Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din, DELAVSKA POLITIKA Izkaja dvakrat tedensko, ht sicer vsako sredo in vsako soboto, lircdništvo in sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nrirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. ftev. 101 Sobota, 21. decembra 1935 Leto X Socialisti in gospodarska kriza Načela in stvarno delo Ko je gospodarska kriza zajela švedsko industrijo in kmetijstvo, se socialna demokracija niti trenotek ni izgubljala v oni nesrečni teoriji, ki pravi: »Ali je ta kriza zadnja — potem pride revolucija, ali je samo nova periodična kriza — potem bo spet sama minila« — temveč takoj se je postavila na stališče, da mora velika delavska stranka storiti nekaj konkretnega po svojih najboljših močeh. Sestavila je načrt za rešitev gospodarstva, šla z njim v volilni boj in dobila skoro absolutno večino glasov. Istočasno so propadle liberalne stranke, ki jih je na kmetih spodrinila kmečka stranka. Ta kmečka stranka je bila po svoji miselnosti bolj konservativna (nazadnjaška) od liberalcev, toda socialna demokracija je računala z njo kot s predstavnico kmečkih množic in je dejala, da je boljše, da jo pridobi za svojo zaveznico, kakor da jo odrine na stran reakcije in morda fašizma. Ponudila ji je sodelovanje v boiju z gospodarsko krizo in kmečka stranka je ponudbo sprejela: toda zavezniška pogodba med obema ne vsebuje nobenega praznega deklamiranja o zvezi delavcev in kmetov, temveč konkretno ugotavlja medsebojne koncesije za rešitev gospodarstva. Obe stranki sta sklenili, da se po eni strani skrbi za zaposlitev in vzdrževanje dobrih plač delavcev, po drugi strani se pa varuje poljedelska produkcija in dobre cene kmečkih pridelkov, Po tem programu je šla vlada pod vodstvom socialistov na delo. Danes vsakdo priznava velike sadove tega dela: Ob nastopu socialistične vlade je bilo 190.000 brezposelnih, danes jih je sa- mo 13.000, z drugimi besedami povedano: brezposelnost je dejansko odpravljena, Cene poljedelskim proizvodom so za 25% višje nego ob nastopu vlade in švedski kmet spet lahko diha. Socialna demokracija se ni dala uspavati po teh uspehih, ni počivala na lavorikah svojega dela, temveč je prešla k reorganizaciji gospodarstva v smeri socializma. Vlada je izjavila: »Da smo prišli iz krize ven, ni najmanjša zasluga za to v tem, da je država s celo vrsto ukrepov mobilizirala novo kupno moč, ki je dala celotni produkciji življenje in gibanje. Toda misliti je treba na odpravo napake, ki vedno znova povzroča zastoj v gospodarskem ustroju. Kje je ta napaka? Kje drugje kakor v sistemu nebrzdanega privatnega kapitalizma. Mi ne smemo iti počivat v pričakovanju, da se bodo zdaj razmere same boljšale in da bo to zboljšanje trajno. Vse izkušnje nas uče, da se krize vračajo, vsakokrat težje in hujše. Ravno v popolnem spoznanju naše zvezanosti z drugim svetom ne moremo imeti nobenega povoda, da bi s prekrižanimi rokami čakali na prihodnjo krizo kakor na nekaj po usodi zapisanega. Od vsega začetka je vlada po-vdarjala bistvo gospodarske krize. Zato moramo ukreniti vse proti stvarem, ki vedno znova povzročajo brezposelnost. Zato moramo ubrati pot popolnoma na novo orientirane gospodarske politike.« Razmerje do komunistov in »enotne fronte«. Končno naj omenimo še stališče švedske socialne demokracije do komunistov in njihove proslule parole »enotna fronta«. Švedsko delavsko gibanje je razdeljeno na štiri struje: 80% delavcev je v taboru socialne demokracije, preostanek 20% si pa delita dve komunistični stranki: močnejši Kilbom -komunisti in slabotnejši moskovski komunisti, poleg katerih obstoje še sindikalisti z okrog 40.000 člani in z lastnim dnevnikom. Delo socialne demokracije združuje vedno več delavcev in komunisti pa padajo. Socialdemokrati odklanjajo »enotno fronto« kot goli manever in hinavsko taktiko in pravijo, da komunisti lahko vstopijo v socialno demokratično stranko, ko postanejo zreli za to, to je, ko spoznajo brezsmiselnost svoje taktike in priznajo načela demokratičnega socializma. Ruske izkušnje in delo pa obravnava švedski socialistični tisk kot nekaj popolnoma samostojnega, ruskega, s čimer nimajo drugi komunisti nič opraviti, zlasti si ne morejo prisvajati nobenih zaslug za Rusijo, ker tisto, kar se dela v Rusiji, opravljajo Rusi sami. Vse ruske pojave obravnava švedski socialistični tisk z dobrohotno objektivnostjo. V splošnem stoji švedska socialna demokracija na stališču, da se mora proletariat v vsaki deželi po njenih posebnih razmerah udejstvovati, probujati, se vzgajati v organizaciji in akciji, po svojih izkušnjah dozorevati in tako pripravljati pot novemu družabnemu redu. Vse življenje daje švedski socialni demokraciji prav. (Konec.) Dr. Edvard Beneš predsednik čehoslcvaike republike Namesto odstopivšega predsednika čehoslovaške republike, drja. T. G, Masaryka, je bil izvoljen v sredo, dne 18. t. m. na skupni seji poslanske zbornice in senata za predsednika dr. Edvard Beneš, dolgoletni zunanji minister republike. Poslanska zbornica šteje 300 poslancev, senat 150 senatorjev. Navzočih je bilo od obeh zbornic 440 članov. Že v prvi volitvi je dobil dr. Beneš 340 glasov (to je več kot tri petine) in je s tem izvoljen za dobo sedmih let. Nad 70 glasovnic je bilo praznih, nekaj pa raztresenih. Dr. Beneš je nato prisegel na ustavo, vlada je podala demisijo, bila je pa poverjena, da vodi posle dalje. Javnost je sprejela izvolitev dr. Beneša z ovacijami na znanje. Dr. Edvard Beneš je češki narodni socialist. Dr. Beneš je ustanovitelj male antante, balkanske zveze in goreč zagovornik vzhodnega pakta ter podunavske zveze. Sklenil je tudi z Rusijo gospodarsko pogodbo, ki naj omogoči sodelovanje z Vzhodom. V mednarodni politiki uživa sloves. Dr. Beneš je bil prvotno v držav-nopolitičnem oziru dr. Kramarevega mnenja. Pozneje pa je sodeloval z dr. Masarykom v inozemstvu, zlasti pa v novi republiki, ter, lahko rečemo, postal njegov gojenec, ki si je popolnoma osvojil njegov socialni čut in čut demokracije. Tudi vsa njegova zunanja politika je stremela po demokraciji in sodelovanju narodov. Zato menimo, da je čehoslovaško narodno predstavništvo prav storilo, ko je poslušalo svet drja. Masaryka. Dr. Beneš je nedavno slavil petdesetletnico rojstva. Proti nagraditvi napadalca Angleški zunanji minister odstopil, Laval pojde najbrž tudi. Angleško - francoski »mirovni« Predlog, ki predvideva nagraditev Italije kot napadalca v italijansko-abe-sinski vojni, je izzval strahovito ogorčenje po vsem svetu, zlasti tudi v Angliji in Franciji. Posledica tega je odstop angleškega zunanjega ministra Hoareja. Računa se s precejšnjo gotovostjo, da bo šel tudi francoski ministrski pred- sednik, ki je oče »mirovnega« predloga. V Grčiji ni pomirjenja Po vrnitvi kralja v Grčiji še vedno ni nastopilo politično pomirjenje. Zaradi tega je razpuščen parlament in se bodo nove volitve vršile dne 26. januarja 1936. Nova zbornica bo imela prvo sejo 12. marca 1936. Iz notranje politike Beograd, 18. 12. 1935. i4in»t,*u tukuH ftlVlfc« tl* ii kttf' r.i Čirič je igral v zadnjih letih vidnejšo vlogo. Postal je prosvetni minister v Jevtičevi vladi, kandidiral v Vojvodini na Jevtičevi listi, bil je izvoljen od Jevtiče-vih za predsednika Narodne skupščine in dobil je dovolj glasov tudi, ko je bilo za predsedniško mesto bojno glasovanje med njim kot opozicijo-nalnim kandidatom in ministrom Sto-jadinovičeve vlade Komnenovičem. Ko pa so volili skupščinske odbore, se je opazilo, da je dobil Čirič dobrih zvez tudi s Stojadinovičevo vlado in novo stranko JRZ. Lahko se reče, da je taka čast doslej le bolj redko doletela kakega politika. Aca Stanojevič še vedno miri sprte radikale in blaži medsebojna nasprotstva. Konferira veliko in dolgo časa trajajo dnevno konference, Za druge je pa tako prepiranje težko. Težko se je namreč odločiti, s kom bi bilo dobro in pametno potegniti. Nihče ne ve, kdo bo zmagal, nihče ne ve, kdo se bo obdržal. Če sedaj staviš svoje adute na napačno karto — si izgubljen. Pa to skrb bodo že opravili politiki sami, nas le veže dolžnost, da na ta trenja opozorimo. Maček je za enkrat ustavil javne shode. Njegovih ljudi zato ne bomo več slišali, dokler bo sneg. Morda pa bodo v tem čutu še več govorili dru- a- o L. Sedej: Zablode Ko je začela izhajati »Ljudska pravica«, si je osvojila pravico nekakega korektorja in kritika naše strokovne in politične linije. Kritika skupine okoli tega štirinajstdnevnika je bila velikokrat zelo ostra, največkrat pa je zapadla v stari greh neobjektivnosti in »razkrinkavanja«. Obnovili so stare metode pod novo firmo. Glavna ost je bila naperjena proti nam socijalistom in našim vodilnim funkcijonarjem. Pogrevali so stare napake, nervozno iskali novih in ob vsaki priliki povdarjali neko čisto razredno-revolucijonamo linijo. Posebno pa ob priliki štraijkov jim ni bila nobena naša gesta, nobeno delo dovolj razredno in vrteli so se kot blazni nekje na skrajni meji nemogočih zahtev. Ko je vsled težkih ekonomskih in mezdnih prilik zajel Slovenijo nekak stavkovni val, takrat so švigali njihovi emisarji kot histerični po deželi in licitirali z nedosegljivimi zahtevami navzgor samo zaradi licitacije in pa za to, da bi nam lahko očitali, kako smo popustljivi in kako »bremzamo«. Veliko težav smo imeli da paraliziramo slabe učinke te nezdrave in neodgovorne politike hujskanja. Ker odgovornost za obstoj naših organizaciji in eksistenco članov teh organizacij smo nosili z vso pezo mi, ne pa oni, ki so se potem umaknili v svoje redakcijske in študijske šole ali pa kavarne in čakali novih prilik za nove »pohode«. Takrat jim je bila dosledna in »nepomirljiva« razredna borba edina os, okoli katere so se vrteli kot nori. Toda zapihal je drugi veter, V Evropi se je pokazalo, da so najmočnejši obrambni stebri proti valu fašizma še vedno naše strokovne ali politične organizacije. In kjer koli so oni rušili te stebre, so delali pot fašizmu, Izšla je nova parola: »enotna fronta«. In zopet so se pojavili isti ljudje, ki so se vrgli brez pomišljanja, brez razglabljanja in neglede na raznolikost politične situacije kar v sredo vrtinca enotne fronte. Najprej so potrkali na vrata naših organizacij za skupno delavsko fronto. Toda takoj drugi dan so jo razrušili na fronti ljudske svobode in danes so se pa vkrcali na bojno ladjo »Slovenske ljudske fronte«. In vsak kdor ne pristane na ta njihov poslednji nacionalistični salto mortale, je proklet, je izdajalec, socijalfašist itd. Da bo pa zmešnjava vredna svojih roditeljev, so še pristavili, da je ta nova slovenska ljudska fronta sestaven del onega gibanja, ki ga vodi dr. Maček. Torej nekaka nacijonalistična slovenska fronta pod vodstvom Mačkovega hrvaškega nacionalizma. »Ljudska Pravica«, »Bojevnik« in »Slovenska zemlja« naj bi tvorili to novo skupino pri nas. Med tem je pa izjavil Maček, da se pod njegovo firmo ne bodo vrinili ti frontar-ji, temveč jih bo postavil pod kap. »Pravici« sekundira zaenkrat še previdno in premišljeno Delavski obzornik«. Slednji je razen zadnjič zastavil nekako ultimativno vprašanje, ali smo za »enotno« fronto ali ne. Za tak političen ples na žici nismo. Naše gledanje na sedanjo politično situacijo smo večkrat po-vdarili in povedali. Na celjski konferenci letos julija smo se čisto točno opredelili za socijalistično zvezo delovnega ljudstva. V znanih desetih točkah smo postavili okvir našega bodočega dela, Točen in jasen brez pridržkov je bil naš apel na delovno Člani svobodnih strokovnih organizacij odklonili imenovanje v upravo OUZD Ker ni bil upoštevan predlog Delavske zbornice ljudstvo Jugoslavije, Točen in jasen naš okvirni program z ozirom na naše notranjo in zunanjo politiko. Ni bila to nobena maškerada, ki naj pod krinko meglenih front skriva svoje pravo lice. Vi se za socialistično zvezo niste opredelili — temveč mislite, da bo bolje za vas, če proglasite hinavščino za najvišjo modrost svoje politike, ki naj se skriva in žonglira z raznimi nacionalističnimi šlagerji in v tem znamenju postavlja razne slovenske in hrvaške »ljudske fronte«. Komaj ste začeli s to »modrostjo«, vas je že Maček razkril in zavrgel. Komu boste zdaj oddajali in ponujali svoje pristaše? Ali ne vidite, da s tem begate samo razredčene vrste svojih pristašev, in da so drugi vsaj toliko pametni kakor vi, da spregledajo vašo igro in se pred njo zavarujejo? Delavski razred kot tak odklanja tako politikantstvo, ker odkrito izpoveduje svoja načela. Tako bodo tej novi zablodi hitro sledila nova razočaranja. Toda ta razočaranja ne smejo iti na račun delavskega razreda. Za to je naša naloga in dolžnost vseh naših funkcionarjev, da delavski javnosti to povedo brez olepšavanja in tudi brez pretiravanja. Mi vodimo politiko delovnega ljudstva. Mi se borimo za odpravo vseh socijalnih in političnih krivic. Mi se zavedamo, da odločna in dosledna socialistična politika je edini pravilni temelj za naše delo. Zato je naša sveta dolžnost, da naše organizacije krepimo in jih obenem branimo pred vsemi zablodami. V interesu delavskega razreda ni, da bi se delil in cepil še na slovenske, hrvaške, črnogorske, dalmatinske organizacije, temveč dolžnost socialistične politike je, da brani interese delovnega ljudstva cele Jugoslavije, pa bodisi da je država organizirana unitaristično, avtonomistično, federalistično ali konfederativno. Zato se mora delovno ljudstvo zbirati, vzgajati in se boriti za pravično ureditev družbe v svojih lastnih organizacijah. Delavstvu je potreben: Zdrav in močan razredni strokovni pokret. Zdrav in močan socialistični kulturni pokret. Močna in zdrava socijalistična zveze delovnega ljudstva. Vse to pa more zrasti le v demokraciji. Samostojna delavska organizacija, ki jo tvorijo prepričani in disciplinirani člani, to je edina fronta, v kateri more uveljaviti delovno ljudstvo svoje težnje. (Op. ur.; Še pred tem člankom smo prejeli članek s. Petejana, ki prav tako z načelnega stališča obravnava to vprašanje enotnega socialističnega gibanja. Zaradi pomanjkanja prostora pa bomo članek priobčili v prihodnji številki.j Poverjenike revije »Svoboda« obveščamo, da ostane njihovo razmerje do uprave nespremenjeno. Ceno smo nastavili zato tako nizko, da 'boste v stanu število svojih odjemalcev podvojiti. V ostalem prejme vsak poverjenik od uprave iposeben dopis. Uprava »Svobode«. Z ozirom na to, ker je Delavska zbornica v Ljubljani predlagala kandidate sporazumno z organizacijami, ki so pri njej registrirane, pa se minister socialne politike ni oziral na predloge v celoti, so člani organizacij, ki pripadajo Strokovni komisiji, odložili svoja mesta v novi upravi. V upravo so bili imenovani s te Vojne v Afriki še ne bo konec. Tako trdijo Abesinci in Italijani. V zadnjih dneh so Abesinci dosegli na severnem in južnem bojišču večje uspehe. Ob reki Tahare’ so potisnili Italijane 20 km nazaj. Napadli so jih v središču, se umaknili, potem pa napadli z obeh strani. Italijanske čete obstoje večinoma iz podjarmljenih Eritrejcev in Somalijcev. V kritičnem stadiju se nahajajo pogajanja za sporazum med Italijo in Abesinijo. Angleški minister Hoare, ki je dajal z Lavalom koncesije na tujo kožo Italijanom, je odstopil. Angleški minister Eden je bolj zagovornik sankcij in končne odločitve Društva narodov. V francoski zbornici je o predlogih poročal Laval ter povedal, da je Anglija obljubila koncesije Italiji že pred pričetkom vojne. Preostre sankcije bi povzročile vojno v Evropi. Socialist j Blum je zahteval razgovor o izjavah I Lavala takoj v popoldanski seji, do-čim je Laval debato odklonil in stavil vprašanje zaupnice. Zbornica pa strani ss. Lovro Jakomin, Adolf Ga-lof, Ivan Kregar in Franc Toplišek. — Minister socialne politike tudi pri imenovanju prejšnje uprave ni vpo-števal predlogov ter so naši člani zaradi tega izstopili iz uprave. — Volitve v ta zavod bodo končno depolitizirale upravo tega zavoda. mu je izrekla zaupnico s 306 glasovi proti 252. O italijansko - abesinskem sporu razpravlja te dni Društvo narodov. To je silno važen zgodovinski dogodek, prava preizkušnja za to mednarodno korporacijo. Vobče velja načelo, da privatna posredovanja ne morejo biti merodajna, razen če pristaneta Italija in Abesinija nanja, V ta namen že pritiskata angleški in francoski poslanik na Neguša, da predloge sprejme. S tem se postavlja Abesinijo v kritičen položaj, ker se bo nahajala obkoljena od samih nasprotnikov. Anglija pa kuje v Evropi že drugo železo. Pogaja se namreč z Nemčijo in poteguje za zvezo z njo. Angleški politiki vendar upajo, da se v teh mesecih spor reši, Italijani se silno boje, da Abesinci j prično veliko ofenzivo, ki bi bila tem | hujši udarec, ker Italijani doslej niso dosegli nikakršnih vojaških uspehov, dočim so Abesinci imeli že znatne uspehe. Po razpustitvi bojnih organizacij v Franciji Komentarji francoskih listov Iz strahu pred: demokracijo šo se v Franciji nedavno fašistične bojne organizacije same razorožile. Sprejet je pa bil v zbornici razorožitveni zakon. Ta dogodek je našel v javnosti živahen odziv. »Journal« meni: »Nadejamo se, da se je Francija zavedala, in sicer ne samo, da ohrani vlado in skrajno ogroženo civilizacijo. Marveč, ker je resnična in pravična.« Leon Ballby v »Juor«: »Ne dovolj premišljena odločitev »Ognjenega križa« se zdi, da je zbudila nemirnost v vrstah patriotov. Le levičarji in radikali bodo imeli od tega dobiček. Kje so predsodki, ki bi utegnili razpoko odpraviti? Ni jih. Tudi, če vlada ostane, ostane največ mesec dni.« Komunisti izjavljajo v »Humani te« : »Prevratniki so zadeti, umikajo se in rešujejo vlado. S sovražnikom naroda ni zedinjenja.« Socialistični »Pcpulaire« se bavi že z zakonom in ga razmotriva: »Eno je vsekakor ugotovljeno. Če se ulkrepi, ki jih zahteva zbornica, izvedejo, tedaj utegne biti jutri prosta pot za čisto republikansko vlado. Razprava je povzročila »Ognjenemu križu« moralni poraz. Kričali so, ko so zvedeli, kaj je Ybanegaray rekel na zborničnem odru, »Izdani smo!« Njih razpad se utegne prej izvršiti, kakor njih razpust. Obeh dejstev se bo republikanska dežela veselila.« Lesna trgovina in sankcije Ne le sankcije, tudi gospodarska politika je slaba. Lesni trgovci dravske banovine so sklicali v Mariboru v soboto, dne 14. t. m. konferenco, na kateri so se pritoževali zaradi sankcij proti Italiji, ki so ukinile lesno trgovino z Italijo. Na konferenco so povabili tudi našo organizacijo lesnih delavcev. Iz poročila posnemamo, da je bila Italija najboljši odjemalec lesa do sankcij. Grčija kupuje les le proti bonom, ki jih pri nas zamenjavajo s 15 odstotnim odtegljajem, dočim daje Rumunija izvoznikom 25 % premijo. Francija ima najvišjo carino na les in ne kupuje lesa pri nas. Nekaj malega prodamo v angleške kolonije. Zato smo se morali privatno pobrigati, da smo dobili nekaj lesnega trga v Le-vante, toda le proti blagu. Holandija in Belgija kupujeta slavonski les, Švica malo iz Slovenije. Najboljše odjemalke bi bile Nemčija, Španija, Argentina (bosanski les), a vse jemlje les le proti kompenzaciji. Sicer pa je težko pridobiti nov trg. Lesni trg tudi doma ni organiziran. Porablja se koks mesto lesa, cement za stavbe in ceste, čeprav potrebam tudi les odgovarja in s tem podpira tuji kapitalizem. Na- rodna gospodarska politika je povsod preveč avtarkična in bi se morala bolje pospeševati. Za lesne delavce je pripomnil s. Bricelj iz Ljubljane, da sankcije pomenijo tudi za lesne delavce težko katastrofo, ker jih izgubi 60.000 zaposlitev. V splošnem gre gospodarstvo rakovo pot. l'< »*il* - <*»- k - Mnogi primeri, Našič- ka, Bor itd., nam kažejo, kako se gospodari. Tako je sanacija razmer popolnoma nemogoča. Mariborski poslanec je nato izjavil, da se ne da mnogo storiti. Sam je hotel intervenirati v važni zadevi, pa so mu rekli, u < m,m za take stvari. Egipet uvede splošno in tajno volilno pravico Egiptovska vlada je pristala na predlog uvedbe splošne in tajne volilne pravice. Egipčansko prebivalstvo kulturno baje ni tako razvito kakor mi. Dr.Maiek podi komuniste od sebe Po zadnjih shodih so se govorniki pristaši Mačkovi pritoževali, da zanašajo komunisti in drugi elementi v vrste hrvaških kmetov razdor z novimi hrvatskemu narodu tujimi gesli. Obenem so govorniki povdarjali, da je Mačkov pokret izoblikovan le v ideologiji hrvaškega kmetiškega gibanja. Hrvatom danes niso potrebni niti fašizmi, niti hitlerjanstvo, niti komunizem. — To je jasno stališče. Obini zbor Cankarjeve družbe Ljubljana, dne 19. dec. 1935. Sinoči se je vršil občni zbor naše književne matice Cankarjeve družbe. Stari odbor je prejel absolutorij, v novi odbor pa so izvoljeni ss.: Predsednik dr. Celestin Jelenec, L podpredsednik Ivan Mlinar; II. podpredsednik Viktor Grčar; tajnik Štrukelj Ciril; blagajnik Franc Vidmar; gospodarica Mici Selan; odborniki: Lovro Jakomin, Slava Gorenc, Stanko Likar, Angelo Cerkvenik. Nadzorstvo: Niko Bricelj, inž. Boleslav Likar in Jurij Stanko. četrt ure pred izmeno z vso vsoto za večno izginil — v kavarni bi zapustil samo klobuk in suknjič. Seveda moramo priznati, da se je kaj takega že pripetilo, celo, če je imel natakar samo šestdeset ali sedemdeset pez v žepu. Toda v kavarni La Atirora kaj takega ni bilo izvedljivo. Če je prispelo malo naročil peciva, tedaj se niso mogli peki in slaščičarji kar nič smejati. Tedaj je namreč senjora Doux z njimi tako pometala, da je ta ali oni zahteval mezdo in je odšel. Kajti v takih dnevih je smatrala izdatke za pekarno za proč vrženi denar, če so se pa naslednji dan naročila podvojila ali potrojila, potem so morali ljudje tri, štiri ali pet ur dalje delati, ker medtem seveda niso vzeli v službo nobenega novega peka ali pomožnega delavca. Tudi godbenikom se v kavarni ni godilo prav nič bolje, nego celo mnogo slabše. Peki so vsaj nekaj napravili, godba pa je bila najbolj nezmisel-na potrata, ki sta si jo senjor Doux in senjora I)oux le mogla misliti. Godba ni ničesar producirala, nego je samo žrla in je hotela imeti zmeraj denar. Ker pa so imele ostaie kavarne godbo, jo je moral imeti tudi senjor Doux, če je hotel ostati na višini. Vsak dan se je z godbo na novo sprl. Če je prišlo malo gostov, je izjavil godbenikom, da so oni tega krivi, češ. da leno igrajo. Potem so godbeniki svoje instrumente pospravili, si dali izplačati in so odšli. Senjora Doux je bila prav zadovoljna, kajti imela je vzrok, da si je prihranila denar za godbo, razen tega je pa lahko gostom pojasnila, da so ji godbeniki ušli. Ko pa so postali po nekaj dneh gostje nezadovoljni in so zahtevali godbo, potem je moral senjor Doux tekati za godbeniki. Cesto se je zgodilo, da je ujel samo kakega igralca na bandonij ali kitaro. Gostje so se začeli sedaj lokala ogibati in končno je najel senjor Doux zopet dobro kapelo, dokler se ni z njo čez nekaj časa zopet sprl in vsa zadeva se je zopet ponovila. Neki dan je prispela iz Mexika-Cityja posebno dobra kapela, obstoječa iz osmih mož, in se je ponujala po kavarnah. Prišli so najprej k senjoru Douxu. »Petdeset pez na dan za osem' mož? Ne plačam. In povrh še jesti? Saj vendar nisem' nor. In samo za teden dni in s tridnevno odpovedjo? Vse mesto lahko oberete, tega vam nihče ne da. Pet in dvajset vam plačam in takojšnja odpoved. Saj dobim lahko dovelj ljudi,« (Dalje prihodnjič.) Kakšen bo konec volne v Afriki 7 B. Traven, Bombal Prevaja Talpa II. Knjiga 38 Kar je najbolj obžalovala (obžalovala pa je prav za i>rav vse), pa je bilo, da mora vsak človek tudi spati. Kajti medtem ko je spala, bi se utegnilo kaj pripetiti, česar ne bi videla. Radi tega ni gledala nikogar bolj nezaupljivo kakor delavce v pekarni in slaščičarni. Ti so namreč delali ponoči, torej v času, ko je morala senjora Doux spati, da je potem ves dan pozno v noč nadzirala kavarno. Čeprav je že itak delala vse, je prevzela še blagajno. Sicer bi pa tudi nobena blagajničarka ne vzdržala pri njej. Najsi bi bila senjorita nepodkupljiva kakor nadangel z mečem, bi jo senjora l>oux vendar vsak dan nekajkrat obdolžila, da je zopet poneverila deset pez. Ta zadeva z blagajno je bila sploh težka. Senjora Doux ni zaupala nobenemu natakarju. Sedela je pri blagajni ali pa je hodila po lokalu in opazovala goste, kaj jedo. Ko je gost plačal in odšel, je moral prinesti natakar denar takoj k blagajni in ga tam izročiti. Kajti če bi mu pustila v žepu denar, ki ga je sprejel med delovnim časom in ki ga je bilo včasih več sto pez, in bi ga odračunal šele pri izmeni, potem bi vendar lahko i Doma in po svetu Prihodnja številka našega lista izide v ponedeljek, dne 23. t. m. Narodna skupščina se, kakor poroča »Obzor«, ne sestane pred 15. januarjem 1936. Beda med inteligenco. V Sarajevu so razpisali 23 stražniških služb. Prosilcev je nad tristo in med njimi več maturantov. V Zagrebu so odkrili obširno komunistično organizacijo med dija-štvom. Imela je svojo tiskarno in veliko množino propagandnega materiala in podrobno izdelan načrt za sabotažo obstoječega šolstva. - - - - -I.-Mt, .. .■-»!'.***■ * l sifo ■ Monopol šolskih knjig. Izšel je zakon o monopolu šolskih knjig. Posebna deputacija šolnikov, tiskarnarjev je intervenirala za izpremembo zakona. Obljubili so v Beogradu izpremembo. Knjigarnar Lavoslav Schwentner v Ljubljani, ki je zalagal spise Ivana Cankarja, je slavil v nedeljo 70 letnico rojstva. Prva izdaja Cankarjeve Erotike, ki jo je vso kupil ljubljanski škoi dr. Jeglič, je izšla v založbi Kleinmayer & Bamberg. Druge Cankarjeve spise je pa zalagal jubilant. Šele pozneje je Cankarjeve spise prevzelo drugo založništvo, ki spada v krog, v katerem so vodili ostro borbo proti Cankarjevim spisom. Vseučiliščni profesor dr. Ivan Prijatelj šestdesetletnik, V ponedeljek, dne 23. t. m. bo šestdeseta rojstna obletnica ljubljanskega vseučiliščnega profesorja dr. Ivana Prijatelja. Dr. Prijatelj je Ribničan. Rojen je bil v Vinici pri Ribnici dne 23. decembra 1875. 2e kot vseučiliščnik se je pridružil preporodovcem, ki so zahtevali nekaj boljšega, nekaj naprednejšega. Na vseučilišču se je posvetil slovanskemu jezikoslovju. Bival je v to svr-ho nekaj časa v Rusiji, Varšavi in v Parizu. Doktorat je napravil na Dunaju 1902. Sprejel je službo uradnika v dunajski dvorni knjižnici, kjer je našel največ pomočkov za svojo jezikoslovno izpopolnitev. Ob ustanovitvi ljubljanske univerze so mu ponudili profesuro na njej, kjer deluje. Dr. Prijatelj se je vso dobo literarno in književno udejstvoval kot urednik zbranih spisov raznih pisateljev ter se je bavil zlasti z literarno zgodovinsko znanostjo slovensko. Njegovi spisi so vestno prirejeni in stvarni. Napisal je tudi študijo o delavskem socialističnem oziroma socialno demokratičnem gibanju v Sloveniji, ki se more smatrati kot najpopolnejši kulturni pregled kulturnega gibanja pri nas. Tudi mi se zato spominjamo njegovega jubileja ter želimo, da bi še mnogo let kulturno delal med nami. Bivši občinski redar v Škoiji Loki, Alojz Žužek, ki je s pretepanjem s ■pendrekom povzročil smrt cigana iz Krape, je bil v Ljubljani obsojen na 6 let ječe. '•»«■ •! • *- **^ Kaj bo z Društvom narodov? Velesile bi rade ustanovile v Društvu narodov kuratorij velesil (Anglije, Francije, Italije in Nemčije). V tej smeri gre angleška politika. Male države pa dobe — nagobčnik. Podjetniki naj agitirajo za delavske strokovne organizacije! Avstrijski podjetniki dobivajo pozive od režima, da naj agitirajo za delavske prisilne strokovne organizacije. Dunajski trgovski gremij je objavil z ozirom na te pozive v svojem glasilu odločno izjavo, da je organizacija delojemalcev in delodajalcev stvar obeh posameznih skupin, ne pa skupna ter nima z razmerjem delodajalcev in delojemalcev nič opraviti. — Iz te objave je razvidno, da tudi avstrijsko meščanstvo zavrača iluzijo o stanovski državi, ki si jo je vteplo v glavo nekaj ro posrečilo! Umrl je s. Lebič Valentin, stavbeni pa-lir pri tvrdki Kukovec. Bil je dober sodrug, dolga leta občinski odbornik (soc. dem.) in zadrugar. Načeloval je 12 let zadrugi »Naprej« (Delavska pekarna). Zadela ga je srčna kap. Naporno delo mu je uničilo zdravje. V torek 10. t. m. je bil pri zdravniku bolniške blagajne, da bi ga spoznal za bolnega; zgodilo se je ravno nasprotno. Zdravnik ga je spoznal za zdravega in rekel, da mora iti .drugi dan na delo. To je tudi storil, pa je po delu komaj prišel domov, v četrtek ga njegova žena ni pustila na delo, ker je videla, da v resnici nii zmožen delati in je poslala po zdravnika, ki pa ni iprišel. V petek ob 4. uri je bil pa že — mrtev. Težko je prizadeta žena in petero otrok, ki so izgubili skrbnega rednika. Pogreb je bil veličasten. Slava njegovemu spominu! Veselica kovinarjev se bo vršila v gostilni »Amerika« na Sp. Hudinji 26. decembra t. 1. Vabljeni najtopleje. S. K. Olimp smuška sekci)a bo priredila slalom-tekmo na Celjski koči 6. januar- ja 1936, na kar že sedaj opozarjamo smučarje. Gozdovniki J. G. L. Celje bodo priredili božičnico v torek, 24. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Prijatelji mladine iskreno vabljeni. Liboje Važno delaVko zborovanje. V nedeljo, dne 22. decembra ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v gostilni Skoberne v Libojah važno zborovanje z dnevnim redom: 1. Splošna delavska zakonodaja; 2. pomen delavskega tiska, Govorili bodo ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen. Delavci in delavke, pridite v čim večjem številu! Zabukovca Delavsko zborovanje. V nedeljo, dne 22. t. m. popoldne (ura bo navedena na letakih) se bo vršilo v gostilni s. Zupanca važno delavsko zborovanje, na katerem bosta poro-lavsko zborovanje, na katerem bodo poročali ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen. Delavci, udeležite se zborovanja in pripeljite žene s seboj. Zagorje ob Savi Občinske volitve razpisane. Z razglasom kr. banske uprave v Ljubljani so volitve v občino Zagorje razpisane za dan 19. januarja 1936. Razpis volitev se utemeljuje s tem, da je bila v tekoči poslovni dobi odcepljena od zagorske občine Planinska vas in priključena ik občini Trbovlje. S tem je otvorjena volilna borba za za-vojevanje občine. Po vseh znakih sodeč, se bodo zato potegovale 3” skupine in sicer: jeruzalemci, (bivša SLS), nacijonalisti, (bivša JNS) in lista delovnega ljudstva. Vse te skuipine se že živahno gibljejo in tipajo na vse strani kako zmagati. Značilno pri tern je, da vkljub temu, da so krščanski socija-listi, ki so tako skregani s svojimi bratci slovenskimi radikali, pri nas v Zagorju za te volitve že napravili kompromis z njimi. Je pač tako, kar mačka rodi, rado miši lovi. Zopet deputacija brezposelnih pri banu. V torek, dne 17. t. m. je šla deputacija brezposelnih z županom in narodnim 'poslancem našega sreza k g, banu s prošnjo za pomoč našim brezposelnim. Kakor izvemo iz njihovega poročila, je bil njih uspeh negativen. Naši brezposelni pa žele, ker so že danes lačni, da bi se jim čimprej dalo potrebna sredstva za preživljanje, in ne šele po volitvah, kakor jim to naši jeruzalemci obljubljajo. Kranj Pevski koncert javorničanov. Pevski odsek SMRJ, podružnica Javornik, bo priredil v nedeljo, dne 22. decembra ob 16. uri v dvorani restavracije Semen koncert z zelo pestrim sporedom. Pel bo mešani, ženski in moški zbor skupaj 18 pesmi. Pridite, da slišite -pesem delavskih pevk in pevcev! Akcija za priključitev okoliških vasi k mestni občini gre zelo počasi izpod rok. Delovno ljudstvo želi, da se to čimprej izvede. Pri tej akciji naj se ne ozira samo na mnenje meščanov, ampak naj se upošteva tudi želja ljudstva okoliških vasi. Dela pri Zdravstvenemu domu, ki ga gradi OUZD, bodo radi nastalega slabega vremena najbrže za letos ustavljena. Če bi vreme dopuščalo, bi z betoniranjem do pritličja končali, spomladi pa bi začeli takoj z zidovjem. Volitev si žele ... Tukaj so se kaj hitro raznesle govorice, o veliki »socialnosti« je-ženčanskih radikalov pred občinskimi volitvami. Tudi pri nas si marsikdo želi občinskih volitev, kajti moka bi se revnim slojem prav prilegla za božično potico. Radikali poskusite, vsaj »socialnost« ne bo zastonj . . . Izrek »milo za drago« se pri javnih volitvah prav dobro izkaže; ne more se zgoditi, kot se je primerilo nekemu klerikalcu v bližnji občini, ki je pri zadnjih tajnih volitvah v parlament leta 1927 peljal z vozom same »liberalcec na volišče. Nekateri naročniki še niso poravnali naročnine do konca koledarskega leta 1935. Naj ponovni opomin ne bo zastonj! — Poverjenik. Ruše Strokovno zborovanje. V nedeljo, dne 22. t. m. s pričetkom ob pol 3. uri popoldne se bo vršilo v gostilni Magdič delavsko zborovanje o pomenu strokovne organizacije in o volitvah obratnih zaupnikov. Poročala bosta ss, Petejan in Vidovič. Udeležite se zborovanja v čim večjem številu. SoitanJ Občni zbor podružnice Splošne Delavske strokovne zveze Jugoslavije, ki se je vršil 15. decembra, je bil živ dokaz, da je delavstvo začelo res misliti samostojno. Ni več tistega strahu, ki ga je bilo nekoč opaziti pod pritiskom denunciantov, ki so bili noč in dan na delu, da omajejo prepričanje naših sodrugov v organizacijo. Ta občni zbor pa ne sme biti samo mejnik, ampak tudi podlaga, ki je ne bo mogla razrušiti nobena sila. O trdnosti in pravilnem« delu v organizaciji pa priča tudi dejstvo, da je bil ves odbor ponovno in soglasno izvoljen. Le odborniki, ki so odšli med’ letom, so dobili zamenike. Enako kakor strokovnemu odboru je bila izrečena pohvala za delo tudi našim obratnim zaupnikom, ki kljub raznim intrigam nekaterih temnih elementov vživajo splošno zaupanje. Po .poročilih celokupnega odbora in zaupnikov so referirali: o organizaciji in njenem bodočem delu predsednik Strokovne komisije s. Leskošek, strokovni tajnik s- Jakomin, s. Golmajer za Del. zbornico in s. Kolner iz Hrastnika. Oglasila pa se ie k besedi tudi deputacija obratnih zaupnikov od Zveze rudarjev iz Velenja. Vsi delavci pa smo sklenili, da se še trdneje oprimemo svoje organizacije. Med nami ne bo nobenega Ras Gukse, (ki je kakor znano sklenil zvezo z Italijani proti lastnemu narodu.) Tiste ipa, ki so to žalostno vlogo igrali in izdali svoje lastne interese, bodo njihovi lastni otroci, ko dorastejo, preklinjali. Občni zbor je bil na višku, tak kakor ga še ni bilo v Šoštanju. S pozivom na še tesnejše sodelovanje vseh, je predsednik s. Zajc zaključil občni zbor. Vse sodruge in sodružice, v Šoštanju in okolici, ki so delovali v okvirju prejšnje .Svobode« in so pripravljeni delovati na kulturnem polju, vabimo, da pridejo v nedeljo, dne 22, decembra 1935 ob 10. uri do-poldine v tajništvu Zadružnega doma in da pristopijo k »Cankarju«. Torej vabimo vas, ki ste že delali, da pripeljete tudi tiste mlade ljudi, ki so žejni izobrazbe in ki hočejo pomagati v delavskem kulturnem gibaju na sestanek. Delavsko pevsko društvo »Cankar« bo vzelo pod svoje okrilje v Šoštanju vse kulturne panoge, ki jih je prej izvrševala »Svoboda« in sicer v glavnem knjižnico, potem petje in glasbo, šport in dramatiko, v kolikor bodo dopuščala pravila. Vsem tistim pa, ki ne mislijo resno in bi bili bolj v napotje kot pa dostopni za plodno delo, pa povemo, da je boljše, ako jih ni, ker trotov ne maramo in je boljše, da nas je manj, pa ti pravi orači. — DeL pev. društvo »Cankar« v Šoštanju, Velenje Kakor v nebesih, tako na zemlji, — kakor v Trbovljah tako v Velenju Tudi pri nas se je praznovalo na godov-ni dan sv. Barbare. To nekdanje praznovanje pa je med delavstvom že skoraj popolnoma utonilo v pozabljenju. Da pa ne bi spomin na nekdanje dni popolnoma zamrl, si je »Udruženje rudarskih nameščencev« napravilo načrt za »dostojno proslavo« tega baje tako »tradicijonalnega« praznika. In res, zjutraj z »rudniško godbo« na čelu v cerkev, v cerkvi maša s »pridigo«, ki strašno bije po »kapitalistih in nepravičnikih« . •• ,1 .. % . popoldne koncert iste godbe, zvečer igra in nato »narodna pijača«, kajti »Udruženje« je kupilo nekaj sto litrov »sadjevca za knape«, da se prebije vsaj en večer v letu »v popolni harmoniji« zatiranih in predpostavljenih«. Človek bi prvi hip, po prečitanju takega vabila, izne-naden nad tako »dobrohotnostjo« zaklical ves iz sebe: Živela enakopravnost! Slava spoznanju! Toda, samo za »en dan« v letu? ... In še ta dan samo pri »tovceku«? .. . En dan pomilovanja za 364 dni šikan, pri-ganjaštva, zapostavljanja, poniževanja (saj bi rabili poln leksikon izrazov, ki pa bi bili vsi skupaj nezadostni za vsaj približno definicijo vseh krivic, ki jih mora prenašati delavstvo.) Z enim edinim dnevom pomilovanja, h kateremu bi prilivali »tovcek«, ne bo mogoče popraviti krivic, ki se gode rudarskemu proletarijatu že od nekdaj, ki jih prizadevajo delavstvu tudi tisti, ki jih plačuje isti kapitalizem kakor nas, ki dobivamo za težko delo skromno mezdo. Svobodno vam praznovanje sv, Barbare, katere ni poznal niti eden z »vašega« in niti eden z »našega« Snežke i n copate J. L A H MARIBOR GLAVNI TRG 2 brega, a poleg tega praznika upostavite še vsaj eden praznik, kateri naj bo posvečen kot »dan izpraševanja vaše vesti, ki naj bi vas vodil k »spoznanju«, katero je vam prav tako potrebno, kakor udeležencem vaše prireditve razen onih, katere smo poslali, da vas opazujejo. Studenci pri Mariboru Politična konferenca delavskih zaupnikov. Minuli torek ,se je vršila v gostilni Majhenič lepo uspela politična konferenca delavskih zaupnikov. Na konferenci sta poročala ss. Petejan in Eržen o političnem položaju in o pomenu delavskega tiska. Izvajanja obeh govornikov so našla živahen odmev med navzočimi, ki so klenili, dia bodo z vsemi močmi šli na delo, ko pride čas za obnovitev socialističnega strankinega gibanja. Dotlej pa bodo posvetili vso svojo paž-njo širjenju »Delavske Politike«. V doglednem času bomo organizirali večji političen shod, da bo tudi ostala javnost izvedela o naših političnih, gospodarskih in socialnih zahtevah. Guitanj Borba za kategorizacijo članstva v bratovski skladnici jeklarne. Zato so pozvali ravnateljstvo, če jih je pripravljeno korigirati; dobili so odgovor, da ne. Zato so se zaupniki po krajevnemu odboru bratovske skladnice pritožili na Glavno bratovsko skladnico in rudarsko glavarstvo, ki je odgovorilo, da naj podjetje skliče tozadevno razpravo, na katero prideta zastopnika od obeh imenovanih instanc. To se je zgodilo šele dne 30. avgusta t. 1,, kjer je podjetje po daljši debati moralo priznati uradnike z nad 1500 Din prejemki v izven-kategorijo in v prvo pa 10 preddelavcev, le 7 reflektantov v to kategorijo je še izostalo, ker je ravnatelj stal na stališču, da opravljajo premalo odgovorno delo in sta zastopnika tudi deloma potrdila ter priznala, da je to odvisno od podjetja, če jih sprejme ali ne. Sprejeto je tudi, da vsi delavci, ne glede na poklic, ki dosežejo 25 let članstva, pridejo v 2. kategorijo. S tem sklepom je bilo zaupnikom in njihovemu trudu zadoščeno, pa če tudi je še na tej razpravi neki uradnik hotel zastopnika rudarskega glavarstva prepričati, da so zaupniki v zmoti, če mislijo, da so naši preddelavci res to, za kar se jih smatra, da bi lahko prišli v prvo kategorijo. Trdil je, da je naziv, ki ga nosijo, merodajen samo za računsko pisarno! Na to izjavo je glavni zaupnik tega gospoda pošteno zavrnil, češ, da on smatra preddelavca za najmanj toliko vrednega, kakor nižje uradnike. Temu je pritrdil tudi g. rudarski glavar. Razprava je pokazala, kako malo rešpektirajo inozemci naše zakone in predpise. Poznajo samo dobiček, ne priznajo pa delavstvu najmanjše pravice. Dve leti je moralo delavstvo čakati, da je izsililo, kar bi moralo podjetje, če bi imelo le malo spoštovanja do delavstva, samo dati. Koliko je bilo delavstvo prikrajšano že v teh dveh letih na bolezninah, ve seveda le po Lietie, k; jc spravilo dobiček, pa četudi na račun obolelih delavcev. Tako sabotiranje bi pa bilo nemogoče, če bi se delavstvo zavedalo svoje dolžnosti do skupnosti. Upamo, da so tudi delavci na višjih položajih prišli do prepričanja, koliko jih kot posameznike ceni podjetje. Doslej smo zaman pričakovali, da se bodo pridružili boju za dobrobit vseh, zato mislimo, da bo vsaj v bodoče boljše! Nikoli ne pozabi, delavec, da sam nisi nič, a vsi smo moč! Zato ne odlašajte. Organizirajte se, da se nam ne bodo godile krivice kot doslej! (Konec) hm Krm:, Maribor Aleksandrova cesta 13 Lepa in praktična Božična darila v največji izbiri in nizki ceni iestno poglavarstvo Murlbor :. Štev. 19.936 / 4097 — 1935 Igradba deške meščanske in dekliške udske šole v Magdalenskem predmestju IAZGLAS V Mariboru, dne 17. decembra 1935 Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje mizarska dala, centralno kurjavo, inštalacijo vodovoda s sanitarno opremo, keramične tlake, dela Iz umetnega kamrna ter dela iz teiazza za zgradbo nove deške meščanske in dekliške ljudske šole v Magdalenskem predmestju. Ponudbe se morajo oddati najkasneje 7. januarja 1936 do 11. ure na mestnem; poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. br. 70-XXlX z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznosu 5c/q od ponujene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10. ure 7. januarja 1936 v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov v mestnem gradbenem uradu, II. nadstr., soba štev. 2 počenši s 23. decembrom 1935. Tudi Ti se moraš zavedati, da čas hiti. Ali Si V tem mesecu 2e pridobil „Delavski politiki« novega naročnika 7 Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! — Delavski pravni svetovalec Potrdila Bratovskih skiadnic in OUZD o bojevanju delavcev so koleka prosta. Na zahtevo delavcev se potrdila morajo izročiti (§ 189 z. o z. d. in § 157 pravil bratovskih skiadnic.) Za izterjanje mezde v času bolezni po § 219 o. z. morajo delavci pred sodiščem predvsem točno dokazati čas bolovanja. Ker si delavci še vedno takih važnih zadev službovanja ne zapisujejo v »Delavski koledar«, se neštetokrat zgodi, da navajajo napačne podatke o času bolezni, posebno če zahtevajo plačilo za daljšo dobo nazaj, ali celo za tri leta skupaj, kakor to zakon dopušča. Oni, ki so zavarovani pri OUZD, radi tega niso imeli sitnosti, ker so lahko dobili potrdila pri bolniških blagajnah OUZD. Rudarji in drugi delavci, člani Bratovskih skiadnic, pa so imeli s tem težkoče, ker so Krajevne bratovske skladnice, (zlasti n- pr. Laško) zahtevale za taka potrdila kolek 20 Din. Vtoževali so ie brezposelni rudarji, ki niso imeli denarja za tako visok kolek in tako tudi iztožiti niso mogli svoje mezde po § 219 o. z. Bilo mi je takoj jasno, da je takšna zahteva Bratovskih skiadnic protizakonita. Pravila Bratovske skladnice namreč določajo v § 157, da je vso poslovanje Bratovskih skiadnic že na podlagi zakona z dne 28. julija 1889 drž. zak. št. 127, zlasti torej vse vloge in vsa potrdila, pristojbin in koleka prosto. Enako določa § 189 zak. o zavarovanju delavcev, da so vse listine pred osrednjim uradom za zavarovanje delavcev oproščene vseh vrst taks, kolekovine in pristojbin. Vložil sem radi tega imenom nekega delavca pritožbo proti zahtevi plačila koleka za takšno potrdilo potom Bratovske skladnice v Laškem na Glavno bratovsko skladnico. Slednja je mojo pritožbo zavrnila in se je pridružila stališču Krajevne bratovske skladnice. Proti temu sem zopet vložil nadzorstveno pritožbo na Rudarsko glavarstvo v Ljubljani. A tudi Rudarsko gla- varstvo je pritožbo zavrnilo, češ da je po' § 157 pravdi bratovskih skiadnic prosto pristojbin le poslovanje in odmotaje pravnih razmerij med skladnicami in zavarovanci, a ne potrdila, ki se tičejo pravnega razmerja med delodajalcem in delavcem. Odločba Finančne direkcije. V pritožbi pa sem zahteval odločbo finančne direkcije v Ljubljani, ki je končno pravilno raztolmačila Glavni bratovski skladnici in Rudarskemu glavarstvu zadevna zakonita določila. Dravska finančna direkcija je namreč z rešenjem .tev. 21.727-1 z dne 19. 10. 1935 odločila, da so potrdila Bratovskih skiadnic o bolovanju delavcev v smislu § 45 zakona z dne 28. 7. 1889 drž, zak. št. 127 oproščena takse. Na potrdila pa se mora v smislu čl. 7 taks. zakona ta § 45 citirati ter obenem označiti, v kakšen namen se je potrdilo izdalo in da se ne sme uporabiti za drug namen. Objava vsem Bratovskim skladnicam. To odločbo Finančne direkcije je Glavna bratovska skladnica v Ljubljani pod štev. 5674-1-35 z dne 5. novembra 1935 sporočila z okrožnico vsem krajevnim bratovskim skladnicam v ravnanje. Že prej je Glavna bratovska skladnica z odlokom št. 3864-35 z dne 12. 7. 1935 na našo pritožbo opozorila Krajevno bratovsko skladnico v Laškem, da se izstavljanju potrdil o bolovanju njenih članov ne more izogniti. Krajevne bratovske skladnice in bolniške blagajne OUZD morajo torej delavstvu na vsakokratno zahtevo izstaviti potrdila o bolovanju in sicer koleka prosto-Dr. Avg. Reisman. TIVAR OBLEKE ZA DELO Kompletne obleke iz čvrstega gradla Din 75“ Amerikanske hlače iz čvrstega gradla Din 45- Obleke za vsakega in vsako priliko TIVAR- OBLEKE Jakob Perhavec Maribor, Gosposka ulica 9 - Telefon 25-80 Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Žganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka itd. Na debelo! Na drobno! Za konzorcij Izdaja lu urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Maribora.