ŠT. 18i PTUJ, 5. maja 1967 Cena: 0,50 ND (50 SD) •T^inik- i«haj8 pod t«n imenorn ©d 24. nov^^mbra 1^61 dalje po «kiepu občinskih odborov S/,I>I. Ptuj in Ormot. — izdaja ziivod "Ptujski tednik- Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo m uprava: Ptuj, He- loja Lacka 2. — Tel. 156. Številka tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za Inozemstvo 40 ND; v prodaji izvod 0,50 ND (50 S D). Letnik XX Fanc Novak zopet izvoljen za predsednika skupščine občine Ormož Prejšnji teden je bila seja skupščine občine Ormož. Prvič so prisostvovali novo izvoljeni odborniki, ki so dali svečano Franc Novak i7.javo. Med drugim so poobla- stili odbornike za sklepanje za- konske zveze. Za predsednika skupščine so izvolili dosedanje- ga predsednika Franca Novaka. Predsednik je v zahvali za za- upanje poudaril, da se zaveda velikih nalog, ki jih je prevzel, saj je ormoška komuna med najslabše razvitimi v Sloveniji. Glede na kmetijsko proizvodnjo, ki v občini prevladuje, In prvih začetkov industrije je vrsta te- žavnih vprašanj, ki jih rešuje in jih bo reševala skupščina. To pa, ni enostavno, ker je ma- terialna baza sorazmerno zelo .šibka. Potrebno bo mnogo po-, žrtvovalnega dela, Na seji so razpravljali tudi o analizah zaključnih računov gospodarskih organizacij za le- to 1966 in o delu krojaškega podjetja, ki je lanskoletno po- slovanje zaključilo z večmili- jonsko izgubo. ZR Priprave na VI. teden bratstva in pri j atelj st va v občinah Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin so končali priprave na VI. teden bratstva in prijateljstva, ki bo v času od 13. do 21. maja 1967. Kulturne in športne skupine, ki bodo izvajale zelo kvaliteten in obsežen program prireditev se marljivo pripravljajo. Godba na pihala in veliki plesni orkester DPD Svoboda Ptuj pripravljata celovečerni program za slovesno akademi jo, ki bo v Čakovcu 13. maja. Pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in zabavni ansambel DPD Svoboda Ptuj — Poetovio se pripravljata za gostovanje v Vinici 14. maja. Pevski zbor gimnazije Dušan Kveder, Pttij, pripravlja kon cert za srednješolsko mladino, ki bo v domu JLA v Varaždinii 14. maja. Amatersko gledališče DPI.' Svoboda Pttij se pripravlja za gostovanje z Maxa Frischa dramo »Andora« v Ormožu 20. maja. Folklorna skupina Cirkovcc in zabavni ansambel »Toneta Kmeteca« pa se pripravljata za nastop v Vučkovcu 21. maja. kjer bo množično srečanje ob canov SR Hrvatske in SR Slo venije ob zaključku VI. tedna bratstva in prijateljstva. Slikarji a-materji bodo sode lovali na likovni razstavi v Oi možu in v Varaždinu. Turistični delavci se priprav Ijajo na posvetovanje v Varaž dinu. Športni ribiči in avto-mo lo društva se pripravljajo za tekmovanja, ki bodo v Varaž- Jinu 14. maja. Pionirji se pripravljajo na srečanje v Varaždinu 18. maja. Clam sindikalnih športnih .'kip se pripravljajo na medob cinska športna tekmovanja v kegljanju, odbojki, namiznem tenisu, streljanju in kolesarje nju. v katerih bodo sodelovale tudi športne ekipe ptujske in ormoške občine. V občini Ptuj bomo imeli dve kulturni prireditvi. V soboto. 13. maja, ob 19.30 bo v ptuj- skem gledališču slovesna aka- demija v počastitev VI. tedna bratstva in prijateljstva, za katero pripravljajo program OKUD »Ivo Mikac« iz Varaž- lina in DPD Svoboda Kidriče- vo. Druga prireditev pa bo v K.idričevem v soboto, 20. maja, )b 19.30 v dvorani tovarne gii- niče in aluminija »Boris Ki- drič«, kjer bo izvajalo program !)PD Svoboda Ormož, pevski 'bor in veliki plesni orkester pod vodstvom Rudija Bardor terja. Ptuj je organizator medob- inskih delavskih športnih iger v sti^eljanju in medobčinskih >porlnih iger delavske mladine Ob zaključku VI. tedna brat stva organizira Ptuj množičen izlet občanov v nedeljo, 21. ma i'a 1967, v Vučkovec, kjer bodo /laključne prireditve in otvori 'cv rekreacijskega središča. Program vseh prireditev bo v celoti objavljen v prihodnji i številki Tednika. F. B Srečanje jugoslovanskih pionirjev v Kidričevem Letos v maju bodo učenci osnovne šole Boris Kidrič in prebivalci delavskega naselja Kidričevo sprejeli nad 100 pio- nirjev iz vseh republik Jugosla- vije. Pionirji bodo gostje dva dni. V tem času bo v Kidriče- vem več pionirskih tekmovanj in proslav na temo MOJ DO MACT KRAJ. To pionirsko srečanje ]e po- svečeno humani akciji POMA- GAJMO ČLOVEKU V NESRE-* CT, ki so jo začeli jugoslovanski pionirji v času skopskega po- tresa in poplav. Pionirji osnov- ne šole Kidričevo so bili prvi 'zmed slovenskih pionirjev, ki so ponudili otrokom v prizade tih krajih materialno pomoč in tople besede. Prav zaradi tega pionirji Kidričevega sodelujejo v tej skupnosti jugoslovanskih pionirjev, ki imajo letos že trct je srečanje. Prvikrat so se zbra- li v Zagrebu, lani v Skopju, le tos pa jih bodo sprejeli sloven- ski pionirji v prijaznem nase i ju v Kidričevem. ^Učenci osnovne šole Kidriče- v^o, prosvetni delavci in ostali prebivalci se že dalj časa pri- pravljajo pridno, in .vneto na svečani sprejem mladih iz so sednih republik. Tudi Tovarna glinice in aluminija Boris Ki drič Kidričevo bo pomagala šo li. da bodo gostje odnesli naj lepše spomine na delo in živ Ijenje ljudi'v tem prijaznem de lavskem naselju. Občinska 'kupščina in družbene organi zacije bodo sodelovale pri or- ganizaciji sprejema najmlajših iz sosednih republik. To sreča nje je tudi velik prispevek h krepitvi prijateljskega sodela vanja na vzgojnem področju. Program prireditev je nasled nji: 6. maja ob 14. uri slavnostni sprejem gostov v Kidričevem; ob 17. uri otvoritev razstave li kovnih izdelkov in fotografij ki so jih izdelali učenci 10 šol na temo MOJ DOMAČI KRAJ; ob 18. uri literarni večer, kjer bodo pionirji iz vseh krajev brali svoja literarna dela \ prozi in vezani besedi. 7. maja ob 8. uri bodo jugoslovanski pi onirji zasadili spominska dre vesa pred osnovno šolo v Ki- dričevem, kjer bo ostala spo- minska aleja na srečanje pi onirjev; ob 9. uri bodo učenci desetih jugoslovanskih šol odgovarja li v tekmovalnem vzdušju na vprašanja iz literattire; za osrednje pisatelje so vzeli Cankarja, Andriča, Nazorja in Kosto Racina; ob 10. uri bo za pionirje otroš ko rajanje v osnovni šoli Ki dričevo, medtem pa bo pote kal med prosvetnimi delavci razgovor o metodah, uspehih in izkušnjah poučevanja ma terinščine v osnovnih šolah: ob 13. uri skupno kosilo, popol dne ogled ptujskega muzeja in tovarne glinice in alumini ja Boris Kidrič. Pionirji bodo preživeli prosti čas na domo- vih osnovnošolcev iz Kidriče vega, povabili pa so jih tudi učenci iz Lovrenca in Apač 7. maja ob 16. tiri bo slavnostna akadc mija v počastitev dneva zrna ge, kjer bodo nastopili s svo jim programom učenci iz so sednih republik. Po programu bo razdelitev knjižnih nagrad, spominskih diplom, daril posameznim šo lam. Ob tem bodo predstavni ki družbenih organizacij skupščine in šol izmenjali po zdravne besede. 8. maja zjutraj se bodo gostje poslovili od Kidričevega, ogledali si bo do še Pohorje z mariborsko in ptujsko okolico, ki pred sta\lia lep košček lepoto Slo venije. Angelca 2iberna JAVNA ZAHVALA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ Ob(''in.ski sindikalni svet Ptuj se javno zahvaljuje in izreka priznanje: — godbi na pihala DPD »Svoboda« Ptuj, — pevskemu zboru DPD »Svoboda« Ptuj, — pevskemu zboru »Železničar« Pluj, — amaterskemu gledališču DPD »Svoboda« Ptuj. — velikemu plesnemu orkestru DPD »Svoboda« Ptuj, — pevskemu zboru DPD »Svoboda« Kidričevo, — pevskemu zboru DPD »Svoboda« IMajšperk, — sodbi na pihala tovarniškesa odbora sindikata tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, — telovadni skupini mladink gimnazije »Dušan Kveder« Ptuj, — pevskemu zboru in recitatorjem osnovne šole IMajšperk, — recitatorjem osnovne šole »Franc Osojnik« Ptuj, — pionirjem osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo, — mladinki Stanki Fric iz trgovskega podjetja »Panoni- ja« Pluj in dijaku Vladu Dona.iu iz Gorišnice, — radijski postaji Ptuj. — regionalnemu listu Tednik, — strelski ekipi za streljanje z možnarji in izvedbo ognjemeta. — gasilskemu društvu Ptuj, — delovnim kolektivom in vsem ostalim sodelavcem, ki so aktivno sodelovali pri izvedbi programa prvomajskih prireditev, s katerimi smo na slovesen način proslavili mednarodni delavski praznik 1. maj v Ptuju, Kidri- čr\rm in Majšperku. Zahvala in javno priznanje naj bo spodbuda za nova kuHinna ustvarjanja in bogatitev kulturnega življenja delovnih ljudi. j 6. MAJA 1967 - POLFINALNO SREČANJE PTUJA IN KAMNIKA rtuiOanJ, ki so redno sprem- ljali znano radijsko oddajo RTV Ljubljana Spoznavajmo svet in domovino, vedo. da jc. naše me- sto pred važnim tekmovalnim srečanjem v soboto, (i. maja t. 1. V ti'j oddaji, ki gre h kraju, so pf^postala samo še tri zmagoval- na mesta, in sicer: Murska So- 'i"ta, Kiimnik in Ptuj. Sobotni •iiisiop Ptuja s Kamnikom bo "diocil ;e drugega finalista, •^i^iti Murska Sobota je v zad- oddaji zmagala v dvoboju Koprom. Po vsem tem je so- hotH odločilna, ali po prišel Ptuj ^ finale ali ne. Zaradi tega po- trebuje naše mesto tudi sedaj t''dno podporo pri vseh občanih. «o floslej sodelovali pri do- ^»•danjih tekmo\alnih nastopih in prispevali k dosedanjim uspehom. Kakor vsakikrat. je tudi ta •Kidaja v soboto ob 20.20. OPO- ZAIMAMO VSE DA BO SO- BOTNA ODDA,IA IZ NOVE nVORANFv NARODNEGA DO- M\ IN NE IZ GLEDALIŠČA. Nekaj vstopnic bo za aktivne sodelujoče Ptujčane tudi tokrat brezplačno na voljo pri večerni blagajni v narodnem domu eno uro pred začetkom oddaje. Dijaški tim se vestno priprav- lja na določene teme in smo prepričani, da se bo izkazal tudi pri tem predzadnjem nastopu prosimo tudi odrasle poslušale da nam pomagajo pri naših pri zadevanjih. Drago HasI Delegati sindikata indu- strije se pripravljajo na občni zbor v četrtek in petek, 11. in 12 maja, bo v Ljubljani drugi red- ni republiški občni zbor sindi- kata delavcev industrije in ru- darstva Slovenije. Člane sindikata v industriji ptujske in ormoške občine bodo na občnem zboru zastopali Fran- ci Debeljak, tovarna »Jože Ke- renčič«, Ormož; Franc Klemen- čič, Karel Levanič, Franc Vre- ze in Janez Sukič iz tovarne glinice in aluminija »Boris Ki- drič«, Kidričevo; Maks Sagadin tovarna volnenih izdelkov, Maj- šperk; Ivanka Planinšek, tovar- na Delta Ptuj; Alojz Segula, J?. — podjetje za popravljanje voz. Ptuj, in Dušan Žnidarič iz to- varne avtoopreme Ptuj. Delegati so že sprejeli obsež- no poročilo o štiriletnem delu republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudar- stva Slovenije, ki ga preučujejo, in se pripravljajo za razpravo na občnem zboru. S tem v zve- zi se bodo te dni sestali delegati na posvet, da bi se dokončno dogovorili za stališča, ki jih bo- do v imdViu članov sindikata ptujske in ormoške občine pred- ložili občnemu zboru. Sindikal- ne podružnice nameravajo svo- •a stališča obrazložiti v svojih pismih, ki jih bodo naslovila na občni zbor sindikata Slovenije. V sindikatu delavcev industri- le in rudarstva Slovenije je članjenih več kot 212.000 čla- lov sindikata. Člani so organi- = ni v 698 sindikalnih pod-iž- nicah. FB TEDNI PO SVETU UTRJEVANJE SOSEDSKIH ODNOSOV AVSTRIJSKI PREMIER V BUDIMPEŠTI Avstrijski zvezni kancler Klaus je v torek odpotoval na uradni obisk v Budimpešto. Medsebojni obiski na najvišji ravni so zadnja leta sicer ena izmed najuspešnejših metod zbliževanja med deželami z raz- ličnimi družbenimi sistemi. Vendar zasluži najnovejši av strijski obisk v Budimpešti še posebno pozornost. Prvič doslej je namreč kak najvišji zahodni predstavnik obiskal madžarsko glavno mesto. Vse kaže, da bodo razgovori v Budimpešti obsegali pred vsem zboljšanje režima preho dov na mejah, sicer pa bodo ve Ijali kulturnemu in gospodar skemu sodelovanju. Avstrija si želi tudi na tem mestu na širo ko odpreti meje v duhu politike dobrega sosedstva in sploh do- brih stikov z vzhodnoevropski- mi deželami. Znano je, da ob- sega medsebojna blagovna iz ■menjava v obeh smereh letno 77 milijonov dolarjev ali za 30 odstotkov več, kot je znašala na primer leta 1963. Na Dunaju poudarjajo, da je { pot za industrijsko sodelovanje odprta. Madžari se še posebej zavzemajo za nekatere carinske ugodnosti za svoje blago za av- strijsko tržišče. Seveda se bodo v razgovorih dotaknili tudi splošnih pojavov na svetu ter odkrito izmenjali mnenja o svetovnih vprašanjih, ki jih avstrijska in madžarska večkrat drugače ocenjujeta. Znano je, da madžarska vlada zelo ceni avstrijsko nevtralnost in najnovejša prizadevanja, da bi Dunaj tesneje povezali z vzhodnoevropskimi deželami. To velja še posebej po nedav- nem obisku kanclerja Klausa v ■Moskvi. Bolj odprte meje bodo I samo še bolj potrdile dobro vo- . Ijo na obeh straneh, kakor to velja že na jugoslovansko-av- strijskih in jufioslovansko-ma- džar-kih mejah. ! Nihče ne pričakuje kdove [ kakšnih rezultatov iz Budimpe- , šte. Toda pričetek je tu, poln I najboljših obetov. ]>rugi dogodki Lov na ljudi v Grčiji po vo- jaškem udaru še ni ponehal. Na osamljeni otok Jaros so dotlej orepeljali že več tisoč ljudi, ki jih ima sedanji režim za nevar- ne. Med zaprtimi so tudi trije Jugoslovani, ki jih bodo, kot vse kaže, izgnali. Po najnovejših ve- steh so pričeli sedaj še odpu- ščati »nezanesljive« uradnike. NAVIDEZNA »POMIRITEV« V GRČIJI Kaže, da se je položaj na vi- dez pomiril. Vendar vlada, v ka- teri so dokaj bogato zastopane uniforme, opozarja, da ni vse tako rožno. Baje posebna komi- sija že pripravlja osnutek nove istave, ki naj bi jo pozneje po- udil ves grški narod na refe- jendumu. Vendar novi režim ne uživa simpatij v tujini. Več najvišjih .ladnih predstavnikov je v svo- jih , izjavah obsodilo udar, ki itegne imeti težke posledice za Evropo, številni demonstranti >a so opozorili, da tako ravna- ije ni mogoče trpeti v Evropi. Slednjič gre za deželo, ki se je vedno ponašala z demokracijo n demokratskimi ustanovami, ko. NIKEZIČ BO MAJA OBI- SKAL DANSKO IN NOR- VEŠKO Državni sekretar zunanje za- deve Marko Nikezič bo v drugi polovici maja uradno obiskal kra- ljevino Dansko, kamor ga je po- vabil predsednik vlade in zunanji :niniste; Krag. Konec maja bo Marko Nikezič na povabilo norve- škega zunanjega ministra Lvnga iiradno obisl<;al kraljevino Norveš- IZLETI K SOSEDOM Prvomajski prazniki so za na- mi, vendar so spomini nanje »stali. Razmeroma lepo vreme ie primamilo motorizirane turi- ste, da so v večjem številu ka- kor prejšnja leta krenili na ob- močje sosedne Madžarske in Avstrije. Okolica Blatnega jeze- ra in sama prestolnica Budim- oešta sta bili najbolj primam- 'ilvi točki. V Gradec pa je turiste mamil' predvsem graški velesejem, ki se je razvil v zadnji' letih v po- membno sejemsko središče in kot tak zelo prispeval k tesne- mu medsebojnemu sodelovanju j posebno med Štajersko, Slove- nijo in Hrvatsko. Seveda so tu- di turistične agencije pripravile svojim gostom prijetne izlete tako po domovini kakor tudi v tujini. Tako živahen promet je terjal tudi žrtve, v glavnem kot posledico vinjenosti in prehitre vožnje. RUSSELLOVO SODIŠČE ZASEDA V Stockholmu je pričelo za- sedati posebno sodišče znanega britanskega filozofa Russella, k" naj na podlagi bogatega do- kumentarnega gradiva ugotovi krivdo ZD.a" za neštete zločine v Vietnamu. Kot je znano, je sodišče hotelo zasedati v Pari- zu, vendar ni dobilo od franco- skih oblasti dovoljenja. Kakor pravijo udeleženci te •■»omembne manifestacije proti ameriški agresiji, je naloga .so- dišča, da pred človeštvom in 7-godovino ugotovi na podlaei nespodbitnih" dokar/ov, da so 7.DA krive iločino-^' uničevanja človeških življenj in človeških dobrin. Značilno je, da mnogi primerjajo ravnanje Američa- nov v Vietnamu z ravnanjem Hitlerja v zasedeni Vzhodni Ev- ropi. NOV SOVJETSKI SATELIT Medtem ko še ves svet obža- luje tragično smrt sovjetskega vesoljca Komarova, so sovjet- ski znanstveniki in tehniki iz- strelili nov, redni sovjetski sputnik. Njegova pot okrog Zemlje se ujema s potjo, ki jo je opravil Komarov. Sovjetski načrti za osvajanje vesolja — na vrsti je najprej Mesec ~ se sedaj nadaljujejo. Kakor poročajo iz Moskve, je vesoljska ladja s Komarovom, potem ko so se vrvi padala za- pletle, treščila z višine na Zem- ljo in se vnela. Poskus tistih, ki so prispeli na kraj nesreče, da bi ugasili požar in karkoli rešili iz goreče gmote, ni uspel. Po- sebna državna komisija, ki raz- iskuje vroke nesreče, doslej še ni dala uradnega mnenja. <>)iClNSKl ODBOR ZVEZE ZDRUŽEN,! BORCEV NOV PTUJ IN ODBOR PARTIZANSKIH KURIK.IEV vabita na i SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV; NOV V POČASTITEV 22-LETNiCE | OSVOBODITVE ki bo v soboto, 6. maja 1967, na GRADU BORL s pričet . kom ob 10. uri. j PROGRAM: oh 10. uri prihod partizanskih patrol iz Dolenjske, No- tranjske, Primorske, Gorenjsko in Štajerske v Stoperoc. in prevzem patronata nad šolo: ob 12. uri položitev venca pred spomenikom ptullih ku i rirjev kurirske postaje TV 8S v Zg. Pristavi: I ob 15. uri zbor partizanskih patrol v Ptuju pred sporne- i nikom narodnega heroja Jožeta l.acka na .Slovenskem' trgu. Govoril bo komandant štajerskih kurirjev Edvard' (iOEC, pionirji ptujske občine pa bodo predali raport f i poteku letošnje »Kurirčkove pošte« v občini. Na sloves I nosti bodo sodelovali partizanski reritatorji in kulturn<.| umetniške skupine: j ob 17. uri položitev venca pred spomenikom padlih l)or<« \ ' NOV in kurirjev kurirske postaje TV 14 S v Gorišnicirj ob 19. uri na gradu BORL ZBOR PARTIZANSKIH KI RIRJEV ob tabornem ognju z nastopom partizanske kul j turne skupine Igorja in Pavleta, ; Vabimo vse borce in aktiviste NOV ter vse občane ptuj- | ske občine, da se proslav v počastitev 22-letnice osvoho ditve v Ptuju in na Borln udeležijo v čimveč.lem številu Na Bori bodo vozili posebni avtobusi i VABLJEN» Stran 2 TEDNIK — petek, 3. maja 196? Stran 2 Mmbmtu Ptuj Zbor sindikalnih podruinic kmetijskega kombinata Ptuj je pojasnil 22. aprila letos, da ni dovolj spoznanje, da bodo tudi pri kmetijskem kombinatu Ptuj zlasti letos občutili resnost go- spodarske reforme, temveč morajo storiti vse, da bo doseglo gospodarstvo kombinata še trdnejše temelje. Zato je tudi bila parola tega zbora: »Uresničimo cilje reforme in bogatimo vse- bino samoupravljanja«. Vsebina zbora je potrdila to spoznanje, ker se kolektiv KK Ptuj dobro zaveda, da bo moral v bodoče večji del problemov rešiti v podjetju, ker ne sme pričakovati, da jih bodo reševali tudi v bodoče dejavniki izven podjetja. Kolektiv ne bo smel dolgo čakati na odgovor na vprašanje, ka- ko posluje. Več bodo morali o tem sproti razpravljati, vnaprej vedeti, kaj bodo delali in kakšen uspeh morajo doseči. Vzpo- redno z uspehi dela bi se morala spreminjati vsebina pravil- nikov in drugih pravnih aktov samoupravnih organov. Priprave dela morajo delo pretehtati, delo uprave bi morali poenostaviti. Evidenca bi morala biti v korak z razvojem dela. Vse to bi potem pomenilo, po oceni .sindikalnih organizarii. da je podjetje dobro organizirano in da se odprai>ljajo nejasnosti in nezaupa- nje med obrati in delovnimi enotami. USPEHI IN STABILIZACIJA PODJETJA Lanskoletni rezultati kmetij- skega kombinata Ptuj kažejo na stabilizacijo podjetja po za- slugi solidnih rezultatov poslo- vanja nekmetijskih dejavnosti in povečanja kmetijske proiz- vodnje, ki se je otresla tradi- cionalne nerentabilhosti. Kako je razočaral obrat za zadružno kooperacijo, je pokazalo ogor- čenje kolektiva in javnosti. Ta obrat je v kratkem času poka- zal vse nevarnosti nesolidnega poslovanja in povzročil nad 130 milijonov izgube, ki je ni lahko Dokriti. Začasna uprava je do- bila težko in odgovorno nalo- go. Tudi ta obrat potrebuje so- lidno osnovo za nadaljnji raz- voj. Za ptujsko občino še vedno pomeni kmetijski kombinat Ptuj podjetje v izgradnji z za- četnimi uspehi in nekaj teža- vami, ki spremljajo pomanjka- nje nadaljnjih investicijskih in obratnih sredstev in je malo upanja, da jim bo kdo od zu- naj izdatno pomagal. Zal ima- jo tudi premalo lastne rezerve, da bi si lahko z njo iz težav sami pomagali. NOVI PRAVILNIK JE BOLJŠI OD STAREGA Kriteriji in razmerja za deli- tev osebnega dohodka vsebuje- jo dober namen, in sicer z nji- mi ustvariti v kolektivu gospo- darskemu stanju kombinata primerno perspektivno vzduš- je. Tega ni lahko vzdrževati med kolektivi obratov in delovnih enot, ki dosegajo poslovni pre- sežek dohodkov, in med kolek- tivi s poslovno izgubo, ker sma- trajo slednji, da tega niso sa- mi krivi, niti uspeh drugih ni izključen rezultat njihovega dela, temveč delno tudi gospo- darske konjunkture. Spremi- njati sedanji pravilnik bi po- menilo vrnitev na staro in ni zagotovil, da bi tudi potem^ več ljudi zadovoljili. Izgovoru na prenizek ali na previsok plan vsi ne pripisujejo verodostoj- nosti, pač pa še marsikje kriv- do prikrivata nesposobnost in neprizadetost posameznih od- govornih delavcev, ki s seda- njim pravilnikom niso zado- voljni. NOVA PRAKSA ZA SANACIJO OBRATA Začasna prisilna uprava v obratu za zadružno kooperaci- jo pomeni za kmetijski kom- binat Ptuj novo izkušnjo in no- vo prakso, ki je morala zago- toviti tudi v tem obratu KK stabilizacijo, kooperantom pa novo zaupanje, da pomeni tudi njihova proizvodnja delež k skupni proizvodnji podjetja in da mora kooperacija in njen uspeh zagotoviti tudi koope- rantom dohodek, kot ga imajo zaposleni pri kombinatu. Ukrepe, ki jih je morala iz- vesti začasna uprava, je potr- dil delavski svet kombinata. Delo začasne uprave bo konča- no, ko bo imel ta obrat tudi funkcionalno organizacijo, ki bo zagotovila rentabilno poslo- vanje. Brez odločnega in do- slednega ukrepanja, brez spre- memb metod dela, sistemizaci- je delovnih mest in skrčitve števila zaposlenih v strokovnih in drugih službah ne bi bila mogoča hitra sanacija obrata in rentabilno poslovanje. Uved- ba enotnejših pogodb za ko- operacijo in za razvijanje spe- cializirane proizvodnje za vzre- jo telet in mesnatih prašičev ter boljšega dela v trgovinah obrata obeta uspeh. Potrebe po hitri sanaciji niso v podjetju vsi enotno razumeli, niti ne vse sindikalne in druge politične organizacije. Zlasti v obratu za kooperacijo spremembe niso mogle zganiti političnih organi- zacij, ker so bile preveč omr- fvičene. Sindikalni odbor ugodno oce- njuje sedanje delo organov sa- moupravljanja v kombinatu in vedno boljše delo svetov delov- nih enot v xseh 24 delovnih enotah, čeprav to ni vedn® hi- tro in dovolj kvalitetno, čeprav kolektiv ni o vsem hitro obve- ščen, ali vsaj vsestransko akti- ven krog proizvajalcev. Postav- ljanje ljudi pred izvršena dej- stva vzbuja v kolektivu neza- dovoljstvo. Not-anja zakonoda- ja se ne sprem.nja s časom in s spremembami v podjetju, na drugi strani pa se kaže, da te zakonodaje niti dosledno m v polni meri povsod ne upošteva- jo. Skupnim službam manjka učinkovitost. ANKETA VEC POVE KOT SESTANEK Dobro izkušnjo kolektiva far- me prašičev, in sicer z anketo med zaposlenimi o slabih in dobrih straneh dela, organiza- cije dela in pravnih aktov ter drugem priporoča sindikalni odbor vsem delovnim enotam nodjetja. Po njihovi oceni daje ■uiketa organom upravljanja mnogo več predlogov in spod- bud za delo samoupravnih or- ganov in celotnega kolektiva kot tega zvedo iz predlogov, ki jih povedo člani kolektiva. Svoja mnenja so povedali na /I501U nekateri nav/oči v korist prednjih ugotovitev odbora, drugi v škodo, odvisno od te- ga, kako si kdo zamišlja reši« tcv raznih problemov. V korist sedanjega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je govoril direktor Janez Petrovič, enako pa tudi o planih podjetja ter ukrepih začasne prisilne upra- ve. Diskutirali so tudi Marjan Cucek, Vinc Sirovnik, Anton Potočnik, Franjo Krivec, Jože Škrlovnik in drugi Zbor je končal z ugotovitvi- jo, da je sindikalni odbor pra- vilno ocenil vrline in hibe v kolektivu in je tudi predlagal nadaljnje delo v duhu parole in vsebine ter predlogov in sklepov zbora. V. J. SODOBNEJŠA MEHANIZACUA ZA ZEMELJSKA DELA Podjetje Agrotran^port Pti: ki obstaja že 16 let, ima osnov nih sredstev v vrednosti okrog 800 milijonov S din. Ta sred- stva so uporabna, vendar teh- nično toliko zastarela, da si podjetje z njimi ne more za- got()\'iti višje rentabilitetne stopnje, kot bi jo bilo mogoče doseči z modernejšimi stroji. Kolektiv in samoupravni orga ni podjetja se bavijo s proble- mom, kako bi modernizirali kapacitete oziroma te doseda- nje zamenjali z n federativno državo Pojasnjevat' pomen zasedanja AVNOJ vojsk n prebivalstvu je obetalo velik politični uspeh, kar bi ugodn. ."plivalo tudi na politično »sre- ^ dino«. Ta je zastopala med pre-i bivalci Slovenskega Primorja mnenje, da je bil osvobodilni boj na Primorskem preuranjen, ■ia je potrebno sprejeti nemško oolitiko do civilnega prebival- stva, ker so Nemci postavljali slovenske župane in zagotavljali prehrano civilnemu prebival- stvu. Osvoboditev naših krajev bo prišla s strani zahodnih za- veznikov. Tomaž je bil zaradi tega pozoren na »sredino«. Kak(.' nevarna je bila njena misel Z8 partizanstvo in za bodočnost Slovenske Primorske! Saj še ob aktivnem nastopu slovenskih -.rimorskih partizanskih enot m bo lahko zahodne zaveznike pri- dobiti za priključitev Slovenske Primorske k Sloveniji in Jugo- slaviji. Tomaž je v prvem tednu de- cembra sodeloval v štabu coni pri načrtovanju partizanski ofenzive vseh enot v coni n- nemške postojanke in na pro- ■rietno omrežje. V ta namen sti- Pomaž in Novljan razposlal. dredbe o ofenzivi strogo zaup -10 vsem štabom divizij, brigad ■dredov, komandi idrijskes- oodročja in vsem kurirskin 'vezam V odredbi zahtevata naj pripravijo enote NOV n^: >Hde na velike kraje z nemški mi postojankami. Odredbo j^ 'oleg Novljana in Tomaža pod ,)isal še načelnik operativnegj- odseka Dapčevič. Sredi decembra je Tomaž pri- pravil br--di]o z naslovom: Na- vodila za politično delo št. 1, namenjeno vsem političnim ko- misarjem divizij, brigad, odre- dov, bataljonov in čet in vsem njihovim namestnikom. V na- vodilu čitamo. kako morajo raz- krinkavati nazadnjaške sile, njihovo vlogo v preteklosti in prikazati njihov neizbežni po- raz. Besedilo je Tomaž oddal tehniki v ciklostilni tisk. Decembra je sodeloval v štab- nih razgvoorih o reorganizaciji enot NOV na področju Alpske '■one. Sklenili so, da se glavni- na Goriške divizije premesti na vzhodno obalo Soče. kjer bo iperirala na cesti Tolmin—Bo- jec in ob železnici Sv. Lucija— ^odbrdo ter na cesti Sv. Lucija— >lap Stab divizije naj postavi iobro zvezo s 17. in 18 bri- gado! Zahodno od Soče naj urta- 'ove Benečanski odred pod ko- nando Goriške divizije Ste.ie laj 200 mož v dveh bataljonih. '? Triglavske divizije naj pre- ide v Goriško 7 SNOB France 'rešerea^kl operira severno od Sv Lucije na železniški progi do Podbrda. Ustanovijo naj rolminsko-idrijski odred. Da bi 'e naloge izpolnili, so poslali v .mote NOV oficirja operativnega oddelka štaba Danila Soroviča ? podrobnimi navodili. (Dalje prihodnjič) V. R. Sfran 4 TEDNIK — ppfek. ^. maja 1%; Izguba ormoškega krojaškega podjetja Slaba organizacija, pomanjkljiva kalkulacija, predvsem pa še zvišanje osebnih dohodkov ob zmanjšani produktivnosti, kar nt v skladu s smernicami gospodarske reforme, so vzrok nad trimiljonske zguhe. Trg zahteva kvalitetne in cenene konfekcij- ske izdelke. To mora biti podjetju v spodbudo za dosego večje produktivnosti in boljše kvalitete. Obrtno podjetje Krojaštvo je bilo ustanovljeno 1. junija 1963 leta. Pričelo je proizvajati s tre mi delavci. Število zaposlenih se je stalno večalo, le v 1965 letu se je podjetje preusmerilo v pretežni meri na konfekcijsko proizvodnjo. V lanskem letu je bilo zapo slenih povprečno 20 oseb. V tem letu so v podjetju nastale težave. Dosegli niso niti toliko dohodka, da bi lahko pokrili vse med letom izplačane oseb ne dohodke. Zaradi nekritih osebnih dohodkov je nastala zguba 3.5 milijona S din. Celotni dohodek je za en od- stotek nižji kot v letu 1965, po- rabljena sredstva pa so pove- čana za 8 odstotkov. Zaradi te- ga je netoprodukt za 20 od- stotkov nižji od primerjalnega obdobja, in to skoraj pri istem številu zaposlenih. Tudi vsi ostali elementi celotnega do- hodka izkazujejo zmanjšanje /:aradi česar je sledila zguba u nepokritih osebnih dohodkov Del zgube je podjetje krilo iz rezervnega sklada, ostanek v višini 3.391.400 S din pa je ostal nekrit. Zgubo opravičuje podjetje ? nizkimi obratnimi sredstvi, ve- liko konkurenco v konfekcijski stroki, zaradi neprimernih po slovnih prostorov, nekaterih ne oredvidenih stroškov v lanskem letu itd Služba družbenega knjigovodstva, ki je analizirala njihovo poslovanje, je rnnenja da je poleg navedenega glavni vzrok slaba organizacija, po- manjkljiva kalkulacija, pred- vsem pa še padec produktivno- sti in zvišanje osebnih dohod kov, kar ni v skladu s smerni cami gospodarske reforme. 0.scbni dohodki naj bi se zvi sevali ob povečani prodiikiiv^ nosti, ki bi bila nujna že samo zaradi tega, ker je prešlo pod- jetje med letom na sedemurni delavnik. Porast življenjskih stroškov ne sme biti vzrok po- večanja osebnih dohodkov, kot to trdi podjetfe, ampak večja produktivnost in boljša organi- zacija v vseh ozirih. Povprečni izplačani mesečni osebni do- hodki res niso zavidljivi in zna- šajo 49.000 S din. Povečanje Fued letom znaša 22 odstotkov, produktivnost je nižja za 16 odstotkov. Poleg tega je v letu 1965 odpadlo na zaposlenega še milijon S din netoprodukta, letu 1966 pa le 843.900 S din. ^'orabljena sredstva so bila v letu 1965 udeležena v celotnem dohodku s 67,4 odstotka, v le- tu 1966 pa s 73,6 odstotka. Po- večanje udeležbe pomeni za to- iko manjšo ekonomičnost. Tu- ji rentabilnost je padla za 49 odstotkov, za kolikor je bilo manj ustvarjenega netopro- Jukta v primerjavi z razpolož- ljivimi osnovnimi in obratnimi sredstvi. Razumljivo je, da se je tudi likvidnost poslabšala za •^8 odstotkov zaradi počasnej- šega obračanja obratnih sred- stev Podjetje izkazuje tudi zelo visoke zaloge. Zaloge materiala so za 63 odstotkov višje in so prekomerne ter zadostujejo za trimesečno proizvodnjo. Pod- jetje bi lahko material sproti nabavljalo In ga ne bi bilo tre- ba kopičiti. Tudi zaloge gotovih izdelkov, ki so se več kot po- dvojile, angažirajo obratna sredstva, ki jih podjetju pri- manjkuje. Podjetje ni likvidno, ker so obveznosti do dobaviteljev vi- šje kot vse zaloge. Ob izterjavi terjatev do kupcev bi bilo do- seženo ravnovesje, za odplači- lo kredita pa zopet ni sredstev. Med letom je imelo podjetje težave s plasiranjem svojih pro- izvodov, predvsem zaradi kon- kurenčnosti v konfekcijski de- javnosti, saj so bile cene neka terim artiklom med letom zni- žane da niso ostali na zalogi. Trg zahteva kvalitetnejše in ce- nene konfekcijske izdelke, ker je z njimi že tako dovolj zasi- čen. To mora biti podjetju spodbuda za večjo produktiv- nost in boljšo kvaliteto, kajti le tako bo lahko še v bodoče prosperiralo. Z.R. , ».DlJl* balsain — LLTl* Ualsain za otroke, /a stare in mlado — proti boleznim prehlada, kašlju, vnet.iu .sapnic, katarju v žrelu itn. — Že mnogo let preizkušeno sredstvo. Brez požirania tablet — potrebno si je le z n.iim natreti prsi in hrbet. Takojšn,ic ola,išan,je, nagel zdravilni učinek! I-UUF balsam (S 14.7,'i) in LUUF bal.sani za otroke (S 13,3.i) V)i morala imeti vsaka družina v hiši. Dobite ga v vseh lekarnah v Avstriji. Generalno predstavništvo inozemskih farmacevt.skih to- varn Opernapotheke, Gradec, Opernring 24 OBCNl ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA PTUJ Člani šahovskega dništva Ptuj so pred kratkim na svo- jem rednem letnem občnem zboru pregledali svoje doseda- nje delo ter sprejeli program prireditev za letošnje leto. Ob tej priložnosti so izrekli zahva lo občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj, ki je dvakrat teden- sko brezplačno odstopil dru- štvu v uporabo prostore delav- skega doma ter s tem rešil dol- goletni problem društvenih tek- movalnih prostorov, kar ie po- zitivno vplivalo na povečano aktivnost društva v letošnjem letu. Novo izvoljeni odbor dru štva bo tudi vnaprej vodil dol- goletni aktivni igralec in šahov- ski organizator Edo Rudolf. TEKMOVANJE ZA POKAL .MARŠALA TITA Štiričlanska ekipa šahovske- ga društva Ptuj je v tekmova nju za pokal maršala Tita da secla lep uspeh. Najprej je v finalnem delu predtekmovanja premagala ekipo' Murske Sobo- te ter se uvrstila med 12 naj- boljših ekip v republiki; v re- publiškem finalnem tekmova- nju pa igrala neodločeno z eki- po Novega mesta. Ker so se vse partije v tem srečanju kon- čale neodločeno, je ekipo, ki bo nadaljevala s tekmovanjem, do- ločil žreb, ki pa je bil naklo njen Novomeščanom. Rezultati posameznih srečanj so bili naslednji: ŠD Ptuj : ŠD Murska Sobota 2,5:1,5. Pod krajšek : Kos, remi, Bohak : Režonja 1:0. Rožič : Hari 1:0 Majcenovič : Bolčič 0:1. ŠD Ptuj : ŠD Novo mesto 2:2. Podkrajšek : Penko, remi, Bohak : škerlj, remi, Rudolf Sitar, remi. Rožič : Nagel, re mi. 1- I Delavci iz sindikata stontve nih dejavnosti končujejo semi nar, ki sta ga od 17. aprila d( 6. maia , organizirala in vodik- občinski sindikalni svet Ptuj ii center za družbenoekonomske izobraževanje pri delavski uni "erzi Ptuj. Včeraj so razpravljali o na logah sindikata v uresničevanju temeljnega zakona o delovnih razmerjih in samounravpih tov v delovni organizaciji. Jutri bodo sindikalni delavci obiskali tekstilni kombinat Var teks v Varaždinu, kjer se bodo seznanili s proizvodnim procei som in z izkušnjami s področ' ja sindikalnega dela in delav skega samoupravljanja. Ob obi sku v Varaždinu se bodo sre rali tudi s sindikalnimi dela\ri )bčine Vara/din. s katerimi se bodo pogovarjali o problemih »^rgovine, gostinstva in turizma, komunalne in stanovanjske de- javnosti. Pred spomenik padlih borcev NOB bodo položili ve nec in počastili njihi spomin. Za četrtek, 11. maja 1967, je sklican prvi plenum rnedobčin skega odbora sindikata delav cev storitvenih dejavnosti ob- čin Ptuj in Ormož, ki bo pričel ■^voje delo ob 16. uri v dvorani delavskega kluba »Franc Kram lerser« v Ptuju. Plenum bo razpravljal o de- lovnem načrtu sindikata za le to 1967 in o pripravah na re- ■"ubliški občni zbor sindikata lelavcev storit\'onih dejavnosti •ilovenije, ki bo v drugi polo vici maja v Ljubljani. Plenum bo izvolil tajnika sindikata in ipravil delitev dela v odboru, I a bodo posamezni niegovi Čla- ni konkretno zadolženi za po samezne sindikalne podružnice za konkretne naloge v od "'oni. In še o konjereji Čudim se, kako je moglo mo je pismo o nekaterih vprašanjih konjereje v ptujski občini iz zvati tak odgovor ŽVZ Ptuj. oziroma dr. Baumana. Vsekakor }c potrebno 6 tem v zvezi javno povedati, da de tam v konjereji te 50 let. V tem pogledu sem bil deležen tudi določenih priznanj, med drugim s tem. da sem bil leta 1955 ime- novan v komisijo za ocenjeva- nje ob republiški razstavi, dalje leta 1962. ko sem bil določen s strani področnih žrebčarjcv v komisijo za nabavo plemenskih ž.rebcev: sodeloval pa sem tudi na okrajnih razstavah ter bil s strani kmetijskega instituta kot '-^vzoren konjereiec« leta 1960 tudi odlikovan. Vsega tega nikakor ne bi iz- našal v javnost, če ne bi bil z odgovorom ZVZ Ptuj nekoliko prizadet. T oko bt bilo res ko- ristno, če bi s sogovornikom sedla nekoč za mizo ter ugoto- vila kai pametnega o konjereji, pa bt potem videla, ali sem si priznanje kmetijskega instituta zaslužil alt ne. Svojo kobilo res pripuščam pri Zupaniču na Hajdini, pa ne zaradi tega, ker bi mislil, da ima on najboljšega žrebca, tem več le zaradi rodovnika, ker bi le še rad vzredil kakšnega ple- men^^kem frehca 7a razvoj kn njereje na našem območju. lože Riinar, Gajevci Seminar za sindikalne delavce družbenih dejavnosti Občinski sindikalni svet Ptui ' občinski odbor sindikata de avcev družbenih dejavnosti, ''fuj sta pričela s pripravami •^a večdnevni seminar za pred fdnike in tajnike sindikalnih ^odružnic sindikata delavcev družbenih dejavnosti ptujske občine, ki bo v drugi polovici maja. Na seminarju bo razprava c aktualnih ekonomskih proble mih v družbenih službah ob urcsničevaniu gospodarske in družbene reforme, o financira- nju družbenih služb in nagra- jevanju ter zlasti o vsebini in oMikah samoupravljanja v družbenih službah in o delu sindikalnih podružnic v zdrav tvu, šolstvu, bankah, sodstvu upravi in ostalih službah. Na eminarju bodo nreučevali tudi naloge sindikalnih podružnic tv' uresničevanju temeljnega zakona o delovnih razmerjih in samoupravnih aktov v delovn- organizaciji, temeljnega zakona o izobraževalnih skupnostih in Financiranju vzgoje in izobra '.evanja ter druga vprašanja, ki 'animajo sindikalne dela\cf Iružbenih dejavnosti. t.B I Zanimivi bližnji domači kraji v soboto, lfy aprila 1967, se je Končal 14-dnevni seminar za 'unkcionarje sindikalnih orga nizacij v kmetijstvu in v živil ski industriji v občinah Ptuj in ' )rmož m sicer ž obiskom Mur -ke Sobote, Moravcev in RadgP ne ter z ogledom tamkajšnjil abratov KIK »Pomurka«, kopa^ lišča v Moravcih, v RadgonT obrata za proizvodnjo šampanj ca in radgonskega bisera, pa tu di z razgovori s tamkajšnjimi strokovnjaki iz proizvodnje in > funkcionarji samoupravnih or ganov ter sindikalnih oraaniža cij. la obisk udeležencev semi narja v Ptuju ni pomenil za udeležence obiska omenjenih krajev, samo sobotnega izleta temveč predvsem kot redko možnost, da so vsaj površno spoznali tudi kraje med Ljuto nerom, Mursko Soboto, Morav ! in Radgono, nekaj ljudr ki delajo v obratih KIK »Pomur ka«, v kopališču v Moravcih in pri Kmetijskem kombinatu v Radgoni. Slišali so njihove oce- ne in mnenje o proizvodnji in vsem, kar predstavlja za njiho- ve zaposlene trud, uspeh in pro- bleme in kar pušča potrošni- kom občutek da pridelamo do- ' na marsikaj, kar bi sicer mo- rali uvažati in da imamo v na- ših krajih mnogo možnosti za -)biske turistov, ki jih lahko za- iovoljimo-po svoji najboljši vo- ji in možnostih. Vsem strokovnjakom KIK Pomurka« in samoupravnim 'er sindikalnim funkcionarjem občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti in Kombinata v Radgoni dolgujejo sindikalni funkcionarji tega ptujskega se mmarja vso zahvalo, saj so bili res vljudni in so se res potrudili, da so odnesli obiskovalci iz Ptu ja najlepši vtis tudi iz tega pre dela Slovenije, ki ga je marsi- ^do tokrat prvič videl. Prav gotovo bo obiskovalcem IZ sindikalnih organizacij v Murski Soboti in Radgoni ob obisku v Ormožu in Ptuiu ena- ko prijetno, ko se bosta tudi njihova občinska sindikalna sveta odločila za enak seminar in za enak zaključek. ludi Ptui ima obiskovalcem kaj pokazati in njegovi ljudje znajo pojasni' ti, kaj delamo in kako si priza-i devamo, da bi bil naš delež v naši skupnosti na vseh področ-' jih dejavnosti čim večji. j V, J. ^ Reforma: preusmeritev (Nadaljevanje z 2. strani) 'iR odst. Globoko so znišali zalo- ge pri KZ kombinatu Jeruzalem n Ogradu. dočim je pri tovarni f(>že Kerenčič in Krojaštvo bratno. Plačilni odnosi v gospodarstvu liso zadovoliivi. Naraščajo terja- tve in obveznosti. Po vrednosti so )bveznosti večje od terjatev. Gle- ip na visoke obveznosti do doba- viteljev je očitno, da podjetjem primanjkuje obratnih sredstev za poslovanje. Zato iščejo izhod v 'em. da zadržujejo plačila in ta- ko šiloma rešujejo finančno sti- -i-:n s sredstvi poslovnih partner- je^' Mali oglasi | PREKLIC I Podpisani Janez Bezjak, de^ lavec v Kicarju 94, obžalujem da .sem 24. 4. 1967 udaril par krat Nežo Zelenko, delavko Kicar 57, in jo žalil ter te ža- ljivke obžalujem in preklicu jem in se ii zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega prego- na. Janez Bezjak. PODPISANA JANEZ IN CECI- LIJA SLATIC iz Dravo 18 pr Vidmu opozarjava vsakogar ki bi še vozil z motornim vo- zilom po peš poti na parceli št. 132 1 in 132': oh njivi, 6n bova sodno ukrepal- 'liilorno kolo BM\V ugodno prodam. Anton Hostnik. Za- grebška 63, Ptuj. DOBRO OHRANJENO OTRO- ŠKO POSTELJO PRODAM. Vovk, Jadranska 9. Ptuj. \vroMOBIL TAl MS 17 M in magnetofon grundig prodam. Janez Zagoršek, Savci 61, po- šta Tomaž pri Ormožu. Opremljeno sobo oddam mirni SJtarejši ženski. NasJov v upravi. STABILEN DIESEL .MOTOR 5—6 KM prodam Andrel Pin- tarič. Obrpž 127, pošta Sredi- šče ob Dra'-'