V TEJ ŠTEVILK! Če ne preberete vsega, kar objavljamo v glasilu in iščete kaj bi vendarle prebrali vam priporočamo, da preberete: NA STRANI 2 kaj Zveza komunistov misli o sredstvih javnega obveščanja in kakšne naloge je dala svojim članom. NA STRANI 3 kako smo gospodarili preteklo leto. Skoraj vse je povedano v UVODU, preberite pa tudi zapis o VARSTVU PRI DELU na strani 6 , ker tega poglavja v gradivu o zaključnem računu ni bilo. NA STRANI 12 kaj je uredništvo reklo o glasilu na svojem marčevskem sestanku. Vsak predlog naših delavcev je treba pazljivo proučiti in člani uredništva so tudi naši delavci. NA STRANI 14 o prvi pomoči. Zanimiva in praktična navodila vam lahko pridejo prav vsak trenutek. Ntm UVELJAVITI POPOLN! VPLIV delavcev NA JAVNA OBČILA Sklepi 6. seje CK ZKJ, ki je bila 14. marca 1983, o aktualnih vprašanjih javnega obveščanja in o nalogah Zveze komunistov v zvezi z njimi so vzbudili veliko zanimanje. Člani centralnega komiteja ZKJ so v razpravi ugotavljali, da smo ob naprezanju za reševanje gospodarske situacije pustili v sredstvih obveščanja ,,prazen prostor", v katerega vdirajo sile, ki idejno nasprotujejo praksi samoupravljanja. Zapiranje informacij, moledovanje za informacije, lakiranje informacij je nesmiselno in smešno, obenem pa našim idejnim nasprotnikom pomaga vdirati v ..prazen prostor". CK ZKJ je v zvezi s temi vprašanji sprejel 14 sklepov, med katerimi naj 12. sklep citiramo dobesedno, ker se nanaša na glasila delovnih organizacij: ..Glasila organizacij združenega dela in druga tako imenovana lokalna glasila imajo čedalje večji vpliv na oblikovanje socialističnega javnega mnenja in zavesti. Te čedalje bolj razvite oblike obveščanja morajo prav tako delovati samostojno, ustvarjalno in odgovorno, zavračati pritisk tehnobirokratskih sil in izražati hotenja, interese, akcije in življenjske potrebe delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov." V drugih sklepih se CK ZKJ zavzema: — za popolno uveljavitev ustavno in politično opredeljene vloge javnih občil, — da mora biti ZK pobudnik uveljavljanja popolnega vpliva delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov na javno obveščanje, — da morajo biti javna občila mobilizator za izvajanje politike stabilizacije in za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, — da bi družbenopolitične organizacije sistematično obravnavale vsa bistvena vprašanja delovanja in razvoja sistema javnega obveščanja, — da morajo ustanovitelji javnih občil odgovorno, ne pa formalno opravljati funkcijo ustanovitelja s »tehtnimi delegatskimi odnosi", — da je treba odpreti vse vire informacij in da se morajo komunisti boriti proti izkrivljanju informacij ali njihovim tendencioznim razlagam, — da vse organizirane socialistične sile preprečujejo, da bi javna občila uporabili za izpodkopavanje bratstva in enotnosti naših narodov in za napade na pridobitve revolucije in socialistične graditve. — da se je treba boriti za uveljavitev ustavnega načela in svoje programske opredelitve za svobodno, točno in vsestransko obveščanje, pri čemer morajo biti komunisti v prvih vrstah tega boja, — da morajo biti kadri ifnormativne dejavnosti visoko idejnopolitično in strokovno usposobljeni. -eska- PREBRALI SMO V KOMUNISTU "Žalostna je, a ponosna vaša mati!" Revolverski streli, ki so v Beogradu tako zlovešče pretrgali tišino, še vedno turobno odmevajo, in še dolgo bodo, kajti takšna dejanja ne morejo in ne smejo v pozabo. Se je to res moralo zgoditi? Brezumnost teroristov bo temu vsekakor prikimala. Mar naj to pomeni, da naj sključenih ramen in tresočih nog, križem rok čakamo na podobna gnusna dejanja, češ saj tako ali tako ne moremo narediti ničesar? Ne, dogovor je odločen ne. Sicer pa bolj odločnega in herojskega, ki so ga dali in z življenjem in v krvi plačali Beograjčani, niti biti ne more. Edino na ta način je iz bitke, ki jo sproža terorizem, mogoče iziti kot zmagovalec. Zveni trdo, pravzaprav kruto, nehumano in preživeto, vendar je res: vodilo je zob za zob, glavo za glavo. Junaka, študent Milovojevič in upokojeni polkovnik, o tem gotovo nista razmišljala. Saj tudi ni bilo časa. Toda ko so krogle prerešetale avtomobil in ljudi v njem sta v hipu vedela, kaj jima veleva državljanska dolžnost, začutila sta neustavljiv klic časti, poštenja. Domovina je bila napadena, treba jo je bilo braniti. Pripadnika dveh povsem različnih generacij sta se z mislimi in dejanji združila v eno. Med mladeničem še na začetku svoje življenjske poti in partizanom, ki je večji del življenjske krožnice že zarisal, ni bilo nobene razlike. Tisti, ki je s puško ustvarjal našo slavno zgodovino, in oni, ki se je je samo učiV, sta napadla sovražnika, kot da bi bila skupaj izvežbana za to. Pa se bržkone prej še srečala nista, kaj šele da bi se poznala. IZ POSLOVNEGA POROČILA 1982 UVOD Poslovno poročilo za leto 1982 je odraz dela naše delovne organizacije. Sestavljeno je na osnovi določil Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Kljub temu, da je bilo zaradi stabilizacijskih prizadevanj polno motenj, smo svoj letni plan izpolnili in Tudi v letu 1982 smo na področju izvoza dosegli zelo dobre rezultate, saj smo izvoz povečali količinsko za 40 %, kar pove tudi podatek, da smo v letu 1981 izvozili 547 vagonov raznega materiala, v letu 1982 pa 787. (Gospodarjenje v TOZD ROS smo objavili v februarski številki) Več let že ugotavljamo, da se v temeljni organizaciji regeneracije tekstila stabilizacijsko obnašamo, in da kljub težkim delovnim pogojem, ki izvirajo iz značilnosti proizvodnega programa in slabe opremljenosti ter prostorske utesnjenosti, dosegamo iz leta v leto večjo delovno storilnost. Letna količina pripravljenih sekundarnih surovin je porastla od leta 1977 za 43 % in znaša v letu 1982 3155 ton, kar je za 18 % več od predhodnega leta. Vse do leta 1980 so se naša prizadevanja izkazovala tudi v počasnejši rasti porab- celo presegli po količini za 5 % in lanskoletni količinski promet povečali za 10%. Pripomniti je potrebno, da smo to izpolnili z 1 % manjšim številom zaposlenih. Povprečno zaposlenih je bilo 385 delavcev in delavk v TOZD POS, 66 v TOZD RET in 57 v DSSS. Skupaj 508. Celotni prihodek smo povečali v DO za 56 % in s tem presegli planiranega za Prav tako smo povečali izvoz tudi vrednostno, in to kar za 51 % v primerjavi na doseženega v letu 1981. Vrednost doseženega izvoza v letu 1982 je znašala skoraj 64 milijonov din, leto poprej pa 42 milijonov din /podatki so preračunani po Ijenih sredstev' od rasti celotnega prihodka. V letu 1981 pa je rast porabljenih sredstev prehitela rast celotnega dohodka in tudi v letu 1982 je bila rast porabljenih sredstev večja za 10 indeksnih točk. Ob 18% porasti količine je bil dosežen celotni prihodek preko 102 milijona din, kar je za 32 % več od predhodnega leta. Dohodek je bil večji le za 17%, primerljivi dohodek za 19% in čisti dohodek za 17%, ker so porabljena sredstva porastla kar za 42 %. 83 % porabljenih sredstev predstavlja nabavno vred- 29 %. Porabjena sredstva so bila višja od preteklega leta za 63% in višja od planiranih za 30%. Primerljivi dohodek je bil višji za 46 % in za 16% presežen po planu. Čisti dohodek pa je za 57 % višji kot v preteklem letu in s tem za 20 % presežen planirani čisti dohodek. Osebni dohodki so bili za 31 % višji kot v preteklem letu in za 10% preseženi po planu. Delež ČD za poslovni sklad pa je bil višji za trenutno veljavnem tečaju ZIS - US = 63,40 dinarja/. Zaradi povečanega izvoza smo dosegli tudi nadplanski devizni priliv, in to v višini nad 63 milijonov din. Razpoložljiva devizna sredstva smo delno združevali z našimi poslovnimi partnerji po sklenjenih SaS; za devize nost odpadkov, ki je porastla za 40 %, preostanek so predvsem materialni stroški in amortizacija, ki so skupno večji za 43,5 %. Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah je porastla za 72 %, znotraj materialnih stroškov pa je največji porast stroškov električne energije 93 % ter transporta pri nabavi in prodaji 50 %. Ugotavljamo, da so na pogoje in rezultate poslovanja negativno vplivali predvsem stroški, na katere v TOZD nimamo neposrednega vpliva in predstavljajo osnovni vzrok poslabšanja pogojev gospodarjenja. Iz porasta nabavne vrednosti odpadkov sklepamo, 83 % v primerjavi s preteklim letom in s tem za 30 % prekoračen planski delež vlaganja v poslovni sklad. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je v DO znašal 21.121,10 din. Poraba sredstev skupne porabe, ki je omejena in se usklajuje na ravni DO kot celote, je bila za 9 indeksnih točk pod dovoljeno omejeno porabo. v višini nekaj nad 8 milijonov din pa smo uvozili potrebne rezervne dele za našo obstoječo strojno opremo, reprodukcijski material za potrebe TOZD RET in opremo, stroj za predelavo čistilne bombaže-vine prav tako za potrebe TOZD RET. da predstavlja največji problem politika cen in stanje na tržišču. Imetniki odpadkov cen koristnih odpadkov ne prijavljajo skupnosti za cene v potrjevanje, ampak jih krojijo po zakonih ponudbe in povpraševanja. Ker je že nekaj let povpraševanje po koristnih tekstilnih odpadkih večje od ponudbe in ker je z njimi možno zaradi specifične strukture trgovati križem oo Jugoslaviji, cene le-teh nekontrolirano rastejo. Ob tem služijo preprodajalci, predelovalcem odpadkov v sekundarne surovine pa se zmanjšuje dohodek. (nadaljevanje na str. 4) IZVOZ IN UVOZ GOSPODARJENJE V TOZD RET Da bi kompenzirali slabše pogoje gospodarjenja, smo našo poslovno politiko v preteklem letu usmerjali k povečanju količinske proizvodnje in povečanju izvoza. Količinsko proizvodnjo smo povečali v največji meri na račun čistih prometnih poslov. Nabavljali smo večje količine bombažnih vlaken-skih odpadkov in jih nato izvažali. V letu 1983 bo nova čistilna linija predelovala prav to vrsto odpadkov, zato je nabava tovrstnih materialov predstavljala tudi raziskavo tržišča cen za našo bodočo proizvodnjo. Izvozna prizadevanja so dala zelo dobre rezultate. Dosegli smo približno 7,5 milijona din izvozne realizacije, kar je preko 7 % deleža v celotnem prihodku oziroma 19% na izvoz preteklega leta oziroma 25 % na plan izvoza. V letu 1982 smo poskušali povečati odkup krp od gospodinjstev z razširitvijo organizacije odkupa. Rezultat odkupne akcije je bil 335,70 kg odkupljenih krp, kar kaže, da zavest naših občanov in njihov odnos do sekundarnih surovin še ni na zadosti visoki ravni. Skupno je bilo v vsem letu odkupljeno krp iz gospodinjstev približno 160 ton, od tega pa smo lahko pripravili le 107 ton krp za čiščenje. Vključno z odpadnimi krpami iz industrije smo pripravili 160 ton krp za čiščenje, kar je kljub večjim naporom kot v preteklem letu približno isti rezultat. Leto 1982 je bilo investicijsko leto. Dobršen del planiranih investicij smo uspeli realizirati ali pa vsaj začeti. Najpomembnejša med temi je vsekakor investicija v čistilnico bombažnih vla-kenskih odpadkov in v čistilno linijo Temafa. V letu 1983 naj bi stekla poizkusna proizvodnja. Za celotno investicijo je bilo treba vložiti približno 13 milijonov din. Druga večja investicija se je pričela v TO Bohova s pričetkom izgradnje nadstrešnice nad dvoriščem, kjer smo bili zaradi povečanja fizične proizvodnje prisiljeni na prostem odlagati na- bavljene tekstilne odpadke. Prepričani smo, da bomo investicijo dokončali v letu 1983. Zaradi značilnih pogojev poslovanja je ekonomičnost poslovanja padla in znaša 152, kar predstavlja le 93 % dosežene ekonomičnosti predhodnega leta. Rentabilnost poslovanja znaša 64,7, kar je 92 % dosežene v predhodnem letu in akumulativnost 7,25, kar je 76 % dosežene v predhodnem letu. Kljub padcu uspešnosti gospodarjenja so doseženi rezultati glede na povprečje podskupine v SRS in SFRJ dobri, posebej ob upoštevanju velikega porasta fizične storilnosti. NAŠA ORGANIZIRANOST V sestavu delovne organizacije „DINOS" LJUBLJANA, Titova 118, delujeta dve temeljni organizaciji in Delovna skupnost skupnih služb, in sicer: a/ temeljna organizacija Priprava odpadnih surovin s sedežem v Ljubljani, Titova 118 b/ temeljna organizacija Regeneracija tekstila s sedežem v Ljubljani, Titova 118 in c/ Delovna skupnost skupnih služb s sedežem v Ljubljani, Titova 118, ki so bili registrirani pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Srg 2491/76 in Srg 2492/76 dne 5.1.1997 pod številko registrskega vložka 726/00. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGANI — Individualni poslovodni organ — direktor delovne organizacije DINOS Ljubljana Vladimir KRALJ, diplomirani ekonomist, ki je hkrati tudi vodja delovne skupnosti skupnih služb. — Individualni poslovodni organ — direktor TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana Rafael KRAVCAR, inženir kemične tehnologije. — Individualni poslovodni organ — direktor TOZD regeneracija tekstila Sta- nislav PESJAK, diplomirani inženir tekstilne tehnologije. — V TOZD Priprava odpadnih surovin je komercialno službo vodil Danilo JANČIČ. Jutro na skladišču naše trboveljske poslovalnice Pogled na novo dvorišče našega skladišča v Trbovljah POSLOVALNICE V TOZD POS SO VODILI: JAMŠEK JANEZ PREDANIČ FRANC JENKO FRANC KUŠAR IVAN ČAKS FRANC NAGLIČ MAKS MUSAR ANDRA — v Ljubljani — v Trbovljah — v Kranju — v Mariboru — v Celju — v Slovenskih Konjicah — v Brežicah — v Kočevju — v Novem mestu — v Novi Gorici — v Kopru — v Pivki ORGANI UPRAVLJANJA Prizadevanja za dosego čim boljšega povezovanja interesa delavcev pri samoupravnem odločanju se je preko delegatov delavskih svetov delovne organizacije, obeh temeljnih organizacij in delovne skupnosti, skupnih služb v letu 1982 še bolj konkretizirala ob spremljanju izvajanja spreje- GRABRIJAN PETER HOČEVAR FRANC MARUSSIG LUCIJAN VUKSIČ VINKO DOLENC ANTON tih sklepov in stabilizacijskih ukrepov. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE V obravnavanem obdobju so se delegati delavskega sveta sestali na 3 sejah v sestavu III. sklica, v katerem je 17 delegatov. Skupaj je delavski svet v letu 1982 obravnaval in sprejel 27 sklepov. Delavski svet je v svoji pristojnosti potrdil ponovno imenovanje Vladimirja Kralja za direktorja DO za nadaljnje 4-let-no obdobje ter razglasil slavnostno izjavo ob 35. letnici DO. DS je vodil Bojan Zorec, njegov namestnik pa je bil Zupanc Franc iz Jesenic. ZBORI DELAVCEV V letu 1982 je bilo organiziranih 12 zborov delavcev po poslovnih enotah, obratih in delovni skupnosti skupnih služb, na katerih — so bila obravnavana in sprejeta poročila o zaključnem računu za leto 1981, — periodični obračuni za leto 1982, predlogi za investicijska sovlaganja in združevanja sredstev v druge DO ter za nabavo investicijske opreme. DELAVSKI SVET TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN Delavski svet, ki ga sestavlja 21 delegatov iz vseh delov delovnega procesa, se je v obravnavanem obdobju sestal na 14 sejah ter sprejel 30 sklepov. Delavski svet TOZD POS je vodila Jelka Repušič iz PE Maribor, namestnik pa je bil Jože Jankovič iz PE Brežice. DELAVSKI SVET TOZD REGENERACIJA TEKSTILA Delavski svet TOZD RET se je v času od januarja do decembra 1982 sestal 14 krat in v tem času sprejel 147 sklepov. Vodil ga je Drago Kampuš iz TO Bohove kot predsednik ter Ana Janič iz TO Ljubljana, kot namestnik. DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V času januar—december je delavski svet imel 16 sej, na katerih je sprejel 111 sklepov. Predsednik je Franc Gogala, namestnik pa Lepa Jovanovska. (nadaljevanje na str. 6) OBLJUBA DELA DOLG ! V aprilski številki našega glasila, v preteklem letu, je bila objavljena vest o pobudi za ustanovitev planinske sekcije Dinosa. Vse poslovalnice in skladišča so bila tudi pisno vabljena k ustanovitvi take sekcije. Leto je naokoli, odziva pa nobenega! Ali nismo sposobni organizirati niti mini planinskega društva, ali pa ni niti najmanjšega interesa za tako društvo? Niti prvo niti drugo ne more biti res. Marsikaj smo že organizirali pa bi tudi planinsko sekcijo. Tudi interes je, kako bi sicer • napravili nepozaben vzpon na Triglav, za našo 35-letnico. Za kaj torej gre? Kje se je zataknilo? Kaj pravijo k temu naši delavci, za katere vemo, da imajo velike gorske izkušnje in lepa planinska priznanja? NAJDRAŽJI JE PRAZEN PROSTOR! SVETUJEM, DA Sl MEDSEBOJNE ODNOSE GRENIMO LE Z GRENIVKAMI! ZA DAN ŽENA SE ME JE LOTILA GRIPA! ZAKAJ NE RAJE AFRODITA? , R TEKSTILNA OBRATA V TOZD RET STA VODILA KOT OBRATOVODJA: — tekstilni obrat Ljubljana GREGORČIČ NADJA — tekstilni obrat BOHOVA ZALOŽNIK ALOJZ DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: — vodja področja za poslovno organizacijo in računovodstvo STANE MANCINI, ing. organizacije dela — vodja področja za načrtovanje in izgradnjo JANEZ RAMOVŠ, diplomirani ekonomist — vodja področja za splošne in kadrovske zadeve /od 1.4.1982/ SILVESTER UČAKAR, diplomirani pravnik. VARSTVO PRI DELU IZOBRAŽEVANJE IN PREIZKUS ZNANJA Tečaj za avtogeno rezanje je opravil 1 delavec, tečaj za upravljaIce hidravličnih avtodvigal so opravili 4 delavci in tečaj za voznike viličarjev 3 delavci. Za poslovno enoto v Celju in Mariboru nismo uspeli organizirati tečaja za uprav-Ijalce hidravličnih avtodvigal, ker Institut za varstvo pri delu in varstvo okolja v Mariboru ni uspel zbrati zadostnega števila kandidatov za ekonomsko izvedbo te čaja. Predvidoma bo tečaj možno organizirati v prvi polovici leta 1983. Preizkus znanja iz varstva pri delu je opravilo 80 delavcev neposredne proizvodnje. Bili so iz poslovnih enot Slovenske Konjice, Brežice, Celje, Kranj, Pivka in Koper. V zaostanku smo s preverjanjem znanja nekaterih delavcev v poslovnih enotah Ljubljana in Maribor. To bomo opravili v prvi polovici leta 1983. Organiziran je bil tečaj iz varstva pri delu za vodilne in vodstvene delavce. Od 26 tovarišev, ki bi se morali udeležiti tečaja, je tečaj obiskovalo in uspešno opravilo samo 12 tovarišev. Poudariti moramo, da je tako ravnanje neodgovorno, ker s tem kršimo zakonske predpise. V primeru nesreče pri delu pa postane ta prekršek huda moralna in materialna obremenitev temeljne in delovne organizacije. Ob koncu leta je bil organiziran tudi tečaj iz požarnega varstva za obe temeljni organizaciji. Tečaja so se udeležili 4 tovariši, ki so vsi uspešno opravili preizkus znanja iz učne snovi. Če upoštevamo stara pooblastila iz prejšnjih tečajev, imajo sedaj domala vse poslovne enote ustrezno poučene ljudi za nadzor nad požarnim varstvom. Tečaj za pooblaščene delavce iz varstva pri delu so obiskovali 4 delavci iz poslovnih enot: Pivka, Kranj, Slovenske Konjice in Koper in tudi uspešno opravili re- publiški strokovni izpit po II. programu. Tako imamo sedaj v vseh poslovnih enotah ustrezne tovariše za opravljanje nalog pooblaščenega delavca varstva pri delu. PREGLEDI DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV Pregledi in preizkusi avtomobilskih hidravličnih žerjavov in viličarjev so bili opravljeni v poslovnih enotah Ljubljana in Kranj. Preglede je opravil strokovnjak pooblaščenega zavoda za varstvo pri delu v sodelovanju s pristojnimi delavci TOZD. Za vse pregledane stroje so bili po odpravi napak in pomanjkljivosti pridobljeni ustrezni certifikati — spričevala. Ob tej priložnosti moramo žal ugotoviti, da nekatere poslovne enote še niso uredile in popravile stroje, ki so bili pregledani v letu 1981, zato zanje še niso prejeli — certifikatov. Tako lahko rečemo, da te stroje ne uporabljamo skladno z zadevnimi predpisi. Ali se odgovorni delavci zavedajo odgovornosti, če se zgodi nesreča? ZDRAVSTVENI PREGLEDI V začetku leta smo spremenili določilo Pravilnika o varstvu pri delu, ki določa roke zdravstvenih pregledov delavcev v proizvodnji. Vsi delavci, za katere z drugimi javnimi predpisi ni drugače določeno, morajo na kontrolni zdravstveni pregled vsaka tri leta. Načrtovali smo, da v prvi polovici leta 1982 opravimo zdravstvene preglede vseh delavcev, ki so bili zadnjič pregledani pred več kot tremi leti. Iz subjektivnih in deloma tudi objektivnih razlogov akcija ni bila izpeljana v vseh enotah. Vsaj delno so izvedli zdravstvene preglede delavcev v poslovnih enotah Kranj, Ljubljana, Celje, Brežice, Pivka, Slovenske Konjice, Koper in Maribor. NESREČE PRI DELU V letu 1982 se je pripetilo v naši DO 18 nesreč pri delu, z 265 dnevi bolniškega staleža. Vse nesreče so bile lažje. Če primerjamo število nesreč v zadnjih letih, opažamo, da je število nesreč zadnji 2 leti precej padlo. V letu 1979 smo imeli 26 nesreč s 349 izgubljenimi delovnimi dnevi, v letu 1980 32 nesreč pri delu z 532 izgubljenimi dnevi in v letu 1981 16 nesreč pri delu z 247 izgubljenimi delovnimi dnevi. V zadnjih 2 letih smo po številu nesreč pri delu na 1000 zaposlenih pod republiškim povprečjem, ki je Vlečnica na Medvednici z gostiščem kjer je bil naš veleslalom za 57 nesreč na tisoč zaposlenih. Če preračunamo naše število nesreč na 1000 zaposlenih, dobimo število 34. VARSTVO OKOLJA Vse delovne naloge v naši delovni organizaciji moramo izvajati skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi o varstvu okolja in skladno z našim internim samoupravno sprejetim pravilnikom o varstvu zraka. Večjih problemov na tem področju nii bilo, saj naša dejavnost ni take vrste, ki bi proizvajala za okolje škodljive snovi. Nepravilnosti, ki so v naših poslovnih enotah često za-pažene, je onesnaževanje zraka pri sežigu raznih elastičnih in drugih gorljivih snovi ter onesnaževanje tal z oljem, ki ga naši hidravlični stroji vse prečesto spuščajo v zemljo. Da ob tem nastaja tudi velika materialna škoda, ni treba posebej poudarjati. namesto zaključka Če ocenjujemo stanje varstva pri delu po številu nesreč pri delu, ne bi smeli biti nezadovoljni, saj nesreč kljub zadosti grobemu delu ni bilo veliko. Vendar pa sanitarno-tehnični pogoji dela v nekaj naših poslovnih enotah niso na primerni ravni. Stavbe so v propadajočem stanju, garderobni in sanitarni prostori neprimerni, električne instalacije pa dotrajane in pomanjkljive. Upravičeno pričakujemo, da se bo stanje tudi v teh poslovnih enotah v nekaj letih uredilo. Tehnična dokumentacija strojev in druga dokumentacija v zvezi z varstvom pri delu ni v vseh poslovnih enotah primerno urejena, zlasti ne evidence s področja varstva pri delu, vendar bomo več o tem napisali v i-ni od prihodnjih številk alaSila' A. U.) Zborno mesto na startu našega veleslaloma % TONE BEVC, I. mesto * Ponosen sem na grehe, ki mi jih prisojajo, manj ponosen sem na tiste, ki jih imam. COCTEAU SEZNANJAMO VAS „ ...... z našim skladiščem V PTUJU in plastike v velikosti kakšnih 5 krat 8 metrov. Vse lepo pospravljeno. ALOJZ JANŽEKOVIČ je pri nas od 23. januarja 1979. K nam je prišel kar čez cesto. Nasproti našega skladišča je namreč obrat kovinske industrije delovne organizacije „OLGA MEGLIČ". Tam je bil Janžekovič ključavničar in varilec, v orodjarni pa je odgovarjal za pripravo materiala za izdelavo orodja. Ko je zvedel, da iščemo novega skladiščnika, se je prijavil in uspel. Živi v vasi Strelce, 8 km od Ptuja. Tam ima družino s hčerko in sinom, ki se še oba šolata ter hišo z nekaj zemlje. V tamkajšnji krajevni skupnosti je član poravnalnega sveta, v vaškem prosvetnem društvu pa je član odbora. Za kakšno drugo aktivnost mu zmanjka časa, vendar se včasih tudi ,,spravi" v kovačijo, ki jo ima doma. Njegov osnovni poklic je namreč — kovač. MORAM PRIZNATI, DA NA NAŠEM SKLADIŠČU V PTUJU NISEM BIL ŽE KAKŠNIH 15 LET IN NAJMANJ TOLIKO LET TUDI V GLASILU NISMO PISALI O NJEM. SKLADIŠČE V PTUJU JE TOREJ ENO TISTIH, NA KATERE SMO POZABILI. JE ŠE KJE KAKŠNO SKLADIŠČE, NA KATEREGA SMO POZABILI? SPOROČITE NAM IN ..KRIVICO" BOMO POPRAVILI. S skladiščem v Ptuju smo se nekajkrat selili, menda trikrat, pa sem zato sredi mesta spraševal, kje se pride do njega. Nek mladenič v modri delovni obleki mi ni vedel povedati. Potem sem vprašal dve tovarišici, ki sta vodili skupino predšolskih otrok. Zelo sta bili prijazni in menili, da moram iti nazaj čez most proti Mariboru, na drugo stran reke Drave. /Kasneje sem zvedel, da je tam Surovina in Komunalno podjetje./ Ker nista bili povsem prepričani, če mi dajeta pravilne napotke, sem jima povedal, da je Dinosovo skladišče v Muršičevi ulici. Potem je bilo vse jasno. Samo naravnost pa desno, vedno okrog ptujskega gradu in ne morete zgrešiti, sta rekli zadovoljni in nasmejani, pa tudi malo v zadregi, ker bi me kmalu poslali na drugi breg Drave. Takoj, ko sem prišel do našega skladišča, sem ugotovil, da tam res še nisem bil. Z enim pogledom sem obšel nizko poslopje in majhno dvorišče ter ugotovil zgleden red. Vse kar je bilo na dvorišču je imelo svoj prostor, bi lahko rekel. Ob zidu, kjer je bila decimalna tehtnica, pa je bilo globoko blato in ob njem zarjavele cevi — za prodajo na drobno. To, edino, bi lahko v tistem trenutku ,,zamerili" skladiščniku. Že v Ljubljani sem zvedel. da je skladiščnik v Ptuju Alojz JANŽEKOVIČ, skladiščni delavec pa Srečko PERGER. Doma je bil samo Janžekovič in z njim sem si najprej ogledal prostore: skladišče za barvne kovine in svežnje časopisnega papirja, v velikosti približno 6 krat 5 metrov, pisarna 2,5 krat 2,5 metra in lansko leto na novo dograjen prostor za bale papirja * Na dvorišče je pripeljal kontejnerski kamion iz naše poslovalnice v Mariboru, kamor skladišče v Ptuju spada. Voznik kamiona, Anton MARČIČ je skupaj s ptujskim skladiščnim delavcem, Srečkom Pergerjem, pripeljal poln kontejner praznih konzervnih škatelj iz PETOVIJE, ptujske živilske ALOJZ JANŽEKOVIČ Mariborski kamion v skladišču na Ptuju ANTON MARČIČ, voznik kamiona industrije, kamor sta se vrnila še po papir. Med razkladanjem sem napravil nekaj posnetkov in se začel pogovarjati s Pergerjem. Srečko PERGER je pri nas od 18. januarja 1982. Star je 27 let. Prej je delal v Mariboru, v tovarni avtomobilov, kamor se je vozil iz Ptuja. Prav zaradi teh voženj je šel k nam za skladiščnega delavca. Po poklicu je brusilec. Zanimalo me je, kako je zadovoljen z delom, ki ga opravlja pri nas. Ni takoj odgovoril. Nekaj časa je razmišljal, potem pa je povedal naslednje: No, še nekam gre, samo, če bi se dalo z Mariborom kaj več dogovoriti. Lansko leto smo na primer že dali naročilnico za gramoz, s katerim smo hoteli zasuti del dvorišča, kjer stoji voda. kadar dežuje, pa smo jo morali preklicati. Ne morem razumeti tega. Kadar dežuje, je tu tako blato, da te mine vsako delo pa tega ne moreva nobenemu dopovedati. Včasih moramo ročno nakladati bale, ki imajo tudi do 400 kg. Izdelamo kar veliko bal papirja in plastike, pa bi nam prišel prav tudi kakšen viličar. Saj si ga sposojamo, toda vedno ga ne dobimo, naložiti pa je treba. Dogaja se tudi, da se kaj dogovorimo z Mariborom, potem pa ni nič. Navajen sem, da tisto kar rečeš, storiš. Jaz delam tako in rad bi, da bi tudi drugi. Janžekovič je Pergerja, kot delavca, zelo pohvalil. Tako je rekel: Veste, kaj vam rečem, strašno priden dečko je. Ni treba, da bi mu delo s prstom kazal, sam si delo najde, sam ve kaj je treba. Potem me je zanimalo, če pride kamion iz Maribora vsak dan v Ptuj in zvedel, da vsak dan ob 7. uri pokličejo Maribor, če rabijo prevoz. Včasih je dovolj en kamion, včasih pa potrebujeta dva ali tri. Zgodi pa se, je rekel Janžekovič, da obljubijo tri, pride pa nobeden. Menil je, da si včasih v Mariboru ne zapišejo, kar se dogovorijo in zato na dogovorjeno pozabijo. Včasih pa imajo toliko drugih prevozov, da ne morejo ustreči še njim v Ptuju. Kam vozite blago, sem vprašal, sem ali v Maribor? V glavnem naravnost v Maribor. Sem se vozi le papir, vse drugo blago, ki ga imamo tu, pa pripeljejo ali prinesejo stranke same. Na dvorišču so trije kontejnerski koši, v katere odkupljeno odpadno blago takoj presortirajo. Eden je za aluminij, drugi za litino, tretji pa za železo. Železno pločevino imajo v kotu na tleh. Kadar se jo dovolj nabere, pokličejo Maribor in jo odpeljejo. Enako je s kontejnerskimi koši, kadar so polni. Med drugim sem Janžekoviča vprašal, kakšno mehanizacijo ima. Električno stiskalnico za papir in 3 decimalne tehtnice, je stresel kot iz rokava. V novem delu skladišča sem videl lepe bale plastike. Zanimalo me je, od kod jim plastika. Iz obrata ,,Olge Meglič". Čez cesto jo vsak dan pripeljejo kar na svojih paletah. Mi jo stisnemo v bale in ko je bal dovolj za en kamion, to je 6 do 7 ton, (nadaljevanje na str. 10) SREČKO PERGER Decimalna tehtnica za odkup in prodajo na drobno Pogled v notranjost novega dela pokritega skladiščnega prostora jih odpremimo naravnost v izvoz, je pojasnjeval Janžekovič. O Surovini sem zvedel naslednje: Skladišče ima na drugi strani Drave, na desnem bregu. Njihovo skladišče je veliko večje od našega. Včasih si privoščijo tudi dviganje odkupnih cen iz konkurenčnih razlogov. Imajo 3 kamione, stiskalnico za pločevino in za papir. Zaposlujejo okrog 10 delavcev, je povedal Janžekovič. Potemtakem vam tu ni lahko, sem menil. Pa ne zaradi Surovine, je odgovoril in nadaljeval: ko sem prevzel to skladišče, mi je bilo za obupati. Zaradi našega prejšnjega skladiščnika je Dinos v Ptuju izgubil skoraj ves ugled, pa sem moral zaupanje v našo delovno organizacijo graditi tako rekoč od začetka. No, zdaj že gre. Zaupanje se je vrnilo. Lanski plan za naše skladišče sva že prekoračila in računava, da bova prekoračila tudi letošnjega, čeprav je večji od lanske realizacije za 3%. Tudi „Olgo Meglič" je Dinos takrat izgubil. Surovina jo je imela dve leti. Isto je bilo s komunalnim podjetjem in s papirjem v Petoviji. Kakšen pa je tu drobni odkup in prodaja? Drobni odkup se mi vsako leto povečuje. Lani sva imela mesečno že od 15 do 18 starih milijonov odkupa in računam, da ga bo letos še več. Imava nekaj stalnih prinašalcev. To so starejši ljudje, upokojenci in seveda obrtniki. Drobne prodaje pa imamo malo. Na vprašanje o težavah mi je Janžekovič nadrobil še nekaj stvari. Medtem ko mi jih je razlagal, sem razmišljal, kakšen je kot člo-•vek in kot Dinosovec. Ne morem si kaj, da ne bi takšne ljudi cenil. Lahko, da se o njem tudi motim. Lahko imajo drugi o njem drugačno mišljenje, toda moj vtis je tako močan, da mu upam dati pozitivno oceno. Za kaj gre? Za kaj se bori? Bori se za ugled naše delovne organizacije. Ni mu vseeno, kako se stranke počutijo, ko stopijo v stik z Dinosom. Seveda mu gre tudi za njegov ugled. Beseda je tekla o delovnih prostorih in pisarniški opremi. Njegova pisarna še ni bila prebeljena, odkar je Di-nosova. Lansko leto smo tu gradili, nismo pa pobelili pisarniških prostorov niti utrdili dvorišča z gramozom. Pod v pisarni je gnil in prekrit z že zdavnaj dotrajano plastično oblogo. Lani smo iz dela obstoječega skladišča odstranili okno in vrata in ju nado- mestili z velikimi pločevinastimi garažnimi vrati. Takšna vrata so tudi na novem delu skladišča. To smo morali napraviti. Morali, ker je skladišče v podnožju starega zaščitenega ptujskega gradu oziroma v starem mestnem jedru. Požarnovarnostni ukrepi so zato tu zelo strogi. In, če smo se tu hoteli ukvarjati s papirjem in plastiko, smo morali takšne predpise dosledno upoštevati. Dvakrat je v tem skladišču že gorelo. Zakaj nismo lansko leto zamenjali tudi gnil pod v pisarni? Da, to ni investicija, to je vzdrževanje. In kaj potem? V pisarni je manjša pisalna miza, stara kot zemlja. Zakleniti se ne da. Notri sta tudi dva stola. Tisti, na katerega sem sedel, je bil na pogled dober. Tapecirano sedalo je bilo lepo izbočeno, ko pa sem se vsedel, se je pogreznilo tako, da sem občutil robove stola. Na njem sem sedel s približno takšnim občutkom, kot da bi sedel na „kahli". Vse to bi morali zamenjati, če ne z novimi kosi pa vsaj z manj starimi. Janžekovič je na primer o novih stolih rekel naslednje: Večji problem je kupiti dva ali tri stole, kot ne vem kaj! Mogoče je res, sem si mislil in se obenem spraševal, kam so šle mize in stoli, ko smo Poslopje našega skladišča v Ptuju se iz Parmove ulice preselili na Titovo. Potem me je zanimalo, če se Janžekovič kaj povezuje z občino, krajevno skupnostjo in s šolami. Pohvalil se je s stiki z osnovnimi šolami. Nekatere šole imajo celo dvakrat letno akcije zbiranja starega papirja; iz osnovne šole „Olge Meglič", ki je blizu, pa skoraj vsak dan sproti prinesejo, kar zberejo. Približno 800 kg na mesec ga zberejo; prejšnji teden, ko so naredili akcijo zbiranja za izgradnjo nove šolske telovadnice, pa so ga prinesli kar 3 tone. V Ptuju so 3 osnovne šole. Dve dajejo zbrani papir Surovini, ena pa nam. Ko je Janžekovič govoril o osnovnih šolah, je mislil predvsem na osnovne šole izven mesta, v vaseh, kot na primer v Dornjavi, Gorišnici, Cerkovcih, Podgorici, Veliki Nedelji itd. Kadar šole sporočijo, da bodo organizirali akcijo, jim tja pripeljejo kontejnerski koš. Na ta način skladišče v Ptuju spravi skupaj mesečno od 7 do 10 ton starega papirja, vključujoč papir iz Petovie. Ko sva se z Janžekovičem pogovarjala o uresničevanju letnega plana, je rekel, da bo plan prekoračil, če bo odvoz odpadnega blaga tekel v redu. Povedal je, da v kolikor iz Maribora ne dobi prevoza v dveh ali treh dneh, je že velika nevarnost, da bo nam namenjeno odpadno blago odpeljala Surovina. Kot posebnost šolske akcije je Janžekovič povedal naslednji lanski primer: V šoli v Gorišnici je s pomočjo ravnatelja šole organiziral zbiranje odpadne pločevine. V dveh dneh so učenci zbrali, mi pa odpeljali, 18 ton odpadne pločevine. Tako je bilo tudi v osnovni šoli Desternik. Ste že mislili kdaj na to, da bi rabili svoj kamion? Sem in lani, ko je bil direktor Kravcar tu, mi je bil že obljubljen, vendar tudi za letos menda še „visi" v zraku. Ste mislili tudi na to, da bi potem morali ..preživeli" še voznika kamiona? Voznika kamiona zaenkrat še ne bi potrebovali, ker ima Perger ustrezni izpit. Mogoče bi potem potrebovali še enega skladiščnega delavca, toda s svojim novim kamionom bi zagotovo toliko povečali promet, da bi se izplačalo. Na kraju razgovora sem vprašal še za mnenje o našem glasilu. Pohvalil ga je, ker prek njega spoznavamo drug drugega, vendar se je za medsebojno spoznavanje bolj ogreval za organiziran izlet, obisk naših poslovalnic. Stane Koman PRIPIS! V Ljubljani smo se zanimali pri Golja ing. Antonu, ki v TOZD POS odgovrja za mehanizacijo, če nam lahko kaj pove o kamionu za skladišče v Ptuju. Povedal je, da so v preteklem letu kupili dva kamiona za poslovalnico v Mariboru in takrat se je govorilo, da je eden za skladišče v Lendavi, drugi pa za skladišče v Ptuju. Poudaril pa je, da je razporeditev prevoznih sredstev pristojnost vodstva posloval- nice, ker ono najbolj ve kam se izplača kamion poslati. Poslovalnica je po prejemu obeh kamionov TAM 130, oba nova kamiona zadržala v Mariboru, enega iz svojega voznega parka pa poslala na skladišče v Lendavo. Mariborska poslovalnica pa bo letos jeseni dobila še eno vozilo, in sicer kombi iz IMV Novo mesto. Tam ima Dinos kombije naročene že več kot 2 leti. Mogoče bo vodstvo poslovalnice v Mariboru ta kombi dodelilo skladišču v Ptuju. Ptujski upokojenec — stalni zbiralec odpadnih surovin Pogled iz dvorišča našega skladišča v Ptuju na starodavni ptujski grad ČLANI UREDNIŠTVA GLASILA DINOS STANE MANCINI, glavni in odgovorni urednik STANE KOMAN, tehnični urednik CVETA MEDEN, tajnica uredništva RAFAEL KRAVCAR, član STANE PESJAK, član JANEZ RAMOVŠ, član TONE PLESEC, član in SILVESTER UČAKAR, ter DUŠAN BURGER. Iz sestanka uredništva Na redni marčevski seji uredništva našega glasila so člani uredništva veliko razpravljali o vsebini prispevkov, ki jih objavljamo v našem glasilu. Čutili so se odgovorne za objavljene prispevke in za vtis, ki ga daje vsebina vsake naše številke. Zato je tekel razgovor tudi o tem, če je dovolj, da prispevke pred tiskom prebere samo odgovorni urednik in, da samo on odloča kaj naj se konkretno objavi in kaj ne. Dogovorili so se, da je načelno tako prav, da pa naj odslej vendarle za prispevke, ki bi lahko bili vprašljivi, povpraša za mnenje tudi ostale člane uredništva. Izrečene so bile namreč misli, da vsebina našega glasila ni več tako dobra kot je bila in da nekateri objavljeni prispevki dajejo vtis neresnosti. Na seji uredništva glasila sta bila tudi Silvester Učakar in Dušan Burger, ki ju je dosedanje uredništvo, prejšnji mesec sprejelo medse s predlogom, da odbor za obveščanje konference sindikata delovne organizacije, to vključitev potrdi. Razširitev uredništva je bila umestna zato, ker bo odslej bolje pokrivalo področje splošne službe DSSS in komercialno službo TOZD POS. Učakar je na seji menil, da je oblika glasila dobra in da naj bi taka, ob drugačnem kriteriju do nekaterih prispevkov, ostala tudi v prihodnje, da pa manjka še ena oblika obveščanja delavcev. V mislih je imel informacije, ki bi sproti obveščale delavce o tem, kaj se pripravlja na poslovnem in samoupravnem področju. Takšne informacije naj bi izhajale posebej in pogosteje kot glasilo. Predlagal je torej nekaj, kar je odbor za obveščanje sprejel v svoj program že leta 1981, pa doslej ni uresničil. Princip urejanja takšnih informacij pa je seveda drugačen od urejanja glasila, zato bi se morali o tem pogovoriti še kje drugje, predvsem pa na strokovnih svetih obeh tozdov in na odboru za obveščanje. Veliko se je razpravljalo tudi o tem, kako bi dosegli, da bi uredništvo glasila prejelo iz vsake poslovalnice, vsak mesec vsaj en prispevek o poslovanju ali o življenju in delu delavcev poslovalnice. Pričujoče je bilo mnenje, da bi uredništvo, kot izvršni organ odbora za obveščanje, torej po sindikalni Uniji ali če hočete po politični Uniji, saj je sindikat družbenopolitična organizacija, zahtevalo, da poslovodje poskrbijo za takšne prispevke. Za nadaljnje delo uredništva bi bilo tudi zelo pomembno, če bi zvedelo kaj o glasilu mislijo neposredni delavci. Ocena odbora za obveščanje bi morala biti odsev mnenja neposrednih delavcev. Na seje odbora bi morali priti z mnenjem organizacije ali organa, ki jih je izvolilo za člane odbora. Dosedanjim članom odbora za obveščanje pa je potekel mandat, postopek za izvolitev novih pa se ni niti začel. Uredništvo je sklenilo, da je treba izvršni odbor konference sindikata delovne organizacije opozoriti na to nalogo. -eska- Za nagradno križanko št. 120 pošljite rešitve do 15. aprila vključno. ŽREBANJE KRIŽANKE ŠT. 110 (februar 1983) Za križanko št. 110 smo prejeli 18 rešitev in vseh 18 je morala žrebna komisija odpreti, da je dobila 8 pravilnih rešitev. Žrebanje je bilo 18. marca 1983, sodelovali pa so: Andreja Vrščaj, ki je rešitve jemala iz koška, ter Cveta Meden, Stane Koman in Stane Mancini. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem: IRENA BRGLEZ, Maribor ANTON KLANČAR, Ljubljana, upokojenec ANA LABOREC, DSSS SONJA RAHNE, DSSS JOŽICA GRAJZER, Kranj JANEZ PATERNOSTER, DSSS MILKA ARKO, DSSS VLADIMIRA ŠUŠTERŠIČ, DSSS Nagrada je 100,00 din. ČESTITAMO! Mira Fantin in Milan Bogožalec ter smučar Bojan Herle, vsi trije iz Trbovelj V ospredju Franc Predanič in Dušan Burger, za njima Andra Musar in Vojteh Fink, v ozadju Rafael Kravcar, sedi Franc Radovanovič ml. iz Brežic UREDIMO bivalno in delovno okolje V bivalnem okolju preživimo večji del svojega življenja, dobršen del delovnega dne pa prebijemo v svojem delovnem okolju. Naloga posameznih delavcev in vodstev delovnih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa še sindikata je, da skrbe za čim boljše delovno okolje delavcev, saj urejeno in prijetno okolje ugodno vpliva na delovno storilnost zaposlenih. Možnosti za zboljšanje delovnega okolja je nešteto; to velja v glavnem tudi za bivalno okolje. Pri urejanju zunanjosti stavb, zelenic in teras je potrebno sodelovanje krajevne skupnosti in drugih uporabnikov. Tudi pisarne in hodniki so le redko opremljeni z zelenjem. Še redkeje pa najdemo zelenje v skladiščih in obratih, čeprav obstajajo možnosti za njego vo namesti te v. Delovno okolje ponuja različne možnosti za aktiven odmor, za rekreacijo ali pa vsaj za sprostitev na zraku in soncu. Koš na steni, mreža za odbojko, improvizirana vrata za mali nogomet, namizni tenis, balinanje itd., lahko prijetno izpolnijo našo aktivnost v odmoru med delom v okviru rekreacijskih možnosti, ki jo nudi urejeno delovno okolje. Zelenice, terase garaž in drugih objektov lahko s preprostimi hortikulturnimi posegi /z namestitvijo nekaj klopi in miz/ spremenimo v prave vrtove. V Beljaku in Celovcu je moč videti na terasah 5—6 metrov visoke iglavce pa tudi tuše, ležalne deske in celo vrtne klopi. Spomladanska očiščevalna akcija pod geslom „Za čisto in zeleno Ljubljano", ki jo pripravljamo za soboto dne 16. aprila, nas bo povečini našla v našem bivalnem okolju; naša dolžnost je, da se kot krajani aktivno vključimo v urejanje svojega okolja. Vendar pa bomo morali tudi že v času pred 16. aprilom vsaj nekaj skrbi posvetiti tudi našemu delovnemu okolju. Več pozornosti moramo nameniti ublažitvi hrupa oziroma preprečevanju le tega; paziti moramo, da ne bo prepiha ter nenehno skrbeti za zadostno prezračevanje delovnih prostorov. Morda bomo našli čas tudi za to, da bomo segli po čopiču in prebelili stene in strop ter tako delovnim prostorom dali nekaj več prepotrebne svežine. Preskrbeti moramo, da bodo odpadki, zlasti še tisti, ki so za zdravje škodljivi, pravočasno odstranjeni že med delovnim procesom. Za urejeno delovno okolje moramo skrbeti že s samim delom, ne pa šele po njegovem zaključku. To naj bi veljalo tudi za lokale, za pločnike ter zelenice in korita za rože, da o raznih zanemarjenih /kletnih/ oknih, polnih smeti in odpadkov, niti ne govorimo. Večkrat se ozrimo okoli sebe; videli bomo, da se prah nabira na omarah, na policah, na svetilkah in na podbojih vrat. Ta prah zaradi zračnih vrtincev nenehno vdira v naša pljuča. Sobne rastline zaradi sprejemanja ogljikovega dvo-kisa (C O g! ter zaradi oddajanja kisika (O) zbolj-šujejo zrak v delovnem in bivalnem okolju; zato je bivanje v takšnih prostorih bolj zdravo in prijetneje. NE ZANAŠAJMO SE SAMO NA PROFESIONALCE t.j. NA KOMUNALNE DELAVCE TER NA POKLICNE SNAŽILKE IN HIŠNIKE! ZA NAŠE BIVALNO IN DELOVNO OKOLJE SE POBRIGAJMO PREDVSEM SAMI! Pričakujemo vaš prispevek ob letošnji akciji „Za čisto in zeleno Ljubljano". MESTNA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA KO ZA ČISTO IN ZELENO LJUBLJANO VELESLALOM V KRANJSKI GORI Zveza telesnokulturnih organizacij Bežigrad je 27. februarja 1983 organizirala občinsko trimsko tekmovanje v veleslalomu v Kranjski gori. Tekmovanja se je udeležilo 7 delavcev naše delovne organizacije, ki so dosegli naslednje rezultate: ŽENSKE OD 26 DO 35 LET od 42 tekmovalk je bilo bilo 31 uvrščenih. Naše delavke iz DSSS so bile uvrščene: 14. mesto Irena Pekolj 25. mesto Sonja Rahne 28. mesto Janja Hribar MOŠKI OD 26 DO 35 LET Od 99 tekmovalcev je bilo 78 uvrščenih. Naša delavca iz DSSS in TOZD ROS sta bila uvrščena: 20. mesto Tone Bevc 35. Dušan Burger MOŠKI OD 36 DO 45 LET Od 74 tekmovalcev je bilo 61 uvrščenih. Naš delavec iz TOZD ROS je bil uvrščen: 55. mesto Srečko Klopčar Ekipno se nismo plasirali, ker nismo imeli v nobeni skupini popolne ekipe. R.S. Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor' Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana PRVA POMOČ PRI NEUGODNI KLIMI IN ZEMELJSKIH KATASTROFAH VELIKI SNEŽNI ZAMETI (PLAZOVI) V tem primeru bomo nudili prvo pomoč pri bolečinah, izčrpanosti in občutku mraza: SLAB KRVNI OBTOK PRVA PgMOC PRVA POMOČ PRI NEUGODNI KLIMI IN NARAVNIH KATASTROFAH Poleg naravnih katastrof so danes zaskrbljujoče umetne naravne katastrofe, ki si jih je omislil človek. Vojaški strokovnjaki velikih sil strašijo človeka z umetnimi katastrofami v primeru vojne. Danes so že sposobni ustvariti umetni potres, požar. povodenj in smrtonosno sušo. Na uničevalnih vojaških poligonih v Vietnamu so to že preizkusili, zato si oglejmo v spodaj navedenih pojavih nudenje prve pomoči. VREMENSKE FAZE, KI NAPOVEDUJEJO UGODJE IN NEUGODJE PR! ČLOVEKU O? Ooo —GE č3 G o u ^ n j-i ■°Vi 7^^% / FAZA S PEDNJE SONČNI DAN SREDNJE HLADNO 'N SUHO zdravstveno JE TA FAZA UGODNA, ZARADI SLABIH DRAŽLJAJEV NA ORGANIZEM 2 FAZA lepo vreme TOPLO IN SUHO TA FAZA JE MEDU C INSKO UGODNA, ZA. RADI GROBIH OPAŽ . L JA JEV NA ORGAN. ZEM 3 FAZA LEPO VREME TOPLO IN EKSTREM. NO SUHO Fa/A JE MEDICIN. SKD NEUGGONAZARAa Dl POVEČANE Z DR A. ZLJIVOSTI 4 FAZA Bliža nje slabega VREMENA ZMERNO TOPLO IN VLAŽNO FAZA JE MEDICIN. 5 KO NEUGODNAJARA. Dl MOČNIH ORAZL JA . JEV NA ORGANIZEM 5 FAZA PADAVINE HLADNO ‘N VLAŽNO MEDICINSKO JE TA FAZA NEUGODNA,ZA j RACI MOČNIH DRAŽ. L JA JE V 6 FAZA ZAČETNO ‘ZBOL J. ČANJE MRZLO IN SL/HO MEDICINSKO JE TA FAZA UGODNA. ZARADI NEZNATNIH DRAZ * L JA JE V PROTI BOLEČINAM N UTRUJENOSTI a/ Bolečine in izčrpanost zdravimo z akupunkturnimi točkami skočnega sklepa in mezinca na nogi. Poslužujemo se dveh meridianov — to sta mehur in ledvica s točkami, npr.: mehur: 59, 60, 67, ledvica: 7, 8. Uporabljamo obe nogi in akupresuro kot zdravilno metodo. Po pritisku teh točk bolečina popusti, utrujenost pa kmalu za tem premine. Z dodatnim gretjem omenjenih točk /predelov/ se izboljša potek zdravljenja. ■n n a HtMU*JCVtOA HCMOUNA AKuaumruaat ročne LeovrčutoA nemou.HA b/ Pri občutku mraza se poslužujemo dveh akupunkturnih točk, ki jih pritiskamo oziroma masiramo. Večkrat pa se poslužujemo akupresure „Slab krvni obtok" s štirimi akupunkturnimi točkami. Z zboljšanjem krvnega obtoka se telo z okončinami ogreje. Morebitne prehlade pa zdra- vimo dodatno z ledom /snegom/. Akupresura je večkrat izredno uspešna, kadar se poslužujemo ledu /snega/ oziroma ledeno mrzlega obkladka. Mrzli obkladek damo na notranjo stran nožnega palca, enostransko ali obojestransko, odvisno od stopnje prehlada. Mrzli obkladek je priporočljiv pri oteklem vratu, angini itd. Mrzli obkladek dobro vpliva pri krvavitvah iz nosu, ranah in vnetju ter kot lokalno sredstvo proti bolečinam. Pri migreni je mrzli ovitek glave boljši kot vsako kemično sredstvo /tablete/. Obloga ledu ali snega je priporočljiva pri piku insektov, predvsem pa pri lajšanju bolečin, opeklin nižje stopnje. (se nadaljuje) PLINI in vnetljive tekočine Kurilno olje je danes vse bolj rabljeno kurilno sredstvo. Marsikateri na novo zgrajeni blok ima samo na ta način ogrevana stanovanja. Toda kurilno olje je dostikrat zelo nevarno sredstvo, pa naj bo to za požar ali pa če pride v stik s kanalizacijo ali talno vodo. Zaradi tega je hranjenje večjih količin v raznih javnih objektih omejeno. V stanovanjskih prostorih smemo imeti največ 50 litrov kurilnega olja. Hranimo ga v dveh ročkah po 25 I v stranskem prostoru ali na balkonu. V niši ali prizidku na zunanji steni stavbe pa lahko hranimo sod kurilnega olja do 200 litrov. Ta prostor pa mora imeti vrata z odprtinami, zgoraj in spodaj. V posebnem prostoru stanovanjskega bloka, v pritličju ali kleti, ki služi za shrambo kurilnega olja, je lahko 2000 litrov ali 200 litrov na stanovanje. Ta prostor mora biti negorljiv, imeti mora tudi dobro ventilacijo. V tem proštu ne sme biti dimniških vratič, pod tlemi ne sme biti kanalizacije ali podtalnice. Prag pri vratih mora biti toliko dvignjen, da v primeru, da se vsa tekočina razlije, ne more količina kurilnega olja čez prag. Električna napeljava mora biti S—izvedbe, to je, da s prižigom luči ne ustvari iskre in da je praho-tesna. Večje količine kurilnega olja hranimo v podzemnih, pol zakopanih in nadzemnih rezervoarjih. Če je bunker zraven stanovanjskega bloka — pol v zemlji in pod nad zemljo, torej pol zakopan rezervoar, je lahko 1000 I kurilnega olja na stanovanje. Seveda mora biti prostor dobro prezračen, upoštevati pa se morajo tudi drugi požarno varnostni ukrepi. Če je izven zgradbe podzemni rezervoar in je plinska napeljava oddaljena najmanj 3 m in zgradba oddaljena najmanj 7 m od rezervoarja, je količina kurilnega olja neomejena. Poleg že naštetih varnostnih ukrepov v bunkerju morajo biti na vidnih mestih tudi gasilni aparati. BUTAN - PROPAN PLIN Današnje gospodinjstvo si ne moremo predstavljati brez uporabe butan—propan plina. Čeprav je zelo uporaben, je velikokrat tudi nevaren zaradi eksplozije. Ker je brez vonja in okusa, mora biti umetno odišavljen. Dnevna soba v našem počitniškem stanovanju v Kranjski gori. Foto Gogala Na eno gospodinjstvo je po predpisih dovoljeno imeti 3 jeklenke po 10 kg ali dve po 15 kg. Jeklenke, ki so težje od 15 kg, morajo imeti varnostni ventil. Same jeklenke so oranžne barve. Plin ne smemo nikdar shranjevati v kletnih prostorih ali pod nivojem zemljišča. Sam plin je težji od zraka in če uhaja, ne more na prosto. Potrebna je samo še iskra in eksplozija se ne da več preprečiti. Najboljši prostor je na balkonu. Pline skladiščimo v jeklenkah. Morajo biti označene za katero vrsto plina so, leto izdelave, kdaj so bile zadnjič pregledane, neto in bruto teža. Jeklenke za namembnost razpoznamo po barvah: modra barva je za kisik, bela za acitilen disoplin; vodik označuje rdeča, za ogljikov dioksid poznamo sivo ali črno, klor ima zeleno, bu-tan-propan oranžno, amoniak pa rumeno. Za kurilno olje je rumeno obrobljena. Pline razvrščamo na več skupin. Med gorljive pline spadajo ogljikov dioksid, butan, acitilen, vodik, metan. itd. Potem so negorljivi plini, ki pa pospešujejo gorenje, kot so kisik, ozon, klor, zrak. Naslednja skupina pa so plini, ki ne gorijo niti ne pospešujejo gorenje. Ti so dušik, kalij in žlahtni plini — neon, krip-ton, argon. Zadnja skupina je strupena: ogljikov mo- noksid, žveplo, kalcij, amoniak. VNETLJIVE TEKOČINE Vnetljive tekočine predstavljajo veliko nevarnost za požar. Te tekočine skladiščimo v steklenicah, največ do 9 I v eni, v ročkah do 50 I ali dve po 25 I. Ko jih skladiščimo so odprte zgoraj in hermetično zaprte. Skladiščimo jih tudi v sodih. Razvrščamo jih v tri skupine. Vnetljive tekočine so vse tiste, katerih hlapi se pri dotiku z ognjem vnamejo. Predstavljajo nevarnost eksplozije. Hlape, pomešane z zrakom, imenujemo zažigalna snov. Sem prištevamo bencin in naftne derivate. Druga skupina je nestabilna. To so vnetljive tekočine, ki same od sebe, naj si bo od tresljajev ali zaradi spremembe pritiska ali temperature, kondenzirajo. Najbolj znan predstavnik te skupine je nitroglicerin. Nazadnje pa so še prekipevajoče vnetljive tekočine. Te imajo značilnosti preki-pevanja. Če jih segrevamo, se od dna posode tekočina širi navzgor, tako da prekipi. Joža Eržen DINOS Skladišče Jesenice /se nadaljuje/ INTERVJU z Ljubom Bradeškom SESTAVLJALCEM NAŠIH KRIŽANK Mi bi radi, da bi sestavljali take križanke, v ka terih bi bilo čim več besed iz naše dejavnosti. Vse križanke, ki sem jih doslej sestavil za vaše glasilo, so bile takšne, to je tematske. Osnova križanke je sestavljena iz besed, ki izhajajo iz vaše dejavnosti ali vaše aktivnosti, delovne, politične ali športne. Tu imam knjigo rokopisov vseh križank, ki sem jih sestavil za vas. Lahko vam preberem te osnove: stiskalnica Arnold, grabilec, staro železo, sortiranje odpadkov, škarje za rezanje Aligator, čistilne krpe, reciklaža itd. To je res, toda to sta le dve ali tri tematske besede, mi pa bi jih radi več. Radi bi tudi bolj lahke križanke. V križankah, ki imajo tako malo kvadratov, je težko vnesti kaj več kot tri tematske besede. Križanka namreč nastaja tako, da se najprej vpiše tematske besede, potem pa so črke teh besed osnova za nove besede. Nove besede imajo torej že najmanj eno črko in na to črko se išče nova beseda. Če bi jo iskal samo med tematskimi pojmi, verjetno križanke ne bi nikoli dokončal. Pri večjih križankah, takih celostranskih, pa se lahko kot osnova vpiše več tematskih pojmov. V zvezi z lahkimi in težkimi križankami pa bi rad povedal, da je ,,lahko" križanko prav tako težko sestaviti kot „težko". Za mene lahkih križank niti ni. Nekemu reševalcu se na primer zatakne pri tako imenovani lahki križanki samo pri eni črki. Zanj tista križanka ni lahka. Ali vam uredništvo pri iskanju primernih besed lahko kaj pomaga? Pomaga mi lahko s čim večjim spiskom različnih pojmov iz vaše dejavnosti, pa tudi na primer s seznamom imen vaših delavcev. Zdaj mi je v pomoč tudi vaša barvna edicija, ki ste jo izdali za vašo 35-letnico. Še lažje pa bi jo uporabljal, če bi bil slikovni material v tej brošuri dodatno opremljen s pojmi, prilagojenimi posebnostim sestavljanja križank. Kako si lahko pomagate s seznamom imen naših delavcev? Če se mi pri izpeljavi besed pojavita dve črki kot pojm, ki ga je treba rešiti, na primer črki Fin P, bom v kvadratek izpisal na primer Franc Prešern, reševalec pa bo v kvadratka napisal F in P. Raje kot Franc Prešern pa bi napisal ime in priimek kakšnega vašega delavca .. . Na primer: Francka Prosenc. Ona je naša upokojenka . . . Točno. Koliko vas je takih ugankarjev? Imate veliko dela? Lahko bi rekli, da je to moj poklic, ki sem se ga sam izučil, potem ko sem postal invalid. V Sloveniji nas je kakšnih 60 ugankarjev ali enigmatikov. Križanke so ene naših lažjih stvaritev ali storitev, izdelkov. S križankami pa se ukvarjajo tudi drugi, ljubitelji ali amaterji. Nekatera uredništva zdaj, v času gospodarskih in denarnih težav objavljajo njihove križanke. Tujih imam LJUBO BRADEŠKO nekaj. Zaradi poenostavljanja in zaradi nepoznavanja enigmatskih pravil oziroma načel izgledajo lažje, v resnici pa so nerešljive. Rešiš jih lahko le, če vpisuješ napačno napisane besede. S tem pa križanka izgubi eno svojih dobrih namenov — izobraževanje. V eni taki križanki je na primer tudi beseda — pack. Hokejska ploščica je puch ali pak, nikakor pa ne pack. Ali pa šahovski mojster Gligorič s trdim č. Takega ni. ,,Stari" ugankarji gojimo pravila ugankarstva. Na primer naše pravilo je, da se za križanke uporabljajo le samostalniki v I. sklonu ednine. Množina je izjema. Glagolov in pridevnikov se ne sme uporabljati. Izogibati se je treba kraticam itd. Če imam veliko dela? Največ časa mi vzame izpisovanje vprašanj, pojmov, ki jih je treba rešiti, v kvadratke. Črke kot vidite izrisujem, da se lažje berejo. Naši delavci pošljejo našemu uredništvu povprečno okrog 25 rešitev objavljenih križank. Mi mislimo, da je to malo. Ali mogoče veste, kako je z rešitvami drugje? Povprečno število oddanih rešitev znaša 2 do 3 odstotke naklade časopisa. Več rešitev dobijo le uredništva ugankarskih revij ali časopisov, kot so pri nas na primer KIH in SUPER-PIP. Če sem prav informiran, izide vaše glasilo v 700 izvodih. Petindvajset rešitev predstavlja 3 do 4 odstotke (3.57 %). To je dokaj visok odstotek odposlanih rešitev. Treba pa je vedeti, da križanke rešuje večje število bralcev. Enigmatiki računamo, da križanke rešuje četrtina vseh bralcev. V vašem primeru bi bilo to 175 bralcev. Polovica teh križanko tudi rešuje do konca. To bi v vašem primeru dalo številko 88. Polovica teh misli, da je križanko pravilno rešilo, torej 44, toda le polovica teh rešeno križanko resnično pošlje uredništvu. Torej 22. Nekateri bralci rešujejo križanke med delovnim časom. Govori se, da je takih največ med pisarniškimi delavci. Ali se je temu mogoče izogniti? To je vprašanje delovne discipline. Razmišljamo pa lahko tudi tako. Če lenuh rešuje križanko med delovnim časom, je to nekaj drugega kot, če jo rešuje dober delavec. Dober delavec bo tako veliko križanko, kot jo objavlja vaše glasilo, rešil v desetih minutah. Zanj bo to koristno razvedrilo, ki mu bo dalo še več elana za delo. Vendar se strinjam, da reševanje križank med delom ni mogoče odobravati. Rekli smo že, da križanka izobražuje. Lahko njej v prid rečemo še kaj? Tudi če bi imela samo to kvaliteto, bi s tem opravičila svoj obstoj. Križanka uči, širi obzorje znanja. Križanka pa reševalca predvsem razvedri. Križanko moramo jemati kot razvedrilo, ki krajša čas in koristno izpopolnjuje prosti čas. Enigma-tika pa je veliko več. O njej je napisanih že veliko knjig, znanstvenih razprav. Tudi matematika spada v to področje. Pri matematiki moraš ravno tako logično razmišljati kot pri enigmatiki, na primer pri anagramu, kjer moraš iz določenih črk sestaviti novo besedo. Na primer, če črke besede DINOS postaviš drugače, lahko dobiš mesto v Libanonu — SIDON. Kako bi še povečali število reševalcev naših križank? Ali so vam znani kakšni takšni poskusi? Mi dobimo malo rešitev, kot pravimo „s terena", potem pa se dogaja še to, da takšen „s terena", če je že izžreban za nagrado izpade, ker križanke ni pravilno rešil. Kaj naj bi naredili, da bi imeli neposredni delavci več veselja za reševanje naših križank? Ali naj spremenimo pravila žrebanja tako, da ne bo vse odvisno od sreče. Ali bi bilo prav, če bi nagrade razdelili na več krajevnih območij ali na več organizacijskih oblik delovne organizacije? Ali naj bi dali enkrat prednost enemu območju, drugič drugemu? Ali je nujno, da je kriterij za nagrado le pravilna rešitev križanke, ali ne bi bil lahko kriterij tudi v roku oddana rešitev? Število reševalcev križank je problem tudi pri nas invalidih. Svoje glasilo Paraplegik izdajamo v 1000 izvodih, prejemamo pa 8 do 10 rešitev objavljenih križank. Pomagale niso niti lepe nagrade. Ne bi hotel dajati nobenih nasvetov, kako se je tre- ba lotiti tega vprašanja. To je povsem vaša stvar, prav pa je, da se o tem razmišlja in preizkuša različne prijeme, vsekakor pa take, ki ne bodo omogočili privilegijev enih reševalcev na račun drugih. Lepa hvala za ta razgovor.,Bi tudi vi radi kaj vprašali ali povedali? Najlepše se zahvaljujem uredništvu vašega glasila, ker me kljub nekaterim težavam, ki se občasno pojavljajo tudi drugod, hoče še naprej za svojega sodelavca. Vse skupaj, posebno pa bralce glasila, delavce in delavke Dinosa, predvsem pa reševalce mojih križank, prav lepo pozdravljam. Intervjuval Stane Koman LJUBO BRADEŠKO ima 45 let. Rojen je v Goričanah pri Medvodah, živel pa je na Ježici, v sedanji občini Ljubljana Bežigrad. Ko se je poročil, se je preselil v Selško dolino, v Železnike, lansko leto pa se je z ženo, 13-letno hčerko in taščo preselil v DALI SO Sredi meseca marca so občani in delavci občine Ljubljana Bežigrad 9 dni hodili na Zavod za transfuzijo krvi in tam darovali svojo kri za zavodove potrebe. Dne 15. 3. 1983 so bili na vrsti člani naše delovne skupnosti skupnih služb. Krvodajalske akcije so se udeležili:. Gogala Franc, Korene Janko, Plešec Anton, Prišel Vera, Žorž Marija, Rahne Sonja, Pekolj Irena in Polanič Martina. Njih moramo vsekakor pohvaliti, pomisleke pa vzbuja razmeroma majhen odziv, saj šteje DSSS 54 članov. svojo, še ne dograjeno hišo, v Dolenjo vas pri Selcah. Hiša je enonadstropna in zgoraj so bivalni prostori. V njej je dvigalo, s katerim se Bradeško, sedeč v invalidskem vozičku, popelje navzgor ali navzdol. Dvigalo mu je poklonila bežigrajska delovna organizacija ELMA iz Črnuč. Bradeško je invalid — tetraplegik. Tako huda poškodba rok in nog je posledica zloma hrbtenice. Ko bil star 19 let, tega je torej že 26 let, se je v Ankaranu pri skoku v vodo ponesrečil in si zlomil vrat. Je eden redkih, ki je v takratnih časih s tako poškodbo ostal živ. Bradeško se z enigmatiko ukvarja od leta 1962. Prvo uganko so mu objavili leta 1964. Sodeluje v specializiranih ugankarskih revijah oziroma časopisih in pomaga pri urejanju njihovega invalidskega glasila „PARA-PLEGIK". Križanke in druge uganke pa rad sestavlja tudi za glasila delovnih organizacij. Redno jih sestavlja na primer tudi za tovarno čevljev PEKO. Mimogrede pa naj omenimo, da je Bradeško v sorodstvu z našim delavcem iz Škofje Loke, tovarišem Šmelcarjem. KRI... V občini Ljubljana Bežigrad naj bi v letošnji spomladanski krvodajalski akciji dalo kri 2.200 krvodajalcev. * Človek mora biti previden, ne pa plašen. VOTAIRE Skromnost je predsoba vseh popolnosti. A YME Kulture ne podedujemo, pridobimo si jo. MA L RA UX Kleklani srček, ki ga je tašča Ljuba Bradeška poklonila našemu dopisniku TEKMOVANJE V VELESLALOMU KOMISIJA ZA KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO DO DINOS JE LETOŠNJE SMUČARSKO TEKMOVANJE DELAVCEV DINOSA NAPOVEDALA ZA SOBOTO, DNE 5. MARCA 1983. NEPOSREDNO ORGANIZACIJO TEKMOVANJA V VELESLALOMU JE ZAUPALA SINDIKALNI ORGANIZACIJI DELAVCEV NAŠE POSLOVALNICE V TRBOVLJAH, KI JE ZA STROKOVNO DELO PRIDOBILA SMUČARSKO DRUŠTVO V TRBOVLJAH (SDT). Silva Eberlinc, v sredini, prva, Irena Pekolj na levi, druga in Andra Musar, na desni, tretja v ženski konkurenci našega veleslaloma. Zadaj Tone Bevc, prvi v moški konkurenci Tekmovanje je bilo na Vrheh nad Trbovljami, konkretno, ob smučarski vlečnici na Medvednici. Člani SDT so postavili progo z 20 vratci. Gornji del proge je bil prijetno položen, spodnji pa strm, sneg na njem pa je bil med prvim spustom malo zmrznjen. Za tekmovanje se je prijavilo 47 smučarjev, udležilo pa se ga je 35. Vseh udeležencev srečanja je bilo 54. Čas se je meril elektronsko, z novo napravo SDT, ki se prenaša kar v kovčku. Člani SDT s to napravo niso imeli veliko izkušenj, zato se je začetek tekmovanja nekoliko zavlekel. Sicer pa so člani SDT svojo nalogo opravili v splošno zadovoljstvo. Nad našimi tekmovalci in člani SDT pa je nenehno bedel predsednik Osnovne organizacije sindikata naše poslovalnice v Trbovljah, VOJKO ŽIBRET, za katerega so mi rekli, da je ,,eden ta boljših šoferjev v Trbovlah". Vse niti je imel v svojih rokah in moramo mu priznati, da je z njimi mojstrsko upravljal. Pri kosilu, ki je bilo ,,Pr jagri" sem imel z Žibretom majhen intervju. Bil je zadovoljen s potekom tekmovanja in z odnosom tekmovalcev do tekmovanja. Menil je, da je udeležencev več kot jih je bilo lani na Krvavcu. Predlagal je, da bi imeli smučarsko tekmovanje dvakrat na leto in ponudil, da bi drugo leto še enkrat tekmovali na Vrheh. Izjavil je, da se bodo trboveljski delavci še bolj potru- dili, da bi bili vsi tekmovalci zadovoljni. Rekel je, da jim to ni težko pač pa v čast. Tako kot člani naše komisije za kulturo, šport in rekreacijo pa se je tudi Žibret čudil zakaj se takšnih srečanj Dinosa ne udeležujejo delavci iz nekaterih poslovalnic, kot na primer iz Maribora in Celja. Menil je, da v takih poslovalnicah nekaj ni v redu, kajti, če bi bilo vse normalno bi gotovo kdo prišel. Oba pa sva ugotavljala, da je udeležba delavcev na takih srečanjih v mnogočem odvisna od tega, kakšen odnos do delavcev ter do športa in kulture ima poslovodja. Poslovodja Franc Predanič iz Trbovelj je tekmoval, sicer pa skoraj vso skrb za naše počutje prepustil svojim delavcem, ki so se res odlično izkazali. Nekaj njih nas je zjutraj pričakalo na poslovalnici v Trbovljah. Ti so nas potem pospremili na Medvednico, kjer smo dobili še druge, ki so prevzeli nalogo, da bo na smučišču vse v redu. Med temi, ki so delali družbo tekmovalcem, ne da bi smučali, naj omenim Milana Bogožalca, voznika, z 11-letno resasto jazbečarko Redo, s kateri si se lahko pogovarjal, saj si imel vtis, da vse razume. Bogožalec, ki je navdušen lovec, je tudi povedal, da Reda te kraje, hribe, lovske koče, jase, pobočja itd. pozna prav tako kakor on. Z nami pa so bili tudi Mimi Žagarjeva in Mira Fanti-nova, ki delata v pisarni po- slovalnice, potem Rudi Praznik, Ivan Dečman in Bojan Herle, ki je tudi tekmoval, vendar se zaradi padca ni uvrstil. Posebej pa moram omeniti Dinosovo upokojenko iz Trbovelj, Silvo Eberličevo, ki je v ženski konkurenci celo zmagala. Toliko o Trboveljčanih in če sem katerega pozabil imenovati, naj mi oprosti. Se nekaj. Tega srečanja se je udeležila celotna Hribarjeva družina. Janja Hribar dela pri nas v Ljubljani z njo pa je prišel tudi njen mož Janez in oba otroka, Mojca in Mitja. Vsi so tudi tekmovali, Mitja pa je v skupini ..otroci" dosegel celo 4. mesto. Tega srečanja pa se je udeležila tudi družina Nahtigal iz Kranja. Ivan Nahtigal, oče, dela pri nas, z njim pa sta bila tudi otroka Irma in Jure, ki sta v skupini „otro-ci" dosegla celo 1. in 2. mesto. Ivan, ki je pustil doma ženo Slavko, tudi naša delavka, ni smučal, bil pa je očitno zadovoljen, ker se je z otroci udeležil tega srečanja. Janja Hribarjeva mi je zaupala, da je bila najprej malo v zadregi, ker so prišli vsi. Upala je, da se bo srečanja udeležilo več družin delavcev Dinosa. No potem je na to pozabila in bila kljub temu, da ni prismu-čala v cilj zelo zadovoljna prav zato, ker sta bila otroka z njima in je vsaka skrb o tem kje sta in kako se imata odpadla. Še nekaj sem ..registriral" na tem srečanju. Pri kosilu smo zasedli sobo do zadnjega kotička, kot pravimo. Z dodatnimi stoli in mizami smo celo omejili sprehajanje med mizami. Nekaj Trboveljčanov s poslovodjem Predaničem ni imelo kam sesti, vendar niso odšli domov. Ostali so blizu nas, v prehodnem prostoru s šan-kom in počakali, da smo si razdelili priznanja, pojedli obilno kosilo in se ob zane-šenih in razglašenih pesmicah do mile volje naklepetali. Pogovarjali pa smo se tudi o planinarjenju. Jeseničani so predlagali, da bi v jeseni organizirali izlet čez Vršič na Jalovec. Vzpon na Jalovec ni zahteven. Je lažji kot na Triglav. Stane Koman Udeleženci smučarskega tekmovanja v veleslalomu pred stavbo trboveljske poslovalnice Silva, Tone in Irma so bili prvi Leto je naokoli in zopet je komisija za kulturo, šport in rekreacijo organizirala za vse člane delovne organizacije Dinos smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Člani poslovalnice Trbovlje so nam s pomočjo smučarskega društva Trbovlje omogočili izvedbo tega tekmovanja na Medvednici, Vrhe nad Trbovljami. V soboto, 5. marca 1983 smo se zbrali pred poslovnim centrom na Titovi 118 in se z avtobusom odpeljali na poslovalnico Trbovlje, kjer so nas prijazno sprejeli nekateri člani te poslovalnice. Po ogledu poslovalnice smo se odpeljali na Vrhe, kjer so nas čakali ostali trboveljski udeleženci. Startne številke, izžrebane že v Ljubljani, smo razdelili, še ogled proge in že se je spustila prva tekmovalka. Kot vsako leto smo tudi letos udeležencem nad 35 let starosti odbili nekaj časa. Dobro so se izkazali tudi naši najmlajši, čeprav v mnogo manjši zasedbi kot lani. V prijetnem gostišču blizu Trbovelj smo razglasili rezultate in prvim trem v konkurenci med moškimi in ženskami podelili medalje. Udeleženci tekmovanja so bili iz Brežic, Kranja, Novega mesta, Trbovelj, Škofje Loke, DSSS in vodstva POS. Pogrešali smo udeležence iz vseh ostalih poslovalnic, posebno iz Maribor.a saj bi lahko sodeč po prijavah za zimske počitnice, zapisali, da so zelo navdušeni smučarji. Kaj je torej vzrok, da se niso udeležili našega smučarskega tekmovanja. Veseli bomo, če nam bodo to na kakršenkoli način sporočili. Ob tem zapisu se iskreno zahvaljujemo za ves trud pri pripravi proge in izvedbi tekmovanja smučarskemu društvu Trbovlje in članom naše poslovalnice v Trbov-'Jah. R.S. TEKMOVALNI REZULTATI V SEKUNDAH ŽENSKE 1. Eberlinc Silva T rbovlje 44,69 2. Pekolj Irena DSSS 47,04 3. Musar Andra Brežice 50,58 4. Rahne Sonja DSSS 51,04 5. Žorž Marija DSSS 1,03,83 MOŠKI 1. Bevc Tone DSSS 39,00 2. Židanič Stane Novo mesto 40,05 3. Žibret Vojko Trbovlje 40,34 4. Sušnik Rado Trbovlje 40,94 5. Burger Dušan vodstvo POS 41,44 6. Radovanovič Franc Brežice 41,71 7. Mancini Stane DSSS 42,59 8. Klopčar Srečko vodstvo POS 42,80 0. Spelič Mitja Kranj 42,95 10. Paternoster Janez DSSS 43,09 11. Veber Rudi Škofja Loka 43,72 12. Srečnik Dušan Kranj 44,65 13. Vidmar Bojan Kranj 45,36 14. Fink Vojteh vodstvo POS 46,53 15. Hudobivnik Janko Kranj 46,47 16. Predanič Franc Trbovlje 47,92 17. Gaberc Franc Kranj 50,94 18. Kravcar Rafael vodstvo POS 52,36 10. Eržen Jože Kranj 52,52 OTROCI 1. Nahtigal Irma Kranj 44,18 2. Nahtigal Jure Kranj 48,25 3. Rahne Sašo DSSS 50,80 4. Hribar Mitja DSSS 1,05,82 Prva vožnja Andre Musar iz Brežic se je sredi proge končala „potrbuške" ... Dušan Srečnik in Jože Eržen iz Jesenic Jure, Irma in oče Ivan Nahtigal NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 120 Po smuku skozi cilj se je Franc Predanič iz Trbovelj tako zaustavil...