CELJE, 8. JULIJA 1976 — ŠTEVILKA 27 — LETO XXX CENA 3 DINAR.IE NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE To številko smo še zlasti namenili delovnim ljudem in občanom žalske ob- čine, ki bodo o- polnjevanju razvojnih us- meritev in sanacij, tako da bodo razvojni načrti zagotovili že v prihodnjem srednjeročnem obdobju nadpovprečne gospodarske rezultate tozdov EMO. Za- gotoviti je treba nadaljnje povezovanje dela, sred- stev ln znanja na osnovi urejenih dohodkovnih od- nosov. Vse napredne sile v EMO bodo delale v smislu zagotavljanja us- tavnega položaja delavcev, razbijanju mezdnih odno- sov in mojstrske miselno- sti. Svet ZK v EMO bo 14-dnevno preverjal ure- sničevanje teh sklepov in z ugotovitvami seznanjal vse delavce in komite ob- činske konference ZK. Svet ZK v EMO bo tudi predlagatelj sankcij za ne- izvrševanje zadolžitev, ki izvirajo iz sklepov skupne seje. Do konca julija bodo sklepe še bolj konkretizi- rali, ter določiU nosilce nalog ln roke za izvršitev sklepov. V oktobi-u se bosta ko- mite občinske konference ZK ln tovarniški komite ZK EMO vnovič sešla in skupaj ocenila izvrševa- nje in aktivnost pri izvr- ševanju sprejetih sklepov. Tako začrtana aktivnost, ki je izredno konkretno opredeljena, pa je najmoč- nejše zagotovilo, da se bo- do razmere v EMO konč- no le uredile, da bo ta 3750-članski delovni ko- lektiv končno le stopD na trdnejšo pot razvoja in da bodo delavci v EMO po- stali nosilci družbenopoli- tičnega in gospodarskega napredka delavskega raz- reda v Celju. BRANKO STAMEJČIC PARTIZANSKI ZBOR NA LISCI PRIDOBITEV NE DAMO! Kot vsako leto, tako so se Udi letos ob Dnevu borci dobili kozjanski borci, borci ••cozjanskih enot in aktivisti, ki uživajo domicil v vseh šestih kozjanskih občinah. Tokrat so bUi gostitelji ob- čani občine Sevnica zbor pa je bil organiziran na Lisci. Ob 35 letnici vstaje je veli- častno zborovanje na Lisci imelo še poseben i>oudarek, saj je potekalo n.a zgodovin- skih tleh, na kraju kjer je leta 1938, leto po prihodu na čelo KPJ, bilo posvetovanje politbiroja CK ZKJ in kjer je pod Titovim vodstvom po- tekal tudi dogovor o orienta- ciji KPJ v neposredni nevar- nosti nacizma, s katerim se bo treba spopasti. Gotovo več kot tri tisoč udeležencev je oživilo sliko- vito planjavo na vrhu Lisce, ki je bila na sveže pokoše- na, vsa v soncu, vihrajočih zastavah in kii je odmevala od zvokov partizanskih ko- račnic in delavskih revolu- cionarnih pesmi. Na desetine praporov, borčevskih, dru- štvenih je popestrilo pogled na množico, ki se je zbrala pred slavnostno tribuno. Bi- lo je poleg borcev kozjanskih enot, vedevejevcev in aktivi- stov še veiiiio miaume, pri- padnikov teritoriaaiin enot, niladlli iz sporuiiii arustev, ln seveda ludi venKo doma- činov, kmetov s partizanskih kmetij od Poljane do Vetr- nika m Bizeljskega. Slavnostni govormk je bil član sveta federacije ln pod- predsednik slovenske skup- ščine dr. Jože Briiej. Iz nje- govegia govora povzemamo ie nekaj misli. Po končanem govoru, ko se je že razvil ži- vahen ljudski miting, se je dr. Jože Brilej sestal s pred- sedniki šestih kozjanskih ob- čin in se z njimi razgovar- jal o načrtih, predvsem pa o sodelovanju za nadaljnji razvoj tega območja. IZ GOVORA JOŽETA BRILEJA BORCI NIKOLI V ZAPEČEIC Dr. Jože Brilej je v začetku svojega govora pred zbrani- mi borci Kozjanskega odreda, VDV bataljona in aktivisti ko- zjanskega območja podal zgodovinski prerez vstaje ju- goslovanskih narodov in na- rodnosti, posebej še prispev- ka revolucionarjev, prvih partizanov, aktivistov OF na kozjanskem območju, štiri- letno revolucionarno in osvo- bodilno gibanje je zraslo iz prvih drznih akcij celjske in brežiške čete, z akcijo Štajer. skega bataljona in vsemu te- rorju ter represalijam na- vkljub ta bojni zanos ni ni- koli ponehal, do zadnjih dni vojne, do dokončne osvobo- ditve. Govornik je nato prešel na samoupravljanje, kot največ- je vrednote, ki je izrasla iz NOV. Borec — partizan ni bil nikoli le poslušen vojak, ki je vajen izpolnjevati le ukaze, bil je samoiniciativen, poln lastnih pobud in dosti- krat prisiljen ukrepati po la- stnem preudarku in oceni. Ob oboroženem boju so spored- no rasli vsi elementi nove ljudske oblasti in ta politič- na pobuda ljudstva pod idej- nim vodstvom partije je bila temelj in vir prvim korakom v samoupravne odnose. Ko je govoril o vlogi bor- cev in njih naloge danes, je omenil poizkuse posamezni- kov, ki bi radi borce potis- nili v zapeček, češ njihov čas je minil, je preteklost. Bor- ci — revolucionarji se niso borili za penzije in za miren zapeček, je poudaril dr. Jože Brilej. Boj za cilje revolu- cije, za dokončno osvobodi- tev delovnega človeka še ved- no traja in v njem bodo bor. ci sodelovali do konca, vztra- jali in varovali pridobitve. Tak aktiven odnos je mnogo več kot penzije in tega si borci ne smejo pustiti ni- kjer, v nobenem primeru vzeti. Dr. Jože Brilej je poudaril tudi pereč problem na Koz- janskem — nerazvito kmetij- stvo. Dejal je, da je tako za- ostajanje v bistvu zaostaja, nje pri razvijanju samoup- ravnih odnosov, v katere so kmetje prešibko ali skoraj nič vključeni in zato tudi nimajo vpliva za hitrejše vklj2ičevanje kmetij v koope- racijsko ter s tem v moder- no, blagovno proizvodnjo. Na Kozjanskem je po podatkih, ki so na voljo, najmanjši od- stotek vključenih kmetij v organizirano proizvodnjo v Sloveniji. Ce kdo, je rekel dr. Jože Brilej, potem ravno borci ne smejo stati ob stra- ni če Se v škodo kmetov na partizanskem Kozjanskem, ko se na škodo družbe kot celote kršijo ustava in zako- ni, ko ozki podjetniški inte. resi skoraj vselej preglasuje- jo širše zastavljene cilje, ki jih je družba postavila zelo jasno v mnogih dokumentih. Na koncu se je podpred- sednik slovenske skupščine pomudil še pri mednarodnih odnosih, predvsem pa je pre- cejšen del svojega govora po- svetil mednarodnemu delav- skemu gibanju in vlogi naše partije in samoupravne druž- bene stvarnosti v njem. JURE KRAŠOVEC OB 1000-LETNICI KOROŠKE Deželni glavar Koroške Leopold Wagner je pred kratkim obvestil tisk o tem, da je poslal vabilo predsedniku Izvršnega sveta skupščine sociali- stične republike Slovenije, da se udeleži »Koroškega dne « v okviru proslav »1000-letnice Koroške«. Se- kretariat za informacije je obveščen, da je takšno vabilo prišlo, da pa je predsednik Izvršnega sve- ta Skupščine SR Sloveni- je tovariš Andrej Marine odgovoril deželnemu gla- varja Koroške, da se teh prireditev ne bo udeležil zaradi neupoštevanja ne- katerih zgodovinskih dej- stev, na kar je že kon- kretno opozorila vrsta tako slovenskih, kakor av- strijskih znanstvenikov. Poleg tega bo ta mani- festacija v času, ko se pripravljajo v Avstriji in na Koroškem, v soglasju vseh treh v Parlamentu zastopanih strank, zakon- ski ukrepi, ki nadalje po- slabšujejo že dosedaj ne- zadovoljiv položaj sloven- ske in hrvatske narodnost- ne skupnosti v Avstriji, in ki predstavljajo izrazi- to kršenje določil avstrij- ske Državne pogodbe o zaščiti slovenske manjši- ne. Slovenski javnosti so svoje strokovno mnenje o značaju proslave 1000- letnice Koroške, ki se v tej deželi pripravlja z ude- ležbo najvišjih predstavni- kov republike Avstrije, že posredovali ugledni zgodo- vinarji, ki so opozorili, da se dejansko proslavlja ob- letnica enega od dogod- kov avstrijske zgodovine (ustoličenje Babenberža- nov za mejne grofe »vzhodne marke«)^ s či- mer se skuša prikazati, kakor, da se zgodovina Koroške pričenja šele z letom 976 in da je le-ta izključno nemška. Dejan- sko posega zgodovina Ka- rantanije tudi več sto let nazaj, ko je bila v določe- nih obdobjih tudi neodvi- sna ter se je njeno ime v tistem času identificira- lo s Slovenci. odnosno slovenskim in nemškim življem. Udeležbo na proslavah »1000-letnice Koroške« sta odklonili tudi obe osred- nji organizaciji koroških Slovencev, ki sta svojo od- ločitev obrazložili s tem, da se s proslavami skuša popačiti zgodovinska res- nica o starejši slovenski zgodovini tega območja, Slovenci še iz tega razlo- ga nimajo povoda sodelo- vati na teh vrstah prire- ditev, ki hkrati časovno sovpadajo z akcijami vla- de republike Avstrije, ki s pripravljanjem znanih zakonskih ukrepov skuša še bolj zoževati pravice koroških Slovencev. Ude- ležbo na tej prireditvi je odpovedalo tudi zgodovin- sko društvo za Slovenijo. Očitno je, da se v repu- bliki Avstriji skušajo še vedno prikrojevati zgodo- vinske resnice in dejstva z namenom poveličevanja nekakšnega pranemškega karakterja Koroške, pri tem pa se zanemarjajo ob- jektivna zgodovinska dej- stva, med katerimi iz ne- katerih novejših izhajajo tudi določene izkušnje in mednarodno sprejete ob- veznosti. Ljubljana, 24. 6. 1976 V VSAK DOM NOVI TEDNIK št. 27 — 8. julij 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 USPEŠNI PRAZNIKI V LAŠKI OBČINI CEL KUP „NOVIN" Letošnje praznovanje ob- činskega praznika — 2. juli- ja, dneva borca in dneva ru- darjev je bilo v laški občini zelo uspešno. Značilno je, da so se v občini kar na vseh koncih odvijale otvoritve no- vih pridobitev, kar vnaša v to občino, ki jo bolj kot dru- ge v celjski regiji, tarejo te- žave gospodarskega značaja, optimizem in obete, da bo le krenilo na bolje. V prejšnjih letih so bili v tej občini na- vajeni obsežnejših »novitet« kot so bili TIM, BOR, Zdra- vilišče. Toda letos je pravza- prav manjkalo le nekaj ted- nov, pa bi mogli ob prazniku odpirati tudi radeški »Muf- lon«. • Jagnjenica se letos pona- ša z nekaj pridobitvami, vo- dovodom, lokalno cesto, ce- stno razsvetljavo v skupni vrednosti 800.000 ND. • Velika, morda najbolj pomembna je nova trgovina v Jurkloštru, ki jo je laška KZ namenila kraju ne samo zaradi trgovske dejavnosti, marveč si obeta, da bo od tu krenil razvoj kmetijstva hitreje naprej v dobrobit krajanov te manj razvite kra- jevne skupnosti. • Nova zobozdravstvena ambulanta v Laškem je tudi delovni uspeh, ki krepi upe, da bo sčasoma na tem kraju stal celovit zdravstveni dom, ki ima na skrbi zdravje ma- lone polovice občanov celot, ne občine, saj je zdravstve- na ustanova za pet krajevnih skupnosti. • V Rimskih Toplicah so ob Dnevu borca odprli pre- novljen hotelski objekt »So. fijin dvorec«. Z ozirom, da je po zagotovilih adaptacija tega objekta šele začetek in- vestiranja v ta priljubljen zdraviliški kompleks, je tudi ta dogodek odprl svetlejše perspektive tretjemu središču laške občine. • »Timovci« so imeli za praznike, njihov najstarejši TOZD je slavil rudarski praz- nik, goste — pobratime. Pri. šli so najvidnejši politični delavci iz srbske občine Mio- nice, kjer TIM gradi novo tovarno stiropora... In ne- napovedano so se v soboto popeljali tudi po novem as. faltu do Hudajame, kajti na cesti je lani ostal kos maka- dama, ki so ga tokrat prekri. li z asfaltom. • In če že naštevamo, je treba dodati še prenovljeno Merxovo trgovino v Mari- jagradcu, čeravno je dogodek ostal v senci večjih priredi- tev in brez velikega slavja. Slovesnosti so se začele v četrtek, ko je predsednik ob. čine sprejel prvoborce živeče v laški občini. V petek so v Radečah odprli razstavo »Kozjansko med NOV«, v La- škem pa so razstavo pripra- vili poklicni šoferji in avto- mehaniki. Na slavnostni seji v domu »Dušana Poženela« so poleg delegatov vseh treh zborov občinske skupščine, vodstev SIS in političnih organizacij bili tudi predstavniki sosed- njih občin, medobčinskih vod. stev političnih organizacij, delegacije iz Trstenika, Mio- nice in Vrbovca ter nekateri rojaki, vidni slovenski kultur, ni delavci in znanstveniki. Na redni seji so podelili deset priznanj 2. julij, šolska mla- dina pa je pripravila recital. Poleg predsednika občine so na seji govorili predstavniki delegacij pobratenih občin. Slavnostni zbor pa je bil v nedeljo v Jagnjenici, kjer se je zbralo več sto kraja- nov in občanov iz vse občine. Slavnostni govornik je bil podpredsednik izvršnega sve. ta Slovenije dr. Avguštin Lah, ki je velik del svojega govo- ra posvetil vsestranskosti re. volucionarnega boja, vlogi kulture in njeni rasti med NOV in o neizbežni potrebi večjega prizadevanja na pod- ročju izobraževanja, kajti le znanje, strokovnost in viso- ka kultura vsakega posamez. nika zmore ustvariti celokup- no samoupravi j alsko oseb- nost. J. KRAšOVEC ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA ODGOVOR AMD CELJE: CENA ŠOLSKE URE — ENA MOTO URA Za kandidata voznika motornega vozila B kategorije znaša 1 moto ura din 93,—. Takšna cena je formirana na osnovi kalkulacije in društvenega sporaziuna. Skup- na komisija za spremljanje društvenega sporazuma o celotnih cenah storitev v avto šoli, ki ima sedež v Lju- bljani, je osvojila ceiLo predlog din 100,— za 1 moto uro. Na osnovi kalkulacije stroškov i.a 1 moto uro in odobritvi cene za 1 moto uro pristojnega Urada za cene pri SO Celje, zaračunavamo kandidatom od 17. 5. 1976 dalje 1 moto uro po din 93,—. Kalkulacijo stro- škov na 1 moto uro, smo posredovali ureoništvu Novega tednika v nadaljnjo uporabo. DELOVNI POGOJI Delovna pogoji vomikov inštruktorjev so specifični z ozirom na naravo dela. Že po samem zakonu ne smejo inštruktorji, ki so v rednem delovnem razmerju, pouče- vati več kot 8 ur, tisti z dop-.lnilnim delom pa ne več kot 3 ure dnevno. Ob upoštevanju dejstva, da zaradi prilagajanja kandidatovemu delovnemu času, poučuje inštruktor največkrat v deljenem delovnem času, ni bojazni, da bi ob koncu delovnega dne preutrujen za- nemarjal kvaliteto učno-vzgojnega procesa, če izvzame- mo posebne delovne pogoje (predvsem poletna vročina, ki utruja na vseh deloATiih mestili). Moto ura traja 50 minut in pomeni zaokroženo učno vzgojno enoto z vsemi elementi učno-vzgojnega procesa ene učne ure od pri- prave kandidata na vožnjo, do pridobivanja nove snovi ter ponavljanja, utrjevanja, preverjanja in i;,pora- be znanj, spretnosti in navad, vključno z analizo dose- ženih učno-vzgojnih smotrov. Po končani moto uri (šolski uri) ima inštrulitor 10 minut časa do pričetka naslednje moto ure (učne ure). V tem času praviloma deloma ureja administracijo v zvezi z delom, se s kan- ditatom dogovarja m, naslednjo vožnjo in kolikor še ostane časa, počiva. Pomembno pri tem je, da teh 10 minut preživi in- štruktor zunaj avtomobila, kar zanj gotovo pomeni telesno in duševno sprostitev. KAKO DALEČ JE Z GRADNJO AVTOPRALNICE Kljub izredno prizadevnemu delu gradbenega odbora pri AMD Šlander, nismo uspeli s pričetkom gradnje v mesecu aprUu, kot je bilo predvideno. Zamuda ni povzročena po krivdi društva. Birokratsko-administra- tivne ovire so zavlekle priprave in izvajalec INGRAD Celje je šele v juniju začel s pripravljalnimi deli. Ce ne bo posebnih ovir pri uvozu strojne opreme avtopralnice, bomo ob koncu leta že lahko prali avto- mobile na sodoben in hiter način. Predsednik AM ŠLANDER Cel.ie Edo STEBLOVNIK CiLJi ZA OBČINSKI PHMNM v spomin na ustanovitev Cel.jske čete, prve partizan- ske enote na celjskem ob- močju, 20. julija 1941. leta, praznujejo prebivalci celjske občine dvajsetega julija svoj občinski praznik. Tudi letošnjega bodo spre- mljale številne prireditve in proslave, osrednja pa je to- krat zaupana krajevni sikup- nosti Pod gradom. Zato ni naključje, da na tem območ- ju že nekaj mesecev traja iz- redna aktivnost, saj bi radi praznik počastili tudi s svo- jimi delovnimi zmagami. Prireditve v počastitev praznika občine Celje se bo- do pričele že jutri, v petek, končale pa v sredo, 21. julija. PETEK, 9.7, ob 17. uri: Otvoritev knjižne razstave Literatura o umetnosti« v osrednji knjižnici. PONEDELJEK, 12. 7. ob 18. uri: otvoritev razstave »Celj- sko savinjsko okrožje OF 1941—1945« v Muze.tu revolu- cije. Sicer bo v tem tednu še odprto prvenstvo Celja v te- nisu, turnir v malem nogome- tu na igrišču pri Skalni kle- ti (obe prireditvi 10. in 11.), zatem 13. julija šahovski tur- nir mestnih preprezentanc Celja, Maribora, Domžal in Ljubljane v šahovskem do- mu, kros Pod gradom (14. julija) in turnir mladinskih ekip v košarki v osnovni šo- li Frana Kranjca na Polu- lah (15. julija). V naslednjih dnevih — o tem bomo poročali v prihod- nji številki pa bo otvoritev kulturnega doma Pod gra- dom, otvoritev prizidka os- novne šole Frana Kranjca in isti dan, v soboto, 17. julija, še osrednja proslava prazni- ka občine Celje Pod gradom, pri Stegu. OCENA RAZPRAVE V celjski občini je bila občinska kon- ferenca SZDL pobudnik poteka javne raz- prave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Po poteku jav- ne razprave, ki je bila opravljena v orga- nizacijah združenega dela in na zborih staršev v občini Celje med 20. aprilom in 31. majem, jo je ocenilo predsedstvo občin- ske konference SZDL na svoji 13. seji. Akcija je bila organizirana s strani sindikata, ki je ob zaključku javne rajz- prave tudi zbral ugotovitve in stališča ter podal oceno poteka in zaključkov akcije. Javna razprava je organizacijsko In vsebinsko dobro uspela. Ta ocena pa ne velja za organizacijo zdiniženega dela Libela in za osnovno šolo Dobrna, kjer javna razprava ni bila izvedena v roku. Razprava je potrdila, da predloženi pro- jekt zadovoljivo upošteva potrebe in zah- teve združenega dela in nadaljnjega razvo- ja samoupravne socialistične družbe. Izvedbi reforme usmerjenega izobraže- vanja bo v največji meri odvisna od ustre- znega odnosa združenega dela do izobra- ževalne politike in od njegove pripravlje- nosti za ustvarjanje pogojev za uspešen start v doslej naj temelj itejšo reformo šol- stva. Za uspeh preobrazbe srednjega šol- stva v usmerjeno izobraževanje se morajo pospešeno konstituirati posebne izobraže- valne skupnosti, ki morajo postati nepo- grešljiv dejavnik v snovanju šolskih cen- trov usmerjenega izobraževanja in dijaških domov. Načrtovanje usmerjenega izobraže- vanja mora temeljiti na stvarnih potrebah združenega dela, povezava združenega de- la s šolstvom pa mora postati trdna in trajna. Iztečena Javna razprava je med drugim pokazala, da je bila akcija dobro priprav- ljena in da je aktivirala številne kadrov- ske službe, ki so začele poživljeno delati, čeprav žal ne vse, saj nekatere niso na- redile ničesar ali vsaj ne veliko. Ne bi bilo prav, da bi sedaj, po javni razpravi, ki je bila frontno zastavljena in tudi frontno izpeljana, delo kadrovskih služb in šol zamrlo. Nasprotno. To delo in sode- lovanje se mora krepiti. Povezava združe- nega dela In šol ter obratno, mora ostati trajna, le tako bodo doseženi želeni usi>e- hi in rezultati, ki jih je rodila javna raz- prava. M, P. LETUŠ: VETERANI TEKMOVALI Posebnost na praznovanju 70-letnice gasilskega društva Letuš je bila vaja gasilcev veteranov s prvo društveno brizgalko, iz leta 1907. Vlečejo jo konji, da pa prične delovati se mora osem mož kar pošteno potruditi. Na sliki gasilci z redko brizgalko, ki jo čuvajo s posebno ljubeznijo in skrbjo. FOTO: T. TAVČAR 4. stran — NOVI TEDNIK St.27 — 8. julij 1976 GOSPODARSKI KOMENTAR KDO NAJ TVEGA? iPIŠE: BRANKO STAMEJClC Ko gledamo na današnji gospodarski položaj, ne moremo mimo dejstva, da se vse pogosteje zastavlja vprašanje smotrnega pretoka blaga od proizvajalca do potrošnika, kar postavlja trgovino v nov, še bolj zahteven položaj. Pogostne so namreč ugotovitve, da trgovina vsaj v zadnjem času ne opravlja svoje funk- cije posrednika med proizvajalci in potrošniki tako, kot bi to morala. O tem navsezadnje ne pričajo le j visoke zaloge v proizvodnih oganizacijah, ampak tudi' zelo skromno založene trgovine in vse manjši asor- \ timan izdelkov. Kaj je krivo za takšno stanje je le težko reči. i Predvsem pa velja povedati, da trgovina že nekaj ča- sa ni več v tako ugodnem položaju, kot je bila pred leti. Večina marž je že nekaj let zamrznjenih, lani je družbeni proizvod v trgovini rasel kar za 7 od- stotkov počasneje kot v gospodarstvu, tudi osebni dohodki v trgovini so bili pod ravnijo dohodkov v gospodarstvu. Trgovina se je torej znašla v težavah, ki imajo mnogo vzrokov. Posledica takšnega stanja, pa tudi posledica težavne gospodarske situacije je, da promet v trgovini upada, da upada tudi povpraševa- nje. Na težaven položaj po sprejetju aprilskih ukre- pov je trgovina hitro reagirala. Poskrbela je, da se je iznebila lastnih zalog, od proizvajalcev pa ni ku- povala in prav v proizvodnji so se zaloge izredno na- kopičile. Po podatkih zavoda za statistiko so prav za toliko, kot so se povečale zaloge v gospodarstvu, trgovine zaloge znižale. Vnovič smo se torej soočili 2 dejstvom, da trgovina ni prirpavljena niti najmanj tvegati in da mora celotno tveganje pri proizvodnji in prodaji nositi proizvodnja sama. To pa ne gre in trgovim ne opravlja svoje funkcije tako, kot bi jo morala, če naj predstavlja vez med proizvodnjo in potrošnjo. Če pogledamo še na drugo stran ograje, ki nedvom- no obstaja, lahko ugotovimo, da tudi proizvajalci niso povsem nedolžni, čeprav trdijo, da trgovci iščejo le marže in jih skupni napori, skupno tveganje, skupno vlaganje v raziskave tržišča, združevanja dela in sred- stev s proizvodnjo niti najmanj ne zanima, to ne drži povsem. Neredki so primeri, ko proizvajalci od trgov- cev, ko se pogovarjajo o združevanju dela in denar- ja, zahtevajo ekskluzivno prodajo svojih izdelkov. To jpa naj hi prevedeno pomenilo, da proizvajalci ho- čejo, naj trgovci prodajajo le njihove izdelke, konku- renčne pa postavljajo na mrtvi tir. Da tako ne gre, m treba dokazovati. Trgovina v tem primeru tudi ne bi opravljala svojega poslanstva, cene bi se obliko- vale monopolno, potrošnik ne bi imel možnosti izbire in odločilna pri proizvodnji ne bi bila kakovost, mod- nost itd, ampak proizvodna znamka, če vse pove- dano povzamemo, lahko ugotovimo, da sta trgovina in proizvodnja v nekakem labirintu, po katerem tava- ta in valita krivdo za zastoj v prodaji eden im dru- gega. Kajti po logiki bi trgovina morala biti termo- meter potrošnje in zaznane signale bi morala posre- dovati proizvodnji. Pa vendar ne le v smislu izjav, da določeno blago >me gre več«. Morala bi zaznati utrip potrošnje, modo, potrebe tržišča in z dragoce- nimi podatki sousmerjati proizvodnjo, spremembe v proizvodnih programih itd. To je mogoče le ob skup- nih vlaganjih v raziskave tržišča, potrošniške misel- nosti, na osnovi skupnega marketinga in spoznanja, da je le takšna pot edina zdrava osnova enakopravne- ga sodelovanja enakopravnih partnerjev. Tudi trgovina bi morala prevzeti del tveganja pro- izvodnje. Odgovorno in solidarno. Kajti proizvodnja ne sme in ne more nositi vsega tveganja. UNIOR ZREČE POLOVICA V IZVOZ V zadnjih mesecih so v Unioru — Kovaški industriji Zreče izvozili skoraj polovico celotne proizvodnje ročnega orodja. Do konca leta bodo v skladu z zahtevami trga povečali izbiro ročnega orodja za deset novih proizvodov. v preteklem obdobju je Unior — Kovaško industrijo Zreče podobno kot vso kovi- nsko industrijo pri nas mo- čno prizadelo gibanje cen in oskrbe s surovinami, še pose- bej so se težave kopičile za- to, ker je pretežni del proiz- vodnje Uniorja temeljil na veliki porabi surovin in indu- striji surovin ter polizdel- kov. Tudi sprememba uvoz- nega režima je v začetku de- lovala negativno: številni uvo- zmki ročnega orodja v Jugo- slaviji so tik pred sprejetjem novih predpisov močno po- večali uvoz teh proizvodov. Zaloge uvoženega ročnega orodja pa so vplivale na pro- dajo izdelkov Kovaške indu- strije, ki je bila vedno manj- ša, šele v zadnjem času se kaže v tej zreški tovarni po- zitivni vpliv omejitve uvoza. Seveda je tak p>oložaj, ki gotovo ni bil lahek za celo- ten tisoč in več članski ko- lektiv, terjal mnogo naiK>rov za izhod iz gospodarske zaga- te. Delavcem so bile jasne naloge, ki so jih čakale v ti- stem obdobju: zmanjšati stro- ške na minulem, omejiti po- rabo materilala ter preiti v močnejše osvajanje zunanjih tržišč. Marsikaj pa so moi-a- M postoriti tudi v lastni to- varni. Predvsem glede reor- ganizacije telmologije in pri- prave dela. V proizvodnjo so zato vključili nekaj novih strojev, v kovač-nici so pre- &li na dvoizmensko delo in tako razbremenili delavce. zmanjšali so izpade v proiz- vodnji in povečali produktiv- nost dela. Ob vseh prizade- vanjih v lastni organizaciji pa se ye izboljšala tudi oskrba z domačimi surovinami, ki je Uniorju predvsem v lan- skem letu povzročala nemalo težav. Najbolj seveda tista, kd se je nanašala na oskrbo z jeklom. Vsi napori so že nekaj me- secev odsevala v gospodarskih rezultatih Uniorja. še pose- bej so bili ugodni tisti re- zultati, ki so se nianašali na izvoz. Podatki naprimer ka- žejo, da je Unior dosegel v prvih treh mesecih letošnje- ga leta za 45,7 "/o večji izvcKZ kot v istem obdobju lani. Za zadnje obdobje pa podatki povedo, da izvaža ta zreška tovarna skoraj polovico ce- lotne proizvodnje. In to pred- vsem tistih izdelkov, ki so še pred nekaj meseci pred- stavljali zalogo v višini tri in pol mesečne povprečne pro- izvodnje, to je ročnega oro- dja. Vakuum, ki nastaja v prodaji na domačem trgu zaradi pret^aie usmeritve v izvoz, bo Kovaška industri- ja izpolnila s povečanjem proizvodnje. V tovarni raz- mišljajo, da bi povečali šte- vilo zaposlenih in tako pove- čali tudi sam fizični obseg proizvodnje. V naslednjem srednjeroč- nem obdobju bo Kovaška in- dustrija v skladu z zahtevami tržišča temeljito prestruktu- rirala svojo proizvodnjo. Raz- voj tovarne bo usmerjen v izdelavo gotovih tržnih pro- izvodov in v opuščanje proiz- vodnje surovin in polproiz- vodov. že letos se pripravlja- jo v Kovaški industriji na načrtovano pruesmeritev, za- to bodo kovačnico samo mo- dernizirali in ne tudi širili, veliko pa si obetajo tudi od šole za kovinarske delavce, ki jo bodo jeseni odprli v Zrečah. Dosedanja proizvod- nja je bila v Kovaški indu- striji namreč visokoserijska in ni potrebovala kvalificira- nih delavcev. Drugače pa bo v prihodnje, ko bo proizvod- nja maloserijska in ko bo asor timan gotovih proizvodov vse večji, že letos bodo v Kova.ški industriji vpeljali sa- mo pri proizvodnji ročnega orodja kakih deset novih pro- izvodov, v naslednjem pet- letnem obdobju pa bo njiho- va glavna skrb ta, da bo pa- leta gotovih proiz\'odov čim večja. To pa je ob opuščanju izdelave polproizvodov orien- tacija, ki jo od Kovaške in- dustrije zahteva tržišče in ki ji zagotavlja doseganje dob- rih gospodarskih rezultatov in tudi načrtovan razvoj. DAMJANA STAMEJČIC Predsednik celjske ob- činske skupščine in pred- sedniki skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti sklicujejo skup- no zasedanje vseh skup- ščin za četrtek, dne 15. junija 1976 ob 17.00 uri v PRIREDITVENI DVORANI POD GOLOVCEM. Predsedniki predlagajo tale dnevni red skupnega zasedanja: 1. Obravnava in sklepanje o predlogu plana druž- benega razvoja občine Celje za obdobje 1976 do 1980 2. Razno Ker bode na skupnem zasedanju odločali o spre- jemu najpomembnejšega dokumenta občine za na- slednje petletno obdobje, naprošajo vodje delegacij, konferenc delegacij, da poskrbijo za zanesljivo udeležbo. POSOJILA POTRESKIKOM Na potresnem območju Kozjanskega so se v zadnjem času marsikatera gradbena dela ustavila, ker za gradnjo ni bilo mogoče dobiti kre- ditov. Veliko odjugo na tem področju je pravkar prinesel odlok zveznega izvršnega sve- ta, ki je odobril potrošniške kredite vsem tistim, ki so utrpeli škodo zaradi elemen- tarnih nesreč. Dajale jih bo- do vse banke in sicer za na- kup industrijskega blaga, gradbenega materiala in pro- izvodov za gradnjo hiš in stanovanjskih poslopij. Po- trošniški kredit bodo zainte- resirani lahko dobili samo enkrat, dajal pa se bo do vi- šine desetih starih milijonov, za obdobje desetih let in 2 odstotne obresti. Z. S. ŠENTJUR: VEČ TELEFONSKIH ŠTEVILK v Šentjurju so pred krat- kim razširili avtomatsko te- lefonsko centralo od doseda- njih 160 na 400 številk. V zad- njih dveh letih v Šentjurju ni bilo mogoče priklopiti te- lefonskega aparata, ker je bi- la centrala premajhna. Seda- nji razširitvi bo morala nuj- no slediti še druga — izgrad- nja krajevnega telefonskega omrežja, kar bo predvidoma jeseni. V celoti pa je poštno omrežje v šentjurski občini slabo razvito, saj je na celota nem teritoriju le troje pošt, ki imajo avtomatsko telefon- sko centralo. Te pa so v Šentjurju, Ponikvi in Gorici pri Slivnici, vseh ostalih pet pošt pa ročno vzpostavljajo zvezo. Doslej je prišlo na sto prebivalcev v občini komaj 1,16 odstotka telefonskega aparata. Srednjeročni razvoj pa. predvideva, da se bo šte- vilo telefonov na sto prebi- valcev do leta 1980 povečalo na 6,58 odstotka telefonskih aparatov. Prav tako predvide- va, da bodo vse pošte avto- matizirane in bodo imele sle- deče telefonske priključke: pošta v Grobelnem 25, v Go- rici pri Slivnici 160, v Ponik- vi 160, v Loki pri Zusmu 25, v Planini pri Sevnici 160 in Dobju 25, Povečanje avtomatske po- staje v Šentjurju je stalo malenkost manj kot 4 mili- jone, vsa omenjena dela na ostalih poštah v občini pa bi po sedanjem predračunu sta- la ohoU deset milijonov di- narjev. ERNEST RECNIK SREČANJE NA GOLTEH v želji, da bi nadalje\'a- Id z ohranjanjem partizan- skih tradicij, je aktiv Zve- ze borcev pri celjskem Iz- letniiku že leta 1974 orga- niziral srečnaje članov borčevskih aktivov dveh avtobusnih podjetij v Slo- veniji. Naslednje leto se je to srečanje razširilo na tri kolektive, letos pa bo prvič za člane aktivov Zveze borcev vseh avto- busnih podjetij v Sloveni- ji- Organizacijo te pomem- bne prireditve je prevzel aktiv ZB pri Izletniku. Odločil se je za Golte. In tako v soboto, 10. t. m. pričakujejo na turistič- nem centru na Golteh okoli 500 članov Zveze borcev iz devetih sloven- skih avtobusnih podjetij. Osrednja slovesnost se bo pričela ob poti enajstih dopoldne, na njeg pa bo govoril narodni heroj Bo- ris Čižmek-Bor. M. B. 13. julij je dan šoferjev in avtomehanikov. Svoj praznik so šoferji In avtomehaniki proslavi« vili na moč slovesno že v soboto 3. julija, ko so po celjskih ulicah organizirali parado vo- zil. Številni avtomobili, okrašeni s cvetjem in zelenjem ter opremljeni z raznimi napisi so se počasi premikali po ulicah. Na čelu povorke so bili mladi pionirji miličniki, morda bodo- či šoferji in avtomehaniki, oblečeni v modre uniforme. V povorki so sodelovala vozila iz vseh celjskih delovnih organizacij in avto-šol. Praznik je bil hkrati posvečen celjskemu ob- činskemu prazniku in 4. juliju — dnevu borca. Zaključna slovesnost ob prazniku šoferjev in •vtomehanikov je bila istega dne na Celjski koči. Foto: MATEJA PODJED št. 27 — 8. julij 1976 NOVI TEDNIK ~ stran 5 VLADO NOVAK - m LET Polnih trideset let in čez se srečujemo z njim sredi naših dnevnih in dolgoročnih kulturniških prizadevanj v Celju. Se- stajamo se 2 njim, spra- šujemo ga za svet in vabi nas k sodelovanju in s svojim tihim pa vztrajnim delom nas vzpodbuja k odločitvam o nadaljnjem razvoju kulturnega življe- nja celjskega območja in o dvigu deleža našega ob- močja v splošnem in po- sebej v kulturnem razvoju slovenske in jugoslovan- ske družbene skupnosti. Teh tihih, a garaških tri- deset let pa pomeni na- tanko polovico njegovega življenja v mestu ob Savi- nji, v središču njegovega tradicionalnega kulturne- ga okolja... Izdajamo torej obletni- co, ki jo na zunaj ni vi- deti, ne čutiti: šestdeset let VLADA NOVAKA, predstojnika oddelka za študij v celjski Osrednji knjižnici. Obletnica, ki bi je naš ugledni kulturni delavec v svoji skromno- sti ni želel podčrtavati, vsa naša kulturna in pO' litična javnost pa vendar ne more molče mimo nje! Z diplomo ljubljanske slavistike (1941) in s prvo prakso znanstvenega dela v inštitutu za slovansko filologijo na ljubljanski univerzi ter prvimi izkuš- njami gimnazijskega uči- telja materinščine in z le- gitimacijo udeleženca gi- banja OF v slovanskem seminarju ljubljanske uni- verze, ga Propagandna ko- misija lOOF v Ljubljani (1945) angažira kot arhi- varja in knjinžičarja. V tem svojstvu nastopi v Celju 1. februarja 1946 za- to, da oblikuje študijsko knjižnico kot splošno izo- braževalno in študijsko in- stitucijo, jo kot njen rav- natelj 1967. leta preseli iz zasilnih prostorov v pri- tličju stare Grofije pod lastno sodobno streho, do- kler konec leta 1973 ne zaključi s pripojitvijo Mestne ljudske knjižnice in njenih organizacijskih enot konstiutiranja Osred- nje knjižnice, da bi tako — sledeč naprednim druž- benim tokovom — utrdil upravno, gospodarsko in strokovno poslovanje za- voda, namenjenega sle- hernemu občanu, ki si želi razširiti svoje obzorje in dopolniti svoje splošno ali strokovno znanje. Ob polni odgovornosti skrbnega upravnega in strokovnega vodje Študij- ske, kasneje pa Osrednje knjižnice, še najde čas za članstvo in sodelovanje v organih kulturno-prosvet- ne politike in drugih ob- likah snovanja kulturnega življenja, ne nazadnje tudi na področju svoje poklic- ke stroke. Pri tem je naj- opaznejši Novakov pri- spevek v celjski publici- stični dejavnosti. Publici- stična aktivnost našega slavljenca je očitna zlasti pri Celjskem zborniku. Sprva kot sourednik, od leta 1969 pa kot odgovorni urednik, ga zavzeto obli- kuje kot cenjeno publika- cijo znanstvene in poljud- noznanstvene obravnave problematike z vseh pod- ročij javnega življenja Ce- lja in njegove pokrajine. S svojim delom se tedaj Vlado Novak zgledno vključuje v oblikovalce, organizatorje in nosilce kulturne tvornosti v na- šem mestu. čeprav se s tem krat- kim zapisom oglašamo kot zamudniki, upamo, da prihajamo še pravi čas z željo, da bi mu zdravje še dolgo vrsto let dobro služilo — v njegovo oseb- no srečo in zadovoljstvo, a v zadovoljstvo nas vseh, ki gledamo z zaupanjem v njegovo aktivnost. GUSTAV GROBELNIK RIBIČI V MOZIRSKEM GAJU Težko je reči, kdaj bo v ce- loti urejen turistični in re- kreacijski center Mozirski gaj. Sicer pa ne gre za prehi- tevanje časa in možnosti. Vsi stojijo na trdnih tleh in se zavedajo, da bodo dela traja- la dje časa, več let. Drugače tudi ni mogoče, saj ni sred- stev, da bi jih lahko zastavi- li vse naenkrat in tudi hkra- ti končali. Medtem ko je spodnji del gaja s športnim igriščem že dobil več ali manj končno po- dobo, so trenutno najbolj ak- tivni ribiči. Poleg umetnega ribnika so že postavili lično hišico in na njej ter v njej je zdaj napravljenega več kot kaže fotografski posnetek. Tudi ribnik s hišo bosta da- la gaju lepo in privlačno toč- ko. V gaju pa se bodo uvelja- vili še drugi. Ne samo vrt- »^arji, ki imajo pobudo za ^jegovo ureditev, tudi lovci, športniki, ljubitelji narodo- pisja, primerne zabave ia, drugi. Kot vse kaže bo desni breg Savinje v Mozirju v resnici postal lep in mikaven gaj. MB MOZIRJE: REFERENDUM ODLOŽEN Delo na integraciji oziro- ma priključitvi kolektiva go- stinskega podjetja Turist v Mozirju celjskemu Izletniku — enoti na Golteh je še ved- no v polnem teku. Lahko bi rekli brez zastoja. Medtem ko so delovni lju- dje v posameznih enotah Iz- letnika že p>otrdili predloženi program in zagotovili novi enoti tudi v prihodnje soli- darnostno prelivanje sred- stev, se je kolektiv mozirske- ga Turista izrekel za odloži- tev referenduma o priklju- čitvi. Gre namreč .še za raz- jasnitev nekaterih vprašanj materialnega značaja in po- dobno. Zato pričakujejo, da bo do končne in formalne od- ločitve o nastanku nove go- stinske in turistične enote Iz- letnika na območju Gornje Savinjske doline prišlo ob koncu tega meseca. -mb ZDRAVSTVO: NAKAZANI PROBLEMI Ko so se na minuli pro- blemski razpravi o organizi- ranosti TOZDOV v zdravstvu in delegatsitih odnosov v sa- moupravnih interesnih skup- nostih v celjski občini sreča- li zdravstveni delavci, da bi ocenili dosedanje delo, je raz- prava potekala v več smereh. PoLskati je bilo treba, ali predloženi osnutek k zakonu o združenem delu odgovarja dosedanjim izku.šnjam in kak- šne izboljšave so še potrebne. Rečeno je bilo, da je potreb- no samoupravno organiziranost v nekaterih zdravstvenih usta. novah dodeliti ali če bo po- trebno celo spremeniti. Celotna razprava pa je bila predvsem informativna, ker so zbrani zdravstveni delavci opo. zarjali na vrsto problemov (osnovno zdravstveno varstvo, preventiva, kadrovska zasedba, solidarnost), dočim bodo o menjavi dela, ki naj bi do- ločil enakopravni položaj druž- benih delavcev z delavci v gospodarstvu, razpravljali je- seni na posebni problemski konferenci. Z. S. CELJSKE POLETNE PRIREDITVE Celjske poletne prireditve so stekle. Po zaslug'! organiza- torja — turističnega društva — nadvse uspešno. K temu uspehu pa so v nemali meri pripomogli tudi člani in čla- nice akademske folklorne skupine France Marolt iz Lju- bljane, ki so s prvo priredit- vijo v tem okviru, z večerom jugoslovanske folklore več kot navdušili vse, ki so tisti večer prišli v dvorano Narod- nega doma. In ko so ob zaključku pre- jeli iz rok predsednika turi- stičnega društva celjski spo- minek — splavarja, ki ga je izdelal Stane Petroviič, aplav- za ni hotelo biti konca. Takšen je bil začetek letoš- njih celjskih prireditev. Lah- ko bi tudi zapisali kulturnih, saj gre v vseh primerih za iz- redne in mikavne kulturne nastope. Prvi prireditvi je na začet- ku meseca sledil promenadni koncert pihalnega orkestra domačega prosvetnega društ- va »France Prešeren«. In tu- di tretji nastop v tem nizu bo pripadal promenadnemu koncertu v trgovskem sredi- šču mesta. Napovedan je za sredo, 14. tm. Sicer pa bosta v tem mesecu še dve priredit- vi: tako bo v ponedeljek, 19. tm. gostoval na drsiališču fol- klorni ansambel Tanec iz Skopja, zadnji ponedeljek v mesecu, 26. julija, pa bo v razstavni dvorani pokrajin- skega muzeja nastopil sloven- ski pihalni kvintet. V avgustu bosta dva nasto- pa: satirični kabaret Metla in zatem še koncert za orgle in trobento. Spored poletnih pri- reditev pa bo na začetku sep- tembra sklenila godba mari- borskih poštarjev. MOZIRSKI IS NI ODMORA Delo brez predaha. In tako je tudi torkova 47. redna seja članov izvršnega sveta mozirske občinske skupščine v več kot delavnem vzdušju. Ne po naključju. V središču pozornosti je bil predlog družbenega dogovora o teme- ljih družbenega plana občine za obdobje od 1976. do 1980. leta. šlo je torej za zadnjo razpravo in končni predlog dogovora pred zasedanjem občinske skupščine, ki je ta izredno p>omemben dokument sprejela naslednji dan na osemnajsti skupni seji dele- gatov vseh treh zborov. Dnižbeni dogovor o teme- ljih srednjeročnega družbene- ga plana mozirske občine ni samo dokument, ki načelno obvezuje svoje podpisnice o izvrševanju nalog. Ne. Gre za dogovor, v katerem so te na- loge, seveda najvažnejše, tu- di zapisane. Zato gre za dru- gačno obveznost podpisnic, za resnično izpolnitev nakazanih nalog. Te pa za mozirsko ob- čino niso majhne, še zlasti, ker hočejo v naslednjem ob- dobju dohiteti zamujeno in stopiti v korak z drugimi, raz- vitejšimi občinami. Zato ni naključje, če posvečajo v tem dokumentu izredno pozor- nost zaposlovanju, odpiranju novih delovnih mest. Kar osemsto bi jih naj bilo. Ustrezno pozornost ima tudi kmetijstvo in ne nazadnje družbene dejavnosti. V tej zvezi predvidevajo možnost, da bodo nekatera vprašanja tega področja reševali s sa- moprispevkom. M B BARBORIČ V VOLNI Delovni kolektiv »VOL- NA« Laško je v ponedeljek obiskal Janez Barborič predsednik republiškega sveta ZSS in se skupaj z Andrejem Verbičem — predsednikom republiške gospodarske zbornice ter se s sodelavci p>ogovarjal o ukrepih za trajnejšo re- šitev gospKKiarskih razmer v tem kolektivu, ki zapo- sluje 420 delavcev. Sestal se je tudi s širšim poli- tičnim aktivom v občini. Dogovorili so se za ukre- pe in prizadevanja, ki jih morajo uveljaviti v kolek- tivu, pri čemer so še po- sebej i>oudarili potrebo po sodelovanju z gosp>odarsko zbornico in drugimi de- javniki za preučitev spleta gospodarskih ukre{pK>v za trajneijšo rešitev in social- no varnost delavcev. VSE VEČ JIH JE Besede so odveč, številke so več kot prepričljive, zgovorne. Govorijo namreč o velikem razmahu pionirske- ga varčevanja, zlasti tist^a, ki ga za- jemajo hranilnice na osnovnih šolah. Čedalje več jih je in z njimi vred vse več mladih varčevalcev. Na območju, kjer deluje celjska podružnica Ljubljanske banke, je zdaj 72 pionirskih hranilnic, ki vključujejo 13.181 varčevalcev. Njihove hranilne vloge skupaj pa so pired zaključkom šolskega leta znašale nekaj več kot 188 mihjonov starih dinarjev. Hvaležna je ugotovitev, da bodo v organizirano pionirsko varčevanje kma- lu zajete prav vse šole na območju, kjer deluje celjska podružnica Ljubljan- ske banke. Zaenkrat je le še pet šod, vse podružnične in manjše, kjer še ni- majo svoje pionirske hranilnice. Toda že z nastopom novega šolskega leta se bo to število zmanjšalo. Ljubljanska banka, podružnica Ce- lje, budno spremlja delo teh hranil- nic. Tudi z materialne plati. Samo le- tos bo za opremo teh hranilnic porabi- la okrog 23 starih milijonov dinarjev. Vse več je pionirskih hranilnic, ki že imajo računske stroje in vse druge pri- pomočke za dobro tehnično delo. Delo, ki so ga pred dvajsetimi leti zastavile šolske hranilnice dobiva vse večji obseg in pomen. Pionirske hra- nilnice na celjskem območju to naj- lepše potrjujejo. Posnetek z nedavnega posveta mladih hranilničarjev celjske občine na Dobrni. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 27 — 8. julij 1976 ZA BOLJŠE OZRAČJE iOU RAVNANJE, NE LE FILTRI Spričo prave poletne vročine, ki je »omrtvičila« sestankovanje, je bila udeležba na ustanovni skupščini skupnosti za varstvo zraka v Celju prava osvežitev. V petek se je skupščina sestala sko- rajda v polni sestavi. Smemo zato trditi, da problematika onesnaževanja ozračja v Celju življenjsko priteguje delovne ljudi. Čudno ni, saj na celjskem območju ni več ogrožena le flora, marveč že zdravje ljudi. Na ustanovni skupščini sta o pomenu ustanovitve skup- nosti za varstvo zraka govo- rila prof. dr. PETER NOVAK s fakultete za strojništvo iz Ljubljane in dr. VLADIMIR MAYER iz Celja. Njuna izva- janja sta javnosti sporočila nekaj izjemno zanimivih ugo- tovitev, ki bodoče delovanje za ohranjanje stanja in pri- zadevanja za boljši zrak us- merjajo na nove tirnice, to- krat cenejše in učinkovitejše izvedbe. Poenostavljeno reče- no, namesto dragih filtrov in drugih naprav lahko ohrani- mo dober zrak z večjim stro- kovnim ravnanjem. V pod- krepitev te teze je bilo nave- deno, da so raziskave poka- zale, da je pozimi polovica onesnaževanja zraka posledi- ca nestrokovnega ravnanja s kurilnimi napravami, zlasti skupnih kurišč. Mimo pri- mernega poučevanja delav- cev, ki opravljajo ta dela bo stanje izboljšala tudi nova graditev zgradb, ki terja bolj- šo toplotno izolacijo. S pri- merno toplotno izolacijo pri- hranimo 30 do 50 odstotkov goriva, na drugi strani pa v zrak spuščamo tudi tolikšen odstotek manj svinca in žveplovega dvokisa. V Celju sleherni, še tako nepomemben ukrep, ki vpli- va na boljši zrak pjomeni mnogo. Celje ima v poprečju 120 meglenih dni letno, je po- vedal dr. Mayer, kar je skrajno neugodno. Po ukinit- vi proizvodnje žveplene ki- sline je v Celju sicer prišlo do zboljšanja ozračja, vendar so se pojavili novi tn dodat- ni onesnaževalci. Strokovnja- ki zdaj opozarjajo, da je na celjskem območju 400 ha goz- dov že požganih, 2000 ha je načetih, kar je več kot de- set odstotkov gozdne mase, ki nas oskrbuje s kisikom. Pri mladini je opaziti nara- ščanje števila obolenj dihal, zlasti se razrašča kronični bronhitis. To slednje upravi- čeno bije plat zvona. Odloč- no stališče občinske konfe- rence SZDL v Celju, ki terja od vseh onesnaževalcev, da povedo — javno in odkrito, zakaj je v Celju v zadnjem času prišlo do nezaslišanih onesnaževanj in kaj so v teh delovnih organizacijah ukre- nili, vsekakor uživa podporo vseh Celjianov. Razpravo o ukrepih velja zato zdaj pre- nesti v delovne organizacije, ki morajo uresničiti že pol- drugo leto staro zahtevo celj- ske občinske skupščine po konkretnih programih za sa- niranje obstoječega stanja in seveda po takojšnjem ukre- panju. Izgovori, da ni de- narja za drage naprave naj- večkrat ne veljajo več. Kajti, nobenega dvoma ni, da je najpogostejši onesnaževalec zraka nestrokovno ravnanje. Temu »odkritju« pritrjuje tu- di ljudsko opažanje, saj so, na primer kmetje Bukovžla- ka, občani Laškega in mnogi drugi že doslej trdili, da so najbolj nevarni kratkotrajni »vdori« strupenih snovi v ozračje in reke. Ti pa nasta- jajo vsled neodgovornega in nestroko\mega ravnanja v procesu proizvodnje in z dra- gimi napravami, ki največ- krat ne delujejo ali pa ne dajejo primernih učinkov. Zdaj bi lahko rekli, da smo mnogo bližje odgovoru, kdo v Celju onesnažuje ozračje. Bližje smo tudi rešitvi. In kot je dejal eden izmed dele- gatov na skupščini, nam je treba manj elaboratov in raz- iskav, zato pa več načrtnosti, doslednosti in konkretnosti pri ukrepanju za čistejši zrak. In ko se bo preko mere kadilo iz dimnikov celjske mlekarne, LIK Savinja, ko se bo valila zračna gmota nad tovarno titanovega belila tja proti vzhodu, ali pa od kate- regakoli drugega onesnaže- valca, bo znano koga klicati na odgovornost, ki je zdaj na noben način ni bilo mo- goče ugotoviti. Pred novoustanovljeno sku- pnostjo za varstvo zraka je torej kopica nalog. Nova skupščina, ki ji bo predsedo- vala ing. ROMANA LONČAR, delegatka Gozdnega gospo- darstva iz Celja sd je zato izvolila izvršilni odbor, kate- rega prvenstvena naloga zdaj je, da pripravi operati\Tii program dela in nalog, ki čakajo vse zainteresirane in, ki na izvršitev ne bi smele dolgo čakati. Celjani pa bo- do znali dati vso potrebno podporo prizadevanjem, da se energično in neizprosno prične bitka za boljši zrak. BOJAN VOLK SLIVNICA: ODKRITJE SPOMENIKA Ob dnevu borca je krajev- na organizacija Zveze borcev skupaj s krajevno skupnost- jo, ki je slavila hkrati tudi krajevni praznik, pripravila svečanost ob odkritju spo- menika padlim borcem Prve- ga štajerskega bataljona in borcem Bračičeve brigade. Goste in nekdanje borce, ki so se zbrali, da počaste spo- min na nekdanje jimake je pozdravil predsednik krajev- ne skupnosti Milan Kokošar, spominski govor pa je imel predsednik občinskega odbo- ra Zveze borcev v Celju Pe- ter šprajc. Bogat kulturni program so izvajali pevski zbori iz Šentjurja, Ponikve in Slivnice, folklorno skupi- na iz Šentjurja in učenci os- novne šole iz Gorice. V pro- gramu so sodelovali tudi pri- padniki splošnega ljudskega odpora, ki so izvedli vaje, nekdanji borci pa so po sve- čanosti ostali še dolgo, ker so spomini zavlekli zelo pri- jetno tovariško srečanje. Z. S. STRMEC: PRAZNIK IN GASILCI Krajani Strmca pri Vojniku praznujejo ob dnevu borca tudi svoj praznik. Tako je bilo tudi letos. Glavna proslava se je pričela v nedeljo cb osmih zjutraj s kulturnim programom. Najprej je nekaj ve- selih koračnic zaigrala godba na pihala prosvetnega društva v Vojniku (Male Dole), zatem pa so nastopili pionirji iz osnovnih šol Socke in Stnnca pa tudi pev- ski zbor domačega prosvetnega dništva. Proslava je bila pred spomenikom padlih borcev NOV. Popoldne je bila večja vaja civiJjie zaščite in gasil- skih enot, na kateri so sodelovali oddelki civilne zašči- te krajevne skupnosti Strmec in gasilci iz Tmovelj, Vojnika, Dobrne, Lembevga, Gaberja in Socke. Na vaji so prikazali zračm napad na Strmec, reševanje ljudi in živine izpod ruševin ter nudenje prve pomoči po- nesrečencem. Vajo je uspešno voail poveljnik gasilsike- ga sektorja Vojnik, Avgust čerenak. Po vaoi pa je predsednik krajevne skupnosti Str- mec, Ivan Jezernik, predal namenu gasilskemu društvu Strmec nov gasilski avto, podpredsednik Gasilske z\'e- ze Slovenije Vili špait pa je zaslužaiima gasilcema Iva- nu Klincu in Stanku Jezemiku podehl gasilski odli- kovanji. F. MAUER BISTRICA OB SOTLI PROGRAM NA ŠIBKIH NOGAH # # Občani Bistrice ob Sotli menijo, da so ob- činski programi, kolikor zadevajo i.jihov kraj bolj sla- bo zastavljeni in brez realne podlage, zgolj na željah občanov, da pa manjka podrobne, natarične razčlenitve. Po najnovejših vesteh s;? Bistričanom v kratkem obeta dislociran obrat, ki naj bi končno rešil vpraša- nje zaposlovanja delovne sile v tem kraju. Gre pred- vsem za dolgo vrsto zdomcev, ki že leta dolgo čakajo na zaposlitev v domačem kraju, čeprav se je v zad- njem obdobju menjala vrsta obljub tn raznih obetov, Bistričani le upajo, da tokrat ne bodo izpadli. Po nji- hovem mnenju je skrajni čas, da tudi Bistrica ob Sotli nekaj dobi (splošno mnenje je namreč, da je občinska skupščina Šmarje pri Jelšah pri svojih račrtih kraj izpustila, ga zaposta\'lla). # # Zadnje dni aprila podrti most čez Sotlo pri Bistrici ob Sotli je končno nared za norma;len prehod. Ko se je ob našem zadnjem obisku med prijaznimi Obsoteljčani vrtel pogovor okoli nesrečnega mostu, smo izvedeli za zjanimivo podrobnost, ki pa je za prebivalce kraja še kako pomembna. Kar se tiče preskrbe z mesom, kruhom (to pa ve- lja tudi za večino drugih artiklov, saj trgovina nikakor ne odgovarja potrebam kraja) in podobnim, je Bistrica bosa. Ko se je podrl most čez Sotlo, je hrvatska NA- MA ponudila graditeljem mostu svojo udeležbo pri ure- ditvi objekta. Bistričani so kmalu izbrskali, v katerem grmu tiči zajec. Zagrebčanom se je niudilo: ko je bil most zaprt tn zaprt je bil dolgo, jim je promet v bliž- nji trgovini, kamor so hodili nakupovat Bistričani, v Kumrovcu močno padel. Kar za 40 odst. Kljub mnogim prošnjam ttgAskemu podjetju Jelša iz Šmarja pri Jelšah, da jim uredi sodobno trgovino z boljšo preskrbo, se Bistričani čudijo, čemu takšen od- klonilen odnos. O • Krajani krajevne skupnosti Bistrica ob Sotli se ne strinjajo z delitvijo sredstev, ki jih izdvajajo de- lofiiie organizacije po delavcu za krajevno skupnost, v kateri živi. Gre za 200 dinarjev, za katere menijo, da bi se morali deliti tako, da bi 60 odstoitkov vsote do- bila nararaost krajevna sikiip.n.ost, kjer delavec živi, 40 odstotkov pa bi se zbiralo v občinski solidamositni sklad. Iz tega sklada bi se izravnavali dohodki kra- jevnih skupnosti, ki nimajo zaposlenih delavcev in to- rej ne dobe tistih 200 dinarjev. # # Povsod po občini grade, le pri nas ne, ne- kako grenko ugotavljajo Bistričani in pri tem vedo pri- pomniti, da je skoraj vsak kraj v občini po vojni nekaj dobn, le oni se lahko pohvalijo le z malenkostmi. Te grenke ugotovitve niso brez osnove: Bistrica je zares dobila malo, potrebuje pa veliko. Tako na primer nuj- no potrebuje stanovanjskih blok, v katerega bi name- stili PTT urad tn novo avtomatsko telefonsko centralo. # # Menda tudi z urbanističnim načrtom ni vse v redu. Kraj se širi, ljudi je čedalje več, potrebe po grad- njah znatnejše, urbanističnega načrta pa ni. # • Na zadnjem sestanku odbora za ureditev spo- minskega parka Trebče, je delegat iz Obsotelja pred lagal, da bi razmislili o organizaciji vseslovenskega praznika izseljencev v Bistrici ob SotJi. Svojo odloči- tev je podprl z dejstvom, da je bila prav Bistrica ob Sotli leta 1941 središče izseljevanja v Otasotelju. Odbor je sklenil, da predlog pošlje v obravnavo re- pubhški konferenci SZDL. MILENKO STRAŠEK ŠENTJUR IN POSOJILO ZA CESTE VEČ KO 100% Najnovejši podatki o vpisu posojila za ceste v šentjur- ski občini kažejo na izreden političen uspeh, ki ga spričo razmer (samoprispevek, kra- je\Tie akcije, potres), ni bilo pričakovati. Do sedaj so obča- ni vpisali 3,70 milijona poso- jila, kar pomeni 112 odstot- kov predvidene vsote. S vpi- som pa niso še zaključili, v krajevnih skupnostih so prav- zaprav šele začeli. Kako je to mogoče, da beležijo tak- šen uspeh, smo povprašali predsednika štaba za vpis po- sojila za ceste VINKA JAGO- DICA. »Z izrednim zadovoljstvom lahko povem, da smo že pre- segli 100 odstoten vpis poso- jila v naši občini. Dolžan sem, da izrečem zahvalo vsem šta- bom v temeljnih organizaci- jah združenega dela in razu- mljivemu odnosu naših obča- nov v krajevnih skupnostih, ki so tako korektno vpisali posojilo. Akcija še naprej te- če za zaostankarje v delovnih organizacijah, v drugi fazi pa teče vpis v krajevnih skupno- stih, kjer že beležimo lepe uspehe, kot na Planini na primer. Tu si je svet krajev- ne skupnosti zadal nalogo ce- lo petkratno preseči vsoto, ki so jo planirali. S tem iie stiiem reči, da ne poteka vpis ugodno v kra- jevnih skupnostih kot sta Ponikva, Loka pri žusmu, Kalobje, Slivnica. Vendar bo glavnina vpisa posojila za ce- ste zaključena s 15. julijem, čeprav bomo vpis opravljali do konca meseca. Mi se do- bro zavedamo, da moramo k cestnemu križu budi ^mi veliko prispevati. Predvidevamo vpis v višini štirih milijonov, ker pa se naši delavci vozijo na delo v sosednje občine je pa ta zne- sek znatno večji in bo dose- gel nekje poprečje ene obči- ne v regiji, seveda s strani naših oibčanov, v okviru celj- ske občine. Ta predpostavka štirih milijonov je zaželjena, da se preseže še za kakšen milijon, več pa z ozimma na potresno škodo ne bo mo- goče zbrati. V modernizacijo cest na našem območju je vključenih od 12 do 14 kilometrov regio- nalnih cest v absolutnem zne- sku 57 milijonov, se pravi, da dajemo štiri, ker pa smo manj razvito območje v Slo- veniji smo ugodno obravna- vani in bomo po programu republiške skupnosti za ceste v petletnem obdobju realizi- rali pri nas teh 57 milijonov. ZDENKA STOP AR POLZELA: ZRVS OBISKALI VOJAŠKOENOTO Zveza rezervnih vojaških starešin iz Polzele je organiziralastrokovno ekskurzijo za svoje starešine, vabili pa so tudi sta- rejše starešine borce in člane odbora za SLO TNP in Garant Polzela. Ogledali so si oklepno vojaško enoto, orožje za borbo s cilji v zraku in raketno orožje za uničevanje oklepnih vozil, na koncu so si ogledali še naš mitraljez,; ki je nova pridobitev za specijalne enote kot so izvidniki, diverzanti in padalci. Zanimanje starešin za vojaško tehniko je bilo izredno veliko, postavljali so različna vprašanja iz področja oborožitve. Ofi- cirji] v vojaški enoti so se potrudili, da so povedali kar največ. Ob koncu strokovnega dela programa so ugotovili, da imamo v naši armadi močno oborožitev, ki je sposobna braniti naše pridobitve NOB. Se posebej ganjeni so bili borci. Ob koncu so se dogovorili s starešinami v vojašnici, da bodo pripravili pokazno streljanje s tanki in raketami. Dogo vor so z veseljem pribeležili in ga bomo v prihodnjem letu vključili v naš program. V popoldanskem času so si ogledali še muzej v Ptuju. Zc konec so organizirali še športno srečanje v dveh disciplinah, tek na 100 m in plezanje po vrvi. Vsem, ki so nam omogočili, da smo lahko izvedli naš program se lepo zahvaljujemo. St.27 — 8. julij 1976 NOVI TEDNIK — stran T ZAKON o ZDRUŽENEM DELU GA ZE POZNAMO? Koordinacijski odbor za uresničevanje ustave pri OK SZDL Celje, ki je obenem tudi glavni usmerjevalec in usklajevalec javne razprave, je na svoji razširjeni seji raz- pravljal o dosedanjem pote- ku javne razprave o osnut- ku zakona o združenem delu v celjski občini. Večji del razprave pa je bil namenjen obravnavanju nekaterih kon- kretnih pripomb na osnutek ziakona. V razpravi je bilo ugotov- ljeno, da so ponekod zelo odgovorno pristopili k javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, saj je bilo doslej organiziranih že več kot 80 odstotkov predvidenih razprav v TOZD. Aktivno pa so se v razpravo vključile tudi krajevne skupnosti, klub samoupravi j acev in društva ekonomistov in pravnikov. Nekatere delovne organiza- cije pa žal niso namenile po- trebne pozornosti obravnavi osnutka zakona. Kljub temu, da je rok za izvedbo razpra- ve 15. julij, še doslej niso pripravili niti analize samo- upravnih razmer znotraj TOZD, ki bi morala biti os- nova za javno razpravo med delavci o zakonu o zdniž^ nem delu. Vse priprave na javno raz- pravo so bile usmerjene na vsebino zakona, praksa pa je pokazala, da je bdlo prav vsebini posvečeno premalo pozornosti. Saj so bile dose- danje razprave, razen nekaj izjem, vse preveč informativ- nega značaja. To dokazujejo tudi poročila iz razprav, saj je bilo doslej le malo pri- pomb in predlogov na osnu- tek zakona. Pripombe, ki pa so bile dane, se nanašajo le na tisti del zakona, ki obrav- nava odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka. Na seji KO je bilo poudarjeno, da se ob razpravi zakona ka- že, da se takšne razprave še vse prevečkrat pojmujejo zgolj kot formalnost, rbame- sto da bi razpravo izrabili za oceno samoupravnih raz- mer v TOZD in za akcijo spreminjanja obstoječih raz- mer. Delavci bi morali na- tančno proučiti stanje v svo- ji delovni orgianizaciji in pri- merjati to stanje z določba- mi v zakonu. Takšna razpra- va bi pravzaprav pomenila obenem tudi temeljiti pre- tres sedanjih, ponekod slabih samoupravnih družbenoeko- nomskih odnosov v delovnih organizacijiaii. Ob koncu seje so sklenili, da se v vseh TOZD, kjer še to niso storili, napravi anar liza samoupravnih razmer in organizira javna razprava o osnutku zakona. Sindikati in SZDL pa bosta do 15. sep- tembra, ko bo javna razpra- va zaključena, organizirala še več specializiranih razprav in posvetov, predvsem o svo- bodni menjava dela. VIKI KRAJNC ZABUKOVICA NOVA CESTA JE TU Minulo nedeljo je bila v Zabukovici otvoritev odseka ceste od tovarne Minerva do Kurje vasi. Slovesnost so povezali s počastitvijo Dneva borca in praznikom občine Žalec. Pozdravni govor je imel predsednik Sveta kra- jevne skupnosti Stanko Ža- gar, medtem ko je Ivo Sa- mardjija podal poročilo režij- skega odbora za gradnjo cest. Kot smo zvedeli iz poročila, .so se za gradnjo ceste odlo- čili na skupnem sestanku krajanov in 24. aprila z de- lom pričeli. Seveda je bilo v začetku nekaj nasprotujo- čih si mnenj, ki so se konč- no izkristalizirala v eno sa- mo željo: čim prej, čim bo- lje, čim ceneje zgraditi cesto. To pa je pomenilo, da so se odločiU za udarniško delo in samoprispevke. Tako so v ce- sto vložili s samoprispevkom kar 180 tisoč dinarjev, opra- vili so dela za 96 tisočakov, skupaj je torej prispevek 276 tisoč dinarjev. Ker pa to kljub pridnim rokam in po- žrtvovalnosti še ni bilo dovolj so priskočili na pK)moč še krajevna skupnost Griže s 100 tisoč dinarji. Samouprav- na interesna skupnost Žalec s 50 tisoč din, Obrat za ko- operacijo Vransko s 6 tisoč din, Montana Žalec s 15 tisoč din, Cizej Anton z 10 in Mi- nerva z 20 tisoč dinarji. Skupna vrednost ceste je to- rej 451.140 dinarjev. Če torej pomislimo, da je prispevek občanov večji od polovice se ne bomo čudili, da so na svojo cesto ponos- ni. Tudi tukaj se je izkazalo, da je v slogi še vedno moč, da se z dobro voljo in odre- kanjem še vedno veliko na- redi. Zavest občanov, da se- bi in bodočim rodovom lah- ko z lastnim delom nekaj velikega napravijo, vsekakor mnogo pomeni, še posebno če se akcij udeležujejo vsi, ki so tega zmožni. Prav za- radi tega se je režijski od- bor tudi odločil, da za ne- katere, ki so se ali najbolj izkazali pri delu ali prispev- ku, ter tistim, ki so bili kljub visokim letom pripravljeni delati izroči simbolična da- rila in priznanja. Ob koncu slovesnosti je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan prerezal trobojnico ter tako odprl cesto za promet. Potem so si skupaj ogledali 750 m dolgo cesto, ki je kra- ju resnično v okras in ponos. TEKST IN FOTO TONE TAVČAR SPOROČILO ČEBELARJEM čebelarsko društvo Celje sporoča, da proslave 70-let- nlce obstoja čebelarske or- ganizacije v Celju, dne 11. julija ne bo, ker je iz teh. ničnih razlogov preložena za nedoločen čas. LOČE IN ZREČE VRTEC NAJMLAJŠIM? v sJcladu s programom o dejavnosti skupnosti otro- škega varstva v Slovenskih Konjicah, bodo pričeli čez nekaj dni v Ločah graditi nov otroški vrtec. Le-ta bo montažnega tipa, gradilo pa ga bo podjetje Marles iz Maribora. Seveda bo vse stroške gradnje nosila skup- nost otroškega varstva, po prvih računih pa naj bi stroški same gradnje (brez notranje opreme vrtca) zna- šali 205 milijonov starih dinarjev. Nov vzgojno varstvena zavod, je za Loče nedvomno veUkega pomena, saj se vsakodnevno vozi na delo v Konjice ali Zreče veliko število žena, ki so doslej čutile res vse tegobe neureje- nega otroškega varstva. Odslej i>a bo drugače, saj bo v vrtcu prostora za 60 predšolskih otrok, ta kapaciteta pa v celoti odgovarja povpraševanju po otroškeon varstvu. Nekaj mesecev pi-ej kot v Ločah pa bodo dobile novo vzgojno varstveno ustanovo Zreče. Tu je izgradnja otroškega vrtca v zakiljučni fazi saj račimajo, da bo otvoritev tega lepega »»bjekta že 1. reptembra letos. Nekoliko so se sicer zapletla dela okrog kotlovnice, za katero so sprva menili, da jo bodo zgradili skupaj za celotno novo naselje na Novi Dobravi. Toda za vzgojno varstvene ustanove veljajo posebni normativi, ki zahtevajo tudi lastno kotlovnioo in s tem tudi nekaj več denarja za samo izgradnjo celotnega objeikta. V novem otroškem varstvu bo tako kot v Ločah prostora za 60 otrok s tem, da bo v njem tudi oddelek za dojenčke. D. S. POLEMIKA PREPIH V ZSMS K pisanju me je spodbudil članek tov. Kranjca »Prepih v ZSMS«. Nemalo sem pre- senečen nad načinom, kako tov. Krajnc komentira oziro- ma kritizira delo mladine, če- prav poskuša v svojem pri- spevku kar najbolj veljati za vesoljnega poznavalca raz- mer v mladinski organizaciji, pa si je vendar privoščil spo- drsljaj, ko pravi, da je mini- lo komaj leto dni od 9. kon- gresa ZSMS (9. kongres ZSMS je bil od 4. do 6. ok- tobra 1974 v Moravcih pri Murski soboti). Tov. Krajncu bi moralo biti jasno, da je vsak pojav, tudi vsak nov pvojav, zmes preteklega, seda- njega in prihodnjega (saj je tako rekel Marx, kajne?). Mladim je bilo že takoj po kongresu jasno, da slabosti stare organiziranosti ne bo mogoče odpraviti čez noč. Mogoče smo bili mladi pre- več zanesenjaški in smo kljub vsemu le verjeU v t-o. Vendar lahko danes rečemo, da stvari pač niso tekle tako, kot smo si zamislili v začet- ku. Kljub vsemu, pa je le vi- den določen napredek pri vključevanju mladine v dru- žbenopolitično življenje na vseh ra\Taeh. No, to pravi tu- di tov. Krajnc v začetku članka, vendar pa njegovo nadaljnje izvajanje zanika uvodne ugotovitve. Iz trte je zvita trditev, da se mladina preveč ukvarja sama s seboj, če bi pisec članka to svojo trditev podkrepil s kakšnim konkretnim primerom, bi mu bil za to zelo hvaležen, tako pa trditev izzveni kot puhla fraza. Tov. Popit je ob neki priliki dejal, da je dobra tis- ta kritika, ki obenem, ko ru- ši, tudi gradi, v članku tov. Krajnca pogrešam ravno to drugo sestavino dobre, ali kot radi rečemo, konstruk- tivne kritike. Ne samo jaz, tudi ostaU mladi bi biU piscu članka zelo hvaležni, ko bi nakazal vsaj kako konkretno smernico za iztočnico iz ob- stoječega stanja. Namesto te- ga nam pisec pK>streže z vr- sto »izvirnih« ugotovitev o karierizmu, rivalstvu in boju za stolčke med mladimi, kot da se vsi ti negativni pojavi kažejo izključno pri mladin- ski organizaciji. Sprašujem se, zakaj ni tov. Krajnc že kdaj prej op>ozoril na te sla- bosti. 'Pisec članka» Prepih v ZSMS« tudi vse preveč piše o vodstvih mladinskih orga- nizacij. Verjetno je pozabil, da imamo poleg funkcionar- jev tudi člane organizacije ali, kot radi rečemo, bazo. Prav bi bilo, da bi skušal ugotoviti, kaj misU mladina o svojih vodstvih. Mladi si že- limo kritike, vendar take kri- tike, ki ne govori samo o slabostih organizacije, ampak tudi o načinu, kako slabosti odpraviti. Predzadnji odstavek članka me zelo moti. Mislim, da bi moral pisec vprašati »zakaj so delovni programi mladih v predalih, zakaj nezdravi odnosi, fraze na jeziku, itd.« in najti odgovor na ta vpra- šanja. Brez poskusa odgovo- ra na ta vprašanja pa misel izzveni kot fraziranje ali kot bled poskus ocene nekega pojava, če pisec že govori o teh pojavih, bi se ga dovolil spomniti na enega osnovnih fizikalnih zakonov, da je vsak pojav zunanji izraz nekega dogajanja v materiji (to fi- zikalno resnico sta pri svo- jem delu uporabljala tudi Marx in Engels). S tem pisanjem ne name- ravam zanikati aM prikrivati slabosti mladinske organiza- cije, želim pa da se o pix>- blemih in slabostih v mladin- ski organizaciji piše objek- tivno in na način, ki bo z mladim v korist, ne pa v škodo. MHiOŠ ZAGORIONIK SPOMENIK V Ljubečni te dni člani ZSMS skupaj s krajevno skupnostjo in organizacijo ZB postavljajo spominsko obeležje padlemu sekretarju KPS za Celje okolico Francu štekliču — Luki. Obeležje stoji na mestu, kjer je 11. marca 1945 padel zadet od sovražnikovih krogel. Načrt za obeležje je napra- vil arhitekt Aleš Vodopivec iz Ljubljane v času ko je služil vojaški rok v Celju. Zasnovano pa je obeležje ta- ko, da predstavlja Lukove zadnje korake od mesta kjer ga je zadela krogla do mesta kjer je omahnil. Zadnjo pot ponazarja klinker podloga v obliki preproge v kateri je bronasta plošča z napisom, komu je to obeležje name- njeno. Za datiim odkritja se v od. boru za postavitev tega obe- ležja še niso dogovorih. Vse- kakor pa bo otvoritev v času občinskega praznika oziroma v ok\'iru Dneva vstaje. Ob priliki otvoritve obeležja bo- do domači mladinci in učen. ci osnovne šole pripravili krajši kulturni program. M. BRECL DOBJE: IZREDEN VPIS Krajani krajevne skup- nosti so ob vpisu otrok v potujoči vrtec, ki ga vodi- jo vzgojitelcije iz mladin- skih delovnih brigad, po- kazali izredno zanimanje. Z delom so že pričeli, v vrtec pa hodi 50 otrok, ki so razdeljeni v tri skupine v starosti od treh do še- stih let. Z. S. 8. stran — NOVI TEDNIK St.27 — 8. julij 1976 adi arzenšek razstavlja SAVINJSKE DIAGONALE Minuli teden so v sklopu praznovanja občinskega pra- znika občine Žalec odprli raz- stavo gravur in sitotiskov Adija Arzenška na temo »Sa- vinjska dolina« ali pod dru- gim imenom: stara hmelji- šča s hmeljevkami, živa sim- bolika zelenega zlata grenke- ga okusa. Ob otvoritvi je so- deloval tudi recitacijski kro- žek občinske matične knjiž- nice. Pričujoči ciklus Savinjske doline opozarja na dejstvo, kako je pravzaprav škoda, da se Adi ni že prej lotil tega kontinuiranega izpovednega trenutka, kot bi lahko ime- novali izredno možnost, ki jo daje hvaležnost pokrajine so- dobnemu likovniku. Težko je najti kje drugje toliko hkra- tne simbolike kot v Savinj- ski dolini, kjer so hmeljišča kot posledica dela kmečkih rok izreden likovni pojav. Hmelj evke so kot spomin na preteklost še najbolj hva- ležen element pri obujanju stoletne tradicije savinjskega hmeljarstva. Likovnik v njih vidi nešteto možnosti za po- vezavo z organskostjo te po- krajine in z deli tod živečih ljudi. Adi Arzenšek redkeje raz- stavlja doma (in to mu lah- ko mirno zamerimo), ker ga obveznosti do razstavišč zu- naj naših meja vežejo na strnjena časovna obdobja. Nedavna razstava v Washing- tonu in bodoča v New Tor- ku (ob že Številnih v Nem- čiji in Švici) sta pomemben prispevek savinjskega rojaka v poslanstvu Jugoslavije v svetu, v njeni govorici dru- gim civilizacijam o posebni, specifični civilizaciji našega človeka. Adi jeva likovna de- la so značilna po prefinjeni likovni formi, ki jo tvori rez, redkeje barvni odtenek. To- da v tem primeru je že rez na temni podali folije se- stavni del barvne lestvice, ki jo pogojuje že sama kom- pozicija, ki gre redkokdaj dlje od dveh dimenzij. Mor- da gre ta prefinjenost pone- kod že tako daleč, da mu že postaja ovira v zamahu fan- tazijske zgradbe neke zaklju- čene likovne celote. Ne sme- mo namreč pozabiti, da so vse zgodbe, spletene v Adi- jevem likovnem svetu graje- ne sicer na neki osnovni fa- buli, ki je samo nakazana, vse drugo pa je razplet fan- tazijskega sveta, ki ga vse bolj srečujemo tudi v drugih umetnostih najbolj očitno pa v stvaritvah gnizlnskih moj- strov sedme umetnosti. V zadnjem ciklusu najde- mo vrsto sorodnih pojavov med posameznimi gravurami, posebno med grafikami in sitotiski. Ta hvaležni repro- dukcijski postopek, ki ga vse bolj osvajajo liko^miki, omo- goča čudovite primerjave barvnih odnosov, omogoča tudi povsem enostavne kro- kije, kakor so zapiski v be- ležnici. Toda vsi Adijevi za- piski so temeljiti, postavlje- ni arhitektonsko v okolje, ka- kor jih je v resnici postavDa kmetova roka na polje. Po- vezave s hmeljevkami so iz- ražene domiselno, posebno v tistih gravurah, ki govore o prepletanju elementov, ki de- lajo savinjsko pokrajino ta- ko značilno. Opozarjajo na čudovito sintezo v naravi in posledice posegov človekove roke vanjo. Opozarjajo tudi na to, da naši ljudje živijo od tega, da pa v višinskih krajih Savinjske doline tudi hmelj ni edina dobrina, ki se na mizi spreminja v kruh. Je samo del narave, tega organ- skega konglomerata, še do da- nes ne povsem dojete kate- dralske zgradbe odnosov: človek — narava — obstoj — reprodukcija. Adija ravno zaradi te fan- tazij skosti moremo prišteva- ti med tiste slikarje, ki ne slikajo tisto kar vidijo, am- pak tisto, kar so videU, kot je dejal Edvard Munch. Od tod dalje lahko razpredamo misel vse do naturalizma, ki se v trenutkih močno kaže rav- no v tem zadnjem ciklusu, kjer v grafikah vidimo nepo- sreden odnos do narave. To- da naturalizma ne razumimo kot nekaj, kar je tuje sodob- nemu slikarstvu. Narava in umetnost sta dva različna svetova. Zato razumimo ume- tnost kot sredstvo, kot mo- žnost za razumevanje vsega, kar nam narava doslej še ni predstavila v absolutni ob- liki. Zato so savinjske krajine na omenjeni razstavi toliko bolj dragocene, ker nam ne odkrivajo samo pokrajino kot tako, ampak tudi nove- ga Adija. Ne po likovnem izrazu, ker ga ni menjal od prejšnjih ciklusov, ampak je nov predvsem v hotenju in velika škoda bi bila, če tega dela ne bi nadaljeval in če bi ostala to zgolj priložnost- na razstava ob občinskem prazniku. Popeljite se skozi to pokrajino savinjskih hme- ljišč, razgibanega gričevanja, razčlenjene pokrajine, tega razbrazdanega, a hkrati umir- jenega obraza in imeli boste občutek, da bi pri zadnji gravuri šele moral pričeti z delom, ki je kot pogled, ki sega v neskončnost. Kajti ni ga na svetu, ki bi upal tr- diti, da je neko delo povsem končano. DRAGO MEDVED razstava orožja Muzej revolucije v Celju je pripravil izredno zanimivo I razstavo »Celjsko-savinjsko I okrožje« za obdobje 1941— 1945. S to razstavo se Muzej revolucije vključuje v r*raz- novanje 35-letnice OF in celj- skega občinskega praznika. Etokumentacijsko gradivo v obliki fotografij in pisanih dokumentov priča o delova- nju političnih organizacij vseh delujočih območij OF na terenu celjsko savinjskega okrožja, 'Prikazuje formiranje ljudske fronte že pred letom 1941, obdobje kapitulacije in delo neposredno v začetku vojne, M ustanovitvi pokrajin- skega odbora na Ko j žici in vrsto drugih akcij. Avtor te izredno zanimive razstave j« kustos celjskega Muzeja revolucije Emil Lajh, razstavo pa je pripravil v so- delovanju z zgodovinsko ko- misijo pri okrožju bivših ak- tivistov celjsko-savinjskega okrožja. Finančno je omogo- čila razstavo slovenska ktd- turna skupnost. Na razstavi bo slavnostni govornik predsednik občin- ske konference SZDL Celje Jože Volfrand, sodeloval pa bo tudi mešani pevski zbor France Prešeren. D. M. rifnik: nove najdbe Pred 14 dnevi so pričeh na hribu Rifniku pri Šent- jurju s ponovnimi arheološkimi izkopavanji, ki so že rodila bogate sadove. V narteksu so precej globoko od- krili kamniti sarkofag z dobro ohranjenima okostjema moškega in ženske. Pri moškem okostju so našli dobro ohranjeno pašno spKsnko s trnom, pri ženski pa las- nico. Po mnenju arheologov so najdbe iz 6. stoletja po n. štetju. Odkrili so tudi dobro ohranjeno krstil- nico v temeljih stanovanjske hiše pa dobro ohranjen nož, razne novce in drugo drobnarijo. E. RECNIK konjice: odlikovanja kulturnikom Včeraj ob 18. uri so v Slovenskih Konjicah svečano podelili državna odlikovanja štirim kulturnim delav- cem. Nada selili, ravnateljica Glasbene šole v Sloven- skih Konjicah je dobila medaljo zaslug za narod. Rudi Hlačar, dolgoletni član konjiške Svobode je dobil red dela s srebrnim vencem, Vili Kovačič, dolgoletni pred- sednik kulturno-umetniškega društva iz Loč je dobil medaljo za delo, Slavko Kajžer, predsednik Svobode Zreče pa je prav tako prejel medaljo za delo. Odli- kovanja je vsem kulturnim delavcem podelil predsed- nik komisije za odlikovanja tn priznanja pri občinski konferenci SZDL v Slovenskih Konjicah Franc Hlastec. dobje: v nedeljo premiera Prizadevna igralska družina bo v nedeljo, 11. julija, zaigrala na odprtem odru ljudsko igro PERNJAKOVI. V Celju je dramatizacija Herberta Griina pred leti zelo uspela in lahko pričakujemo, da bo tudi v Dobje privabila veliko ljudi. Istočasno pa teko tudi že priprave za nastop F*0 KAŽI KAJ ZNAŠ, ki bo v Dobju 8. avgusta. Oboje — bližnjo uprizoritev Pernjakovih tn oddajo Pokaži kaj znaš pripravlja režiserka Jožica Salobir. Z. S. domaČi zbori na celjskem radiu 8. julija ob 17.45 -— Moški pevski zbor Svoboda Žalec — zborovodja Marjan Kozmus. 13. julij ob 17.45 — Zbor Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Celje — zborovodja Pavle Buko- vac. Moški pevski zbor KPD Podčetrtek — zborovodja Andrej Kelemina. 15. julij ob 17.45 — Moški pevski zbor DPD Svobo- da Celje — zborovodja Vid Marčen. Moški pevski zbor »Ivan Cankar« Celje — zborovodja Marjan Lebič. srednjeročni načrt Danes teden bo na skupni seji vseh treh zborov celj- ske občinske skupščine in skupščin vseh interesnih skupnosti tekla beseda o srednjeročnem načrtu občin- ske kulturne skupnosti Celja. Načrt omenja predvsem reševanje pereče kadrovske problematike in problem investicij. Že iz predlaganega osnutka je razvidno, da ne bo moč speljati vseh akcij do leta ISiJO, vendar je prav, da so dokimientirane in pravočasne dane v razpravo. 100 LET GLEDALIŠČA V MOZIRJU 5 Danes objavljamo peto nadaljevanje mozirske gledališke kronike, ki jo je napisal ob nedav- nem proslavljanju 100 letnice gledališke dejavno- sti v Mozirju dolgoletni gledališki delavec in do- mačin FRANJO CESAR. S tem nadaljevanjem tudi zaključujemo to zanimivo kroniko, ki je na- stala na osnovi zapiskov, pripovenovanj in spo- minov. Z objavljanjem te kronike je naše ured- ništvo prispevalo k temu pomembnemu jubileju, pomembnemu ne samo za Mozirje, ampak za na- še celotno kulturno dejavnost. Kroniko je za ob- javo pripravil Drago Medved. V prejšnji številki smo naredih kratek pregled nad številom uprizorjenih del. Ni jih malo. Zanimivo pa je dejstvo, da v zgodovini gledališkega delovanja v Mo- zirju ni bilo nikoli medsebojnega političnega ali stran- karskega trenja, niti nasprotovanja. Zgodilo se je celo to, ko je katerokoli od društev priredilo predstavo, je pri tem naietelo na podp;»ro vseh. Prav je, da se ob tem pregledu gledališke dejavno- sti Mozirja tn neposredne okolice spomnimo tudi na besede znanih gledaliških delavcev, teoretikov in kriti- kov pred letom 1910 in po letu 1945: Ko si je dvanajst gostov iz Češkoslovaške ogledalo'prireditev (v kroniki ni žal navedlo, katera je bila tista prireditev) in kdaj so izjavili, da jih pre.seneča odlična igra, da so videh že veliko predstav v diugih deželah in da lahko mo- zirsko uvrščajo med najboljše. Neka igralka Narodne- ga gledališča iz Beograda ni mogla verjeti, da je gle- dala amaterje .. . Prof. Tine Orel: »V Mozirju imajo sijajno gledališko skupino, upravičeno trdim, da so sposobni uprizoriti kakšno Shakespearovo delo.« Prof. Anton Aškerc: »Agilna družina si prizadeva veliko skrb tudi z odrsko izgovorjavo.« Prof. Miroslav Vrečko: (povzeto iz članka v Ljudski pravici): »Mozir- ska gledališka družina je s svojimi dosedanjimi viso- kimi kvalitetnimi uprizoritvami veliko prispe>rala h kul- turnemu dvigu prebivalstva.« Dr. Bratko Kreft: »Iskre- no čestitam k uspeli uprizoritvi moje I^untarije.« Av- gust Sedej, igralec celjskega gledališča (vskočil je na premieri Celjski grofje v vlogi gvardijana — brez vaje, ker si je prof. Franjo Vajd zlomil nogo na generalki in ni mogel nastopiti) je dal po predstavi izjavo: »BD sem zjaskrbljen, ko sem sprejel vaše vabilo za vlogo gvardijana v vaši prdstavi, toda počutil sem se kakor med izkušenimi igralci zelo dobro in sem se z hhkoto vključil med ostale. Moram pa priznati, da me je do solz ganila odlična vloga vaše Veronike.« Predstavnik Ljudske prosvete Ljubljana R. Horvat: »Seznanjeni smo mi v Ljubljani o vaših odličnih gledaliških igrah . . .« Kot smo že uvodoma -omenili, je nastal gledališki molk od leta 1955 pa vse do lani. Ob upokojitvi Franja Cesarja, po petindvajsetih letih dela v poklicnem gle- dališču, kjer je dobil tudi red dela s srebrnim vencem, se je začela zbirati okrog njega mozirska mladina in tako so obudili gledališko dejavnost. Lani so ob dnevu invalidov 22. marca uprizonli er.odejanko »Doktor zme- de«, ter z njo gostovah v Gornjem gradu, obenem pa so imeh na sporedu tudi skeč »Dva gluha«. Za dan mladosti so igrali Borove Raztrgance tn to 23. maja v Mozirju trikrat, nato še v Rečici tn Žalcu. Letos so 17. in 18. januarja uprizorili komedijo s petjem »Srce ne laže«. Z njo so gostovali v Šoštanju, Solčavi, Ljub- nem in v Gornjem gradu, nato pa so jo še enkrat 22. februarja ponovili v Mozirju. Mladi so pokazaU dovolj volje za nadaljevanje 100-letne tradicije. Ob navajanju amaterske gledališke dejavnosti v Mo- zirju ne moremo mimo nekaterih dejstev, kot je delo pevskega zbora. Tudi ta je vsa ta leta marljivo celal, saj so pe\'ci nastopali (moški in mešani pevski zbor) na vseh prireditvah pod vorlstvom pevovodij Rudija škofleka, Štefana Skomška, Draga Predana in zadnja leta pod vodstvom Antona Acmana. Je že skoraj v nar vadi, da v kraju, kjer je razvita dramska dejavnost,, tudi pevska grla ne zaostajajo, ali pa je obratno. (Go- voriti o 100-letnici gledališkega delovaaija pomeni go- voriti tudi o drugih dejavnostih, saj delo na odru ni samo tisto, ki ga dejansko vidimo na odru, ampak ob- sega poLno obrobnih, a zato nič manj pomeinbnili oprar vil. Zato bi med krajani težko našli koga, ki je povsem stal ob strani ob tej resnično colgoletni gledališki tra- diciji Mozirja. Tako pravi kronika in v teh besedah je toliko vse- bine, toliko žrtvovanega dela, dobre volje in znanja, da bi bila sleherna beseda zahvale ali še kakšnega po- trjevanja povsem odveč. Naj mi, kot uredništvo Nove- ga tednika pripišemo še teile besede: Najbolj bodo Mo- zirjani potrdili svojo stoletno gledališko tradicijo z nadaljnjim delom, da bosa v izbo. V temni notranjosti nekdo leži, pol sede pol čepe, na postelji, nekaj be- re in lovi svetlobo skozi ozka okenca. Neobrit in Slih do kosti nama poda roko. Izveva, da je to Jankov brat, ki že šesto leto tolče invalidsko, če- prav še ni tako star. »Vse me matra do hudi- ča. Tule (z roko naredi krčevito kretnjo), na vra- tu se mi je nekaj obesilo. Nekaj kot nekakšna bula. Vsake toliko časa se od- pravim v Ljubljano na on- kološki inštitut na obse- vanje, čisto sem že pre- svetljen . . .« Ne dabi naju še pogle- dal, se zagrne v svoj molk in zanj je zadeva konča- na. Z Jankom sedem za mizo, v sobo pridrsa mati. IZ ROK V USTA »Tukaj ni lahko živeti, veste,« prebira Janko be- sede. Tale kolovoz sem si uredil z buldožerjem, str- mine pa ne bom odpravil. A kaj, ko mi nalivi vse zderejo. Morali se bomo spomniti česa drugega. Ze res, da ima ureditev kolo- voza v svojem načrtu tu- di krajevna skupnost Koz- je, toda kdaj.« Mati stoji ob strani, s sklenjenimi rokami gleda skozi okenca, nekam mi- mo sina, ki ves bolan in zagrenjen lista po reviji. Nekje v sredini med sveti- mi podobami se košati pe- trolejka. Govori le gospo- dar. »Sam sem si uredil vo- dovod, elektrika pa kar noče priti do naše hiše. Saj se v Kozjem, zlasti Božičnik, močno poteguje- jo za elektrifikacijo, pa kaj, ko se vse tako vle- če.« Gospodar se nekako v zadregi smehlja. Izvemo, da je v teh bregovih, ko- der so se med vojno po- mikale brigade in kozjan- ski odred in kjer je našlo gostoljubje ničkoliko par- tizanov, pet hiš brez elek- trike in da nikamor ne pridejo naprej. Vajnkošek našteva: petrolejke gorijo pri Kasteliču, Umeku, Bra- čunu, Bezamovsikemu in pri njih. Nekateri računa- jo naprej, kupih so si hladilnike in hladilne skri- nje. Zdaj te novosti poči- vajo pri sorodnikih v Ko- zjem. Zgoraj na Bohorju ima- jo elektriko že petnajst let, Spodnji Vetmik, zase- lek na Bohorju pa štird leta. »Ko so napeljavah žice tja gor, nas niso vzeli zra- ven. Rekli so, da bodo narediU poseben vod. Pri tem je ostalo. Zdaj se iz- govarjamo z Elefctro Kr- ško in s Steklarno. Od" tam naj bi napeljah k nam, od njihovega trans- formatorja, vendar se v Krškem boje, da ne bi bil transformator preobreme- njen. Hočejo zagotovilo, ker mislijo, da bodo pri- šle na vrsto še vikendi- ce.« Vajnkošek ne izbira be- sed, meče jih pred nas raztrgano, z nekakšno otopelostjo, mati pa kar naprej stoji s prekrižani- mi rokami. Ko spregovori o kmetiji, je v njem neko liko več ognja. Petnajst hektarov zemlje ima. Od tega se žive dve kra^/i, ob delovalne zemlje je malo. hosta je zanič, edino mle- ko lahko proda. To je edi- ni zaslužek. Za petrolej. In Vajnkošek spet raču- na. Tako je navajen. Pe- trolej stane 16 dinarjev, pozimi pa ga v treh dneh porabijo en liter, kaz zne- se 150 dinarjev na mesec. To je za te kraje veliko. Nekaj kapne od bratove pokojnine, zanj seveda. PREMISLEKI Spredaj pred hišo leži kup opeke. To je kupil mladi Vajnkošek sam. Ne- kako je isdrl denar. Tež- ko, a vendarle. Ko se je na Kozjanskem zatre- slo, je pustilo posledice tudi na njihovi hiši. Ob- činski so odločili, da spa- da p>oškodovana hiša v če- trto kategorijo, odobren je kredit, in če ga bo do- bil, bo stavbo uredil. V novo domovanje pa si se- veda želi elektriko. Okoli nje se vse vrti. Drogovi, ki jih je pripravil za žice, že zdavnaj gnijejo. Pravijo, da bo še letos na Lazah zakukala kuka- vica ljubljanskega radia. Ko gledam Vajnkoškovo mater, se spomnim na hi- drocentrale, televizorje, prahie stroje, hladilnike, na vso šaro, ki žre elek- trično energijo in od stra- ni pogledam njene, pa si- nove roke. Govorimo. Vajnkošek bi marsikaj hotel. Misel o kmečkem turizmu, ki mu jo podamo, se mu zdi pa- metna. Kozje je blizu, do tja pelje tudi asfalt. To bi se dalo. Od doma ne mo- re. Odkar je umrl oče, mora skrbeti za domače, za mater in za brata. Tudi o živinoreji premišlja, kombiniral bi: turizem in govedo. Pri tem bi mu morali pomagati. Sam ne more. Poročen ni, gospo- dinje nima. »še tisto, kar zraste, po- žre divje svinje,« zagre- njeno pripomni mati. Kmetija Vajnkoškovih je na čudovitem kraju, kot ustvarjenem za kmeč- ki turizem. O njem veliko govorimo, tudi v šmarski občini, le narejenega je bilo bcilj malo. Mati reče: »Ko bi vede- li, koUko partizanov se je med vojno ustavilo pri nas, tudi jesti so dobili, kaj naj bi drugega. Ne zgovarjamo se na to, pM> magali pa nam bi vendar- le lahko. Tudi nismo zah- tevali nobenega priznaj a. Veste, tile hribi bodo zdaj zdaj ostali prazni, pa ko- liko ljudi je bilo tukaj še pred desetimi leti. Zadnji je odšel od nas Bezamov- ski, v Kozje se je prese- lil.« BESEDE Zdi se mi, da slišim be- sede mnogih slavnostnih govornikov. O tem, kako je treba gorske, hribovske kmetije ohraniti za vsako ceno. Tiste kmetije, brez katerih bi naši borci težko bili svojo borbo. Kmetije, ki so vsaj z besedami trd- no zasidrane v kratkoroč- nih in dolgoročnih občin- skih programih. O splošnem ljudskem odporu in hribovskih kmetijah smo se večkrat pogovarjali tudi na občin- ski skupščini občine Šmar- je pri Jelšah. Refren je bil vedno isti: ni denarja. PogovarjaU smo se tudi s predstavniki kmetijske- ga kombinata Hmezad: Razvijamo specializirane kmetije, torej takšne, ki imajo možnost za širšo tr- žno proizvodnjo. Takšne možnosti Vajnkošekova kmetija nima. Na tapeti je bil tudi kmečki turi- zem, a ta v šmarski ob- čiru še ni pognal korenin in jih najbrž še dolgo ne bo. Na videz torej nereš- ljiv položaj. Tako sem premišljeval pod starodavno petrolejko, ko se je oglasil bolni Vajnkoškov brat. »če bi nam pomagali, bi Janko gotovo dobro uredil domačijo, če pa ne bo pomoči od nikoder, bo seveda odšel. V Kozje, kam drugam, kamorkoU na boljše. Vsi gredo.« In res, vsi gredo. Danes je Bohor, ki je nekdaj premogel nekaj vasic in kup raztresenih bajt po vsem pogorju, skorajda prazen. Stari umirajo, mladi odhajajo, na novo pa noče priti nihče. Pred nekaj leti je nekdo po vseh slovenskih časopisih zastonj dajal svojo hišo. Danes je prazna in okna šklepetajo v grozljivi mrz- Uci osamljenosti. Janko kljub vsemu upa na bolje, upa, da bodo še letos napeljali elektriko in nekega dne se bo tudi oženil. Sedaj bi le redko- katera hotela za gospodi- njo v hišo, ki nima elek- tričnega toka. Loudje so tod prijazni, a veselosti ni v njih. Za- grenjenost je v teh hribih stalen gost, v hribih, ki umirajo. V dolini, v Kozjem sem izvedel, da je tudi Janko bolan. Nekaj ga muči sr- ce. »Hudo je, hudo,« reče takole mimogrede Vajnko- škova mati, ko stojimo na dvorišču. Tekst: MILAN STRAŠEK Foto: DRAGO MEDVED Dobra, stara petrolejka. Brljivka, ki ji je danes od- klenkalo, a še vendarle razveseljuje marsikatero koz- jansko hišo. Nepremagljivi veteran. S prekrižanimi rokami stoje Janko, brat in mati pred hišo, kjer že žubori voda iz novega vodovoda. Kaj drugega kot da čakajo na elektriko, ki je ne morejo sami na- peljati, jim ne preostane. 10 stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 8. julij 1976 POGREŠAMO AVTOBUS Kot naročnik vašega te- dnika, vam pišem za ru- briko Pisma bralcev in si- cer vpržLŠanje, ki se nana- ša na avtobusno podjetje Izletnik Celje. Z mesecem jtmijem so odprli novo progo Rogatec—Lupin j ek-— Krapina, avtobusi pa vo- zijo po drugi strani, in si- cer iz Rogatca, preko Pre- grade v Krapino, tako da smo prebivalci Lupinjeka brez zveze z Rogatcem. Najbolj pogrešamo avto- bus, ki odpelje ob 9. uri iz Celja, in tistega, ki gre ob 8.30 iz Krapine v Ce- lje. Tako Dobovčani in Lu- pinjčani nimamo prevoza, pa tudi vlaki ne vozijo ta- ko, da bi bilo prav. Naj- boljše bi bilo, da bi spet uredili avtobusno zvezo z Lupinjekom. Sliši se, da so morali to progo ukiniti zaradi grad- nje nove ceste na Hrva- škem, toda zakaj vozijo vsi prevozniki po tej poti, pa še s težkimi tovornja- ki, avtobus pa ne bi smel. Vidimo tudi, da iz drugih krajev prihajajo tod mi- mo izletniški avtobusi. Zato želimo, da se čim- prej uredi avtobusna pro- ga proti Lupinjeku in Kra- pini, kot je to že bilo. Po- sebno prav bi prišla v pri- meru bolezni ali česa dru- gega nujnega, čakati na vlak se tudi ne da vedno, saj zveze niso ravno pra- ve. Zanima nas mnenje pod- jetja Izletnik. IVAN KOBALE, LOG ENA Z DOBROVELi z Dobrovelj vam bolj malo pišejo, zato sem se odločila, da vam pišem prva. 2e dolgo je od tega, ko sem brala v Novem te- dniku pismo neke naroč- nice, ki pravi, da ima do- ma tako lepe povesti, kot so Očetov greh, Habakuk in še druge. Zato vas pro- sim, ker je i>ovesti Hči grofa Blaga j a konec, da bi začeli objavljati eno iz- med omenjenih povesti. Najbolj bi priporočala Očetov greh in prepričana sem, da bo všeč večini bralcev. Je zares krasna in domača kmečka povest. Kako smo samo čakali na Ciganko! Saj vaš časopis beremo pač bolj starejši ljudje, mladina ima itak drugih revij dovolj. Tudi ta povest, ka je izhajala do sedaj je bila lepa, to- da ni še dolgo tega, ko je to knjigo izdala Mohorje- va tiskarna in kmetje so pač večinoma naročeni na knjige te založbe in smo jo tako že poznali. Torej bre« zamere in oprostite moji slabi pisavi, saj sem že starejša in sla- bo vidim. Lep poadrav! MARIJA VODOVNIK Dobrovlje 7, Braslovče CELJE — POD GRADOM ZE PRIPRAVLJENO Navzlic težavam, ki so jih .■nDremljale, predvsem denar- nega značaja, bodo krajani krajevne skupnosti Pod gra- dom v Celju držali besedo in za praznik občine Celje izro- čili namenu tudi obnovljeni dom kulture, dvorano pri Ste- gu kot jo večina pozna. »Dela za obnovo so se pri- čela že lani,« je povedal pred- sednik odbora za to akcijo, Vinko Bobnič. »Tak dom smo na tem območju močno po- trebovali. Zaradi njega so »padli« kar trije odbori do- mače Svobode. Pogrešali pa smo ga tudi drugi.« V akciji je sodelovalo večje število krajanov. Med njimi so imeli glarao besedo gasil- ci, izkazali pa «o se tudi čla- ni Zveze komunistov, borci, mLadina, večje število žensk in ne nazadnje enota celjske garnizije JLA. Za adaptacijo doma so, ozi- roma bodo, odšteli vsega sku- paj okoli 150 milijonov starih dinarjev. V lepi dvorani bo prostora za okoli 200 gledal- cev. Velik je tudi oder, saj meri v globino polnih šest metrov. Opremo odra finan- cira kolektiv osnovne šole Frana Kranjca na Populah. Gre za okoh dva stara mili- jona dinarjev. Dela, ki so že doslej terja- la okoli 4000 udarniških ur, gredo h koncu. Pri sofinan- ciranju pa se je najbolj izka- zala občinska kulturna skup- nost, ki je za to namenila 41 milijonov starih dinarjev. Pa tudi domačini so segli v žep in dali lep delež, več milijo- nov. »Obnovljeni dom bo veliko pomenil za dejavnost Svobo- de,« je ugotovil dolgoletni član tega društva v Zagrebu, Emest štoklas. »Prav gotovo bo odprl nove možnosti za boljše in širše delo. 2e do- slej deluje naša Svoboda v dramski, šahovski in pev- ski sekciji.« V obnovljenem domu bo tudi knjižnica, sicer pa bodo v njem imele svoj prostor za delo vse krajevne družbeno- politične organizacije in kra- je\ma skupnost. Okoli doma se zdaj vsak dan zbirajo prostovoljci. Hi- tijo z zadnjimi deli. Uredili bodo tudi okolje, ga asfaltira- li in podobno. »Pod gradom pa bomo ob- činski praznik počastili še z modernizacijo nekaterih cest kot Pod griadom, v Košnici, zatem z urejeno kanalizacijo v Košnici in drugim, pri če- mer so prav tako poleg ko- munalne interesne skupnosti sodelovali krajani,« je še do- dal inž. Drago Cucek, član sveta krajevne skupnosti. Pod gradom je torej vse pripravljeno za praznik obči- ne Celje. M. B02IC ZRVS CELJE Večkrat smo že pisali, ko- likšno skrb posveoajo rezerv- ni vojaške starešine izobraže- vanju in idejno političnemu izpopolnjevanju. V mesecu juniju so končali številne naloge v reševanju taktičnih, topografskih dn drugih nalog v sklopu strokovnega izobra- ževanja. Letošnje vaje so po- tekale malo drugače kot prejšnja leta, saj so bile organizirane različne skupine p>o posameznih krajevnih skupnostih, ki so imele vsa- ka svoje zborno mesto, od koder so krenili rezervni vo- jaški starešine na reševanje topografskih, orientacijskih in taktičnih nalog. Pet glav- nih smeri je bilo letos in sicer Vojnik—Frankolovo, Višnja vas, gasilski dom v štorah, gostilna Draksler v Tremarjih in most pri izho- du iz Ar je vasi. Priprave za opravljanje iz- pitov so obsežne. Zanje skrbi komisija za strokovno izpo- polnjevanje, ki jo vodi rezerv- ni podpolkovnik Pejanovič Petar — že več let in to ze- lo uspešno. Pri delu jih ta- rejo številni problemi, naj- bolj pa pomanjkanje sred- stev. Zanimivo je namreč to, da je na preizkusih znanja vedno dobra udeležba in da rezervni vojaške starešine iz- ražajo željo in voljo za izo- braževanjem, saj je iz dne- va v dan v sodobni vojni teh- niki veliko novega. Zato bo v bodoče treba tej organiza- ciji zagotoviti nedvomno več- ja materialna in finančna sredstva, kot jih je deležna sedaj. Na letošnjih vajah jim je nagajal tudi dež v prvih dne- vih, potem pa je bilo kar vroče. Ne samo zaradi son- ca, ampak zaradi številnih odgovorov, ki jih je bilo tre- ba FKxiajati pred komisijami. Na našem posnetku je rezerv- ni podpolkovnik DaneVignje- vič, eden med najbolj pri- zadevnimi v komisiji. D. MEDVED NEPRIJAZNEŽ NI PRAVI Vodjja avto-šole na Slom- šikovem trgu nima nobe- ne zjveze z dogodkom, ki ga opisuje LIKAR Jeri- ca v NT št. 26. Iz razgo- vora z lastnikom avtomo- bila CE 465-35 se je ugo- toivilo, da se je maghna sifcupiina mimoidočih ne- 2!nancev bolj za šalo kot zares, sporeiMa z moškim, fci je gledal sikozi okno Stanovanja nad avto-šolo tn da je nekdo cd teih no- čnih veseljakov moškemu na otenu nekaj zagrozli. Vodja avto-šole tega po- poldneva tn ob večernih urah sploh ni bdi v tem delu mesta, številka nje- govega avtomobila, ki je navedena v članku, je si- cer prava, vendar sd to številko vsakdo in kdajko- li lahko napiše, ker to vozilo skorao vsak dan parkira pred avto šolo, nad katero likarjeva sta- nuje. Iz trte zvita je tudi izja- va glede poškodbe stano- vanja. Strokovnjak iz sta- novanjskega podjetja si je v navzočnosita Likarjeve ogledal njeno stanovajnje in ugotovil, da na zidovih ni nobenih poškodb, ki bi nastale zaradi preureditve prostorov za avto-šolo. Pozivam tov. Likarjevo, da neresnično izyavo v prvi šteiviM NT prekliče. V nasprotnem primeru bom primoran iskati za- ščito na sodišču. Vodja awto-601e ALOJZ ČJOOBEC št. 27 ~ 8. julij 1976 NOVI TEDNIK — stran 11 OB 7. JULIJU - PRAZNIKU ŽALSKE OBČINE - OB 7. JULIJU ŽALSKO GOSPODARSTVO z letno 10,2-odstotno realno rastjo družbenega proizvoda so v žalski občini postavili svoje gospodarstvo na trdne noge. Odkar so sprejeli dolgo- ročni načrt razvoja, pozna žalsko gospodarstvo le pot navzgor. V štirih letih so družbeni proizvod na prebivalca dvignili od 850 na 1777 dolarjev, do leta 1980 pa bo presegel 3000 dolarjev. V srednjeročnih načrtih delovnih organizacij so cilji še bolj optimistični kot v občinskenn dolgoročnem pro- gramu razvoja. Vse do leta 1971 je gospo- darstvo v žalski občini moč- no zaostajalo za splošnim razvojem v Sloveniji. Ob te- meljiti analizi stanja, so ta- krat prišli do sp>oznanja, da ni skladen z bogatimi raz- vojnimi možnostmi. Hitrim ukrepom v kratkoročnih na- črtih je sledila temeljit«jša analiza stanja, ki se je kon- cem leta 1974 strnila v dol- goročnem programu razvoja občine. Osnovni cilj v tem programu je bil hiter gospo- darski razvoj, ki bi do leta 1985 izenačil žalsko občino po razvitosti s povprečno razvitostjo slovenskih občin. Tak pristop k obravnavi gospodarskega položaja je bil nujen, saj je bil leta 1971 družbeni proizvod na prebi- valca le 1,4 milijona starih dinarjev, kar je bilo kar 32 odstotkov manj od povpreč- nega družbenega proizvoda na prebivalca v republiki. Tri plodna leta Leta od 1972 do 1975 lahko ocenimo kot leta plodnih prizadevanj, da se dosežejo zastavljeni cilji. V tem ob- dobju je gospodarstvo nare- dilo korak, večji od tistega, ki so ga začrtali v najbolj smehh načrtih. Razvojni za- ostanki za slovenskim pov- prečjem so že leta 1975 po- vsem splahneli. Medtem, ko so še leta 1970 beležih druž- beni proizvod na zaposlenega v višini štirih starih milijo- nov, kar je bilo za 26 od- stotkov pod slovenskim pov- prečjem, so že v letu 1975 dosegli 11,6 milijonov starih dinarjev družbenega proizvo- da na zapvoslenega, kar je za 400 starih tisočakov nad slo- venskim povprečjem. Prva naloga — hitra go- spodarska rast — je bila to- rej uspešno opravljena. Kako je žalskemu gospodarstvu to uspelo? Osnovni pogoj za takšne dosežke je bila visoka stop- nja investicij, ki so presegle celo zelo smele občinske na- črte. Nove proizvodne zmog- ljivosti in preusmeritve v proizvodnji so bile osnovni razlog za hitro gospodarsko rast. Naj to hitro rast ilu- striramo še z enim podat- kom. Ce bi želeli gospodar- sko razvitost dvigniti do slovenskega povprečja, bi morali v žalski občini do le- ta 1985 dvigniti družbeni proizvod na prebivalca na 3000 dolarjev. V letu 1971, ko so se ti načrti rodili, pa je bil družbeni proizvod na pre- bivalca le 850 dolarjev. Cilj je bil torej skoraj iluzoren. Hiter razvoj v treh letih je cilje močno približal realno- sti. Tako so lani zabeležili družbeni proizvod na prebi- valca v višini 1777 dolarjev, kar je že 60 odstotkov izpol- nitve cilja v razvoju do le- ta 1985. Če bo žalskemu go- spodarstvu tudi v prihod- njem srednjeročnem obdob- ju uspevala začrtana 10,2-od- stotna realna letna rast druž- benega proizvoda, bodo že do leta 1980 dosegli družbe- ni proizvod na prebivalca v višini 2859 dolarjev, kar bi bilo 95 odstotkov izpolnitve cilja. Vsem enaka pozornost v letnih resolucijah o go- spodarskem razvoju občine obravnavajo vse gospodarske organizacije kot enakovred- ne nosilke razvoja. Seveda pa prav največje organizacije največ prispevajo k splošne- mu razvoju. Med največjimi nosilci zato moramo omeni- ti Tekstilno tovarno Prebold Tovarno nogavic Polzela, Kmetijski kombinat Hmezad in SIP Šempeter. Poleg tega pa ne moremo niti mimo go- spodarskih organizacij, ki so v minulih letih napravile iz- redno velik korak naprej. Te organizacije so predvsem Mi- nerva, Garant, Gradnja, Fer- ralit. Zarja in Sigma, brez katerih si gos,podarskega na- predka občine ne moremo več niti zamisliti. Dosežki — osnova za razvoj Skupna prizadevanja vseh gospodarskih organizacij žal- ske občine še najbolje odra- žajo dosežke v minulem le- tu. Ti se kažejo v ustvarje- nih 307 starih milijardah ce- lotnega dohodka, 100 milijar- dah družbenega proizvoda, 15 milijardah skladov, 18 mi- lijardah amortizacije in .34 milijardah podjetniške ako- mulacije. To pa so številke, ki jih skorajda ni treba ko- mentirati. Naj povemo le to, da je po produktivnosti žal- sko gospodarstvo na prvem mestu v celjski regiji, po ka- zalcih akomulativnosti in rentabilnosti pa na drugem mestu. I>a je dobro poskrb Ijeno tudi za delavce, priča- jo stalne posodobitve, ki se odražajo v boljših pogojih de- la in večji varnosti pri delu, pa tudi v osebnih dohodkih, ki dosegajo 324 starih tiso- čakov, kar je le še za 6 ti- soč starih dinarjev manj, kot je povprečni osebni dohodek na celjskem območju in v republiki. Takšni dosežki so solidna in trdna osnova, ki je žalskemu gospodarstvu tu- di v izredno zaostrenih po- gojih gospodarjenja pomaga- la na zeleno vejo, olajšala pa je tudi prehod na nove pogoje gospodarjenja v le- tošnjem aprilu. To trditev potrjujejo tudi dosežki v le- tošnjih prvih petih mesecih, ki so, kljub temu da ne ta- ko ugodni kot prejšnja leta, še vedno zelo solidni in vzbu- jajo optimizem, ki ga sicer v slovenskem gospodarstvu le- tos ni čutiti. Obseg proizvod nje v prvih mesecih namreč še vedno kaže, da bo ob ustreznih naporih v vseh or- ganizacijah združenega dela mogoče ob koncu leta 1976 zagotoviti planirano rast družbenega proizvoda. Zlasti ugodno v žalski ob- čini ocenjujejo padec terja- tev do kupcev in zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev, medtem ko je edini slab ka- zalec trenutno primanjkljaj trajnih virov obratnih sred- stev, ki je vezan na visoke zaloge gotovih izdelkov. Prav ta podatek je v minulih me- secih sprožil vrsto aktivno- sti, vezanih na operativne nar črte stabilizacije žalskega gc^ spodarstva. Stabiliziacija je dobro zastavljena, izvrševa- nje zastavljenih nalog pa ve- stno teče, za kar gre zasluga tako vsem delovnim organi- zacijam kot tudi koordina cijskemu odboru za stabiliza- cijo, ki vestno spremlja in usmerja stabilizacijsko aktiv- nost žalskega gospodarstva. Načrti so optimistični Bodoči razvoj žalskega go- spodarstva temelji na zelo optimističnih a kljub temu realnih srednjeročnih načrti razvoja organizacij združene- ga dela, ki so si zastavile srednjeročne cilje, ki celo prsegajo dolgoročne cilje re- alne rasti družbenega proiz- voda. Najhitrejšo rast do le- ta 1980 planira komunala, za- tem obrt, gradbeništvo, trgo- vina, industrija, najnižjo stopnjo rasti pa načrtujejo v kmetijstvu in prometu. Do 1980. se bo tako precej spre- menila tudi struktura žalske- ga gospodarstva. Najpo- membnejši del bo še vedno zavzemala industrija, ki bo v celotnem gospodarstvu udele- žena z 68 odstotki. Svojo udeležbo bodo močno pove- čali gradbeništvo, obrt, trgo- vina in komunala, medtem ko bosta udeležbo zmanjšala kmetijstvo in promet. V industriji se bo najhitre- je razvijala kovinska, kemič- na, živilska in industrija ne- kovin, medtem ko počasnejši razvoj načrtujejo v tekstilni in pohištveni industriji. Tudi ti podatki govore o tem, da je žalsko gospodar- stvo na trdnih nogah in pla- nira svoj razvoj povsem skladno z razvojnimi usme- ritvami v slovenskem gospo- darstvu. Vse panoge, ki se bodo razvijale še hitreje, so tudi prednostne panoge v razvoju slovenske industrije. To pa povsem utemeljuje op- timistična načrtovanja in obeta, da bo žalsko gospo- darstvo nadaljevalo svoj sko- koviti razvoj, tako da tudi ne gre dvomiti v izpolnitev ciljev, ki so bili še pred tre- mi leti videti bolj utopistič- ni kot realni. BS Takole je videti Žalec z Hmezadovega nebotičnika. Stari del mesta se ob Ljubljanski cesti počasi umika novemu, bodočemu središču, ki raste ob novi blagovnici in Soseski 5. Akcife in protislovia Praznik občine Žalec je tudi priložnost, da po- kramljamo z delovnimi ljudmi in občani naše občine. Priložnost za to, ker nam je že prešlo v navado, da ob praznikih kritično presodimo doseženo in si tudi zastavljamo nove cilje. Zato tudi takšno kramljanje ne bo odveč, če z njim želimo doseči ta namen. Živimo v obdobju, ki je po obliki in vsebini dru- žb eno-političnih dogodkov zelo pestro in razgibano. Obdobje, ki nikakor ni naklonjeno zapečkarjem ali tradicionalistom. Smo v fazi revolucionarnega boja za socializem. Cilj poznamo, tudi poti za dosego cilja smo že oblikovali. Le način obvladovanja družbenih gibanj po tej poti še ne poznamo dovolj. Vemo, da je naša pot edinstvena v svetu, da zanjo ne obstojijo recepti. Le neposredna idejno in družbeno usmerjena praksa z vmesnimi obračunavanji z odpori vseh vrst in barv ter na ta način pridobljene pozitivne izkušnje, so nam družbeno akcijsko vodilo. V občini Žalec nikakor ne zaostajamo za temi pri- zadevanji. Nasprotno. Dejal bi, da smo vsaj v ne- katerih dejavnostih v dobršni meri presegli poprečja. Ni moj namen, da bi kakorkoli olepšaval sedanje stanje. Nedvomno je v slehernem tozdu, delovni orga- nizaciji ali krajevni skupnosti še mnogo nerešenih problemov. Tudi takšnih, ki čakajo na rešitev že vr- sto let. So tudi problemi, ki so posledica premalo zna- nja, strokovnosti, družbeno-politične usposobljenosti, inventivnosti, pa tudi takšni, ki so posledica lokaliz- mov, liderstva, zapiranja pa tudi neopravičenega kri- tizerstva. Če nas na eni strani teži razdrobljenost in neustrezna struktura gospodarstva, je na drugi strani očitno premalo pripravljenosti za razne oblike pove' zovanja ter inventivnih pobud za spreminjanje obsto- ječe strukture, čeprav smo lahko zadovoljni z rezultati akcij za ustavno samoupravno organiziranost, ne mo- remo pozitivno oceniti njene vsebine, ki je izražena, na primer, v nerazčiščenih dohodkovnih odnosih in podobno. Skratka — akcije in protislovja, pa spet akcije — to je značilnost obdobja, ko si prizadevamo »demontirati« zadnje trdnjave oblasti, odtujene de- lavcem in namesto njih vzpostaviti samoupravno or- ganizirano oblast delavcev samih. Vloga subjektivnih sil na čelu z ZK je v pogojih krepitve samoupravljanja in delegatskih odnosov ne- dvomno porasla. Družbeno-politične organizacije, po- vezane v fronti SZDL, so nedvomni nosilci najpomem- bnejših aktivnosti v občini, čeprav je delež njihovih prizadevanj v različnih tozdih, krajevnih skupnostih itd., še različen. Pomembno pa je: z organizirano dru- žbeno-politično akcijo, analitično sposobnostjo in kre- pitvijo zavestne samoupravne aktivnosti slehernega de- lavca in občana bomo veliko lažje premagovali te- žave, ki so na naši poti. Vse se prične in konča s človekom in ravno tu do sedaj organizirana akcija družbeno političnih sil ni zatajila. To navsezadnje do- kazujejo tudi rezultati referendumov, potek vpisa po- sojila za posodobitev cest in podobno. Ob prazniku razmišljam tudi o dejstvu, da si pre- večkrat prizadevamo le za kvantitete, premalo po- zornosti pa posvečamo kakovosti. Nikakor ne mislim le na proizvodne rezultate, prej tudi na odnose, ki lahko ob pehanju za kvantitativnimi dosežki hudo slabijo nujne in osnovne humane stike ali pa jih Odrivajo na stranski tir. Razmišljam tudi o tem, da je v večini primerov nezadovoljstvo, pa tudi kritika, ena od izraznih oblik teženj, da bi dosegli več in bolje. Seveda, če ni dru- gačnih prizvokov. Prevečkrat smo neučakani. Preveč bi radi od danes do jutri. Tudi iz te neučakanosti se rojeva kritika. Dostikrat objektivna, še večkrat pa vse preveč kritizerska. Vendar — uspehi so tu. Teh nam ne more nihče vzeti.Takšni so, ki bogatijo in krepijo socialistično sa- moupravno zavest delovnih ljudi in občanov. To je nujno. Kajti poleg zavestnega vključevanja v razre- ševanje problemov moramo tudi stalno krepiti organi- zirane dejavnike, ki bodo branili naše pridobitve, če bo potrebno. FRANC JELEN OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC # OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC • OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽAU OB PRAZNIKU I l^LAKETE. NAGRADE Po sklepu vseh treh zborov žalske občinske skupščine bodo letos ob občinskem prazniku podelili devet plaket, kot priznanje za delo v minulih letih. Plakete bodo skupaj z nagradami občine podelili na osrednji proslavi občinskega praznika v nedeljo v Letušu. Plakete prejmejo: , TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD za izredne gospodarske uspe- he tea* razvoj samoupravnih in delegatskih odnosov. Delovna organizacija zapo- sluje 1243 delavcev in je ena največjih v občini. Organizi- rana je v: TOZD Tkanine, TOZD Pletenine in delovno skupnost skupnih služb. Samoupravni tn delegatski sistem imajo zelo dobro raz- vit. V tozdih imajo organizi- rane delovne enote, v njth pa delovne skupine. Organe samoupravljanja imajo se- stavljene po delegatskem si- stemu. Vsaka delovna skupi- na ima enega delegata v de- lavskem svetu tozda. GosfKJdarski dosežki v letu 1975 so bili v tej tovarni nad- povprečni. Celotni dohodek je bil višji za 23 odstotkov, dohodek za 32, ustvarjena sredstva za reprodukcijo za 51 odstotkov. Odločilno vlogo pri tem uspehu so imeh stabilizacijski program, prilagajanje tržnim razmeram ter vsestranska ak- tivnost samoupravne organi- zacije in družbenopolitičnih organizacij. Tekstilna tovarna Prebold dosledno izvaja samoupravne sporazume in družbene dogo- vore, veliko razumevanja ima za delo krajevnih skupnosti, saj močno podpira njihove razvojne programe. OBRTNO PODJETJE ZARJA ŽALEC za dosežene delovne uspehe na področju obrtne dejav- nosti. Podjetje je bUo ustanovlje- no leta 1962 z namenom, da bi predstavljalo obrtniška center in s svojimi storitvar mi nudilo usluge občanom. V centru je delovalo 11 de- javnosti, ki pa so jih postop- no opuščali zaradi nerenta- bilnosti in so v letu 1972 de- lovale le še štiri. Vsa leta se je podjetje borilo z nerenta- biilnostjo tn 1973. je sanacija postala nujna. Rezultati sa- nacije so se kmalu pokazali. S pomočjo občinske skupšči- ne, ljubljanske banke, beo- grajske banke in z lastnimi sredstvi so v Zarji uspeli sa- nirati mizarstvo, lesno galan- terijo in modno konfekcijo. V Petrovčah so zgradili veli- ko proizvodno halo, ki jo bodo uporabljali za vso svojo dejavnost. Poslovni uspehi v letu 1975 dokazujejo uspešno sanacijo. V petih letih je ce- lotni dohodek porasel za 117 odstotkov, akomulacija pa za 251. Da je podjetje doseglo takšen vzpon, je predvsem zasluga celotnega kolektiva. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE — OBRAT ZA KOOPERACIJO VRANSKO za uspešno gospodarjenje z gozdovi v zasebni lasti in raz- voj kooperacijskih odnosov in GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE — TOZD GOZDNIH ŽALEC za uspešno gospodarjenje z gozdovi, gojenje, smotrno iz- koriščanje ter varstvo gozdov v družbeni lasti. Na območju občine Žalec sta skrb in gospodarjenje z gozdovi v družbeni tn zaseb- ni lasti opravljala dva gozdna obrata v Žalcu in Vranskem. Lani se je delovanje teh obra- tov spremenilo tako, da je TOZD Gozdnik s sedežem v Žalcu zadolžen za gospodar- jenje z gozdovi v družbeni lasti na območju celotne ob- čine, obrat za kooperacijo s sedežem na Vranskem pa za gospodarstvo z gozdovi v za- sebni lasti. Kooperacija v goz- darstvu je na območju obči- ne že celo dobro razvita in na kooperacijsko proizvodnjo že lahko gledamo kot na se- stavni del družbene proizvod- nje. V vseh letih delovanja gozdarske službe v občini je bilo opravljeno obsežno delo. Na območju občine letno po- sekajo 40.000 kubičnih me- trov iglavcev in listavcev, od tega prodajo območni lesni industriji 27.000 kubičnih me- trov lesa. Zlasti pomembna so vlaganja v gojitev gozdov, melioracije in varstvo. Let- no pogozdijo 25 hektarjev gozdne površine, ter neguje- jo gozdove na 400 hektarjih. Družbeno pomembna je de- javnost obeh obratov pri gradnji in vzdrževanju gozd- nih cest v hribovitih predelih, za kar letno porabijo velika finančna sredstva. Uspešno in tesno sodelujejo s krajev- nimi in interesnimi skupnost- mi v občini. JAMARSKI KLUB CRNl GALEB PREBOLD za uspehe in dosežke na pod- ročju gojenja jamske alpini- stike, planinstva ter razvija- nje jamskega turizma. Jamarski klub Črni galeb je bil ustanovljen leta 1969 na pobudo skupine mladincev iz Prebolda in okolice. Glav- na naloga kluba je razisko- vanje jam in kraških poja- vov, poleg tega pa še gojenje jamske alpinistike, planin- stva, potapljanja v podzem- nih vodah, jamsko fotografi- ranje in razvijanje jamskega turizma. Društvo šteje sko- raj 100 članov, 60 odstotkov je mladine. Raziskali so pre- ko 120 jamskih objektov, med katerimi so posebej po- membne raziskave nekaterih jam. Aktivno sodelujejo z vsemi planinskimi društvi v občini pa tudi z ostalimi or- ganizacijami in društvi. Veli- ka zasluga kluba je raziskava jame Pekel, ki je danes zna- na sirom domovine in izven, kot izredno privlačna turistič- na točka v občini Žalec. Pred nedavnim so organizirali uspešen zbor jamarjev Slove- nije v Preboldu. Poleg plake- te prejmejo tudi denarno na- grado v znesku 8000 din. DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE ŽALEC za uspešno delo ter za nude- nje pomoči invalidnim ose- bam. Društvo deluje že šest let in je v njem vključenih 2200 invalidov. Društvo je tako največje v Sloveniji. Njegova glavna naloga je pomoč in- validom pri rehabilitaciji in vključevanju v družbeno živ- ljenje, zavzemanje za ustrez- no varstvo pri delu, reševa- nje socialnih problemov, spremljanje izvajanja poklic- ne rehabilitacije in skrb za zaposlovanje ter druge nalo- ge. Ima izdelan program de- lovanja do leta 1980, kar je med društvi prava redkost. Vse naštete naloge društvo tudi izvaja. Imajo razvit de- legatski sistem, saj imajo na območju občine 120 delega- tov, ki imajo stalen stik z invalidnimi osebami. Imajo patronat nad invalidi v domu upokojencev na Polzeli, do- mu oskrbovancev Novo Celje in Grmovje. Zelo aktivne so sekcije društva, predvsem športna in kulturno-prosvet- na. Društvo prireja izlete, oglede gledaliških in drugih predstav. Nekaj čLanov se je udeležilo tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Poleg plakete prejme dru- štvo nagrado v znesku 8000 din. PROSTOVOLINO GASILSKO DRUŠTVO LETUŠ za uspešno delo in požrtvo- valnost pri gradnji gasilskega doma. Člani društva so se pred leti zavzeli za obnovo stare sodiarne v Letušu v gasilski dom. Pričeli so z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in organiziranjem prostovoljne- ga dela. S prizadevnostjo so tako uspeli dobiti skoraj po- vsem nov gasilski dom. Vred- nost prostovoljnega dela oce- njujejo na 5 starih milijonov. So tudi nosilci vsega družbe- nega dogajanja na svojem območju saj sodijo že vrsto let med najaktivnejša dru- štva v krajevni skupnosti Le- tuš. Poleg plakete prejme dru- štvo denarno nagrado v zne- sku 8000 din. EDMON BOŽIČEK IZ ŽALCA za dolgoletno uspešno delo v družbenopolitičnih organiza- cijah krajevne samouprave, skupščini občine in njenih organov ter za uspehe na področju vzgoje in izobraže- vanja mladine. Edmimd Božiček je bil vse do upokojitve leta 1975 ravna- telj nižje gimnazije in osnov- ne šole. Poleg svojega uspeš- nega pedagoškega dela na šo- li je vedno deloval na po- membnih področjih družbe- nega življenja, aktiven pa je še danes. Dolga leta je sode- loval pri delu občinskega in okrajnega ljudskega odbora, pri delu občinske skupščine in njenih organih. Ima veli- ke zasluge za razvoj krajevne samouprave. Stalno je akti- ven pri delovanju družbeno- političnih organizacij v kra- ju in občini, zlasti pri delu ZK in SZDL. Nepretrgano pa se udejstvuje tudi na teles- nokulturnem in kulturnem področju. BU je pobudnik ustanovitve nekaterih dru- štev in organizacij. Med oku- pacijo je bil izseljen v Srbi- jo. Pred leti pa je bil med pobudniki za oživitev stikov z gostitelji za vlak bratstva tn enotnosti. Edmund Božiček prejme tudi nagrado v višini 3000 din. FERDO KOLŠEK IZ LETUŠA za dolgoletno aktivno delo v družbenopolitičnih organiza- cijah, društvih, skupščini ob- čine in njenili organih ter krajevni samoupravi. Po vrnitvi iz taborišča Bu- chenwald leta 1945 se je Fer- do Kolšek vključil v družbe- nopolitično delo v Letušu in na širšem območju. Ima ve- like zasluge za razvoj zadruž- ništva. Bil je odbornik občin- ske skupščine Žalec, član od- borov tn komisij. Vse funkci- je je požrtvovalno in vestno opravljal. V kraju je bil pred- sednik ali član raznih dro* štev in organizacij. Ferdo Kolšek prejme tudi denarno nagrado 3000 din. Takšen je nov kulturni dom v Letušu, v katerem so dobile svoje prostore prav vse kra- jevne družbene, politične in interesne organizacije. Dom ponuja Letušanom odlične mož- nosti za še boljše in še aktivnejše delo na vseh področjih. Novi dom kulture v Letušu bodo poimenovali po veliki revolucionarki iz Letuša Justini Mogu-Dragi, ki so jo Nemci ranili in zajeli pod Goro Oljko in M je tem ranam tudi pod- legla. Odločbo o pmmenovanju doma kulture v Letušu po tej revolucionarki s« sprejeli na Bvoji zadnji seji vsi zbori občinske skupščine. SAMOUPRAVLJANJE VSE ¥EČ mCANOV v žalski občini se dobro zavedamo, da ni mogoče doseči hitrega gospodarskega in družbenega razvoja brez razvitih samoupravnih odnosov; brez osveščenih poizvajalcev, ki bodo odgovorni nosilci najrazličnej- ših družbenih aktivnosti na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter brez občanov, ki bodo pre- ko krajevne samouprave v krajevnih skupnostih in preko delegatskega sistema učinkovito posegali v ob- likovanje in izvajanje samoupravno dogovorjene poli- tike. Zavedamo se tudi tega, da morajo biti samo- upravni socialistični odnosi idejno enotno oblikovani na temeljih X. kongresa ZKJ in naše Ustave in da mora imša prisotnost in aktivnost na vseh področjih so samoupravni akti danes bolj kvalitetni, čeprav bo tem področju, predvsem pa zatreti vse tiste proti- samoupravne sile, ki skušajo na en ali drug način ovirati razvoj našega samoupravljanja. Pri opredelitvi nalog na področju samoupravljanja smo v naši občini že pred leti izhajali iz konkretne analize stanja teh odnosov na vseh področjih druž- bene aktivnosti.O snovna ugotovitev je bila, da je do- bra samoupravnost in organiziranost ključ za reše- vanje mnogih problemov in da je v tem pogledu po- treben kvaliteten vsebinski premik. Na tej osnovi smo zlasti preko aktivne vloge članov ZK, sindikalnih or- ganizacij in drugih faktorjev dosegli oblikovanje števil- i nih TOZD in velik razvoj samoupravnih odnosov v | vseh temeljnih in drugih OZD. Veliko pozornost po- svečamo ravno osveščanju delavcev, njihovemu infor- miranju, izobraževanju ob delu tako na strokovnem, kakor tudi na družbeno političnem področju. Na ce- lotnem področju združenega dela preko najrazličnej- \ ših oblik aktivnosti ugotavljamo predvsem to, da sa- moupravni organi učinkovito razrešujejo in uspešno vodijo posamezne aktivnosti. Ugotavljamo tudi to, da so amoupravni akti danes bolj kvalitetni, čeprav bo na tem področju potrebno še marsikaj storiti. Delovni ljudje žalske občine že dalj kot deset let razvijamo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje tako znotraj gospodarstva samega, ka- kor tudi takrat, ko gre za reševanje vprašanj, ki so širšega družbenega pomena. Številni samoupravni spo- razumi in dogovori dokamjejo samoupravno zrelost naših delovnih ljudi, da enotno in solidarno rešujejo vse pomembne probleme v skladu z večinskimi inte- resi. Lahko rečemo, da je bil tako obsežen razvoj družbenega standarda, ki vključuje izgradnjo cest, vodovodov, šol, vrtcev itd, dosežen predvsem na osno- vi sporazumnega in dogovornega urejanja odnosov sa- moupravljanja, ki jih je pri tem predvsem vodila ve- lika želja po napredku in lepšem življenju delovnega človeka. Ustava je s svojimi določili samo še bolj odprla vrata našim samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom in s tem tudi nadaljnjemu uveljavljanju našega sporazumevanja, da je sporazu- mevanje in dogovarjanje najbolj humana, kvalitetna in vsestranska oblika urejanja naših socialističnih med- sebojnih odnosov. Ugotavljamo, da je delegatski sistem postal po- memben del samoupravnih odnosov v občini. Delega- cije v OZD in v krajevnih skupnostih so po dobrih dveh letih kljub posameznim pomanjkljivostim, ki se tu in tam pojavljajo, zaživele Postale so izredno po- memben faktor našega družbenega življenja, postale so ne le osnova za delovanje zborov občinske skup ščine, temveč tudi posameznih samoupravnih interes-- nih skupnosti. Delovanje občinskih samoupravnih interesnih skup- nosti tako na področju gospodarstva kot družbenih dejavnosti omogoča mnogo večji vpliv občanov in de- lovnih ljudi na oblikovanje in izvajanje programov in s tem tudi na delitev sredstev za posamezne na- mene. Na posameznih interesnih področjih kot npr. na kulturnem in telesnokidturnem področju se je iz- redno povečala dejavnost, v delo se vključuje vedno več občanov. Tudi premiki v sami vsebini so precejš- nji okrepila pa se je povezava in medsebojna odvisnost gospodarstva ni družbenih dejavnosti. V devetnajstih krajevnih skupnosti na območju na- še občine iz leta v leto kvalitetno napreduje krajevna samouprava. Občani vedo, da lahko preko krajevne skupnosti na najbolj neposreden način rešujejo svoje življenjske probleme. Programi posameznih krajeviih skupnosti so iz leta v leto širši, če smo še pred leti ugotavljali, da posegajo samo na komunalno področje, lahko danes ugotovimo, da vključujejo tudi socialno problematiko, naloge na področju ljudske obrambe in druge. Poleg tega, da smo v žalski občini že izvedli tretji referendum za samoprispevek za razvoj posa- meznih družbenih dejavnosti, delujejo po posameznih krajevnih skupnosti številni režijski odbori za izgrad- njo cest. vodovodov in drugih komunalnih naprav. Občani vlagajo precejšnja finančna sredstva in svoji delo v izgradnjo posameznih objektov. Vsi ti napor, pa se odražajo predvsem v urejenosti naše občine številne ceste so asfaltirane, vsako leto pa se jil modernizira najmanj 20 km, 80 odstotkov rmših dru žin ima vodovod, skoraj v celoti smo uredili naše os novno šolstvo, iz leta v leto večamo kapacitete otro škega varstva in urejamo kulturne in športne objek te. Tudi v prihodnje nas na področju samoupravni! odnosov čakajo številne naloge. Odločno moramo od pravljati vse primere, ko se še odloča v imenu de lavcev, še bolj moramo razviti informativno dejavnost skrbeti za nadaljnji kvalitetni razvoj samoupravljanji v združenem delu, odrpavljati posamezne pomanjklji vosti v delovanju delegatskega sistema in krepiti aH tivno vlogo interesnih skupnosti ter krajevne same uprave. V bistvu gre za bitko, ki jo moramo bojevat m vseh področjih za dosledno izvajanje določil ustav* in vsebine osnutka zakona o združenem delu. JOŽE J Al OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC S OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC # OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE Ž/ # OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC ® OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC # OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC pO REFERENDUMU PRVI SADOVI SO TU! po uspešno izvedenem re- [erendumu v lelu 1974, je bil jstanovljen sklad za izgrad- ijo objektov po programu -eferenduma. Pri tem skladu le zbira denar iz samopri- spevka občanov in prispevka ieiovnih in drugih organi- iadj. Program referenduma e do leta 1980 predvidel vr- rvlaganj v potrebne objek- otroškega varstva, šolstva, fomunalno izgradnjo, zdrav- itvo, objekte splošnega druž- benega pomena, precej pa lamenja tudi delu krajevnih kupnosti. Po programu naj ri v skladu zbrali okoli 170 nilijonov dinarjev. Z denarjem sklada gospo- [ari poseben odbor, setav- |en na delgatski osnovi. Od- ima svoj izvršilni odbor a posebne odbore za posa- aezne dejavnosti iz progra- aa referenduma. Skupno je vseh organih, ki gospoda- tjo s skladom preko 70 de- »gatov. I Vsako leto pripravi ta od- br letni načrt vlaganj, ki a oblikuje po razpravah v rajevnih skupnostih in zdru- jnem delu. S tem je tudi v celoti zagotovljen vpliv ob- čanov na upravljanje z de- narjem iz referenduma in neposredno odločanje o ob- jektih, ki jih bodo v tekočem letu gradili. Sklad je pričel z delom la- ni, prvi sadovi referendum- ske izgradnje pa so že po- sejani po Savinjski dolini. Tako so lani pričeli z grad- njo vrtoa na Polzeli, ki ga bodo predali namenu to so- boto. Lani so vse krajevne skupnosti prejele od referen- dumskih sredstev po 10 sta- rih milijonov, Andraž, kjer je bil lani praznik občine pa 50 milijonov. Lani so dogra- dili tudi šolo v Preboldu, h kateri je sklad namenil de- nar za 4 dodatne učilnice, kar je omogočilo pogoje za celodnevno šolo v Preboldu. Za komunalno dejavnost so lani namenili 230 starih mi- lijonov in asfaltirali del ceste Griže—šešče ter izgradili vo- dovod v krajevni skupnosti Letuš, ki bo predan name- nu ob osrednji proslavi letoš- njega občinskega praznika. Tudi zdravstvu so lani poma- gali z denarjem iz referendu- ma. Sofinancirali so namreč nakup- rentgena za zdrav stveni dom v Žalcu. Tako je bdi lani porabljen ves denar, ki se je stekel v sklad in sicer v višmi dobrih 10 no- vih milijonov. Program izgradnje za letos je mnogo širši, saj bo de- narja več. Pričela so se nam- reč stekati tudi sredstva iz delovnih organizacij. Letos bodo tako po načrtih porabi- li kar 30 novih milijonov, med objekti ki jih bodo pri- čeli graditi, bodo občani go- tovo najbolj veseli novega vrtca v Petrovčah in pričet- ka gradnje nove osnovne šo- le v Žalcu, ki bo po načrtih zgrajena do začetka šolskega leta 1977/78. Izgradnja te šo- le bo omogočila tudi priče- tek dela občinskemu srednje- šolskemu centru. Tudi v Braslovčah bodo letos pričeli z gradnjo nove šole, medtem ko bodo v Orli vasi izgradili igralnico in pomožne prosto- re za otroško varstvo. Za fi- nancrianje dela krajevnih skupnosti bodo letos name- nili 210 milijonov starih di- narjev. Največ bodo dobih v Letušu, kjer je letos ob- činski praznik, po 10 starih milijonov pa bodo dobile ostale krajevne skupnosti. Komunalni izgradnji bo na- menjenih 230 starih milijo- nov. Izgradili bodo vodovo- de v Gorco in Bezovnik, na- pravili bodo več zajetij vode v Matkah in priključek na obstoječi vodovod, posodobi- li bodo cesto iz Polzele v Ve- lenje, pripravili pa bodo tu- di projekte za izgradnjo do- linskega zbiralnika. Prihod- nje leto večjih naložb ne bo. Večina denarja bo na- menjena dokončanju gradenj pričetih letos in komunalni izgradnji ter delu krajevnih skupnosti. Ob zaključku tega pregle- da izvrševanja izgradnje po referendumu lahko zaključi- mo, da solidarnost vseh ob- čanov v žalski občini daje velike sadove, tako da so lahko vsi občani več kot po- nosni na skrb, ki jo izkazu- jejo tako otrokom kot tudi boljši in lepši urejenosti svo- je občine. DOLFE NARAKS HOV A TRŽNICA JE ODPRTA I 'V praznovanju občinskega razjiika so v soboto v Zal ^ odprli novo tržnico. Gost« je v imenu krajevne skupno- sti najprej pozdravil predsed- nik krajevne skupnosti Fnanc Cink, slavnostni govor pa je imel Ivo Debelak, direktor TOZD Notranja trgovina — Hmezad Žalec. Ta bo imel tržnico v upravi. V svojem govoru je Ivo Debelak orisal pot izgradnje tržnice, ki so jo pričeli graditi lani po na- črtih Daneta Jagriča. Celotni stroški za izgradnjo tržnice so znašali približno dva in pol milijona dinarjev. Kot je v svojem govoru ob- ljubil govornik, bodo žalske gospodinje z novo tržnico veliko pridobile. Na razpola- go bo sadje in zelenjava iz vse Jugoslavije, cvetje, ribe, gostinske usluge, slaščičarski proizvodi in druge vrste bla- ga, ki ga v gospodinjstvu pK)- trebujemo. Poleg široke izbi- re blaga pa TOZD Notranje trgovine obljublja tudi dobro kakovost. Obeti so torej do- bri, tako lahko želimo le, da ne bi pri njih ostalo. TONE TAVČAR ZGRADILI NOV DOM v nedeljo popoldne je ga- sko društvo Letuš prazno- lo 70-letnico svojega delo- nja. Praznovanje tega po- Jmbnega jubileja so zdru- i z otvoritvijo novega gasil- ega doma in praznikom ob- le Žalec. Slovesnosti so se ■leg številnih gasilcev in občanov udeležili še predsed- nik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan in dru- gi predstavniki delovnih in družbeno političnih organiza- cij. Poročilo o 70-letnem delu je podal tajnik društva Franc Dobnik, ki je med drugim povedal, da je društvo ob ustanovitvi leta 1906 štelo 25 članov od katerih živi sa- mo še Štefan Leskovšek, ki skupaj z društvom praznuje 70-letnico udejstvovanja. Na- slednje leto po ustanovitvi so si gasilci s pomočjo takratnih oblasti nabavili potrebno opremo in začeli z gradnjo do- ma, ki je bil to leto tudi dograjen. G'asilci so s svojo dejavnostjo nadaljevali vse do danes. Seveda so pri tem naleteli na številne ovire. Voj- ne jim niso prizanesle, saj so v obeh izgubdli po nekaj članov. Toda vedno znova so se obnavljali. Prav tako vztrajno so si nabavljali no- vo opremo, največkrat s sa- moprispevki in z zbiralnimi akcijami. Danes, kot pravijo, slavijo svojo največjo zmago. Nov gasilski dom je postav- ljen predvsem z njihovim lastnim delom. Želijo, da bi dobro služil svojemu namenu. V nadaljevanju sta v ime- nu Izvršnega odbora interes- ne skupnosti za varstvo pred požari in Občinske gasilske zveze govorila Karel Jug in Rudi Herman. Oba sta se ikh hvalno izrazila o požrtvoval- nosti gasilcev, ki so za svoj dom opravili več tisoč udar- niških ur. Ob koncu slovesnosti je Karel Jug prerezal vrvico in s tem uradno otvoril gasilski dom. Tekst in foto T. TAVČAR MALA ANKETA. DOBILI VELIKO Pred osrednjo proslavo prasmka občine Žalec, ki bo v nedeljo v Letušu, smo nekaj Ijetušanov povprašali, kaj menijo o velikih pridobitvah v tej krajevni skup- nosti. Ob občinskem prazniku so v Letušu namreč dobili veliko novega, saj vsa dela in objekte ocenjuje- jo na 800 starih milijonov. MARTIN BERZELAK: Naš kraj je ob praznova- nju občinskega praznika dobil povsem drugačen vi- dez. Še posebej velja to za središče vasi, kjer je novo avtobusno F>ostajali- šče in kulturni dom. Me- nim, da ni krajana, ki s pridobitvami ne bi bil za- dovoljen. MIHA MAROLT: Ne bi rad zmanjševal pomena drugih o:bjektov, ki smo jih v Letiišu ob občin- skem prazniku dobili, pri- znati pa moram, da se sam najbolj veselim no- vih športnih igrišč. V no- vem rekreacijskem centru bomo končno lahko mla- di in stari krepili svoje telesne zjmogljivosti. VLADO ŠUMAK: Kot gasilca me se^/eda najbolj veseli nov gasilski dom. Dela lepo napredujejo in tudi sam sem med tistimi, ki smo s prostovoljnim delom pomagaU, da bo dom do praznika vsaj v gla\'nem dograjen, če v tem ne bomo povsem us- peli, bo vzrok pomanjkar nje denarja in ne nepri- pravljenost za delo. FRIDA VODOVNIK: Po skoraj 30 letih smo v Le- tušu končno veliko prido- bili. Dobih smo objekte, ki so za kraj nujno po- trebni, asfaltirane so ce- ste, stekla je voda, stem p>a smo dokazali, da lahko ob enotnem delu vseh na- redimo zelo veliko tudi sa- mi. ANTON DOBNIK: Letuš je ob občinskem prazni- ku veliko pridobil. To je nov dokaz, da je navada, da se v kraju, kjer je pra- znovanje, naredi veliko no- vega, zelo pametoa. Tako so enkrat na vrsti eni, drugič drugi. Mi smo po- leg ceste dobili dom kul- ture, gasilski dom, avtobu- sno postajališče, športno igrišče in še kaj. Veliko smo k noivim pridobitvam prispevali tudi z lastnim delom. Povedali so torej vsak po svoje. Eden se veseli te- ga, drugi spet onega. Vsi pa. s*-; strinjajo, da je bilo narejenega toliko kot v minuhli letih še nikoli. Da je prispevek krajanov k velikim pridobitvam tudi velik pa pove že ix>datek, da so krajani sami opravili več kot 6O0O prostovoljnih delovnih ur. TONE TAVCAB OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC • OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC # OB 7. JULIJU — PRAZNIKU OBČINE ŽALEC 14 stran — NOVI TEDNIK Št. 27 — 8. julij 1976 OB 7- JULIJU - PRAZNIKU ŽALSKE OBČINE - OB 7. JULIJU NA OBISKU PRI LETUŠKEM RIBIČU JANEZ JE ZVEST SVOJI SAVINJI! Janeza Feužarja, dolgoletnega člana ribiške družine iz Mozirja smo ob na- šem obisku zmotili v domačem vrtu. Prijazno se je odzval vabilu za kle- pet o njegovem konjičku in nam pri tem natrosil toliko zanimivosti in iskric iz njegovega ribiškega življenja, da mu je magnetofonski trak, ki je beležil njegove misli kar težko sledil. Kdaj ste postali ribič in kdo vas je navdušil za to Bvrst športa? Ribe zvabi jam na svoj trnek že od leta 1947. Najprej sem bil član ribiške zadruge v Celju, kjer mi je bil mentor p>okojni Bruno Goričar, ki me je tudi navdušil za ribo- lov. Ta šport je lep in pred- vsem zdrav, čeprav v zadnjem času, žal precej upada. Tovar- ne s svojimi odplakami vse bolj uničujejo zdrave in čiste reke in seveda ribji zarod. Ribe vse bolj pogosto napa- dajo bolezni, tako na primer zelo peša lov na lipana. Lepe Savinje ni več in ne verja- mem, da bo še kdaj čista in žalosten je pogled na zastrup- ljene ribe, ki jih reka nosi s seboj. Kaj vse potegnemo ribiči iz vode! Od polivinila- stih vrečk, konzervnih škatelj do odvržene žlice. Ne vem, kje so tisti, ki bi morali skr- beti za to, vem pa, da smo temu vse manj kos mi ribi- či, saj ne moremo biti cel dan za vodo in sproti opozar- jati turistov kje je mesto za odpadke. To bi morali vedeti v prvi vrsti turisti sami, saj delajo hkrati škodo sebi in družbi. Katere ribe lovite v tem letnem času in kje? Po tej veliki katastrofi za- strupitve imamo zaprt revir od izliva Ljubije v Savinjo do spodnjega mozirskega jezu. Zmanjšali smo število lovnih dni vsem ribičem tudi iz osta- lih revirjev. Sedaj je odprt lov na lipana na tmaetne mu- he, prav tako pa postrvi in belice. Veliko ribičev nas je mnenja, da bi se Savinja za dobo treh let zaprla od Naza- rij do Letuša, vendar bi bila naša dokončna odločitev brez pomena, dokler ne bi imeli zagotovila tovarne v Nazar- ju, da ne bo spuščala svojih strupenih odplak v Savinjo. Kako se spominjate svoje- ga večjega prvega ulova in kje je bilo to? Kot registriran ribič sem prvič ujel klena in sicer na kurja čreva. 1951 sem pod le- tuškim mostom ujel sulca dolgega 114 cm. Ujel sem ga na 7 cm dolgega kapica, sulc, ki sem ga ujel, pa je imel v sebi že klena težkega več kot kilogram. Ima vaša ribiška družina kaj podmladka, mladih ribi- čev? Ima in mladi so celo zelo prizadevni in uspešni ribiči. Udeležujejo se vseh športnih tekmovanj in dosegajo lepe uspehe. Posebej pohvalno za mlade je to, da sodelujejo pri zaščiti okolja in pri raz- ličnih delovnih akcijah. Prav je, da že mladi ribiči vzlju- bijo ne samo ribolov kot šport, ampak tudi naravo. Kaj vam osebno pomeni ri- bolov? Pomeni mi počitek v nara- vi, ob njem se spočijem, iz- diham prašne delce, ki se jih čez dan naužijem na delov- nem mestu. Zaposlen sem pri celjskem Nivoju. Kadar sem ob vodi, odložim skrbi in te- žave na stran, z mislijo sem v svojem svetu. Lovite samo v Savinji, ali tudi kje drugje? Naj bom kar odkrit — zvest sem Savinji. Brez večjega uspeha sem samo enkrat lovO v Braslovškem jezeru. Razen tega mi je Savinja najbližja in svojo ribiško strast pote- šim z ribarjenjem enkrat te- densko. V ribolovu ne iščem mate- rialnih dobrin, ampak ljubim ribolov kot zvrst športa. Imate ribiči probleme s krivolovci, s »črnimi ribiči«? Pred leti smo imeh veliko problemov s krivolovci z di- namitom. Teh v zadnjem času skoraj ni. Zdaj pa se pojav- ljajo kot krivolovci potap- ljači z vodnimi puškami ali še drugi neprijavljeni ribiči. Ta dejanja so seveda kazniva in naša dolžnost je, da take ribiče preganjamo, črni ribi- či se pojavljajo ob Savinji zlasti ob sobotah in nedeljah, to pomeni, da s« to v glav- nem izletniki. Kakšno je vaše sporočilo turistom ob rekah? Veliko bi jim bilo treba povedati, zares vehko. Svoje jeklene konjičke naj ne pere- jo ob Savinji in ob drugih rekah in predvsem naj za se- boj pospravijo in pustijo oko- Uco tako, kot so jo našli. Od- padke naj skurijo, odvrže j o v smeti, kjer je to določeno, ne pa v Savinjo, ki potem vso to navlako in nesnago no- si s seboj, jo onesnažuje in ne nazadnje, zastruplja. MATEJA PODJED Na sliki, ki nam jo je za objavo odstopil Janez Feužar vidimo sulca, ki se je »zataknil« ob Janezov trnek. Imel je 78 cm in 420 dkg. Srečen ulov, ni kaj reči. Manj sreče je imel fotograf, ki je sulca skupaj z Janezom ovekovečU, saj je obema odrezal okončine. Pozabili smo vprašati našega sogovornika, če je bil fotograf tudi ribič in če ni bilo vmes nekoliko ribiške zavisti?! IVANOVE URE ENA URA BO ZADNJA? Kar nisem in nisem ga mogla prepričati, da bi sedel h kratkem pomenku z me- noj. Otepal se je z utemeljit- vijo, da ima veliko dela, da ima v stanovanju vse narobe in da ima pri hiši tudi zi- darje. Toda nisem se pustila prepričati, kajti vedela sem, da bom od organista, pevca, pevovodje, zbiralca starin in zbiralca ur Ivana Marovta lahko izvedela veliko zanimi- vega. Rodil se je v Obramljah, vendar že iz rane mladosti živi v Letušu. Že kot majhen deček se je Ivan močno nav- duševal nad glasbo, zato ga je oče poslal v Celje, kjer je končal eno leto glasbene or- glarske šole. Ko se je vrnil iz Celja domov, pa se je prav- zaprav pričelo njegovo pravo delo na področju amaterske- ga zborovskega pebja. Naj- prej se je samo kot pevec — tenorist priključil braslovške- mu zboru, leta 1935 pa je ustanovil moški pevski zbor v Letušu. Zbor deluje še da- nes pod tenkočutno taktirko Ivana Marovta, ki ravno le- tos praznuje tudi petdesetlet- nico svojega pevskega delo- vanja. Poleg petja in glasbe so Ivanu drage tudi starine. Že ko je kot mladenič službo- val v Sveti Katarini pri Trži- žu so ga starinski predmeti močno zamikali in začel jih je kupovati ter zbirati. Naj- prej je nekje na kmetih do- bil gorenjsko narodno no- šo, potem je kupil nekaj slik in drobnih predmetov, leta 1939 pa je od Vide Logarje- ve, žene glavnega urednika •Slovenca«, kujpil čudovito Ivan Marovt ni le organist, pevec in pevovodja. Letušani ga poznajo tudi kot strastnega zbiralca ur in starin. Med svojimi urami je najbolj srečen. Zaveda se minljivosti časa in tudi zato je moto njegove zbirke »ena bo zadnja«. Foto: T. TAVČAR pohištvo, staro krepko čez sto let. Povsod, kjer je hodil, se je oziral za starimi kolo- vrati, številkami, knjigami, citrami, gramofoni. Od vseh starih in vrednih predmetov pa je najbolj ljubil ure. Do- ma, v svoji hiši, jih ima kar celo zbirko. In vse so lepo popravljene in pridno tikta- kajo, sau ima Ivan dobrega prijatelja urarja iz Braslovč, ki mu popravi uro v »manj kot enem letu«, se rad šali. Ivana sem povprašala, zakaj zbira ravno ure, saj so to strojčki, ki neusmiljeno me- rijo kratkost našega življenja. Pa mi je odgovoril: »Kaj bi se bal ur in minljivega časa, ki ga merijo. Saj dobro vem, da bo ena ura tudi zadnja!« Najstarejša ura, ki jo ima Ivan v svoji zbirki, je prele- pa starka ie leta 1491. Roj- stno letnico ima vklesano na zunanje ohiSje, sicer pa je to mehanična ura, katere koles- je in sploh vsi deli so nare- jeni ročno. Ivan Marovt je povedal, da je bila ura men- da last celjskih grofov in da tudi nosi na zgornji strani svojega ohišja njihov plavo- rumeni grb. Ko sem se poslavljala od Ivana, je ena od njegovih ur ravno odbila šestkrat. Ivan se je nasmehnil: »Saj ta še ni zadnja!« DAMJANA STAMEJČIČ »BAKLA« Nova luč v iaitiah Povsem naključno smo v Letušu izvedeli tudi, da tu že pet let uspešno de- luje skupina mladih razi- skovalcev podzemskega sveta, ki je združena ▼ klubu »Bakla«. Letuški ja- marji se neradi hvalijo s svojimi uspehi, pa tudi nič posebnega se jim ne zdi, da imajo v tako majh- nem kraju jamarski klub. Zato je tudi naše »odkrit- je« bilo bolj slučajno. 28 članov kluba ima za seboj že celo vrsto razi- skovalnih izletov v pod- zemeljske jame osamelega krasa v Savinjski dolini. Pri svojem raziskovanju se usmerjajo bolj na od- krite jame v Zgornji Sa- vinjski dolini, Dobrovljah, Dreti in Belih vodah. Od- krili so veliko zapuščenih in neraziskanih jam, bili pa so tudi v mnogih zna- nih jamah, ki jih žal ne- obzirni turisti neusmiljeno ropajo. Zato jim je osnov- ni cilj pri delu evidentira- nje raziskanih jam in nji- hova ureditev ter zaščita. Največ so delali v jami Trebiška zijalka v Lučah, ki bi jo lahko s skromnimi sredstvi uredili za turi- stične oglede, seveda pa jim je prvenstven cilj za- ščita te čudovite jame z velikimi dvoranami. V tej jami so tudi posneU 20 mi- nutni barvni film. S prido- bitvijo doma za družbene organizacije v Letušu se tudi letuškim jamarjem obetajo boljši pogoji za delo. V zgradbi bodo do- bili svoj kabinet, ki ga bodo opremili z razisko- valnimi aparati, projektor- ji in povečevalniki. UspcT no so začeli še tudi sodft' lovati z Institutom za ra- ziskovanje krasa, ki mu redno poročajo o svojih odkritjih in delu. V pri- hodnje se bodo pri delu še tesneje povezali z mo- zirsko občino, saj v glav- nem delajo na njenem po- dročju. Vključili se bodo tudi v dejavnost na pod- ročju civilne zaščite in splošnega ljudskega odpo- ra, saj je lahko prispevek jamarjev v tem smislu nadvse koristen. »Bakla« iz Letuša torej resnično vnaša novo luč v jame na svojem področju pa tudi v dejavnost svojega klu- ba, ki je vse močneiši. B.S. St.27 — 8. julij 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 NAŠ ŠENTJUR: SPOMINSKA OBELEŽJA Občinski odbor ZZB v Šentjurju ima v letošnjem letu v načrtu tri večje prireditve. Prva bo v nedeljo na Dan borca, ko bodo pri Heleni v KS Slivnica pri Celju odkrili spo- minsko obeležje na mestu, kjer je v pozni jeseni leta 194jl bil težke borbe 1. štajerski bataljon in imel ob tem težke izgube. Druga velika prireditev bo v okvi- ru praznika občine Šentjur v drugi polovici meseca avgusta, ko bodo v Cerovcu odkrili obnovljeno partizan- sko bolnico Zima. Bolnica je v nepo- sredni bližini avtoceste Slovenike, ki bo takrat že vozna. Tretja prireditev bo v zgodnji je- seni 26. sept., ko bodo na rojstni hiši narodnega heroja Miloša Zidanška v Straži na gori v KS Drami je odkrili spominsko obeležje. E. REONTK VITANJE: PO POTEH AVNOJA Organizacija sindikata osnovne šole Vitanje je organizirala ob koncu šol- skega leta tridnevno ekskurzijo za s\-oje člane. Te poučne ekskurzije se je udeležilo 27 članov, učiteljev in teh- ničnega osebja šole. Obiskali so spo- menik v Jasenovcu, Banjaluko in se seznanili z zsnamenitostmi Sarajeva, kjer so tudi prenočili. Drugi dan so posvetili Sutjeski. Na Tjentištu so sd ogledali spomemk junakom iz Sutje- ske in muzej. Seznanili so se s to največjo bitko v času narodnoosvobo- dilne vojne in še istega dne prispeli v Mostar. Tretji dan pa so obiskali Neretvo, sd ogledali zgodovinsko Jaj- ce, dvorano, kjer je bilo 11. zasedanje AVNOJ in Bihač. Kljub precejšnjim naporom, ki jih Je bilo treba premagati, so bili vsd udeleženci z ekskurzijo zelo zadovolj- na. Strokovni vodja ekskurzije pa je bil prof. Stanko Vizjak iz Celja. Franjo Marošek VITANJE: VSI VPISALI POSOJILO Delovni kolektiv osnovne šole VU- tanje je že zaključil vpisovanje poso- jila za ceste. Posojilo je vpisalo 32 članov te delovne skupnosti aH 100 «/». Najnižji vpisani znesek je 50 odstot- kov mesečnega osebnega dohodka, najvišji i>a 118 odstotkov mesečnega osebnega dohodka. Skupno je ta delovni kolektiv vpi- sal 50.200,00 dinarjev ali 56,3 odstot- kov skupnega mesečnega osebnega dohodka. Vsi sd močno želijo, da bi posojilo uspelo, ker bi na ta način vsaj v eno smer dobili modernizirano cesto. Vitanje je daleč naokoli edini večji center, ki še v nobeno smer ni povezan z asfaltno cesto. ŽALEC: TABORNIKI NA LETNEM TABORU v torek so odšli taborniki, združend T občinski zvezd tabornikov žalske ob- čine, na 14-dnevno taborjenje v Ba- njole pri Pali. Letos se tabora udele- fcije 133 tabornikov iz kategorij 6mr- Ijev, medvedkov in čebelic, tabornikov in tabornic ter članov kluba. Taborniki so ia odredofp Žalec, Griže, Prebold, Polzela in Šempeter. Na taborjenju bodo pod votMvom svojih sftarešin obdelali celoten tabor- niški program od kurjenja ognjev, i*^etnosti različnih vozlov, orient£icije, b.amalizacije in podobno. Vrh tega pa bodo pripravili tudi taborniško olimpi- ado, med katero se bodo taborniki po- merih v nekaterih tekmovalnih športih. Pripravili bodo tudi plavalno šolo in organizirali več izletov, med katerimi sd bodo taborniki ogledali kultumo- agodovinske objekte v Istrskem pri- morju. STAB SEJA SKUPŠČINE Danes bo v Žalcu seja vseh treh Bborov občinske skupščine, na kateri bodo delegati sklepali o predlog-u do- govora o temeljih srednjeročnega načr- ta razivoja občine, zatem pa bodo po- trdili predloge za podelitev plakete ob- čine in nagrad občine, ki jih bodo podelili v nedeljo na osrednji proslava občinskega praizaiiika v Letušu. V nadaljevanju bodo sledile še raz- prave o poročilu o delu izjvršnega sve- ta v minulem dveletnem obdobju, o poročilu komisije za odUkovanja ter o poročilu o petmesečni realizaciji pro- gramov interesnih skupnosti. -stab- ŠMARJE: TRDNE VEZI v minulih letih, to je, odkar sta se pobratili občini Arilje in Šmarje pri Jelšah, je bilo organiziranih že več prijateljskih srečanj, sodelovanje pa se je razmahnilo tudi na druga pod- ročja. Nazadnje je bilo v Šmarju 50 kmetov iz Arilja, enak izlet pa so na- redih tudi šmarski kmetje. Ob zadnjem srečanju, to je ob pri- hodu vlaka Bratstva in enotnosti pa so se dogovorili, da bodo podobna srečanja organizirali še za mladino. Nedolgo tega so sklep uresničili: štiri- deset učencev šmarskih osnovnih šol (iz vse občine) je odpotovalo za deset dni v Arilje na prijetne in poučne po- čitnice, saj se bodo mladi seznanili tu- di z narodnoosvobodilnim bojem oče- tov in dedov njihovih vrstnikov. Otro- ci so gostje pri družinah v Arilju. Dogovorjeno je, da se otroci po koncu počitnic v Arilju vrnejo skupaj s 40 vrstniki iz Srbije nazaj domov. Mladi Si'bi si bodo ogledaU vrsto spo- menikov NOB na Šmarskem. ms PREBOLD: PRVI KOPALCI Končno so letos tudi v Preboldu odprli bazen, ki je edini v žalski obči- ni. Vendar je voda v njem še ptrecej mrzla, saj le-ta priteče iz lastnega iz- vira. Kljub temu pa se je na koipah- šču zbralo precej kopalcev iz vse ob- čine, kajti sedaj tudi v Savinji ni več možnosti za ohladitev v teh vročih poletnih dneh. EDI MASNEC LJUBECNA: izvoz Organizacija združenega dela Ope- karne Ljubečna se uspešno vključuje v izvoz. Pred dnevi so v Avstrijo po- slah prve pogodbene količine opečnih izdelkov. V prihodnjih dneh bodo za- čeli tudi z izvozom klinker izdelkov. Cena, ki so jo dosegM na avstrijskem trgu, je ugodna, še posebej pa je ugod- no že samo dejstvo, da se je kolektiv kljub usrtehom na domačem ti^, us- meril v izvoz. Obenem pa so bila uspe- šna tudi druga komercialna prizadeva- nja, saj v tem kolektivu nimajo več aaiog. M. HREGL prvi vpisi posojila v krajevni skupnosti Ljubečna so sicer začeh z vpisom posojila za ceste pozneje kot drugod. Vendar p>a je v zadnjem času vedno več občanov, kd tudi v krajevni skupnosti vpisujejo po- sojiilo za slovenske ceste. V Ljubečnl so vse občane, ki vpisujejo posojilo v krajevni skupnosti o vsem še pose- beij seznaruh v obvestilu, ki so ga raz- množenega na ciklostil poslali v vsako hišo. Uspeh te akcije se je kmalu po- kazal, saj ob torkih, ko vpisujejo poso- jilo, prihaja vedno več krajanov. Priča- kujejo pa, da jih bo še več vpisalo in da bo tudi Ljubečna med tistimi, ki bo zbrala pi-edviden delež. M. BRDOL DOLGO POLJE: NERESNOST? Promet narašča tako rekoč čez noč. Z njim tudi prometne nesreče, tragedi- je vseh vrst in razmerij, v katerih od- pade čedalje večji ded tudi na pešce. Razumljivo je torej, da je treba ljudi osveščati, jih pripraviti na ta »morilsikl val« naše sodobnosti. Takšnega stanja se je zavedla tudd Krajevna skupnost Doilgo polje v Celju in je aktivirala svojo komisijo za vzgo- jo in promet. Komisija ni odlašala in je hitro pripravila predavanje o novo- stih cestno prometne zakonodaje s predvajanjem poučnih filmov o prome- tu. Fantje so pred predavanjem sedli za mizo in računali: če odpošljemo 1000 vabil, bo obveščeno okoh 3000 ob- čanov in predavanje v novi di'orani krajeivne skupnosti bo imelo p>apoln uspeh. Na predavanje je prišlo 12 (dva- najst) krajanov. Račun brez krčmarja, neresnost ali nezavedanje nevarnosti časa, v katerem živimo. MILENKO STRAŠEK OBMOČJE USPEŠNA AKCIJA 2e v prejšnji številki No. vega tednika smo zapisali, da akcija vpisa posojila za ce- ste na celjskem območju iz- redno uspešno poteka. To moramo ponoviti tudi danes, kajti prav v zadnjem tednu so bili doseženi novi premi, ki, kar pa je najvažnejše — dve občini s celjskega ob. močja sta že presegli 100 odst.! Medtem, ko to ni to- liko presenetljivo za žalsko občino, ki se je že približala 115 odst. (13,162.277 din) in je sploh druga v Sloveniji za grosupeljsko, pa je bolj pre- senetljivo za šentjursko ob- čino, kjer so se ob tej akci. ji resnično izkazali. Zbrali so že preko 112 odst. (3.341.488), kar jih uvršča na tretje me- sto v Sloveniji takoj za Gro- supljem in Žalcem. Šentjur- ski občani so tako še enkrat dokazali, kako so pripravlje. ni prispevati za tisto, kar jim bo omogočilo hitrejšo pove- zavo s svetom in sploh hi- trejši razvoj. Seveda pa bo tako v žalski kot šentjurski občini ostalo precej denarja prav za ureditev mnogih pre. potrebnih cest v občini. Nič manj uspešno ne pote. ka akcija v ostalih občinah. V celjski so se že približah 90 odst., v mozirski so jih že presegli, v konjiški pa so prišli do 85 odst. Nekoliko počasneje teče akcija v la- ški občini (doslej so zbi-ali blizu 58 odst., kar pa je na- pram prejšnjemu tednu velik napredek!) in šmarski, kjer pa so tudi že presegU 70 odst. Za občino, kot je šmarska, je pravzaprav to že lep us- peh, ki bo brez dvoma v pri. hodnjih dneh še lepši. Naj- manjši zbrani odstotek imajo doslej v velenjski občini, kjer pa so z akcijo šele pred krat- kim začeli. Približali so se 40 odst. Brez dvoma smo s i>otekom akcije lahko zadovoljni, saj so ljudje pravočasno spozna. U F>otrebo te akcije, ki nam bo zagotovila boljšo cestno mrežo. Presenetljivo je tudd to, da niso redki posamezni- ki, ki vpisujejo tudi po mi- lijon in več starih din, med njimi pa so rudarji, upoko- jenci, kmetje... TONE VRABL VPISAL 15000 DIN Kljub temu, da so v Ve- lenju začeli z akcijo vpiso- vanja posojil za ceste ka- sneje, kot v drugih sloven- skih občinah, pa že imajo prvega rekorderja po vpi- su vsote. To je rudar Mir- ko Šalamon iz Kozjega, ki pa živi v Velenju že od leta 1962 dalje in je tam tudi napravil rudarsko šo- lo. Vložil je kar 15000 din in to v enem obroku. Je poročen (žena dela v Go- renju) in pravi, da je tre- ba takšnim akcijam po- magati, kajti delamo za tako pomembne objekte, kot so ceste. Tudi sam. ima avto in je sorazmerno veliko na cestah ter ve, kakšno je stanje. Ceste je treba obnoviti in dopolniti, če hočemo, da se bo vse večji promet še hitreje in predvsem varneje razvijal. Ob tej priložnosti povejmo še to, da je v REK vpisalo posojilo za ceste že več kot 2000 delavcev, od tega kar devet več kot milijon starih din. Ce k temu pri- štejemo še veliko udeležbo rudarjev v krvodajalskih akcijah potem lahko mir- no zapišemo, da so ti ljud- je, garači pod zemljo, da je nam toplo, resnično fantje, da jim ni enakih! Foto: LOJZE OJSTERŠEK velenjski turistični biro v RDEČI DVORANI Dolgoletna želja turističnih delavcev v Velenju, da dobijo svoje prostore, se je končno uresničila z odprtjem Rdeče dvorane. Prostor je lepo opremljen in ima tudi posebno sobo za seje društva in druge sestan- ke, kar je lahko Velenju in društvu vsekakor v ponos. Pisarna, ki je odprta do- poldne in popoldne, daje go- stom vse informacije o kra- ju in turistični ponudbi bliž- nje in daljne okolice Velenja. Nudi privatne turistične so- be in organizira izlete po do- movini in tujini, kakor tudi letovanja za domače goste y vseh turističnih krajih. Poleg tega pa pospešuje še zlasti mladinski turizem in povezu- je turistične in druge prire- ditve na velenjskem območju. Zagotavlja tudi racionalnejšo porabo turističnih kapacitet in nenehno skrbi za podalj- šanje turistične sezone. Delu- je tudi v smeri krepitve Mra- viliškega turizma, za kar ima vse pogoje termalni bazen v Topolšici. Sodelujejo s so- sednjimi območji zaradi ce- lovitejše ponudbe in skupne- ga nastopa na turističnih tr- žiščih. Zdaj so v Velenju ustano- vili iniciativni odbor za usta- novitev poslovne skupnosti za turizem v občini Velenje. Le- tos bo Velenje tudi tekmova- lo tako v okviru celjske turi- stične zveze kakor tudi v re- publiškem merilu za najbolij prizadeven in najlepše urejen kraj v Sloveniji. V okviru domačega društva pa bodo po vseh krajevnih skupnostih izvolili komisije, ki bodo oce- njevale ureditev posameznih stavb in okolice ter zelenic v vsaki krajevni skupnosti. Pripravljajo pa izdajo nove- ga prospekta Velenja in ša- leške doline. V. KOJC S koncertom moškega pevskega zbora iz Braslovč in mešanega pevskega zbora iz Letu- ša so neuradno izročili namenu nov kulturni dom v Letušu. Prireditve so se poleg števil- nih občanov udeležili tudi predstavniki delo\Tiih in družbeno-političnih organizacij občine, saj je koncert prva v vrsti kulturnih prireditev oh praznovanju občinskega praznika. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil predsednik kulturne skupnosti občine Ža- lec, Zoran Razboršek, ki je med drugim dejal, da je nov dom rezultat skupnega dela in zbi- ranja sredstev vseh občanov, pa tudi udarniškega dela krajanov. »Vsi občani se veselimo tega dogodka. Še posebej pa so veseli krajani krajevne skupnosti Letuš, saj se jim je ures- ničila dolgoletna želja po lastnem kulturnem središču. S tem bo kulturna rast kraja dobila nove razsežnosti, razvejala se bo, rastla bo kvalitetno in števUčno, ter postala last vseh kra- janov tega pestrega obrobnega dela naše občine«, je dejal Zoran Razboršek. Sledil je bogat program zborovskih pesmi, ki so jih pevci naštudirali pod vodstvom Ivana Marolta. Koncert je bil potrditev pripravljenosti krajanov na kulturno delo kot tudi želje, da obogatijo svoje kulturno udejstvovanje, za kar imajo v novih prostorih lepe možnosti. Letuški dom kultura bo nedvomno po.stal hram aktivnosti krajanov na vseh področjili. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 27 — 8. julij 197{; RAZGOVOR z INŽ. JOŽETOM NOVAKOM KMETIJSTVU BO BOUE! V laški občini je kmetijstvo prišlo na »prioritetni listi« za gospodarske investicije v ospredje. V občini, ki je gospodarsko prestopila meje manjše razvitosti že pred leti, ostaja kmetijstvo na najbolj zaostali ravni. Bo zdaj krenilo na bolje? O tem je tekla beseda z direktorjem KZ Laško ing. Jožetom Novakom v teh dneh, ko je KZ naredila krepek korak s svoje strani, z otvoritvijo trgovine v Jurklo- št^u, središču manj razvite krajevne skupnosti na Kozjanskem. NOVI TEDNIK: Zvedeli smo, da je naposled kmetij- stvo v laški občini priromalo iz ozadja v ospredje pri do- ločevanju prioritete za druž. bene naložbe, če je sploh do- ločen vrstni red, kmetijstvo naj bi bilo na četrtem me- stu. Kaj menite o tem? INŽ. NOVAK: Menim, da je skrajni čas, da smo vsi skupaj spoznaU, da je kme- tijstvo pomembno povsod, tudi tam, kjer izgleda indu- strija daleč pomembnejša. To velja tudi za našo obči- no. Vsak zanemarjen hektar zemlje se nam utegne kaj kmalu maščevati. Kmetijstvu je treba dati izjemen pouda- rek, saj je v laški občini le-to zelo nerazvito, narodni doho. dek kmečkega človeka pa za polovico manjši od dohodka v ostalih panogah gospodar, stva. V bodočih letih bo tre- ba kmetijstvo »zriniti« še bolj v ospredje, da bi, sicer upe- hano, dohiteli druge delovne ljudi. NOVI TEDNIK: Takšna klima v občini je gotovo re- zultat določenih načrtov. Je kmetijska zadruga, ki je no- silka kmetijske proizvodnje in načrtovanja, pri tem so. delovala? Kaj tak načrt pred. videva? INŽ. NOVAK: V naši obči. ni je večina površin v zaseb- ni lasti. Zadružne površine so bolj simbolične, proizvodnja na njih tudi. V lastni proiz- vodnji se ukvarjamo izključ. no z živinorejo — v Rimskih Toplicah imamo hlev ple- menske krave, na Marofu pa farmo za plemensko mlado živino, od koder naj bi hitre- je krenilo izboljšanje živin, skega staleža na kmetijah. V občini je 494 zaščitenih kme. tij, ki imajo skupaj okoli 5.000 ha obdelovalne površi- ne v občini —- torej skoraj polovico. V petih letih bi ra- di po načrtu, ki je izdelan, preusmerili vsaj polovico teh kmetij. Jasno, da gre smer razvoja v živinorejo — kaj drugega na našem območju nima pK>mena. Za tako nalogo bi potrebovali v naslednjih petih letih okoli 5 starih mi. lijard. To je seveda velika vsota, zlasti še, ker kmetije za soudeležbo nimajo dovolj denarja in če so šibki pri de- narju kmetje, je razumljivo, da blagajna zadružne hranil- no-kreditne službe tudi ni premožna. Glede na zemlji, šče, hribovito je, večinoma strmo, glede na to, da so tri najbolj kmečke krajevne skupnosti dobile status manj razvitih, pričakujemo izdat, nejšo pomoč banke tn repu- bliškega sklada. Ker pa kme- tje in zadruga sama nimajo dovolj za lastno udeležbo, pri. čakujemo, da bo združeno delo v okviru občine tudi vsaj z določenim delom so. delovalo, saj gre končno za prehrano delovnih ljudi. Dose- daj so nam pomagali GG, za- varovalnica »Sava«. Za uspe- šen premik bo treba še več. je solidarnosti, ki končno po- meni dobro naložbo. NOVI TEDNIK: Kaj si la- hko obetate od »Dobrine«, ka- tere integrirani član je KZ Laško? INŽ. NOVAK: Na to vpra- šanje res ne morem odgovori- ti, kajti o tem na ravni »Do- brine« še ni potekala beseda. Moram povedati, da je »Do. brina« predvsem sodelovanje po trgovski, preskrbovalni plati in da o naložbah vpro- izvodnjo še ni bilo govora. NOVI TEDNIK: Kaže, da ni bojazni, da bi načrtovana sredstva kar takoj in v celo- ti dobili. Na skupščini obči- ne smo zvedeli, da se ogreva- jo za postopno investiranje, vsaj staro milijardo na leto. Toda če bi teklo vse gladko, so kmetje v občini priprav- ljeni na tak skokovit sunek. na investicije, ki jih bodo se- veda kasneje prisilile k čim večji blagovni proizvodnji. INŽ. NOVAK: Pri investici. J ah gre za troje. Za novo- gradnje in modernizacijo hle- vov, za dokompletiranje me. hanizacije in za nakup ple. menske živine. Osnovne me- hanizacije, traktorjev je v ob- čini menda že kar dovolj. Slabi in premajhni hlevi so ozko grlo. Takoj ko se kak kmet odloči za blagovno pro- izvodnjo, mu takoj zmanjka prostora. Cilj teh investicij bi bil sto odstotno povečanje pri proizvodnji mesa in več kot sto odstotno povečanje proizvodnje mleka. Seveda bodo prav prišli tudi ostali poljski ter drugačni kmetij, ski pridelki ... Pripravlje- nost kmetov. Trenutno bi res težko »vnovčili« vso pred- videno kreditno vsoto. Do. bro da to ni realnost. Po- stopnost bo premagala od- pore pri najoblj nezaupljivih in trdovratnih. Prvi »pionir- ji« naprednega kmetijstva so že raztroseni po vsej občini. Pri teh naporih menjanja mišljenja in odpiranja vrat napredku na podeželje bi KZ ne smela ostati sama. Ce kdaj, je zdaj priložnost za oživitev kmetijskih sekcij pri SZDL, za večjo vlogo šolstva v tej smeri, za sodelovanje združenega dela tudi pri na- logah, ki ne pomenijo denar, marveč razumevanje, pomoč, prepričevanje. JURE KRAŠOVEC NAJVEČJE UMETNO JEZERO V SLOVENIJI — VONARJE UPI OBSOTELJČANOV Med hrvatskimi in sloven- skimi bregovi, v neposredni bližini Atomskih toplic, v oz- ki dolinici, ki jo je skozi ti- sočletja izdolbla mejna reči- ca Sotla, je že leto dni zelo živahno. Delavci celjskega podjetja NIVO grade tam enega največjih projektov v zadnjem času, jez za veliko akumulacijsko jezero Vonar- je. Jez za dolino ob Sotli mnogo pomeni, če bodo predvidevanja uresničena — in ni razloga, da ne bi bila — p>otem bo pred poplavami zavarovanih kar okoli 3600 hektarov obdelovalne zemlje in pašnikov. Koristnost jeze- ra pa sega seveda še dlje. Jezero bo pobralo visoke va- le na Savi M s tem zmanj- šalo poplave tudi tam, zago- tovljene bodo velike količine vode in končno, ustvarjeni bodo novi pogoji za turizem, ki v teh krajih ni več ne- znanka. Oddahnile se bodo tudi Atomske toplice, saj skorajda ni bilo leta, od kar obstojajo, da jih ne bi zali- le vode kalne Sotle in tako povzročile precejšnjo škodo. Trenutno so v dolini Sot- le zgradili talni izpust, dela- jo pa že v podslapju. Do 29. novembra naj bi bil jez z vsemi pripadajočimi objekti zgrajen, vendar vode v jeze- ro še ne bodo spustili, ker bo treba zgraditi še nadomestno cesto, ker bo sedanjo zalila voda. Tudi z odkupom zemljišč nimajo večjih težav. Odkup- ljenih je že okoli 60 odst. zemljišč, naredili pa so še nekaj zamenjav. Načelne po- godbe so že dosežene. Nobenih ovir ni, da ne bi naredili jezu do Dneva re- publike, so nam zagotovili de- lavci celjskega NIVOJA, ra- zen seveda, denarja, če bodo sredstva pravočasno zagoto- vljena, bo jez stal. Kakšne bodo razsežnosti vonarskega novorojenčka? V času, ko bo jezero imelo najvišji nivo, bo v njem 12 milijonov kubičnih metrov vode, poprečno pa bo zajelo okoli osem milijonov. Pokri- valo bo površino 140 hekta- rov in bo dolgo šest kilome- trov. Na najširšem mestu bo široko okoli 30 metrov, dru- god seveda manj. Predvidene so tudi čistilne naprave. Vo- dovje bo segalo vse do Ro- gaške Slatine. To in še druge podrobno- sti st.a nam natrosila Nivo- jevca Franc Korenak in so- imenjak Solina, ki smo ju izbezali na gradbišču, na ka- terem dela od dvajset do štiriindvajset delavcev. Beseda da besedo, če si s prijaznimi ljudmi pa sploh in tako smo klepetali še o čem drugem kot o jezeru. Ob ugotovitvi, da jim je ma- lo nagajalo spomladansko deževje in da bo potrebno prestaviti sedanjo cesto (ce- sta je namreč precej slaba pa tudi deževje naredi svo- je), smo bili kar naenkrat sredi razgovora o posojilu za ceste. Franc Korenak je že v za- četku junija vpisal stari mili- jon dinarjev. »V prvi vrsti sem se odlo- čil za ta vpis predvsem za- radi nemogočih cest in če bo moj prispevek lahko kaj pomenil, bom vesel. Ugodno pa je seveda tudi zato, ker se bo menda posojilo koristilo tudi kot polog za kredite. Veste, ta denar se mi ne bo toliko poznal. Tukaj de- lam cele dneve in kar do- bro zaslužim.« Korenak pa ni edini na gradbišču Vonarje, ki se je odločil za vpis. Sam pravi: »Pričakujem konkuren- ta (upamo, da ga je medtem že dobil), sodelavca namreč, ki pravi, da bo dal najmanj 200 dinarjev več kot vsak ostali, ki bo vpisal posoji- lo.« Na vonarskem gradbišču se je torej razvila nadvse zani- miva tekma, v katero se je vključilo že več delavcev, med njimi tudi Franc Solina, ki je končno le izdal, da je on tisti, ki bo primaknil 200 di- narjev več kot ostali. »Ne vem, če je to tako po- membno za časopis. Pišite o Korenaku, ki je že dal pa o Anteju Jajčeviču, ki je vpisal 5000 dinarjev in Ru- diju Resniku s 4000 dinarji in drugih. Ne pozabite tudi tega, da je naše gradbišče vpisalo že okoli šest starih milionov.« Ni kaj reči, požrtvovalnost in razumevanje ljudi za splošne probleme je v Vona- rjih obilno obrodilo. Tudi Sotla bo končno ukročena, ob tem pa lahko zapišemo, da ni problemov, ki jih na- ši delovni ljudje ne bi hoteli in znali rešiti. MILENKO STRAŠEK Franc Korenak in Franc Solina: »Nikar ne pišite o tem. Razumljivo je, da prispevamo po svojih močeh, saj bo nam ostalo.« LOČE: ZA MIR IN PRIJATELJSTVO V Ločah so se preteklo soboto uradno pričele le- tošnje poletne kulturne prireditve. Ker bodo potekale v znamenju praznovanj ob 100-letnici rojstva Ivana (Cankarja, so tudi uvodno prireditev posvetili spominu velikega pisatelja, člani prosvetnega društva Ivan Rap so izvedh recital z izborom odlomkov iz Cankarjevih del. V nedeljo bo v Ločah že druga prireditev, ki je v programu poletnih prireditev tudi že tradicionalna. To je prireditev Mir in prijateljstvo med narodi, v okviru katere predstavijo Ločani obiskovalcem fol- klorno skupino ali ansambel iz ene od tujih držav. Letos bo nastopila v Ločah folklorna skupina iz Polj- ske, prav tako pa se bodo obiskovalcem predstavili člani znanega ansambla Los Paragwayos. Prireditev bo na gradu Pogled. D. S. STRANICE: ODLIKOVANJA BORCEM v p>očastitev dneva borcev je bilo v soboto na Stra- nicah srečanje konjiških borcev. Vse udeležence je pozdravil predsednik krajevne organiazcije ZZB NOV Ivan Tinče, nato pa je govoril še član občinskega od- bora Konrad Sodin. Na tej svečanosti so podeUlil tudi štiri državna odlikovanja nekdanjim borcem. Ivanka Gajšek je prejela medaljo zaslug za narod. Prane Kropej je prejel medaljo zaslug za narod, Jože Konec je dobil medaljo zaslug za narod in za hrabrost, pokojna Fanika Koščak pa je bila odliko- vana z medaljo zaslug za narod. PO končani slove- snosti, na kateri so zbranim borcem zapeli in zaigrali tuai straniški pionirji, pa je bilo za vse udeležence Se veselo tovari.ško srečanje. D. S. NOVA UMETNA GNOJILA Umetna gnojiLa vse bolj osvajajo naše tržišče in naš kmet je vedno bolj navezan nanje, že res, da jih veliko- krat ne moreš dobiti, da ni urejena dobava in da so z gnojili nasploh velike težave (največkrat jih ni takrat, ko bi jih najbolj i)Otrebovali), kljub temu pa se pisana pa- leta gnojil veča. Pred nedavnim so pred- stavniki tovarne dušika Ruše v Gornjem gradu seznanili kmetijske proizvajalce ter predstavnike zadrug in kom- binatov z novim proizvod- nim programom, ki bo v mar- sičem izpopolnila dosedanjo izbiro umetnih gnojil, zlasti kompleksnih. Tovarna dušičnih gnojil Ru- še pri Mariboru je doslej iz- delovala mešana umetna gno- jila (nitrofoskale), z novim obratom pa bo mogoče izde- lovati kompleksna gnojila, ki jih doslej slovenski proizvajal- ci niso izdelovali. Tovarna bo v poizkusni proizvodnji za jesensko gnojenje izdelovala naslednje kompleksna gnoji- la: NPK 12_12_12 7—18—14 7—14—18—1—1 10_15_20 in 0—20—20 Fosforna kislina v naved nih kompleksnih gnojilih I v večini vodotopna, osta pa citronsko topna. Govorili so še o progran: proizvodnje zaščitnih sredsti v razgovoru pa so se domer li za nekatere izboljšave t< za nova razmerja mešan kompleksnih gnojil. Tovan bo vse pripombe upošteval Pripravljena je tudi orgar zirarati poizkusno uporal kompleksnih gnojil v rinfu (nepakirano gnojilo). Da bilo to mogoče doseči, kmetje in večji uporabni umetnih gnojil morali zgr diti silose za gnojila, od-k der bi gnojilo šlo naravno v trosilnike. To je novi n čin transportiranja umetnej gnojila, zato bomo o njem p vsej verjetnosti še pisali. MILENKO STRAŠli VROČE TUDI V BAZENU Vroče tudi v bazenih — tako bi lahko zapisali bazen v Šoštanju, ki je ogrevan. V zadnjih dneh, ko j tudi zunaj pasje vroče se tako skoraj ne ohladiš v šo tanjski vodi, kjer pa je vedno izredno veliko kopalce Vzrok za dober obisk je tudi v tem, da je okolica lep urejena s precejšnjimi travnatimi površinami in drevje, ter da so v neposredni bližini precejšnji parkirni prostor V šoštanjskem bazenu se dnevno zbere po več kot 15i kopalcev, žal so pred dnevi prav šoštanjskem bazenu zt beležili tudi dve smrtni žrtvi, tako da jih imamo letos bazenih na našem območju že štiri (dve pred tem v Rin skih toplicah), šoštanjčani upajo, da se tako tragični dne> ne bodo več ponovili in da to ne bo vplivalo na manj obisk. Ob tem priporočamo kopalcem, da so pri kopan] previdni, da ne bi prišlo do novih tragedij, ki niso ni najmanj primerne za ta veseli poletni čas. Odbor za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole »Bratov Juhart« Šempeter v Savinjski dolini razpisuje prosti delovni mesti: UČITELJA tehniške vzgoje In fizike PRV ali P UČITELJA razrednega pouka — V ali PRV Rok prijave do zasedbe delovnih mest. St. 27 — 8. julij 197b NOVI TEDNIK ~ stran 17 KAJ BEREJO ŽENSKE POD AVBO Krepko smo že zakoračili v poletje, v novinar- skem žargonu pravimo temu tudi čas kislih kuma- ric. V redakciji smo razmišljali in tuhtali, kako bi v tem času zapolnili strani našega tednika s pri- jetnim branjem in odločili smo se, da bodo ravno poletne akcije del tega branja. Dogovorili smo se kar za prvo,, ki smo jo izpeljali v Celju in ki sodi med izrazito ženske akcije. Kaj beremo ženske pod frizersko avbo, smo se vprašale Zdenka, Mateja in Damjana in skupaj krenile po odgovore. Poizvedovale smo v frizer- skem salonu Pavline Šter ,v česalnici Zora, pri Grobelnikovi Reziki, pri Franju Peršiču, v frizer- skem salonu Hedvike in Vlada Barišiča, v salonu Marije Žnuderlove in v salonu Erne Esterer. Čeprav še koledarsko niso nastopili vroči pasji dnevi, je bilo v petek, ko smo brusile pete po celjskem asfaltu, kar pasje vroče. Pot nam je curljal iz nosa že ko smo sredi opoldneva vstopile v frizerski salon Pavline Štero- ve. Lastnica in njene uslužbenke so nas kar nezaupljivo in začudeno gle- dale. Kdo ve, morda pa so si mislile, da smo z davkarije? No, potem pa so se le omehčale in dobile smo želeni odgovor. »Vsak dan sproti kupujem vse, kar se mi zdi, da moje stranke rade pre- birajo. To je Jano, Anteno, Novi ted- nik in še kaj,« je dejala Pavlina Šter. »Kaj pa tuje časopise, kupujete?« »Ne, nič tujega ne kupujem. To pa zato ne, ker so to v glavnem modne revije, ki spadajo v modni, ne pa v frizerski salon.« Pod avbo si je v hudi poletni vročini grela kodrce priletna gospa in hstala Jano. Zato nam je pač ni bilo treba vprašati, kaj bere, ko je pod avbo. To vprašanje pa smo zastavile malce dru- gače seve, njeni sosedi, ki je zamak- njeno strmela nekam predse. »Berem? če kaj berem? Ja, berem! Anteno ali Jano berem! Ampak danes je prevroče!« šle smo iskat novih odgovorov. Ni nam bilo treba iti daleč. Stopile smo samo čez cesto m zavile v česalnico Zora. Veliko dela so imele tamkajšnje frizerke, saj je bil petek in ura ravno pravšnja za obisk frizerja. »Po katerih časopisih in revijah se- gajo ženske najraje,» ko jim urejate pričesko,« smo vprašale eno od fri- zerk. »Ja, pri nas imamo veliko časopisov in revij. Od domačih dobivamo Delo, Jano, Nedeljski dnevnik, od tujih pa prihaja k nam Quick, Stern in Burda.« »In kaj ženske raje berejo, domače ali tuje revije?« »Rade prelistavajo Jano, ki je prav gotovo najbolj brana revija pri nas. Pogosto segajo tudi po tujih ilustri- ranih revijah, seveda pretežno starejše stranke, ki dobro razumejo nemški je- zik.« Ženski, ki je sedela pod avbo, smo zavpite na uho vprašanje, da bi tako preglasile šum vrtečega se sušilca. »Kaj berete?« »Prosim?« »Kaj berete, ko ste pri frizerju?« »Navadno prinesem kar s sabo kak ljubezenski roman. Tiste Doktor roma- ne imam pa najrajši. Kaj drugega? Ne, ne, drugega ne berem.« Njena najbližja soseda nam je po- vedala, da najraje prebira Jano, na- slednja soseda bere Stern, Gluck in seveda Jano, brala bi tudi Našo ženo, če bi jo imeli. Tretja, ki si je v ne- znanski vročini urejala lase, pa je imela v rokah ITD, povedala pa je, da rada prebira še ženske revije in seve- da ... Uganite kaj? Jano! Rezika Grobelnikova nas je v svo- jem salonu sprejela kar se da ljube- znivo. Opazile smo, da si je skrivoma ogledovala naše od sonca in potu obli- kovane prič&ske. Toda to nas ni zme- dlo in zastavile smo ji običajno vpra- šanje. »Naročeno imam Delo in Novi ted- nik, kupujem pa Jano, 7 dni, Ljubljan- ski dnevnik. Areno, Stop, Nedeljski dnevnik, stalne stranke pa mi prina- šajo nemške revije, ki so sicer že sta- rejšega datuma, a niso zato nič manj brane. Stranke jih vedno rade preli- stavajo. »Kaj najdete zanimivega v Neue Post, ki ga ravnokar prebirate?« smo se obrnile k eni od tovarišic, ah po fri- zersko gospa, ki so sedele pred ogle- dalom. »Zanima me ljubezenska dogodivšči- na Jackie Onassis,« je odgovorila. »V na.^ih časopisih ni prav nič pisalo o tem.« »In vi, kaj pa vi beiete?« »Vseeno rm je! Kar mi dajo!« Namen akcije nas je zapeljal tudi v salon Pranja Peršiča. In da ne bo po- mote — na žensko stran! Tu je frizer- ka povedala, da imajo pri njih redno naročeno revijo Frizer (mimogrede po- vedano smo omenjeno revijo videle v vsakem salonu, ki smo ga obiskale). Kupujejo pa še vrsto revij, ki smo jih že omenjale. Od tujih revij pa najdejo obiskovalke salona Pranja Peršiča sa- mo tiste, ki so veliko bolj v zvezi s frizerstvom kot z Jackie Onassis. »Ste zadovoljni z izborom časopi- sov?« »K frizerju le redko hodim. Na dom pač še ne pride. In še kadar grem k frizerju, pozabim očala doma. Zato nič ne berem, ampak razmišljam, kako bom nadoknadila izgubljeni čas.« Iz mesta smo krenile še k Mariji Žnuderlovi, ki ima salon v Novi vasi. Zvedele smo, da je salon dnevno za- ložen z Jano, Anteno, Stopom, Novim tednikom, Ljubljanskim dnevnikom in Delom. Od tujih pa z Neue Postom in Burdo. Stranka, ki si je ravnokar ko- drala lase, je vzvišeno skomignila z ra- meni in na naše vprašanje odgovorila, da sega samo po dobri literaturi. Ni pa povedala, katera je to . .. šle smo naprej do salona Erne Este- rer, kjer smo med kupom časopisov m revij našle tudi slovensko revijo FUm. Kakšno presenečenje! Po branju je tudi najbolj priljubljena Jana, od tujih revij pa ženske rade prelistavajo Neue Post, in Fiir Sie. Ena od obiskovalk je pripomnila, da bi morali frizerji naročati več izvodov tistih revij, ki jih ženske najraje berejo. Na primer Jano. Akcijo smo zaključile v moškem in ženskem frizerskem salonu Hedvike in Vlada Barišiča na Dolgem polju. Pre- senečene smo bile nad širokim izbo- rom slovenskih in jugoslovanskih in- formativnih časnikov in revij. Tu smo našle poleg vseh že tolikokrat omenje- nih časopisov tudi Front, Uustrovanu Politiku, Naš dom. Našo ženo, Otrok in družina, Svijet in še kaj. Zelo po- hvalno in za nas, ki smo se trudile, predvsem pa ob opoldanski pripeki močno potile, zelo spodbudno. Naš zapis je rezultat obiska v samo sedmih frizerskih salonih v Celju, ver- jetno pa je, da bi podobne vtise dobile tudi drugod. — Pri frizerjih berejo ženske saino tiste revije, ki jim p>onujajo lažje, predvsem pa izrazito žensko čtivo. Kdo ve zakaj je ležalo Delo v mnogih fri- zerskih salonih še nepreli-stano na robu polic? — Jasno je, da skušajo frizerji po najboljših močeh ugoditi bralnemu okusu svojih strank, še posebej stal- nih strank. Zato jim ponujajo tisto, kar same bralnega želijo. — ženske ne prihajajo k frizerju sa- mo zaradi pričesk. Za uro ah dve se želijo pod avbo tudi spočiti, se otresti vsakodnevnih skrbi in se razvedriti ob lažjem čtivu. Seveda pa izkoristijo žen- ske svoj »frizerski čas« tudi za najraz- ličnejše trače o tem ah onem. — I^estvica najbolj priljubljenega branja pod avbo pa je takale: 1. Jana, 2. Jana, 3. Jana, 4., 5., 6. Antena, Arena, Stop, Novi tednik, Nedelj.ski dnevnik, 7 dni . . . 7., 8., 9. Neue Post, Quick, Frizer, Burda in 10. Delo, Front. . . — čisto na koncu pa še ugotovitev, ki sicer ne sodi v delovni naslov naše akcije, gotovo pa velja za vse celjske frizerje. V frizerskih salonih se lepša- jo samo gospe, tovarišic namreč fri- zerji ne poznajo. Ali se tudi tu, tako pri izboru časopisov, podrejajo željam svojih strank? V akciji so sodelovah: MATEJA PODJED ZDENKA STOPAR DAMJANA STAMEJČIČ 18. stran — NOVI TEDNIK St.27 — 8. julij 1975 ALPINIZEM TEŽKE PONOVITVE Tako uspešno kot letos, šc nobeno sezono niso alpinisti Iz- koristili izredno lepega vremena. Ob tej vročini izbirajo seveda severne steJie, v ekstremno težkih smereh kljub temu pretočijo litre znoja pred izstopom. V preteklih tednih tudi ni bilo težav I nevilitami; člani in pripravniki celjskega iniseka so ob vsem tem prav letos najbolje pripravljeni in po do sedaj preplt^anita vzponih hrva. dvoma vodijo v slovenskem alpskem prostoru. Preplezane smeri v preteklem tednu: 2«. 6. Ojstrica — Herletova IV + , V, Al (Palir Andrej, Žun- tar Tone). 3. 7. Oj.strica — SZ raz IV, (Debeljak Ciril, Zevnlk Cvetka). Triglav — Pru-sikova IV+ (Jošt Silvo, Vodišek Rafko); Copoir steber V4-, Al (Lesjak Ivan, Deželak Vinko). Travnik — Ajichenbrenner VI, Al, A2 (Knez Franček, Zupan Jože). Špik — Dibonova IV (Lorber Rudi, Palir Andrej). 4. 7.: Ojstrica — Spominska V + , A2 (Canžek Franc, Sah Marjana); Ogrinova IV, V (Crepinšek, Debeljak, Zevnlk); SZ fM IV (Planiiišek Tone, Gračner Brane, Žuntar Tone). Jalovec — Ilomova IV (Knez, Zupan — plezala solo). Vsaj polovica teh vrhun.skih smeri (in več kot 60 izredno in skrajno težkih v preteklih tednih) nikakor ne spada v »reJcrea- cijo« vsaj ne današnjega, še normalnega človeka. To je le laična ugotovitev ljudi v športnih forumih, ki se s tem na enostaven in nestrokoven način otresejo enega od prosilcev za višjo dotacijo, pa čeprav .je ta prosilec med prvimi »v zveznem razredu« in se ukvarja s športom, ki je najdražji. Morda zato, ker nima publi- ke in stadiona, vročekrvnih navijalcev in afer — in tudi zato, ker v nol>enem od treh izvršnih odborov telesne skupnosti ni zastopan član sto ttsoč-članske rekreacijsko-športne skupine pla- ninstva. Severna stena Ojstrice z najbolj značilnimi smermi: I — Her- letova, 2 — Spominska, 3 — Ogrinova, 4 — SZ raz (nad biva- kom), 5 — Desna smer, 6 — Leva .smer, O — bivak pod Ojstrico gt. 27 — 8. julij 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 ALKOHOLIZEM ^ ^BOLEZEN DANAŠNJEGA uMZ^ Občinska skupnost socialnega skrbstva in zdravstvena služba v Slovenskih Konjicah že dalj časa opažata, da je pri zdravljenju alkoholizuia bolj malo uspehov. Na območ- ju občine sicer že od leta 1972 deluje klub zdravljenih alkoholikov, vendar pa je rednih članov v primerjavi s ti- stimi, ki so se zdravili v tem obdobju, zelo malo. Kaj se dogaja z ostalimi socialna služba ne ve ali o njih nima sistematičnih podatkov. Pred nekaj meseci pa se je spoprijela s problemom alkoholizma v konjiški občini mlada socialna delavka Zdenka Kovač, ki je pripravila obsežnejšo raziskavo o tem hudem in razsežnem problemu. Podatki, ki jih jC dobila, dajejo odgovore na vrsto vprašanj, predvsem pa kažejo sliko o zdravljenju alkoholizma v konjiški občini ^ o njegovih uspehih oziroma neuspehih. Populacijo za raziskavo so predstavljali vsi zdravljeni alkoholiki na območju občine Slovenske Konjice, ki so se zdravili v letih 1970 do 1975 hospitalno ali a.mbu!antno. Teh je bilo v tem obdobju nekaj čez sto, vendar pa se jih je vabilu Zdenke Kovačeve, ki je obdelovala anketo, odzvalo le 66. Zaključki, ki jih je dala raziskava mlade socialne de- lavke, so iz-redno zanimivi. Uvodoma pt>vedo, da so zdrav- ljeni alkoholiki v konjiški občini predvsem moški v staro- sti med 30 in 50 leti. Velika večina jih stanuje na podeželju, tjer je alkoholizem že tako in tako globoko zakoreni- njen in kjer sodi pitje med skupino znakov, ki poudar- jajo moškost. Med zdravljenci močno prevladujejo tisti, ti nimajo končane niti osemletne osnovne šole. Nizka, splošna izobrazba pa je gotovo slab stimulator pri zdrav- ljenju. Alkoholiki z nizko izobrazbo namreč težko doje- majo sistem zdravljenja ali pa ga sploh ne dojamejo. In neuspeh zdravljenja je tako tu. Iz raziskave je razvidno, da je večina zdravljenih alkoholikov še vedno poročena. To pomeni, da se niso še znašli pred popolnim družinskim razsulom. Odnos zakoncev do zdravljenih alkoholikov se je spreminjal v glavnem pozitivno. Seveda pa samo pri tistih, ki so se F>o zdravljenju odločili za trajno abstinenco. Pri ostalih pa je ostal odnos isti ali pa se je celo še pKDslab- šal, kar je seveda popolnoma razumljivo. Partner je na- mreč izgubil še tisto trohico upanja, da bo kdaj bolje, ki ga je imel pred zdravljenjem. Pri več kot polovici anke- tirancev je alkoholizem že nekako v družini. Ali sta pila že oče in ded, ali pa pijeta sedaj oba zakonca. V takšnih primerih je seveda težko doseči sodelovanje svojcev pri zdravljenju, saj je navadno treba zdraviti oba zakonca. In če zsdravljenje enega ne uspe, je neuspeh zdravljenja obeh že vnaprej zagotovljen. Zdenka Kovačeva je v svoji raziskavi tudi ugotovila, da je precejšnje število anketiranih zdravljenih alkoholi- kov že upokojenih. To stanje pa ni v skladu z njihovima leti. Večina jih je upokojenih zaradi posledic alkoholizma, mnogi tudi ne povsem upravičeno in ne iz lastne pobude. Ker so tako brez dela, je seveda še veliko večja možnost, da zabredejo v recidivo. Zato so skoraj vsi ti anketiranci tudi neusp>ešno zdravljeni. Nekaj primerov pa je takšnih, ko so alkoholiki pred zdravljenjem izgubili zapKDslitev, po zdravljenju pa zaposlitve zaradi nezaupanja aružbe niso več dobili. To pa jih je privedlo ponovno v recidivo. Značilna je ugotovitev, da kar polovice zdravljencev po končanem hospitalnem zdravljenju niso na.potili v klub zdravljenih alkoholikov. Zakaj tako, je vprašanje zase. Morda se zdravstveni službi to ni zdelo potrebno ali pa je bila mnenja, da tem zdravljencem niti klub ne more več pomagati. Seveda pa so to le ugibanja, potrebno pa bo podrobneje raziskati, zakaj takšen odnos zaravstvene službe do kluba. Vsi tisti zdravljeni alkohoUki, ki jih niso napotiU v klub, so namreč pričeli čez nekaj časa ponovno piti. V članku je nanizanih le nekaj od številnih ugotovitev raziskave o zdravljenju alkoholikov v konjiški občini. Omeniti pa velja še nekatere predloge za nadaljnje delo na tem področju. Predvsem bo potrebno vzpostaviti boljša odnos med delovnimi kolektivi, krajevnimi skupnostmi, zdravstveno in socialno službo, ki se bodo morale skupaj zavzemati za čimbolj uspešno zdravljenje aLkohohkov in njihovih vrnitev v sredine, kjer živijo in delajo. Poskrbeti bo potrebno za bolj uspešno delo kluba ZHiiravljenih alko- holikov v Slovenskih Konjicali in podobne klube ustano- viti tudi v ostalih večjih krajm v občini. Ootovo pa je, da bi moralo pri zdravljenju alkoholizma sodelovati več insti- tucij in drugih faktorjev kot doslej, kajti uspehi zdravlje- nja te hude bolezni današnjega človeka so gotovo pomemb- ni za celotno občino. DAMJANA ST.AMEJČIC ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL PilO§T0VOUNE TESTI ZNANJA Za to, kar že dalj časa uspešno prakticirajo v Loub- Ijani, so se odločili tudi v Celju. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je namreč skupaj s ko- misijo za vozniške izpite voznikov motornih vozil od- ločil, da pripravi prostovoljno preverjanje znanja o vozniški sposobnosti voznikov motornih vozil, ki že imajo vossniška dovoljenja. Preverjanje vozniške sposobnosti bo opravljala ko- misija za vozniške izpite voznikov motornih vozil v Celju in sicer 14. avgusta od sedme ure zjutraj v pro- storih izpitne komisije na Ipavčevi cesti. Kandidati, ki želijo pristopiti k prostovoljnemu preverjanju vozniške sposobnosti teoretičnega in praktičnega dela se mora- jo prijaviti najkasneje do 9. avgusta na prometni službi pri oddelku za notranje zadeve pri celjski ob- čini. Preverjanje bo anonimno in brezplačno ter si>ada v predam prometne vzgoje v cestnem prometu. Brez dvoma je to izredno zanimiva akcija, kjer bo lahko vsak voznik sam sebe testiral in videl, kako še obvlada vožnjo v prometu. Vemo, da so vsako leto neke novitete, ki pa jih dohajamo ali ne. S prosto- voljnim preverjanjem bo dana možnost odpravljanja določenih napak, s tem pa bo tudi povzročena var- nejša vožnja, kar pa bo nam vsem samo v prid. T. VRABL PRI BRE2NIK0VIH ZLATA POROKA V Zadobrovi pri škotji vasi sta praznovala zlato po- roko zakonca FRANČIŠKA in AiX)JZ BREZNIK, Zlatopo- ročni obred sta opravila na matičnem uradu v Celju, kjer sta po petdesetih letih skupnega življenja znova rekla da. Življenjska pot zlatoporočencev ni bila lahka. Oba izhajata iz delavskih družin in sta morala že od rane mladosti trdo delati. Alojz je štirideset let odhajal na delo v celjsko Cinkarno, Frančiška pa je gospodinjila. V zakonu so se Brežnikovima rodili štirje otroci, živi samo še hčerka Her- mina, pri kateri ob zetu Francu in vnučku Bogdanu pre- življata srečno jesen življenja tudi naša slavl.jenca. Česti- tamo! Igrane Cater Staša GorenŠelk OB POLETNIH VEČERIH Kljub najbolj praktičnemu športnemu in udobnemu načinu oblačenja, v katerem preživimo skoraj vse poletje, še posebno pa počitnice, si morda kdaj pa kdaj le zaželimo lepe dolge poletne večere. Nanjo se spomnimo, ko se odpravljamo na morje, saj so poletni večeri skoraj vedno preživeti v družbi, na plesu in sploh tam, kjer se lahko pokažemo v dolgi obleki. Letošnja moda poletnih večernih oblek je razgalila ramena. Odkrila jih je popolnoma, tako da sega dekolte "^d prsmi pod rameni do rok, kjer so navadno kra.tki, napihnjeni rokavi. Ta stil oblek je največkrat pod prsmi, okrog pasu in do višine bokov stisnjen z drob- no všito elastiko, tako da je obleka iKjpohioma obli- kovana po telesu. Od bokov dalje pa pada v drobnih gubah. Kot nalašč za toiple poletele večere so te obleke in "^t nalašč za tiste, ka imajo rade ekstravaganoo. 20. stran — NOVI TEDNIK; Št. 27 — 8. julij 1976 S FOTOKAMERO V HALI GOLOVEC URAGAN NAVDUŠENIH Prejšnji četrtek je dočaka- la rojstvo nova večnamenska hala pod Golovcem, ki so jo zgradili vsi delovni ljudje celjske občine. Nova lepotica Celja, kot jo že mnogi upra- vičeno imenujejo, ni mogla imeti lepše otvoritve — pa čeprav še neuradne — kot jo je imela s povratno kvalifi- kacijsko tekmo za vstop v I. zvezno rokometno ligo med rokometnim klubom Celje, ki letos praznuje 30. letnico in mostarskim Veležem. 2e mnogo pred začetkom tekme je bilo pred novo ha- lo kot v panju. Prišli so ob- čudovalci rokometne igre z vseh vetrov, celo iz Ljublja- ne in Maribora, da o manj- ših krajih v okolici Celja sploh ne govorimo. Dvorana je bila polna do zadnjega ko- tička! Dajala je poseben vtis, ki ga tisti, ki so ga doživeli, nikoli ne bodo pozabili. Bilo je resnično enkratno. Dvora- na ja uspešno prestala -svoj krst in potrdila dvoje: da je njena gradnja bila p>ovsem upravičena in da bo s po- dobnimi prireditvami, kot je bila prva, stalno polna, to pa pomeni, da bo tudi lahko rentabilna. Celjani smo dobi- li nov pomemben objekt, ki bo brez dvoma izredno kori- stil nadaljnjemu razvoju na različnih področjih. Kako je potekala tekma, o tem ne bomo pisali, ker so že drugi. Povejmo samo to, da je bil v dvorani pravi ura- gan, ki ni niti za malenkost popustil celo uro, tako da se tudi uradnega napovedovalca sploh ni slišalo. Gledalci so dobesedno »nosili« igralce Ce- laj, ki so dali vse od sebe, da bi uspeli in — USPELI SO! Po tekmi, ki bo ostala vsem vedno v spominu, so gledal- ci z igralcev strgali drese za spomin, igralce nosili na ra- menih, se objemali in p>oljub- Ijali. Sredi igrišča je na eni strani jokal v tla od razoča- ranja nad izgubljeno prilož- nosijo mladi državni repre- zentant Zadro (Velež), na drugi pa sta se valjala v tran- su veselja nad uspehom bra- ta Bojevič — Vlado in Mi- ha. Takšenje pač šport! To- krat smo slavili Celjani. Po- vsem upravičeno! Tekst: TONE VRABL FOTO: TONE TAVČAR Trener Tone Goršič je po tekmi izjavil: »Bilo je vražje težko, saj so fantje dali vse od sebe in skoraj niso pošte- no imeli časa dihati, takšen je bil tempo. Mirno lahko po. vem, da je eden najpomemb- nejših igralcev za to doblje- no srečanje bilo prav občin, stvo, ki je nenadkriljivo. Takšne publike nimajo ni- kjer v Jugoslaviji. Zdaj bodo dobili igralci krajši zaslužen odmor, potem pa ponovno na delo, kajti čakajo nas težka srečanja z 1. zvezni ligi, kjer ni slabe ekipe. Garali bomo in prepričan sem, da bomo tudi uspeli ter tako potrdili, da je Celje resnično središče rokometa v S!ovcni,ti ter da smo upravičeno prišli po pe. tih letih ponovno v prvo li- go. Čestitam vsem igralcem, še posebej tokrat izjemno odličnemu vratarju Marguču in olimpijskemu potniku Vla- du Bojeviču, Ici je v drugem delu zaigral fenomenalno in s tremi zaporednimi zadetki zapečatil usodo gostov. Hva- la gledalcem in hvala vsem občanom Celja, da so pripo- mogli, da smo dobili tako le- po dvorano, ki smo jo prav mi nadvse uspešno krstili. Upam, da bo tudi nadal.inja pot takšna.« _ Ekipa novih prvoligašev, ki je v povratni kvalifikacijski tekmi premagala goste iz Mostarja z 22 proti 15 (stojijo od leve proti desni): Mrovlje, Miha Bojo vič, Fresinger, Guček, Anderluh, Ivezič, Luskar, Peu- oik. Božič, Vlado Bojovič (zakrit), Marguč in kapetan Levstik. Ob njih sodnika Valčič in Stanojevič Iz Beograda. V ozadju .je lepo videti, kdo je bil »dodatni« igralec celjskega moštva ... j Mali Mrovlje, eden najboljših celjskih obrambnih igralcev, se je uspešno i)rebil skozi trdo obrambo gostov, njegovo aJicijo pa na desni strani spremljata »velikana« U-vstik in mla
  • »Celje« je organizirala že tretje tra- dicionalno tekmovanje z malokahbrsko puško serijske izde- lave iz ležečega položaja ter z zračno pištolo. Tekmovanje je trajalo i>et dni, ob izredni udeležbi, saj je nastopilo več kot 60 tekmovalcev. Vsak nastopajoči je izstrehl 11 strelov. Za oceno pa se je ui>oštevalo 10 najboljših zadet- kov. Najboljši celjski strelci, ki so nastopali že na večjih uradnih tekmovanjih so se na lastno iniciativo odrekli na- stopu ter tako dali priložnost za osvojitev nagrad tistim, ki nimajo tako izostrenega očesa in mirne roke. Za takšno gesto si celjski vrhunski strelci res zaslužijo pohvalo. Do- seženi so bili odlični rezultati, kljub precejšnji vročini. Pre- pričali smo se, da znajo celjski skriti talenti dobro streljati, kar je vsekakor izrednega pomeri tiidi za obrambo naše domovine. Nekaj najboljših posameznic v konkurenci žensk: 2ana- govalka je Lidija Kavka 86 krogov, sledijo pa Gabrijela Šprajcer 81, Marjana Jeram 79, Slavica Seršen 77, Helena Mihelak 75, Elica Jager 75, Panika šarlah 74, Hedvika Kranjc 72, Karolina Fajs 71, Mira Gradišar 69, Marija Strmele 68 kr. itd. Najboljši pištolarji: Boris Kresnik 9i2, Zoran Lah 92, Drago čuček 90, Radovan Jenko 88, Anton Toman 88, Zden- ko Vengust 84, Franc Jonke 84, JOže Kuder 83, Večeslav Jošt 83, Boris Golob 82, Mihael Deželak 82, Ivan Kranjc 81 krogov itd. Moški — puška: NajprecLzmejši je bil Janez Vučer 90 krogov, tesno za petami pa so mu bili Mihael Dečman 90, Marjan Penev 89, Mihael Deželak 89, Bogdan Podplatan 88, Boris Poteko 8, Bojan Ploj 87, Vlado Gajšek 87, Radovan Jenko 87, Milan Bon 87, Franc Lukač 37, Drago čuček 86, Alojz šmid 86 — (lanskoletni zmagovalec), .Anton Toman 86, Marjan Vrečar 86, Emest Sevšek 85, Jariko Melanšek 85, Stane Ivanšek 85, Valter Leben 85, Venčeslav Jošt 85, Vlado Vodeb 85, Andrej Vogelsang 84, Milan Dečman 84, Peter Šah 84, Branko Seme 84, Mladen Melanšek 84. Edi Fister 84, Peter Petrovič 83 kr. itd. Ta množična prireditev, ki je sodila v okvir praznovanja dneva borcev in občinskega praznika, je v celoti uspela. Na široko smo odprli vrata vsem tistim, ki jih zanima strelstvo. Na svidenje čez leto dni. Tone JAGER VSEM ZAHVALA Organizacijski odbor BAI z zadovoljstvom ugo- tavlja, da je organizacija iger po splošni oceni us- pela. Hkrati pa se zaveda, da je k temu pripomogla predvsem izredna priprav- ljenost vseh občanov in delovnih organizacij, da po svojih močeh prispe- vajo svoj delež. Primerov izredne.ga sodelovanja in prizadevnosti je toliko, da se ni mogoče vsem posa- mično zahvaliti. Zato se vam v imenu vseh iskre- no zahvaljujemo. Še pose- bno nam je v zadovolj- stvo, da se je ob igrah uveljavilo Celje kot celo- ta, občani pa so zopet tu- di na ta način izrazili .svo- jo pripadnost atletiki. za organizacijski odbor MITJA PIPAN, predsednik O ŠOLSKIH TEKMAH Ob zaključku šolskega le- ta velja potegniti tudi črto nad organizacijo in udelež- bo na šolskih športnih tek- movanjih, ki so sestavni del učnega načrta in programa v šolski telesni vzgoji v okvi- ru pouka in aktivnosti v ŠŠD. čeprav je v primerjavi s prejšnjimi leti zaznamovati viden napredek tako na os- novnih kot srednjih šolah, pa glede na vse boljše pogo- je za šolsko telesno vzgojo, še ne moremo biti zadovolj- ni. V marsikaterih občinah niso bila izpeljana vsa tek- movanja po piramidalnem sistemu, s katerim bi vklju- čili v osnovna tekmovanja vso šolsko mladino. To velja še posebej za individulane športe, predvsem atletiko, o kateri toliko govorimo in pi- šemo, da je v razvoju naše telesne kulture v najvišjem prednostnem razredu. Marsi- kje se reprezentance i>osa- meznih šol in ŠŠD oblikuje- jo na hitro roko brez ustrez- ne notranje selekcije v ok- viru razrednih in medraz- rednih tekmovanj ter priprav izbranih ekip. Na programu je bilo v zadnjem šolskem letu v republiškem merilu osem prvenstev, ki so jih posamezne občine še obogati- le z določenimi panogami in igrami, ki imajo v njihovih sredinah tradicijo in širši množični značaj. Najbolj množična je bila udeležba v tekmovanju na osnovnih šolah v košarki in rokometu, ki postajata vo- dilni igri v ŠŠD. V košarki je v okviru pionirskega festi- vala nastopilo 87 ekip pionir- jev in pionirk, večje število občin pa je še izvedlo tek- movanja za ml. pionirje in pionirke, tako da je skupno nastopilo nad 120 ekip s 1200 mladimi košarkarji. V roko- metu je nastopilo 88 ekip s 1000 igralci. Tudi nogomet se uspešno razvija, saj je na- stopilo 44 ŠŠD na občinskih tekmovanjih. V atletiki je nastopilo 76 ekip v skupini za st. pionirje in pionirke ter še 32 v skupini ml. pio- nirjev in pionirk. Lep napre- dek je čutiti v odbojki, kjer je nastopilo na občinskih tekmovanjih 48 ekip. Prven- stva v rokometu, košarki in nogometu so izvedle vse ob- čine, v atletki vse z izjemo šentjurske, v odbojki 6 ob- čin (brez konjiške in šmar- ske), v smučanju 6 (brez celj- ske in šmarske). V strelja- nju so bila letos na pro- gramu le občinska prvenstva, ki jih niso izvedle vse obči- ne. Močno pa pada iz leta v leto udeležba na gimna- stičnih prvenstvih. Na občin- skih prvenstvih je nastopilo 39 vrst, najmanjše število v prime javi z ostalimi panof gami in igrami. Zaskrbljujoče je, da so le nekatere občine izvedle prven- stva za mali atletski šolski pokal za učence 5. in 6. raz- redov. Tudi atletske akcije — iščemo najhitrejšega pionir- ja-ko, najboljšega skakalca-ko in najboljšega metalca-ko — niso naletele na ustrezno množično odzivnost na šolah m ŠŠD. Prav za atletiko in gimnastiko bo treba v pri- hodnje vložiti več družbene pomoči od TKS in občZTKO, da bosta ti temeljni panogi dobili ustreznejše mesto ta- ko na šolah, v ŠŠD in ▼ tekmovalnem sistemu. O tekmovanjih na srednjih šolah pa kaj več v naslednji številki NT. K. J. gt27 — 8. julij 1976 NOVI TEDNIK — stran 23 Kronika PEŠEC NA CESTI ALEKSANDER CREVAR, 28, iz Lju- bljane je vozil skozi Rimske Toplice, ko je pri odcepu ceste proti kopališču