Katolški cerkveni list.
.H a.
V (Vtertik 17 Prosenca.

\cMrn iia vernost.
(I/, nemškiga i Ah ! obcrni doli »kn. Človek! v pekla strašno ječo. Kamor duše njih gredo . Ki prišli so oh verno srečo. \i miru. pokoja ni.
Vsakdar! nikdar! Noe i not sc tam glasi.
Kol ko vonder ura je? Ta z brit kostjo poprašujc; Ah, kaj! večnost bilo je, Cni žalostno zdihujc; Daje iz ure glas strašan:
Vsakdar ! nikdar! Pa ne pokoj veno van.
Vsakdar sred noči temne 8 težkim dolgam tam ječati, Nikdar od sodbe ojstrč Ne rešenja dočakvati: Dolg je brez vse mere čas,
Vsakdar! nikdar! Silno zaboli že glas.
Silno zaboli že glas: Vsakdar reva. nikdar sreče; Dolg je brez vse mere čas. Ni s:a konca nikdar ječe. Večnost dolffa in strašna!
Vsakdar! nikdar! Ah ! prenesti iii tega.
i 'as je milosti še zdaj, Sc stoji nebo odperto; Kadar noč prišla bo kdaj. Takrat vse ti bo zaperto. Zdaj k pokori. človek moj!
Vsakdar! nikdar ! V glasu tem proč čas bo tvoj.
H.
Zbudimo se S
V dcželskim ali politiškim slostvu vse kliče : dalje, dalje! — pa tudi vse dela in se giblje; ne bilo
l«i lepo. ko bi mi poleg tega v cerkvceih rrčeb spali. \ slovenskim cerkvenim slovstvu imamo razne molitev le še redko kej posebuiga. bo treba glodati, de ne poostanemo. ljudje /daj že zlo znajo brati: šole se naprav Ijajo. toraj bodo sčasama še bolj sploh znali. Slovensko ljudstvo, hodi Itogu hvala! ima veselje nad svetim branjem: skerhimo .»raj, de mu te duhovne jedi ne /manka. I:: !.t~ ne vemo, kaj ho novo posvetno slovensko slovstvo kej rodilo, moramo vedno bedeti, iu gledali, dc se dohri, verni okus ljudstva v slabo ne zvcr/.e. in do prepovedaniga branja ne dobi veselja. Ako vse v neniar pustimo, med tem. ko se posvetno slovstvo vedno bolj in bolj vzmaga . kam bo s tem prišlo? Svetnih dnevnikov je že na število in le poglejmo, s koliko gorečnostjo se v njih govori in piše: cerkveni slovenski edini -- komaj dc se jc še ohranil! Naša dolžnost jc, ga med ljudstvo, zlasti med mladost, razširjati, in z dopisi času in ljudstv u primernimi podpirati. To mi moramo, to jc naša dolžnost, to smo mi dolžni svojim ljubim slovenskim hratam. Želeti bi bilo zlo zlo. de bi imeli saj dva cerkvena dnevnika, eniga za občinstvo sploh, druziga za bolj zobražene. Izgovor, de zobraženi imajo nemške bukve in dnevnike, je prazin; zakaj čas tako do-naša, de duhovni živež v domači besedi bolj do-padc, in mi smo dolžni zanj skerbeti, ker velika in težka naloga je na naših ramah, ne le prostim, ampak tudi zohraženim skerbeti za naravno (moralno) rejo, in temu vsled tudi za primerin duhovni živež, po besedah: ..Omnihus omiiia factus sum;- • tudi zohraženim: ne pozabiti! Gotova resnica je. kar skušnja poterdi: Kar človek prebira, po tem sc zohrazi in izlika. Ako ho slov cnska mladost. žejna slovenskiga slovstva (in kdo ji ho to zameril?), le svetne novosti, bukve, dnevnike itd. pred seboj imela, bo tudi le svetne brala: in sama bolj in bolj posvetna prihajala. Kam hi to prišlo! Cerkveno slovstvo našiga naroda mora s svetnim slovstvam saj vštric iti. ako ze ne naprej: ako tega ne bo. bo slabo. Poglejmo na Celic in Poljake, koliko imajo cerkvenih dnevnikov, in koliko duhov škili bukev pišejo. Pri nas	a ravno tolika
sila za cerkvene dnevnike, posihinal pa bode čem
05263636
dalji* viti. Mori je pri nas za lake reei obilno, de malokje toliko, le delavnosti priniankuje. Toraj zbudimo se! To veleva nam Ijubezin do na šib bratov, to njih ncuiiicrjocc duše: -Kaj pomaga človeku, ako ves s\et pridobi, svojo dušo pa pogubi?- y
Ixla$anje LairelaiiNkili Iitanij.
I Ouljr. t
llevica modra, za nas lloga prosi!
Y,a materinstvam presvete lložje matere Marije začne verno kardelo cerkve njeno devistvo hvaliti s rastivnim prilogam: .Devica modra", s kterim na znanje dati hoče . de je bila njena modrost so-sebna in visoka.
Kaj je modrost? Modrost jo: pozemeljske reči zaničevati, in nebeške ljubiti. ..Po modrosti človek spozna. pravi s. Aii g u š t i n. de večne reči so višji, iu nižji so pozemeljske". rModrost je", pravi spet, kadar v časnih dobrotah nimamo svojiga upanja, v zlogih pa nc strahu*. Modrostjo: božje in človeške reci prav spoznali, ločiti dobro od hudiga. se hudiga varovati in dobro izvoliti: k dosegi namena pripravne pomoeke izvolili, učiti in kazati, odločen namen per \ sili svojih delih pred očmi imeti jezik krotiti.
V vsili delih je Marija devica nar vikši modrost razodevala, zato se ji pravi devica modra, ja nar modrejši (\irgo priidentissima).
Vso hlišobo časne časti, vso posvetno srečo je zaničevala: na nebesa in nebeške reči gledala per vsili svojih časnih opravilih, nanje je mislila, nje je ljubila, in iskala: pozemeljske reci je malo ob-rajtala. V znamnje trga piše s. Janez v skrivnim razodenji I.. de je imela tista žena mesec pod svojimi nogami: ..Al e s e e-. pravi. .. j e b i I p o d 11 j e-nimi nogami". Kaj je. de Marija mesec pod svojimi nogami ima ' To pomeni . de je vso čast sveta, ktera jc spreminljiva. kot mesce, in vso preobilnost pozemeljskih reei zaničevala. -Devica je bila po-..11 i ž na v sercu. v duhu modra, iu svojiga upanja ..ni stavila na negotovo bogastvo, ampak na proš-..njo reveža", pravi od nje s. Ambrož. -Zato se -Marija imenuje mati lepe ljubezni", ker nikoli z ljubeznijo do posvetnih reči ni bila omadežvana.
Marija devica jc bila tudi modra . ker jc obilno '•poznanje božjih in človeških reci. dohriga in hudiga imela. Kar je bilo \ prerokih skritiga, kar je bilo v vsim s. pismu shranjeiiiga, je bilo presveti Devici znano in odperto. Zato jo s. Janez kakor ženo s soncam oblečeno popiše: ../ena je bila s sonca m obdana". Skr. raz. I Si. I. Zakaj je .Marija devica s >oncam obdana? Plajš je bil svoje dni znamnje modrosti, modroslovci so bili s plajšem ogernjeni. Marija jc bila s soncam, kakor s plajšem ogernjena . ker je brezno božje modrosti pregledovala. S. Hernard pravi: ..Po pravici bo Marija s soncam obdana popisana, ker je nar globo-kejši brezno božje modrosti, več kakor se verjeti zamore . spregledala-.
Modra jc bila Devica, ker nikoli nobenigapoželenja mesa. nobeniga gibanja kake strasti v svojim sercu ni občutila: sv. Duh je nad njenim sercani cul. in ga vsilim hudimu branil. Skerbno jc varovala svoje počutke. de skoz nje nikoli tudi nar manjsiga semena hudobije ni sprejela.
V premišljevanji življenja Kristusoviga. kteriga jc spiral s. K011 a ven t ura. Devica svoji teti Elizabeti tako govori: -Hči. povem ti. de nobene -milosti, daru . ali čednosti nisim od lloga prejela
-brez veliciga truda, vedne molitve, gorečih želja, ..globoke pobožnosti, in veliciga mučenja — zunej -posvečujoče gnadc, s ktero sim posvečena bila v ..maternim telesu*. In precej pristavi: ..Za terdno L, ved i, de nobena gnada ne pride v dušo, kakor le .po molitvi iu trenji telesa". Xa Marijo oberne cerkev besede s. evangelija: „Marija je nar boljši del izvolila, k t e r i j i ne bo o d v z e t". Lil k. 10, 4S>.
K dosegi nadzemeljskiga, nebeškiga namena celiga svojiga življenja je tudi pripravne sredke ali pomočke izvolila, in ti so bili dobre dela. „Sveta Devica", govori s. Dionizi Kartuzijanski, ..je ..bila v sveto premišljevanje vedno zamišljena, in ..jc za zveličanje celiga človeškiga rodu vedno 1110--lila . pa vender tudi s svojimi rokami delala". Vse njene dela, tudi nar manjši, so bile llogu priporočene , in v božjo čast obernjene.
^Tisti je prav moder", pravi Salomon, .kteri je gospodar svojih ustnic". Prip. 10, 19. In: -K d o r s v o j e g o v o r j c n j e z a d e rž uj e, je učen in 111 od o ru. Prip. 17, 27. ..lic sede razumnih bodo navagi tehtane". Sir.
Te čednosti je presv cta Devica obilno nad sabo imela. Ljubila je molčečnost, kar nam s. evangeli pričuje, ker je od sv. skrivnosti včlovečenja molčala, dokler je per Elizabeti, svoji teti, spoznala, de ji je po božjim razodenji že znana.
Pa modrost ne terja vedniga molčanja, temuč razumno, ktero ni ne ljubezni, ne kaki višji dobroti nasproti. Molčanje naj bo pametno: tedej sc mora, kader potrebnost terja, v razumno zgovornost preoberniti.
V štirih evangeliih se štirikrat bere, de je Marija devica spregovorila: pervič z velikim angelam (lahrielam: drugič z Elizabeto, svojo teto: tretjič v tempclnu. ko je bila zgiibljeniga Sina spet najdla: četertič na ženitnini v Kani Galilejski, pa vse te njene besede so bile modre, polne ljubezni in hvaležnosti do lloga. polne preserčne materne ljubezni do sina. in polne ljubezni do bližnjiga. O prečudna modrost liožje matere!
tčimo se po zgledu Marije modrosti, po nebeških rečeh hrepenimo: prave učenosti išimo: ločimo svoje serce od pozemeljskih želj'«, zavarujmo svoje počutke. z dobrimi deli svoj poklic zmeraj bolj zagotovimo: nad svojim jezikam čiijmo, ter se priprosnji nar modrejši Device perporočimo.
O Marija! prosim te po tvoji veliki modrosti, zadohi mi od svojiga preljubiga Sina milost. de bom zanaprej previdin v svojim govorjenji, previdin v svojim djauji in nehanji, in zlasti previdin v delu svojiga zveličanja. Devica modra za nas lloga prosi!
(I).»ljc sletli. |
Kaba zgledov pri *lio<liiili govorili.
Skušnja uči, de mlado in staro posebno veselje občuti. ako shodni govornik svoj resnobni govor s primernimi zgledi osoli. -Kdor koli l jubo l judstvo pozna - pravi neki učen škof - ne bo tajil, d«' se resnica nohenkrat hrepeni jivši ne posluša, de se nikoli v spomin in v serce ne v tisne globokejši. kakor če se v podobi zgodbe ali pripovedi predoči-tuje. -Kterikrat sc ljudstva nekaka v nemarnost v poslušanji loti. in paznost peša; berž pa. ko govornik povzame: _llil(hila, lo itd.) jc svoje linije zopet vse uho.- Verli tega se večkrat z enim zgledam več dokaže, kot z dolgo verigo suhih besedi. Toraj je prav, de se pridigar ob primernih
priložnostih zgledov, prigode!) itd. posluži. Ker je pa napčna raba tudi vtem škodljiva, damo naslednje pravila za to reč po Bellefroidu:
i. Zgledi morajo biti gotovi, in taki. de pametno prelresanje (kritika) ne more nad njimi dvomiti. Ako tega manka, se namenu nasproti dela, zaupanje zmanjšuje, in sv. veri nečast dela.
Ne smejo biti preobilni.
3.	Naj bodo primerni starosti, stanu, okoliši-nam, oliki, predsodkam, cehi slabosti poslušavcov. Zgledi oseb naše starosti, našiga stanu ali naše dežele, ali ki so v naših okolišinah, nam veliko glo-bokejši v serce sežejo, ker nas bliže tičejo, iu se nam živejši v spomin in čutilo vrinejo.
4.	Se morajo natorno znankam vezati, in pripravno pripovedovani biti.	~f
Svet Ntariga pridigarja mladini pridigarjem.
..Prav pridig val i, pred vsako pridigo v tri kraje poglej: enkrat v globočino svoje lastne rev-šine, enkrat v globočino revšine človeške okoli sebe, in enkrat na božjo ljubezin Jezusovo, de boš, pra-zin samigasebe, in poln usmiljenja do svojiga bližnjica, zamogel božjo tolažbo ljudem v seree pokla-dati.u "	(Sailer.)
Pri pogledu samiga na sc. si misli: llog mi bodi milostljTv, de, ko drugim oznanujem. ne boni sam zaveržen. Pri pogledu na svoje poslušavccsi misli: Misereor super turbam: in pri pogledu na Jezusa si poočiti, kako on pred vratmi stoječ terka in čaka, de bi mu kdoodperl, ter kliče: Venite ad me omnes, ego humilis sum eorde et mitis, discitc a me: et venite omnes, <|tii I a bora t is rt onerati e-stis, ego reficiarn vos.u Misli si. kako bi Jezus govoril : tako tudi ti govori! In ako hočeš človeško grešnost in slabost živo popisati, vzemi popisovanje iz samiga sebe: tedaj bo imelo resnico in življenje.
Vender pa ne smeš pozabiti: Preden iz svojiga staniša greš, pusti človeka doma in reci: lioquere tu Domine! loi|iicre tu! In ko zopet donni greš. zahvali (iospoda, dc je govoril: prosi ga tudi. ako ga že nisi popred, de ti ono dušo podari (spre-oberne) ali nedolžno ohrani! i. t. ti.	y
Potnlia staršev otroke v v nebo vpijoče ^relie pripelje.
(Svarivna prigodba.)
V letu 1H38 je bila na Kraneozovskim dekliea, šele 10 let in nekaj meseov stara, pred sodbo pripeljana. ker je bila tožena, de je v štirih dneh dve mali dekletici svoje sosede v šterno prekucnila, in tudi otroka svoje starosti de je hotla vtopiti. Mlada hudodclnica ni imela ravno revnih staršev, vender je niso nič prav redili, in ji nobeniga praviga poduka dali. Oče jo je velikrat zavoljo malih prestopkov hudo strahoval, mati ji je pa pregledovala in potulio dajala. In tako je bil otrok hudovdljin, ter-inast iu zmiram bolj ker\ i žejin. Veselilo jo je svoje tovaršice terpinčiti, jim pešk v oči metati, jih po rokah in po obrazu s koprivami švigati. Posebno jo je veselilo, domače živali mučiti ali terpinčiti. in jih neusmiljeno moriti, kakor je mogla, de jih je nar 'hujši bolelo. Sodnik jo vpraša, zakaj je hotla uniga tretjiga otroka, kije mislil piti, v šterno prekucniti? in mlada morivkajc brez strahu odgovorila: ..ker sim ga hotla vtopiti". Vsi poslušavci so ostermeli nad tem odgovoram. Nekdo jo jc pa hotel zago-
varjati, in jedjal. de blezo ni vprašanja prav razumela? Mlada hudodclnica pa reče merzlo: „0 par! prav sim razumela, in sim rekla, de sim hotla malo dekle usmertiti". Ko so jo spraševali, je po sodnišiiiei povsod okoli brezskerbna gledala. In ko je sodnik drugim zgled pravil, kako jc neki morivcc umorjenimi! serce iz trupla iztergal in iz njega kri lokal, je tako pazljivo poslušala, kakor de bi nar\eei veselje nad tacimi neslišanimi hudodelstvi imela. Ilila je potlej za dvajset let v ječo obsojena, iu sklenjeno je bilo, dc bo tudi potlej pod sodniško oprimo, ako iz ječe pride.
Čast. komur €*ast.
Če se od Celja skoz lepo Saviiisko dolino pelješ, ali ffreš. zarledaš. kader nekoliko od St. Teti a po veliki cesti proti Vranskimu prideš, na levim kraii pol ure od ceste lepo cerkev sv. Pavlu posvečeno, in velik« Prc-bolsko grajšino, zravno pa fabriko. I.epc opravila so bile tamkaj 30. Kimovca preteceniga leta. — Zdajni vlast-nik Prebolske grajšine, \isoko spoštovani gospod Ig. Obl.. za božjo čast in sveto vero vsi vneti, so zraven pota pred svojim gradam lep križ postaviti dali. Ves kriz jc iz vlitiga železa, podoba Izveličarja pa dobro pozlačena, pod ktero so lete latinske besede: Si Deus pro iiobis, quis eontra nos. če je Bog z nami. kdo je zoper nas; zapisane, ki nas opominjajo, de smo vsi na svetu vojaki za sveto nebo, in križ jebandero, pod ktcrim bomo sovražnike svete vere srečno premagali. Marsikteri. memo križa grede, sc spomni na Izveličarja. iu Njemu v svojim sercu čast in hvalo daja. — Pa tudi per cerkvi sv. Pavla se vidijo že od daleč perpravila skerbniga d«š-niga pastirja A. P. Dve prav čedni kapelici so pretečemi leto s pomočjo pridnih farmanov zraven cerkvc -.»/.dali, in v eno lepo podobo Marije čistira spočetja ( kakor žena s sončnim žarki obdana; mesec pod svojimi nogami, iu na fflavi krono iz dvanajsterih zvezd. I Skriv. raz. I '-i. 1 K v dru^o pa prigodbo spreoberjenja Sv. Pavla, lepo i/.-malati dali. s tem pa tudi v sercu marsikterira mlačnima kristjana želje za božjo čast in sveto vero obudili. Zgoraj imenovani dan so častivredni Brazl«»\-ki dehant, na prošnjo gospoda l<r. Obl. in St. Pavli-kijra gospod fajmoštra peršli. kapelice per cerkvi ino lipi križ per grajšini žegnovat. I jn«li je »oliko k loma opravilo peršlo. de se je vse ierlo. ino častivredni go-pod dehant so per ti perložuosti tudi nektere sen ne besede govorili. ki so se gotovo serca mar-kterga zvestima poslu-šavca prijele, iu bodo obilni sad obrodile. Zato ponovimo še enkrat besede S\.Pa\la: »t ast komur rast"'. Ilim. 13. 7.	Podgorski.
Itn zgled po keršanski m svetu.
Ilim. Na sveti Večer je šel kardinal l.ambruskini k sv. Očetu v Portiei. Jim v imenu vsih kardinalov k svetimo Dnevu srečo vošit. Papež so se ob štirih popoldne s kardinalam Antonelli-tam iu s poslancain v Neapelnu, gosp. (iaribaldi-tam, v Kascrto peljali, in s.» ondi v kraljevi kapeli o polnoči pervo sveto mašo inaševali. na sveti dan zjutraj ob sedmih pa druffo. ktero sta kralj in kraljica z vso kraljevo družino slikala. Po maši so jih Papež obhajali, in so vse pričujoče s prijaznim govoram nagovorili, kteri j h je do solza -rinil. Potlej so se veliko mašo v veliki kapeli kraljevima poslopja peli. ktere se jc tudi pobožno ljudstvo udeležilo. Kraljeva družina je kosila s sv. Očetam v Njih slanovališi. Tudi kardinal Antonelli je bil povabljen. Na sv. Štefana dan so se sv. Oče spet v Portiči ventili. — Praznik sv. .lan za evangelista, pairona velike Lateranskc cerkve \ Hjiiiu , jc
bil letaš s posebno slovesnostjo vpričo brezštevilnima vernima ljudstva obhajan. Med drugimi svetinjami ste bile tudi ml a vi sv. aposteljnov Petra in Pavla v počastenje očitno izpostavljeni. Kardinal Barberini jc imel veliko sv. mašo. per kteri je Kimski senat dram srebern ktlih v dar pernesel.
Piše se iz II ima. de so unanji konzuli in poslanci prejeli naznanilo, de se mislijo Papež Iti. Prosenca t. I. v VeNet ri. S ur pod Kimam, preseliti, od koder bi se brez odloga v Kini podali. De bi bilo pač to sporoči hr resni« no !
Iti dan p. in. je škof od Kritrej v K i in u pervi zvon /cgnal . kteri je bil po odhoda Papeža vlit; veliko število veruiga ljudstva se je per tem sv. opravilu so-slo. \'lite -n na njem podobe od Jezusoviga rojstva in njegove smerti. in sv. Jožefa, kterimu jc posvečen, zraven pa še napis, kieri pove. dc je bil ta zvon 17. >»u-«a 1^1'.* od hudobm-zev vzet in stoičen, 22 Grudna ra\no ti-liga leta pa od bratovšiuc za umirajoče spel narejen. —
Vcapcl. ti 1. dan l.istopada so sv. Oče v Neapclnu več eerkev obickalr. \a poli k cerkvi della sani t a jc šel en duhoven s sv. Res nji m Te lesa m nazaj v farno cerkev. »Sv. Oec so stopili iz voza. in so šli z drugimi vernimi vred k nogam za ^v. He-njim Telesam do tiste cerkve, ktero so po prejetim žegim zapustili. V neki drugi cerkvi so razdelili oblačila, ki so bile v (a namen od on Iu-nje bratov s.ne perpravljenc. med uboge: ta ljudoljuhiiost Papeža je vse v serce ginila.
Koliko sc angleški p r o t e s t a ii l j e perzadeva jo. seme krivovere na Laškim zasejati, se vidi iz tega. ker silo velike stroške izdajajo za časopise, kteri katolško vero in njene služabnike ohrekujejo in gerdijo. Kn časopis z inienam rKonkor«lia~ v T urinu jc v pospeli takima >atan>kiga <ljanja od protestanške svetopisemske družbe v J.ondonu otl (KMI frankov prejel. Sovražniki cerkve ne dela ne dnarjev lic varujejo. de svoje hudobne naklepe spcijajo; katolčanam sc pa obojima škoda zdi. kadjr je treba za povišanje matere cerkve kaj storiti. - Otroci sveta so zmirej razumniši v svojim rodu kakor otroci luči.
Govori se . de bi se imela papeževa armada v tak stan postaviti . dc bi zamogla Očeta ccliga keršanstva varovati in braniti. Vsim kat. krist jaiiam bi imelo na tem ležeče bili . de bi sc dežele zdajniga Papcževiga posestva sv. Očetu za zmirej ohranile; tedej hi se v ta namen iz celica katolškiga sveta vojaki mogli nabirati. Ker hi pa to težavno bilo. zdej mislijo spet red Malttš-k i h v i i e z o v ustanovili. in mu zdajniniu času in novi rti u poklicu permerjenc naredbe dali. dc bo perpraven. Papežu in Njih deželam v hrambo služiti.
Iz Tir o lov I O. Prosenca 1850. Farna sose»ka Ampeco na Tirolskim se je zastran odškodovanja odpravljenih desetin s svojim fajmoštram in mežnarjem prav lepo pogodila. Za pretečeno leto 1849 so vsi far-mani desetino še po navadi v snopji odrajtali. Od leras zanaprej so sc pa zavezali, de bodo fajmoštra in nuž-narja luez uterganja tretjiga dela v dnarjih odškodovali. Po desetletnim znesku prejete desetine in po dvajsetletni rteni žita jc bilo oilškodv anje za vsako leto na 11<>0 ;id. prerajtano. Cela soseska je obljubila to šuiiio plačevati m za kapital. 21MMMI gld.. ki na to vsakletno plačilo odpade, s celim soseskinim premoženjem dobra stoji. • laki soseski . ki ne samo za svoj last i časin piid. temu«- ludi za spodobne dohodke svojih dušnih pastirjev skerbi! - -
Rogosl«»v<ki profesorji na Dunaji bodo nov časopis za celo katolško bogoslovje izdajati začeli: vrednika
bota Dr. Seiner in Dr. Hausle. Zraven tema se pa znajde ta časopis tudi še pod poroštvam 7 drugih učenih mož, ki bodo sostavke prem'edovali, in edeu od njih se bo v imenu Dunajskima našdkofa tema dela udeležil.
Unidau sc jc spet nekej O frov, ki so na Turško ubežali, k mahomedanski veri podalo; vsih skupej okoli 500.
V turškim cesarstvu so tudi kristjani veči svobodo v ozirii svoje vere dobili. To jc pa Mahomedance razžalilo . kteri so dozdej kristjane zatirali. V mali Azii, namreč v Cilicii. v mestu Adaui so se tedej vkup stepli, de hi sc bili z veliko morijo nad katoičani maševali. .Nekteri katoičani so divji zlobi Mohaiiic«lancov ubežali v cerkev odcepljenih Arinencov (ki niso z Papežem zedi-njeni.) Skof te ccrkvc je bil tako blagoscrcin, de jih jc varoval; vrata jc <lal zapreti in zapaziti, in se jc tako celi dan raz«livjaiiimu ljudstvu branil: po noči pa je z otetimi katoičani v Tars. rojstno mesto sv. aposteljna Pavla, pobegnil. Armenski (nezedinjeni) patriarh, ki v Stambiilu prebiva, jc paAdanskima škofa, ker je katol-čane v svojo hrambo vzel. odstavil. Morebiti bo ta gro-zovitost v povišanje katolške cerkve služila , ker odstavljeni Adanski škof s svojimi vernimi misli sc s katolško cerkvijo zcdinili; 37<» mož njemove škofije s svojimi družinami je pripravljeno za škofam v zavetje kat. cerkve se podati.
Iz Masavc. na A f r i k an s k i m primorji v Ilahc-siuii so pa Lazaristi v Stambulu bolj vesele novice prejeli. Gosp. Jakobis, prednik Lazaristov (duhovnov za misijonc) piše, ile sc v treh apostolskih namestništvih, ki sta jih papeža Gregor XVI. iu Pij IX. ob N i I u ustanovila. katolška vera lepo razširja, posebno po Abesinii, kjer je bila pred 15 letini prav malo znana, ali šc elo zaničevana, zdej pa je v časti in pred drugimi čislana. Dve sto tavžent monofizitov (to jc krivovercov, ki ter-dijo. dc ima Kristus le eno naturo). kteri so kake sto cerkev v deželi imeli, jc krivovero zapustilo inscRim-skimu papežu podvermlo.— V Gondoru je gosp. Stclla lepo misijonsko hišo sozidal ; dva duhovna Franciš-kanskiga reda, združena s škofam Massaja. pa široko okrog naseljenim zamurcam , ki sc jim Gallas pravi, sv. evangeli oznanujeta. Poprej so tukej protestanški misijonarji pridno delali, pa vender nič opravili.
I.egar (tifus) v Ljubljani sc še zmirej zlo nalezljiv iu nevarin kaže. Spet sta v Ljubljani dva zdravnika na lijem umerla. Zunaj duhovnih gospodov, ki smo jih zadnjič imenovali, so konec pretečeniga tedna per sv. Jakobu še častiti gosp. fajmošter in vsi gosp. ka-planjc terdo na legarji zboleli. Mislimo, dc jih bo Bog ohranil in to ojštro šibo od nas odvernil.
Predvčcranjini smo pokopali gosp. Jožefa K a lasa n ca Li kavča, vodja Ljubljanske liccalnc bukvarnice, ki je v 77. letu svoje starosti umeri.
Včeraj popoldne o pol štirih pa so gosp. Anton Kozlevčar. adjunkt v duhov šnici. na legarji ravno 28 let stari umeri i. Tega gospoda bomo zlo zlo pogrešali. — Nezapopadljive so pota previdnosti božje!
llirsko-nemš k iga berila pervi zvezek je ravno v Zagrebu na svitlo prišel; obseže poldevcto polo in velja mehko vezan 24 krajcerjev. Obseg 4 zvezkov, iz kterih imenovano veliko berilo obstoji, jc: L Narava; II. riovek: III. 1'metnost in Znanje; IV. Krepost in Blagostanje. Pisma se pošiljajo do škofijske pisarn i ce ali pa do čast. gosp. Antona Traut-a, kateheta per milih sestrah v Zagrebu. V Ljubljani prejema tudi naročila katehet dekliške šole.
Odgovorni vrednik in založnik: Janez Kr. Pogačar. — Natiskar: Jožef Blaznik v Ljubljani.