubljani . Predmet njegove 
ljubezni pa je bil takrat že zemeljski. In prav temu bo veljalo grozno 
prebujenje, ki ga ne želi še enkrat preizkusiti. 
K d a j je prvič srečal svojo Milo — morda po Prešernovem Krstu, 
morda le iz erotično-religioznega hrepenenja prezvano v Bogomilo —, 
lahko le ugibamo. 
Jedro Tavčarjevega leposlovnega in esejističnega dela ni nikoli iz-
mišljeno. Kdor hoče spričo skrajno pomanjkl j ivih dokumentov prodreti 
do resničnosti, n a j ga skuša izluščiti. 
Za tretje Tavčarjevo ustvarjalno obdobje (1875—1881) je še zmeraj 
značilna osebna prizadetost, ki pa jo zna takrat že spretno prekri t i s 
humorjem in celo z zasmehoni: Rože in trnje, 1875; Pri ja tel j Radivoj, 
1877.28 Prav tako spretno zna takrat že kamuflirat i , to se pravi, umet-
niško preoblikovati in upodobiti svojo osebno resničnost. V tem obdobju. 
Emilijo edinič imenuje s pravim imenom: »Bil sem absolviran četrto-
šolec. Ženski spol mi je dejal, da sem jako prijeten in zanimiv človek. 
To pohvalo tem više cenim, ker je prišla od ženske s t r a n i . . . . Bil sem 
tedaj absolviran četrtošolec in stanoval sem takrat v mestu N . . . pri neki 
vdovi, katera je imela zalo hčerko s sladkim imenom Emilija. Bila je — 
da jo bolj poetično opišem krasna ko roža, katera se razcvete v po-
mladi . . . . In to deklico sem ljubil jaz in ona mene. Bil je to posrečen čas 
« TZD VIII. 
28 Objavi /. vnunjim komentarjem v TZD I2. 
zame. Nikdar ne bodein pozabil onih krasnih večerov, ko sva slonela ob 
oknu . . . . / Takra t sem bil prvič poet. Peval sem ,mile' pesmi, se ve, da le 
v njeno čast. . . . In koliko veselje, če se mi je, prebravši ji kako pesem, 
sladko nasmehljala ter dejala: ,To je pa lepo.' Za pohvalo vseh recen-
zentov bi ne bil dal takrat te njene pohvale.« — Na k a j lahek način 
obračuna tudi s pesmimi nanjo: »,Ha, nezves ta ! . . . ' sem dejal in vzel 
vse pesmi, katere sem zložil v njeno čast, zakuril ž njimi ogenj na 
ognjišču in proč so bile, ki bi imele enkrat njeno čast razglasiti vsem 
narodom. Tako sem se maščeval nad njeno nezvestobo.«29 
Podobno, navidez še frivolneje, nakaže tragikomično usodo svojih 
ljubezenskih pesmi dve leti kasneje: »Iii med temi lužami in lužicami 
sva pr i jadrala do Radivojevega stanovanja. Radivoj prižge luč. \ peči 
se je še kurilo. Iz znanega predalčka vzame vse tiste sonete, tercine in 
ode ter jih z modrim trakom vred — pahne v plamen. . . . p o t e m pa ga 
je zopet preobdal smeli, da se je spustil v fotelj in se glasno k r o h o t a l . . . 
Tako je bil ozdravljen Radivoj!«30 
Da pa ga je ta ljubezen pretresla do jedra, dokazuje ne le vsa nje-
gova ustvarjalnost prvega obdobja (1863—1869), deloma pa tudi drugega 
obdobja (1869—1873), marveč tudi obračun z njo v tretjem obdobju, l a 
pa ni le zasnichljiv, hkrati je tudi globoko tragičen. Najmočneje je iz-
povedali na zaključku tega obdobja v zadnji redakciji Mrtvih src in v 
noveli V Karlovcu. 
Mrtvo srce — srce brez ljubezni — ostane Ani in njeni sestri Meti 
pa tudi Bogomirovo in Filipovo je opustošeno. Še očarljivejša od Ane in 
Mete, teh tenkočutnih hčera kruto brezobzirnega veleposestnika in indit-
strialca Ernesta Malca, je igrivosladka kontesa Ana, katere rosnomla-
dostna pojava še tolikokrat tudi kasneje zablesti v Tavčarjevem delu. 
Sivina njenega kasnejšega življenja pa je prekrita z aristokratskim 
vnanjini bleščein: 
»Pred nekoliko leti sem obiskal si jajen ples v mestu C. — Pleineni-
taši so imeli svoj prostor, k jer so plesali. Med njimi je bila ženska pre-
čudne krasote. Okrog nje se je gnetlo vse in se ji sladkalo. Ona pa je 
enaka boginji sprejemala vse te časti — a na obrazu ji je bil videti žar 
sreče. Bila je kontesa Ana. tedaj omožena grofica T. — Svet pravi, da je 
srečna. Vsaj videti je tako! —«31 
2» TZD Ia. 326 s. 
»» TZD Is. 334. 
81 I ZD Is. 307. 
Do te zaključne ljubezenske bilance ob zaključku tretjega ustvar-
jalnega obdobja je vsekakor moralo priti ob nekem resničnem srečanju, 
ki je pisatelja po letih molka spet dovolj pretreslo. Pa na j je to res bilo 
srečanje z Bogomilo nekje na plesu ali pa morda srečanje z njeno hčerko 
nekje na vrtu. 
Najstarejša Emilijina hčerka Josipina je dosegla kakšnih enajst let, 
ko bi bila mogla Tavčar ja pretresti s podobnostjo na nekdanjo mater ." 
Ta jo je morda res ugledal na prelomu sedemdesetih in osemdesetih let 
nekje sredi cvetja, ki je tako oživilo podobo Bogomile. Težko pa je ver-
jetno, da bi bilo to na vrtu njegovega strica Ignaca Tavčarja , ki je takrat 
župnikoval v Križevem pri Kostanjevici.33 Pr i ja tel j trdi. da nosi go-
spod Andrej v novelici Miha Kovarjev34 »na sebi mnoge črte pisatelje-
vega strica župnika Ignacija Tavčarja«. Pri gospodu Andreju pa se je 
srečala njegova nečakinja z njegovim lepim hlapcem Miho in ga podobno 
zmedla, kakor je zmedla karlovškega Vida igriva kontesa Ana. Model 
obeh deklet je bil vsekakor isti, le da je prvemu avtor nametal neka j 
ironičnih potez. 
Po Hribarjevem pričevanju je Tavčar kot šolar na normalki »hodil 
na počitnice k svojemu stricu, kaplanu Nacetu Tavčarju« v Mengeš.35 
Tamkaj se je utegnil zagledali v tako igrivo stvarco, kakršno še po pol-
drugem desetletju tako prisrčno doživlja v omenjenih novelah. Pobudo 
za prvo objavljeno pesem pa je dobil nekoliko kasneje, vsekakor nekje 
na začetku leta 1863, da je njegovo hrepenenje lahko izbruhnilo v tak 
spontan žaromet čustev. 
Nemara je bilo to 2. februarju i s 6 3 . ko je ljubljanska čitalnica ob-
hajala Vodnikovo slovesnost. Novice ta znameniti dogodek takole opi-
sujejo: 
»Vredno obhajati ta spomin iu spodobno sprejeti visokočastite goste, 
ki so od blizo in deleč prišli udeležit se te slovesnosti, se je čitavnica ta 
večer kakor zala nevesta, pričakujoča svojega ženina, oblekla v praz-
nično obleko. Ob 8. uri je bil oklican začetek, pa že kmali po sedmih je 
vrela množica skupaj , da je bila dvorana z vsemi sobami prepolna; bilo 
3S Josipina Baumgartner, kasnejša grofica Wenekheiin von ('.ries, se je ro-
dila leta 1868 v Ljubl jani (Zglaševalna pola l jubljanske notranje uprave). 
38 Catalogus e l e r i . . . dioeeesis Labacensis, 1879. 56. 1880, >6. 
34 TZD HI ; TZS L 497. 
35 Ivan Hribar, Moji spomini I. 26. 
je gotovo čez 800 vseh, in posebno veselo je bilo viditi, da tretjina je bila 
domoljubnih gospa in gospodičinj, med katerimi so mnoge slovile še po 
nenavadni krasoti svoji.« — Začetek je bil napovedan ob osmih, čitalnica 
pa je odlašala skoraj do devetih v pr ičakovanju »povabljenih visocih 
gospodov«." 
Ce se je te izredne veselice med »visocimi gospodi« s pretehtano 
enotirno zakasnitvijo udeležil tudi splošno uvaževani veleposestnik in 
fabrikant , predsednik kranjske kmetijske družbe, direktor hranilnice, 
vrhovni sodnik l jubljanske okolice itd. itd., skratka, »eden naših naj-
večjih mož«, gospodarski genij (kakor ga naziva njegov prvi biograf),37 
gospod Fidelis Terpinc, tega Novice tu posebej ne naglašajo, čeprav ga 
sicer rade omenjajo. Tudi o njegovi impozantni soprogi Fini, rojeni 
Zeschkovi, nekdanj i Smoletovi »stekleni princesi« tu ni posebej govora, 
ker se navzoči z imeni sploh ne navajajo. Ker pa je Terpinc v tem času 
veljal ne samo za velikodušnega mecena, marveč tudi za narodnjaka, ki 
večjih domačih prireditev s svojo in svoje družine navzočnostjo ni spre-
gledal počastiti, se lahko zanesemo, da tudi ob tej priložnosti ni izostal 
s svojo soprogo in morebiti tudi ne s svojo štirinajstletno pohčerjenko 
Emilijo. 
Sicer je težko verjetno, da bi se tudi učenček normalke lahko udeležil 
takšne večerne slovesnosti, Nedvedova z navdušenjem sprejeta zborovska 
pesem Zvezdici, ki se je t eda j tu pela.3" pa vsaj z naslovom sumljivo spo-
minja mi zgoraj navedeno prvo Tavčarjevo pesem in ji je utegnila dati 
pobudo. Sa j se tudi Tavčarjevih Zvezdic drži nekaj čitalniškega vzdušja, 
zlasti v epitetih (v solzni dolini, zvezdice mile) in v tolažilnem. v vdanem 
katolištvu temelječem zaključku. Tudi otroško naivni ton noviškemu čital-
ništvu ni tuj . vendar zveni pri dvanajstletnem dečku prisrčno in ne-
potvorjeno. Kljub morebitni vezanosti na predlogo izpodbija vsak dvom. 
da neusmiljena Bogomila morebiti le ni resničen predmet resničnega 
rosnega hrepenenja. Saj epiteton (zvezdice) mile, (Bogomila) nemila ni 
nujno, da je čitalniško obrabljen. Z razprtim tiskom podčrtan, poudar ja , 
da ima globlji pomen. 
Pri Mili oziroma Emiliji (iarčevi je nekaj posebno presunljivega: 
letu IS34 jo najdemo, staro štiri in pol leta. vpisano v prvi razred ljub-
ljanske notranje uršulinske šole in. seve, neredovano. Zraven je v vpis-
•le Novice 1863. 39 s. 
" Dr. Rudolf Andrejka, Fidelis Terpinc, Kronika 1954. 114—120. 
s» N 1865, 47. 
niči pripomba, da je njen oče sprevodnik, da je z Dunaja in da je bila 
k uršulinkam sprejeta 15. maja istega leta.3"" 
Rodila se je res 20. novembra 1849 na D u n a j u , " vsekakor pa je njen 
oče — sprevodnik — izmišljen, l ako se je posrečilo spretnemu vele-
kapitalistu Terpincu spraviti lastno nezakonsko hčerko v Ljubl jano in 
preko uršulinskega samostana v lastni razkošni dom na Mestni trg št. 8. 
Njegova rahločutna žena tedaj še ni slutila, čigav otrok je to, sprejela 
pa jo je k sebi tem rajši, ker sama ni imela otrok, medtem ko je bil njen 
brat veletrgovec in fabr ikant Valentin Zeschko, stanujoč v isti hiši, 
skoraj vsako leto oblagodarjen spet z novim prirastkom.40 
Tavčar je vsaj dva od teh mnogoštevilnih Zeschkovih otrok pač že 
v ljudski šoli poznal. Leta 1861, ko je v Ljubljani z odliko zaključil drugi 
razred norinalke, je desetletni Gvido uspešno končal tretji razred, osem-
inpolletni Valentin pa padel. Naslednje leto, ko je Tavčar z odliko za-
ključil tretji razred, je Gvido uspešno zaključil četrtega, Valentin pa 
tret j i razred. V četrtem sta bila Tavčar in Valentin spet sošolca. Prvi je 
končal razred kot odličnjak, drugi s prvimi redi. Družiti pa se ti otroci 
med seboj pač niso mogli, saj sta bila Zeschkova ves čas privatista in 
torej neka j posebnega. Tudi dve njihovi sestri sta se razlikovali od osta-
lih povprečnih ljubljanskih deklet, saj sta med redkimi izbrankami 
obiskovali notranjo uršulinsko šolo. Ostali Zesehkovi otroci po l jubljan-
skih javnih šolah tega časa niso zabeleženi in so imeli guvernante, če se 
niso šolali drugod po svetu. Tudi Emilija odtlej ni več prestopila našega 
šolskega praga, sa j jo je Fina Terpinčeva »skrbno vzgojila«41 doma. 
Ob orisu Smoletove »steklene princezinje« Fine omenja Tavčar 
kasneje tudi njeno nečakinjo Ano Hermino (rojeno hišnemu posestniku 
in fabrikantu« Valentinu Zeschku 15. julija 185"): »Njene potomke-
sorodnice so bile lepe, a Josipine Ceškove niso dosegle. Nekaj podobna 
ji je bila svoj čas gospica Anica Češkova, ki je z nemško svojo lepoto 
razburjala mladim nam dijakom slovenska naša srca.t4-' 
•wa pleiss Verzeichnis der Schülerinnen der innern Schule bei den Ursuline-
riiiiien zu Laibach fü r beide Semester 1K54. 
:,B D u n a j VII. zur heiligsten Dreifaltigkeit VIII. št. 29813/58 . kakor beleži 
Zglaševalna pola l jubl janske notranje uprave. — Drugače dr. Andrejka, ki po-
stavlja njeno rojstvo na Reko (Kronika 1854. 119). 
40 Prim. TZS V. 519 s. in šenklavške krstne matice. 
41 Prijatelj . TZS V, 519 s. Ostali podatki po pregledu ljubljanskih šolskih 
programov in vpisnic. 
Izza kongresa, I ZD V. 54. 
Sodeč po fotografijah v Krisperjevemu albumu,43 je bila ta Anca 
bujnejša, bolj sveža in zdrava od Emilije. Njen čutno privlačni obraz pa 
izraža tipično lepoto povprečnega dekleta, medtem ko zrcali Emilijin 
svojevrstno duhovno globino. Zato ljudi Tavčarjevega kova Anca le 
bežno omami, Emilija pa t ra jno osvoji. 
Iz Finine in Emilijine korespondence, kolikor se je je ohranilo med 
Terpinčevim gradivom, je razvidno, da je imela gospa Terpinčeva 
dragocen Besendorfer klavir, kjer se je očitno vežbala tudi Emilija, ki 
jo je več guvernant izobraževalo tudi v francoščini in angleščini. Z dvema 
sta po njunem odhodu Fina in Emilija navezali prisrčne pismene stike. 
Zlasti zaupno je bilo Emilijino dopisovanje s Francozinjo S. Darancette, 
ki je v tem času poučevala v Trstu, živeč v pr ipravah, da se poroči v 
Švico. Emilijinih pisem žal ne poznamo, iz odgovorov te Francozinje pa 
lahko doženemo tudi srčne skrivnosti, ki prizadevajo vsaj njenega obože-
valca. če ne tudi njo. 
Dne 23. marca 1864 ji piše vzgojiteljica v svoji težko čitljivi franco-
ščini: »Quant à votre pauvre amoureux-fou, il s'est imposé par dépit, 
un bien grand châtiment. Comme vous me le dites, son effeveseence 
commence à se calmer et bientôt vous le reverrez à vos pieds douse et 
soucissonne un agneau. Il s'est donné une rude leçon; mais soyez sure 
qu'à l 'avenir il ne donnera plus de sérénades avant d'avoir réfléchi si 
c'est bien convenable.«44 
Iz teh besed se da zaključiti , da je Emilijin ubogi neumni zaljub-
ljenec pri svoji podoknici naletel na nel jub sprejem, tako neljub in težak, 
da odslej ne bo več delal serenad, preden ne bo razmislil, če so primerne. 
Ogorčenje zavoljo velike kazni, ki si jo je bil s tem naložil, pa se 11111 po 
Emilijini izjavi pričenja polegati in vzgojiteljica je prepričana, tla ga bo 
dekle kmalu spet videlo pred svojimi nogami sladkega in podvrženega 
kakor jagnje. 
Ce se dve leti kasnejše besede iste dopisovalke: »Dites les choses les 
plus aimables à votre cher Jean« (Emiliji 13. avgusta 1866) nanašajo na 
istega zaljubljencu, bo težko dognati. 
Tudi bo težko zaključiti pravi smisel težko čitljive in slabe nem-
ščine, ki je v n j e j pisano pismo angleške vzgojiteljice E. Blanche Gates 
43 Album raznih fotografi j družine Češko in Terpinc, last dr. Valentina 
Krisperja. je dr. Rudolf Andrejka poklonil l jubljanskemu mestnemu arhivu. 
41 I .Terpinčev konvolut, mapa 11, MALj. 
27. februar ja 1866 gospe Terpinčevi iz Monte Videa: »Die liebe Janette 
sagt mir (lass man verlangt Sie sollen die Milli schon entbehren so geht 
es immer den Eltern sie haben unendliche Sorgen bis die Kinder erwach-
sen sind und dann gehören sie einem Andern. Und soll die Milli wirklich 
so weit kommen. . . [nečitljivo] in Cairo? Sie wissen wie alles was Ihnen, 
geliebte Freundin u. Milli angeht micht interessirt u. ich wünsche sehr 
zu wissen wie die Sache ausgeht, und ich d e n k e . . . theilnehmend an 
Ihnen.« 
Istočasno piše ta guvernanta Emiliji v angleščini, da ji je gospa 
Moline povedala romantično zgodbo o nekem gospodu iz Caira. Če se ne 
bo podvizala, to pismo Emilije kmalu ne doseže. Zanima jo, kam pojde 
čez poletje: na Fužine ali v Cairo. Če pojde v Cairo, ji mora tam najt i 
dobro mesto guvernante, da se bo veselila njene bližine in jo k d a j videla. 
Očitno n a j bi se Emilija že v tem času poročila, in to v Egipt, na 
zahtevo nekoga — morda njenega očeta (dass man ver lang t . . . ) —, kar 
pa njeni tenkočutni krušni materi ne more biti po volji, drugače bi je 
pri jatelj ica tako ne tolažila in ne sočustvovala z njo. 
In kakšno zvezo ima ta »romantična zgodba« z Emilijinim »dragim 
Janezom« oziroma Ivanom, ki ga komaj pol leta nato omenja njena 
francoska zaupnica? 
Ve se le to, da se Emilija v Egipt ni poročila, čeprav ni dovolj jasno, 
koliko je Tavčar vedel o tem. 
Sodeč ])0 ohranjenih fotografijah pa tudi po navedeni korespon-
denci. je bila Emilija taka, da je morala vzbujati simpatijo in ljubezen. 
Prva ohranjena fotografija mora biti iz časov, ko ji je Tavčar posvečal 
prve pesmi: dekletce, ki se še ne napravl ja na ples — iz citiranega 
Darancettinega pisma z dne 23. marca 1864 zvemo, da je prav v tistem 
predpustu vstopila na ples in ga vsega preplesala -, saj ima lase še 
gladko počesane naza j pa tudi telo še brez vsakršnih dekliških oblik. 
Visoko inteligentno čelo, ostre ustnice in pogled izražajo samozavest, če 
ne celo gospodovalnost, hkrati pa vzbujajo vtis prisiljene resnosti, ki jo 
bo vsak hi]) premagal navihan smeh. V primeri s fino izklesanim obraz-
kom nadpovprečna krepka roka — zaradi drže spredaj na širokem krilu 
je videti morda se jačja — kaže voljo in moč. ne toliko fizično kot du-
hovno. Tudi šopek v vazi poleg njene glave ni brez pomena. — Iz ome-
njene korespondence izvemo, da je bila avtorica ljubke nemške komedije, 
» 
ki je očarala,45 hkrat i tudi zbirateljica redkih lepih rož.46 Imela je torej 
smisel za ustvarjalni humor pa tudi smisel za prirodo in lepoto. 
Morala je biti prava navihanka, ker jo francoska vzgojiteljica v 
pismih nežno imenuje »ma petite Canaille«, »la petite paresse de mon 
Emilie« ali »mon cher petit Diablotin«; hkrat i pa hvali njen preprosti, 
prirodni in iskreni stil, ki jo je presunil.47 
Torej izredno razgibano, privlačno dekle! 
5 
In takšno dekle p r ipada okolju, ki je bilo Tavčar ju dotlej tako tuje! 
Romantičnost gradov je čustveno razgibanega fanta vsekakor od nekdaj 
privlačevala. Z graščinami pa je povezana gospoda, a svoj pogled na 
gospodo je imel ta potomec revnega, vendar samozavestnega kmečkega 
rodu že v obravnavanem sestavku Poldne na deželi priložnost uveljaviti. 
Že tam se skriva tiha prizadetost nad absurdno ureditvijo sveta. Vzbu-
diti jo je morala Bogomila in njena nepristopnost revnemu šolarčku. Saj 
bo bodoča dedinja ogromnega Terpinčevega bogastva: graščine in indu-
strije krog nje. 
Graščina Fužine je morala biti že Valvasorju močno pri srcu. ker jo 
opisuje s tolikšno prizadetostjo zavoljo njenega takratnega p ropadan ja 
in s tolikšnim, skoraj pesniškim nadihom. Največji vtis napravl ja nan j 
mlin v grajskem poslopju, otok. ki ga veže s celino leseni most čez Ljub-
ljanico, privlačen studenec, ki je po njem tudi k ra j dobil nemško ime 
(Kaltenbrunn), predvsem pa lepo poslikana notranjost gradu, ki so jo 
tedanji lastniki jezuitje prepuščali uničenju. Pozorno opisuje kamnite 
skale, ki jib je priroda nagrmadila kot obrambo proti deroči vodi. Ta 
voda teče v grad preko mnogih mlinskih koles, precej pod gradom pa 
oblikuje otoček, povezan z mostom. Ta pa je bil prav takrat tako ime-
45 Le mardi gras vous avez donné votre jolie comédie allemande. M. Gut-
mansthal en a été charmé: vous surtout, ma petite canaille, il parait que vous 
nous etes surpassée.» (Darancette Emiliji 14. marca 1866.) 
46 Sucht Milli noch die schönen Blumen? hier gibt es wejiig. nur eine habe 
ich gesehen! die ausserordentlich schön wäre, und die ist eine Blühte eines Ca-
ctus, das in die Hacken wächst 8 oder 10 Fuss hoch und gar kein laid) hat, die 
Rinthe jedoch ist sehr hübsch grösser als eine Wasserlilie, weiss innerhalb und 
umgeben von zarten rosafarbigen Blättern in der Mitte der Blume isi eine hüb-
sche lichtgelbe Quaste.« (F. B. Gates Terpinčevi П . j anuar ja 1865.) 
47 Votre bon petit s ft | y le. si simple, si naturel, si franc, me ravit, ce serait 
donc bien dommage, ma chérie, que vous négligiez de m'écrire! (2"V marca 1864.) 
nitno napravl jen, da je vzbujal vsakomur strah in grozo, kdor je hotel 
s konjem preko. Le redkokdo bi si drznil jahaje čez most. Marsikdo bi se 
znašel v kopeli, kar se je pred nekaj leti že primerilo, ko je neki duhov-
nik s konjem vred strmoglavil v globino. Slovensko ime tega kra ja ustreza 
bližnjim fužinam, nemško pa lepemu, osvežujočemu, mrzlemu studencu, 
ki pošilja strel jaj od tega gradu svoj tekoči kristal živalskemu vrtu 
grofov Auerspergov. Tu si je uredil deželni glavar Wolff Engelbrecht 
radosten dom odiha z l jubkim gozdičkom in dvema ribnikoma, kamor 
žubori po kremenu iz ledenomrzlega studenca kristalnočista voda.48 
Ko je sredi dvajsetih let Fidelis Terpinc to graščino kupil in jo v 
teku neka j desetletij po takratnih najmodernejših gospodarskih metodah 
preuredil, jc bila v njegovo obsežno posest vključena tudi nekdanja last-
nina jezuitov in grofov Auerspergov. Y petih mlinih je pridelal moke, 
da je z njo zalagal vso Ljubl jano in še preko Trsta; nedaleč od Fužin 
je postal soustanovitelj papirnice v Vevčah in drugih tovarn in si tako 
kot moderen veleposestnik, veletrgovec in »prvi največji slovenski indu-
strijalec« ustrezno dului časa večal svoj kapital in ugled.49 
Starejši l judje se še danes spominjajo, kakšen očarljiv enouren 
sprehod je pomenil izlet na fužinsko graščino, obdano s čudovitim 
parkom ob obeh straneh slapovite Ljubljanice. V ribniku za mostom ne-
daleč od studenca se je grofovska graščinska gospoda prevažala s čolni, 
kontese so jahale na iskrili konjih po grofovski ravnini vzdolž in v šir. 
Kamor koli je nesel pogled, povsod čudovite rože in drugi redki nasadi.60 
Sodeč po sliki v Valvasorju, pa se grad sam do danes ni bistveno 
spremenil. Podolgovato štirikotno poslopje, obdano v vsakem kotu z 
dolgočasnim stolpom, ni moglo vzbujati niti v času največjega blago-
stanja sproščenega ugodja, medtem ko danes, ustrezajoč zapuščeni oko-
lici. naravnost tlači s svojo turobnostjo. Čeprav je opazno, da so bila 
okna renovirana, gotskih očitno ni bilo nikoli, pa še dva l jubka gotska 
stolpiča, vidna na omenjeni sliki, sta s stolpom vred zda j prezidana v 
elektrarno. Tudi dvoriščni trakt ustreza Valvasorjevemu popisu, le da 
sijaja nekdanjega dvoriščnega parka s tremi ogromnimi kostanji, ki se 
jih spominjajo očividci, ni več. I udi razsežna dvorana s pogledom na 
48 Valvasor. Die Ehre des Herzogthums Krain XI, 295 s. 
4» Prim. N 17. febr. 1875: Laibacher Tagblatt 17. febr. 1875; LZg 18. febr. 
1875: SN 19. febr. 1875: Kronika 1454. 114—120. 
50 Murija Zaletel, r. 1897. Fužine 11; Frančiška Toni, r. 1895, Studenec 17; 
Vinko Toni, r. 1895. prav tarn. 
П S l a v i s t i č n a r e v i j a 193 
Ljubljanico je bila poleg manjše dvorane po osvoboditvi predelana v 
stanovanjske prostore. Kapelica nad portalom je porušena. Lepote slik 
— očitno predvsem Langusovili50" — v kapeli in v dvoranah, ki so jih 
pomagali uničevati tudi italijanski okupatorj i , ni več mogoče slutiti. 
Tu, v teh dvoranah je prirejal Terpinc s svojo soprogo znamenite 
pojedine, ki so se ohranile tudi v spominu njegovega sorodstva. Semkaj 
so zahajal i »pogostoma takratni slovenski prvaki : dr.Bleivveis, dr. Ionian, 
Svetec. dr. Costa na večerne gostije, za katere je gospa Terpinčeva na-
vajala . . . svojo nečakinjo, da je zbranim gostom deklamirala slovenske, 
zlasti Tomanove pesmi«,51 verjetno pa ne samo hčer brata Valentina 
Zeschka, marveč tudi svojo pohčerjenko Emilijo. 
Tako se je uveljavljalo Terpinčevo rodoljubje. Novice pa vedo v tem 
času tu pa tam povedati tudi o velikodušnem podeljevanju drobtinic 
našim prosvetnogospodarskim potrebam z bogato obložene Lerpinčeve 
mize.52 
Semkaj, v to gospodo, sta morala jeseni 1863 zaiti tudi »pogorski 
župnik« in njegov zasanjani sorodniček. Ni izključno, da po sorodstveni 
liniji. Kranjčan Fidelis Terpinc je namreč preko kranjskih bogatašev 
Florianov zašel v svaštvo tudi s Tavčarji,53 s katerimi, k d a j in v katerem 
kolenu, pa še ni raziskano. 
V devetem poglavju Mrtvih src se pojavi na pojedini oblastnega 
veljaka Ernesta Maha »gimnazijalček svetlega pogleda« Jakob Ozimek, 
ki je prišel semkaj s »svojim sorodnikom, pogorskim župnikom«. Po-
govor s ciničnim doktorjem Zimo, ki je bil svoj veliko obetajoči talent 
neusmiljeno zamastil. popari tega rosnega idealista do dna. — V istem 
poglavju nastopi tudi rakovski župnik Andrej Blagor, vdan slabosti, 
»da je v verzih napravl ja l najbol j čudne napitnice«. Ko vse umolkne, 
vkuje ta klavrni govornik Ernesta Malca »v strašne rime. Na dolgo in 
široko ga pr imerja zlati posodi in v to posodo namečc vsakovrstnih bi-
serov in drugih kamnov. / .On je zlata posoda, / k'nia ljubezen svoj'ga 
naroda .. . ' .« 
Oba prizora sta v objavi razen spremenjenih imen skoraj dobesedno 
ohranjena iz redakcije leta 1877 in očitno spadata med1 Tavčarjeve naj-
M« Kronika 1934. 120. 
S1 Pri jatel j , TZS V. 520. 
" N 1863, str. 112, 277, 308 idr. 
M Prim, parte ob Terpinčevi smrti: Laibacher Tagblatt 16. februar ja 1875; 
SN 17. februar ja 1875. 
starejše resnične doživljaje v tem romanu. Pr i ja te l j potr juje , da je v 
»dijaku Jakobu Ozimku . . . podan pisateljev mladostni portret«,54 podan 
pa je tako, da je primeren prvošolčku.55 — Kateri stric je mišljen kot 
sorodnik, ki ga je pripel jal na gostijo, se da samo ugibati. — V rakov-
škem župniku Andreju Blagom pa pisateljev stric Anton Tavčar, tedanji 
knezoškofijski kaplan, vsekakor ni osmešen, čeprav je ta tri leta nato 
res postal župnik na Raki. Anton je že v tem času veljal za »nenavad-
nega govornika«56 in njegovemu dostojanstvenemu stilu tak šepav pane-
girik nikakor ne bi bil primeren. Ustreznejši bi bil morda tedanjemu 
mengeškemu kaplanu stricu Ignaciju, kakor je že omenjeno, tudi v 110-
velici Miha Kovarjev preimenovanemu v župnika Andreja. 
Tu si avtor privošči slavospev v rimah, ki se mu je že kot prvo-
šolčku moral zdeti smešen. Nekje pa se je temu čistemu za vero in 
narodnost vnetemu idealistku tudi upiralo, kako more duhovnik tako 
bedasto precenjevati gmotne dobrine in jib povezovati z nacionalnim 
čustvom. Vse to plehko veseljačenje ljudi, ki zapravl ja jo svoje delovne 
sile, namesto da bi z njimi realno služili narodni skupnosti, je v njem že 
v tistem času vzbujalo odpor. Prvošolec, ki je z enako svetim navduše-
njem kakor v Bogomilo gojil vero tudi v narodno poslanstvo, je tu 
doživljal vso odurnost naših rodoljubarskih požrti j in cinizem po lastni 
krivdi ugonobljenih talentov. 
»Strašna praznota mu je nastala v srcu. Kjer je klilo poprej mlado, 
živo cvetje, hipoma je pognalo resje in trnje!«57 
Te besede je Tavčar zapisal v tej zvezi sicer šele poldrugo desetletje 
kasneje, podoba o cvetju idealizma in t rnju surove materializacije pa je 
ustvarjalno rastla v njeni od tega prvobitnega zarodka. 
Tolikšno nezlagano bolečino je v tistem času čitalniških fraz lahko 
doživel le čisto mlad, čist človek. 
V naslednji pesmi58 da je duška ogorčenju nad nezvestobo Slovencev, 
ki so se izneverili svojemu rodu: 
5J TZS, II. 4«<). 
55 Toliko je treba retuširati uvodno opombo v komentarju k temu romanu 
v TZD 11, 425. 
50 Prim. Zgodnjo Danico 1863, 173. 
57 I ZD 11, 193 s. 
58 Ivan T., Nezvesti sinovi, Torbica 15. oktobra 1863, št. 1, str. 4—5. 
n* 195 
NEZVESTI SINOVI 
Slavo sinovi so Zvestih je nekaj še, 
S hiše pahnili, Ki jo spoštuje, 
Tu jo da šego bi V krasne dvorane jo 
Ložji nosili. Zopet vpeljuje. 
V krasne dvorane so Ki si prisegli so, 
Piujko vpeljali, Slavo ljubiti, 
Lastno ko mater jo Naj bi tud' morali 
Vsega obrali. Život zgubiti. 
listi, ki morali Joka se srce mi 
Slavi bi vmreti, lil bo jokalo, 
So zaprisegli si Dokler za večno bo 
Slavo zatreti. Sopsti nehalo. 
Večkrat je Večni že Njemu, ki zidal je 
Tacega vda ril, Velke svetove, 
Lastno ki mater si Tožil nezveste bom 
Je zanemaril. Slave sinove!! — 
Skozi začetniško oblikovanje uda r j a s tvarna podoba krasnih dvoran, 
k j e r se je moral tako bridko razočarati nad duhovno votlostjo l judi, ki 
brezvestno za t a ju j e jo svoje in nadomeščajo s tujini. Y tem izdajstvu čuti 
hujšo kr ivdo kakor zgolj izneveritev jeziku: zanemari t i in oropati lastno 
mater mu pomeni oropati se vsakršne človečnosti. Tega takra t še ni znal 
nazorno izraziti, poldrugo desetletje kasneje pa je za doktor ja Zimo, ki 
je v »duševni lenobi si . . . zamastil in zamoril srce in dušo«, našel učinko-
vito drast ično podobo kot zrcalo vse te družbe: »Kaj je bil tu naš go-
spod doktor Zima? Seda j samo kos mesa z glavo, t ruplom in dvema 
nogama.«" 
Prvošolček pa seve še ni mogel zgubiti vere v vse te osalonjene l judi . 
Še so med nj imi, ki so za ceno lastnega živl jenja pr ipravl jeni l jubiti 
Slavo in jo uveljavit i v krasnih dvoranah; preprosto povedano, še so, ki 
svojega pris tnega jedra za nobeno ceno ne bodo zataj i l i med še tako 
vel javnim odločujočim tu j im si ja jem. Ko pa se mali idealist ozre okrog, 
med vso to bedno purgur i jo na jde eno samo res živo bitje — svojo lastno 
jokajoče srce. 
Podoben odpor proti družbi , ki ji vel java in bogastvo vse pomenita , 
izraža pesem: 
»• TZD II. 195. 
MOJE BOGASTVO 
Res biserov nimam, 
Zlata tudi ne, 
Imena veljakov 
Mi manjkajo vse. 
Pa vendar sem srečen, 
Ponosit' se znam. 
Da svoj'ga bogastva 
Za cel svet ne dam. 
Naj svet se mi laže. 
Naj v pest se smeji 
Zato se mi vendar 
Okô ne solzi. 
Mir duše nevmerle, 
Čujecga serca, 
Tih biserov dragih 
Svet malo pozna! 
In če me terpljenje 
Tud večkrat greni, 
Grenkoba življenja 
Lahko se prespi. 
Da v duši in sercu 
Le mir mi živi: 
Brez mira na svetu 
Bogastva nič ni. 
Podobno kakor v popre j šn j i pesmi se avtor tudi tu postavl ja proti toku 
prodira joče meščanske pohlepnosti. Več kakor »zlata posoda« »vsako-
vrstnih biserov in dragih kamnov« raznih Terpincev, ki jih k u j e »v 
strašne rime« omejena domišl j i ja raznih »rodoljubov«, mu pomeni notra-
nje bogastvo duhovnih vrednot. Te vrednote: neumrl j iva duša, čuječe 
srce, zlasti p a mir v nj ih, se pravi , mirna vest, sicer zrcali jo oporo 
tradici je , t reba pa je pomisliti, da v takšni družbi v skra jn i kot od-
rinjeni fant iček s svojimi revnimi kmečko okornimi rokami nima kako 
ubranit i svoje eksistenčne ogroženosti, če se 11111 ta izpodmakne. In toliko 
je po svojem kmečkem rodu in po vzgoji dveh stricev duhovnikov v teh 
idealih trden, da so 11111 v tistem času še v nepremakl j ivo pomoč. 
Ta pesem je izšla v Zgodnji Danici,00 zato bi jo kdo lahko pripisal 
Ludvikovemu bra tu Ivanu Tomšiču, ki je bil stalen sodelavec Danice. 
S a j se je tam celo enako podpisoval (Ivan T.).01 M a m pa ga n a v a j a tudi 
kot sot rudnika Torbice,62 tako da bi bilo površnemu bralcu težko zdvo-
miti, da tudi t a m k a j š n j i pesnik Ivan T. ni Ludvikov brat . Toda Ivan 
Tomšič je bil s pesmimi že sedem let pred Tavčar jevim nastopom utihnil 
in je z njimi šele tri leta kasneje spet pričel.03 V tem času je pisal samo 
00 Ivan T.. Moje bogastvo. 7,1) 10. novembra 1963, št. >2. str. 25«. 
81 Ivan 'Г.. Iz Teržiča 11а Gorenskcm. Zgodnja Danica 1864. 122, 129—130. 
02 Jezičnik XXIX. 46: »Tedaj je dopisoval tudi v .Torbico' jugoslavenske 
mladosti v Zagrebu.' 
«» Prim. Jezičnik XXIX. 45 s., in Bibliografijo LZ FNRJ VIL str. 160, kjer 
pa je treba št. 103.941—103.947 črtati. 
prozo in to tudi za Torbico; ta ga v uredniški listnici naziva »J. T. v T.«,e3a 
ker je že od leta 1860 prebival kot uči te l j v Tržiču. Sicer pa je za težo 
obravnavanih pesmi Ivan Tomšič p re lahak in prekonvencionalen. \ s e 
njegovo plodovito delo se giblje samo v okviru daniške ortodoksnosti in 
se temu pr imerno seve tudi najral i le jš i erotiki izogiba. Tavčar pa je že 
od prv ih us tvar ja ln ih začetkov diametralno naspro t je od Ivana lomšiča: 
vsestransko gibljiv in kipeč, torej duhovno nevezan, čeprav rastoč iz 
sorodne tradici je, v kakršni je Tomšič okrnel. Tradic i ja in spoštovanje 
osebnosti u rednika Jerana sta ga pr ivabl ja l i k sodelovanju p r i tem časo-
pisu morda že pop re j , " Danič ina okrnelost p a ga je polagoma vse hu j e 
odbijala in mu izzvala kasnejšo satiro. 
Tavčar jev Bog je bil že v tem času višji in globlji. Zajemal je vsa 
njegova najsvete jša čustva, tudi občečloveška, narodnostna in erotična. 
Ganl j ivo je, kako si je ta prvošolček že v pesmi Nezvesti sinovi vzdel 
nalogo tožilca pr i s tvarniku velikih svetov. N u j n a posledica tolikšne vere 
vase, kot jo izraža v Mojem bogastvu, pa je pesem05 
PRISEGA 
Pet i ne néham Slaoi sem rojen, 
Dokler bo kri Slaoe sem sin, 
V žilah mi tekla! Slavi bom péoal, 
Naj se glasi Dokler živim! 
Pesmica moja. Moja preljuba 
Ktero zbudila Slave je hči 
V srcu spijočein V žilah slovenska 
Mi Bogomila! Teče jej kri! 
Peti ne neham 
Dokler bo kri 
V žilah mi tekla! 
Naj se glasi 
Pesmica moja, 
Ktero zbudila 
V srcu spijočein 
Mi Bogomila! , 
es" »Gosp. J. T. v T.: Ostalo po zmožnosti.« (Torbica 1863, II, št. 2. str. %.) 
04 Prim, daniško uredniško listnico: G. J. T.: Nam bo vselej drago. (ZD 
20. februarja 1863, str.48): »G. J. Г.: Hvaležno prejeli in se bode vverstilo« t / l ) 
20. oktobra 1863, str. 242 — zadeva obravnavano pesem). — Za Tavčarjev odnos 
do Jerana prim, kazalo v TZD VIII, 581, ter Izidor Cankar, Obiski. 1<)20. 146. 
"5 Ivan T., Prisega. Torbica 7. decembra 1863, št. 2, str. 53. 
V tem času je bil Tavčar očitno še prepričan, da je njegova Bogo-
mila hči slovenskih zakoncev Terpinc, ne pa samo pohčerjenka tuje, 
verjetno nemške matere. Petje, ki mu ga je vzbudila, bodi ustvarjalni 
izraz njegove lastne zvestobe do slovenstva. Nemara je v te j prisegi 
skrita celo misel, da bodi prav to njegovo petje, ki se je z nj im obvezal 
do groba, hkrat i tudi obtožba slovanske nezvestobe stvarniku sveta. 
Ta prisega je važna, sa j se ji ni izneveril do groba! 
Nikjer pa ni Tavčar v tem času pokazal toliko pogumne samozavesti 
kakor prav tu. Na prvi pogled se zdi, kot da ga je k temu osrčila prav 
Bogomilina naklonjenost. 
Po polletnem presledku ljubezenske izpovedi preseneča nova lju-
bezenska izjava :ee 
PRI VODI 
Po svitlem kremenu Nezvesta postala 
Se voda vali Mi zdavnej je že. 
Na bregu tik vôde Po zgubi mi njenej, 
Pa drevje stoji. Tečejo solzé. 
Pod drevjem zelenim Na kamen se vsedem. 
Se šetam k a j rad, V valove strmim, 
Ker veje zelene In grenke solzice, 
Mi delajo hlad. V valove solzim. 
Med šetanjem mislim In l juba priteče 
Na svojo ljubo, Po bistro vodo, 
Ki večkrat sim pride Veselja mi smeja. 
Po bistro vodo. Se kalno oko. 
In vodo zajema, 
Zajéma solzé 
Ki jih je jokalo 
Mi tužno srcé. 
Ta izpoved je veliko bolj realistično podana kakor katera koli po-
pre jšnja . Sicer se že v pesmi Pomlad rahlo zrcali razpoloženje na čolnu 
fužinskega ribnika; tu pa je fužinska pokraj ina z deročo vodo po 
»svitlem kremenu« in z drevoredom ob bregu še jasneje orisana. Prav po 
levstikovsko krepko in brezokrasno je podana situacija: Fant , ki ve, 
kam pr iha ja dekle, jo spet zaman čaka ob vodi; prepričan o njeni ne-
"" Ivan T., Pri vodi. Torbica 50. j anuar ja 1864. št. 3. str. 101. 
zvestobi, pretaka solze. Njen prihod pa spremeni žalost v veselje. Ona 
z vodo zajema njegove solze. 
Ne moremo dvomiti, da je ta pesem izraz resničnosti. Dekle ga je 
opogumilo, da si je drznil upa t i na l jubezenski odziv. T vegal je nočno 
podoknico in doživel tolikšno kazen in sramoto. To se je zgodilo pred 
23. marcem i s 6 4 . ko je o vsem tem vedela tudi že Emil i j ina bivša vzgoji-
teljica v Trstu. 
Kako je Tavčar vse to preboleval, o tem njegovi verzi molče. Da pa 
Bogomile ni prebolel, še po dveh mescih neposredno izpoveduje:67 
Se tii II p reds tav l ja jo zvezde poleg rož glavno sredstvo za izražanje 
poetičnih čustev, vendar mu prav rože pomenijo n e k a j več kot zgolj 
sredstvo. Ko se zave živl jenjske absurdnosti , da živi na jveč ja radost ob 
na jhu j š i bolečini, mu postane t rn je poleg rože"" podoba za to grenko-
sladko protislovje. 
SOLZÉ 
Še cvetlice mi cvetijo Neizbrojenih zvezd število 
K.' mi cvetele nekdaj so, In med njimi mesec bled, 
V krasni, zali svet gledijo Že razsvita zemlje krilo. 
Ljubo me pozdravljajo. Razsvitljuje velik svet. 
Se prijatli so mi mili, 
K' sem zapisal jili v srce. 
Al. po sami Bogomili 
Točim vedno še solzé. 
k o z i - : 
V pomladnem vertu zraste 
Germiček rožic luiljcnih; 
Mlad vertnar se raduje, 
Skerbno zalivu jih. 
Pa že ko pomlad cvete, 
Na rožcali tern se zaredi, 
Vertnarju sladko radost 
Preruno ogreni. 
Potegne merzli sever, 
Cvetlice nježne zamori; 
Al tèruje, ostro tèrnje 
Se vedno zeleni. 
e7 Ivan T., Solzé, Torbica 10. maja 1864. št. 4. str. 148. 
G., Rože, SG 1. septembra 1865, št. 9, str. 270. 
To je p r v a pesem, ki j e T a v č a r z n j o p r o d r l v t e d a n j i n a š o s r edn j i 
l i t e r a rn i č a sop i s S lovensk i g la sn ik . K e r se je b i l m e d t e m z v s topom v 
d r u g i r a z r e d g i m n a z i j e prese l i l v Alo jz i j ev i šče , je bilo tem n u j n e j e , da 
se je skr i l pod t a j n e j š o značko . Po t em ko je bil zvede l za p r a v o ime svoje 
i zvo l j enke , je za to oč i tno p o r a b i l zače tn i co n j e n e g a p r i i m k a Garz.6" 
Dok le r je T a v č a r s t a n o v a l v S t rc l i šk i ulici p r i zasebni g o s p o d i n j i , 
se je l a h k o v e č k r a t za teke l v v a b l j i v i f u ž i n s k i svet in t am ob bučeč i vodi 
in r a d o s t n e m r i b n i k u s a n j a l o svoji l j ubezn i . A lo j z i j ev i š če p a mu ni le 
onemogoči lo svobodnega p o h a j k o v a n j a , m a r v e č t u d i svobodno o b j a v -
l j a n j e . R a z u m l j i v o , da se je ceh) z nedo lžn imi l j u d s k i m i p r i p o v e d k a m i 
v S lovenskem g l a s n i k u skr i l pod psevdonim 7 0 in d a je. k a k o r po slogu 
vse kaže , on t ist i , ki je celo n a b o ž n e pesmi v D a n i c i o b j a v l j a l p o d 
značko. 7 1 
T o d a p r a v p r e h u d a d i s c ip l i na mu je m o r a l a p o d ž g a t i r o m a n t i č n o 
od loč i tev , d a se ponoč i i z t i ho t ap i iz zavoda.7 2 D a je bil ta p o g u m n i po-
"" Prav ta začetnica je zavedla bibliografa. da je to pesem v Bibliografiji 
I.Z FNRJ V. št. ">0887, pripisal Jakobu Gomilšku. ki je svoje pesmi istočasno 
objavljal v Slovenskem glasniku pod psevdonimom G. \ išecki. vendar nikoli 
pod samo začetnico G. — Da je ta pesem Tavčarjeva, dokazuje tudi uredniška 
listnica z izjavo t . m a j a 1865 (št. 5) na str. Ш): >G. J. T. Porabi se po Vaši želji. 
Med to izjavo in med gornjo objavo ni namreč v tem časopisu nobenega dru-
gega prispevka, ki bi se nan j ta izjava mogla nanašati . Preden so bila ta nova 
dejstva odkrita, je to urednico zavedlo do napačnih domnev in kombinacij 
(TZD VIII. 373). ki jih je treba zdaj črtati. 
70 J. Plahtarič oziroma F. Plahtarič, Narodne pripovedke. TZD I2 (objava 
s komentarjem). 
71 Branku Berčiču se je v rokopisni risertaciji posrečilo dokazati, da kvali-
tetno podpovprečne pesmi iz Zgodnje Danice, ki so kot domnevno Tavčarjeve 
objavljene v TZD VIII, 368—377, niso njegove. Sporno pa je to pri treh (Jutra-
nja. TZD VIII. 369, Nemo svarjenje, tam, 369, Zapuščena cerkvica, tam, 370) iz 
leta 1865, pod značko Č., ki jih Berčič zavoljo pomanjkanja kakšnih trdnejših 
argumentov ne more pripisati ne Tavčar ju ne Čebašku, katerega navaja Biblio-
graf i ja LZ FNHJ pod št. 2641 kot domnevnega avtorja teh pesmi. — Za Tavčar ju 
pa govori poleg podobno preproste oblike podobno prisrčna neposrednost, pri-
rodnost in mladostna toplina, kakršno kažejo tudi vse zgoraj navedene pesmi. 
Takšne sproščene religioznosti pa takratni dogmatično vklenjeni pesnikovalci 
sploh niso bili sposobni ne doživeti ne izraziti. N a j m a n j pa je. mogoče kaj ta-
kega prisoditi petinštiridesetletnemu teološkemu profesorju Andreju Cebašku 
(prim. SBL I. 90). hudemu dogmatiku in klerikalnemu borcu, ki o njem sploh 
ni znano, da bi bil tudi pesnikovalec. 
72 Prim. Prijateljevo izjavo v TZD III. 421: »Semkaj, v bližino svoje žup-
nije ga je bil namreč dal študirat stric potem, ko je bil živahni deček moral 
zapustiti l jubl jansko Alojzijevišče za kazen, ker se je neko noč iztihotapil i/, 
zavoda, splezavši preko vrtnega zidu.« 
dvig v zvezi s ponovnim vasovanjem, ki ni ostalo brez odziva, priča 
romanca Stari stolp.73 
Pesem je bila napisana in odposlana še v istem letu 1866.74 Izraža 
fantovsko prešernost, lastno Gorenjcem, ko so si svestni zmage. Zato se 
razlikuje od poprejšnj ih ljubezenskih, ki so vse lirične in elegično, 
padajoče intonirane. Literarni zgodovinarji pa so jo pripisali Jurčiču.75 
za čigar avtorstvo govori proti Tavčar ju samo večja epskost. Vendar se 
tudi ta od ostalih Jurčičevih epskih pesmi v Slovenskem glasniku močno 
razl ikuje: kolikor te niso ubrane zgodovinsko junaško ali ljudsko roman-
tično in pod objektivno krinko vsaj rahlo izpričujejo osebno ljubezensko 
prizadetost, je ta izpovedana elegično, z dolenjsko mehkobo. Pričujoča 
pesem pa se od Jurčičevih razlikuje z moško gorenjsko trdoto, ki je tudi 
oblikovno doka j okornejša, kar je neopravičeno na Jurčičev račun 
opazil že Leveč. Hkrat i govori za Tavčarjevo avtorstvo poleg vsebine, ki 
opozarja na graščino Fužine, tudi kasnejša njegova značka (—r—.), ki 
je že Pri ja tel ju v zvezi z Jurčičem vzbujala upravičene pomisleke. 
To so poslednji znani verzi iz prvega Tavčarjevega ustvarjalnega 
obdobja. Se bolj kot oblikovna okornost pa moti v njih neka frivolnost 
(»da deklice niso poštene«, »zdaj prešestno skrivanje / je njihovo djanje , 
nehanje«) na račun dekleta, ki ga skuša z neko prirodno zakonitostjo 
opravičiti. 
Takšen ton nasproti oboževanemu dekletu pri Tavčar ju doslej ni 
znan, in kdor njegovega kasnejšega razvoja ne pozna, bi posumil, da 
73 -r-, Stari stolp, SG 15. marca 1867, št. 6, str. 81—82. TZD VIII, 572—575 
(objava z vnanj im komentarjem). 
74 Dne 1. j anua r j a 1867 naznanja Glasnikov urednik v listnici: g. J. P. pri 
st. c. in g. J. P. v L. Dobro došlo; kinulo se prične natiskovanje.« (SG 1867. 16.) 
Prvi kratici veljata Janezu Parapatu , ki je kaplanoval pri Stari cerkvi, drugi 
pa Tavčarju-Plali tariču (prim. TZD 1!. 517 s.). Medtem ko je bil Parapatov 
spis že v naslednji številki objavljen (SG 1867, 28), pa je Tavčar ja 15. februar ja 
potolažila listnica: »g. J. P. v L. Prihodnjič.« (SG 1867, M.) Pesem pa je izšla 
šele čez mesec dni, na uvodnem mestu. 
75 To pesem je sprejel I.evec v XI. knjigo Jurčičevih zbranih spisov z na-
slednjo pripombo: »Ta pesem je sicer tiskana v .Glasniku' brez Jurčičevega 
podpisu, vendar sodim po nje vsebini, kakor po nje ne posebn« srečni obliki, da 
je Jurčičeva.« — Tudi Pri jatel j je to pesem sprejel med Jurčičeve, dodavši k 
navedeni Levčevi opazki še naslednjo opombo: »V .Glasniku' je signirana pesem 
s šifro ,-r-', s katero se je podpisoval v .Slov. vili' Fr. Mam. Jurčič je podpiso-
val pesmi ali s polnim imenom ali z .J. J.' A vsebina in oblika kažeta tako do-
ločno na Jurčiča in sodba sodobnika Levca je tako tehtna, da tudi jaz uvrščam 
pesem kot Jurčičevo lastnino med njegove zbrane spise.« ( J / S i , 1919, 465.) — 
llupel je pesem ponatisnil samo z Pevčevo opazko (J7,D IX. 1960, 502). 
more biti ta pesem njegova. Takšna pa je bila njegova maščevalnost, ki 
v prizadetem ponosu ni poznala meja. 
Nadal jn je pesmi iz tega obdobja, ki je vse posvečeno Bogomili, je 
avtor, kakor sam trdi, požgal, zato o nj ih ni mogoče niti ugibati. 
4 
Čeprav je Tavčar omenjeno nočno pustolovščino plačal z izklju-
čitvijo iz Alojzijevišče, prestopek na šolsko klasifikacijo ni učinkoval. 
Hujše posledice je pač preprečil duhovniški ugled strica Antona, ki pa 
vročekrvnega fanta ni več zaupal tuj im ljudem predaleč izpred svojih 
oči. Zato se je moral ta kot četrtošolec s šolskim letom 1866/1867 za dve 
leti preseliti na kapucinsko gimnazijo v Novo mesto, da je bil del j od 
Fužin in bliže Raki. k jer je stric od leta 1866 župnikoval.70 
Po izjavi Izidorju Cankarju se je Tavčar takrat nerad ločil tako od 
Ljubljane kakor tudi od Alojzijevišče. »Zadnje se mi bo komaj verovati 
hotelo: pa je vendar resnica, da sem se tedaj čutil nesrečnega in da s 
svetom, kakor je ustvarjen, nisem bil nič kaj zadovoljen. Moje prepri-
čanje je bilo. da bi bil svet čisto drugače ustvaril, kakor ga je ustvaril 
Gospod Bog.«77 
Te izjave, ki je zdaj povsem razumljiva, Tavčar Izidorju nič ni ute-
meljil, saj je njemu, kot je videti, pa tudi drugim vse zamolčal, kar je 
kakor koli spominjalo na Bogomilo. Zato v zvezi z Novim mestom sicer 
omenja četrtošolea Mohorčiča, ki je Tavčarjev razred pregovoril k iz-
dajanju skupnega lista, navedbe o lastnem sodelovanju pri tem listu, ki 
se žal ni ohranil, pa so takšne, da moramo nekoliko podvomiti vanje. 
Da novela z naslovom Madama Amalija, ki se je pozneje »vzela v 
tisk«, ni »zlezla« v to glasilo in da to ni bila Tavčarjeva prva objava, je 
danes več kot dokazano.78 
Ni pa izključeno, da je Tavčar v tem listu sodeloval z novelo, ki 
z Madaino Amalijo sicer nič nima opraviti, tem več pa z Bogomilo, ki ji 
je bila kasneje tudi ta Madama posvečena. Kar namreč Tavčar eksotič-
nega spravlja v zvezo s to Madamo, utegne biti v daljnem sorodstvu z 
70 Catalogue C l e r i . . . dioecesis Labacensis, 1866. II. 
77 Obiski. I.e.. 141. 
7e Prim. TZD I2. 473 s. 
Emilijino romantično zgodbo o njeni poroki v Cairo. Da je Tavčar lastno 
doživetje oziroma doživetje ljubljenega dekleta v tem poročilu Izidorju 
zatajil in lastno izvirnost podtaknil fingiranemu tujemu vplivu — in to 
celo vplivu nemškega romana »najnižje vrste« —, je pač njegova izredno 
zanimiva značilnost, ki jo bomo lahko spoznavali tudi še kasneje. 
Lahko da je pod vplivom kakršnega koli čtiva Emilijo prekrojil 
v vdovo, »ki je vodila veliko trgovsko hišo v Smvrni« — ne v Cairu —, 
ne bi pa bil to Tavčar, če bi notranjega dogajanja sam ne preživljal. 
Drugače tudi ne bi bil mogel izjaviti naslednjih besed: »Ta madama mi 
je silno ugajala. Če se prav spominjam, je žalostno poginila, in zatega-
delj se je še bolj pri l jubila mojemu srcu. . . . Ker mi je takrat maloazij-
ska madama tičala še v vseh mislih, je jasno, da je bila moja madama 
z njo v najtesnejšem sorodstvu.«79 
Ne maloazijska, afr iška madama mu je takrat »tičala še v vseh mi-
slih« -— njegova Bogomila! 
Odt le j je pričel mrzlično snovati daljša dela. 
Najs tarejša znana povest za Tolovajem, ki jo je imel pr ipravl jeno 
za natis že pred 8. majem 1867.80 a je, očitno po posredovanju sodelavca 
Slavjanskega juga Ljudevita Tomšiča, t amka j izšla šele v naslednjem 
letu, je Primola, prvo zrelejše izvirno Tavčarjevo delo v prozi, ki pa se 
je žal le fragmentarno ohranilo.81 
O tej povesti izjavlja avtor Izidorju, da je bila »jako obsežna, jako 
romantična in za« njegov »okus tudi jako čedna in prikupljiva«. Od-
igravala se je v njegovi rojstni vasi Pol janah na Gorenjskem. 
Sodeč po prvih treh, deloma ohranjenih poglavjih, je za to prvo 
znano s pripovedno ambicijo pisano povest važno dvoje. Prvič je napisana 
tako kakor večina Tavčarjevega pripovedništva v naslednjih dveh ob-
dobjih: junak je v jedru avtor sani, za vnanj i model pa mu služi neka 
druga bolj ali manj znana resnična oseba. Drugič skuša tako prekrito 
izpovedovati svoje lastno doživetje Bogomile in njenega okolja, ki ga 
neposredno povezuje z okoljem rodne poljanske vasi. 
i 
'» Obiski, 1. c., 141 s. 
80 Prim, razpis Slavjanskega juga v Novicah 8. ma ja 1867 za povest, za 
kakršno je imel Tavčar po izjavi Izidorju Canka r ju (Obiski, I.e., 132) »priprav-
ljen rokopis«. 
Podplegaški, Primola. Izvirna novela, Sluvjanski jug 1868, št. 3 in 4, 
str. 121—124. Ponatis v TZD1 in TZD2 z vnanj im komentarjem. 
Zlasti to drugo pa bi se dalo težko dokazati iz ohranjenih začetkov 
brez njihove primerjave s Tavčarjevimi kasnejšimi deli. Povezava tu 
nakazane graščine s Poljanami, k jer takšne graščine ni in je tudi v Tav-
čarjevih časih ni bilo, čeprav je takra t še živela tradicija o njej , pa 
močno spominja na Madamo Amalijo in na druge kasnejše njegove 
novele, k jer se dâ ugotoviti, da upodobljena graščina s svojimi prebi-
valci oziroma prebivalko ni zgolj plod pisateljeve domišljije. Domišljija 
deluje samo pr i kombinaciji oziroma prestavitvi iz enega kra ja v dru-
gega, stvarno povedano, pri poživitvi nekdanje graščine na 1 a bru8 2 z 
dejansko graščino na Fužinah. 
Ta graščina oziroma njeni prebivalci se v ohranjenem fragmentu 
samo štirikrat omenjajo. V prvem poglavju izjavlja avtor o svojem ju-
naku Primožu — navidez upodobljenem po poljanskem modelu Primoli 
Ušeničniku — da mu ob povratku po triletni odsotnosti v domačo vas 
srce »tolče, ko zagleda rojstno hišo, zunaj grada najlepše poslopje 
v vasi«. Y drugem poglavju se ta junak po cerkvenem opravilu uvršča 
med vaščane pred cerkvijo, kamor pr idrdra »voz grajske gospode, ter 
obstoji pred crkvenimi vrati. Primož mehanično pozdravi prišle, meti 
kterimi je bilo tudi nekaj gospodičen.« V tretjem poglavju podzavestno 
odvrže puško, potem ko vidi obstreljeno veverico, in se poda »dalje po 
polu. ki pelje po gojzdičku v grad«. Puško opazi čudaški vaščan Strevec 
in misleč, da je last grajskega lovca, se nameni, da jo odnese grajskemu 
gospodu. 
Tu se sredi Strevčevega samogovora fragment konča. 
Kdor ta fragment primerja s prvo ohranjeno redakcijo Mrtvih src 
iz leta 1877. lahko zasluti neko sorodnost s tem romanom, čeprav se ta 
varianta začenja z zaključkom tretjega poglavja in žal prav prva tri 
skoraj v celoti niso ohranjena. Ce si pomaga tudi s kasnejšo natiskano 
redakcijo in skuša vzporediti stična ali vsaj sorodna mesta, lahko pride 
do zaključka, da je nekaj takih, ki pot r ju je jo domnevo, da utegne biti 
l'rimôla prazarodek Mrtvih src. 
Y tem prvem fragmentu se avtor prekriva pod hišnim imenom 
sovaščana »Primoža«-»Prim61e«. V varianti iz 1877 se predstavi s hiš-
nim imenom lastne družine Kosem«. V tisku leta 1884 pa se ta Alfonz 
Kosem preimenuje v Bogomira Lesoveja. (Bogomir po Bogomili kakor 
Emil po Emiliji!) 
*2 TZI) I2. 474. 
Y Primôli nastopa Priinoževa sestra Barbika, in to še kot kmečko 
dekle v premožni domači hiši. V redakciji leta 1877 se je ta sestra že 
pogospodila na Nižavi v Emo, medtem ko v tisku 1SS4 kot Bogontirova 
sestra sploh лес ne nastopa. Pač pa ima tu Ernest Malec že dve hčeri, 
v redakciji 1877 pa ima Ernest Kosem eno samo. 
Slutimo, da je ta Olga, kasnejša Ana, ena od gospodičen, ki jo je 
Primož v drugem poglavju Primöle pred cerkvijo komaj opazil in čisto 
mehanično poleg drugih grajskih pozdravil. Prava romantična zgodba 
se bo torej zapletla med njima šele kasneje, kako se je razpletla v Pri-
môli, pa ne vemo. 
Junakov oče Primož je nekoliko sorodnejši očetu bogoslovca v kas-
nejši noveli Povest v kleti, saj se s sinom spopade, ko noče ia v lemenat, 
čeprav ga v Primôli tako romantično ne prekolne. Kako je s tem mo-
tivom v redakciji 1877. ne vemo, vsekakor pa za razvoj dogajanja že 
v Primôli ni bistven, saj se oče že tam s sinovim lajičnim študijem pomiri 
in ga pred smrtjo prav tako kakor v tisku 1884 postavi za dediča vse 
svoje lastnine. Kot tak se Primöla-Bogomir vrača domov, Primôla kot 
enaindvajsetleten mladenič s črno brado, Bogomir kot tridesetletnih z 
mehkimi pričetki prve brade. Čeprav je prvi od doma izostal samo tri 
leta, ga družina prav tako ne spozna, kakor ne spozna drugega, ki ga od 
detinstva ni videla. Oba sprejme skrbni hlapec Miha-Jernej, ki je 
v odsotnosti gospodarja upravljal z vsem imetjem in se trudi, da bi zdaj 
vse to predal v nove roke. Mladi gospodar pa se v obeh primerih bolj 
kakor za gospodarstvo briga za druge stvari in se koj drugo jutro rajši 
napoti skozi svoj gozd. Usmeri se h graščini: v Primôli podzavestno, v 
redakciji 1884 pa že zavestno. Saj si je takrat že v svesti svojega mašče-
valnega poslanstva, poldrugo desetletje poprej — pred Emilijino poroko 
— pa še ne. 
Domačo zemljo sprejema Primôla z enako vzhičenostjo kakor Bogo-
mir. očeta pa se v svojem gozdu trojnik — Primôla-Alfonz-Bogomir — 
s podobno otožnostjo spominja. 
Sicer pa je vzdušje v Primôli vedrejšc, zlasti ker ga skuša avtor 
s pomočjo jurčičevskcga originala Strevca poživljati tudi s smešne strani, 
kar pa se mu le bolj malo posreči. Bil je v tem času pač še premlad, da 
bi se bil mogel spopasti z jedrom, in je ostal na površini. 
Saj je ostal v tej svoji prvi ustvarjalni fazi še v pomirjevalnih spo-
nah tradicije in so ga le posamični sunki trgali iz nje. Pa "tudi osrednja 
tragika tega obdobja mil je tedaj še ostala prihranjena. 
V taisti čas spada tudi dramatski fragment Erazem iz Jame,83 ki se 
je z njim Tavčar skušal uveljaviti v času snovanja Slovenskega dramat-
skega društva. To mu je netilo upanje , da delo utegne prodreti v javnost, 
če ne z objavo, pa vsaj z uprizoritvijo. Njegove ustvarjalne ambicije so 
z dozorevanjem njegove ljubezni naraščale. 
Po vzgledu Malavašičeve Povesti iz petnajstega stoletja Erazem iz 
Jame (1845),84 si je izbral snov iz domače zgodovine in jo je skušal po 
vzorcu Shakespearovih tragedij s precejšnjo porcijo sehillerjevskega 
patosa tragikomično obdelati. Zanimivo pa je, da je izbral prav to ro-
mantično snov, kjer analitična plat obravnave zadeva zločin — uničenje 
najdragocenejšega človeka, Erazmovega velikega in edinega pri ja tel ja 
Baumgartnerja , sintetična plat obravnave pa Erazmov boj in maščevanje 
oskrunjenega spomina n a n j z vsemi posledicami smrtne obsodbe, pobega 
in brezdomstva, ki si jih s tem nalaga. Seveda je nravstvena ideja: 
obramba plemenitosti zoper prostaštvo spričo tako zapletene snovi in 
zahtevne kompozicije za šestnajstletnega mladostnika pretežko izved-
ljiva; ta skopi zasnutek pa priča, da se je ni polotil le z vsem članom 
in notranjo prizadetostjo, marveč tudi izrazno dokaj spretno. Zal se je 
od zgodovinsko-snovne vezanosti lahko bolj sprostil šele v tretjem de-
janju, kjer je fragment z Erazmovim povratkom v domači k ra j pre-
kinjen. Očitno n a j bi vasica Jama s predjamskim gradom predstavljala 
podobno krajevno situacijo, kakor jo nakazuje že fragment Primola, le 
da tu ne bi bil kmečki sin povezan z graščinsko gospodično, marveč 
obratno. Marjetica nosi neka j rahlih potez kasnejših Tavčarjevih 
Margaret in Met iz ljudstva, a bi bila v n je j brezdvomno utelešena le 
Bogomila. 
Nastane problem, zaka j je Tavčar zgodovinskega in Malavašičevega 
Erazmovega padlega pri ja tel ja Andreja Baumkirher ja preimenoval v 
Baumgartnerja, tega pa z vso mladostno pri jatel jsko vnemo tako pove-
ličal. Mar je takrat že osebno ali vsaj po imenu poznal prikupnega8 5 
deset let starejšega mladeniča, ki se je kretal v fužinski družbi? Ce je 
skušal prav tega v povezavi s seboj tako idealizirati, je razumljivo, da 
je ta fragment ostal samo fragment: saj je mladi ustvarjalec sredi tega 
snovanja doživel najhujš i absurd svoje rane mladosti. 
83 Objava (z vnanjiin komentarjem) v TZD I. 
84 Prim. TZD P. 531 s. 
85 Prim, fotografi jo v Krisperjevem albumu v iMALj. 
5 
Dne 14. maja 186" se je Tavčarjeva Bogomila omožila.86 Senklavška 
poročna matica beleži poroko sedemnajstletne Emilije Terpinz, adopti-
rane hčere posestnika in fabrikanta Fidelisa Terpinza in Jožefe Zeschko, 
stanujoče na Glavnem trgu št. 8, s šestindvajsetletnim trgovcem Johanom 
Baumgartnerjeiu, sinom trgovca Jobana Baumgartner ja in Ane Maver-
liofer, stanujočim v predmestju Gradišče št. 72. Kot priči sta omenjeni 
posestnik (Realitätenbesitzer) Valentin Zeschko in trgovec Jožef Krisper. 
Pripisan je Terpinzev pristanek k zakonu njegove mladoletne »poličer-
jenke«. Hkrat i je navedeno, da se je poroka vršila na božji poti Maria 
Zell ob pet ju Missae solemnis (»in der Gnadenkapelle cum missa solemni 
cantata et benedictione praescripta coram Sanctissimo«). 
Poroka je bila torej slovesna. Saj je veljal Emilijin oče Terpinz — 
takrat mogoče tudi še Terpinc — za enega največjih kranjskih bogatašev, 
njen ženin Baumgartner mlajši pa je bil »takrat eden najimovitejših 
ljubljanskih žitnih trgovcev«.87 
Teden dni pred Emilijino poroko se je vršil v Ljubl jani občni zbor 
kmetijske družbe, in Novice poročajo (15. maja), da predsednik Terpinc 
na zboru ni bil navzoč, ker ga »zarad neodložljivih opravkov ni v Ljub-
ljani«. Imel je pač dovolj opravkov s poroko, a kot »prvi in največji 
slovenski industrijalec svoje dobe«87" še več opravkov z denarnimi 
niahinaeijaini. Z zetovim kapitalom so se odpirale nove možnosti za 
organizacijo delniške družbe, ki bo lahko odločala o kranjski , štajerski 
in koroški trgovini, rudarstvu in obrti.871' 
Nevesta je za doto dobila grad Fužine.88 — Koliko je bila v zakon 
prisiljena, ne vemo. Koliko se je na to svoje posestvo zatekala raz-
očarana. iščoč samote, tudi ni znano. Da jo je Tavčar že poprej doživel 
ob klavirju, sredi cvetja, jahajočo na pori i ju, je več ko verjetno spričo 
vsega, kar o Emiliji vemo in je bilo tu že povedano. Vemo tudi to. da je 
Terpinc na tem posestvu gojil vse vrste donosne živine in najplemeni-
tejših konj. Poni pa je ni tragično upropastil, kakor je bil Tavčar za 
Madaino Amalijo nemara posnel po omenjenem Valvasorjevem duhov-
"e Drugače dr. Andrejka, ki postavlja to poroko pomotoma na 14. juni j 
(Kronika 1934, 119). 
87 Prijatelj . TZS V. 520. 
8,u Andrejka. I.e., 116. 
8?Ь Prim. T.Zg 2. aprila 1869; Novice 7. aprila 1869; SN 8. aprila 1869. 
88 Prijatelj , prav tam. 
iiiku, saj je Emilija, kot je že znano, životarila ali morda celo živela še 
sedemnajst let, rodila soprogu otroke in umrla šele tisto leto, ko se je 
njen nekdanji oboževalec odločil za objavo Mrtvili src. 
Emilijina poročna fotografija ni znana. Nekako iz istega časa pa jo 
hrani navedeni Krisperjev album kot izredno prefinjeno dekle nežnega 
profila in tenkočutnega izraza. Poleg že omenjene fotografije njenega 
kasnejšega moža pa hrani ta album tudi še oblastno in samozavestno 
podobo njenega očeta Fidelisa Terpinca in nekam grozljivo ostrogledo 
podobo njenega tasta Johana Baumgartnerja starejšega. Hrani pa med 
drugimi zanimivimi portreti teh družin tudi fotografijo Emilijinega 
»bratranca« Alberta Franca Fidelisa Zeschka (rojenega leta 1848), od 
številnih Valentinovih sinov n je j najbližjega po letih. Portret belolasega 
salonskega gigerla. pokritega s »halbkano«, leseno se držečega na kolesu, 
s svojo bedasto držo in še bolj bedastim profilom izziva po karikaturistu 
Tavčarjeve vrste, čeprav se je ta mogel z ironijo in s humorjem uvelja-
viti šele v naslednjih obdobjih. 
V tem času pa je četrtošolec v provincialnem Novem mestu lahko 
samo jokal. Sebe in njo je občutil popolnoma strta. Bil je tako na koncu, 
da mu je preostala edina uteha drobna ustvarjalnost, edino zatočišče 
dom. 
Matere ni ne prej ne slej več s tako toplim srcem dojel kakor v prvi 
varianti kasnejše Gospe Amalije. Spet je povezal — in to najverjetneje 
- Bogomilo-Emilijo in njeno graščino88" s Poljanami. Topot je ta Avre-
lija, v naslednji varianti Madama Avrelija prišla v kontakt s pisateljevo 
pravo revno kmečko hišo, posredno pa tudi z njegovo materjo, 'lako je 
mogel avtor izpovedovati svojo »strastno« ljubezen do njene graščine in 
materin čuteči odnos do skoraj bolno razneženega fantička: 
»Še mlad, še otrok sem bil in že sem ljubil strastno to zidovje, sani 
nejsem vedel, zakaj lazim zmiraj k stari graščini, sani nejsem zapazil 
kako sem prišel tjekaj, pri priči bil sem pri starem zidov ji ! Domu pridši 
me je skrbna mati vselej poprašala: / Kje si bil zopet, Janezek? / Pri 
starej graščini, mati. / Mati sc je čudila i me božala, ter me gledala tako 
skerbno i ljubeznivo s svojimi očmi, da mi je veselja igralo serce. Oj 
imela je tako lepe oči! / Kako, da zmiraj tjekaj zahajaš ljubček? / Stara 
grašina je tako krasna, mati, zelo jo imam rad! / Zopet se je smejala 
blaga žena i me poljubovala!« 
SH» Prim, oris te graščine v začetku tretjega poglavja z orisom v tej novelici. 
H S l a v i s t i č n a r e v i j a 209 
In ko je odhajal na šolanje v mesto, mu je bila najhujša ločitev od 
stare graščine. Vso noč je jokal in ves čas pred odhodom je porabil ob 
starem zidovju. »Kako se mi je žalostno in temno zdelo, gledalo me je 
tako milo i začel sem plakati. Prehodil vso goščavico, vsak kotiček, ka-
teri mi je bil prej drag, sem obiskal i — vedno plakal. Prišedši domu, 
pričakovala me je mati na vertu, bila je žalostna, tiho me objemala i 
jokala sva oba. / Oj mati stara graščina, nič več je ne bodem videl, stokal 
sem i skrival glavico na njenih prsih.« 
1 ako je šestnajstleten fant presajal svojo izgubljeno ljubezen na 
mrtvo stvar in se kot otrok tešil ob materi. Kdor pozna bolečino mladega 
srca, ga bo presunila. Dozorevajočemu Tavčarju pa je postajala pre-
sentimentalna, zato je v kasnejših variantah ta pasus retuširal. Vendar 
je tudi v končni redakciji Gospe Amalije881) razen rahlih sprememb ohra-
nil verno podobo Fužin pa tudi Emilije, kakršno je dejansko nosil v 
sebi: komaj nekaj let starejše dekle, ki jo je laže nazival gospodično 
kakor gospo, »prečudne krasote«, ljubiteljico glasbe in cvetja, žalujočo 
nad svojim zgrešenim življenjem, ki so hudobni jeziki o njej pripovedo-
vali. »kako je ušla svojemu možu, na katerega so jo prikovali zoper voljo 
njeni sorodniki«. 
Značilen je zaključek: »Ali še vedno ljubim staro zidovje; kadar 
koli mi čas pripušča, podajam se v domačo vas ter od ondod obiskujem 
znane kraje, pri tem pa me spremljajo vedno misli na ubogo Amalijo. 
Če zapazim pred sabo cvetko, urno se ognem, da bi ne stopil nanjo, saj 
je ona cvetje tako srčno ljubila. Uležem se v travo, poslušam bobnečo 
reko in zrem v modrojasno nebo. Tz vsakega oblačka zdi se mi, da gleda 
njeno čarobno oko name ter se mi smehlja njen angelski obrazek. / In te 
sanje delajo me srečnega.« 
Tudi črtico Nasproti stari palači,8* ki jo je verjetno istočasno za-
snoval. zaključuje podobno: >Med cvetjem prikazni se je zdaj obrazek 
sniejoč in življenja poln. Ali skril se je zopet, ko je ugledal črni prt. 
kadilnico in pevajoče duhovnike. / Rile so resda sanje, ali žalostne. 
tožne sanje! —« 
Medtem ko je tam dopustil pogin Amalije, je tu dopustil pogin Ro-
berta, topot ne kot slučaj, marveč kot posledico neutcšenega ljubezen-
skega koprnenja. Medtem ko tam v prvih dveh variantah nastopa avtor 
pod lastnini imenom Janezek in se šele osem let kasneje, ko se je od 
e«l> Prim, varianti Avrelija in Madama Avrelija z Gospo Amalijo v TZD I. 
H" TZD I (objava z vnanjim komentarjem). 
natisa končne redakcije napre j pričel podpisovati Emil Leon, tudi v 
novelici sami prekri je z imenom Leon, tu pač ne vemo, kakšna je bila 
njegova prvotna zamisel te črtice, ker se nam ni ohranila; sedem let nato 
pa jo je z lahkoto objavil s svojim pravim imenom, saj se je v črtici 
dovolj prepričlj ivo skril za sorodnika enakega družinskega imena. 
Sicer pa si je mlad. kot je bil. presenetljivo hitro spet vzravnal 
hrbet. Že v prvi objavljeni novelici Maščevanje90 mu je solze nadomestila 
stisnjena pest. 
Ponosen, kot je bil že od početka, bi nikakor ne mogel nikomur do-
pustiti, da zasluti njegovo bolečino. Zato jo je pri objavah pričel skrivati 
v podobe, sebe kot avtorja pa pod tuje kratice, da bi ga ja nihče ne 
izsledil. Morda morda pa je upal. da ga nekdo le izsledi — Bogomila. 
Pri Maščevanju pa mu niti tuja kratica ni zadostovala, marveč jo je 
še podkrepil s podnaslovom: »Iz češkega poslovenil J. P.«. 
Prizadeti avtor je to novelico izdelal neverjetno hitro: mesec dni po 
Emilijini poroki je v Slovenskem glasniku že izšla, vsaj napovedana pa 
je bila že več ko dva tedna poprej. — Ni se mogel vzdržati, da bi med 
besedilom ne izpovedal usodnega dne te poroke, premaknjene za mesec 
dni nap re j v čas izida te novelice: štirinajsti rožnik 186*. 
Le da v svoji ustvarjalni suverenosti ni dopustil, da bi do nasilne 
poroke med njegovo, to je, Markovo Bogomilo-Marjeto in imenitnim 
bogatašem gospodom Mercijem sploh prišlo in da bi tako njen grabež-
ljivi oče Sambticco združil svoje bogastvo z njegovim. Rajši je dal duška 
svoji maščevanjaželjnosti s potopom vsega bogastva in ženina Mercija 
hkrat i z maščevalcem Markom samim, povrh pa še s samomorom Marje-
tinega očeta in z njeno lastno smrtjo. 
Kljub tolikšni krvoločni osveti in dolgoveznemu uvodnemu opisu 
Pole, očitno prepisanemu iz kakšnega učbenika, ki k zgodbi nikakor ne 
spada, pa je ta sveže dinamično, tutam skoraj očarljivo prikazana. Avtor 
že v tej prvi zaključeni pripovedni objavi ni mogel skriti svojega ustvar-
jalnega talenta, ki ga izdaja izredna življenjska polnost in osebna pri-
zadetost do snovi. 
Vse to se kaže tudi v naslednji novelici Meine Schwester Elisa," 
čeprav je (a nastala le kot nemška naloga za šolo in očitno ni bila na-
menjena javnosti. 
»o TZD ]2 (objava z vnanjim komentarjem). 
91 T I D I (objava z vnan j im komentar jem) . 
Kakor vse drugo pripovedno delo Tavčarjevega prvega ustvarjal-
nega obdobja, ki je nastalo po Emilijini poroki, se tudi to zadnje zaklju-
čuje s smrtjo. To pot izbira avtorjeva fingirana starejša sestra Liza na 
dan. ko bi se morala poročiti z neljubim bogatašem in se ločiti od lju-
bimca. 
Čeprav je tu jasno izražena Tavčarjeva srčna tragedija, je hkrati 
spretno prekrita. Zatekel se je spet z vso ljubeznijo v svoj poljanski dom. 
premagal s tem osamljenost in se tako lahko objektiviziral. Pravzaprav 
je to njegovo prvo delo. kjer se mu je osebno prizadetost popolnoma po-
srečilo preliti v stvarno podobo, fantazijsko predelano iz elementov 
dejanskega sveta. Če se črtici Madama Avrelija oziroma Amalija in 
Nasproti stari palači še prevešata v subjektivno čustvenost in prav s tem 
v tistem času pri nas tik pred Stritarjevim prvim leposlovnim proznim 
nastopom uvajata nekaj elementov kasnejšega modernizma, pa je v tej 
zadnji noveliei vnanje dogajanje že uravnoteženo z notranjim. Podobna 
uravnotežitev se je avtorju tu bolj posrečila kakor pa v Maščevanju, ki 
ni le prenatrpano z vnanjim uvodnim opisom, marveč je še pregneteno 
z nepristno fabulistiko. 
I u pa se že kaže Tavčarjev pristni domači svet, zaokrožen v enotno 
zgodbo. Avtorjev dom »pri Kosmu« je v zgoščenem izrazu nazorno 
orisan: »Očetova hiša je stala visoko na hribu, spredaj jo je obdajal 
sadni vrt, zadaj pa se je vzpenjal po gorskem grebenu veličasten gozd 
mogočnih hrastov in kostanjev. Spodaj v dolini šumi Poljanščica, izmed 
drevja pogledujejo sive vaške strehe, čisto blizu sosedova, krita s slamo.« 
Vendar je opisnost skrčena na minimum in podrejena dokaj napetemu 
čustveno prepojenemu dogajanju. Eliza oziroma l.iza je podana s to-
likšno prisrčnostjo, kakor lahko doživlja mlajši brat ljubo starejšo sestro 
ali še laže mehak otrok ljubljeno mater: in res spominja na oris matere 
v Avreliji. Hkrati pa je njen odnos do sosedovega Jakoba tako podoživet, 
kot da zadeva avtorja samega. Izraz pa je eksaktcn, brez sentimentalne 
navlake, kakor se je bil pač Tavčar sposoben spretno Izražati v nemščini. 
Vsekakor je bila tudi zasluga njegovega profesorja nemščine, politično 
tako zasovraženega, umsko pa izredno bistrega liberalca Antona Hein-
riche, da ga je bil sposoben tako izoblikovati. V slovenskem izražanju 
je zaostajal in se ni mogel osvoboditi neke konservatfvne patine, ki je 
utegnila vsebovati tudi košček Marnovega zastarelega pouka. 
6 
Prvo obdobje Tavčarjeve ustvarjalnosti zajema njegovo delo od 
prvih začetkov leta 1863 do leta 1869, ko je z novelico Moja sestra Liza, 
objavljeno 29. decembra 1868, zaključeno njegovo začetništvo. K temu 
začetništvu je bilo pač treba pritegniti tudi to zadnjo, najzrelejšo 
stvarco, ne samo, ker je pisana v nemščini, marveč ker tudi ne vemo, 
koliko ni vanjo posegel nož ali svinčnik zrelega vzgojitelja. Sicer pa na-
stopi z naslednjim letom 1869 globlja zareza, ki opravičuje skupno 
obravnavo vsega dotedanjega Tavčarjevega dela. 
To prvo njegovo leposlovno šestletje je z izjemo treli ljudskih pripo-
vedk domala vse posvečeno Bogomili. Zato zrcali razvoj njegove ljubezni 
z raznimi dramatičnimi sunki in s tragičnim zaključkom in je prav-
zaprav ena sama izpoved rosnega mladostnega žarenja. To ni bil poblisk, 
marveč plamen, ki se je še dve nadaljnji desetletji dušil in skoraj do 
konca življenja utrinjal. 
Zdi se, da je dvojico nerazvezljivo notranje vezal, in če se ni mogla 
ujeti, je bil vzrok vnanji. družbenogospodarski, ne notranji, kljub temu, 
da je bil Tavčar po tedanjih družabnih običajih za Bogomilo premlad. 
Z naivnimi začetniškimi sredstvi je avtor to situacijo takole raz-
predel v Sainbuccovem razmišljanju: »V dveh dneh pride gospod Merci 
in jaz združim svojo hišo ž njegovim imenitnim in bogatim posestvom. 
Marjeta... ta mora biti njegova, četudi ne bi hotela. Ali nisem jaz 
njen oče? Ona mora privoliti! Sreča, per dio santo, kje ji cvete večja 
sreča nego tukaj? — Čemu je tako zamišljena? Kajpada, Marko, to je 
dečko! E, bien, kaj mlada ljubezen, čudna ljubezen, mlade oči, nesku-
šene oči! Le revščina človeka strezni, kaj bi ž njim počela? I)a bi morda 
jaz svoj denar, svoje imetje temu beraču izročil! Ne, nikoli; ona mora 
privoliti k tej zvezi, Marko pa, ta hribovski Cič, naj si izbere gorjanko. 
Enako z enakim. Zanj je Marjeta premogočna, razvila se je ta cvetica 
za drugega. Marko je enak nočnemu metulju, mora jo kdo drugi privesti 
na beli dan. Ona mora uživati svoje premoženje. In srčni mir? — Ta, 
per diavolo, že pride s časom. Navada je druga priroda.«®2 — Absurd-
neje je situacijo razpredel kasneje v Mrtvili srcih. 
Prav tu zavest družbene zapostavljenosti pa je bila za I avčarjevo 
ambicijo najmočnejši sunek, ki ga je vse huje silil ne le k študiju, mar-
v TZD I2. 318. 
več t u d i k l e p o s l o v n e m u u v e l j a v l j a n j u , v n a s l e d n j e m o b d o b j u p a t u d i 
že k p o l i t i č n e m u v z p o n u po lestvici m e š č a n s k e g a u g l e d a . 
T o d a č e p r a v se j e z vol jo in t a l e n t o m med n a m i r a z m e r o m a z g o d a j 
p o v z p e l do o s r e d n j e ve l j ave , si še v le tu 1884, ko je v L j u b l j a n i dosegel 
s a m o s t o j n o a d v o k a t u r o , n i moge l zbr i sa t i iz s p o m i n a n e k e p o n i ž e v a l n e 
m l a d o s t n e zagrene los t i , m o r d a še h u j š e od l j u b e z e n s k e i zgube s a m e : 
Ljubezni prve vzor v togoti 
Zasmeli umoril je sveta. 
Га verza iz prve Jesenske pesni nakazujeta nov problem, ki zanj še 
ni bilo mogoče naj t i dovolj pojasnila. Morebiti je ključ zan j v pre-
tresljivem orisu tragičnega zaključka Bogomirovega dvojnika Filipa 
Tekstorja. Najbrž je tudi mladi Tavčar, boreč se za svojo plemenito 
ljubezen, podlegel prostaštvu podobno kakor Filip Tekstor. 
To doživetje absurdne zmage krivice in prostaštva se je v njem 
stopnjevalo do zaključka Mrtvih src. Šele tu je zmogel dati duška osred-
njemu gnevu. Prav ta gnev, ki mu sprva še ni bil izrazljiv, pa ga je v 
drugem ustvarjalnem obdobju dokaj oropal tradicionalnih idealov in ga 
pahnil skoraj v rebelstvo. Od tod njegov tedanji niliilizem, ki mu je 
narekoval za tisti čas povsem novo, današnjemu času ustrezajoče izpo-
vednost. Takšna izpovednost pa se v tem našem prvem obdobju še ne 
pojavlja. To je še vklenjeno v varno tradicijo, čeprav že izpoved erotič-
nosti kot take ni nepogumno dejanje spričo tedanje jeranovske ozko-
grudnosti. Tem pogumnejše, ker je od doma versko trdno vzgojeni šolar 
in d i jak rastel pod nadzorstvom dveh stricev duhovnikov. 
Sprva razen Levstikovih in Prešernovih pesmi za to ni imel druge 
literarne pobude kakor kvečjemu nekaj Jenkovih iz Slovenskega glas-
nika, preden ni izšla njegova zbirka. Ta 11111 je bil po izboru snovi in 
izraznih sredstvih najbližji , čeprav o kakšnem posnemanju ni moč go-
voriti. Tavčar je bil že od prvih počet kov tako saniorastcl. sebe poln, da 
se da pri njem le v izjemnih primerih odkriti tu j vpliv. Nekoliko moč-
neje se je dal kasneje vplivati od Heineja. ki ga je po, lastni izjavi pre-
biral že pod šolsko klopjo.*3 Heinejevske lahkotne igrivosti pa v Tavčar-
jevih pesmih tega obdobja še ni. kakor 11111 v tem času manjka tudi še 
vsakršna ironija. Tradiciji in ljubezenskemu ter narodnostnemu idealu 
zvesto vdanemu fantu ji- bilo takrat še z vsem tem prihranjeno. Povzpel 
»» TZD VIII. 15. 
pa se je že takrat do nekih samostojnih pogledov, ki so mu omogočali 
presojanje in obsojanje votlega domačega meščanstva. Ze od početka se 
je zavedal globoke prednosti duhovnega bogastva in se je s tem postavil 
v boj proti lahkoživemu zapravl jan ju duhovnih talentov. V tem pomenja 
most od Prešernovega hotenja k »moderni«. 
Potem ko je z lahkoto premagal začetno avanturistično fabulativ-
nost in čitalniško klišejskost, se je pričel realistično razvijati v prepro-
stega, iskrenega izpovedovalca življenja, ki ga je takrat vznemirjalo. 
Emilijina poroka je pomenila za njegovo delo dovoljšnjo zarezo, 
vendar ne tolikšne, da bi lahko odločala o nečem povsem novem. Z res-
nejšo prozo in dramatiko je pričel že poprej, le da bi bilo oboje teklo 
brez te čustvene poglobitve najbrž bolj po tujih (jurčičevskih, shake-
spearskih idr.) tirih naprej , s tem usodnim udarcem pa se je samorastlo 
zasekalo. Dramatiko je začasno sicer opustil, I i ri ko skoraj zavrgel, zato 
pa njegova pripoved raste v liričnost in v dramatično napetost s tolikšno 
ekonomiko in logično urejenostjo izraza, da predstavlja na zaključku že 
skoraj dozorelo delo. Kaže namreč že očarljive poteze umetnika, ki se je 
sposoben izražati v podobah s prenosom oseb. de jan j in izraza. 
Čeprav se je že v tem času sposoben objektivizirati, je nosilec de-
janja kot glavni junak vendarle vselej 011 sani. To obdobje je pač še 
izrazito subjektivno, sa j se avtor preko sebe le izjemoma in le pod tujini 
vplivom (Jurčič, Shakespeare. Malavašič) s precejšnjo težavo, torej pri-
siljeno kda j povzpne. Zato občuti le lastno bolečino in je tudi humorju 
le prisiljeno in neprepričljivo dostopen. 
Ker je to prvo mladostno delo izraz najraliločutnejše ljubezenske 
prizadetosti, je Tavčar skrivnost avtorstva skrbno očuval zase in se 
najbrž nikomur ni izdal. Nasprotno, skrival se je za značkami in psevdo-
nimi, ki so jih istočasno deloma uporabljali tudi drugi avtorji. Morda je 
za to vedel kak urednik ali enako stremeč mladostni tovariš (Ludvik 
Tomšič? Blaž Jereb? Ivan Mohorčič?), vendar o tem ni do danes znanih 
nikakršnih dokumentov. 
Kasneje se je Tavčar iz sebe kot pesnika norčeval in je domala vso 
svojo prvo šestletno ustvarjalnost pred javnostjo zamolčal ali potvoril. 
Očitno jo je skušal z Bogomilo vred za vselej pokopati in je s tem speljal 
našo dozdanjo literarno zgodovino na slepo pot. 
Vendar ostane Bogomilina sfljd v njegovem delu občutna. Vse na-
slednje desetletje ga bo še oplajàla in tudi kasneje se bo oglašala kot 
euo liajnežnejših, najbolj poetičnih bitij v našem pripovedništvu, kot 
čudežno rosna téma v variacijah: kot Klara, Avrelija, Helena, Margareta, 
Leonora, Amalija. Marija-Ana, Serafina, Olga, Ana, največkrat Ana. 
In enkrat samkrat kot Emilija. Kajti to ime si ho kot pesniško ime v 
naslednjih dveh ustvarjalnih obdobjih prisvojil Tavčar sam, saj bo 
skoraj vsa ustvarjalnost naslednjih dveh šestletij rastla iz sladkogrenkili 
sanj Emila Leona o izgubljeni Bogomili. 
Р е з ю м е 
Историки словенской литературы до сих пор придерживались мнения, 
что началом писательской деятельности Ивана Тавчара является 1867 г. 
(четвертый класс гимназии в Новом месте) на основании его интервью 
с Изидором Цанкаром (Обиски, 1920 г., стр. 141). В то же время считалось, 
что он только время от времени сочинял стихи. Редактору Собрания со-
чинений Тавчара уже в определенной степени удалость опровергнуть оба 
эти предположения в примечаниях к первой п восьмой книгам. В резуль-
тате новых исследований представилась возможность ознакомиться с до 
сих пор совсем неизвестными произведениями Тавчара и разъяснить от-
части уже известные произведения первого периода его творчества с 
1863—1869 гг. 
Почти все эти произведения посвящены Богомиле, как он называл в 
них Эмилию Терпинц, дочь крупного словенского помещика, землевла-
дельца и промышленника того времени. В 1867 г., будучи несовершенно-
летней, она вышла замуж за богатого купца Иоганна Баумгартнера. 
Будучи талантливым учеником гимназии, Иван Тавчар, юноша бедного 
крестьянского происхождения, чувствовал свое неравноправное общест-
венное и национальное положение по сравнению со своей избранницей, 
которая вращалась в высшем свете. Уже в первом классе гимназии в 
юношеских стихотворениях к чувству любви он присоединял и националь-
ное чувство, вполне сознавая свое духовное превосходство перед ханже-
ским и пустым барством. После замужества Эмилии автор уничтожил 
неопубликованные стихи, прервал работу над частично ей посвященным 
драматическим отрывком, а своей боли дал волю в первых лирических 
очерках и новеллах. 
Беллетристические начинания этого периода (1863—1869 гг.) еще от-
части незрелы, однако они превосходят уже уровень произведений его 
товарищей н по своей глубине, правдивости и искренности чувств уже 
свидетельствуют о самородном таланте. Появление удачных, обобщенных 
образов в его произведениях и способность не выдвигать па первый план 
свою собственную судьбу уже в этот период дает нам право подозревать 
в нем будущего реалистического писателя. Однако, в этот период он 
выступает еще, главным образом, как выразитель своих личных чувств, 
2 К) 
который еще не в состоянии отказаться от своего »я« и своего собствен-
ного горя. И эта тема займет такое ж е место в произведениях следующего 
периода его творчества, когда он станет известным как один из первых 
значительных словенских новеллистов. Ао конца ж е он рассчитался со 
своим горем отчасти комически, а отчасти трагически лишь в период 
с 1875—1881 гг., когда у него появился более оптимистический взгляд на 
окружающий его мир и его творчество окрасилось в более светлые, яркие 
тона. Только тогда он стал способным завершить центральный роман 
своей юности »Мертвые сердца«, который он вынашивал весь этот период 
от первых стихов, посвященных Богомиле. 
Эта любовь, которая всю жизнь была источником его творческого 
вдохновения и сверкала как изумруд, переливаясь всеми своими гранями, 
осталась, однако, столь сокровенной, что не могла стать достоянием кого 
бы то ни было. Поэтому он не рассказал о ней и в интервью с Изидором 
Цанкаром. Последний даже не спросил писателя о его стихотворном труде. 
Поэтому эти стихотворения наряду с некоторыми прозаическими юуноше-
скими произведениями оказались скрытыми под чужими, на первый 
изгляд, инициалами и псевдонимами.