MladSnska Matlca. —mm Z 18. seje, dne 11. februarja 1932. 1. Glede treh rokopisov o domu in gpsppdinji pade pdločitev na prihodnji seji. 2. Za knjigo o Tesli in razvoju elektrotchnike, ki jo misli izdati Mladinska Matica v izredni publikaciji, napravi upravnik do prihodnje seje natančcn proračun, tako da se lahiko določi subskribcijska in knjigotrška cena. 3. Na prihodnji seji poda upravnik natančen obračun dohodkov in stroškov Mladinske Matice v tem šol. letu. 4. Za Bevkovo knjigo »Lukec išče očeta«, ki izide v rednih publikacijah, se dolpči kprektor in ilustrator. 5. Da se »Tiho življenje« čimprej razprpda, sc razpošlje pred Veliiko nočjo na šole ppsebna okrožnica. 6. Ker mislimo izdati tudi letos za Mi= klavža v izrcdni publikaciji knjigo za naj- mlajše, razpisujemo dve nagradi, 2000 in 10U0 Uin za dva najbpljša spisa. —mm Razpis književnih nagrad. Mladinska Matica niisii lzdati za Miklavža v izredni pubiu.aciji knjiga za najmlajšc šuis.<e otroke ln razpisuju zato dve nagradi, prvo v znesku 2OUU uin, drugo pa 100.0 Uin za dvpje najboljših Uel. iJo obsegu naj delo ne prcsega štirih tiskan.h pol formata izrednih Matičnih pubiikacij. bnpv ppljubna. Uelp je lahko bterarno ali shkarsikp, pisafio v prozi ali v verzih, glavno jc, da je umetnina, ki bo primercn Miklavžev dar za otrpke od šestih do devetih lct. Nagrajeni deli dobita tudi pbi= čajen honorar. Rokopise naj pošljejo pisatelji oziroma slikarji pod geslom, s katerim naj bo opremljena tudi zaprta kuverta z avtorjevim na= slbvpm. Rokopise sprejema do 1. avgusta t. 1. tajništvo Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Tam dobe pisateiji tudi podrpbna pojasnila. —mm Pravkar je izšla 5. številka »Našega rpda«, ki je tokrat posvečena veselju in smehu. Z verzi so zastopani: Stano Kosovel, Zdravkp Ocvirk in Anica Černejeva. V prozi: Ribičič, Milčinski, Magajna, Kmetpva, Pokorn in Lojze Zupanc. Zanimiv bp Škodlarjev članek o fotografiji, portretu in ikarikaturi. Vesel je Skrbinškpv dramatični prizor. Pestre so tudi vse pstalc rubrike in ppsebno bogat je tokrat Cicibanov rod. Nič manj za* nimiv ni slikarski dcl, kjer sodelujejo: Justin, Vavpotič, Gaspari, Gorše, Glpbpčnik, France Kralj, Mara Kraljeva in Fr. Kunaver. O Ribičičevem »Mihcu in Jakcu« poroča ista številka (6.) »Mentprja«: O Miklavžu je izšla ta knjiga in menim, da dobri svetnik ni mogcl prmesti kaj boljšega in primernejšega onim, ki sp se do njegovega godu spoznali s skrivnostjo črk. Je pa res to knjiga, ki mora v otroku vzbuditi veselje do čitanja. Igraje prebere stran za stranjo in preskuša obenem svojo bistrost, ker kar pisatelj mo< dro zamolči — otroka hoče naučiti opazovati in misliti — to mu z zanimivo nazornostjo pokaže M. Gaspari v drpbnih slikah, ki gredo menda v tisoče. Otrok sprcmlja junaka Mihca in Jakca od rojstva pa do šole in preživi z njima vse letne čase in praznike in še to in ono, mimo česa bi najbrže sicer šcl z zaprtimi očmi. Naša mladinska književnost za najmlajše je s to knjigo mnogo, mnogo pridobila. O Lpvrenčičevem »Tihem življenju« piše med drugim kritik France Vodnik v svoji obširni oceni v »Mentorju«: ... Tudi njegbva (Lovrcnčičeva) knjiga »Tiho življenje«, ki jo je h koncu minulega leta izdala zelo delavna Mladinska Matica, je zbirka legend oziroma legendaričnih povesti... Legenda je zato že po svojem bi* stvu rcligioznega značaja. Navadno je seveda izročilo prejšnjih časov in rodov, a s tem njena snov postane še posebno častitljiva. Ločiti pa moramo ljudsko legendo od literarne, ikamor prištevamo tudi vse tiste, ki se po vsebini sicer opirajo na ljudsko izročilo, a so po vsebini in obliki delo znanega pisatelja. Takšne so tudi pričujoče lcgende, saj jih je pisatelj oblikoval popolnoma po svoje. Pp svoji vsebini pa sta dve vzeti iz goriškega, štiri pa iz gprenjskega legendaričnega okrožja ... Zdi se, da bi pisatelju z umetniškega vidika mogli tu in tam očitati malo preveč literarno oblikovanje, radi česar rad dodaja včasih marsikaj nebistvene= ga... Toda priznati je treba, da je sicer vsa zbirka napisana z veščo roko in da se je ,pisatelj potrudil, da čim skrbneje poda zlasti vsebkiskp -ozadje. To pa je za mladinskb knjigo največjega pomena, zakaj fabula je v prvi vrsti tista vzmet, ki izproža mlado fantazijo, obenem je prav zgodba tista zakladnica ctičnih nagibov in sil, ki naj jih mladi bralec črpa iz vsake dobre mladinske knjige. Ta poudarek je izražen tudi v naslovu »Tiho življenje«. Zbirkp krase številne, deloma prav dobre, delpma pa, sodim, ,za mlado okb, željno čim večje konkretnosti, v obrisih mQrda premalo jasne risbe slikarja B. Jakca.