e Iz Bele Krajne. Dopisa iz Velikovca na Koroškem in iz pod Grintovca v 13. listu ^Tovarša" sta jako jako spodbadljiva. Koroški nčitelji dajejo kaj lep zgled nam zaspanim kranjskim učiteljem. Posneniajmo jih ! — Podgrintovčau svetuje, da bi »e to jesen v Ljubljani snidili, proinjo enako koroškim učiteljem napravili iu jo deželnemu zboru poslali. Prav ima Podgrintovčan. Kdor ne terka, temu se tudi ne odpre. 7. t. m. je bil g. dr. L. Toman pri nas, ki je pregledoval, kod bi se železnica iz Ljubljane v Karlovec izpeljala. Ko se to pa uno pogovarjamo, in g. doktor tudi šolo omeni, mu rečem, da naj bi naši poslanci tudi nam učiteljem kaj pomagali, in on ine zaverne: ,,Toliko iniain skerbi na glavi, da mi brada siva postaja. Pomagajmo si sami, ako hočeino, da nam bo Bng pomagal^. Prav ima slavni mož: dokler smo sami tihi, tihi bodo tudi tisti, kteri bi nam mogli pomagati. Snidimo se tedaj to jesen v Ljubljani, kajti Ljubljana je za to naj pripravniši kraj. Po deželi se šole še le konec meseca avgusta ali perve dni Beptembra končajo, tedaj bi se mogli še le v sredi meseca septembra nniditi. Ako bi bili pa gg. dekani tako dobri, da bi se šole povsod že meseca avgnnta končale, piiromali bi perve dni septenibra v belo Ljubljano. Boljše je, da se skupaj pogovorimo, kakor pa posamenno pri okrajnih zburili. Akoravno je naša plača pičla, vendar si bo do (istega časa rnarsikdo toliko prihranil in odtergal, da pride k teinu zboru. Nekteri iiuajo sicer tisti čaa biro ali kolekturo, ali kakor nekteri pravijo, ,,beračijo", ker hodijo od hiše do hiše z žakljem svoja kervavo zaalužeua zernica pobirat in poslušat mar»ikako grenko oponašanje, mislim vendar, da bi se to pobiranje za ene dui odložiti moglo, sej zavoljo tega se ne dubi več, ako ne ene diii pred ali potlej pobere. Jaz mi.-ilim takole: V vsaki okrajni naj se učitelji snidejo ali si dopišejo in pogovore, in edeu naj ,,Tovaršu" naznani tiste, ki so voljnl tega zbora vdeleževati se. To naj se pa kmalu zgodi. ^ToVars" bo gotovo tako dober, da nam bo naznanil, koliko se jih je oglaailo, in potem bomo previdli, kako in kaj, ali se nas je dovolj oglasilo, ali ue. Ne bodimo zaspani! Bela Krajna je daleč od LjnbIjane, pa vendar upain, da nas bo precej veliko gori .šlo. Tedaj bratje, na noge! čas je že, da si celiino rane, niorda ne bomo poti v Ljabljano zastonj naredili, in ako tudi; očituti si veudar ne botno mugli, da uisino nič storili. j j Iz Ternovega na Notranjskem. Pri nas emo prav eiovesno prazuovali šolskega patrona — sv. Alojzija. Ker je ta praznik letos ravno na nedeljo zadel, amo imeli priložuost, da smo ga tim lepše obhajali. Tudi odraščeni Ijudje so inieli lepo priliko, da so se vdeleževali te slovesnosti. V nedeljo 21. preteč. m. se zbere šolska raladina obeh razredov o pol denelih v šoli. Nekaj deklic prišlo je lepo belo oblečenih. Potem je žla vsa mladina verstotna z zastavo v farno cerkev k veliki sv. raaši. Deklice v beli obleki so bile skupaj. Pri peti sv. masi se je pela lepa g. Gerbičeva pesem od sv. Alojzija, ki je, bil rekel, kakor nalašč za šolsko mladež postavljena. Kaj rada prepeva tukaj mladina sv. pcsmi. Goapod duhovni govornik je za današnji dan tako hvoj govnr vredil, da je teknil mladini in odraščenim ob enem. Razlagal je življenje sv. Alojzija, pa je stavil angelskega mladenča odraščcnim in mladim v budiven zgled, ter je vsem skupaj priporočal, da bi hodili po stopinjah sv. Alojzija i. t. d. Popoldne po litanijah se je zopet zapela gori imenovana pesem od sv. Alojzija. Ne inorem si kaj, da bi tu očitno ne omenil evoje nevolje nad onimi naročniki ,,Lire Sioneke", ki še sedaj niso spolnili svojo dolžnosti, ko jih je g. Gerbec vže sam po vTov." pred nekoliko časom ostro opomnil, da mu naj zaostalo naročnino pošljejo. Slišimo, da bo gosp. Gerbec- te zanikerneže očitno imenoval, da svet zve slavna imena mož, ki tako verlo podpirajo domače cerkveno petje! Gosp. Pet. [rgolič iz Maribora prosi v ,,Tov.tf g. Gerbeca, da bi še izdajal ,,Liro". — ,,SkerbeIi bomo, da bomo dobili za njegove skladbe mnogo naročnikov, ki bodo bolj stanovitni in pošteni, kakor nekteri dosedanji", pise iraeoovani g. dopisnik iz Štirskega. To je kaj lepo npričalo od Šlirskih ačiteljev! Prašal geni g. Gerbeca zastran ,,[,ire", pa rai je rekel, da bi še izdajal evoj list, ko bi doma ostal. Ker pa so okoliščine tako nanesle, da nas verli tovarš Gerbec zapusti Kranjsko, pa menda ne bo iiadaljeval svoje ,,Lire". Zelo nam je žal, če nLire" več ne bo. Temu nasproti pa namerja zmožni gosp. Gerbec v kratkem izdati ,,zvezek cerkvenih pesem od sv. obhajila". Dobro nam bodo došle obljubljene pesmi, kajti ravno od sv. obhajila nain jih vedno primanjkuje! Torej vže naprej priporočamo te, gotovo lepe uapeve našega verlega skladatelja vsem orglarjem in pevcem po Kiaiijskein, Koronkem in Štirskem in sploh vsem, ki jirn je mar za lepo cerkveno petje. — Delo se bo namo hvalilo. Lavračee. Od podnožja gorenskih planiti. Dan pervega sv. Obhajila je za katoliško mladino res kaj pumenljiv, siluo imeniten, pa (udi veselja polni dan. Prav storijo torej gg. duhovniki in učeniki, kjer se zavolj večjega števila mladine ntoiiti more, da to lepo pobožnost združijo tudi z vnanjimi slovesnostimi, ter tako mladini ta častni dau (oliko bolj v Hpiimin vtiskajo. V Železnikih smo to lepo slovesnost obbajali letos v nedeljo po sv, Telesu, iu sicer prav ganjlivo in posneme vredno. Že na predvečer sta bila postavljena na strani velikih šolskih vrat dva rnala mlajčika; verhovi njuni bili bo ozališani z raznobarviiimi papirnatimi trakovi in zastavami. V nedeljo zjutraj so se zbrali novo-obhajanci pol ure pred sv. opravilom v lepi šolski sobi, deklice z venčiki krog glave, deeki z cvetličnimi sopki na persih. Molile so se jim najpred molitve pred sv. Obhajilom (po skof. Baragovi sestavi) glasno, tako da jihje mladina tudi enako izgovarjala ; pntem pa so sledile litanije od presv. rešnj. Telesa. Med tem pridejo ministranti z cerkvenimi banderci pred šolo, zvonovi veaelo zapojo in novo-obhajanci stopijo v versto po dva in dva, ter grejo proti cerkvi. Poleg pervega para eo šli kot voditelj v. č. g. kaplan, za zadnim parom pa g. učenik. Ko se ta lepa procesija nedulžne mladine pomiknje iz šolskc veže, zagromi naenkrat raz bližnjega homca velieastni strel, ter oznanuje v soglasji in s priterkoranjem poslavjaje malih Jezusovih svatov slovesni vhod v Gospodovo svetišče. Neskončno lepo, do solza ganIjivo je bilo to vpeljevanje novo - obhajancev v cerkev, kjer so se vmestili krog velikega altarja. Uuhovno opravilo so imeli v. 6. g. kaplan, ki so vravnali tudi svoj ogovor slovesnosti primerno, ter so v pervem delu govorili o imenitnosti pervega sv. Obhajila vsem ljudern sploh, zlasti pa še staršem iu botrom : v drugem delu pa so se obernili proti novo - obhajancem, ter jini pokazali v duhu Elija, kterega, spijočega na njegovem begu, prebudil je iz terdega spanja angel božji, ter ponudil mu jedi, rekoč: ,,Vstani, jej, še dolg pot irnaš pred saboj". ,,Tudi vi, otročiči" — djali so g. duhovnik, ,,nastopili ste tako rekoč sedaj pot, — težavno, nevarnosti in trudapolno pot skoz živIjenje. Kaj vse vas čaka na tem potu, koliko nevarnosti, skošnjav, zalezovanj hudobnega duha i. t. d., ve sam Bog; — al on vam ponuja v tej sveti jedi tečno hrano in okrepčavno popotnico za vašo hojo skozi življenje" i. t. n. Ornenili so v daljnem govoru (udi neskončne nesreče nevrednega sv. Obhajila iii prosili Boga, uaj bi naša mladina in tndi vsi ostali vselej prejemali po vredno sv. augelsko večerjo. K sklepu pnvabijo g. kaplan novo - obhajance in tudi vse nazoče po cerkvi, naj z njimi vred pokleknejo, ter ponove z njimi kerstno obljubo, kar se tudi zgodi. — Med sv. mašo so bili potera po mašnikovem zavživanji mladi Kristusovi nvatje obhajani. — Vsa (a slovesnost je bila res tako lepa, da se je bo gotovo današnja mladina že v sivi starosti z naj večjiin serčnim veseljem spominjevala. — Z Bogom! Rodoljub Podratitovski. Iz Ljubljane. S koncem tega meaca bodo svoje leto končale vse tukajšnje srednje in glavne šole. V mestni glavui šoli pri sv. Jakobu bo očitna spraševanja 20. io 21. t. m. za javne, 23. pa za privatne učence; 22. bu slovesna zahvalna eveta rnaša in 26. popoldne bode spraševanje v nedeljski šoli za rokodelske učence. — Čitalničini pevovodja, verli gospod A. Forstner, je dobil orglarjevo službo pri tukajsnji stolui cerkvi. Srečo!