Za poduk in kratek cas. Spoinini iz juti*ovih dežel. Piče V. ^ Šegula. III. Spreliod po Aleksandriji. Stanoval seni v krasneni botelu »Abbat«.*) Hotel sem si ogledati mesto. Trg pred hgtSom oblega cela truma gonjačev s svojiini osli ler je za 1, 2, 3 piastre (desetiee) ponujajo v porabo tujcem in doniačiin. liolje oblečenega človeka ne pnste iz labka bodili peš. ln kako ti vsaki bvali svojo robo v vseb jezikib! Ce niisli, da si Neinec, vpije ti na ubo: »Gute Isel . . . Bisni;rckIsel!« — reči boče, da je nje.gov »izel« najbolji, uzor vse popolnosli. Poskiisimo ga. Kako je šlo, rajši ne povprašn.jte. Lepo, čislo novo ,je predmeslje Malmiudije. Za časa ustaje Arabi-paše (1882) je to predineslje pogorelo do tal. Pisali so časniki ori\h dnij, da so ga užgali Anglcži z bombardovanjein, — a priče iz onib dob še Irdijo, da ga je užgal sam pomagač Arabijev, DaudpaSa. Ta bil je pozneje uslreljen na arabsk(-in niirodvoru. Skoz borno predmeslje Karinus pridein na aiabski inirodvor. Tu sloji velikanski kaineneni sleber, Pompejev imenovan. Tu ,je tudi vbod, kakor bi lezel v ozki vodnjak, vliod v starokristjanske katakoinbe. Odtod pelje lepa cesta kako uro daleč, na desni velikikanski vodolok, ki iz Nila preskrbuje rnesto z vodo, pač blatno in nesnažno vodo, na levi pa se vrsti palača za palačo, vrl za vrtom. Najlepša palač»-je ona kediveja (kralja), najlepši vrl oni Antoniadis-a. bogatega Grka. Domov se vračajoč. obiščein velikansko katoliško pokopalj.šc:e. Na ednein nagrobnib sponiinkov opazil seni v kanicii vsekana znanien.ja — prostozidarska. Katolieanov šle.je Aleksandrija okolu 40.000. IV. Mestno življenje v Aleksandri.ji. Ko se je tnjec nekoliko z mestom seznanil, zanimajo ga vse malenkosti in cele ure iz ulice v ulico po časi se sprphaja.joeeinii inii ne bode nikdar dolg čas. Ge je utrujen ali žejen, pa si vsede v gostilno, če jo ve najti, in se okrepča z dobrim štajarskini **) pivoin (Gotzovim). Na ulici zunaj pa je strašen vrišč. Posebno budo je v bazarjib, t. j. onib nlieah, kjer so prodajalnice. Prodajalei vsakc; vrsle, z robo v roki ali na glavi, prodajalci sadja. vode kričijo neznosno in hvalijo svojo robo. Angleški vojaki v rudečib suknjab, mornarji, izklicevalci raznib novin, trgovci, nosci s težko robo na brbtu, do očij zavite žene, ostudne P>rope.jke, ljud.je črne, bele, vsake kože, vseb jezikov. razne noše. znies zopet težke gare, osli, jezdeci na konjili, vozniki, krasni vozovi inogotcev, pred katerimi brzonog dirja krasen mladi zatnorec z dolgo palico-trstiko prostor dela.je predbodnik***). vse, vse rije drug za drugitn. Naprej priti je ležavno, že težavnišc brez bibe. brez prepira. Navzdol nioraš gledati. pot je polna sinrdljivib rečij. Ali ne pozabi gledati naprej, in nazaj in na obe strani, da se skozi priri.ješ. In razuineti moraš besede uljinlnega Arabljana: riglak! (pazi na nogo), daberak! (pazi na brbet), jeminak! (pazi na desno), šeinelek! (pazi na levo), ja sidi! (pazi, gospod). Ge pa je nagnvorjeni kaki ubogi ernuli. se mn *) Imoiiovaii ,,Abbat" paf- na čast todanjonui prcstobinaslcilnikn .jkionpriiicu" Abbatu. ki jc kakor znano, lotos postal kralj na Ksiiptovskum. *¦) V hotuUi Abbat liilo ,jo ])oinijuiiu na Jcdiliii karti" ,,štajarsko jabelko-', cdno ]io dva pijastra (20 kr.) Naročil soin s>i ga po obudu. A kaj je bilo V Olaisno v žid.ui pa.pir znvit črviv in droben niašamkar. kakor še lupši i-ase.jo pii nas [iri Sv. Duliu. ***) Od t.c navade vzota jp prilika o piedhodniku .Jeziiiovem, svetem Janezu K. še privrže: ibn-el-kelb! (pasji sin), ibn-el-barem! (grešni sin). V ob("-p je pa opoininj že — propozno! (Ualje prib.) Sinešnica. »Kaj pa«, vpraša kinet v niestu, »kaj pa liite l.judje tani-le tako na kupe?« — »Oj«, odgovori nm na lo inestni gospodič, »krava je jajee znesla«. >Tako?>< zategne kinet, »tako? Glovek bi tega ne vcr- jel, ko bi niu ne ppavil tega osel«.