f Preminul je za večno mlad, prikupIjiv, idealen, delaven in zaveden tovariš. Služboval je kot provizorični učitelj na Teharju pri Celju. Ranjen na bojišču v jeseni leta 1914, je — ko je za siloi okreval — služboval kot računski podčastnik v vojaškem rekonvalescentnem oddelku v Celju. A duša mu je postala potrta. Tolažila, omame je iskal v alkoholu. Na Novega leta zvečer se je vračal z Brega pri Celju dotnov v kosarno. Spotoma je zabredel v Savinjo, iz katere so ga čez par dni potegnili mrtvega. Dne 7. januarja t. 1. je bil z vojaško častjo pokopan na celjskem nemškem pokopališču, kjer je videti že precejšen oddelek grobov onih vojakov, ki so umrli v celjskih bolnicah. Razen vojaške godbe in zastopnikov vojaštva ter sorodnikov ga je spremila do groba šolska mladina teharska in vse teharsko učiteljstvo ter več zastopnikov in zastopnic Učiteljskega društva za celjski okraj, ki mu je kot svojemu članu položilo venec na krsto. V oddelek, kjer spe večno spanje junaki, ki so se žrtvovali za domovino, so ob zvokih žalostinke položili tudi Tebe — mali atom v veliki svetovnj tragediji! Blag in časten Ti bodi spomin! Fr. Brinar.