}3 1 '‘ , 1 c* ”11 F KOVINA BALAŽI^ ČnBNŽOVCIjlef--70796 It 'UGODNO: • ženski, moški in otroški čev- Iji 9 športna obutev t tekstil >v^ J Z nasiljem nad kakovost Dober dan Ihan str. 5 Potrošnikovi propagandisti že nekaj časa uporabljajo znano geslo: Vjc poti vodijo 1’ .. no, ne ravno v Pim. ampak v Potrošnik. Za la teden morda lahko zapišemo podobno, toda namesto Potrošnika ali Pima bomo pač uporabili Radgono. In kar se tiče slovenske, da ne govorim o pomurski srenji, mislim, da smo zadeli v polno Ne samo da se kljub puščavski pripeki, ali pa ravno zaradi nje, zgrinjajo cele procesije v infrastrukturno še zmeraj premalo pripravljeno (šornjo Radgono na take procesije, anipak je rej namenjena v tem času osrednja medijska pozornost. Ta se stopnjuje Z obveznimi obiski politikov, na tej osrednji m največji trgovski manifestaciji v Sloveniji, kol pravijo. Verjetno tej ugotoviti, da gre za največjo sejemsko ali trgovsko manifestacijo, ne gre oporekati VESTNE Vprašanje je, kaj nam nudi la manifestacija lorej sejem in kaj sploh odslikava. Nedvomno je preveč pomembna in premočna, da .se ne bi ozrli na njo nekoliko drugače kot zgolj statistično Statistika nam pove premalo. Razno razne promocijske aktivnosti in podeljena priznanja raznovrstnih šampionov in zlatih medalj prai' lako. Kljub zavidanja vrednim statističnim podatkom in prej omenjenim medaljam in šampionom je očitno, da sejem vse bolj odraža pepelnato podobo našega gospodarstva. Nenazadnje nam to dokazuje, seveda če sedaj sami zlorabimo statistiko, vse večje število posrednikov in vse manjše število proizvajalcev. Pozornejši obiskovalec bo brez težav ugotovil, da se enaki izdelki pojavljajo na več različnih mestih. Skratka, podoba našega gospodarstva gledana skozi to optiko ni optimistična. V tem trenutku ne kaže ponavljati že znanih dejstev, zakaj je prišla do lega, da je tako. Za ta čas je verjetno bolj Murska Sobota, 26. avgusta 1993 • Leto XLV • Št. 34 • Cna 116 SIT 1 v c » o minuto soboto odpHi 31. mednarodni t v '“"^f?'**** flllHUlU MlltUlU uupni .7X. IIIVUHUIMUIII * rtn ■katerega pravijo, da je največji P I viImJ . sejem, za Katerega pravijo, aa je najveeji ■ kih pa tudi eden največjih tovrstnih specializiranih E I .1 . V Rvroni. Pi, 1,1 Hm c, rflTctarli'jlr'i nnnotnili lahko ugotovi, da ju več od tega. Na njem se pojavljajo številni razstavljalci blaga široke potrošnje, pa tudi takšni, ki morda na I *” razstavljalci napolnili kotiček razstavnega prostora in prvič v zgodovini ^Ubiri^'" organizatorji nekatere razstavljalce celo od-^.®Prav stopa sejem v četrto desetletje delovanja, je po bniii''' “^'."d vseh dosedanjih, saj se na njem pojavlja veliko specializiran sejem ne sodijo. Pa to ni slabo, saj tako lahko sleherni obiskovalec najde kaj zase. In navkljub skorajda "liul^ ..1 .7%. U H ■ .J 1. ■ JV* »J r J J uiJadih razstavljalcev, ki stopajo na pot podjetništva, itten' P”tok, da je pred sejmom še prihodnost in tfotali razmišljati o širitvi razstavnih pro-naj bi pn svojem konceptu bil specializiran ■*****'ŽivUski sejem, vendar že naključni obiskovalec neznosni vročini, ki je pritiskala v prvi polovici sejemske prireditve, je obiskovalcev veliko, prihajajo iz vseh koncev Slovenije in iz tujine, letos pa napovedujejo rekordni obisk. Tako bodo zadovoljni organizatoiji, saj sejemske vstopnice niso ravno poceni, pa tudi razstavljale! kljub težkim časom sklepajo kupčije. Do konca sejma ostajajo še štirje dnevi in v tem času sc bo Še marsikaj dogajalo. Pa ne v obliki afer, saj so za to poskrbeli že na samem začetku. Fotografija; Nataša Juhnov. Izziv ali slepilo iimeštno vprašanje, zakaj je (po dveh letih samostojnosti) še zmeraj tako. Veliko huje je, če postavimo pod lupo domače (zaenkrat še pomurske) dosežke. Gledano z razvojnega vidika je ravno na primeru predstavitve pomurskega gospodarstva opazno močno nazadovanje. Razno razne afere, kt so izbruhnile neposredno pred sejmom in na samem sejmu, dovolj zgovorno odslikavajo razvojni kolaps pretežnega dela pomurskega gospodarstva. To je toliko huje, , ker ravno na področju, ki naj bi bila njegova primerljiva prednost v primerjavi z ostalimi deli države c kmetijsEu, začenja močno | zaostajati. Kljub retoriki o zastavljenih konceptih razvoja lahko ■ ugotovimo, da ta panoga gradi svojo prihodnost na demagogiji in J J kvazi izsiljevanji vlade pod pretvezo strateške pomembnosti pa- i noge. To velja posebej za primarno proizvodnjo, bistveno manj za ij predelavo. In ravno tu smo na strokovni ravni najbližje ničli, če že j ne krepko pod ničlo. Zato naj nas tudi ne preseneča, da papirnati t Ji. Venec spleti I i/l e': I A konzorciji za reševanje tega ali onega problema kmetijstva niso . zaživeli, ker preprosto niso bili ustanovljeni s tem namenom. Zdi se, 1 I 1 da bo vloga Porniireev u prihodnje na njihovi manifestaciji zmeraj ! bolj obrobna, ieprav bi moralo biti ravno obratno. Najbolj mani- ; festna oblika tega problema je stalno izpostavljanje države kot i krivca za neuspeh, zatem stalrio zatekanje k tujim izkušnjam in posnemanjem, namesto vlaganj v lastno znanje, in če ne nadgrajevanju, pa vsaj prilagajanju tujih izkušenj našim razmeram. Zalo naj nas ne preseneča dejstvo, ko smo izvedeli od samega ministra, da smo na repu vlaganj v razvoj v državi. Toliko bolj ne smemo biti presenečeni nad raznimi napakami in afericami m aferami v primarni pridelavi in prireji, ker smo strokovno podhranjeni. Zato tudi ne vzdrži teza, ki pravi, da se vse posku.ša centralizirati tako na finančni in tudi podjetniški ravni. Ne, to ne drži, enkrat bo potrebno obračunan s kvazi strokovnostjo m ekspertnostjo teh ali onih nstro-kovnih« komisij, kot tudi konzorcijev in uveljaviti zrnsnje.-. } VePTEK J mi, Marina t • • I P' 5 d I Tako smo naslovili foto-I reportažo iz vojaškega uč-ij nega centra na Ptuju. NaŠ 1 novinar se je navdušil nad 1 -4 1 sedanjim vojaškim reži- mom, fotoreporterka pa nad vojaki, zato poglejte tia IS. stran. HINKIH Bili smo na kraju tragedije Najprej eksplozija, • t zatem samomor str. 13 Republiška kmetijska inšpektorica opozaija na pazljivost pri nakupih semen AKCIJSKA PRODAJA RAČUNALNIKOV IN TISKALNIKOV III napredne tehnologije murska sobota d o.o. PLAČILO NA OBROKE. Vegova 13, M.Sobota, tel./fax.; (069) 23-895, 31-954 MENJALNICA LEND Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75 518 r str. 4 VREME Po poslabšanju vremena v sredini tedna se bo ob koncu tedna spet zjasnilo. Otem kakšno v vodo pijemo • * in kje je primanjkuje str. 6 r aMLin rtjMh^ivik r/VTFC&OH ! VELIKA IZBIRA POHIŠTVAl SAION POnRTVA, MARIHIR iTfžaika 65, VESROS SHOPPING CENTEft ŠUON KUHINJ, MARIBDH % Ruška 104, tel. (062) 1Q2 e 18 Vestnikov koledar 26. Ivana avgust, četrtek, 27. avgust, petek, Monika 28. avgust, sobota, Av- guštin 29. Janez avgust, nedelja, 30. avgust, ponedeljek, Srečko 31. avgust, torek, Rajko 1. september, sreda, Tilen Pregovor Če je Tilen slabe volje, ves mesec ne bo bolje. stran 2 vestnik, 26, avgusta]^ 1 PO SLOVENIJI ■ UUBLJAN.A - Slovenija je dobila nova veleposlanika. Jaša Zlobec bo v Belgiji nadomestil dosedanjega izrednega in pooblaščenega veleposlanika dr. Borisa Cizlja, Za slovenskega veleposianka v Ljudski republiki Kitajski pa so imenovali Ivana Seničarja. ■ LJUBLJANA - Štirinajst vidnih javnih in kulturnih delavcev je podpisalo Opredelitev, kjer trdijo, da je slovensko samostojnost nenehno ogroža podtalna politična dejavnost neokrnjenih struktur nekdanjega režima. Trdijo tudi, da nii naključje, da so vse afere in deviaciije »brez dna«, ker njihova krirainale ozadje utihne z začetkom druge afere, ■ LJUBLJANA - Danes bo na nekajurni obisk pripotoval v Slovenijo italijanski zunanji minister Beniamino Andreatta, Srečanje bo potekalo na Bledu, pogovarjala pa se bosta o vseh vidikih slovensko-italijanskih odnosih, Upapti je, da bo sestanek dvignil meddržavne odnose na višjo raven. POSVETU ■ LONDON -Za novega predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) so izvolili Jacquesa de Larosiera. Zanj je glasovalo 59 guvernerjev, le eden seje vzdržal. De Larosier je bil doslej guverner francoske centralne banke. Poleg tega pa je opravljal že več pomembnih funkcij v mednarodnih financah. ■ LIMA - Pripadniki peruanskega uporniškega gibanja Svetle steze so v provinci Junin umorili 63 ljudi, od tega 14 otrok. Mačistični teroristi so v pragozdu poleg tega usmrtili 55 Indijancev, pet učiteljev in tri kmete. Žrtve so brutalno mučili, otrokom pa so celo odrezali ušesa. Kljub temu da so glavnega vodjo Svetlih stez Aiiamela Guzmana lani septembra obsodili na dosmrtno ječo, gverilci napade, v katerih je bilo ubitih 13 tisoč ljudi, nadaljujejo, ■ ANKARA - Kurdski uporniki pa so na jugovzhodu Turčije ugrabili 17 ljudi, med katerimi je bilo 12 vojakov in pet pripadnikov provladne milice. Poleg tega pa imajo še vedno zaprte tri turiste, dva Nemca in Novozelandca, ■ MOSKVA - V Rusiji so se pojavile epidemoloŠke bolezni. Ker večina Rusov ni bila .imunizirana’ v mladosti, tako kot je to značilno za razvite države, je v tem letu za davico zbolelo več kot 4 tisoč ljudi, med njimi tudi turisti. Do sedaj jih je umrlo 155, Ta informacija je naredila precejšno zmedo med turisti, saj je med drugim umrla tudi belgijska turistka. Poleg davice pa ljudje zbolevajo Še za kolero, tifusom ter zastrupitvami z mesom. ■ ZAGREB - Na Hrvaškem so zaradi aidsa umrli štirje pripadniki Unproforja. Vsi oboleli so prišli iz zelo ogroženih dežel, kot so Kenija, Nigerija in Agrentina. Hrvaška je že na začetku mandata Modrih čelad zahtevala, da naredijo preizkuse za aids, vendar njihove zahteve niso uslišali. ■ BEOGRAD - V teh najbolj vročih avgustovskih dneh si delajo Beograjčani največ preglavic s kurjavo. Poleg vseh težav (pomanjkanje sladkorja, jedilnega olja, moke in ostalih osnovnih dobrin ter podobno) je eden največjih problemovprav kurjava. Za zimo potrebujejo najmanj 160 tisoč tonmazuta. dose-daj pa v skladišča toplarn ni prišla niti tona. Primanjkuje pa tudi trdih goriv. Zavedajo se, da niti zvzna niti republška vlada ne bosta mogli zgotoviti potrebne količine goriva, ■ WASHINGTON - Na Bližnjem vzhodu se bo v naslednjih tridesetletjih število prebivalcev podvojilo, so poakazale najnovejše rziskave. Leta 2025 bo tam živelo 576 miljonov ljudi. Avtorja Abdel Omram in Farzaneh Roudi sta povela, da se bo število prebivlcev najbolj povišalo v Siriji, najmanj pa v Izraelu, ■ MONTREAL - Separatistična Stranka Quebeca je v nedeljo sporočila, da se bo na volitvah prihodnje leto borila za odcepitev Ouebeca od Kanade. To naj bi se zgodilo nakaseje do leta 1995. Prvič pa so dali tudi jamstvo, da bo 600 tisoč angleško govorečih prebivalcev province imelo zagotovljene vse pravice. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Ciguf, Zlatko Erirh, mag. Dalibor Gedar, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar VESTNIK Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peče k, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan J er še Feri Maučec, Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnev (fotografinja), Nevenka E mri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41, Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna uradnica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za fif. trimesečje 1993 je 1.OSO.00 SIT, celoletna naročnina 3.SOD SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-SO3-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrslva la informiranje ši. 16/lB z dne 30. i. 1992 se žleje tednik. Vestnik med proizvode I informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje . r^inrlstotni davek od crometa proizvodov. ' aktualno okoli nas Odločitev srbske vlade Osnovne proizvode dobili po paketih že prihodnji teden bo okrog 2,5 miljona družin, kolikor sc računa, da jih je v Srbiji, dobilo pakete. To bodo pni paketi, kijih bodo potem redno mesečno v okviru interventnega programa dostvijali državljanom Srbije. Vsebovati mora vse osnovne proizvode po proizvodnih cenah, za katere jamči država. Paket za štiričlansko družino bo vseboval 25 kilogramov muke, 3 kilo- grame sladkoija, kilogram soli, 3 litre olja, 3 kilograme deter- čeki. Dajejo pa tudi možnost, da pakete izplača podjetje. Predvidevajo pa tudi strogo kontrolo pri razdeljevanju osnovnih dobrin. Tiste, ki bodo skušali pakete preprodajati, bodo strpali zapor. Poudarjajo tudi, da bodo v kontrolo vključeni vsi. od inšpekcije, občin in genta, milo in zobno pasto. blago kupovali po Predvidevajo, da bi pakte najbolj ogroženi sloji - uporabniki socialne pomoči, upokojenci z nizko penzijo in drugi - kupovali po 30-odstotni nižji ceni. Na novinarski konferenci vlade Srbije so RadiSa Dorde-vič, minister za trgovino, Nikola Ristivojevič, minister _za delo in socialno politiko in Zi-vojin Matič, predsednik odbora za republiške trgovinske rezerve, poudarili, da pričakujejo, da bo na ta ničin oskrbovanje prebivalcev z osnovnimi dobrinami rešeno, S tem hočejo tudi preprečiti Spekulacijo in divjanje cen na tržiščih ter da bodo končno napolnili prazne police po trgovinah, Te ukrepe naj bi izpolnili v naslednjih petnajstih dneh. Mesečne pakete naj bi delili vsaj do konca leta. Zaposleni jih bodo dobivali v podjetju oziroma organizaciji, kjer delajo, nezaposleni v zavodih za socialno delo, upokojenci na zavodih za upokojence. Vsaka družina bo izbrala nekoga, kateri bo potem v imenu družine dobival pakete. Pakete je mogoče plačati z gotovino in tudi Korupcija v ruskem državnem vrhu Korupcija dobiva vedno vet^e razsežnosti tudi v nekdanjih najbolj komunističnih državah. Tako so tudi rusko politično življenje razgibale obtožbe na račun nekaterih najviSjih politikov, ki so baje vpleteni v vrsto afer s podkupovanjem, Koncc prejšnjega tedna je moral svoje delovno mesto zapustiti minister za gospodarske odnose s tujino Gla-zijev, zdaj pa je posebna komisija obtožila tudi podpredsednika Ruckoja, za katerega trdi, da ima v Švici odprt tajni račun. Obtoženi to zanika in trdi, da ima polno dokazov proti Jelcinovemu kabinetu. Vse pa kaže, da bodo za padlima ministroma Baranikom in Glazijem sledili še drugi ministri in zastavlja se vprašanje, če vse to ne bo ogrozilo tudi samega predsednika Jelcina, ki ga lahko spodnesejo njegovi nasprotniki. I bodo I drugi. Kljub temu je Se)'' stvari ostalo nejasnih, mer kašno količino dobil posameznik, kako trolirati »mešane« družine, kjer imajo tud« jence, kjer so otroci i" 1 »; ■mešane« dobno, To so le delno dot”! ] Vsak upokojenec bo . , ket ne glede, ali ži''’ ' J i družini. Vsak zaposlen ral v pijdjeije- kjci sti potrdilo, da njegova j (ali njen mož) v djetju ni vzel paketa. svoje’’J J .. I ojetju ni vzel pancio. • . jejo, da bodo delitev ' rt d 1 I SUfTlI ' nadzorovali tudi satrii . . _ . . . J*hlil * s1eni. Pakete bodo samci m I :i in družine brez fti'-^ < J_________; ..rtrt,,hiitki aiS t Odgovorni republiSkf bodo v sodelovanju t skimi in krajevnimi krat preučili vsa k' f t [ t nejasnosti, ki se v j !, pojavljajo. Odločiti se > pojavljajo. kjuiociL -tudi, ali bo vsak, ki »‘"O ‘ J [ dvignil, potreboval j ali pa bo zadostovala že H izkaznica. Hkrati bodo prodajnih cenah v Proizvajalci pa so tudi S k tl ,? v boljšo založenost ji* njih dneh. Cene pa kontolira država. Po 1^ S[ «1 it Iz Zagreba piše Tudmanovi Brioni . p Bil je hladen majski dan. Policijski patruljni nja je namreč izrezana kopija . . , , . . rt 77 . . T- J 17^.... „ rtjae^,^^^ čoln, ki nas je odpeljal od Fazane na Veliki Titovega doma na Vangi. Brion (ali Brijun), so visoki valovi premetavali teži,« me je nato pozdravil Tudman, kot ladjo iz papirja. Še preden so čoln privezali iz. bolniške postelje in me pmvzaprtt i ■ ■ ■ .............. med preštevanjem kosov stilnega Brion (ali Brijun), so visoki valovi premetavali ob brionski pomol, so najbolj neučakani po- ji„<„,6- r ^i?' skakali na trdna tla. Le Miodraga Čuriša, morda pripada obdobju Ludvika Kl^-novinarja beograjske Politike ekspresa, ki smo ' nji ». Pl * ( ■sončni kralj« Francije, kot so ff***' jt 1 ga komaj pregovoriti, da premaga strah pred podobno kot danes Tudman 7 JV . vladal burjo in razburkanim morjem, sem kot pravi jemu ljudstvu. kolega dobesedno prenesel na obalo, kjer je Še »To, kar zdaj vidim, je lepše kot v šoku pokleknil in podobno kot papež, ko mi je ušlo iz ust. Tudmanu, ki ga j^ » K J tz/l" W tr» UUl/l t v v r s yt, MJ *vJ UJt. ,1 mu v r 4Uf l FV t* 0*^ / rTj I ' obiiče kako tujo driavo, poljubil tla. Upravnik prehlad spravil v posteljo, je tedanjih Titovih Brionov, ki je bil le nekaj diio moje zapaianje in primerjava korakov vstran, je od sreče spustil solzo, po- je svojega velikega vzornika litkof F gledal v riebo in pred množico policistov poka- kot velikega Hrvata in politika, /ii^ M zal s prstom: »Vidva sta moja posebna gostal« osebno zavzel zanj, ko so mu po To pa je pomenilo, da sva si z omenjenim ške pomladi v letu 1971, prvič to pa je pomenilo, aa sva st z omenjenim sne pomiaai v tetu iv/i, prva-kolegom v spremstvu upravnika lahko ogle- hrvaškega nacionalizma, da je dala najmanjši kotiček na enem od Štirinajstih poru užival posebne ugodnosti- j Brionskih otokov in otočkov, da sem lahko na ko nekdanji Titovi Brioni postajt^l 'S! h rt iJ! .na ž'’ je tudi popolnoma jasno, r _ _ za svojo poletno rezidenco^^-^jr vinski kleti ,preŠlataT vsako steklenico izmed vilo na Velikih Brionih in ne jjisi arhivskih vin z letniki od Titovega rojstva do dom na Vangi. V tem primeru bi , ih smrti in še marsikaj. Toda najbolj sta mi ostala jega doma v Nazorjevi ulici v ^tig\. fcj spominu dva dogodka, ki sta v neposredni šal na morje. Sicer pa je bila "'Pr ’ezi Z vsebino današnjega pisma. nekoč Titova rezidenca, dokler 'j 'h Čisto na koncu prvega novinarskega obiska cimi leti niso na Vangi ■j’ itovih Brionov, ki so ga pripravili z name- nico, ob kateri so nato Zgrndlb Idke im, da Brione odprejo turistom, so prikazali ribji salon, v katerem so Nehru, ■ .. "Os Titovi Vangi, ki so jo po letu 1952 združili novi, mi je tudi popolnoma jasno, z Velikim Brionom s pešpotjo, oz- v Titovi Tudman z« ...//tdenco । ■. j Titovi Tudman v zvezi Z vsebino današnjega pisma. Titovih Brionov, ki so ga pripravili z name- nom, da Brione odprejo turistom, so prikazali ribji salon, v katerem so 19S6 sprejeli »Brionsko p-. film O Titovem življenju na Brionih med 20. . junijem 1947 in 29. avgustom 1979, ko je Tito meni temeljni kamen gibanja sveta^^ z letališča v Pulju odpotoval na 6. konferenco oziroma neuvrščenosti, kot stnez neuvrščenih v Havano. »Turistični« film se rekli - potem pa še druge prostor začne nekako takole: Tito s svojega kopališča bivanje. .r r^v- na Vangi gleda v morje, njegovo spremstvo fn toku kot pnm Setu pp (. gleda v isto smer; Tito prime za kamen in ga danes ni popolnoma jasno, kaj '' ■ n zaluča v morje, vsi poberejo manjše kamne in bilo z brionskim otočjem, ji’ ponovijo metanje »žabic«... Kako se film na- nekakšna mešanica turizma fn fat/i iflf jrmr /efir pp 'H fv' J' daljuje in konča, tega ne vem, ker sem na r J'!- s in poslovnežev; prvi uradno nemških mark na dan, drugi । J samem začetku prikazovanja pobegnil iz dvo- nemških mark na dan, drugi rane k točilni mizi hotela Neptun, kjer sem se globoko v žep; najem kakšne / lahko do sitega nasmejal. Upravnikove besede, 2000 nemških mark na dan- f da bo to največja atrakcija za brionski turizem, izteklo tako, kot so prva leta pj n4' mi še danes zvenijo u ušesih. predvidevali, namreč, da Titov Ampak vse to se je dogajalo okoli L maja Bela vila, Isiranka in Tadranka i- f lahko do sitega nasmejal. Upravnikove besede, 2000 nemških mark na dan- 1,^ in /tmpaK Vie to se je aogajaio OKOit i. maja oeia vita, tsiranna in jaariir‘''- ir i 1982. .Na drugi dogodek sem se prvič spomnil, otoškim rajem oziroma arheol^ Jif'*’'£' tij . _____ 70 r. ..... i/nofi _______________________rt ,, i-rjrdlsCe ,JJ. a ,.'5 18. junija 1989 prestopil prag vile ninami v zalivu Veriga, v Nazorjevi ulici v Zagrebu, kjer sem se prvič naselja s pristaniščem tn jahto ' p Ijivi dr 1/1 nrpd tridesefjmi leti 7vrodiH l'S' ko sem srečal s sedanjim predsednikom Hrvaške dr. jo pred tridesetimi leti zgradili i'' Franjom Tudmanom. To je bilo drugi dan po delnici Greben na Korčuli (poutt' ustanovitvi HDZ-ja, in ko sem se odpravljal na prav tam gradijo novo obisk k Tudmanu, sem nekaj časa razmišljal, pridejo v posebno varstveno aI; v kakšni bedi in pomanjkanju bom našel teda- zlika je le v tem, da so prej zlika je le v tem, da so prej na> i'<”'1 državi dobila nov zagon. Morda imajo "J “lEi iHrt v novi arzavi nooiia nov zagon, nioroa im^o i» k ‘l® j® sejmov prt nas preveč, vendar pa vetja, pl fratasl« dulirih sejmov in prav te bo treba še naprej '3 ’ Gornji Radgoni nedvomno spada med dobre li “■^/»11 pa je ludi največja tovrstna manifestacija v državi, ‘rS *Mi. število razšla vijake v, saj se jih na tokratnem že 31, po In* P*Tlric!UcIb * 'AfkjV ♦_ J- • . - B . * .J 'V v , B pa je tudi najveqa tovrstna manifestacija v državi. in N ”**''■'* držav, kar je za tretjino več kot leta (H bil »stal 'J* I* u[x.iiv, Mr £4» irvtpiiu vw ii:ia sejem je v središč slovenskega kmetijstva, na ^oveniid*. AvcfB*nBA h^aul^avelzA iva Unvocilra 'vadA ia bub 1ba ‘ovenjje, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, zato je in bo i kmetijsko-Živilska manifestacija v tem delu ' ’azviL\, "*®»^nji razvoj pa potrjuje, da je na dobri poli, da se J* v CDO AftilukTi naiaaititnir fl’ i4 Prav -J- jr. JV »bo najbolj kakovostnih tovrstnih prireditev. a zanimanje razstavljal-* prireditev potrjuje, da ‘bogata pri- ifl !^.i' '^^iŠljati o nadaljnji M [0>’ razstavnih ^^^^^‘"'nih prostorov, ^tni! "“inreč prvič v zgo- 'Mli'1!^^^® zgodilo, da niso il . ' —ov«ui|jvr, iLio\.r "J razstavljal- ail k.' po Drihndr.iiu J#' Is Berkovci, Ivanjševcif Lončarovci Ne več dvojezične vasi? Vse kaže, da zares padajo tudi tako imenovane tabu leme (problemi, ki naj jih ne bi obravnavali). Tako si je Karel Kozic iz Ivanjsevec, poslanec družbenopolitičnega zbora SO Murska Sobota, na seji, kije bila 6. julija,,drznih posredovati pobudo, da bi vasi Berkovci, Ivanjševci in Lončarovci kazalo izvzeti iz dvojezičnega območja. To je utemeljil s tem, da v teh krajih živijo v veliki večini Slovenci. Pred desetletji so otroci obiskovali slovensko osnovno šolo, oziroma se je zanje odvijal pouk v slovenščini. Kot je zapisal v pobudi, pa so po neki čudežni reformi šolstva in zaokroževanju območja v bližnji preteklosti, to je na začetku 60-tih let, omenjene vasi priključili k dvojezičnemu območju in poleg slovenskih imen so dobile tudi madžarska. Zdaj pa je po njegovem napočil Čas za popravek zgodovinske napake, minulega sistema in takratnih posameznih voditeljev. V kasnejši razpravi pa je Se dejal, da je to treba storiti tudi zato, da bi lahko te vasi ostale v Sloveniji. Prava tako naj bi izjavil, da je namen pripadnikov madžarske narodno- I I I i tijstvu, čeprav v Sloveniji razmere v kmetijstvu Se niso povsem urejene, pa smo na dobri poti, da ta panoga gospodarstva dobi tisto mesto, ki ji pripada. Kot je v slovesnem nagovoru povedal slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc, smo že v letu 1991 začeli pripravljati dokument Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, zelo široka razprava o njem v različnih okoljih se je končala s sprejemom v slovenskem parlamentu, nedvomljiva podpora strategiji pa je dokaz, da se Slovenci zavedamo vsestranskega pomena kmetijstva in kmeta za obstoj države in naroda. Seveda pa sam sprejem strategije Se ne pomeni boljšega položaja za kmetijstvo, Po Osterčevih besedah bo napredek dosežen z udejanjanjem v strategiji zapisanih ciljev, to pa je vezano na dopolnitev številnih zakonov in sprejem novih, potrebno pa bo tudi spremeniti način razmišljanja in deta ljudi. Lep primer Z otvoritve (Fotografija: N.J.) za to, da pri nas še premalo razmišljamo in delamo po novem, je v realizaciji Zakona o zadrugah, zlasti tistega dela, ki se nanaša na lastninjenje podjetij, Dr. Osterc pravi, da je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo na prvi stopnji končalo postopek, v katerem so se določili deleži zadružnih podjetij, ki se bodo lastninila po zakonu o zadrugah, vendar podjetja s tem Se niso lastninsko ništvo ne prinaša le pravic pač pa tudi odgovornost. Udejanjanje ciljev kmetijske strategije zahteva torej spremenjen način razmišljanja, prevrednotenje številnih vrednot in kmetovanje v sozvočju z naravo. Šele ko bomo pravilno razumeli probleme in spoznali resnične vrednote, lahko po mnenju ministra Osterca tudi v kmetijstvu dosežemo večjo kakovost. Kakovost pa je tudi pogoj, če se želimo uveljaviti v družbi razvitih gospodarstev. sti v drugih dvojezičnih krajih v Prekmurju, da bi najprej i dobili avtonomijo, nato pa se priključili k Republiki Mad- ; žarski. I S svojo pobudo in mnenjem je, kot se je izkazalo, sprožil precejšen odmev. Še zlasti med madžarsko manjšino in ljudmi v omenjenih krajih. Zaradi dopustov in počitnic pa še ni bilo prave priložnosti za širše razprave in sprejemanje uradnih stališč o tej tabu temi. Ko je g. Kozic nastopil v zboru s svojo pobudo, le-ta ni bil več sklepčen. Minuli torek pa smo lahko slišali, kaj o tem mislijo člani komisije za narodnosti pri SO Murska Sobota, Na sejo so povabili tudi Sefa urada za narodnosti pri vladi Republike Slovenije Petra Wjnkterja, predsednico in sekretarja Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Mario Poszo-nec oziroma Lacija Gonca in druge. Predsednik omenjene komisije Ernest Eary je najprej , želel slišati večinsko mnenje, ali to točko sploh pustiti na dnevnem redu ali pa jo umakniti. Predsedstvo je bilo | mnenja, da bi bilo dobro, če bi spregovorili tudi o tej | pobudi, in to predvsem zaradi visoke stopnje sožitja pripadnikov slovenskega naroda in manjšine v občini Murska Sobota in Širše ter glede na 30-letno obdobje, v katerem so omenjene vasi spadale k dvojezičnemu območju. »Že sedaj pa lahko rečemo, da nimamo nobene ambicije, da bi občanom iz teh vasi preprečili uveljavitev njihovih ' ustavnih in Človeških interesov. Zato bomo najbrž rekli, naj to pobudo obravnava skupščina v skladu s predpisi, občinskim statutom in tako dalje,« je dejal Ernest Eary in dodal, da je na seji družbenopolitičnega zbora SO Murska Sobota reagiral na Kozičevo pobudo, predvsem zato, ker je bila njegova osnovna utemeljitev za izločitev Berkovec, Ivanj-ševec in Lončarovec iz dvojezičnega območja, češ da želijo ostati v Sloveniji. »Ker je to izzvenelo tako, da se nameravamo Madžari odcepiti od Slovenije, me je strahotno prizadelo. Vedno sem si namreč prizadeva! za sožitje med Slovenci in pripadniki madžarske narodnosti in upam si reči, da smo to tudi dosegli s skupnimi močmi, na kar je lahko Slovenija še danes ponosna.« Pobudo torej obravnavati ali ne? Nihče ni imel zadržka. »Take stvari nas ne bi smele spraviti na kolena. Pobuda je legalna in najbrž upravičena. Ne bi pa smeli zadeve spolitizirati in si na račun tega kovati dobiček,« je povedal svoje mnenje predsednik SO M. Sobota Andrej Gerenčer, In tako so to točko obravnavali ter se opredeljevali do C’’ po prihodnjih sejmih pa še večje povpraševa-kfi 1° )ahko sklepamo po 1» pri nas podjetništvo * lazcvetu. na letoS-oa novn nnriipt«! 1 tr' fd Ulem' poojeija polovico vseh pa nova podjetja I F v’ 5 d -^rijaiofv Da dajejo na bU poudarek tudi Pt^trjuje veliko zani-vjjji'*’ '®^siavljalcev za sodelo-ocenjevanjih izdelkov. Sta^^^riavi z letom 1990 se je 1^ “ocenjenih mesnih izdel-povečalo za 40 od-izdelkov za 12 1)1 ko je vii vm- '=ila<- kili za 154 od. ‘k ^■■ 'vruti 'J*. Stanja v kme* preoblikovana in zadružni upravičenci Se nimajo vpliva na njihovo upravljanje. Vodilni v teh podjetjih morajo pripraviti in izpeljati postopke preo- blikovanj v gospodarske družbe, saj bodo šele takrat sedaj ugotovljeni deleži dobili svojo vrednost in zadružni upravičenci ustrezen vpliv pri upravljanju teh podjetij. Pa tudi kmetje bodo morali začeti razmišljati drugače, saj solast- Doseganje vseh teh ciljev bo tudi porok, da bo sejem v Gornji .Radgoni iz leta v leto še bolj kakovosten, le za takšnega pa smemo reči, da je »praznik zemlje, stroke in srca«. Letošnji sejem so že poimenovali tako in lahko zatrdimo, da upravičeno nosi ta vzdevek. LUDVIK KOVAČ miza a aktualnih vprašanjih slovenskega kmetijstva Pd grehov preteklosti 1 4 d viziji prihodnosti ‘ti * s. mednarodnega kmetijsko-živil- ' ludi za okri>glo mizo o aktualni problema- ■1.Z- •»rCtk-a * B -v* ■ , __ s_ ’• »kS r |*>w okroglo mizo o aktualni prooiema- ta’^ kmetijstva v luči sprejete razvojne strategije, ni 1 ir^ iBkit lahko pritegnili tudi tiste, ki so najbolj slovenskega kmetijstva. Poleg ministra dr, '3 l(hi„,? tla okrogli mizi sodelovala tudi državna sekre-)t?^| nu'^*^** ministrstva Ivan Obal in Alenka Urbančič, - Ho lahko izmenjali tudi nekaj kritičnih stališč in problemov, ki tarejo slovenske kmetijce. !l0‘rCn- ' 'j 1*)] jt nastajala 1 K ''^.■”'“1'1 ■km*’*-’** j® J tv, ,^®*Wva doma i javni raz- j ; ■•'•ven,:L ''“''ko večino S ždai parlament in ) J" dobra os- BS ' L 15 morali | kiric- ijo, kol I i 4 i' 4 “J v L ■^isettiost in ■ SjS(-'^*el! Sloveniji »'■Mic;' ;n«bjski pR^ 5'1, t pa je tudi 1 l" J suša v zadnjih letih pa nas je prepričala, da bo brez namakanja težko uspešno kmetovati. Seveda bo k samemu nakanju potrebno pristopiti previdno in odgovorno, saj bi z nekakovostnimi in nestrokovnimi posegi lahko povzročili več Škode kot koristi. K sodelovanju pri treba pristopiti tudi k celostnemu urejanju podeželja. Res je, da doslej sprejeti ukrepi Se ne dajejo željenih rezultatov, vendar grehov preteklosti ni moč odpraviti v kratkem času, pa tudi trenutna gospodarska moč države še ni takšna, da bi lahko zadovoljili vse potrebe. Od 300 milijard tolarjev, ki jih I pobude. Morda proti pričakovanju nihče ni nasprotoval, ■ naj se čimprej začne uradni postopek. Predvsem pa bo treba upoštevati, kako se bodo glede tega odločili krajani v omenjenih vaseh. To je njihova pravica. Najbrž bodo dovolj zbori občanov, možno pa je tudi odločanje z referendumom, vendar le-ta najbrž ne bo potreben. Nikakor pa se i ne morejo sprijazniti s tezo, da naj br bil namen Madžarov v soboški in lendavski občini odcepitev od Slovenije in i; priključitev k Republiki Madžarski. Da temu ni tako, so I dokazali tudi med vojaško agresijo na našo državo leta 1991 j in na posebnem sprejemu pri Milanu Kučanu med osamo- svajanjem naše države, ko so jasno povedali, da želijo ostati v Sloveniji. Sicer pa Madžarska niti ne kaže interesa, da bi Ce R pred * l'Žno ■ sC 4 enako po- .^labse'^" v sosednji pri nas . » na. Prav^^^^^nzioni- L tako na ! SbrcTC '■azmere A, šj PfPdHavija is?«*®’ p" Ss..akono. t L* it- j jih priključili, ampak nam je prijateljsko naklonjena. ! Dejstvo je, da so Berkovci, Ivanj^vci in Lončarovci res slovenske vasi, in to so bile tudi že zdavnaj. V njih živi i majhno število Madžarov (po 3 v Berkovcih in IvanjSevcih ter 2 v Lončarovcih). ki so se v glavnem tja poročili, zato pobudi s te strani ni kaj oporekati. Zakaj bi nekoga silili, I naj postane Madžar? se je vprašal nekdo. Ljudje pa bodo ; kljub takšni ali drugačni odločitvi-glede dvojezičnega ob-; močja ostali v teh krajih in Še naprej živeli skupaj. Zalo bi ■ bilo skrajno škodljivo, če bi jih sedaj 'naenkrat skregali ' zaradi omenjene pobude. Starši, ki bodo to želeli, bodo Se naprej lahko vpisovali svoje otroke v centralno dvojezično I osemletko v Prosenjakovcih, vsi drugi pa najbrž na enoje-; žično šolo v Fokovcih. Pravice manjšine pa v nobenem ’ primeru ne bodo okrnjene, JOŽE GRAJ 1 L takšnih' zako- "•Ml nov, ki gaje parlament že sprejel. je zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki že daje prve rezultate. Če tega zakona ne bi imeli, bi po Oster-čevem mnenju veliko zemlje ostalo neobdelane, cilj pa je, da bi kmetijsko pridelavo še povečali in izboljšali. Temu cilju bo podrejen tudi zakon o namakanju kmetijskih zemljišč, saj je projekt za to že v izdelavi. Z doslej doseženim na lem področju ne moremo biti zadovoljni, saj v Sloveniji namakamo le okoli 10 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. izdelavi tega projekta so zato pritegnili tudi izraelske strokovnjake, saj imajo ti z namakanjem dobre izkušnje. Pogoj za uspešnost in konkurenčnost slovenskega kmetijstva je ustrezno urejanje tižno-cenovnih razmerij, prvi korak k uresničitvi tega cilja je bil narejen s sprejemom zaščitne uvozne politike, več denarja pa bo morala država nameniti tudi za izvozne spodbude, V kmetijskem ministrstvu že pripravljajo tudi tržne rede, če želimo v kmetijstvu doseči zastavljene cilje, pa bo zdaj dajemo za kmetijstvo, jih kar tretjino namenjamo za popravljanje napak v preteklosti, zato predstavniki kmetijskega ministrstva ne prevzemajo vseh odgovornosti za razmere v slovenskem kmetijstvu. To ministrstvo je imelo doslej tudi premalo pristojnosti pri izvajanju kmetijske politike, predvsem na področju cenovne in zaščitne politike, z novim zakonom o vladi pa se te pristojnosti prenašajo iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v kmetijsko ministrstvo. LUDVIK KOVAČ Gasilci ne bodo kar tako v Sloveniji poteka reorganizacija področja zaščite in reševanja. V ta namen je bilo sprejetih že nekaj ustreznih predpisov. Na njihovi podlagi sprejemajo določene sklepe oziroma rešitve v posameznih občinah. V Lendavi so torkovo sejo izvršnega sveta posvetili v celoti tej problematiki. Sprejeli so sklep o zmanjšanju števila članov občinskega štaba civilne zaščite s prejšnjih 13 na 9, v njem pa so strokovnjaki s posameznih področij zaščite in reševanja. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi novih enot in služb civilne zaščite, ki jih bo po številu Članstva manj, kar pa ne bo šlo na škodo učinkovitosti, kajti usposobili jih bodo za učinkovito reševanje. Nove pristojnosti dobivajo tudi gasilska društva, saj se njihovo področje delovanja širi oziroma jim bodo dali na podlagi pogodb čislo določene naloge. Tiste, ki pa jih opravljajo zdaj, pa bodo seveda Se ostale. stran 4 vestnik, 26. avgusta Pomanjkanje pitne vode Vsaka kaplja pitne vode je pomembna * • • • V mnogih vaseh po Pomurju zaradi posledic lanskoletne suše in pomanjkanja padavin v zimskih mesecih primanjkuje pitna voda. Zato jim pomagajo civilna zaščita in gasilci, ki dnevno razvozijo več cistern pitne vode. V Murski Soboti prepelje dnevno civilna zašita sto ku-bikov pitne vode, kar znaša tedensko od 400 do 500, tudi do 700 kubičnih metrov, V obdobju od 26, do 1, avgusta je CZ razvozila '■ Wtit “ 347,5 kubičnega metra v' gospodarstvo Glavna republiška kmetijska inšpektorica Marta Ciraj o uvozu in prodaji semen Pazljivo pri nakupih semen vode, največ v krajevno HILOA FERKO: »že tri - V * s* ".i--, K. ■ a-i dni je, kar smo brez vode. No, končno smo jo dobili. Sedaj se bomo lahko tudi umili. Sicer pa sc, odkar ni vode, se umivamo tako kot nekoč, v «lavoiju». Človek se vsega navadi. Ker nam pripreljejo vodo enkrat na teden, jo včasih zmanjka, celo nam, ker smo najvišje. Tako da ni včasih niti za kavo.« ANA SEMLER: »Naš odnos do vode se je sedaj, ko je nimamo, zelo spremenil. Pomanjkanje vode vode vpliva tudi na naš vrt. Niti rož več ne morem posaditi tako, kot prej, ker mi pove-nijo. Ne moremo pa si privoščiti, da bi jo uporabljali za manj pomembne stvari. Spomnim se še, ako lepe Vodenike sem imela. Vendar sem jih morala dati sorodnikom.« edino voda iz Vidma pri Ščavnici, kjer črpajo neoporečno vodo. skupnost Puconci 70, na KS ; Grad 55, v KS Cankova 50 j in v KS RogaSovci 40 kubičnih metrov, V začetku avgusta pa se je poraba skoraj enkrat povečala, tako so V ljutomerski občini nimajo tako velikih problemov s pitno vodo; največ je povpraševanja v KS Mala Nedelja, del Zgornjega Ka-menščaka, v KS Vidonci. v obdobju od 2. do 8, avgu- . sta cisterne CZ prepeljale S kakšnimi težavami se ubadajo vozniki cistern? Povsod, kamor mo- 521,5 kubičnega metra pitne vode. Najbolj so vodo potrebovali v KS Cankova, kar 100 kubičnih metrov, v KS Grad 94, v KS Roga-Šovci 5, v KS Čepinci 47 ter v KS Pertoča ih KS Kuzma 41. Od 14. aprila do danes so cisterne CZ in gasilskega društva skupaj prepeljale 4436,5 kubičnga vode. metra Julija je bilo'v radgonski občini prepeljanih okrog 1150 kubičnih metrov pitne vode, To je približno sedem do osem cistern na dan. rajo vozniki častem j pripeljati pitno vodo ni I asfaltirana in pot navkreber je velikokrat strma in ozka, Polege tega ima voznika še polno tastemo, kar vožnjo pitne vode še otežuje, K temu pa veliko© pripomoreju tudi ljudje s svojo muha- vostjo, Ker nekaj krat i se je zgodilo, da je so- ■ sed sosedu naročil J vodo, ne da bi le ta za I to vedel. [ X v zadnjih dnevih se je bolj KS Radomerje ter KS Že nagnilo k osem. Ker v tej občini veliko število vasi potrebuje pitno vodo, so si prevoze razdelila gasilska društva. Tako pokriva Gasilsko društvo Gornja Radgona KS Spodnja Ščavnica, ČreSnjevci. Zbigovci, Gor- njo Radgono, lezne dveri. V lendavski občini pa so povedali, da problemov s pomanjkanjem pitne vode nimajo in jih niso imeli, kar pomnijo. Nekaj težav imajo le s kakovostjo vode. Takšne močne suše in po- Ivanjce in Negovo, Gasilsko društvo Apače vozi pitno vodo v Apače in Sto-govce. Gasilsko društvo Videm ob Ščavnici pa skrbi za Ivance in Videm, Gasilsko društvo Kapela pa vozi Spodnje manjkanja vode kmetje in vsi, ki so ostali brez vode, prav gotovo niso pričakovali, Zato tudi niso bili pripravljeni, da bi si zgradili primerne rezervoarje ali bazene za shranjevanje pitne vode. Večina se je temu še vodo na Negovo in okoliške prilagodila in imajo po- vasb Gornjeradgonska občina je tudi prejšnja leta vozila pitno vodo v vasi, kjer je niso imeli, V zadnjih letih pa so se ti prevozi strmo povečali. Ubadajo pa se dobne rezervoarje urejene. »So pa posamezniki, s katerimi so veliki problemi, ker si tega nočejo urediti. Cisterne zato spraznijo v indi-vidulne studence, iz katerih voda hitro izteče. To je samo zapravljanje sredstev tudi s kakovostjo vode, kjer in pitne vode,« je povedal nitrati velikokrat presegajo dopustno mejo. Se posebej na apaškem polju. Izjema je Slavko Jauk iz civilne zaščite. A. NANA RITUPER Proizvodnjo in promet semena ureja kar dosti predpisov; še vedno je veljaven Zakon o semenu in sadikah iz leta 1973; drugi pomemben je Pravilnik o kakovosti semena kmetijskih rastlin iz leta 1987 in njegove dopolnitve; pridelovanje semena ureja Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu objektov in posevkov semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin iz leta 1986. Nadzor zdravstvenega stanja semena v predelavi pa ureja Odredba o pogojih, kijih morajo izpolnjevati strokovne organizacije za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in sadilnega materiala iz leta 1978. Obstajajo tudi predpisi o dezinfekciji semena, o varstvu kmetijskih rastlin pred vnosom nekaterih bolezni. Predpisov je torej dovolj, potrebno jih je le izvajati. Prav tako so natančno določeni pogoji, kijih morajo izpolnjevati organizacije, ki se ukvaijajo s prometom rastlin in semena, V 29. Členu Zakona o semenu in sadikah je opredeljeno: S prometom semena in sadik se smejo ukvarjati organizacije, ki imajo po tem zakonu pravico seme oziroma sadike pridelovati ali d odel o vati, če izpolnjujejo splošne pogoje za trgovsko dejavnost, druge organizacije, ki izpolnjuejo splošne pogoje za trgovsko dejavnost, se smejo smejo ukvaijati s prometom semena le v izvirnem pakiranju dodelovalca, razen če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, V 18. členu tega zakona pa je določeno, katere so tiste organizacije, ki se smejo ukvaijati s pridelavo in dodelavo semena in sadik - te oi^anizacije morajo izpolnjevati določene pogoje glede objektov, opreme in strokovnega kadra, če so poskrbele za strokovni nadzor nad pridelovanjem in so vpisane v register pridelovalcev oziroma dodelovalcev semena in sadik. Kakovost uvoženega semena sc nadzoruje z jemanjem vzorcev semena, in sicer lahko vzorce jemljejo pooblaščene osebe (kmetj-ski in speklo tj i( in z analizo teh vzorcev se ugotovi čistoča, kaiji-vost, zdravstveno stanje, za seme nekaterih rastlin pa se mora izvajati tudi vegetacijski poskus. Slednje bi morali opraviti tudi za seme sporne paprike, ki je prikrajšala za dobiček mnoge pridelovalce v pokrajini ob Muri. »Problem je v tem, da vegetacijski poskus pač traja določeno obdobje in na podlagi samega videza semena je nemogoče ugotoviti, za katero vrsto rastline gre - je to pekoča paprika ali ne. Potrebno bi bilo izvesti vegetacijski poskus. V takem primeru mora prodajalec semena, tisti, ki ga daje v promet, jamčiti za njegovo vrsto in navesti podatke o njem. Pri vrtninanh je problem nekoliko bolj pereč prav zaradi tega. ker obstaja ogromno vrst vrtnin, ki pri nas niso niti vpisane v sortni register, če pa že so, pa obstajajo razne ,varietete’, ki se danes pod temi pogoji, ki jih imamo, uvažajo s soglasjem (začasno) ministrstva za kmetijstvo. Pogoj je, da se vsako uvoženo seme vzporedno tudi testira v vegetacijskem poskusu. Hkrati izvajata! vegetacijski poskus in dati seme v proizvodnjo, je tvegano. Kolikor sem informirana, je ABC Pomurka uvozila sicer seme, ki je že vpisano v sortni register, vendar ga ni kupilo od istega prodajalca. Tu je razlika in dejansko je bilo dano seme preuranjeno v uporabo.« Kakšna je odgovornost uvoznika: odgovaija zgolj moralno ali tudi finančno? »Uvoznik odgovarja za uvoženo seme v celoti, zato ker on danes v tej situaciji, ko je prišlo do tega, da smo se osamosvojili in imamo sortno listo dejansko prepolovljeno, ker je večina sort izhajala iz Srbije, kjer pa je - kot vemo - embargo, se je potrebno naslanjati na druge vire, izvore. In po začasni rešitvi, ki jo je dalo ministrstvo ' z odlokom o razvrstitvi blaga h I v obliki uvoza in izvoza ( Uradni list St. 15, 1991: letos julija je izšel nov Uradni list o razvrstitvi uvoza in izvoza), po katerem daje ministrstvo odločbe o uvozu posameznih semen, s tem da prevzame ves riziko za to seme uvoznik semena.« Kdo bo povrnil nastalo škodo zaradi uvoza' napačnega semena? »V tem primeru je odgovoren do pridelovalcev paprike dobavitelj semena, vendar je treba sedaj razčistiti, kje je prišlo do napake, posledice pa nosi krivec, ki je napako povzročil. V tem primeru je prišlo do zamenjave semena, to je bila skrita napaka pri dobavite- verodostojnosti oziroma izpolnjevanja pogojev za prodajo in lojalnosti do kupca. Prav tako so dobili navodila za jemanje vzorcev semena, ki se nahaja v trgovinah glede kakovosti in deklariranja. Dogaja se. da se prodaja seme brez deklaracij in podobne zadeve. Nadaljevanje te akcije bo septembra, ko bo aktualna jesenska setev. Takrat se zopet predvideva pregled semena predvsem ozimin, ki se bodo pojavljale na trgu. Pričakujemo, da se bo iz Hrvaške uvozilo veliko semena in Škoda, potem pa se i po kazenskih določbah KI' . L. kona,« Bi mogoče valce na kaj Še posebej riti? ■ »Jaz bi opozorila na 'jjl naj pogledajo deklaracijo-^. vsak način mora imet' VJ*" ................ . vreča, vsako seme, ja^a sano deklaracijo o j voru države, iz katere p G ' * L , I podatke o kaljivosti, To deklaracijo naj vsa Pj lovaleč pogleda id :0 p L-xj._____________________ Mag. Marta Ciraj, glavna republiška kmetijska inšpektorica shrani. Mi bomo po Čeh naredili, kar se izvedli akcijo pregRaa^jj meji bomo Že uvoz, To je naloga nih išpektorjev. ki —“ Se natančnejša »jga nisiiči •- -uP tako da ne bi bili n®®' valci prikrajšani spel nimi »skritimi napaka lju in v takih primerih ščiti zadevo lahko tudi država. Če je naš uvoznik naredil vse tako, kot je predpisano, se bo država postavila v bran našemu dobavitelju, da bo od izvornega dobavitelja lahko izterjal povračilo povzročene Škode.« Pridelovalce zanima predvsem, če bodo dobili kaj povrnjeno in kdaj? »Premalo poznam dejansko vsebino tega problema, da bi lahko rekla. Če bodo lahko kaj dobili in kdaj. Kolikor so me seznanili uvozniki, se oni trudijo, da bi lahko to papriko (feferone) predelali, da ne bi nastala taka ekonomska Skoda, tako da naj ne bi bili pridelovalci preveč prikrajšani. Kolikor sem bila informirana! Jaz ne morem ničesar obljubiti. Šele ko bo dokazana krivda dobavitelja, bo kaj mogoče.« Uvoz semen v vrečkah je torej dovoljen, čeprav je tudi tu vprašljivo, koliko so neka tuja semena primerna za naše klimatske razmere. Trgovine so prav zasičene z razno raznimi uvoženimi semeni, tako da so bili na delu tudi kmetijski inšpektorji? ^Kmetijska inšpekcija je junija dobila navodila, da naj preveri trgovce s semeni glede bo potrebno preverjati njegovo kakovost, kajti sliši se vse mogoče... preverjali bomo kakovost teh semen.« Ali boste prevetjali samo semena v vrečkah ali pa tudi večje količine, na primer pšenico? »Vsako seme mora imeti deklaracijo, kjer morajo biti zapisani podatki o sortnosti, imeti mora ustrezen certifikat o ka-Ijivosti, kakovosti, sortnosti. Razmišljamo o tem, da bomo zahtevali mednarodna merila tudi za to pšenico, ki bo prišla iz Hrvaške - za uvoz tega semena bodo enaki pogoji kot za uvoz iz ostalih držav. Tu ne bo nobenih olajšav. In če bomo zahtevali, da je to seme ,apro-birano’ po merilih OECD-ja, bo to veljalo tudi za Hrvaško. Kar piše v certifikatu semena, mora tudi veljati. Če ne, se ne sme prodajati.« Je lahko kaznovan tudi trgovec, ki takšno seme prodaja? »Sankcije so predvidene po zakonu o semenu in sadikah; najmanj kar je, da inšpektor ustavi prodajo takega semena, tako da se ne dela dodatna Agonija delavk Tutri-Ina se nadaljuje J mu pn mrvl-ilu 1 bi opozorila, da naJ ne kupujejo semena. ’ , so bili praktično Tudf pri posevki izločeni, to ne ustrezajo normain^^j lovanje semenskega h J bo ves semenski kremp uil ul«;: brez v prodaji brez - . v kategorf pravzaprav menskega blaga. verjeli, da je to rial in ga kupovali, c . gotovo razočarani- -bo moralo razmisliti,^ voljevalo dati v prod 1 ki ne ustreza nortn^ okuženosti z virusi. ] ima zaenkrat i možnost, da d(A'6l' prodajo takšnega dar pač drugega seh*-voljo. Toda kmeth--[ :ijsk3 vuiju, K^' 4 cija bo naredila vs - .pn dalo, da sc bo pt^r daja taksnega 1 nega« semena. bomo, da bomo sff- ki o tem odlo^^J ji' ste, ki o tem s tem ne delamo usluge. Bolje je liko več, pa tetno seme, menarjev pa reševai y., čen način. To je 1 J rr, žara, ki ne ‘ nju problemov. * tetno seme. h kakovosti. BERNARD'^ Ves B- t Vprašanje delovne dobe ’ ^ »Delavke v nobenem primeru ne boste ostale brez priznane predlagat: delovne dobe, ko sle bile v rednem delovnem razmerju, blokade 1 1 i 1 1 nemvne none, no sic one v rcunem uciuvneiu razmeiju. ©lOKaoc Čeprav vaš delodajalec takrat ni plačeval prispevkov za pokoj- vali stočajnf jp ninsko in invalidsko zavarovanje. Dokler si v delovnem raz- je potreben melju, delovna doba teče,« so jim zagotovili na ministrstvu za da se bodo fo^f'' delo. S tem bi. *• j f* ., .............................. nravno resib .t' rtJn 'S** Vetidar je zadeva veliko bolj dvoumna, kot se zdi na prvi pogled. Kajti ti prispevki morajo biti plačani, da se delovna doba prizna. Dušan Semolič. predsednik ZSSS-.i, je zagotovil, da bodo vz^-ijali na interpretaciji, da se jim celotna delovna doba prizna. Da ne bodo izgubile niti dneva, ko so bile v rednem delovnem razmerju, oziroma ko niso delale po tuji zaslugi. Od ministrstva za dc > so delavke Turri~lna dobile tudi odgovor, da jim niso zagotovili in jim tudi ne morejo izplačali zajamčenih osebnih dohodkov, ker ministrstvo nima proračunskih srdstev za te namene, To lahko stori le delodajalec. Zdenka Potisk iz inšpekcija za delo, je povedala, da zaenkrat ni nobene bojazni, da bi ukinile osnovne, temeljne in statusne pravice. Predlagala je tudi, da vsi zaposleni morajo vložiti zahteve za varstvo teh pravic. Dodala je Se, da bo potrebno v zvezi s podjetjem rešiti kup drugih vprašanj. Med drugim tudi, kakšni so bili poslovni uspehi in podobno. Vsi pa bi želeli, da sc ta agonija konča. Zato je Janez Kovač, 00 ZSSS-a Pomurja pravno resib sl nth. Podjetje « dni bloV’?^^.inri lastnik Vi ton« kojpotem.ko^ -L- ra. Hrt n 54 , r-'’* ■ rd hj kreditna jpcljn* S seboj J A seooj J** tl' J" . delke, kar seje ■tl je 1 , rice, da so lastniki sc nc , vabila. Zato J" je dprd^,.eii enako odgovo J- (93 ygs^ik, 26. avgusta 1993 stran 5 L I gospodarstvo nasiljem nad kakovost Dober dan, Ihan jiH itt NT' Začnimo z miselnim poiskusom. Kaj bi napravili, če bi vam na '"aše dvorišče ponoči brez vaše vednosti pripeljali tridest prašičev, na vrata pa nabili tablo Z NASIUEM NA K.4K0V0ST? Vseka-imate na voljo najmanj dve možnosti: ~ Ali nasilneža pozdravite in pokličete policijo ' Ali pa vzamete lato in brez pretiranega vpitja naložite nasil-po križu in v mini počakate policijo. .♦ ji Ul 3? lil" I# ti iN .1 -J Obe pot 4 varianti sta enako iz- in sprejemljivi.zato je ''^Sevanja nasilnega vdora Inaneb-L J “oMnicga vuuio prašičev na radgonsko S strani kmetov, lo- u.i . ' Kmeiov. lo- e inšpekcije in stroke na ;L-. republiškega kmetij-J . ga establishmenta’ z ihan- ^hani , Medtem o iinata(iQpji- na drugi na moč indikativna. . . ko Ljubljana sanja bružbi, ki je začela '■fltavati s kvadratom rasti S’^^r^kega življa , so pomur- besu med lato izbrali sled- ■s način so podrli pred- • i -^na ?°'^P'‘®^f’ega Ljubljan-El-. ' predstavila nnmur- J. S giavo i - predstavlja pomur-ktneta kot človeka in močnimi tni- tia v roki in traktor- (1 j! i I N J < 'mv .cesti, hkrati pa jasno na tiovokomponirani j^’bvizetn in samozadost-gospode, ki jim je nasilje 'gooriranje zakonov nekaj J''*®’ samoumevnega. Pro-lia po poti nasi- nasiljem (lato) in samozadost- stvo,^’'‘."N‘- ampak z dostojan-instituti pravne dr-“ "“11 nasilje. i I f 1» f J 4 pora, jih je pripeljal do bistva. Ves ta cirkus okrog razstave je pravzaprav namenjen nečemu drugemu - legalizaciji bolezni, zaradi katere je farma de faeto in de jure zaprta za promet s plemenskim materialom. Izbrana pot v smeri nasilje-do-stojansivo-pravna država je pri kmetih kopičila gnev in vodila v razočaranje, posebej ker je si je gospod Petrele ogledal prašiče iz Ihana, minister pa hodil mimo kmetov kol sita riba. Dobro. Noben kmet ne pričakuje, da se bo minister vmešaval v pretep z latami, vendar pa od njega z vso moralno pravico pričakuje, da bo reagiral in nasilnežu, ki se s svojim transparentom sebe označuje kot apriorno kvaliteto, kmeta pa za nekulturnega nasilneža. Posebej ker je na transparentu nasil- prazen met. Prvič, stroka je ravnala v skladu z zakonom. Ihanski prašiči niso bili pregledani niti na TGE niti na aujet-skijevo bolezen niti na brucelozo niti na leptospirozo. Drugič. farma je po veljavni odločbi zaprta za ves promet razen za promet v klavnico. In I i neža eksplicitno omenjano kmetijsko ministrstvo. Pravi pekel. Peklenska vročina sredi pregretega sejmišča, po katerem se nepričakovano pojavljajo novinarji z neprijetnimi vprašanji. Ni Omana niti njegovega zeta ne Kračuna ne čakajočega aviona na budimpe- SHET FARME IHAN tVROFSKft MAGRm ZA KMBTUSTV8 I It PntUtNi lA /- 'i 1 i h V- l^. „';-l tretjič, Ihanci sploh niso uradno zaprosili za razstavljanje prašičev. Če tu nekdo vpleta politiko, potem je pač strankarski blaznež, s katerimi • 1'2 fmnHio 5- « jSKOi! IKUj« ■ Tl 'J?'* pnnaiel IHAN, DO- S; suSaT dober , DOBER ■J iliu ■ I^ianski moj- fl primitivizma N v jž sabo hcstiih j ''mHSV pravno državo. I resna zveze. stroka nima nobene ri 11 •N •t "-V ■ '-saj , obrat, ki je zah-H miselnega na- štanskem letališču ne poti v Izael. Zdaj mora povedati svoje stališče do vnosa bolezni v kmečka dvorišča, zdaj mora povedati, kaj si misli o nasilnem vdoru Ihana na radgonsko sejmišče. Namesto da od ihanskih nasilnežev zahteva vsaj odstranitev sporne table, porine vso zadevo na veterino. Češ to ni moj ampak njihov problem. Vendar tokrat gre za Vprašanje rejske kulture Po drugi strani gre v protestu pomurskih kmetov za odraz rejske kulture in za spomin na ihanske tuberkulozne prašiče, ki so okužili pomursko rejo. Hvala Bogu. Rejska kultura pomurskih kmetov je na takem nivoju, da rejci razumejo zdravje živali kot conditio sine quo non svoje proizvodnje. Kakšna je rejska kultura kmetijskega ministra, ki trdi, da je zdravje živali stvar stroke ne pa rejca kmeta, si lahko mislimo. Če stvar prenesemo na raven države, ki prepušča kategorijo da rejci F 3 4 1? b 11 Hit,; ' Vfid pogodba zdravja nekemu ihanskemu lobiju. ki brezskrupolozno krši vse predpise in doktrinarna pravila stroke, potem vidimo, da so pomurski kmetje znova ostali sami. Dober dan. Ihan, adijo pamet, je zapisano na enem od transparentov. Veterinarska stroka lahko na pro- . blem gleda povsem podjetniško, se pravi čim več bolezni tem več dela. Na koncu koncev je klostridijski enteritis bolezen, ki jo veterinarji znamo strokovno obravnavati. Če združimo poslovna interesa stroke in okužene farme Ihan, hi kmetijsko ministrstvo pa si bo pri vsem opralo roke, bo račun tako kot zmeraj plača! kmet. Zakaj torej sprenevedanje, zakaj tuji eksperti. Če je nekdo prepričan, da moramo biti primerljivi z Evropo tudi po vseh boleznih, ki jih Evropa premore v takšnem obsegu, da jih MORA legalizirai, potem je klostridijski enteritis prašičev ena od takšnih bolezni. Če parafraziram tovariša Stalina, ko bodo imeli vsi prašiči v Sloveniji klostrideijski enteritis. potem klostridijskega enteritisa več ne bo. Pomurski davkoplačevalci smo proti najemju plačanih ekspertov iz tujine, ki nam bodo za NAŠ denar solili pamet. Denar naj kmetijsko ministrstvo nakaže od suše prizadetim kmetom, ki so na robu preži- vetja. S. ŠVENDA n Vrtnine vse cenejše j Portugalci in Francozi pojedo v enem letu okrog 120 1 kilogramov vrtnin, Italijani 171, Španci 163 in Grki kar 205 kilogramov na osebo. Po oceni Marije Orešnik (Poslovno združenje prehrane v Sloveniji) porabimo v Sloveniji okrog 75 kilogramov vrtnin na prebivalca, torej pojemo okrog 150.000 ton letno. Lani smo legalno uvozili okrog 56.000 ton vrtnin, nekontrolirano pa še okrog 24.000 ton; za trženje smo pridelali okrog 20.000 ton, za lastne potrebe v gospodinjstvu pa okrog 50.000 ton vrtnin vseh vrst. Vendar pa se hevilke spreminjajo iz leta v leto. Če smo bili doslej Slovenci znani predvsem kot porabniki solat in kapusnic, se pestrost vrtnin na vrtovih in jedilnikih vse bolj povečuje. Tudi slabe gospodarske razmere pripomorejo k temu, da se vse več kmetov (predvsem tistih z manjšimi površinami obdelovalne zemlje) ukvarja s pridelovanjem vrtnin, S tem se bo nenormalno visoka cena vrtnin v Sloveniji nižala in bo bolj dostopna vsem prebivalcem. Slovenija naj bi dosegla 80-odstotno samooskrbo z vrtninami, vendar pa morajo biti prej izpolnjeni naslednji pogoji: pri strategiji razvoja kmetijstva nameniti vrtnarstvu večji pomen; v skladu s spremenjenimi potrošniškimi navadami uvajati nove programe; pripraviti in čim prej sprejeli zakona o standardizaciji in o neoporečnosti živil, ki bosta zagotovila pravila o pridelavi in trženju vrtnin ter poostreni nadzor republiških in občinskih inšpekcij; vzpostaviti red na vseh carinskih prehodih blaga: vzpodbuditi pridelovalce za konkurenčno pridelavo z denarnimi podporami ter sprejeti sistem gibljive zaščite pri prometu domače pridelave, kamor spadajo časovne omejitve uvoza, izvozne vzpodbude in podobno. V okviru Dneva vrtnin na gomjeradgonskem sejmu (v torek, 24. avgusta) so mediji Podjetja za informiranje Murska Sobota, Poslovno združenje prehrane Slovenije in Pomurski sejem organizirali izbiro največjih vrtnin; ker kakovost ni pogojena z velikostjo, moramo vsem poznavalcem pojasniti, da so člani komisije (vodila jo je Žita Novak) ocenjevali predvsem težo in velikost in da je bilo tovrstno izbiranje predvsem medijski dogodek. Prejeli so 61 vzorcev, pridelovalci največjih vrtnin pa so prejeli kuharsko knjigo Cilke Sukič. Na ogled so bile naslednje največje vrtnine: PAPRIKA (babura) Hargite in Tiborja Ambruša s Tomšičeve 14 - 366 g in 36 cm; PAPRIKA (paradižnik) Helene Bokan iz Paneče 29 - 184g in 26,8 cm; PARADIŽNIK Stefana Vidoviča iz Celja, ki je bil pravzaprav pridelan pri Mal vini Maučecina Gorici 44 - 752 g in 37,8 cm; KUMARE Darka Hidiča iz Noršinec 17 - 755 g in 28cm, RDEČA PESA Ivana Jaklina iz Velike Polane je tehtala skoraj dva kilograma - 948 g in 55 cm; kilogramski KORENČEK Antona Ficka iz Fikšinec - 947 in 30cm; STROČJI FIŽOL Antona Podnarja iz Babinec - lig in 55 cm in KROMPIR Karla Šavla iz Doline 29, ki je tehtal več kot kilogram in meril po obsegu skoraj 40 centimetrov (1058g in 38,5cm). I Davčni prihodki Avstrije Nemško govorno področje ima že dolgoletno tradicijo financiranja tistega, čemur v modemih časih pravimo »država«. V zgodovini ekonomske prakse druge polovice 18. stoletja, predvsem v obdobju vladavine pruskega kralja Friedricha II., ki so ga (tudi) zaradi navdušenosti nad »razsvetljenim absolutizmom« imenovali kar »Veliki«, je namreč takratni pruski dvor razvijal »vedo o vodenju države« (Staatsvvissenschaften). V ekonomski teoriji nekoliko zanemaijeno poglavje tega, kar bi danes imenovali vodenje »Javnih financ« zasledimo pod geslom »kameraližem«, ki se ga, kljub nesporni pomembnosti za uspešno ali neuspešno delovanje države. Še zmeraj jemlje (vsaj v zgodovini ekonomske teorije) kot precej nepomembno. »Kameralisti« Friedricha Velikega so med drugim izvrstno opravili za tisti čas eno najpoglavitnejših nalog vsakega monarha; zbiranje potrebnega denarja za vodenje vojn. Da je skoraj tako kot financiranje gradnje cest tudi nabiranje denarja za vodenje vojne Jitjavna dobrina<^ (ali »javno zlo«. kakor pač za koga), so je delavec pridobil ali izgubil? 1^* '“"N'*' dobrim mesecem podpisana kolek- v "I prine.sla nekih revolucionarnih sprememb, 1*0» *'^l'** To je bil v pogajanjih pred podpisom pogajalcev. Čeprav je tudi res, da je laii pospešenemu usklajevanju tega dela pogodbe 'KsiliigP^^nvnega hladnega tuša s strani vlade, ki bi J ''“•Isljnjo zamrznitev plač. Nenazadnje naj bi bil Podajalci j P'’?P'5om pogodbe sklenjen tih socialni pakt med n« V tem počitniškem mrtvilu niso bile 7« pogodbe, tako da je sedaj v veljavi tarifni I*kt|ine pogodbe, čeprav naj bi bile panožne % tla delavce. Pravni strokovnjaki ob tem * ' Priij pomanjkljivosti in probleme, do kate- pri urejanju delovnih razmerij. sindikati na eni strani lahko izsilijo sistematizacijo delov- nih mest, po drugi pa le-ta pomeni garancijo za korektno razvrščanje delavcev oziroma delovnih mest v tarifni razred glede na dolo-zahtevnost delovnih n če no mest. ilZl delavnih liani bile deV*’*- trtajhna V*-’’ o dstovnib Uta 1991 \e-w> Va c. *• 2-i zaščito dafta’”*'’ Uidi, kot to ih Ivan Žužek, d« prcdviiicia tudi koiok- ''Cndar le niso bile tivna pogodba. Ta namreč v določbi o razvrstitvi delov- »a?! nih mest v devet zahtevnostnih skupin predvideva akt o sistematizaciji, ki sprejme podjetje ali delodajalec, potem ko si pridobi mnenje sindikatov. Poleg razpisa za delovno mesto bo sistema- o ki ga tizacija služila tudi kot osnova za razporeditev delovnih mest v tarifne razrede. Po oceni dr. Žužka na ta način Prehod delavcev Doslej je bil postopek prevzema oziroma prehoda delavcev iz enega podjetja v drugega, v primeru ko je šlo za prevzem dejavnosti s strani drugega delodajalca, dokaj zapleten, saj je bilo potrebno izvesti postopek sprejema programa o reševanju trajnih presežkov delavcev. Kolektivna pogodba to poenostavlja, saj ne predvideva prekinitve delovnega razmerja in celo ne spremembe zaposlitve, Za prehod je nujen podpis pogodbe med upravnima L organoma podjetij, za prehod delavcev pa soglasje sindikatov. Pri določanju presežnih delavcev kolektivna pogodba ne prinaša bistvenih sprememb, kljub vsemu pa tudi tukaj lahko govorimo o večji pravni zaščiti delavcev. Kriterij delovne uspešnosti je še naprej temeljni, vendar samo v tistih primerih, če so vnaprej določena merila delovne uspešnosti in na tej osnovi tudi plač v preteklem obdobju. Doslej se je po oceni dr. Žužka pogosto dogajalo, da so bili ti kriteriji sprejeti za določanje presežkov, niso pa bili upoštevani pri plačah. Nekoliko ugodnejša je tudi zaščita invalidov, saj poleg dosedanje zaščite dodaja določbo o višini nadomestila za čas čakanja ustrezno delo. invalida na J. VOTEK I vedeli že učenjaki v sholastiki (rei publicae). vendar so šele I birokrati pruskega kralja do dejstvo tudi udejanili - in to, kakor , nas poučijo zgodovinski učbeniki, zelo uspešno. Friedrich II. je bil i torej »veliki« tudi/predvsem zaradi svoje dobro opremljene armade. O uspešnem prenosu te zgodovinske tradicije pričata tudi dve svetovni vojni, ki so ju bojevali in izgubili germanski narodi v tem stoletju. Gospodarski vzponi in politični padci germanskega »Čbermenschav pričajo (znova tudi/predvsem) o natančnosti in vestnosti državnih administracij na geografskih vzporednikih med na severu nemško deželo Frizijcev ter na jugu deželo avstrijskih Korošcev in Štajercev. Oglejmo si uspešnost pobiranja davkov pri naši severni sosedi ■ Avstriji, ki kljub očitnim vplivom Balkana kar uspešno (v zadnjem času celo uspešneje kot Nemčija)) krmili financiranje javnega ter zasebnega sektorja (fiskalna politika). Bruto prihodki, ki jih je republika Avstrija »zaslužila« s pobiranjem davkov od svojih državljanov in podjetij s sedežem v tej državi, so bili v prvem Četrtletju letos za 0,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani in so znašali 120.7 milijard avstrijskih Šilingov. Neposredni davki v obliki davkov na dohodek in premo-i' ženje so dosegli vrednost 56,7 milijarde ATS, kar predstavlja 4,2-odstotno povečanje glede na isto obdobje lansko leto. Prihodki s strani davka na dodano vrednost, ki je reprezentanten za skupino posrednih davkov, pa so se v tem obdobju zmanjšali za 3,5 odstotka in dosegli vrednost 43,7 milijard avstrijskih šilingov, »Trije stebri« avstrijskega davčnega sistema - davek na dohodek, davek na premoženje ter davek na dodano vrednost - predstavljajo torej kar 83 odstotkov vseh bruto prihodkov avstrijske dražve. V vseh državah nekdanje »skupne poti« v postsocialistični raj, . j; ,. Sloveniji, gre predvsem za spremembo institucij vodenja in delovanja države, za ukinjanje in spreminjanje starih ter ponekod tudi ustanavljanje novih, V glavnem gre torej enostavno za pravno in ekonomsko kopiranje institucij v industrijsko uspešnih državah. .ANDREJ HORVAT torej tudi v stran 6 vestnik, 26. avgusta pitna voda Kakšna voda teče iz naših pip Geologi predlagajo Gornji Radgoni novo črpališče vode Pri analizi vode mesnih vodovodov so ugotovili, da je nekaj problemov z oporečnostjo v beltinskem, gotnjeradgonskem in nekaterih vodovodih v lendavski občini. Nekaj težav je (udi z individualnimi vodnjaki, kjer voda ni pod zdravstvetum nadzorstvom. Sobočani in vsi, ki jih oskrbujejo iz soboškega mestnega vodovoda, pa so lahko brez skrbi, s^ iz njihovih , , , , pip teče neoporečna in neklorirana voda, je v pogovoru povedala Smiljna manjših vodovodov. Ugotovili so, Aladič, vodja odseka Higiene. stotkov ali blizu 13 tisoč ljudi pa dobiva vodo iz individualnih vodovodov, Ta voda pa ni pod zdravstvenim nadzorstvom. Bakteriolo- ško oporečna je ponavadi voda iz Na območju Beltince je najhuje v Lipi, Lipovcih, Gančanih. t^-kovcih in Beltincih, kjer se giblje oz. niha koncentracija nitratov med 16 in 30 miligramov na liter vode. Najhuje je v Lipovcih, kjer so izmerili 29. v Gairčanih 25 in V Beltincih 21 tniligramov. Po- dobne rezultate so dobivali tudi v Bratoncih, vendar se je kakovost vode izboljšala, odkar so jih priključili na mesni vodovod. Precej zvišana je tudi količina nitratov v gornje radgonski občini, predsvem v Apačah, Se posebej v apaški osnovni šoli. Povišana koncentracija nitratov v Lendavski občini pa je v Nedelici, Gomilicah. Tmju in Odrancih, in znaša od 13 do 1? miligramov na liter vode. V Pomurju imamo dva mestna vodovoda - Murska Sobota in Ljutomer - ki oskrbujeta z vodo več kot 10 tisoč ljudi ali kar 22,5 odstotka celotne regije, deset vodovodov, s katerimi oskrbujejo od tisoč do 10 tisoč prebivalcev (22,9 odstotka), mestne vodovode Lendava, Gornja Radgona in Ljuto-mer-^ota ter vaške vodovode Beltinci, Gančani, Lipovci, ČrenSovci, Dobrovnik in Turnišče. Imamo še skupinske in vaške vodovode, ki oskrbujejo z vodo ostalih 40,6 odstotka prebivalcev. Okrog 10 od- da je kar 20 do 25 odstotkov manjših vodnjakov oporečnih. Oporečno vodo v vodovodih klorirajo. S tem se ustvari neoporečna voda. Vendar morajo ta postopek kloriranja ponavljati, da se taka voda ohrani, To je le kratkoročna rešitev, dolgoročna pa je Glavni vfr atlntov Je tenu. Odrasri človek zoal^ od fW tfai 369 nd^iDov aRtatov ne d«, z Ziel«njttee, in sicct skorgj » odstotkov, Vieb- BMi httnRmzJe giH zehrnjavi ed oan tta HI oMBlpmnov ua l^lMm aSenllive. vHtt. Radgonska vlada bo sofinancirala prevoze vode Dragocena voda Lanska in letošnja suša povzroča veliko preglavic tudi občanom v Gornji Radgoni, botje rečeno v orfanaknjenih in nedostopnih vaseh. Kakor da IjDdje niso že dovolj kaznovani s tem, da živijo v precej odmaknjenih vaseh, kjer so ceste še vedno slabe, kjer si o telefonu ne upajo niti pogovarjati, ker bi jih stal desetkrat več kot tiste, ki živijo bliže mestu, kjer dobivajo pitno vodo iz lastnih studencev, ker bi bila gradnja vaškega ail občinskega vodovoda predraga za občino in za prebivalce... Kakor da nimajo že dovolj tegob, jih je prizadela še suša. GasOci morajo nekaterim dovažati vodo kar skozi vse leto, vse to pa seveda stane. Če so na primer januaija vozili povprečno 0,8 cisterne na dan, so morali julija voziti na prizadeta območja kar 7,8 cistern na dan. priključitev na mesni vodovod. Kemična kakvost vode je slaba zaradi visokih nitratov. Nitratov je v vodi manj v obdobju vegetacije, od aprila do oktobra, ker jih za svoj razvoj uporabljajo rastline. Zunaj tega obdobja. Se posebej ko je več padavin, pa je večje izpiranje nitratov v podtalnico. Zgornja dovoljena meja je 10 miligramov na liter. Ponekod pa te koncentracije presegajo dovoljeno mejo dva- do trikrat. Koncentracije pod 20 miligrami so le redko povezane s kliničnimi primeri. Kako vplivajo nitrati na Človeka? Dokazov, da vplivajo nitrati na človeka ni. ni pa niti dokazov, da ne vplivajo. Nevami pa so za dojenčke. S preveliko količino ni- tratov pride do pretvorbe hemoglobina, ki oskrbuje telo s kisikom. v medhemoglobin, ki preprečuje dovajanje kisika. Otroci tako ne dobijo kisika in se lahko zadušijo ter umrejo. Vendar pri nas takih problemov niso zaznali. Najpogosteje pridejo nitrati v zemljo z gnojenjem z umetnimi gnojili in tudi gnojnico, neurejenimi gramoznicami, ponlkovalni-cami, greznicami, neurejenimi odlagališči odpadkov. obcestnimi jarki in podobno. Greznice bi morali graditi po predpisih, gradbenih dovoljenjih. Vendar tega kasneje nihče več ne preverja. ALEKSANDRA NANA RITUPER Najprej »sanacija« vode Ena od poaiembnejših nalog. Iti si jo je zadal Izvršni svet SO Radgona v sedanji sestavi, je rešiti problem oskrbe s pitno vodo, b*"** so že program gradnje is obnove vodovodnega omrežja, hkrati pa rešiti tudi problem onesnaženosti pitne vode v dveh največjih ohdB^ vodnih črpališčih, (o je v Podgan in Segovcih, Oba načrta sla zelo d(W in bosta izvotliva šele v prihodnjih mesecih in letih, zato denarno in strokovno pomoč republiške vlade in del sredstev za de»op* sko ogrožena obmo^. Gomjeradgonska vlada se je odločila. da bo začela najprej s temeljito »sanacijo« sedanjega črpališča vode v Segovcih - ApaSko polje je po vsej površini (in pod njo) zaradi intenziovnega kmetijstva močno onesnaženo, zato bo občina najela in zaščitila s pogozdovanjem 6 hektarjev zemljišča, ki se razprostirajo iskrog vodnega črpališča v Segovcih. To bo prva začasna rešitev za izboljšanje pitne vode v gornje radgonski občini. Zaradi sprejete odločitve o razselitvi farme v Podgradu bo v občini Gornja Radgona zgrajenih 11 tisoč novih stojišč za bekone in 1490 stojišč za plemenske svinje; tudi zato je potrebno zelo natančno poiskati najboljšo lo-kadjo za novo črpališče pitne vode. Peter Kralj z Geološkega zavoda Ljubljana je opozoril, da se je po- trebno dobro pripraviti na Gasilska društva so v zadnjih mesecih nenehno na terenu. Gor-njeradgonski gasilci so vozili pitno vodo v vasi Lomanoše, Plitvički Vrh, Spodnja Ščavnica, Aženski Vrh, Zbigovci. Orehovski Vrh, Črešnjevci, Norički Vrh, Sp, Ivanja, Ivanjševski Vrh, Ivanjski Vrh in Rodmošci. Gasilsko društvo Apače je skrbelo za vasi Grabe, Vratji Vrh, LeŠane in Nasova; Gasilsko društvo Videm ob Ščavnici je vozilo cisterne v zaselke Spodnji Ivanjci, Sovjak in Kraijevci, Gasilsko draštvo Kapela v vasi Okoslav-ski Vrh, Žrnova. Paričjak, Bora-čeva, Hrastje Mota. Rožički Vrh in Dragotinski Vrh; negovski gasilci pa so pomagali domačijam, ki so ostale brez vode za gospodinjstvo in živino, na Negovi in v Kunovi. Od januarja do avgusta letos so samo v občini Gornja Radgona gasilci prepeljali 3.319.400 litrov vode; največ (1.965.000) so prepeljali gasilci G D Gornja Radgona, 630,000 litrov so je prepeljali gasilci GD Apače, 420,(Xi0 gasilci GD Kapela, 190.000 gasilci G D Negova in 114.000 gasilci GD Videm ob Ščavnici, Izvršni svet SO Gornja Radgona je na zadnji seji sprejel sklep, da bodo za mesece julij, avgust in september, ko je število prevozov neverjetno naraslo, sofinancirali stroške prevozov. Prispevek občine pri ceni prevoza do 7 kilometrov oddaljenosti bo 700 tolarjev, do 15 kilometrov 800 tolaijev in nad 15 kilometrov 900 tolarjev. -e 1* Uh kjcvuv uvuiu pupiovjcf p-joče novo obdobje pomanjfc^ vode. Zviševanje temperatur,^ zime in nasploh pomanjkanje so zgolj posledice neekoloŠktP obnašanja v preteklosti (pred lo'*' setimi, štiridesetimi leti), sp®®?* njenega ozračja in nenaz®*^ ozonske luknje. Pomanjkanje (H** vode pri nas je povezano s mom vse manjše količine pr«'* vode v reh' Donavi; manj padavin in milih žita snega je vode v Donavi vse >"* podobno je z reko Maro, l^bi geologi natančno raziskali in murska polja ob reki MunU^ lovili so, da sta med najbolj detimi zgornji in osrednji dd močja ob Muri, najmanj p» F del. Zaradi intenzivnega ki’J’ stva sta preveč ižkoriščano^^ zemlja kot voda, zato bo poh®”^ problem rešiti z namakaaj®**^ pridelovanjem poljščin novnega razreda. Za zaščite liSča pitne vode v Segovcih n dovolj le zaščita s Sesthek""^ pasom, ampak bodo morah odstraniti največje onesitaže’^ predvsem pa ločili pitno in j hiško vodo - voda za mobila, zalivanje vrta in P®®^ ni nujno tako čista kot vooa> ■ uporabljamo v kuhinji- .. j. Dr.Ljubo Žlebnik (GeoloSk'^ vod Ljubljana) meni. trebno ugotoviti tudi vpn* Mure na vodne vire - tako talnico kakor tudi na kakor Z natančnimi raziskavanu reč dokazali, da je podta'm Sladkem Vrhu pod reko vezana s podtalnico v Avstr^^ se rudi nizvodno pretaka niča z levega na desni o*,'pju«" predvsem pa ločiti P'*"** Lam 1 km®*’ I 1 1 ct ' ' bi m' V' ve ga na desni obratno? I bbp Gasilslta cisterna je v marsikaterem krajo še edino - toda ne poceni vodno zajetje. (F.: NJ.) Največ pozornosti moramo posvetiti vodovodnemu omre^u Mure ah obratno,' z-e primer znano, da se kako*«’*'* v Vučji vasi poslabša gladina podtalnice dvigne - *' njem podtalnice namreč seže zasuta smetišča v voznicah, torej se kakoV'.N . poslabša zaradi vpliva a, G. Žlebnik je prepričan- j lahko tudi v .šloiendiih (ki so najbolj probJeroaIiča*''jj)ii primerne lokacije za vrtin®' oskrbovale z vodo vsaj naselja in zaselke. Res j®* “J'J p v glavnem iz nepropnsto®^,;ii( porja, vendar so vmes tvd P plasti, kjer bi lahko nared>» dl K Ko smo pred leti radagali naš koncept oskrbe z vodo za Goričko, da bi vosi oskrbovali z vodp iz so-bo^ega vodovodnega oiiiie^'a, se je zdelo to mnogim skorai utopično,« je povedal Mirko Sabjan, krak nameravamo podaljšati. Naslednji cevovod je zgrajen do Bo-gujine, nanj pa sta priključena Bogojina in Moravske Toplice Teša-novci pa imajo svoje vodno zajetje. Poseben krak je zgrajen do Belti-nec, vendar Beltinci še niso prikl-Ijučeni, ker imajo lasten vodovod. Kakovost vode iz tega vodovoda pa ne ustreza predpisanim normam, Zato bo potrebno tudi ravenski del priklopiti na naše vodovodno omrežje.« Voda na Ravenskem Je, vendar slaba. Kakšno pa Je stanje na Goričkem? »Na Goričkem voda zelo primanjkuje. Prej smo bili sami pobudniki in smo predlagali, kje je do Avstrije. Kaj Je sedaj s temi dogovori, ko se tudi sami ubadamo s vprašanjem pitne vode? »Pred leti so bili resni dogovori o prodaji pitne vode v Avstrijo. Ko je zadeva postajala resnejša, so Avstrijci stvar bolj analizirali in poskušali raziskati vse možne vire pitne vode. Tudi sami smo se rao- bila v taki meri dimenzionirana, na vse, da z vodo varčujejo in da Kljub temu Se vedno ni nobenih zalivajo tisto, kar je najnujnejše.« omejitev in predvidoma jih tudi ne ALEKS AN DA NANA bo, vsaj do jeseni ne. Apelirat pa bi rali prepričati, da imamo zadostne fc količine vode, tudi za prodajo. Prodaja vode čez mejo je bila finančno zanimiva. Vendar bi se s pogodbo morali obvezati, da jih bomo neprekinjeno oskrbovali s pitno vodo. Na srečo s tem nismo hiteli, kajti zadnji dve sušni leti sta izredno neugodni za količino pitne vode, ki jo imamo. Če se bo ta trend nadaljeval, je pitna voda pre- potrebno graditi cevovode in kako „ . . se naj gradijo. Danes pa prihajajo dragocena, da bi jo prodajali. RITUPER ...4. v- I' '^1 f'W i*- ■ T I I direktor KomuBale. Nerealno se jim je zdelo, da bi črpali vodo tako daleč. Glede im sušne razmere, ko ■M Goričkem primanjkuje pitna podatki in zahteve s terena, da je potrebno cevovode Čim prej zgraditi. Raziskave so pokazale, da pitne vode na Goričkem ni, vendar bomo to Se dodatno preverili. Na Ravenskem pa je imajo dovolj, žal pa je ta voda nekakovostna Zato je potrebno tudi v teh krajih graditi vodovodna omrežja.« V Bellincih sle vodovodno In Icako bo s Širitvijo vodovod^ voda prinuffljkoje, kaze, da druge omreye zgradili pred nekaj me- ■ttožnosri m. Kakšen je plan oskrbe z vodo? seči, vendar vasi v okolici še niso priklopljene na ta vodovod. Zakaj »Vodovodna omrežja in glavna je noital problem? vodovodna črpališča padimo tako, da bi z vodo oskrbeli celotno ob- »N ek teti bi se radi priključili na soboški mestni vodovod, drugi pa nega omreiJa v bodoče? »Predvidena je gradnja in širitev vodovodnega črpališča v Krogu in gradnja za to potrebnih rezervoarjev. Najprej bomo rezervoar zgradili v Bogojini, naslednjega pa v Črncih pri Cankovi. Gradnja tega se financira iz občinskih sredstev torej iz občinskega proračuna. Predlagali bomo, da bi dali zaradi sušnega obdobja prednost oskrbi z vodo pred gradnjo cest.« Ali imate dovolj vode za zagotovitev vseh potreb po pitni vodi? »Zaenkrat imamo dov-itj vode. "k Ur ..■■J >'11' [»»Vj Ne vodovod, n* bog, le gasilci še P' N.J.) eiF li, čino Murske Sobote. Zgradili smo priključitev zavirajo in trdijo, da da zadovoljimo potrebne količine črpališča v Črnskih mejah, v Faza- jim dosedanji način oskrbe in ka- tudi v predelih, kjer je sedaj ni, neriji in v Krogu. Predvidevamo pa kovost vode ustrezata, čeprav voda Dodatna težava je, da osihajo Se gradnjo dodatnih Črpališč, ven- sanitarno ni primerna. Vsi so prik- lastni vodnjaki. Tudi podjetja, ki dar 'moramo prej preiskati teren in ljučeni na en vodovod, zato so tisti, so do sedaj uporabljala vodo iz .lastnih vodnjakov, to opuščajo in uporabljajo vodo iz mestnega vodovoda. S tem se je odjem vode še jim dosedanji način oskrbe in ka- kovost vode ustrezata, čeprav voda sanitarno ni primerna. Vsi so priključeni na en vodovod, zato so tisti, kakovost vode ter vpliv sodobnega ki so že plačali, oškodovani. Tudi sami jih pretirano ne spodbujamo. A ■■3‘ z. Tudi v Ščavniški znana po vrtinah ' b> lahko z geoloiki'’'' našli ustrezne koli*''’® j d/' da je potrebno j z vodo reševati 1 prihodnje leto ' | republiška sredstva k j izdelavi prav tako bodo o®*, gradnjo vodovodb^ iskali najprimerinr® 1 lišče za vodo. Velja P’^^1 opozorilo bi v preteklosti trudil' bolj lunejili znnti--* j|l4I fiJTi Koti ravnuh ib — ib prav gradnjo tako bodo na' II*- S 1 kmetijstva na kakovost vode. Glavni krak poteka od Murske Sobote do Cankove. Večina vasi v okolici lega vodovoda je že priključenih, ostale pa bodo v kratkem, Ta krak nameravamo zgraditi do Rogašovec in še naprej. Drugi krak je zgrajen do Puconcc Tudi ta naj se priljučiijo na naše omrežje. kajti že tako komaj zadovoljimo povečal. Največje porabe vode so potrebe obstoječim priključkom, ob večerih, ko zalivamo vrtove in Ob plačilu prispevka pa bomo sadna drevesa. Se pravi, da mnogi priključitev vsekakor odobrili,« občani uporabljajo vodo za natpa- 2aX J *.■'> učiti ravno nasp’* učiti ravno nai>F „a 1,;«. čim dlje močju. Zavru' 'V spet biti v v BKRNAI 'M-b Hi .RP* i; d I I j I 1 li C p stran 7 kmetijska panorama Govedoreja - steber I i ) D slovenskega kmetijstva I je v Sloveniji ena od osnovnih kmetijskih dejavno-eiiv.?* *’'**'edek od mesa in mleka predstavlja večini kmetov W dohodkov. Strategija razvoja slovenskega kmetijstva 1 1 I 1 I ) I I I ) [fttd I- - strategija razvoja siovensKega Ktneiijsiva je treb 'Jogo in mesto govedoreje, pri tem pa teži k temu, da 5^1 ®,Eovedo usmeriti predvsem na travnike in pašnike in tako s -J?^®*^®*’** travnati svet. Če se v Sloveniji zdaj srečujemo Dt^ -i,' iravnaii svet, ve se v sioveniji zuaj srečuj emu ifrjf- .1 tfleka, je pričakovati, da se bo položaj v prihodnosti On X treba govedorejo še naprej razvijati, ob tem pa poudarek predvsem prireji mesa. Sama na tak način, pa ne bo ravno poceni. Zato bo morala biti vloga države, da z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev zastavljenih ciljev. Potrebni bodo ustrezni agrarnopolitični Dozorevanje grozdja Zorenje grozdja se začne odvisno od sorte in podnebnih razmer, v trenutku, ko se izenači vrednost sladkorja izražena v OE (oekslejeve stopinje) in vrednost titracijskih kislin izražene v g/I. Od tega trenutka naprej začne kislina rana pasma za meso in mleko, je v Sloveniji že zdaj prevladujoča in bo prevladovala tudi v prihodnje, vendar bo treba izkoristiti še možnosti za uvajanje drugih kombiniranih pasem. Pomembno vlogo pri tem V grozdnih jagodah upadati, sladkor pa naraščati. Ker ima redkokateri vinogradnik možnost, da na podlagi meritev ueotovi. kdai se ie deiansko začelo zorenie Tiri nosamezni ugotovi, kdaj se je dejansko začelo zorenje pri posamezni i I sorti, si poglejmo zunanje znake, ki nas opozarjajo, da seje ' I zorenje grozdja že začelo. Zunanji znaki zorenja so naslednji; grozdne jagode postajajo prosojne, začnejo se mehčati, pri rdečih sortah se barvajo, rozge rumenijo. Čim prej ukrepi, saj bosta v takšnih pogojih naša priridelava in prireja dražji, cene pa višje od svetovnih, Med potrebnimi ukrepi mora odigrati predvsem stroka, ki naj sledi evropskim spoznanjem in težnjam na tem področju. Nenazadnje pa bo za dosego vseh teh ciljev potrebno sprejeti in prilagoditi tudi ustrezno zakonodajo, urediti tržne rede, sistem blagovnih rezerv in še celo vrsto drugih ukrepov. Če bomo želeli, da bomo cilje, zapisane v strategiji, tudi uresničili, LUDVIK KOVAČ nastopi začetek faze dozorevanja, toliko boljši bo vinski letnik. Letos je ta čas zaradi suše izredno zgoden, saj so srednje-pozne sorte (chardonnay, beli pinot, sauvignon) začeli zoreti že konec julija, kar je v primerjavi z lanskim letnikom, ki velja za enega od boljših, teden dni prej. Tako se trenutno pri zgoraj omenjenih sortah gibljejo sladkorne stopnje med 55-65 OE stopinj (volumske % si izračunamo, tako da OE stopinje delimo s Štiri in odštejemo tri). Poleg toplote v času zorenja potrebuje grozdje tudi vlago, katere pa primanjkuje in se to že negativno odraža, saj bodo ostale grozdne jagode drobne in trta začne prisilno zoreti. Tako že vidimo velike razlike predvsem pri poznih sortah (renski rizling, laški rizling, šipon), kjer imamo v enem in istem vinogradu normalno debele jagode, kakor tudi drobne, kljub temu da rozga kaže znake dozorelosti (rjava barva). Če smo o suši v vinogradih v lanskem letu govorili že v začetku avgusta, je letos trta doživela toplotni udar okoli 15. avgusta in od tega časa se marsikaterem vinogradu stanje izrazito vsak dan slabša. Prizadeti so predvsem mladi vinogradi (3-5-letnik). Vinogradniku lahko pomaga le narava, kajti v vinogradu smo opravili že vsa dela in Čaka nas le trgatev. O pripravah na trgatev pa v naslednjih številkah Vestnika, ko bomo objavili tudi podatke o sladkornih stopnjah za posamezne sorte. svojih '»Hrt . f-ostaja na načelni v smo Slovenci po porabi mleka zdaj na nezavidljivem mestu. Pričakovati je, da se bo s porastom življenjskega standarda povečala tudi poraba mleka. Čeprav glede molže mleka ne načrtujejo prevelike intenzivnosti, pa tovrstnih aktivnosti vseeno ne kaže zanemarjati. Količine oddanega mleka na kmetijo naj bi se s sedanjih 7 tisoč litrov povečale na 20 tisoč litrov, pri tem pa bo potrebno razvijati predvsem kombinirano pasmo govedi, ki bo dosegla povprečno mlečnost 4 tisoč litrov mleka po kravi. Sprejeti razvojni scenarij slovenskega kmetijstva se zavzema za ekološko prijazno in zmerno intenzivno kmetovanje, ki naj hkrati poskrbi tudi za poselitev in ohranitev kulturne krajine, hrana, pridelana pr\'i' vrst! omeniti velja v pri flVL ''^^'^'ovanju konkret-in orLiZ”®®*' j* ,i/,=avsem iz trenutnega sta- nih jati V El ‘ irenutneg; hjlt^ geniji redimo __ tapis-^ •tra*'’. cilj- Ki j,, tis«strategi,,, pa je 280 'ali od « «1 teh bi jih mo-2(10(1.,^,° 60 tisoč ali okoli n, tttesa laitiref 'ali od Waj tre- le ov nameniti za pri-Goveje meso je proizvod, s katerim že “a| ihu. ' vv-tv PlO 1 ’ T MinKunriuno na ' w dosegamo ■ v ■ ■ "• doma. Pri ustrezno prelevmansko zaščito domače prireje in izvozne spodbude za konkurenčen nastop na tujih trgih, ob tem pa ne kaže zanemarjati tudi usmerjevalnih ukrepov, ki naj bi spodbujali predvsem razvoj kombiniranih pasem govedi. Lisasta pasma, ki je kombini- J I 6 I- J I; m' & t r li r ti k J D f e I* 5 < '"aniSi';’ ^^^rtovana nekoliko ■ “j« Inip-r,,:,___________ vseeno pa .tržna ko-p^tiDv J sedanjih 350 mi-^50 milijonov ', C" l^hko uresničili ta P'^t''ebno povečati " dotnačo porabo, saj ^ajboljši nulo prvenstvu traktoristov oračev so se mi- !4i a izkušeni fantje, ki so se hkrati pomerili iti pomurskega sejma. Prišlo jih je 10 iz soboške '^'^dine, kot gosta pa sta se jim pridružila Se "^^Soprevoza iz Lenarta. Na poljih Kmetijskega nijti ^kiCau v Skakovcih sta se v oranju z dvobrazd-'Najbolje odrezala Anton Geder iz prve ekipe orači Prašičja afera Kaže, da smo se Slovenci že tako navadili na najrazličnejše afere, da si brez njih več ne moremo zamišljati življenja. Brez afere tako ne bo minil tudi letošnji kmetijski sejem v Gornji Radgoni; zanjo pa so že prvi dan sejma poskrbeli prašičereje!, točneje farma Ihan, ki je zaradi kužne bolezni že dalj časa v karanteni, vendar je kljub temu na sejem v Gornjo Radgono pripeljala svoje prašiče. To je povzročilo ogorčenje med pomurskimi rejci, ki so v strahu pred okužbo svoje živali odpeljali Kmetijsko svetovalna služba Ernest Novak, dipl, inž. agr. i 1= i t I. ( 'J I , ersote Topolovci (197,4 točke) in Jožef Zver iz Kmetijskega gospodarstva Lendava (197,2 zastopala barve Pomurja na državnem 'j': l y'p ®’’®fev v Pernici. Ekipni vrstni red pa je nasled-1-tndava L (Zver. Režonja), 2. EE Topolovci I. fn.' ^'*3vec), 3. KG Lendava II. (Nežič, Kramar), 4. ftiHn Murska Sobota (Panker, Kumin), 5. Trgo-(Kren, Zavrnik) in 6, EE Topolovci (Maček, Fotografija: Nataša Juhnov, ih, I 1 I ^2. ■ * ■ L- . £* t • I«? r * i '' ll » I i ' i K * M .1 tekmovalcev je odločala tudi kakovost r-j .. r*.- * ¥ I ■> 1*0 I.*? ^1 VJ .'1 i 'f®'** rliva t, daje dober pridelek. L £2 s sejma. Ker so se pojavila različna ugibanja o tem, kdo naj bi bil kriv za to, da je farma Ihan s svojimi prašiči prišla v razstavni hlev, je direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec dal naslednje pojasnilo: »Farma Ihan s sejmom v Gornji Radgoni ni imela sklenjene pogodbe o najemu hleva. V pripravah smo se sicer pogovarjali O razstavi, vendar smo direktorju farme Ihan izrecno povedali, da si za razstavo mora pridobiti ustrezna veterinarska soglasja. Direktor Krivec nam je zagotavljal, da ustrezna soglasja republiške veterinarske inšpekcije ima, vendar pa smo nekaj dni pred sejemsko prireditvijo dobili negativno veterinarsko soglasje od medobčinske veterinarske inšpekcije. Le-ta je seveda tista, ki za razstavo živali v Gornji Radgoni tudi odgovarja. Medobčinska veterinarska inšpekcija skupaj z dežurnim veterinarjem tudi spremlja dovoz in izvoz živali, kakor tudi oskrbo živali med prireditvijo. Dan pred otvoritvijo sejma, to je v petek, 20. avgusta, sta veterinarska inšpekcija in dežurni veterinar tudi zavrnila farmo Ihan, ki je hotela pripeljati prašiče na sejemski prostor. Predstavnik farnte Ihan se je ta dan tudi zglasi! na upravi sejma. Odločno smo mu povedali, da na sejmišče z živalmi ne more vstopiti. Ta dan živali tudi niso prišle na sejem in prepričani smo bili, da sojih odpeljali nazaj. Na dah otvoritve, 21, avgusta, pa je dežurni veterinar ugotovil, da so bili prašiči zjutraj med ostalim dovozom na silo vhlevljeni v hlev za prašiče, Ta hlev je bil pripravljen le za razstavo opreme, kot je bilo že leta 1992, Osebno sem takoj posredoval pri direktorju farme Ihan in zahteval, da poskrbi za takojšen odvoz živali. Ker farma Ihan tega ni storila, smo hlev z varnostniki zaprli in ga čuvali do ponedeljka zjutraj, ko so bile živali odpeljane v klavnico. Farma Ihan je hlev za seboj počistila, Ker so bili problemi okrog razstave prašičev iz farme Ihan že leta 1992, si organizatorji sejma v Gornji Radgoni želimo, da se razmejijo pristojnosti veterinarskih inšpekcij in upošteva ali pa seveda uradno prekliče pravilnik, po katerem so živali iz farme okužbe,« Ihan nevarne za Takšno je torej stališče organizatorjev sejma, kaj pa pravijo v republiški veterinarski inšpekciji, Ti trdijo, da so farmi Ihan izdali pozitivno soglasje, v katerem pa je točno nave- deno, pod kakšnimi pogoji lahko živali odpelj^o na sejem in nato v zakol. g le bi farma zadostila vsem pogojem, ki so bili zapisani v soglasju, bi prašiči na sejmu lahko bili. Ni pa seveda v pristojnosti republiške veterinarske inšpekcije, da prašičem dovoli vstop na sejem, saj so za to pristojne lokalne inšpekcijske službe, Te so naredile napako, ker niso izdale prepovedi dovoza, pač pa le negativno soglasje. Soglasje, tako pozitivno republiško kot negativno medobčinsko, namreč ni upravni akt^n nima pravne veljave. Medobčinski inšpektor bi torej moral izdati negativno odločbo in do takšnih zapletov gotovo ne bi prišlo, Kako se bo prašičja afera v Gornji Radgoni razpletla, bo seveda pokazal čas, saj je potrebno ugotoviti Se nekatera dejstva, nesporno pa je, da Če bi tudi pri tem veljala pravila pravne države, se s tem problemom ne bi bilo potrebno uk- varjati. LUDVIK KOVAČ Lastnosti in sestava kolega mleka v zadnjih 40 letih se je v evropskih državah, ZDA, Izraelu in drugod veliko naredilo na selekciji mlečnih pasem koz. Tako hiter selekcijski napredek ni dosežen pri nobeni drugi živalski vrsti - seveda glede mleka. Mlečne pasme koz imajo številne prednosti, kot so: - zgodnja spolna zrelost, - visoka plodnost <1-4 mladiče), - sposobnost visoke mlečnosti, - odlično prebavlja voluminozno krmo, - letno z mlekom izloči 10-krat svojo telesno težo. Kozje mleko je po sestavi zelo podobno kravjemu. Vsebuje mlečno tolSčo, beljakovine, laktozo, makroelemente (Ca, P, Na ...), mikroelemente (Fe, Zn.,.) in vitamine. Vsebnost mlečne tolSče in beljakovin je nižja kot pri kravjem mleku - je redkejše. To je posebej opazno pri intenzivnih rejah, kjer dosegajo visoko mlečnost po kozi. V laktaciji je vsebnost mlečnih sestavin precej spremenljiva. V začetku laktacije imajo koze velike količine mleka - tudi do 51 dnevno, vendar je revnejše glede vsebnosti mlečne tolšče kot proti koncu laktacije. Vsebnost beljakovin v mleku se toliko ne spreminja. Zato je za predelavo mleka v sir pomembna bolj vsebnost beljakovin v mleku kot vsebnost mlečne tolSče. Specifične lastnosti kozjega mleka so; - ima pester imunološki sistem in dobre baktericidne lastnosti, - je lažje prebavljivo od kravjega mleka, saj se prebavi v 40 minutah, kravje pa v 2 urah in pol, - koze ne obolevajo za rakom, niti niso ugotovili pri njih karcinogenih tvorb. Priporoča se kot terapevtsko živilo za otroke, ostarele ljudi, bolnike in rekonvalescente. Mlečna maščoba v kozjem mleku je bele barve, kajti karoten je razgrajen v A-vitamin. Vsebuje tudi majhne količine kaprilne in kaprinske kisline, kar mu daje značilen vonj in okus. Če koze gojimo v čistem hlevu ter jih krmimo z zdravo krmo in krmo, ki nima močnega vonja (oljna ogrščica), ter čisto in higiensko pomolzemo, potem mleko ne bo imelo neprijetnega vonja. Pri mlečnih pasmah koz ni izražen neprijeten vonj mleka. Kmetijska svetovalna služba: Janez Lebar, dipl, inž, agr. Bogat pridelek jabolk Minulo soboto je družina Šileč v Godemarcih pripravila ogled sadovnjakov in prikaz obiranja jabolk. Na 35 hektarjih pričakuje že druga generacija, ki se je zapisala sadjar- I M HIT, VIS, orožje,same svinjske afere,.. Najbolj svinjska pa je tale sejemska s prašiči. -. A stvu, bogat pridelek. Jabolka so namreč ena izmd redkih kultur, ki ji letošnja huda suša ne more do živega, To pa seveda ne pomeni, da to leto ni bilo dela in skrbi. labolka so letos kar 15-krat Škropili in 5-krat obrezovali, za kar je skrbelo deset zaposlenih Kmalu bo sezona obiranja v polnem teku, takrat pa bo na pomoč priskočilo še 30 do 40 sezonskih obiralcev sadja. Kupci lahKo izbirajo med različnimi vrstami jabolk; idared, jonagold, gloster, elstar (glede na okus in primernost za skladiščenje), Ker se zdi, da toče ne bo, je poglavitna skrb Silcevih denacionalizacija, Del zemlje, ki jo imajo v najemu, bo namreč vrnjen prejšnjim lastnikom. Kakor koli že - ta zemlja ob pravilni negi rodi Čudovita jabolka in jih bo tudi v bodoče. VIKO stran 8 vestnik, 26. avgusta 1993 reportaže J' Podpisali pogodbo o namestitvi poskusne nemške čistilne naprave v ^emščaku - Bo republika sofinancirala ekološko sanacijo farme? Poskusi na Nemščaku »Kot je verjetno znano, intenzivno iščemo rešitve za čiščenje gnojevke zadnjih štiri, pet let. Izdelanih je bilo res že več idejnih projektov in načrtov, ki bi jih lahko uresničili, toda če izvemo za kaj novega, hočemo to tudi preveriti. Tako sem se sam osebno odločil, šel v Nemčijo, si napravo ogledal in se prepričal o njenem delovanju. Moram pa povedali, da so mnogo skeptični in čakajo na rezultat testiranja na farmi Nemščak,« je povedal direktor Farme Nemščak Albert Smodič. Septembra Ijodo namreč največji premurski prašičji farmi montirali poskusno čistilno na na- pravo, ki jo v nemški firmi GESUTRA imenujejo kar GAT - projekt (Gnile, Aufbereitung, Technika) in je prijavljena na patentnem uradu. dajo, kolikšno število prašičev redijo na prašičji farmi v Nemščakii? Odgovor je bil kratek: predelujejo lahko neomejene količinene, torej Število prašičev ni nobena ovira. To pa verjetno pomeni tudi, da se bo postopek moral pospešiti in skrajšati tem bolj, čim več gnojnice se bo nabiralo v zbiralnikih. Tudi za čistilno napravo pri farmi prašičev v Podgradu so govorih, da je najprimernejša, najbolj ekološka - izkazalo se je, da so bili morabiti Bliža se šolsko leto 1993/94 I To je pojKitna novost tudi na nemškem trgu; doslej Je izdelana le ena »pilotska naprava«, ki je prenosljiva. Prav to napravo naj bi septembra demontirali in jo sestavili pri farmi v Nemščaku. Resda imajo nemški partnerji vse potrebne rezultate preiskav neodvisnih nemških laboratorijev (Zen-traliabor Nordost NUKEM). ki so bolj podobni priporočilom, vendar se morajo o delovanju čistilne naprave prepričati na kraju samem - ob predelovanju gnojnice s farme v Nemščaku. Ne le da je to »absolutna novost« tudi na nemškem trgu, ampak je to fio trditvah gostov iz Nemčije najboljša rešitev, kar Jih Je Je bilo nasploh doslej. Pridobivanje biološkega plina Je po njihovem mnenju predraga zadeva, poleg tega pa bo v vodi, ki ostane po predelavi v separatorjih. manj nitratov in nitritov kot v pitni vodi. jKj besedah g. Gojčiča celo manj kot v mineralni vodi Radenske (nemška revija Natur je že pred leti objavila rezultate analize evropskih mineralnih vod, po katerih Radenske sploh ne priporočajo za pitje!). Čistilna naprava GAT je povsem zaprti sistem, ki je postavljena v zaprto zgradbo - tudi gnojnica se zbira v zaprtih zbiralnikih. Amoniak (smrad) se med predelavo porabi za ustvarjanje kvasovk in vre- in tekoči del. To je torej prvi krožni lok. Trda frakcija, ki jo dobimo iz prve .stiskalnice, se lahko ponovno namoči in izpere, odvisno pač od lega, kako zelo hočemo to trdo ■1-3? Si. 4i.j Albert Smodič, Farme NemŠcak: J* ■H' ■ <■. direktor V gnojnici ne bo ostankov zdravil, antibi-otoikov, ker jih v fazi pitaiya praktično ne uporabjjamo. Ce pa že, je znano je, da s« antibiotiki v principu plesni in so sestavljeni iz enakih molekul kot beljakovine - ogljik, vodik, dušik - drugačna je le sestava.« :7i ■S vci: ______• Kakšen bo ostanek po čiščenju gnojnice, je odvisno od tega, kako temeljilo jo sploh'želimo očistiti in za kaj želim« ta ostanek uporabiti. Na posnetku je trdi ostanek ( pravzaprav aste beljakovine) in je podoben kvasu. nje. Poleg kvasovk je pomemben sam postopek, saj se v nasprotju z dosedanjimi čistilnimi napravami tukaj ne ustvarjajo pene. Otmar GojčiČ, sodelavec firme GESU-TRA (po rodu iz Slovenije), je predstavil delovanje čistilne na- prave: »Po ihemasski sliki vidiie, da se črpa gnojnica, ki pride iz tek poslopij, v zbiralnik. Tii sta že dva betonska zbiralnika, ki ju bo potrebno le pokrili. Največ smradu se ustvarja z mešanjem gnojnice, tu pa SaCiVrtiv i Peter Liihrs, direktor firme GESUTRA: »Tu je samo označen ciklus, da ne bo kdo rekel, da krmimo prašiče z njihovimi lastnimi odpadki. Trdi ostanek je pravzaprav čisti kvas in ga brez skrbi damo na gnoj ali kamor pač hočemo.« Rizmatovi načrti res dobri, da pa sam postopek nejzvajajo, tako kot bi morali, zaradi česar v Gornji Radgoni in okolici še vedno smrdi, pitna voda pa vsebuje vse več nitratov in nitritov. Otmar Gojčič je imet odgovor pripravljen : »Dosedanje stanje v Podgradu in NemŠčaku je enako kot povsod drugod - enostavno stisnejo, dodajo vodo, kolikor je to pač mogoče, zberejo trdo frakcijo, kolikor je mogoče,.. več pa ni. Prav gotovo so bili načrtovani že vsemogoči načini. Pred dnevi smo bili na eni od farm na Ptuju, kjer so pred dvema letoma vložili ogromno denarja v čiščenje in predelavo te gnojnice - prečistijo pa jo z dodajanjem raznih kemikalij, ki dodatno obremenjujejo gnojnico. Rezultat je le ta, da očistijo trdo frakcijo od tekoče, ta tekoči del pa potem gre v mestno kanalizacijo, kjer se potem do- FENIKS l^ami f IhAh^ n^OUK« .r !■ MlCiOonAa *•* fiimnaiiiaigaAMo ll a^Lu--- n J I LU-' FtiMnlv '1- rxi.,v.w ej ?* - Bke « T b*awt WklMf 11'1-111-1lW^ UIMJ Hda-HjO-EmuKlM je vse mirmo. Iz teh zbiralnikov gre gnojnica v stiskalnico, ker se loči trdi in tekoči det, od tam pa v drugi zbiralnik, ki je tudi zaprt in kjer se po naravnem zštkonti loči še preostanek trde frakcije. Praktično čista vad/rgre-poterrr v zbiratnik. Ta'rrtli' del, ki se zbira spodaj, se po določenem času izprazni, gre v novi se-naratnr. kier se Bonovno ločita trdi damo biološko in kemično očisti - do kakšne mere, ne vem. Tudi rešitev z biološkim plinom Se zdaleč ni realna, ker potem morate imeti tudi napravo, ki bo ta biološki plin uporabljala...« Albertu SmodičII smo postavili enostavno vprašanje, na katero pa seveda rti tako lahko odgovoriti: Koliko bo to »preizkušanje« in nakup čistilne naprave stalo in kdo bo to financiral? »S firmo GESUTRA smo se dogovoriti, da financirajo predstavitev, mi pa bomo pomagali pri organizaciji in izvedbi analiz, Cena čistilne naprave še ni konkretizirana, ker se bo Šele po opravljenem poskusu opravilo projektiranje in pa dimenzionairanje. Ta trenutek je pomembno, da smo se sploh dogovorili za postavitev čistilne naprave, da bomo ugotovili, kako de- Li J t "S j I Osnovna šola Guruja Radgona je med največjimi v Pomurju .številu učencev in oddelkov. Priprave na začetek šolskega l(4s začenjamo takoj po končanem šolskem letu kunec junija, laku da I smu v času naj večjega vrveža, tu je radgonskega sejma, praktttn“ i ' pripravili vse potrebno za uspešen začetek pouka v sredo, t- septembra. Kaj smo postorili na radgonski šoli? čas počitnic je tudi čas za nujna vzdrževalna dela, za pripta*"®' za nabave. Iz sredstev združene amortizacije po sklepu skupsči* smo uredili učilnico za fiziko (nova sodobna učila m nova opreniah prepleskali (prvič) veliko in malo telovadnico ter 12 učilnic ' kabinetov, prenovili smo tla v treh učilnicah, nabavili nujna uCi-ter nekaj avdiovideo pripomočkov. Na podružnični šoli pa uredili garderobo in ograjo okoli nogometnega igrišča. BoU P V jazni bosta tudi velika in mala zbornica. Potreb in tudi Želja je veliko. Tesno bo naslednje šolsko leto višji stopnji, saj bo kar 19 oddelkov (optimalno število Je loj In kako je $ šolskim koledarjem? I (k ■ - ■ h. \ „. ■Al.vž« . ■! L £3 v IG 8, Otmar Gojčič, GESUTRA: »Da smo prišli sem dol, ni naključje. Čeprav sem že 40 let v Nemčiji, sem vezan na do- mači kraj. Slišali smo - brat mi je povedal - kakšne probleme ima KG Rakičan.« tuje v nofeui okolju in na naši gnojevki. Miha Jazbinšek je pokazat velik interes, poskusno obratovanje si želi ogledati in Šele ko bodo znani 5^ bomo pogovarjati o možnostih postavitve takšne čistilne naprave.« S čistilno napravo GAT bi lahko predelovali tudi govejo gnojnico in kurje odpadke, nikakor pa ne komunalnih odpadkov; kakor smo že zapisali, je najpomembnejši sam postopek, ki se mora izvajati po predpisih, in posebne kvasovke, ki uporabjajo amoniak. BERNARDA B. PEČEK '1 podjetje za finančne storitve trženje in svetovanje, Murska Sobota d.o.o. Štefana Kovača 12 Murska Sobota Koledar za šolsko leto 93/94 prinaša pomembne novosti L _ dene so tako imenovane jesenske počitnice od 31. oktobra u® novembra, novoletne počitnice so nespremenjene, zimske । niče se premaknejo na konec februarja (za Pomurje buthr* I šolskem letu od 28, februarja do 4, marca). Prvomajske p* I pa bodo od 25. aprila do 2. maja. Nekatere šole 1 zaključek drugega trimestra 31. marca. Naša šola bo dosedanjo obliko razdelitve trimestrov: 1. tri m ester od L I bra do 24. decembera, 2. trimester od 3. januarja do 23. aprilj trimester od 3. maja do 24. junija, ker se Je ta oblika pokazaI '' . I najbolj ustrezna in je tudi prilagojena novemu Šolskemu koic" -(5 sklopov intenzivnega pouka po 2 meseca). 5. '' I Kaj pa učenci in starši? Starši so najbrž nabavili vse potrebne učbenike (spisek razdelili že maja) in tudi zvezke najbrž že imajo kupljene, v da so to veliki stroški, na kar šola nima vpliva. Se dobro, konkurenca ponudbe in da je vlada zamrznila cene. Staršem ■ priporočamo, da si medsebojno zamenjajo vse učbenike, e veljavni. Fonda knjig na šoli nimamo. Kako pa učitelji? Zadnji avgustovski teden bomo imeli 2. pedagoško ri u^iiv,^ ..ah; Urlzi hn . h Vsi učitelji že vedo, kaj in koliko bodo učili in kdo bo T31^ Tja ■'rt ■■AnriiZ'A 'rtiEjaij^ nAČrtC Te dneve urejajo kabinete in učilnice, pišejo učne načrte urejajo Šolsko dokumentacijo. Precej učiteljev je te dni na t u oblikah izobraževanja. Plače ostajajo Se vedno nizke. slovenska vlada sprejela popravo koeficientov za izobrazbo z 2.65 na 2.75 (za 3.7%) in za profesorje (visok izobrazba) s 3,10 na 3,25 (za 4,8%). , . Novi koeficienti veljajo od 1. septembra 93. Pedagoški K naši Soli v glavnem ostaja nespremenjen. Od 61 pedagoskiu cev so do danes napredovale v naziv svetovalka 4 očii«P_^| in " b v naziv svetovalec 1 učitelj, v naziv mentorica so 4 učiteljice in v naziv mentor 1 učitelj. Podanih pa jc š® ' M 1 za napredovanje. 11 Kaj pa ustanovitelj? ,0 J poi Zagotavljanje sredstev za materialne stroške, U dodatni program poteka preko proračuna občine (pl^ ' i<^ Po| republiškem proračunu). Financiranje je ustrezno urejeno. Čeprav so potrebe večje. Pomanjkanje sredstev najbolj občutimo . šolskega leta, (tako kot starši), saj so potrebne velike S i tf'*:'!! 11®! PK". S"' ’ll kakovosten pouk. Kaj pa vama pot v šolo? Na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora nja Radgona (v vednost pa tudi IS SO Gornja Radg, Generalni fe že nesupen. Razprodaja je pripravt|cna. Čakamo na vaše predloge za napise L. (Pogumno, saj je dolgo pretehtaval različne možnosti): Če dovoJjTe, $ šefom sva mislila, da bi tokrat gradili na neposrednem in jasnem nagovoru kupcev,.. V, (Gcf pre/ciV??,;.' Iii? N* AVe vključi v pogovor, j■' Kolega predlaga, da bi napisali kar Razprodaja . V, (Po hitrem premisleku).' Hresplo^iio! L, (fma še druge predloge.): Kaj pa Razprodaja zalog ali Razprodaja trajnih zalog? N, Jiez<3t:/(;Fo/yjri,o na direktorjevem obrazu.) Meni osebno se zaloge ne zdijo v redu, saj razkrivajo, da gre za blago, ki se ne prodaja Trajne pa šc manj. L» (Prizadeto).' Ampak, saj gradimo na neposrednosti ifi odkriiosfr... V. Ne bo Slo! N« pomiriri d/reAiCor/jj.j,- Kaj če bi poskusili kar z Znižanje blaga za 30 odstotkov? Saj se bo videlo, za katero blago gre, V, fA^/ To smo uporabili prejšnjič. Generalni zahteva učin- kovit napis. Svež. prfmti/e/fKj Izhajajmo iz razprodaje m blaga! L. da je z zalogami pogorel.): Mogoče RiUprodaja določenih vrst blaga? V. (Pogleduje na uro.): Predoigol V osnovi največ trt besede! N. (Se trudi ziidovoljlti direktorja.).' Kaj pa, Če bi napisal Razprodajne cene blaga? V, (Nestrpno): Kakšnega blaga? Molk, L. v začrtanih okvirih.): Neprodanega blaga. neprodajajO' čega se blaga .. V« (Še zmeraj nezadovoljen.) Preveč direktno! Kdo bo kupil blago, ki ga reklamiramo kot neprodano?! N. (Sluti, kaj hoče direktor.): Nekurantnega blaga'’ V, fPivjeneeencr)- Kaj pa je to ? N. To,pomeni blago, ki se slabo prodaja. V, Nekurantno. nekurantno blago, razprO' daja nekurantnega blaga... L» (Kljub vidnemu direk/orjevemu zadovoljstvu dvomi.). Saj tega ne bo nihče razumel! N, da je na dobri pori ). Prav zato, O lem se bo govorilo. spraševalo, morda kaj Eudi bentilo. Ampak z reklamnega vidika je to za Pesem IVANA CAMPI.INA ; MOJE EJLUlt/Nt ■tfOJt UUBEZNr ■ Ljubim sneg, ljubim mraz, ki lica rdeči, ki oči slepi, ki reie v obraz. Ljubim nedostopno goro, ljubim brezdanjo globino; ljubim svetlobo, vročino, ki v njej diamant izgori. Ljubim brne noči, kotli luči nobene, kome vsega odene plašč daljne poti. Ljubim take ljudi, ki v njih noč odmeva, ki iz njih luč odseva... Ljubim malo ljudi. ■' Pesem je bila objavljena v Stopinjah 1977. str. 40. Novice iz kulture Takole (na sliki) izgle- dajo koncerti klasične glasbe in operetnih melodij v glasbenem paviljonu radenskega parka. Glasbe- koncerti r I 'i l' nika na sliki pa raje udarita po malo živahnejših strunah in igrata »evergreene«. Organizatorji so si to vse lepo in prav zastavili, žal pa se pri paviljonu ustavi le malo poslušalcev. Mogoče kakšen mimoidoči. * * Ht V .1 1 "id I Pa Še tale novica: Nekje sredi septembra bodo v oklolici Murske Sobote začeli snemati film, po scenariju romana leta soboškega avtorja Ferija La-inščka. Več o tem, kdo bo režiral, kdo so glavni 7- i J I igralci, in kako tečejo priprave, v naslednjem Vestniku. ANR razprodajo dobro. Kjeve je rahlo raztegnejo. Sname očala. V. fH/asrno): Lahko £e dodatno utemeljite svoj predlog? N, f da je seme padlo na plodna tla. Privošči st nekoliko retorike.): Ker je beseda neznana, jo bo med ljudstvom obdal sij sknvnosEnosii. magidnosti. Ljudje jo bodo izgovarjali kot Čarobno besedo. Tako bo ludi z blagom. To bo posebno, neznano, radovednost zbujajoče blago L. Kdor je gledal srhljivko Brezumen strah pred da je zgodba iz trte izvita. Pajki so se nezadržno tnu^ po življenju družini in njenim sosedom. Nemogoč®- Najstnik Craig Eames iz Woodvilla Je imel pr ,7 v resnici opravek z vsiljivim pajkom. Neke boleče drhtenje v ušesu. Bolečine so se čez dan noči je Sel k zdravniku, in ta je v njegovem ušesu o| I I I Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končalo karseda slabo. Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo, kot je že. On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo tvoja odločrtev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imaš rad predvsem finančno stabilnost, za ostalo pa boš poskrbel kdaj kasneje. Ona: Vsaka ljubezen je na nek rtačin slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je predvsem v tem. da imaš pametnega in razumevajočega partnerja, zato je tvoj strah popolnoma odveč. On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo, da si zašel v popoirtoma slepo ulico, pa se bo kmalu pokazalo, da ni tako. Glede poslovne strategije, za katero si se odločil, pa še ne bo kakšnih večjih rezultatov. Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že dalj časa, se li bo popolnoma posrečilo in rezultati pač rte bodo mogli izostali. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, ki pa se bo končal malce drugače kot ponavadi. On: Jutran|i pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se sreče navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja. Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo Se vse kaj drugega,,, On: Napeli odnosi v službi te bodo privedli povsem Škorpijon drugam, kot pa bi si želel ti sam. Nikar se ne obotavljaj, ampak se poskusi čimprej pametno pogovoriti. Nameravana naložba sicer ni slaba, vendar bi kazalo še malce počakati. J _________________ . . _ Craiga je takoj napotil v bolnišnico. V uho so ( id'® i?, tekočino, da je z njo priplaval na dan hišni pkj _|pravll“‘jif: strokovnjaki povedali, da je pajek samica, ki se j® P ® J to, da bi v njegovem ušesu odložila jajčeca. Z osupli nad velikostjo pajka - dolg je bil Craig ga Je shranil v stekleničko. Pajkov se poslej n mil li Ona; Naj te ne motijo pesimistične prijateljic, temveč poskusi ravnati ' lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolg® ■ bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar ne ™^ro'f‘ On: Na noben način ne boš privolil iDt STRELEC si prepričan, da je tvoja pot edina pr^ ni it I učinki tvoje ideje bodo to tudi obilno nikar ne |>opuščaj, ampak vztrajaj. I t 1 t l S pr0i2kuŠen0^"’g’*Tj(l^J ■-S Ona: Ne stavi stare m preizhusenu h Kimtj laradi trenutne radovednosti in na Ona: Ne stavi stare in solino ;feraui irenuine raoov«uinj='i r pr telja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar popolnoma nemogoča. Pa tudi On; Nenadne spremembe v tvojeto vil* IvOllUUIIO O|JI OlIlOlllMO w v n|V' KOZOROG Ijenju bodo predvsem posledica razsipanja z denarjem. Poskusi se pc s< ' kmalu ti bo postalo jasno, kako neu V preteklosti. at bf I« VOONAR RIBI Ona: Neko popolnoma običajno čalo z mislijo na ljubezenske r možnih posledic, ampak izkoristi priio jrisnp vaj. Obeta se vama prijetno p^'— --caniT' « On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto^ odlična priprava za novo, i® vseeno se ti ni treba zapirati vase, i* Lr potrebno tudi malce potruditi, P 1 J J 4 5 ( J h 'i, š J li »I h v družbo. j 11 Ona; Tvoja skrhana zveza se ho^ ' po drugi strani pa se ti bo > a nova alternativa. Sklenila boS ' ti bo v prihodnosti prineslo še On: Pri|elen dogodek tt bo poP® rf^’ , . ki SO pred tabo. Potrebno bo i-iS ® Z ! L * Hn ti hn i icnairt nrioeliatl Stv* ,^,^51 ■ > KI so preč laoo. ruiiHunu iia znanja, da ti bo uspelo pripeljati s In nikar se ne zanašaj na nekoga |S ■ Bi vestnik, 26. avgusta 1993 stran 11 'Z* za vsakogar nekaj Ko nam izpulijo zob Nasveti za vsak dan kooperaciji čeljusti ali po puljenju zoba ne pijmo mleka 'n ne uživajmo mlečnih izdelkov, ker lahko pride do nasta-janja bakterij in vnetja. Potem ko nam izpulijo večje zobe, tri dni ni priporočljivo f roiem KO nam izpulijo večje zobe, tri dm m pnporočljivo i^živati kave ali alkohola; strokovnjaki pa odsvetujejo tudi i^sjeiije. j) ^dekorativni pasovi j i .^P in zanimiv pas učinko-'^•9 dopolnjuje Se tako prepro-slo obleko. Kaj pravi modno pravilo? Usnie 1» Hdrki P®itl| oUtih Usnje je seveda še ' najbolj cenjeno, veliko u'ji pasov iz tanke vrvi ali ^kov pletenih „ veliit^ so sponke •»lete;« pogosto (>[^ ■ l^^erčki. korale ali *fud;' kamenčki. , Dasnu! ____________1....:_____; • e- 11-š f č 'K I t zakovicami in 1; '^i So ta čas zelo priljub- Ijeni. Nega umetnega krzna - Mokro jopo iz umetnega krzna stresemo, nato pa jo obesimo in posumimo na sobni tempera-iLiri. Ne sušimo v bližini peči, prevelika toplota namreč uniči dlačice, ki se scvrejo. Enako ravnamo tudi z ovratnikom, z rokavicami in s šalom iz umetnega krzna. Očiščena in na pogled oguljena mesta prečešemo z glavnikom, nato oblačilo temeljito stresemo. Umetno krzno se lahko zmečka tudi v preveč natlačeni omari. Zato obesimo oblačila tako, da imajo nekoliko prostega mesta. Madeži na preprogi - Madež na preprogi odstranimo z gobo in pomivalnim sredstvom. Gobo rahlo pritiskamo na madež. Če drgnemo, umazanijo I f »I ?: i I I samo globlje v tremo v podlago. Čistimo od roba madeža človek v stiski proti sredini. delamo obratno, madež povečamo. Z brivnikom nad pulover - Pletenine iz mehke volne se rade muckajo. Posebno potem, ko jih nekajkrat operemo, so polne vozlov, svaljkov in kosmov. Pletenino položimo na mizo, jo poravnamo in »pobri-jemo« z električnim brivnikom. Najprej porežemo grobe kosmati ne z nastavkom za Naši sosedle Naj človek živi v lastni hiši obdani z dvoriščem in vrtom nekje na vasi ali pa v stanovanjskem bloku sredi mesta, ima soseda, mogoče kakšno luštno sosedo... S kom bomo živeli, si nismo sami izbrali. Splet okoliščin nas je naselil skupaj in zdaj moramo, če to želimo ali ne, živeti, na začetku celo s popolnoma tujimi ljudmi. Nekateri so se medtem izselili, odselili in dobili nove sosede, drugi so ostali in zdaj že vrsto let živijo skupaj. V teh letih pase je marsikaj spremenilo v njihovih medsebojnih daljše dlake, nato z običajno odnosih. In Če smo se v začetku z radovednostjo zanimali za fino mrežico. Baker in kislo zelje - Bakreno posodo Čistimo z zavret-kom iz kislega zelja. Prevremo zelje, z vodo pomijemo in zdrgnemo bakreno posodo. Do suhega jo obrišemo z mehko ali z usnjeno krpo. Kuhajte z nami znate likati? I tiii?(nekaterim) sicer neprijetno, vendar pa tučj neodložljivo gospodinjsko opravilo. Če se ga tega ' j® nam gre hitreje od rok, poleg prihranimo električno energijo in svoje lotimo hioei ^eden začnemo likati, razvrstimo perilo po tem- P|- L dij ¥A □ LJJllV I^V-A IIV IVIIA ^^‘Uri. s katero ga likamo, potrebno navlažiti, nato rahlo poš-vodo. Uporabimo pršilko za rosenje rož. sam kajti, če je perilo preveč mokro, i^^tJrarao dlje časa likati, porabimo več energije in ■>o4iitio perilo v sušilnem stroju, nastavimo stroj ’3kij penio v SUSlinem stroju, nasiavuno sil OJ ’ im pride perilo iz njega malo bolj vlažno. Tako Sil m treba posebej vlažiti. hioč* 2 vlažilnim likalnikom, pazimo,da ne perila brez potrebe. Kadar je perilo dovolj vlažno, izključimo likalnik. S tem prihranjeni ^'ektrično energijo. Kadar si med lika-čjjj, Privtkifinio počitek, likalnik vsekakor izklju- nam Glasbene I lestvice M v' tujih skladb na MURSKEM VALU • pjjj. ' Vita - Eros Ramazzotti I*0L\9>’-4NonBlDndes t PRi^ aiondes ■ Doeiors i t ~ N®""'"' . '"AVlUAlkT lA tl Ver' ‘«AlN-SoulAsylui f.: im OFDREAMS-Billy Joel Jdi4i AGAIN -Tears For F»!ar! ‘"'•“TniAGAJ JkOVENSKE ZABAVNE GLASBE -■ The Dmpbic liroihcrs I O POLETJE - Miran Rudan band 5 5>’’b3Ti. ^uki 5snJ^Nov‘?'}EHEVSE fILT; b’t^.5'’ Švajger hiK.. AZINI - Simona Weiss *««>• ' !^uLjr - Brane Drvarič - B«bč in Tomo ni A MORJE 2 MANO - Agropop ■narodnozabavne glasbe J CEKRON PA Z marelof ‘ 1 . i.S. ---- ’M'5lla.AUU I-,.:-... 2 X - Ans. Slovenija 11 Alpaki kvintet TtUE-Ans. Vita Muženiča “ Ans. Toneta Žagarja - Anj. HcNČek ^^kJ - AIB Nipič 1« Njegovi »uzikinri 'TŠZDR av - Ans. Fnuca Zenela K 41 do Četniu, 2. septembra 1993, na naslov Murski • 'eNNio Murska Sobota, za glasbene lestvice. 34----- Ik Skladbo-, I li: ■'ih; naslov ■ Jabolčne jedi in sladice Večino jabolk pojemo surovih, dobra pa so tudi kuhana, pečena a)i ocvrta, Polega jabolčnega kompota in čežane, kar pogosto pripravljamo, pozna naša kuhinja še Številne jedi in sladice, ki prijetno jiopestrijo dnevno prehrano. Najbolj okusna so komaj dozorela jabolka, ker vsebujejo največjo možno kolidino hranil. Bogata so z vitamini, rudninami in osvežujočimi sadnimi kislinami. Zato so nekatere sadne jedi ob tem času okusnejše, kot če jih pripravimo sredi zime, ko so že preveč ,uležana’ in se je količina vitaminov, rudnin in kislin že občutno zmanjšala. Za kuhanje so najprimernejša kisla jabolka, ki se hitro zmehčajo in razkuhajo, Redke so jabolčne jedi, kjer želimo, da bi krhlji ali koščki ostali celi. Pred ujjorabo jih vedno temeljito operemo, da odstranimo ostanke škropiv, prašnih delcev in drobnih živalskih ostankov. Olupljena jabolka čimprej porabimo, sicer oksidirajo - porjave. To preprečimo, če jih pokapljamo z dobrim sadnim kisom ali limoninim sokom. Olupljena tudi hitro izgubljajo vitamin C, saj je le-ta zelo občutljiv na kisik v zraku. Za vroče poletne in jesenske dni je primerna Jabolčna juha s črnim kruhom Potrebujemo: 50dag kislih jabolk 10dag dobrega suhega črnega kruha, košček limone z dobro oprano lupino, 1,51 vode, 1 žlico belih drobtin, 2 dag masla. 2 žlici kisle smelane, sladkor po Želji, lahko pa ga tudi opustimo. Jabolka olupimo, narežemo na koščke in odstranimo peščišče. Zavremo vode in v njej razkuhamo jabolka. Tedaj dodamo nariban kruh in košček limone. Prilijemo Še preostanek vode in pustimo vreti še 10 minut. Vmes večkrat premešamo, da postane vsebina kašasta. Na maslu zarumenimo drobtine in jih dodamo v juho. Nazadnje umešamo še kislo smetano in juho odstavimo. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6MHz (dopoldne tudi SV SAShHz /i4vy l.V) 7.30 Petek - 5.40 Prebufajte se z nami - 7.00 Druga Jutranja kronika Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi 9 15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11,15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14,00 Aktualno - 15,30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - t6.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobi/ta - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga juiranju kronika Informacije v sloveaš6ni, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poro6Ia - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10,00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami-11.00 Sobotni gosi - 12.00 Poročila BBC - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 NajlepSe želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9,30 Srečanje .na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenš6ni, nemščini in madžarščini - 7,45 Porabsko zvočno —- — A ,7, T-,—. e .jn hx«ii — o oismo -8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 t . .. ________4^ J.,. _ Irt AA lA.Vi i^Snnrt “ 11.15 ZuAdilrt sft ift pismo ** O.iAJ rvivGua — w,xv — ... . _________ Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15."J0 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Potočila - 17.00 Bilo je nekoč - 17 30 Šport - 18.00 S kraničakon, cekron. pa z marelof - lestvica ■ “—»U" nnr- _ io no vun.i«,.;*,,,« narodnozabavne glasbe - 13.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5-40 Frebuja/tc sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7,45 Ljubljansko zvočno --------------- „ Hrt -----KjUV _ on Krtet/rtrter _ O 1 C MUUkJllV-tJv- v ------ pismo-8.00 Poročila-8.10 Dopoldne na M V -8.30 Kost/gost dneva - 945 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki ■-odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18,30 Porobla BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Intormadje v slovenS6ni, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11,15 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.10 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Potočila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dojroldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi m vsakega stanovalca, posebej soseda, da bi si ustvarili koliko toliko primerno sliko o njem, smo se zdaj, po tolikih letih, odtujili in razvili celo sovražna razmerja. V začetku smo se vsi trudili razviti odnose medsebojnega prijateljstva, spoštovanja, tolerance in pomoči. Obiskovali smo se, klepetali, si voščili za praznike, skupaj urejevali okolico in se uspeli dogovoriti za večino nastalih problemov. In moramo priznati, lepo je bilo živeti skupaj. .A.mpak samo do prvega resnejšega problemčka. Enostavno se nismo uspeli sporazumeti. padle so prve zamere, ustvarili so se klani in čez noč smo si postali sovražniki, ki so se samo še kregali in zmerjali. Hišni sveti so postali neučinkoviti in nihče se ni več zmenil za njegove sklepe. Vodstvo blokov so prevzele klike najstarejSih stanovalcev. Stvari so se potem urejale tako, kot so to oni želeli. Drugi smo se pač morali prilagoditi, čeprav so oni Še naprej gnali svoje in si izmišljali vedno nove vzroke za prepir. Spotikati so se začeli tudi ob tvoje zasebno življenje, obtoževati te za vse mogoče. Otroci niso bili nobena izjema. In če se nisi uklonil njihovim velikokrat čudnim in nerazumljivim zahtevam, so letali od urada do urada, da bi ti nagajali in te po domače »zašili«. V svojih namerah pa nikoli niso uspeli, a vseeno je bilo neprijetno slišati vse te laži in obtožbe, ki so izvirale iz njihove neke čudne filozofije razumevanja problema. In nič zato, Če so eni potem lahko imeli v kleti za noge privezane kokoši, ti pa sploh nisi smel imeti mucka, še manj psa. Ko sem pred dnevi sedela z enim od starejših sosedov pred vhodom v blok, sva skupaj ugotovila, da je ta klika tako močna, da bo nekega jutra »blok stal na strehi«, Samo zasmejala sva se in se nato pogovarjala o tem, kako so naši »zlati« sosedje pred dnevi že tretjič selili ogrodje za stepanje preprog. Prizor je bil prav smešen - dve sosedi se gugata na debeli deski, da bi iz zemlje potegnili stojalo, ki pa je bilo močno zabetonirano. Ironija je hotela, da sta se ob tej selitvi vpričo vseh skregala dva, sicer »soborca«, ker stojalo ne bi smelo stati tik pred njegovim oknom, saj ne bo mogel popoldne spati, pa Se prašilo se bo. Podobnih prizorov in komičnih situacij se je nabralo Se veliko. Medtem se je klika povečala Še za kakšnega nevedneža. Tudi nasprotni tabor se je povečal, postali smo močnejši in bolj organizirani. Čeprav sem dalj časa živela v tujini, me tam nihče ni ogovarjal, zmerjal,'napada) ali motri. Ni bilo »dežurnih policajev«. Živeli smo v dobrih medsosedskih odnosih in bilo mi je žal, ko sem se poslavljala od njih. Zdaj mi prav gotovo ne bo žal odseliti se. Kako Čudno je to, a vseeno resnično. Po eni strani bom celo srečna. Na dobre sosede pa ne bom nikoli pozabila. Smo za tako stanje krivi tudi mi? Prav gotovo. Že zato, ker smo drugačni. Drugačni od množice povprečnežev, ki radi vtikajo nos v vse, kar se jih tiče ali pa ne. Sobota v tem ni nobena izjema. Zato branite svojo individualnost z vsemi sredstvi, ne podlegajte sebičnosti, nekulturi, nerazgledanosti ati celo primitivizmu tistih, s katerimi živite. Vse to preveč boli. Pa ne zamerite, tako te stvari vidim in doživljam jaz. sestavil MARKO NAPAST SMUČANJE. ZDRUŽENO S STRE-LJANJEM PREPROSTa RTRAMSCE NA PROSTEM MJUVEČJt I JEZERO V SREDNJI EVROPI : ZDRAVILNA jVESCIHA IZVRŠILEC GLAVNI prilBO- , ATENTATA ŠTEVNIK .VALCI | RUSKA RE- NAMOČENE KA, KI TEČE KOŽE ZA Ivsao ■MORJE T I PREDELAV« VUSHJE 1 j i ŽAHKANJE BOGA RASTLINSKA BODICA KOS SUKANCA ŽIRAFI SORODNA AFRIŠKA ŽIVAL SKUPMA PTIC AVrOMOv eiLSKA ffiNAKA ŠPAHUE ZpRAVIU* SCCPOD MATKfi-HORNOM UTVtSKI VEZNIK (M| FRANCOSKI FILU^ REŽISER (ALAN) KUUNAStr DELFIN, SABLIA-RICA italuamskI iKMJIŽEVMir FOSCOLO samica go VEDA JAKA VRSTA JABOLK VLOMLSKO OnOOJE (DEHRČ-NOST RIMSKA ŠtSIlČA POSTAVNA VESaUN OMAHNA TFrnčiiii ra.EtOK v ŠPANIJI SKOPJE I I .1 HENRI lOUlOUSE RESITEV PREJSNJE KRlŽlTNKE - Vodoravno; aUativ, violina, tekstil, ona, Ac, carinik, IL, rial, seks, Li, T, okla n, enkar, Rae, sla, natakar, Abelami. L stran 12 vestnik, 26. avgusta 199^ podlistki Iz župnijskih kronik: Veščica^ Ženavlje, Vadarcif Nuskova^ Fokovci^ Murska Sobota (40) Krscence pogrezajo v vodo »V krščanstvu zasledimo od časa do časa reformna gibanja, ki želijo dati verskemu življenju nove razsežnosti in globine. Eno izmed takih gibanj je bi n kostno, ki je privedlo do ustanovitve bi n kostni h cerkva. Ime binkoštniki ali pente-kostalci izvira iz binkošti • pente-kostes. To je bil praznik, ki so ga Judje obhajali 50. dan po veliki noči, zalo ime petdesetletnica ali grško pentekostes. V krščanstvu je dobit praznik nov pomen. Na binkošti (letos so bile 30. maja, op. pisca! je prišel na majhno skupino Jezusovih učencev Sv. duh, jih notranje razsvetlil, jim dal čudežne moči ter jih usposobil za pričevanje Kristnsovega evangelija. Sedanji binkoštniki so prepričani, da to izredno delovanje Sv. duha na izreden način prihaja v duše vernih tudi danes. To novo izlivanje Sv. duha imenujejo ,krst Sv. duha’, spremljajo ga izredni pojavi ozdravljenja, zlasti pa ,dar jezikov’ ali tako imenovana glasolalija. V goreči skupni molitvi in želji po-govaljati se z Bogom začne ta ali oni v skupnosti govorili v tujih neznan ili jezikih. Ta govor je zunanji jajo v molitvenem domu oziroma cerkvi ob sredah in petkih (ob večerih). Binkoštniki v Veščici imajo pevski zbor in tamburaški zbor, ki praviloma bogati nedeljske verske obrede. V binkoštno cerkev v Žetiavljah je vključenih okrog 100 vernikov iz Ženavelj, Neradnovec. Stanjevec in Šulinec. kjer so nastali zametki te cerkve v leta 1935. Tam je »novo« vero širila Meča Bohar iz Slaveč. Med zvestimi pričevalci je bila tudi Sida Verban, tedaj mlado dekle. Leta 1937 so sedež preselili v Ženavlje k vdovi Časarjevi, ki je dala na razpolago veliko sobo. Kmalu so se pojavili prvi poma-galci. zlasti pa Karol Senekovič, njegov brat VilmoS in pozneje Adam Duh. Binkoštniki so 1969. leta zgradili v Ženavljah molitveni dom, ki ga uporabljajo še zdaj, saj imajo ob nedeljah obrede ob 9 00 in 13.30, čez teden pa ob sredah in petkih. Ženavlje pa so že od 1979. leta kraj, kjer so tako imenovani mladinski kampi. Gd leta 1979. ko so kupili nekdanje šolsko poslopje, so v njem shodi otrok in mladine. Letos so imeli že tri taka nekaj dni jih, kjer so različne krščanske verske skupnosti (katoličani, evangeličani...), vlada tudi na tem območju ekumenizem, torej približevanje oziroma zbliževanje ljudi, katerih versko prepričanje je v temeljih enako, Alojz Vouri je po poklicu kmetovalec, sicer pa učeni mož. kajti svojčasje bil tudi tajnik krajevne skupnosti. Binkoštniki Nuskove imajo ob nedeljah ob 9.30 božjo službo, popoldne ob 14.00 pa ■ službo evangelizacije, kjer spoznavajo Sv, pismo. Pozneje, ta čas ob 20.30, pa so vaje binkoštnega pev- 1 skega zbora. Ob nedeljah vadi tudi 1 tamburaški orkester. Čez teden imajo molitve ob petkih. Združeni v Fokovcih I Binkoštni pridigarji so navduševali tudi v več drugih krajih, de- ! nimo v Ivanjševeih. Božjo besedo i 50 prihajali poslušati tudi v Vučji Gomili, vendar je bilo premalo pastorjev, ki bi delovali naprej, pa je tako misel na .prvotno' krščansko življenje počasi zamrla Drugače je V njem bo še galerija, tako da bodo verniki in drugi obiskovalci lahko sodelovali v obredih ali pa jih spremljali tudi od tam. Kdaj bo cerkev povsem urejena, je odvisno od denarnih zmožnosti. Glede na to, da tudi v drugih državah gradijo veliko binkoštnih cerkva, ni mogoče pričakovati, da bodo od tam dobili kak večji znesek pomoči. V kaj verujejo? Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji veruje, da je celotno Sv. pismo navdihnjeno po Sv. duhu in edino merilo vere in krščanskega življenja. Verujejo v enega, vsemogočnega Boga, Stvarnika vsega, večno obstoječega v treh osebah: Bog oče, Bog sin in Sveti duh. Verujejo v Jezusa Kristusa, v njegovo spočetje po Sv. duhu in njegovo rojstvo po devici Mariji..., v njegov prihod in njegovo kraljestvo, ki mu ne bo konca. Verujejo v obstoj angelov. Verujejo, da je človek ustvarjen čist in popoln, v greh pa je padel s prostovoljno odločitvijo. Verujejo, da je zveličanje božji milostni dar. ki ga sprejemamo po veri v Kristusa. Verujejo, da je biblični krst odraslih s potop*" tvijo v vodi Gospodova zapev« ■ s čemer spokorjeni krSčenec np« svojo vero, kakor je KrSčevmu p Cerkev. Verujejo v krst v Svet duhu s spremljajočim znakoij! vorjenja v tujih Jezikih-.' S jejo, da je Gospodova večerj" J«,« ------- . obema podoboma - kruh ic - spomin na Kristusovo smrt in vstajenje, da izraža 2 Njim. Verujejo v vstajeiij_e z veiujeju * ■ i h'cif' ljudi - verujočih in rieverujociMJ^ v nebes"*' vih v večno življenje ’ — ., drugih na sodbo in večno pegi*"' nje v peklu... ŠTEFAN SOBOČAl* 1 JANEZ BALAŽIČ izraz neizrekljivega duživljanja buge prisotnosti po Sv. duhu. Tako hočejo zaživeti nove binkošti in karizmatičnost prvega krščanstva,« je v knjigi Verstva zapisal Franc Perko. trajajoča srečanja. katerih je bil dan sicer poudarek na duhovnosti. z raznimi Sportno-rekreativnimi bilo v Fokovcih. Tam je »novo vero« začela širiti že 1927. leta Frančiška Solar, ki je prišla iz Amerike, kjer je stopila v baptistično vero. Mož jo je po vrnitvi hotel ubiti s sekiro, nakar mu je rekla, da bo šla, če bo to storil. A i araiES Iseljenci binkoštniki Začetek oblikovanja binkošt-nega občestva v Prekmurju je leto 1933. Tedaj sta prišla v Veščico binkoštni misijonar, po rodu Madžar. E. W. Mihok in njegova druga žena Marija Banfi, doma iz Veš-čice, ki je s sestrana 1908. leta odšla v Ameriko, kjer se je v mestu Milwaukeeu seznanila z bmkoštno vero. Sorodniki soju lepo sprejeli, vendar je bilo premalo prostora, zato sta se preselila k družini Jožeta Novaka. Kmalu so se začele v kuhinji večerne božje službe, 31. decembra 1933. pa je Karolina Per-kiČ ob večerni božji službi doživela celo krst v Sv. duhu z znakom go-vornjenja v drugih jezikih. S tem binkoštnim izkustvom sta vzbudila v mnogih srcih iskreno željo in hrepenenje po moči Sv. duha. Gospod je uslišal prošnje vseh iskrenih duš in leta 1934 jih je 34 krstil v Sv. duhu. To je bi! začetek binkošt-nega občestva v Veščici in v Sloveniji. Postopoma je prihajalo vse več ljudi, zato so nekateri evangeličanski duhovniki in gostilničarji binkoštni ke zatožili pri posvetnih oblasteh in zahtevali prepoved delovanja. Celo vaški bobnar je sporočal po vasi, da je prepovedano hoditi v novo cerkev. Sčasoma so se duhovi pomiril in sklenili so, da bodo zasebne prostore nadomestili z novozgrajen tm molitvenim do- mom. V ta namen je priSla ludi pomoč iz Amerike. Zgradili so ga jeseni 1936. na prostoru, ki ga je odstopil Jožef Novak, in sicer s povečavo prejšnje sobe 5. x 5 na 7x9 metrov. Vsi so delali brezplačno in ludi nekaj materiala so dali. Leta 1938 je imela vešč iška binkoštna cerkev 96 članov, od katerih je večina sprejala nadnaravni dar: krst v Sv, duhu in govorjenje v tujih jezikih. Misijonarka Vilma Varga je 1937. leta organizirala verouk za otroke. V okviru cerkve je začel delovati tamburaški zbor. Pozneje je bilo delovanje bin- koStne cerkve prepovedano. Enako je bilo, ko so Prekmurje zasedli Madžari. V povojnem času je bila 1946. leta binkoštna cerkev registrana in svojo dejavnost normalizirala. No. občasno pa so bili tudi težki trenutki, celo obdobja, denimo v letih 1951 - 1952. Leta 1964 so naredili k bogoslužnemu prostoru v Veščici prizidek. Krst pred tremi leti Binkoštna cerkev v Pomurju ima torej zametke v Veščici. Vrsto let je bil njen pastor Franc Guček, zdaj pa je že nekaj časa bolan. O sedanjem trenutku te krajevne cerkve mi je nekaj več povedal njen predstavnik Branko Drvarič O številu vernikov se nisva pogovarjala, kajti član te cerkve je lahko le tisti, ki je krščen s potapljanjem v vodi. To pa so lahko le polnoletni. Nazadnje so na tak način sprejeli kandidata v članstvo cerkve pred tremi leti. Prav te dni so sklenili, da bodo molitveni dom s prizidkom nekoliko povečali, da bo tako v njem še nekaj prostora za družabno življenje in sanitarije. V Veščici imajo obred božje besede ob nedeljah ob 9.00, istega dne popoldne ob 14.00 pa imajo evangelizacijo. Gez teden se sha- ■ O I -j* 'i -il£ - Takšna bu nova hinkoštna cerkev v Murski Soboti, za katero sla naredila načrte Bogdan Čeme in Edi Jaušovec. Gradijo jo delavci POM-GRADA. Do konca leta bo pod streho. dejavnostmi pa so si krepili tudi telo. V eni skupini so bili mladi Švicarji, v drugih dveh pa mladi binkoštniki iz Pomurja. Ze 30 let je pastor binkoStne cerkve v Ženav-Ijah Štefan Grabar, ki sicer stanuje v Murski Soboti in je že nekaj časa upokojenec, prej pa je opravljal vratarsko službo v Muri. Glas o novem življenju Binkoštna cerkev v Vadarcih deluje od 1937. leta. Za njeno širitev v tem kraju sta zaslužna zakonca Perkič, ki sta imela tam sorodnike Šantavčeve. Vaščanom sta govorila o novem življenju. Ob privržencih so bili tudi sovražniki, ki so molivce obmetavali s kamenjem. Neprijetnosti je občutil tudi Jožef Novak, ki Je pred molilnico naletek na žandarja. Ta je sicer snel kapo, ko so molili za državo in oblast, pozneje pa shod prijavil oblastem in pridigar Je bil kasneje kaznovan. Nekega večera je prišlo tudi nekaj Nuskovčanov in zahtevali so. da jih takoj krstijo. Ker so se res spreobrnili , so jih opolnoči krstili v mrzlem potoku. Pozneje so se binkoštniki začeli shajati pil Kuzmičevih, ki so v ta namen dali naredili k hiši poseben prizidek. Zdaj so v to versko skupnost vključeni tudi verniki iz Beznovec. Vseh pripadnikov binkoštne cerkve v Vadarcih je zdaj okrog 20. S pomočjo ostalih binkoStnih cerkva oziroma vernikov so 1982. leta zgradili cerkev, v kateri je prostor za 150 ljudi. Nazadnje so imeli krst s potapljanjem pred dvema mesecema. Od leta 1962, torej že dobrih 30 let, je pastor oziroma pastir Anton Sukič, ki Je po osnovnem poklicu kmet, vendar se je z nenehnim samoizobra-ževanjem in udeleževanjem na tečajih binkoštne cerkve usposobil za prepričljivega razlagalca Šv. pisma, ki je temelj verovanja binkoštni-kov. Več teološkega znanja pa si je pridobil njegov sin Drago Sukič, ki končuje teologijo na binkoštni fakulteti v Osijeku. Zelo zagnan pastir pa je tudi Alojz Vouri. ki pastirjuje binkoštni cerkvi v NuskovL Tam Je binkoštna verska skupnost nastala 1939. leta. Že naslednje leto so zgradili cerkev, ki pa so jo doslej že trikrat prenavljali in s prizidkoma povečali. V binkoštno cerkev je vključenih okrog 70 vernikov iz tega kraja. Tako kot v drugih kra- v nebo, zato mu je roka omahnila in začel je premišljevati o veri. Še več: leta 1933 je Sel v Veščico, da bi videl, kaj se dogaja tam, Navdušil se je nad krstom v Sv. duhu in doma je molil zanj ter ga tudi sprejel. Dve desetletji so Šolarjevi ostali v sestavu baptistične cerkve, torej baptistični binkoštniki, leta 1954 pa so verniki kupili hišo in jo preuredili v molitveni dom za verske obrede in odtlej so pripadniki binkoštne cerkve iz vseh teh treh omenjenih krajev. Leta 1989. s pomočjo ostalih binkoStnih cerkva postavili nov vrski objekt. V njem je prostor za lOG vernikov. Glede na to. da jih je zdaj nekaj čez 20. računajo na nove člane V objektu je večja dvorana s krstilnico. Nazadnje so krstili v vodi s potapljanjem pred dvema letoma. V Fo-kovcih imajo bogoslužje ob nedeljah ob 9.30, evangelizacijo pa zvečer ob 20. Čez teden se sestajajo ob petkih in sobotah ob 20.00, ko proučujejo Sv, pismo. Fokovska binkoštna cerkev ima dokaj uigran tamburaški zbor, ki čestokrat sodeluje v bogoslužju. Začetki prvih shajanj binkoStni-kov v .Murski Soboti so bili jeseni 1944. leta. Verniki binkoStne cerkve v Murski Soboti so se od 1969. leta dalje shajali in imeli obrede v hiši Štefana Grabarja v Cankarjevi ulici. Leta 1977 so kupili Tothovo hišo v ulici Ive Lole Ribarja nasproti soboškega pokopališča in jo v 1978. letu preuredili v bogoslužni prostor. Uporabljajo jo Še sedaj, saj se v njej zbirajo ob nedeljah ob 9. in 17. uri in ob sredah, ko proučujejo sveto pismo, in petkih ob 20. uri. ko imajo molitve. Karel Guček, ki je superinten-dent (neke vrste predsednik) pred-stojništva binkoštne cerkve Slovenije (le-ta ima sedež v Murski Soboti), mi je pojasnil, da imajo za otroke nedeljsko šolo (verouk), kjer jih poučujejo o verovanju. Binkoštniki pa grade v Murski Soboti (v Ciril Metodovi ulici) cerkev. ki bo merila 1.200 kvadratnih metrov, visoka pa bo 8 metrov. Letos jo bodo spravili pod streho. Kakih 80 odstotkov denarja zanjo so zbrali sami. Cerkev bo podkletena. kjer bodo pomožni prostori, v pritličju pa bodo učilnice za otroke in mladino, knjižnica, pisarna za pastorja, stanovanje in seveda velik, 180 kvadratnih metrov obsegajoč prostor za bogoslužje. 49 Akvilov slikarski slog, ki ga odlično demonstrira že poslikava v Veiemerju, ta velja za mojstrovo osebno delo, je prepoznaven zlasti po po In o plastične m oblikovanju človeške figure, posamičnih detajlov, npr. draperije, ki se posamičnemu liku podreja v lepih in bogatih iztekih gub ter ponotranje- nemu, lirsko razpoloženemu obraznemu tipu njegovih upodob- ■ Ijencev. I Če mojstrov slikarski slog vred- I notimo in primerjamo s sočasno y slikarsko produkcijo v srednjee- " vropskem kulturnem prostoru, potlej se nam o ris uje zelo zanimiv tj fenomen. Namreč, opisane značil- U nosti Akvilovega slikarskega stila I na psihološki ravni sublimtrano zr- I calijo duha časa, v katerem je živel I in delal Resda je ugotovitev na I prvi pogled splošna, saj bi lahko I veljala za sleherega umetnika I v svojem prostoru in času, vendarle I je vzdušje časa, tisti fluidni označe- I valeč Človeške prisotnosti. Akvili Ir posrečilo ujeti v poduhovljeni for- L mutaciji obrazne tipike. Cvetoči ■ čas in prosperiteta za vladanja ce- 3 sarja Karla IV. Luksemburžana je ■ nedvomno prispevala k miru, raz- I voju centrov in podeželja, skratka, I lahko bi celo govorili o zlati dobi B srednjega veka. g Za našega slikarja smo ugotovili, H da je moral biti sila izobražen mož. E kajti o tem priča zavzeto komponi- ■ tanje prizorov z napisnimi trakovi, H z napisi v latinščini, ki po svoji I ortografski in sintaktični vrednosti B presegajo zmožnosti kakega pov- I prečnega podeželskega podobarja. K Kajpak pa to načenja eno od osrednjih vprašanj o mojstru Janezu Akvili in smo se ga že večkrat dotaknili. Kje je namreč mogel Akvila priti do take izobrazbe, ki Ft J ® ** i i ;A'-i 1 1 I ■W ‘'V- 1 f S 3 i Martjanci, notranja slavoločna stena, Pavel puščavtiik, pu mu je potlej služila pri izvrSevanju sklepamo o Ak vilo vem Šolanju in pri reSevanju vsebinsko zahtev- V samostanskih delavnicah, naj- se je mogel po sianski Soli oz 'luu* letu 1 1 t I E nih prizorov. Vemo, daje po na- demo šele v napisih samih, kajti kje pišu v prezbiteriju v martjanski drugje kot v tako učenem miljeju farni cerkvi znano, da je bil doma kakor so sktiptoriji, bi tedaj lahko iz Radgone. Ob tem je zanimivo, slikar pridobil odlično poznavanje da je svoja dela venomer znova latinščine, posebej spisov iz katerih podpisoval kot Johannes Aquila, je potlej jemal določene pasuse za jih pospremil tudi s znamenjem sli- spremljavo ikonografsko zaplete-karskega ceha in celo z avtopor- nih likovnih rešitev. treti. Z ozirom na njegovo latinsko obliko priimka Aquila, ki je - kakor smo že ugotovili - sinonim za Misel o tem, da se je moral Ak-vila Solati v samostanih ni nova. Janeza Evangelista, torej: v pre- dasiravno Se ni povsem sprejeta, vodu Aquila pomeni orel, ta pa je Kajpada, z ozirom na to, da pač ne - kot je znano - simbol Janeza obstaja prav nobenih pisnih virov Evangelista Na osnovi take inter- oz. podatkov iz Akvilovega Življe-pretacije moremo slikarja imeno- nja, razen tistih, ki nam jih je kot vati tudi kot Janeza Evangelista iz slikar v svojem opusu zapustil Radgone. o sebi sam mojster, je logično, da tezo o Akvili kot učencu v samo- Seveda pa nam oblika Aquila stanski šoli, verjetneje v itumina-kaže še v eno smer, zlasti tisto, ki torski delavnici kakega takratnega nam lahko pripomore k razreševa- avguštinskega samostana v Rad-nju slikarjeve biografije. Povsem kersburgu ali v Furstenfeldu, sprej-dopustna je hipoteza, da se je Ak- memo kot mogočo. vila že od malega zadrževal v samostanih. kjer si je pridobil Prt tem pa nikakor ne kaže izk- ustrezno metjejsko, slikarsko zna- ljučevati Se enega dejstva, namreč nje za poznejše samostojno delo, relativno inovativne slikarske go-Toda zgolj obvladovanje slikar- vorice Janeza Akvile, bolje slika- niči, odpraviti ita '"V- v.,,,.----- , i^n^r Skoraj gotovo, e_ ,h sklepu o tem ■'J jlIf^K nih slikarij, se K* zadrževati na si ' rf-" v Pragi, kajti ‘^f^^.iti možno ustrezno ■aj'« roma svežih domišlienih v urne’"; domišljenih cesarske Prage, k slikarske delavnic« J zapoznele. Če p"* v jale sočasno, so slik^f) praksi podežclsl^*" ■ stežka uveljavil«' . fNadaljevanJ 9] E) k Us k in ii‘ / I I skega metjeja vendarle ne more nja v aktualnih likovnih formulaci- , \ potrditi misli o tem, da je svojo jah. Nemara njegovo biografijo do-učno dobo slikar preživel v samo- polnjuje tudi obvezno potovanje i stanih oz. v njihovih rokopisnih de- od slikarske delavnice oz. iz dežele i lavnicah. Pravi razlog za to, da v deželo. Pogojno rečeno, Akvila j I 1 I I I j ygstnik, 26. avgusta 1993 stran 13 kronika » d, gi v I-d lO i I I’ >< 1 hi t f C / r ^^deljske gasilske slovesnosti Prihajajo nepovabljeni eni izmed letošnjih poletnih gasilskih slovesnostih je govor-““ pohvali) gasilce, da so nestrankarska organizacija in zato "nko navdušijo krajane za določene akcije (gradnja domov, brizgaln in tako naprej). Še več: na njihove shode pride ^7** ljudi kot na nobenega strankarskega, pa naj ga priredijo leleni, žml... Gasilci sami pa tja, kjer gori, zdrvijo, četudi ' posebej ne povabi. nedeljske slovesnosti : množico obiskoval- Tudi 1 imele v Gornjih Petrovcih so časilci iz Petrovec, Stanjevec. Paskovec, Lucovc dali blagosloviti g.«.,..,— 'J' opremo. Obred so opravili Jbiliški duhovnik Ivan Cam-piti in evangeličanska duhov-Jana in Vili Kerčmar. Na “ovesnosti so oredstavniki oo-(•"neznih 'fJiko - in Adrijanec i gasilska vozila I in so predstavniki po- gasilskih društev na Pt^dHsjvili svoja dru- BiH smo v kraju tragedije Eksplozija in samomor I i Dobrovnik sta pretresla močna eksplozija in tragična ! ffZ" 1-^-^__ n_^__T_i_____?y_ il nja civilne zaščite, ki so jih prejeli: Gasilsko društvo Gornji Slaveči, Drago Lovenjak, Društvo je dobro opremljeno, saj ima dve motorni brizgalni in potrebne pripomočke ter orodno vozilo. Na slovesnosti Alojz Krpič, Franc Rac in Franc Hajdinjak. Poveljnik občinske Gasilske zveze Murska Sobota Jože Pintarič je podelil plamenice III. stopnje Alojzu Krpiču, Francu Racu in Slavku Kosu, s katerimi jih je odliko- val o predsedstvo Gasilske zveze Slovenije. Priznanja ob- Pozdravni nagovor je -^dnik petrovskega ^>u- ■ * Aleksander Bagari, slav- l “^iii scjvoniik pa je bil preJ-.uttk Gasilske zveze Slove-^''^ Ftnest Eory, Pripravili so kulturni in nato še ni. ?' Ptosrani. Tako so za-^sli folkloristi iz Gornjih Pe-80-letiii Aleksander ’ ljudske pe- ' Kar priložnostni duo , l^lelcsandCT Kerčmar in mu Ružič), nato je tatal čarodej BinČ, na- to je bilo uradnega . . lavnimo na so gasili gasilske zveze, g P imel petrovskega dru- I 'er v V Slavečih se je tlerioL. "J « »lavecih S, .^^rs-lo 95 domačih, '11 . '•1 tujih uniformira- Stsilc^* ,GornjesIaveSki po praznik, ker so ^^Jkvatnih r dozidavah in ■T r ’ 3 lillrJ. SAilEfJ #s i p >1 obrede so imeli: evangeličanski duhovnik Geza Erniša, katoliški duhovnik Martin Voros in pastor binkoštne cerkve. Gasilci v Odrancih so imeli v nedeljo slavje ob 70-letnici društva. Na slovesnost je prišlo od blizu in daleč kar 175 uniformiranih gasilcev. Pester kulturni program so pripravili Šolarji, zapel pa je tudi cerkveni pevski zbor. Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije je Gasilsko društvo Odranci odliko-■ valo s plamenico 11. stopnje, enaka priznanja pa so prejeli: Karel Rajsar, Vinko Dominko in Slavko Kavaš. Plamenico ni. stopnje je dobil Milan Kavaš. Občinska Gasilska zveza Lendava je odranskemu društvu podelila spominsko plaketo, občinska priznanja pa so dobili: Jože Smodiš, Marjan i Smej, martin kavaŠ in Franc I Kavaš. Na nedeljski slovesno-I sti so odranski gasilci razvili društveni prapor, nakar je kaplan Lojze Kozar, mlajši, bla- goslovil prapor, sliko sv. Florijana in gasilsko opremo. in I, smrt sovaščana 56-ietnega Petra Jakopiča V ponedeljek zjutraj, nekaj ur potem, ko je na domačiji številka 126 odjeknila eksplozija, so kriminalisti in strokovni izvedenci »brskali« po pogorišču, da bi ugotovili, kaj neki je razdejalo sobo stanovanjske hiše, v kateri se je zadrževal Peter Jakopič. Jo je razneslo kako vojaško eksplozivno sredstvo, je eksplodiral bencin ali kaj drugega? To so vprašanja, ki čakajo na strokovni odgovor. Kaže pa, da ne gre za naključno nesrečo oziroma posledice malomarnosti, kajti - kot so povedali tašča, sosedje in drugi - tragično preminuli naj bi že večkrat grozil, da bo vse pognal v zrak. Iz istih virov tudi povzemam, da družinsko življenje ni bilo ravno idealno, kajti žena je že nekaj časa stanovala v stari hiši ali pri materi, Peter Jakopič pa je prebival v novejši hiši tik ob starem stanovanjskogospodarskem poslopju, ki pa Še ni bila dograjena, saj je bila, denimo, pokrita le za silo (Špirovci so imeli kžp le v eno smer, kritina je bila le nastavljena in nepodzidana). 1 --jiŠi" J Si ! f r«: t Gasilci iz sektoija Gornji Petrovci so dali blagosloviti vso gasilsko opremo in orodje. - Fotografija: E. Š. so povedali, da so občasno do-bili kaj pomoči od občinskega Morda Se tole: Odranci so največja pomurska vas. Nedeljske slovesnosti in poznejše zabave I zbrali z dvema borovima gostii-vanjima. Na nedeljski slovesnosti se je zvrstilo več govornikov, glavni pa je bil (vsaj po mnenju podpisanega) predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, ki je 3 i 1^'1 s 14 i-i a r» l| Gasilci v Odrancih so v nedeljo praznovali 7ti-ictnico, razvili so društveni prapor in odkrili podobo zaščitnika Florijana. Fotografija: Š. S. činske gasilske zveze pa so dobili: Drago Lovenjak, Franc Benko, Franc Rac, Franc Haj- dinjak, Drago Sarkanj, Ludvik 'f Celec, Jože Kornhausler, Mar-' jan Škodnik, Vili Pozvek, Ka- rcl Krenos in Ernest Rac. Pia- j' ___veterana pa je prejel '^•^uštvo se ponaša s tako lepim vaško-gasilskim Alojz Recek iz Dolnjih Slaveč, v Gornjih Slavečih? - Fotografija: S. S. Nazadnje pa so Se blagoslovili > troSnik veliko obetata. .-a so M P 1 Str; tl T M. K C Zibelka kasaškega športa je v Prlekiji, saj bodo prihodnje leto praznovali 120-letnico. Ljutomerski kasači pa se tudi ponašajo s številnimi zmagami na največjih tekmovanjih pri nas. Tako so kasači iz ljutomerske reje osvojili od leta 1925 pa do danes kar 24 derbijev, ki so najdragocenejše V trofeje kas^kem športu, Pre- glejmo jih: iS25 - NaiKttiJaiilmSbrič), 1935 - Peter Pikit (Labifc StoiČ). 1936 - Pika (Ludrik Slavic), 1938 - PemnfJačko Slavič). 1939 - NeU«) Viku» (Atajt Slavič), 11946 - Daaida (Jože Nov^), j 1948 - ftlza (k. Vutmircivič). 1952 - Moneta (ban 1953 - (Ludvik Slavič), 1967 - DistiatalMMkoSiarič.S-), 1973 - Drngo (Marto Slavič, st.) 1974 - Diasta (Matko Slwi, st.), 1975 - Labizosa (Konrad Ifcjs) 1978 - Minto (Kontad H^), 1981 - Ditmu^ (Marto SUvič. st,), 1982 - Fepina (Alojz Savič), 1984 • Rebeka (Stanko Puhat). 1985 - Dorica (Matko Slavič, st ). 1986 - Rt (Jože Hrovat), 1987 - Btteaa MS (Matko Slavič inLJi 1996 - Larina (Fkik Lovrenčič), 1991 - Letja IMbn Koknlj), 1992 - Duras pote Sagaj), 1993 - Lassa fed (Zvonko Oštete). J Zvonko Osterc in Lassa Red ~ zmagovalca letošnjega kasaškega derbija v Ljubljani Zvonko Osterc, ki se je ne- v Ljubljani. Če bo Lassa Red kaj časa ukvaijal z nogome- na teh dirkah zaslužila Še lotom ter igral za Ljutomer in liko, da bo skupna vsota pre-Veržej, je s kasači začel tek- segla en milijon SIT, potem movati pred sedmimi leti, bo morala med najbitrejše vendar se je temu športu res- uvožene kasače. V tem pri-neje posvetil zadnja štiri leta, meru se bo lastnik odločil, da Prvič je startal na Bledu leta bo Lassa Red šla med ple-1986 z dveletnim Lindfildom menske kobile. Potem veli-in zasedel drugo mesto. Po- kem uspehu Zvonko Osterc tem je Štiri druga mesta osvo- pričakuje, da bo prišlo do jil s kobilo Leostino in dve stagnacije in je vprašanje kdaj tretji mesti s kobilo Corade- bo lahko ta uspeh zopet po-villo. Večje uspehe pa mu je novil. Sicer pa ima v hlevu prinesla kobila Lasso Red, ki dovolj mladih kasačev, ki je potomka žrebca Ata Red bodo lahko z dobrim delom G in kobile Lortine. Lortina čez kakšno leto zopet posegli pa je z žrebcem Town Ge- po na j večji kasaški lovoriki, sture dala sestro Lassa Red Ob osvojitvi vseh dosedanjih Leono 11, ki je last Slavka slovenskih kasaških derbijev. Makovca iz Ljutomera in je bila lani najboljša med dve- ki so jih osvojili Člani KK Ljutomer, pa velja omeniti tudi letniki v Sloveniji, letos pa Branka Puhatja, ki je pred med triletniki. Z Lassa Red leti zmagal na kasaškem der-je Zvonko Osterc lani zmagal biju z Rebeko, saj je podko-V Zagrebu in Ljubljani ter val vse tri zmagovalce derbi-osvojil šest drugih in dve jev. Ob nepopisnem veselju tretji mesti. Letos pa mu je nad zmago na kasaškem der-prinesla 7 zmag, eno drugo in biju pa je bil Zvonko Osterc eno tretje mesto od devetih tudi nejevoljen, saj seje prvič startov. Največji uspeh pa je zgodilo, da zmagovalec ni do-vsekakor zmaga na tretjem bil lovorjevega venca in prešlo venskem kasaškem d er- grinjala. To vrzel organiza-biju. Zvonko je tako upravičil torja je popravil Konjeniški vlogo glavnega favorita, klub Ljutomer na dirkah Z Lasso Red je namreč že v Gornji Radgoni. zmagal na kvalifikacijah za Feri Maučec Konjske dirke v Gornji Radgoni Tre^a zmaga Charivja Semollija, Leona D druga v okviru Kmetijsko-živiIškega sejma v Gornji Radgoni so bile kasaške dirke, ki jih je pripravil Konjeniški klub Ljutomer. Dirke si je ogledalo okrog 3.000 obiskovalcev. Med sedmimi dirkami sta bili v ospredju dirka trilemikov, ki je Stela za državno prvenstvo, in dirka najhitrejSih kasačev. Med triletniki je zmagala Jasa (Gorjanc, Brdo) pred eno izmed glavnih favoritinj Leono II (Makovec). Sledita Ma Belle Meghan (Slana) in Agrina (J. Osterc). Zmagovalka je dosegla kilometrski čas 1:21.9. V dirki najhitrejSih kasačev je tretjič zapored zmagal Charty Somolli (Marko Slavič, m1.) 1:15,7 ter tako Se enkrat dokazal, da je nepremagljiv. Drugi je bil Soulman (Makoter) 1:16,6. Med dveletnimi kasači je zmagala Ani Hila (Sagaj) pred Proudyjem (A. Slavič), četrti pa je bil Lady Hill (Jureš). Od ostalih dirk velja omenili še drugo mesto Finte As (A. Slavič) ter tretje mesto Alfe MS (Tramšek), Preskakovanje ovir Uspeh Sobočank Na Bledu je bil« tekmovanje v preskakovanju ovir, ki so se ga udeležile Itidi jahalke KK Murska .Sobota - Grad Rakičan in se lepo odrezale. V močni konkurenci je Marjanca Zrim s konjem Hallagom v parkuiju A - 1 (višina Im) končala tekmovanje brez kazenske (očke. V parkuiju A - 2 (višina 1,10 m) je Katja Bogataj s konjem Juranum dosegla zelo dobro peto mesto. z Dalivojem Titanom - trenetjem KK Tropovci Zadovoljni z rezultati dela Pred nekaj leti je bilo kolesarstvo razgibana športna dejavnost v Pomurju. Nosilca sta bila Kolesarska kluba Pomurje Beltinci tn Tropovci, Žal pa so Beltinčani, ki se ponašajo z dolgoletno tradicijo in zavidljivimi uspehi, prenehali delovati, tako da trenutno aktivno deluje le Kolesarski klub Tropovci. Eden od najzaslužnejših za delovanje je vsekakor trener Dalivoj Titan. Za seboj ima bogate izkušnje, saj je Sest let tekmoval za Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec in dosegel nekaj odličnih rezultatov v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Dve leti je tudi treniral beltinske kolesarje, sedaj pa je že pet let trener pri Kolesarskem klubu Tropovci. Z njim smo se pogovarjali o pomurskem kolesarstvu. - Kaže, da je zanimanje med mladi mi za kolesarski šport v Pora Ulju v zadnjem obdobju manjše, kot je bilo pred leti. Kaj je temu vzrok ? »Res je. da je v pokrajini ob Muri zanimanje za kolesarski šport med mladimi manjše, kot je bilo pred leti. Vzrokov za to je več. Kolesarstvo je naporen in dragi šport, ki zahteva veliko vztrajnosti in primerne pogoje. Ker pa sredstev vedno primanjkuje, so se mnogi aktivni športni delavci naveličali nenehno prosjačiti denar, da so lahko nabavili potrebno opremo in omogočili kolesarjem, da so tekmovali. Zato so S. I H I tl t kolesarji, imata pa str, da prideta med prvtS/T;. tekmovalcev. V JetoŠfP movarai sezom' liko pričakovali od •' ■■ »M—n Icookuf^ movaini sezoni siuo ?■ Omarja v članski kooK lie. »•'.'■jir saj smo mu pogoje za treniranji’ je na začetku sezone val. tako da sploh m Pred dnevi so se n^’' tudi udeležili skega prvenstva državne^ v st SKCga pi vciisivu ■ - , stu, kjer je dosege* SlU, RICI JC uv..--c-. Primož Kavčič, saj J® P Sih dečkih zasedel ^*^<:(** velikega us|Kh3 I Blizu Primož metrov l»l st k p J lit ■A! Peterneb.s»J/^^f pred venuar je padel m -ili D' p- vendar je padel in državnem f a Janževeni Simi deCki je Oavoiin " zasede/ drugo tneszo -pf zamudil naslov prvaka< eejSih dečkih pa je hil Kavčič osmi. l ! L Spidvej klub Lendava je na stadionu v PetiŠuvdh pripravil prvo srečanje spidvejistov Slovenije in Avstrije. Udeležilo se ga je 29 tekmovalcev. Dvoboj se je končal z zmago Avstrijcev $ 44:28. Točke za Slovenijo so dobili: Špitaler 9, Horvat S, .Šušteršič 8, Klavžar, Ž. Lazar in Koren po eno. Med veterani je zmagal Haider (Avstrija) pred Kocmutom (Slovenija). V eksehicijskem nastopu sta se predstavila večkratna državna prvaka Štefan Kekec in Vladu Kocuvan. Njun medsebojni dvoboj pa se je končal neodlučenu. Na futograRji: Stefan Kekec, Albert Kocmut in Vlado Kocuvan, bivši državni prvaki. Fiiltrgrafija: F, M, raje prenehali delati. V Kolesarskem klubu Tropovci Še vedno vztrajamo in si prizadevamo, da ta Športna dejavnost v Pomurju ne bi zamrla, saj je med mladimi še vedno nekaj takih, ki želijo tekmovati. V našem klubu imamo 11 kolesarjev, ki tekmujejo v vseh konkurencah. Klub ima tudi na razporago 16 specialnih koles. Kave« osuli. .. 11“^ - Kolesark' sc uveljavljal * . sl® prireditvami, ' organizi rali? . , c’ »NaSklubjeb^pii^ zirator kolesatskeg Ajda in -- (,1:1 nega pi^enstvaT samični m ekiP?' Vse te priredit organizirali? žira tor kolesar! Treh src ter klubske prostore s trim kabine- uspele tom in kombi za prevoz tekmovalcev.« - Rekli ste, da vaši kolesatji tekmujejo v vseh konkurencah. Kakšni pa so rezultati. Ste z njimi zadovoljni ? »Glede na pogoje, v katerih delamo, sem z doseženimi rezultati naših kolesarjev zado- so - Kakšne p« nadaljnji raiVPl v Pomurju? sO ..(Jf Jcfubii ''amo, oa u, v ^imveč mladih ii^ .'""Lc ^udejstvovanje, nimiuno eiijholP jev za delo. d^ se v zahtevajo »V luišct’* da bi v voljen, četudi bi ti lahko bili še večji. V tekmovanju za pokal .pjjitc dela i" l^j,| ” , * nenehna Frutabelie, ki se točkuje, so dečki KK Tropovec ekipno na tretjem mestu v Sloveniji, med posamezniki pa je dosegel največ Davorin Peternelj, ki ima v konkurenci dečkov možnosti za osvojitev tretjega mesta. Pri cev lehna f* dovali n pri tem 'j'”"* • malo starejših dečkih sta Gregor uspehi Djura in Primož Kavčič tre- l,„2_ nutno med prvimi trinajstimi h S 1 i Ij. Ijl K ' T V IV Kljub temv^P jp ijje dela ne niaoi j^,hd^ usoehi tU"’ f bodo izostal’ J 26. avgusta 1993 stran 15 Šport c državna nogometna liga----------- - Mura: Elan Krka Novoterm 5:0 burska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 3,000, Sodnik: Klinc (Ptuj). P Bt: 1:0 Cifer (4), 2:0 Gliha (44), 3:0 Belec (48). 4:0 Ilič llm(53),5:0 ^ner(70). j**^.RA: BoSkovič 7, Slavic 7, Cifer 7, Breznik 7, Ilič 7, Cener 7, »Jtanja 7, Bakula 8, (Krančič -). Gliha 8, Belec 8, Emeršič 7 (Kokol) Naklo: Potrošnik 2:1 * parku, gledalcev 1200. Strelci: 1:0 Marukič (47), 2:0 Airmt-11 ’ , 2'1 (84). Ml 5 Stankovič 6, Tratnjek 6, Godina 5, Božič 7, Kosič 6, 5), črnko 6, Gabor 6. Šarkezi 6, (VoroS 5). Džafič 7, Steklar: Nafta 0:3 it’ ~ Igrišče Steklarja, gledalcev 500. Sodnik: Salkič . ' t Herceg (47), 0:2 Rob (65). 0:3 Herceg (69). (,/. Farkaš, Bukovec, Novak, B^a, Drvarič, Pal, (Ba-" ■'snian u„_______/t. L-____________\ '■‘^i^jan, Herceg, Hranilovič, Rob, (Hozjan). fiiinišče: Jelen Triglav 4:1 QrtdtkiV‘ l4rif ’ Turnišča, gledalcev 400* Sodnik: Horvat (Maribor). ^tici' 1,5 Ji Turnišča, gledalcev 400. Sodnik; Horvat (Maribor), t«?*' 2:0 Rous (26), 3:0 Rous (53), 4:0 KoveS II m (60), '■rctn 1? Stamenkovič, Temar, (Pozderec), Lebar, Mujdrica, Ko-■ Dominko. Rous Lackovič, Novak, Časar, (Lacko). , •-viinjiKo, KOUS, LacKovic, NovaK, vasar, Suvel: Beltrans 0:0 Korotana, gledalcev 600. Sodnik: Žitnik (Ptuj). ' Osterc tk ■ Radikovič, Brunec, HoSpel, Puklavec, Berendijaš, “=« (ModKcl CcaS 7 C f rti Ir/-k tModlic), SreS, KutuS, Z. Osterc, Stojko. r ■1 klubu ruTOisče nenehno skrhijift m vzgojo lU. n4...K-. _ a__J’ * _ ________i-J__H Rokomet_______________ Prvi memorial Janeza Smodiša Rokometni klub Pomurka iz Rakovec organizira teden rokometa za prvi memorial Janeza Smodiša, dolgoletnega igralca in funkcionarja, Od 28, avgusta do 4. septembra bodo odigrali devet tekem - sobota, 28.8., ob 18.00 ŠRC Pomurka : Ormož (kadeti), ob 19,00 Pomurka ; Ormož (veterani); nedelja, 29,8., ob 17.30 OŠ III. Pomurka : Bruck; ponedeljek, 30.8., ob 19,00 Src Bakovci : Drava (ženske); torek, 31.8,, ob 17,30OŠ III, Bruck : Varteks; sreda, 1.9,, ob 18.00 TungŠram : Biuck; četrtek, 2. 9.. ob 19.00 OŠ lU. Bruck : Ekol; petek , 3. 9., ob 17.00 ŠRC Bakovci ; Žalec (kadetinje) in sobota, 4. 9., ob 18.00 Varteks ; Pomurka. Rokomet--------------- Turnir gostiteljicam v Rakovcih je bil ženski rokometni turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe. Rezultati - Bakovci : Žalec 23:14, Polana : Žalec 20:14 in Bakovci ; Polana 31:24. Najboljše strelke: Bohar 19, Vogrinec-Tratnjek in Hozjan po 10 za Ba-kovce ter Pernoč 17, Šopan 11 in ŽoldoS 7 za Polano. Rokometašice Bakovec so gostovale na turnirju na Mdžarskem in odigrale dve tekmi. Rezultata - Fonyod ; Bakovci 20:13 in Pamut : Bakovci 20.T7. Najboljše strelke pri Bakovcih: Hozjan 10, Vohat 7 in Smodiš 5. Nogometni turnir------ Zmagalo Kobilje v Bogojini je bil nogometni turnir za memorial Jožeta Nemca. Rezultati - Bogojina : Filovci 3:0. Kobilje : Te.šanovci 7:1, Filovci : Te-Sanovci 6:2 in Kobilje : Bogojina 3:1. Vrstni red: 1 Kobilje, 2. Bogojina, 3. Filovci, 4. TeSanovci, (F, Režonja) s« tudi Ictus organizirali pionirsko fli lutos urgaoiziraii pionirsiKi -l, I Iti jo je vodil ttvner Alojz Dogar. Na fotografiji n m”?**'"'*’*'^*’*’ R' ktHičala šolo. Stojijo od leve: B. Zver, D. Žalig, Dominko, VomŠ, Starčevič, .■k. iu- Dogar (trener); čepijo: Kovač, B. Žalig, D, Koren in Lutar. Šah — državno prvenstvo Članic Dober začetek v« f / Pravilne rešitve domačink Nogometni komentar Odličen start v novo sezono Začelo se je novo prvenstvo v prvi in drugi begnil po desnem krilu, poslal žogo pred vrata državni nogometni ligi. Pomurski ligaii so od- Stankoviča, ki pa je bil premalo pazljiv in lično startali, saj so v prvem kolu osvojili MaruSič je z nekaj metrov zadet mrežo. Tudi 7 točk od 10 možnih ter tako dokazali, da so se pri drugem golu je bit akter Oblak, ki je pobeg-dobro pripravili. Soboška Mura, ki jo nekateri nil obrambi Potrošnika v kazenski prostor, nogometni strokovnjaki uvrščajo med najres- kjer ga je zrušil Stankovič, enajstmetrovko pa nejŠe kanadidate za vrh lestvice v prvi državni je Murnik spremenil v zadetek. Končnica ligi, je brez težav s petimi goli ugnala Elan tekme je pripadla Potrošniku, ki je Šest minut Krko Novoterm. Novomeščani so le na tre- preko Džafiča znišal vodstvo domačinov, nutke vspostavili ravnotežje na igrišču, vendar Samo dve minuti zatem pa bi Potrošnik lahko pa si niso ustvarili zrele priložnosti za gol. rezultat izenačil, vendar so gostitelji izbili žogo Sobočani so se predstavili kot solidno priprav- iz same golove Črte. ijeno moštvo z nekaterimi odličnimi posamez- V drugoligaškem tekmovanju sta prijetno niki. Od novincev sta predvsem navdušila Ba- presenetila lendavska Nafta, ki je v Rogaški kula in Gliha, medtem ko vratar BoŠkovič ni Slatini premegala Steklarja, in Turnišče, ki je imel pravega dela, Kokol pa je stopil v igro šele dorrut prepričljivo premagalo Jelen Triglav iz v drugem polčasu. JetmaniŠ pa še ni imet Kranja. Presenečenje pa predstavlja tudi točka pravice nastopa. Z njegovim vstopom v mo- Beltransa v Prevaljah. Nogometaši Nafte so Štvo pa bo Mura gotovo Se močnejša. Z igro, s precej pomlajenim moštvom nadigrali Steki so jo prikazali varovanci trenerja Šoškiča, klarja, ki ga nekateri štejejo kot kandidata za so bili zadovoljni Številni gledalci, saj so videli prvo mesto. Že v prvih dvajsetih minutah bi pet lepih golov. Mura je povedla že na samem Lendavčani lahko voditi, vendar pa žoga nika-začetku tekme, ko je bil na robu kazenskega kor ni hotela v mrežo. V tem delu je Herceg prostora storjen prekršek nad Bakulo. Gliha je enkrat zadel vratnico, enkrat pa streljal mimo lepo izvedel prosti strel, žogo je z glavo prestre- vrat. Tudi Rob je za las zgrešil vrata. V drugem gel levi branilec Cifer in jo poslal v mrežo, polčasu pa je boljša igra Lendavčanov ven-Minuto pred odmorom pa je bil zopet akter darle prišla do izraza. Herceg in Rob sta delala Bakula, ki je lepo podal žogo v kazenski pro- domači obrambi veliko preglavic. Nafta je pri-sior do Glihe, ta pa jo je spretno porinil šla v vodstvo po lepi kombinaciji Šabjan - Rob v mrežo. Za povišanje rezultata so Sobočani - Herceg. Vodstvo je povišal Rob, ko je moj-izkoristili prvi kot v drugem polčasu, ki ga je strsko ukanil vratarja Kuraja, ko je ta stal izvajal Cener. V kazenskem prostoru je naj- nekoliko metrov zunaj gola. Končni rezultat višje skočil Belec in žogo z glavo poslal pa je postavil Herceg, ko je po kombinaciji v mrežo. Isti igralec je samo nekaj minut zatem z Robom močno streljal mimo nemočnega vra-pobegnil obrambi gostov in se znašel v kazen- tarja. Pri Nafti so tokrat najzaslužnejši za skem prostoru pred vratarjem Pavičem, ki ga zmago Herceg, Rob in Sarjaš. Nogometaši je zrušil. Najstrožjo kazen je Ilič spremenil Turnišča, ki bodo drugo leto tekmovanja v zadetek. Končni rezultat tekme pa je postavil v drugi državni ligi zopet nastopali pod ime-Cener iz prostega strela s kakih 20 metrov, nom kraja, so z igro in prepričljivo zmago nad Žogo je poslal v sam zgornji kot vratarja Pa- Jelenom Triglavom iz Kranja navdušili gle-viča, ki je bil nemočen. Tako visoko zmago daice. Z zmago nad kranjskim ligašem so tudi Mura ni dosegla v lanskem prvenstvu. Oslab- pokazali, da so dobro pripravljeni in da bodo Ijeni beltinski Potrošnik je v Kranju doživel v novi sezoni nevarnejši kot v prejšnji tekmo-miniinalen poraz od Živil Naklo, ki pa je bil valni sezoni. To še posebej velja za domače več ali manj pričakovan, saj je Oblakovo mo- igrišče, kjer že po tradiciji ne puščajo točk iz štvo med tistimi, ki se nameravajo potegovati rok. S svojim prvim nastopom je navdušil za gornji del lestvice. Poleg poškodovanih Mi- Novak, ki je bil tudi strelec prvega zadetka, loševiča in Mundjarja pa za Potrošnik tokrat Najboljši strelec moštva v lanski sezoni Rous se nista igrala Jančič, ki še ni povsem sposoben za je tudi tokrat izkazal z dvema goloma. Nino igro zaradi posledic prometne nesreče, in Pre- Koveš pa je bil tudi tokrat zanesljiv izvajal kazi, ki je imel dva zume/ia kartona. Kljub enajstmetrovke. Uspešno so svoj drugoUgaški temu pa bi Beltinčani lahko prinesli tudi točko krst prestali nogometaši Beltransa iz Veržeja, iz Kranja, če bi bili igralci nekoliko bolj V Prevaljah so namreč presenetili gostitelja spretni, kar še posebej velja za prvi polčas, ko Korotan Suvel z dobro igro in povsem zaslu-so imeli tri zrele priložnosti za gol, ki pa jih ženo osvojili točko, ki je gotovo velika spod-Džafič, škaper in Gabor niso izkoristili. Za buda za nadaljevanje prvenstva. Najzaslužnejši Beltinčane je bil usoden začetek drugega pol- za osvojeno točko je vratar Rajh, ki je bil čara, ko so gostitelji v Šestih minutah igre Že nepremagljiv, vodili z dvema goloma. Najprej je Oblak po- Feri Maučec t 1 v t i I I *i. 1 nasi reševalci niso inieli sreče, .saj med 1 lističi'*^''*'’' *'■ reševalci niso imeli sreče, ,saj med ®9ega z 8 pravilnimi tipi. napovedi St. 1: Mura : Krka Novoterm 5:0. Živila 2:1, Koper ; Olimpija 0:0, Maribor : Svoboda 0:1, 'Ce. TVHorie 3 n rirtKi-n.n - t\t\ 1 ./) r^.vivv^rta- I r^trtln ‘ 1 ■ 1’ritii • •' Olimpija 0:0, Maribor : Svoboda 0:1. : Rudar (V) 1:0, Cosmos : Izola 2:1, Steklar: Nafta 0:3 in Korotan : Beltrans 0.0. V hotelu Diana v Murski Soboti poteka letošnje tretje državno ša- ---- bovško prvenstvo za članice, ki ga Katakaštvei organizira ŠD Radenska - Kom- *^"J»nMSrVO grad. Sodeluje 18 Sahistk, med njimi tri domačinke - Majda Ko-vač, Lea Števanec in Katarina Ma- 1, -- ------- UAPOVED ] I sodeluje Alojz Dogar iz Turnišča, dolgo- ]rener pri NK TumiSče. Prognoziral je takole; -*«Sss. I I I lk4<.Ai-ih lAtiU Crt v7nrbTi0 in norfr« I I. f ^Napoved Št. 2 -22 ■ BAaribor B. ---------------- ■ Maribor B. S l^udar (t7 ■ Steklar ^stiiljivi jubilej. V minulih dvajsetih letih so imeli vzpone in padce, vendar pa so bili ves čas skupaj z ostalimi pomurskimi planinskimi društvi iVCIlUUl k'« "»v -------r-J - — J 1 I ■• 1 soustvarjalec razvoja in delovanja osrednje slovenske planinske zve2e, ki __________ Igtos oraznure 100-letnico delovanja. Planinsko društvo Mura iz Murske H _ . r , _r_i' L..Ji .. lafik 'T'4Vj*b trt nmani-^iroli I I ,LClDos" Sobote je zelo aktivno tudi v jubilejnem letu. Tako so organizirali pohod na Peco, ki se ga je udeležilo 54 planincev, dvakrat so bili v Kamniških I planinah, skupina Murinih planincev je bila na Jalovcu in še bi lahko naštevali’ V društvu namenjajo pereebno skrb vodniškemu kadru, ki so jim nagrado omogočili obisk italijanskih Dolomitov, Brente in Rosen-Ob letošnjem jubileju pa so tudi obnovili markacije pomurske I I za gartna ii I -'» --llAKtlVCl '•asiina ■. Bikove! R^^vci 2^5ovci lil .^^ladost" '»ilče poti. -I ■ Planinsko društvo Mura iz Murske Sobote bo letos že tretjič organizator DNEVA POMURSKIH PLANINCEV, ki bo v nedeljo, 5, septembra, ob ” 11, uri na dvorišču soboškega gradu. Za ta prostor so se namenoma odločili, da bi pritegnili na srečanje čimveč planincev in drugih Sobočanov I - «t» ■* tiredništvo Vestnika, Morska Sobota, K »''glista 1993. Pri žrebanju nagrade _ Praviinii, lijMkv i1 —•-----_ ______ 1. 'll ’ ti itn ek in in,^. naslov .j “ UUlUVUli M« »'I ---o-------------J • -* Itet tako pripravili množično kulturno srečanje - piknik v zdravem in čistem okolju. Planinci so namreč znani po tem, da skrbijo za Čistočo gora II in narave, tako pa upajo, da bo prireditveni prostor na dvorišču soboškega I gradu ostal čist tudi po srečanju. O pomenu srečanja in planinstva bosta govorila predsednica Planinskega dru.štva Mura iz Murske Sobote Darja I Šenčur in predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. • Pripravili bodo tudi kulturni in zabavni program, za katerega bodo (poskrbeli an.samhel Avantura, Ivan Hosebsteter in PiStek. Program bo potekal v knjižili slovenščini in prekmurščini Za udeležence srečanje na “ voljo poceni hrana in pijača, saj nimajo namena, da bi ustvarili dobiček. Družine pa si bodo na srečtinje lahko prinesle tudi nahrbtnike s hrano, Itako kot to delajo ob obisku gora. Planinci soboške Mure pričakujejo, da se bo shotla v Murski Soboti udeležilo veliko število planincev in drugih iz _ celotnega Pomurja in jim kličejo. Na svidenje 5. .septembra na dvorišču J soboškega gradul F. M. I Kolesarstvo----------------------------------- Peternelj drugi, Kavčič osmi Kolesarski klub Tropovci je bil organizator državnega prvenstva v gorskem kolesarstvu za mlajše in starejše dečke ter ekipnega državnega cestnega prvenstva za pionirje in mladince. Na d^avnem gorskem prvenstvu fiosameznikov je sodelovalo 106 kolesarjev iz 13 slovenskih klubov. Mlajši dečki so vozili 10, starejši pa 14 krogov. Pri ml. dečkih je zmagal Krevs iz.Lenarta, medtem ko je bil domačin Davorin Peternel drugi, kar je lep uspeh, Čeprav je imel težave s kolesom, saj je vozil brez zadnje zavore. Pri st. dečkih je zmagal Ribič (Krka), domačin Primož Kavčič je bil osmi. Rezultati - ml. dečki: i. Krevs (Lenart), 2. Peternelj (Tro|X>vci), 3. Zrimšek (Krka); st. dečki: 1. Ribič (Krka), 2. Gnezda (Hit Casino), 3. Kraner (Lenart), Na ekipnem cestnem kolesarstvu za driavno prvenstvo, kjer pa gostitelji niso imeli ekijje, so zmagali: ml, dečki: Krka (Novo Mesto); St. dečki: Rog (Ljubljana); ml. mladinci: Rog (Ljubljana), Prireditev g je lepo uspela. i ■P. £ r ii®; Judo BiU SO v letni šoli 1 * rt V Izoli je bila letna otroška judo Sola. Te so se udeležili tudi Niko Babič, Bojan Horvat in Leon Kovač ter trener Jože Kovač iz Lendave. V šoli, ki jo je organizirala Judo zveza Slovenije, je bilo'70 otrok, Tam so tudi potrdili licence - trenerju Jožetu Kovaču in Dušanu Vargi ter sodnikom Janezu Bakanu. Tomislavu Krajačiču. Dušanu Vargi in Jožetu Kovaču. Izpite za višje mojstrske pasove pa so opravili: Janez Bakan in Dean Kulčar 1 DAN, Bogdan Lešnjak in Tomislav Krejačič 2 DAN ter Jože Kovač 4 DAN, m Judo klub Lendava vabi k sodelovanju nove člane. Treningi so deljek. sredo in petek. ° v pone- Na državnem prvenstvu v katah je Dejan Kulčar zasedel peto, Jože Kovač pa sedmo mesto, (JK) stran 16 vestnik, 26. avgusta^ UUTOMER - V tej občini se ukvarjajo s kmečkim turiz- mom kot dopolnilno dejavnostjo štiri kmetije. Gre za Sonajeve iz Veržeja. Ozmečeve na Slamnjaku, Jureševe iz Ljutomera. ki imajo vionogradniško hišico v Globoki, in Žižkove iz Safarskega. Vse te turistične kmetije nudijo pristno domačo kapljico in ustrezno hrano ter tako prispevajo k ustrezni turistični ponudbi na podeželju. (F. KI.) ■ TUNRNIŠČE - Turnišče je eno izmed krajevnih središč lendavske občine. Ponosni so na pridobitve, ki sojih uresničili tudi z lastnim finančnim deležem, t. j. s krajevnim samoprispevkom. Nazadnje so asfaltirali krmše odseke tehle cest: od glavne ceste do popopališča, del ceste v Žitni ulici, v ulici Jožeta Zadravca ter v Panonski, Mladinski in Vrtni ulici. Za posodobitvena dela, ki jih je opravilo podjetje POMGRAD, so plačali 2 milijona tolarjev. Zdaj pa V Turnišču montirajo vodovodne števce, da bi tako posamezniki plačali dejansko porabo in ne neko povprečnino, o kateri so posamezniki menili, da ni pravilna. {J. Z.) ■ LJUTOMER - Nekako pet let deluje v Ljutomeru Društvo gojiteljev golobov pismonošev. Je eno izmed sedmih, ki jih imamo v Sloveniji. Ljutomerski gojitelji golobov pismonoš so vedno bolj dejavni. Je pa težava, kajti dobri golobi pismonoše niso poceni, saj je treba za mladiča odšteti do 2.000 mark, rekordno ceno pa je nek ljubitelj iztržil na razstavi golobov pismonoš v Dortmunu v Nemčiji, saj je zanj dobil bajnih 35.000 mark, {F. KI.) KRIŽEVCI - Potnik, ki se pripelje iz soboške ali radgonske smeri, naleti pred Križevci pri Ljutomeru na »reklamna« panoja, na katerih sta križevski grb in napisa dobrodošlice v Križevcih. Tudi v nemškem jeziku. Take .reklamne zadeve’ pa nismo odkrili na cesti, ki v Križevce pripelje iz ljutomerske smeri. Mar to pomeni, če smo malo zlobni, da potniki, ki pripeljejo iz smeri občinskega središča, niso posebej dobrodošli? In kaj, dragi bralci, menite o sami podobi tega »prometnega« znaka? Fotografija: Š. S. Prleški fiičkec Knici na duuuuugo - kunec je včselic no prleških pa radinskih pa ptujskih, pa vurberških no drugih noči, s kerih je letos prišla kčra no kera šiiroka diklina: nč samo pijana; čehi pa z megloj v gatah! Kruci na dugo, ja - zaj do te deca skoro na šiiroko gledala v učitele ta kak telč v nove dveri, ka so junija učiteli štrajkali' nemesto ka bi deco fčili. Kres nčke dni, gda mo godovno Tilen (čt de megleni, te nede nič nuenega od jeseni) se odprejo šolske dveri. Te pa do učiteli dale štrajkali no se puntali. Zaj so spočijeni bole kak deca, pa bronasti od sunca, ta kak lomerškt zvOn. pod kerin gospod »blebonoš« Didor fči deco fse naj boj Se; pa nič ne Strajka. čitiidi jemi ministrstvo za šolstvo ne do ve k Se pl o če. Brez Izidora bi bili lotmerški kalavini še bole hujdičovi. Pa kčga čeliro si te brodin; se pa so deca ni najnč tak hujdičovi, kak ti mesarske miihe. JežoSnž, gč fsč lozijo ali - pa nč deca. Liiblanska sodnija je zaj - venda za lepšo mulo mešo, kčra de kres neke dni - nagnala fse miihe s črnih mesorof, ka je do kunca priSrajfala radinskega mesora Milana Šumaka za cčlih petnoštir-deset tožnt tolarof. Teko kožni more zaj pločafi, ka je pre na Švare klž krave v mesnici v Biserjanah - t6 je tan, gč se je naroda prvi prčcednik SHS, dr. Antn Korošec keri je vloda fčasik po prvoj svetovno) vojni' tudi Slovencon - pa pre nčkšo prepovčdano cfketino je odove jiiijofškemi kindergartni, ka so sč pre ateki pa mamike bojali, ka do njihova deca dobila zlotenco, ali pa Se kaj hujšega. Ja, liblčni lidje, Ci’ bi vi vedli, kčko osmfdjenčga meso pa klobos odPjo po družbenih mesnicah (totih je čiduže meje), bi že fsi Prleki kozla lil Inšpektori' so se pač zapičili f Šumaka, ka se ne bi reklo, ka nič ne delajo. Či je to tak, te bi mogli' tožiti' več kak pol Prlekije no Prekmurja, gč morejo duma klati kravč pa bikč; gč f hiiti, ali pa f pivnici. Pa so se inšpektor! nč pitali, zakoj mčsori kolejo krave? Pa so se nč pitali, zakoj morejo kmetje klati krave? Ja, jeblan drdg, zotoma, ka mojo narovno katastrofo f priftoŠlih - t6 se provi za prvo pomoč, ka so da amena spufani. Ci odojo krave zodrogi', tč en drek dobijo za jč. Kmeta bi rad fsoki' napfeka. Pa van rčččn, prleški kmetje so bole pametni kak cčli naš parlamčnt. So čilo Hitlera preživčli! Samo f parlamenti mojo butaste no lažlive posldnce. Poglednite samo radgonskega po slon ca krščajnskih de-mokrotof, Kocuvdnovega Južeka! Toti v imčni stranke pje že dugo toke kozlč strčla, ko sč BOg usmili - f cirkvi pa pjč tak nčdužno f pčfsken zbori kltin odpira, ta kak mloda sraka kčra, je SS nč vidla, kak se atek pa mamika rošita. Poglednite samo, ka je napisa v Slovčnca, ka so se Jiiijovčanari zdignili' no bi skoro vzčli v rokč rasohe no vilč. Južek jč napisa, ka pre mojo pri Jiiiji fsoko leto »Formo vivo« v Ičsi, pa rastovč v galeriji Domačija pri Vebariči v Seliščih, pa fse mogočno si je namisla, ka jč krSčajnskin d e mokroto n v veki Sp6t. Lidje prčvijo: »Či do naši poslčnci gradili naš kraj s ten, ka do se okoli kurili kak thčri, te jč bojšč, ka grčmo nazaj v komunizem.« Koki špbt pa jž naprava Zmago Jelinčič, gda je strela kozle po Madžarska. Totčga je pje nč dobro spuščati kres Pričkijo no Prekmurje. Zmago je tan jovno zahtčva ukinite embarga za uvoz orožja f Slovčnijo, Toti bi venda rad Prlekijo spremenija v skladišči orožja, ta kak marproSki aerodrOm, keri jč prSmdli za ves toti Svčrc komčrc. Lčp pozdrof fsen ctizekon no ciizikan, keri do Sli zaj f Š61o; pa tudi tistin, keri do Sli na čpkajč, pa tudi listin,keri do na radgun-sken sejmi fsč pčneze zapucali. Prlekija iiber alles! iz naših krajev I Kolesarski vagoni za ljubitelje narave Ti, jaz, kolo.. Zanimiva novost, ki se je le dni pojavila na vseh slovenskih železniških postajah in turističnih agencijah, je prospekt Ti, jaz, kolo... in vlak. Slovenija vse bolj postaja dežela kolesarjev. Resda je naša država tako majhna, da bi jo profesionalni kolesarji prevo- zi!i po dolgem in počez v zelo kratkem času. Kljub temu pa je težko prispeti do prav lepih pokrajin, ki so kot zanalašč za ljubitelje kolesarjenja in lepe, neokrnjene narave. Velike avtomobilske hiše propagirajo svoje avtomobile s posnetkom vitalnega in urejenega možakarja, ki kolesari v naravi - do narave sc seveda pripelje z naj- novejšim avtomobilom. Slo- (J d c venske železnice so se odločile za podobno taktiko, ki je še bolj ekološka: do narave se lahko pripeljete z vlakom, V vabilo so zapisali; »Slovenci nismo sama narod smučarjev in planincev, vse bolj postajamo tudi narod kolesarjev. V naSi lepi deželi je vse polno cest in m vlak , poti, kamor štirikolesnih poredko zaidejo. Skratka za kolesarje. Kolo ni - tako se je najlažje vežu mestnih ulic m e i. ter se pripeljati do krafl’ , -izberemo za izhodiščne kolesarskega p-otepaniO-spektu so navedeni t imajo poseben oddelek voz koles, drugi imajo -■ voze priključen cel V I r I duhž, I Kl- Večje skupine kolesatjt^ si zaieleli čisto svo/o izlet, pa lahko po do^o' jame jo poseben gon./t kales^r^^' i I I (I SREČANJE - Po 25 letih so sesešli nekdanji učenci 8. A-in B-razreda velikopolanske šole. Mnoge je usoda popeljala v Simi svet, a na srečanje so vseeno prišli. Leta so opravila svoje, saj se sprva niso takoj spoznali. Dobršen del dneva sta prebila z njimi takratni razrednik A- _________________________J razreda Franc Žalik in sedanji ravnatelj Pavel Berden, ki jc predstavil nekdanje in sedanje stanje na Soli, ki so jo medtem nanovo zgradili in poimenovali po Mišku Kranjcu. Srečanje so sklenili z »valeto«, se poslovili in nekateri odšli nazaj v širni svet. (M. HORVAT). Septembra bo na letališču v Rakičaiiu živahno Člani soboškega Aerokluba so za konec avgusta vikend septembra pripravili dve prireditvi, kt bosta privabili veliko ljubiteljev letalnega športa. bodo 28, in 29, avgusta na letališču v RaktČaija sJovetjski ia farva^i padalci xbtalt na tekmovai^d ,n J'*' sjovetjsKt m arvaski paoaici zbtait na tekmovalcu ’ -fls dlj za 6, pomurski padalski pokal in za 1, poka( Letalce Bagari. Skoke si bodo lahko obiskovalo vali vso soboto in v nedeljo dopoldne, po tekmovanja 1^ bo mogoče z dvotnotomim Češkim letalom popeljati nad Pomurjem in se pozabavati na veseav 1 1 ( Slovenske želeviice pripravile ponudbo mesečnih tedenskih in letnih vozovnic Vabilo mladim Vožnja z vlakom je ponekod edini in najhitrejši način prihoda v šolo ali na delovno mesto. V okolici Ljubljane, Celja in Maribora se nekateri prav zares raje vozijo z vlaki kot pa PLITVICA Krajevna skupnost Plitvica pri Gornji Radgoni se že dolgo trudi, da bi zadihala s polnimi pljuči. Napori so že dali rezultat, saj so z zbranim denarjem uspeli zgraditi most čez potok Plitvica, V vasi deluje tudi nogometni klub, ki prireja različne tekme in turnirje, tako da je v kraju dobro poskrbljeno za rekreacijo. Prvi mož krajevne skupnosti Franc Časar pravi, da volje do dela in sloga ne manjkata. prenatrpanih avtobusih ali \ z avtomobilom v prometnih zato bodo Se napredovali. (J. glasbi Biserov. ■ , , Ve$ teden bodo nato možni panoramski leb ? ■’_ Turbolet, ki sprejme sedemnajst potnikov, vm®® mt^oče videti tudi skupinske likovne skoke pada«č® tKl Šia« 4000 metrov. v soboto in nedeljo, 4, tn 5. septembra, ljubitelji leta! iahko napasli oči na več kot ttidese^^ij f« nih tipih motornih in na 15 različnih tipih jadraItt®,. drugi letalski razstavi. Nanjo bodo a svojimi H gostje iz sosednje Hrvaške, Nemčije, Madžarsk,^. omenjene ČeSke, poleg »pravih* pa bo ultralahka letala, motorne zmaje, toplozračni kaj. Večino teh letal bodo predstavili v skega mitinga v nedeljo, 5. septembra, ob l - |^P v soboto zvečer in v nedeljo popoldne pa bo na il poskrbljeno tudi za glasbo, je^la in pijačo. r J ( r s t t s ■ t I n u l n ti d b ji it konicah. Tega ne moremo trditi za Pomurje, saj so vlaki prepočasni ali pa vozijo ob neprimernih terminih, tako da je hitrejši in manj naporen prevoz z avtobusom. Da bi ponovno vzbudili veqe zanimanje za vožnjo z vlakom, so Slovenske železnice pripravile posebno ponudbo mesečnih, tedenskih in letnih vozovnic za vožnjo z vlaki, ki je povezana tudi s privlačnimi nagradami. Pred začetkom šolskega leta 1993/94 so na Slovenskih železnicah pripravili precej novosti za cenejše potovanje z vlakom v šolo in na delo. Z mladinsko izkaznico bodo lahko študentje in dijaki kupovali 40 odstotkov cenejše vozovnice za dnevne ali tedenske vožnje. Nakup letne vozovnice omogoča mladim neomejeno število voženj v 2, razredu vseh potniških vlakov, ki vozijo v Sloveniji; izvzeti so le vlaki TnterCity in EuroCity. Če bodo letno vo-! zovnico v celoti plačali takoj, bodo plačali pravzaprav le 8 namesto 12 mesečnih vozovnic, lahko pa se odločijo tudi za polletno vozovnico. Dijaki in študenti, ki potujejo pretežno ob koncu tedna, bodo imeli z mladinsko izkaznico 30-od-siotni popust. Prav tako imajo možnost nakupa tedenskih, mesečnih in letnih vozovnic vsi zaposleni; pri letnih vozovnicah bo prihranek kar 50- odstoten, zviševanje cen pa menda ne bo vplivalo na ceno te letne vozovvnice. Za vse, ki pogosto potujejo v tujino, je odslej na voljo posebna informativna brošura, v kateri so navedeni vsi vlaki (tudi vlaki s spalniki in ležalniki). Novost poslovanja Slovenskih železnic je tudi, da so se lotili reklamiranja s privlačnih nagrad. Tako imajo vsi kupci mesečnih in letnih vozovnic možnost, da bodo izžrebani in postanejo dobitniki privlačnih nagrad: 10 potovanj za dve osebi na Dunaj, 10 družinskih potovanj z muzejskim vlakom in 10 brezplačnih mesečnih vo- zovnic- bbp Tudi Horvatov Tonek je ugasni' Življenje je podobno blisku. Oba hitro mineta, pravi japonski pregovor. Pa je sedem desetletij tega neprestanega boja za obstanek na tem lepem in zasvinja-nem svetu, potnem dobrote in hudobije, Človečnosti in zverinstva, zdravja in nadlog kljub neprimerljivo hitri minljivosti v primerjavi s tisočletnim obstojem človeka - pa je sedem desetletij življenja,'ki se začne v brezupni revžčini in se vseskozi s trdim delom in napori začinjeno te pretolče do dostojnosti in spožtovanja, le dolga doba. Posebno če te pol tega časa, ki ti je usojen za preživetje, natrpanega z boleznijo, ki si je nisi sam kriv, kt prihaja po vrvt, medtem ko se ti zdravje vrača po niti, f^e-kega neopredeljenega dne, ko si še prepričan da boš kljuboval, z voljo premagat tisto, kar s telesom nisi sposoben, se ta nit pretrga, ne vzdrži več in ni je sile, ki bi jo povezala. Enostavno ugasneš. Horvatov Tonek je do tega trenutka, od bolezni in utrud- I 's-i;; ■ kakčnih drugih tpi KaKsnin arugir* - ............ čiar^h^'^^^it I poročal iz beltinske bil to največkrat nejši prav A. Pf-vat, kakor se je " podpisoval pod društev, skupnosti zacij. Prav bilo, saj je ven, domala tih m ; nP pa vendarle: česar frifiA ljubiteliskth. •nedeljskih zmogli ali hoteh, isO- 'L' zmogli uii . znal in po svoph m opravil. Solit^tio, varčno in korektna- -------- jfdnr. nja, voditi njihove papirje, ^ti če je še jim pisati prošnje in pritožbe atrujen in izcrp^ lep^^dff “ ■ - ' ■ ■ ’ ■ lezni, ki mu je O'J menu dovotie't zanje izlete in družabna sreča- in že in Se... In ta »in Se in še.je bil vtkan v vse pore življenja Antona Horvata iz '' ' ..j; in"u' Beliinec, ki je tako, kot do- krarnljati s jojt mala vsi »prišleki« v lem Čimi, s svo)i kraju, vse do svoje predčasne kojenci, ki u upokojitve zaradi bolezni bil ^^ete k njern , Č Jr srednji pogledal na < v senci na H v tem kramljati s Čimi, s svoptfU » ..i: n*- zraven, kjer so ga pač potre- bovali. Po končani Soli je delal na beltinski, za njo pa na soboSki občini, v kmetijskih in obrtnih orga- Ijivega dela izčrpan, zadnje nizacijah, v društvih in kra-mesece posedal pred blokom jevnih skupnosti, pri folklor- nem festivalu in Športnih prireditvah. Povsod, kjer so ra- te v ( I i I I i je leta i „ ganizacip, urah Žbiheni^ urejefiii dokv jenega časa m gače rtiffiJt. Morda je Sl v senci, potem ko si je s težko pristuženimi denarji, tudi na . , račun skrajnega varčevanja bili poštenega, natančnega m gttče rtufut. pri nizki pokojnini in pri potrpežljivega zapisnikarja. Morda j^ zdravju, uspel kupiti stanova- blagajnika ati predsednika, rnt/ je Žel^l^ P ljtit^‘ nje v njem. Tisto stanovanje. Kregal, če se je kdaj, se je le gi^dna v katerem so zrasli trije otroci, if .. - pa še vnuki in marsikdo, ki je preveč zapravljivo, lahkomi-‘ ■ selno z denarjem in sredstvi. zdravju, uspel kupiti stanova- blagajnika ali predsednika. V sili potreboval kotiček in toplo besedo. Tistih nekaj kvadratnih metrov, kjer so več kot desetletje dobili pomoč in podporo Številni Tonekovi ml/ takrat. Če so sodelavci ravnali slovesa, J -------------—— i- ameriškega Kajti Tonek je poznal trdoto Življenja in prvo kakovost za preživetje - skromnost. Saj je moral varčevati celo z zdrav- vrstniki - upokojenci - ki jih jem, kt mu je bito tako skopo je znal organizirati v trdno odmerjeno. skupnost, jih animirati za različne dejavnosti, organizirati In ob vsem 50 5e zadnje tedne njegovega življe- nja pojavljati Vestniku in li!' filo- naravno . ravna in -.siT jen- J ■ Mlfi Kot da iti fatn- s ravno I I i t 1-t I p p p / P »i 1 g ^gshik, 26. avgusta 1993 stran 17 ra .t iz naših krajev ^vske zdrahe ,) Hodošanci želijo svoje lovsko drušfvo I .ii v-l t# i»“ iH •Jltf' I r if Holtinu H» pred kratkim ustanovili iniciativni odbor za •♦•*skcga drnštva. Ker je eden od pogojev za ustanovi-Imtno lovišče, so skupščino občine zaprosili, da jim ga sijljji' , prsnega stela pa so pred dnevi dobili odgovor oz. sioijj ' **’' občinski organi nimajo nobenih možnosti, da to knji'’ omenjenem območju cospodari jjoiitveno lovišče omenjenem območju gospodari gojitveno lovišče P*’ 27. členu Zakona o varstvu, gojitvi in lovu i< I* X ’'***^*> pravice, da jim to lovišče odvzamejo« Hfkdošanci se "i**' zadovoljili. Na sestanek so povabili občinsko ••»rfci t **^*®®*®**>ifce narodnostnega vodstva in gojitvenega ob-“ Kompas. sprejemali v lovsko organizacijo. Tisti, ki so hoteli postati lovci, so morali iti drugam. Direktor gojitvenega območja Kompas Geza Bačič je menil, da očitki domačinov niso upravičeni. Resje, da dela divjad veliko škode, vendar njihova lovska organizacija korektno opravlja vse naloge, za katere je zadolžena in pooblaS- ”2 ustavo je zajamčena svo-'Joča občanov, da lahko usta-sovijo društvo in s tem uresni-svoje posebne interese. na kmetijskem ob-kjer večina prebivalcev ?’ I naravo. Ugotovili smo, Ves čas nosili breme ^^vil-no zastavljenega go- ^P™rsKega razvoja, ki je vo-M osiromaSenje teh krajev, •'^Hdnjc hočemo biti go-na ■ Jemati kot nj sioietja uc- .)*: povedal eden od čla- t, OSlFrte* svojem, hočemo '0 ohranjati okolje, Smo to stoletja de- odbora za I' društva i JcuMl. Dejstvo je, da si I 5, ie 15 let zavzemajo d* bi dobili svoje lovsko toda v preteklosti je iitn ''eliko pritiskov, ki so }^,,''^emogočili, da bi to svojo T uresničili. In kaj očitajo Na sestanku so spregovorili tudi o cestni problematiki. Kot vemo, je bila v programu posodobitev cest v občini za leto 1993 predvidena tudi cesta od Hodoša do Domanjševec oziroma Prosenjakovce. Zapletlo se je, ker krajani DomaajSevec niso pripravljeni plačati 5% soudeležbe, ki je tudi nekakšen pogoj za to. da se dela sploh razpišejo. Prebivalci Hodoša in Krplivhika pa so potrebno vsoto že nakazali. Kaj torej storiti z DomanjSevčaaj? Predstavniki občine in narodnostne skupnosti so se dogovorili, da se v prihodnjih dneh sestanejo z vaščani te obmejne vasi in jih poskušajo prepričati, da to vendarle storijo. In kaj če ne bodo pristali? Obstaja možnost, da se potem asfaltira le odsek od Hodoša do konca Krplivnika. Seveda pa to ne bi bilo tisto, kar si prebivalci teh obmejnih krajev želijo. Omenjena cesta jc za vse pomembna. Se posebej, ker sc po nj^ prevažajo v prosenjakovsko osemletko Solarji. In . nekateri staiši so že zagrozdi, da bodo svoje otroke prepisali Jj«a Šalovsko osemletko (ki seveda ai dvojezična). t 6 gojitvenemu lovišču Kompas? Predvsem to, da so jim v vseh teh letih premalo plačevali za škodo, ki jo je storila divjad, pa tudi to, da domačinov niso i '41 1 ■» •hk n5.s „ ----------------------------------------------------------- iz 7 Gorišnici pri Ptuju smo ujeli v objektiv Jožeta i^lopi. t prekrival streho gospodarskega '''•tjstr^^ ' ’3nca Vedina. »Pokrivač« je eden izmed redkih h«,,.,' '.P^itno ie, da iih ni tudi v Prekmuriu, kajti večkrat . )“iro, p,,. ...... - —--------- ------- *’’ '' Prelcmurju, kajti večkrat ' Moravske Toplice, kjer zakrpa slamnate ., ua ’‘*’“ngalovih« prekmurskih hišic. Mojster je pove-dnevu naredi okrog 10 kvadratnih metrov strehe, - S. S., fotografija: N. J. 'li'. da Potočnik v slovo »I 1 ■ ^4 V- p Potočnik smo se številni na radgonskem pokopa- '^Itip.? minuli četrtek popoldne. Pokojnica je doča-let. Izhajala je iz skromne družine. Okusila je i vojne. Kljub vsem tem težkim časom je veliko dosegla. Vse od 1945 do upokojitve i^'^^ti o oatnreč razdajala sebe v takratni če ne preveč in ' P^ttoči drugemu. Svoje socialno delo je zares _ Je žrtvovala vse za dobrobit drugih. Števil- najrazličnejšimi nasveti ali kako drugače Takraini časi tepm delu niso bili tako ‘ ... občine danes. Delovala pa je vseskozi na iirokem iin nekaj časa celo na območju ^^t'a]a. Njeno socialno delo je bilo vseskozi fres Po delo je v glavnem opravljala s kole-službe nihče v listih časih ni namenja! SJT ■ ■ ■ "Ič)^ r..,. . Ig ^‘ttžba imenuje. Vedeli so le za Viko. Hoci-z vsem srcem in duSo. Ljudem je bila in k človeško pomagati. Vseskozi je bila do-^^droeu! ''eiila tudi Številne zadere. ^ddo jn '^^^tivanja socialnih zadev ;■ n/dgeznski oirčim s zarezani. Est, ki se sedaj ukvarjamo dejavnostjo, smo ji hvaležni za to. Vika JSnpLvj vi -rnntn tinfiem ' ofi bj/j potrebni socialne pcunofi, nat rtint =0 Z£jrc;ari(. Tst, ki se sedaj ukvarjamo T^oii čena. »Ta škoda, ki se zdaj obravnava, je v glavnem spolitizirana in to bomo plačevali vsi. Zakon natančno določa, kako se Skoda ugotavlja. V kolikor oškodovanec in pa lovska organizacija ne najdeta skupnega jezika, lahko oškodovanec zahteva posebno komisijo, ki jo imenuje pristojni organ !■> '' ■! ' j e ■fis- ■ občine. V kolikor oškodovanec tudi z njeno odločitvijo ni zadovoljen, lahko vloži oškod-ninsko tožbo. Letno imamo okrog 600 jodškodninskib primerov in le'v 15 primerih gredo oškodovanci na drugo instanco. In v zadnjih 10 letih smo imeli le eno odškodninsko tožbo.« Zakaj se torej ljudje ne pritožijo. če mislijo, da so dobili prenizko odškodnino? Na sestanku smo slišali, da tega niso vajeni, da se je v preteklosti tudi dogajalo, da so jim grozili in podobno. Podpredsednik soboške občinske vlade Janko Halb pa je ob vsem, kar je slišal dejal, da res ni strokovnjak za pravne lovske zadeve, vendar pa obljublja, da bo izvršni svet Se enkrat pretehtal pobudo Hodošancev in ugotovil, če sploh obstajajo zakonske možnosti, da občinska skupščina obravnava to vprašanje oziroma odloča o dodelitvi lovišča. Prav gotovo bo potrebno o teh vprašanjih v prihodnje Se spregovoriti, seveda pa na strpen način. Ta severovzhodni del Goričkega je tako v preteklosti kot danes zaradi divjadi utrpel že veliko škode. Ali kot je dejal predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer; »So zakonska določila, ki jih bo treba izpolniti, da boste lahko ustanovili lovsko društvo. Že zdaj pa vas opozarjam, da bo tudi lovska družina morala vračati kmetom Škodo, ki jo povzroča divjad. Poleg vseh dohodkov, ki bodo nastajali, bo torej potrebno izplačevati škodo. In tako se lahko zgodi, da se bo zdajšnji spor prenesel z relacije vaščani Ho-doša-Kompas na Lovsko društvo Hodoš proti vaščani Hodoša,« Silva E6ry ■Z Ir.'. I KAPCA - Jani Go6r, Jožef Horvat, Laci Heženjafc, Ferik Sobočan in Se nekateri Kapčani so sredi vasi postavili dve uti, podobni tistim, kot jih imajo na Kitajskem. Streha je iz trstike, ki sojo nabrali v murskih rokavih, V vročih poletnih dneh nudi prijetno senco. No, fantje in dekleta pa tam ne posedajo samo, ampak Cesto zakurijo ogenj in spečejo krompir, ribe, včasih - zlasti v zadnjem Času - pa tudi koruzo. Kmalu bodo uredili še okolico. Se vračajo časi, ko so fantje peli na vasi? - Fotografija; J. Ž. i TlSlNA - Feri Horvat s Tišine je uredil v prostorih zadružnega doma trgovino na debelo in drobno in jo poimenobal v Agroželeznino. V njej prodaja vse vrste kmetijske mehanizacije in razno orodje. Trgovino je svečano odprl predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Prostore pa je blagoslovil tiSinski duhovnik. Trgovino pa je pridobila tudi Vanča vas, konkretno zaselek Romov, Lastnik Bela Horvat ji je dal ime Jadranka. Prodaja predvsem živila. S Tišine še tale vest: društvo upokojencev pripravlja za 29. avgust kolesarski »maraton« s Tišine do ribiške koče v Gradišču. Kmalu pa bodo upokojnci šli Še na izlet v Zgornjo savinjsko dolino. (F. KI.) ■ LJUTOMER - Ljubitelji ohranjanja tehnične kulture in dediščine iz Prlekije so ustanovili v Ljutomeru društvo Johann Puch. Trenutno je v njem 57 članov. Prizadevajo si zbrati čimveč nekdanjih tehničnih predmetov in razne tehnične dokumentacije (načrti io podobno), da bi jih tako ohranili poznejšim rodovom. Marsikdo je presenečen ob prikazu dosežkov naših prednikov. (F. KI.) ■ RENKOVCI - Po letošnjem uspešnem referendumu si je vaški odbor v Renkovcih zadal vrsto delovnih nalog, zlasti na področju komunalnega urejanja vasi. Ni ostalo zgolj pri načrtih, kajti te dni so delavci soboškega POMGRADA asfaltirali glavno vaško ulico, dolgo 1,600 metrov. Račun znaša 3 milijone tolarjev. (J. Ž.) ■ PINCE - Mladi iz tega kraja so pripravili ob pomoči Pomurske madžarske mladinske zveze celodnevno srečanje mladih. Prišli so s Kapce, iz Gaberja, Gornjega in Dolnjega Lakoša, Petišovec, Doline, Dolge vasi, Mostja, Genterovec, Žitkovec, Motvarjevec, Prosenjakovce ter iz sosednjega madžarskega kraja Torrnyiszentmikl6sa, Preizkusili so sc v orientacijskem teku, v kvizu, kjer so odgovarjali na vprašanja iz glasbe, filma in športa, ter v zabavnih igrah. Zmagali so mladi iz Gornjega Lakoša, drugi so bili Motvarjevčani in tretji Genterovčani. (I. P.) KRAPJC - Ob naših magistralnih in regionalnih cesta so »uniformirani« prometni znaki, saj so prejšnji »unikati« morali vstran. Ob lokalnih in vaških cestah pa še ni takih zapovedi oziroma prepovedi. V Kraju sem poslikal »nadstrešnico« s krajevnim šaljivim grbom krapom, spodaj pa sta kažipota za ribiški dom in Banovce. Podpisanemu je ta znak bolj všeč kot pa tisti, ki stoje na kovinskih ceveh in so si enaki kot jajce jajcu. - Fotografija: Š, S. Alkohol in mi Alhokobol uporabljajo v medicini kot razkužilo ali topilo, za Človeka, živali in tudi za rastline pa je strup. Uživanje alkohola v zmernih količinah daje pivcu občutek sproščenosti, po drugi strani pa je ta občutek zelo varljiv. Raziskave so potrdile, du Je lahko alkohol tudi smrtno nevaren. Čim večja je količina, tem večja je nesposobnost za normalno presoj« in delo. Velika količina alkohola v krvi povzroči evforij« in potem nezavest. Alkohol ima negativen vpliv tudi na spolno življenje. Wiliam Shakespeare je povedal: »Povzroča poželenje, a prepreči ,izvrŠcnje’.« Čezmerno uživanje alkohola povzroči zastrupljenost, pijanost, žlobu-dravost, zmedenost, negotovost, bruhanje... Alkohol in razna zdravila za pomiijanje stopnjujeta vinjenost do nezavesti. Pri padcu takšnih ljudi pride do poškodb, ki so lahko usodne - zlomi, možganski pretres itd. Pri pijanih ljudeh pride do zmanjšane možnosti presoje, kar pripelje do nekontrolirane reakcije organizma, in tako se lahko vožnja z avtomobilom konča s smrtjo. Alkohol je tudi povzročitelj raznih bolezni ali za poslabšanje obstoječih bolezenskih znakov. Alkoholiki jedo malo in največkrat neprimerno hrano. Zaradi tega jim primanjkujejo tudi vitamini. predvsem B. Če dajemo alkohol majhnim otrokom, lahko umrejo za posledicami. Povzroča namreč bolezen jeter (cirozo), srca, živčnega sistema, kože, sečil itd. Alkohol je tudi povzročitelj raznih kriminalnih dejanj, tragedij, zlorab... ogroža naše življenje. Ena šalica močne kave lahko strezni vinjenega Človeka v 30 minutah. Nemirnemu pijancu pa ne smemo dajati nobenih pomirjeval, ker lahkci pade v nezavest in umre. Zato se moramo z vsemi silami boriti proti alkoholizmu. Pijte raje mleko, sokove in druge Ustvaijalno astronomsko društvo vabi v vesolju je Se mnogo človeštvu neodkritih in nepojasnjenih stvari, s katerimi se ljudje ukvarjajo že od kamene dobe. Znanstveniki že ves čas predajajo znanje mlajšim generacijam in zdaj smo mi na vrsti, da s tem nadaljujemo. Torej, Če se zanimate za vesolje, če bi radi vaše znanje o astronomiji izpopolnili in če bi se radi družili še z drugimi astronomi, so vam odprta vrata Ustvarjalnega astronomskega društva (UAD). Kaj pravzaprav je UAD? To je mlado društvo, ki Želi vzpodbujati tiste, ki bi se ukvarjali z astronomijo in z njo povezanim« strokami, Kaj počnemo v UAD-u? Imamo redna mesečna predavanja, organiziramo sestanke, izvajajo se razni tabori, opazovanja s teleskopi, izobraževalni projekt Astronomska naravoslovna noč (ANN) in Se mnogo drugega, članarine v UAD-u ni, je le vpisnina, s tem, da mora vsak član narediti letno 12 prostovoljnih ur za UAD, Od septembra naprej bodo ob Četrtkih krajša predavanja, na katerih bodo člani prebirali svoje krajše referate. Člani UAD-a imajo tudi razne ugodnosti pri taborih in predavanjih. Cc ste manj ambiciozen Človek, lahko postanete simpatizer UAD-a. V tem primeru plačate le letno vstopnico za predavanja, na katera boste pisno vabljeni, nimate pa nobenih obveznosti in ne ckjdiUiuh ugodnosti. Če ne bi radi postali niti simpatizer UAD-b. vseeno lahko zdrave pijače. '1^ >■ dr, LADO NEDELJKOVIČ . J I, L* Pniva socialna delavka, ki je znala ljudem v njimi poveseliti ali jih lolaiiti v fhrkf. drutino ni pozabila. Po upokojitvi je ''"Ul dela, ker tega v Hasu aktivnega dela 'k| •^hi '''•'■eh ^tt^ii(crn.\te občine telmo s'iV}i predhod-Itek v slovenski reiniii ki io re laio t/libila. In-, slovenski zemlji, ki jo jr tako ljubila. Franci Klemeniič pridete na tabore, ki jih to društvo organizira. UAD ima sedež v Ljubljani, in sicer na Bežigrajski gimnaziji. Upam, da bomo prostore kmalu dobili tudi v M. Soboti, saj nam i ‘ j_i_ _i«ix.vixc hr^rtiA Aro.$ini7irfili VJ bi to delo olajšalo. Vsekakor bomo organizirali opazovanja, ki ul lo UC»V * avrvurvuj ...-_________________ v »k. bodo potekala samo eno noč, in sicer malo zunaj M. Sobote. ( Vsi, ki bi se želeli prijaviti ali iti na tabor, se lahko oglasite na ' naslov; Primož Kajdič, Žitna ul. 27, tel. (069) 22-364. I P.K. VETERAN IN POMLADEK -2 O 60-letnici gasilskega društva Lipa smo že poročali, zdaj pa objavljamo Se posnetek. Prvi na levi je gasilski starosta oziroma veteran SO-letni Stefan Časar, potem pa so gasilci različnih letnikov. Najmlajši je 6-letni Tadej Jerebic. Po tem lahko sklepamo, da gasilcem iz Lipe ne manjka pomladka. - Fortografija; J, Ž. stran 18 vestnik, 26. avgusta^ ■ ♦ I k I vojska J L* » t » I Na obisk v vojaški učni center na Ptuju sem šel obremenjen z mojim služenjem vojaškega roka v nekdanji jugoslovanski armadi. Čeprav je od tistega odboja poteklo že dvajset let, ne morem pač preboleti, da sem prebil v uniformi skoraj dve leti. Bilo je to od-bobje, ko smo fantje šli k vojakom v oddaljene kraje z lesenimi kovčki. Tam so nas ostrigli na balin, nam v hlače nasuli »pantakan«, nas po nekaj deset nagnali pod prho s hladno vodo; spali smo na na slamari-cah, na potrebo smo hodili na »čučavce«, maltretirali so nasz nenehnimi »uzbunami«, nam na »politički nastavi« govorili o zgodovinskem boju jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki je potekal ob zvezdi vodnici - partiji... Presenečenje na Ptuju Od takrat, ko sem jaz služil vojaščino, se je marsikaj spremenilo, Na poti v učni center 730 Ptuj, kjer se usposabljajo predvsem fantje iz severovzhodne Slovenije, pa nisem le razmišljal o svoji »slavni« vojaščini, ampak sem si v mislih tudi predstavljal, v kakšnih prostorih živijo in kako se zdaj usposabljajo vojaki naše mlade države Slovenije. Seveda sem vedel, da je pri nas drugače. Po pogovorih s predstavniki učnega centra in vojaki pa sem presenečen ugotavljal, da so sedanje razmere (v primerjavi r 1’* V nekdanji JLA) skorajda idealne. Moja sovovornika sta bila major Jože Murko, ki je poveljnik učnega centra 730, in poročnik Zdenko Korošec, ki je pomočnik poveljnika za motiviranje in informiranje; nazadnje pa se je pridružil še stotnik Jože Jurša. namestnik poveljnika. Ogledal sem si bivalne prostore, v katerih je bilo vse čisto kot v bolnici; postelje so bile lepo pospravljene, osebni predmeti in tudi civilna obleka vojakov pa so bili zlože- I i I I niv omarah. Dokaj čisto je bilo tudi sanitarnih prostorih. Straniščne školjke so bile seveda na izplakovanje, vojaki pa se tuširajo v kabinah, v katerih je prostora le za enega. Torej ni niti sledu o nekdanjih skupnih prhah. Vojaki se lahko oprhajo v topli vodi ne le enkrat, ampak celo večkrat dnevno. Obiskali smo vojaški učni center 730 Ptuj Venec spleti mi, Marina ... iz rdeče belih rož. / Daj, prinesi liter vina, Z to je najina zadnja noč. Z Ne zapusti Marina, t ko na straži bodem stal... šest šolskih ur. vendar je vmes 30-minutni odmor z malico. Kosilo in počitek sta med 13.30 in 15,30, nato se začne popoldansko usposabijane. ki traja dve šolski uri (do 17.05), zatem je Čas čiščenja in vzdrževanja orožja in opreme. Spust zastave in priprava na večerjo sta med 17.55 in 18, uro, večerja pa je med 18.00 in 19.15. Potem je do 21,45 prosti čas. Tako imenovani večerni pregled je med 21,30 in 22. uro. Tedaj pa tudi nastopi Čas nočnega počitka. ki traja do 6. ure naslednjega dne. ko gre spet vse po sikdo »v civilstvu« namreč nima dnevno rednih obrokov hrane, ker si jih morda ne more privoščiti ali pa ima .nore’ prehrambene navade, ker ne je ob določenih časih. Še huje je, če se enkrat .nabaše’ za ves dan! No, povedati S' * dekleta, vendar so skoraj vsi v en glas dejali: »Pivo!«. V vojaški okrepčevalnici namreč ne točijo alkoholnih pijač, pa tako tudi ne alkoholnega piva, ampak le pivski napitek oziroma, kot sami pravijo, »manevrsko pivo« uni- Alkohola tudi ne smejo prinašati obiskovalci. To pa seveda ne pomeni, da naša vojska usposablja abstinente, kajti, ko fantje odidejo v mesto ali pa ob koncu tedna domov (to pa je mogoče Sele po prisegi) . tedaj že zvrnejo kako • i’ pravkar zapisanem urniku. prj u T FlUI t-V, ■ J « J ■ A X i m 1 V času dela prostih dni pa je razpored malo drugačen: vstajanje ob 7.00, kosilo med 12.30 in 13,30, čas za izhode, počitek ali aktivnosti po lastni izbiri je ob nedeljah do 21.30, ob sobotah pa celo do 22.00. Prva faza usposabljanja V ptujskem vojaškem učnem centru se fantje usposabljajo tri mesece, potem pa jih pošljejo v bojne enote, zlasti v Maribor, kjer odslužijo še drugi del vo- ■ r *«»■ j Ai £l steklenico. Kurent na rokavu Vojaki učnega centra na Ptuju nosijo na desnem rokavu (v enaki višini kot na levem rokavu znak vojske) znak ptujskega kurenta. To je neke vrste zaščitni znak tega centra. V centru lahko ob prostem Vojsk Robert Klanec “ l brovnika ne pogreša večina drugih, ampak njo. cerkev na Ptujski Goti it lahko nizal. b^l I j I t t I c r F i k v J » 1 P t( a Vojak Slavko Ficko iz Vido-nec je imel neko nedeljo kar 15 obiskovalcev, med njimi tudi svoje dekle. času in tja do 22, ure gledajo televizijo. Vojaki izdajajo Vojaki Obvezno sikanje ■ pa moram, da tisti fantje, ki pridejo k vojakom z nekoliko '■ .>\i večjimi trebuščki, čez čas (in to ■ brez diete!) shujšajo, oziroma S 1 pridejo do njim ustrezne te-8 , lesne teže. Vzrok za to so se- veda telesni napori, kajti vojaš-B čina, četudi je zdaj v drugačnih razmerah kot v bivši jugoslo-vanski armadi, je pač vojaš- k " Jr j® treba usposobiti g za ravnanje z določenim orož- L jem. pridobiti »kondicijo« in , , tako naprej, to pa z5 tiste, ki se pred vstopom v učni center ' niso ukvarjali s športom ali re-. kracijo, ni vselej ravno lahko. Poročnik Zdenko Korošec, pomočnik poveljnika za moti- I viranje in informiranje jaščine. Uspodabljanje prv^e faze pa dejansko ne traja 90 dni, kolikor jih imajo trije me- M‘ajor Jože Murko, povelj- seči, ampak le 63 delovnih dni J nik učnega centra 730 Ptuj oziroma 519 ur. Sogovorniki so (; ’ mi povedali, da je bojno uspo- i Dnevni razpored Vsakega vojaka, ki prvič pride v učni center, pregleda zdravnik. Četudi je bil na »re-grutaciji« spoznan za sposobnega. Usposabljanje je namreč naporno, vsekakor pa se potijo tisti, ki pred prihodom na usposabljanje nimajo dovolj telesnih zmogljivosti. Sicer pa je usposabljanje naravnano tako, da začno z lažjimi vajami, vr- sabijanje razdeljeno na tri dele oziroma vsebine programov, ki se sicer prepletajo. V programu vojaško-strokovne vsebine se vojaki seznanijo s splošnimi vojaškimi predpisi, imajo poseben predmet postroj it ve no pravilo, spoznajo pehotno orožje in se seveda nauče z njim streljati, zvedo, kaj je vojaška taktika, poučijo jih o načinu obrambe pred radi- t Stotnik Jože Jurša, namestnik poveljnika Pa vendarle gre, kajti slovenski fant ve, za kaj se usposablja. V prisegi, ki so jo novinci pod-obiološkimi sredstvi, spoznajo pisali zadnji petek, so »slo- vojaško inženirstvo in se nauče Vesno prisegli, da bodo branili ' ravnanja z radijskimi nap ra- samostojnost, neodvisnost, vami za zveze. Program svobodo in ozemeljsko celovi- splošne izobraievalne vsebine ■ zveze. samostojnost. v hunec pa je proti koncu trime- sečnega usposabljanja. ko imajo po 7-dnevnem taborjenju 30-kilometrski pohod v popolni bojni opremi. Dnevni urnik pa je takle: vstajanje ob 6.00, med 6.10 in 6,30 telovadba. nato 5- minutno umivanje in urejanje spalnic; zajtrk je med 6,40 in 7.20, sledi 10-mi-nutno čiščenje prostorov in urejanje okolice, od 7.45 do 8.00 pa je na .urniku’ zbor, dvig zastave in branje dnevnega povelja, nakar se začne ustrezno usposabljanje, ki traja pa zajema: športno vzgojo, pohode, sanitetni pouk, temelje zaščite in reševanja in državljansko vzgojo. Med tako imenovano ostalo delo in aktivnosti pa uvrščajo: sprejem vojakov, zadolžitev z opremo in formi- tost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševali svoje dolžnosti pri njeni obrambi«. To je vsebina prisege. Se v marsičem razlikuje od nedanje jugoslovanske »zaobljube«, kjer je bilo med drugim rečeno, da bo vo- tanje kolektiva, tehnični zbor Jak tak junak, da bo »nežaleči in svečanost ob začetku uspo- sabljanja, vodne pogovore in obveščanje vojakov, zdravstvene preglede, tedenske preglede in vzdrževanje orožja in opreme, športne dneve, varovanje učnega centra idr. Usposabljajo se v učilnicah oziroma kabinetih, praktično pa v Ba-busekovi grabi in na vežbaliSču v Apačah pri Ptuju. Škoda, ker so ob novinarskem obisku za tisti dan že sklenili urjenje, tako da ni bilo priložnosti za fotografiranje. Vojaška hrana Ob obisku v vojaškem učnem centru na Ptuju sicer nisem pokusil vojaške hrane, verjamem pa, da je dobra, sicer se suhci ne bi zredili. Mar- 1 v Muveznu vikuhjc V jugoslovanski bilo obvezno 2 »druže« (tovariš). ski vojski se ne ogovatjsjB s tovarišem ne z ampak le po činih, Obvet« je vikanje. Vojaki vikajo’ šine, starešine vikajo pa vikanje obvezno obvezno z »druže« (tovariš). pci utiaiijc nieur^ mezniki. Tako se vojaka, • Seboj lahko vikata ali enako se lahko med kajo ali tikajo starešine-1® _ - • n kajo ali tikajo staresm'-sem že pri hirerarhiji. Sem še naslove « V obrambnih silah Slovenije so naslednji Ji * še naslove P d 4 ni ki 1 : ni dl ni ni Us D dal svoj život«. Brada bi ovirala Vojaki v učnem centru na Ptuju so bili lepo pristriženi. Nekateri so imeli brčice, nobeden pa brade. Vojaški starešine so mi povedali, da nošenje brade ni nikjer izrecno prepovedano, je pa vojaki nimajo iz Čisto praktičnih oziroma varnostnih razlogov. Le kako naj bi si nataknil plinsko masko. Vojak Matjaž Mimeirajh iz Stojinec služi vojaški rok le 10 kilometrov od doma. Na usposabljanju si je že .nabral’ precej novih moči. vsake tri mesece (torej vsaka generacija) glasilo Panorama, v knjižnici jim je na voljo 300 knjih z vojaSko-strokovno vsebino in 250 romanov. Prejemajo vse slovenske dnevnike, pokrajinske tednike in nekatere revije. Vojaki lahko berejo tudi verski tisk, seveda pa si ga morajo kupiti sami, enako tudi drugo branje, ki ga učni center nima naročenega. Poleg posamičnih izhodov (čez teden je to sreda) učni center organizira tudi skupinske oglede kul-turno-zgodovinskih spomenikov, ki jih je na Ptuju zares veliko, Obiskali so tudi 10 kilometrov oddaljeno romarsko aioveniic so , vojake in slušatelje h it Te šj, Pl m Ske šole poddesetni^ '^■ rifJt,- zi podčastnike i vičji vodnik, Štabni •' jj, jCi praporščak; za čnsta' .p nerale podporočnik-stotnik, major. P'dP polkovnik. pcifi'OL.?rjk, gf/tertsf^iorurA- T s« '.■S' k J častniški in t--- podporočnik , vete, pitrtidnik ‘J. nik bojne ittdie-kapi/ttn vete, hnine iadje, ^nrruT. --'r vieeatitttjeai DO so n-aakeI ......... del, ampak si jih ne bi oUi. unij /inieb/ fiakSne po so — nih činov* l.ahko uapvsabljanju 'P'**' to. Posnetki: « Ji r A I' it/VATAMA -^1 'er 'tit Pit; h' tli], “bi Is Ul m, ti' Pl tlCl ‘“ti ^ik iPdi P' ^ci o i? 'ki ti? Pj*x. •T ne da bi prepuščala bojne pline, če bi imel brado! Fantje i pa so urejeni tudi zato, ker ; imajo pogosto obiske. Pa ne le staršev, ampak deklet. Neka- i tere vojake sem povprašal, kaj najbolj pogrešajo na usposab- t Ijanju, in pri tem sem bil prepričan, da bodo odgovorili, da 1 sa I ygsinil^26. avgusta 1993 stran 19 I I I nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi j PrenOVa HOVCga Draki, to- Uvrščena kntacija II - obvez- je bilo za 227 lotov prometa, na- I i •u poročanje o do- Uvrščena kotacija II I j sleCnjega dne padel na 99,9 pri 39 j niče Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 17. 8. rahlo pade' na 87,8 ko je bilo za 4 lote prometa, v sredo na 87,6 pri iO lotih prometa, nato pa se v četrtek vrnil na 87.S, prometa pa je bilo za 65 lotov ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek (18 lotov - apllkcija). V ponedeljek je njen tečaj poskočil na 88,0 pri 62 lotih prometa. Kotacija II ~ delnice Z delnico Salus se je po štirinajstih dneh spet trgovalo, njen enotni tečaj pa je padel iz .5500 na 5300. prometa pa je bilo za 22 lotov. 17. 8. je enotni tečaj delnice LEK sicer Se nadaljeval s padajočim trendom, saj je padel iz 18327 na 17000. ko je bilo s to delnico za 20 lotov prometa in se na tem nivoju zadržal Se naslednjega dne pri 32 lotih prometa, v četrtek pa je njen tečaj nekoliko porasel na 17140, prometa pa je bilo za 100 lotov in se na tem nivoju zadržal tudi v petek (4 loti prometa). V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 60 loti po tečaju 18800. Prosti trg - obveznice Z obveznico Gorenje so bili 17 in 18. 8, prijavljeni le aplikacijski posli skupno z 238 loti, njen enotni tečaj pa se je zadržal na 95.0, v četrtek pa je bilo za 302 lota prometa, enotni tečaj pa je poskočil za kar 3 9 odstotne točke '(98,9). V petek so bili s to obveznico prijavljeni le aplikacijski posli s 142 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 95,8. Na tem nivoju se jc zadržal tudi v ponedeljek pri 39 lotih aplikacijskih poslov. Enotni tečaj obveznice LEK 2 je 17. 8. po.skDČil IZ 101,3 na 101,9, prometa pa je bilo za 461 latot, naslednjega dne pa za 121 lotov po enakem tečaju, V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 103,0, ko je bilo za 323 lotov prometa. 17. 8. je enotni tečaj obveznice Občina Laško neznatno padel iz 77,5 na 77,4, prometa pa je bilo za 200 lotov, v petek pa so bili piijav-Ijeni aplikacijski posli s 50 loti po tečaju 78,5. Z obveznico občine Zagorje je bilo 17. 8. za 222 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je pade! iz 66.4 na 66,1, vendar je že naslednjega dne poskočil na 69,3, V četrtek je njen tečaj padel na 68,7, prometa pa je bilo za 20 lotov, V ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 6 loti po tečaju 69,5. Enotni tečaj obveznice PTT Celje je 17. 8. porasel iz 99,3, na 99,6 ko je bilo za 53 lotov prometa, v četrtek pa na 100,7, pri 96 lotih prometa. Nihal pa je v tem tednu enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica. 17. 8. je tako porasel iz 96,4 na 98,1, ko je bilo za 146 lotov prometa, naslednjega dne padel na 96,9 pril 142 lotih aplikacijskih poslov, v četrtek pa ponovno poskočil, tokrat na 99,1 (440 lotov prometa). V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 100 loti po tečaju 99,2. Tudi enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je v tem tednu nihal. Tako je 17. S. porasel iz 99,8 na 100,5, ko .—»„.,.,<1 frijmvBilje II ««■ l šsjanjih na trgu vrednostnih papir-I It’ zajemalo obdobje med torkom, j K., in punedeljkom, 23.8- 199J. I 7 pjejsojgff, [,,jj,u sem omenila, l je delnica MK Založba padla od 1 “1. (sprejet odlok o sporočilih javnost v primeru vet kot 30 otl-stotne^j padca ajj porasta delnic) 35 36 Odstotkov in da mora vodstvo Mladinske knjige pod.nti sporočilo 35 javnost. 12 (ega sporočila pa ni jatbrjij razlogov za njen padec, .saj “pravni odbor MK ob polletju ''Ictovil razmeroma ugodne rezul-knjigovodska vrednost del-pa je 30, junija letos znašala I “‘‘Sj vc{ n.OOD.OO tolarjev. ^57 lajadi tega pa ne preseneča, i ® i« enotni tečaj te delnic« po-7 porastu. y:r'ntfl() za javnost je morala 1 tudi SKB banka, katere ^^5 9iJ 23. ? porasel za 30 odslol -) ■ Čeprav je vodstvo banke I' javnost menilo, da ni l razloga za takšno po- ! (B se nekateri sprašujejo, j viia pred tem njena vrednost ' m? i« ludi v tem jtn I 'lajigDvodska vrednost vetja Daikis IZ Trbovelj je za-‘ zmanjšanje lota njihove d-', ivaj spomnim, da je !« pc' biiilas predstavljalo 10 del-J 'ut. vse ostale delnice pa so 1 '7ila ena delnica pa bo od 24. 8. tudi #1!.^?*° delnico. Zaradi te spre-k morala ta delniška nif T, '"tiakiiiti iz obtoka 200 del-^■"SduOEM (dejansko 10 del-"sihn",--''' dodatno pa so bgi/"’ novih delnic po v 7 četrtek, 26, 8-, po-Ihdi delnica d.d, 3:omisiji za vrednostne '.P^cd časom, kotacija pa ičloj." "'k zavrnjena, temveč le ^3 k komisija zahtevala dodatne dokumeiira-Ssi^^^/Stolactjc .^‘Jk^novli, V iavnn... - M iii’1 t« I k (i* f K ik f* If 19 dr t* (P «< A Jf 1> if t ii s ‘^'jo 1 <1 za za javnost je morala te- razloga za takšno po- borzi vrednostnih tudi delnica d.d, je vlogo za kota- ?cijo pa so objavili tem obvestilu iJL?* iein^^* Svojimi rezul-h(jd„ I. ''la Ljubljanski ti '^iSe redne delnice. ''10. ■ z> H. •zdane za dokapitaliza- brp(£ Itapital pa so bile A 'bvuz> lotih aplikacijskih poslov, v četrtek pa ponovno poskočil, tokrat na 100.7 (91 lotov prometa). V petek je njen tečaj ponovno padel (99,9). prometa pa je bilo le za 4 lote V ponedeljek je njen tečaj ponovno poskočil (100,2) pri prometu 157 lotov Z obveznico Rogaška i so bili 18. 8. sklenjeni aplikacijski posli 118 loti po nespremenjenem tečaju 77,0 naslednjega dne pa je bilo s to obveznico za 52 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je padel za 2 odstotni točki (7.5,0). Z obveznico Rogaška 2 so bili v petek in poitiKleljek sklenjeni aplik.vcijski posli skupno z 10 loti po tečaju ,il .0 Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je tudi v tem tednu v porastu. 17, 8. je porasel iz 372786 na 381000, ko je bilo ze 4 lote prometa s to delnico, naslednjega dne na 383CKK) pri 3 lotih prometa, v četrtek pa na 385000 (2 lota prometa). V petek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 4 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 367500. V ponedeljek je njen tečaj ponovno poskočil (390000), prometa pa je bilo za 2 lota. Redna delnica Hipotekarne banke je 17. 8. poskočila iz 6027 na 6208, prometa ps je bilo za 4139 lotov, naslednjega dne na 6265 pri Dodatna gospodarska panoga v podeželskem prostoru bo prav gotovo tudi razvoj kmečkega oziroma ekološkega turizma, zato je pomen ohranitve arhitekturne tipike in z njo arhitekturne krajine tem večji. Regionalna pestrost sorazmerno majhne Slovenije je bolj izrazita kot se tega zavedamo. Zato bi veljalo to prednost še bolj izkoristiti. Poleg smotrnejše rabe prostora bo moral biti večji poudarek na ohranjanju, prenovi In tipološki kotn-ponenli novogradenj, še zlasti tam, kjer bo šlo za turistično ponudbo. Internacionalni univerzalizem v arhitekturi stopa v ozadje, v ospredju je odzivanje na značilnosti posameznega prostora z njegovo nezamenljivostjo ... Nara.ščujoča ekološka zavest išče posebno v turizmu allernntivne oblike, zato ne smemo gledati v napredni arhitekturi le tehnične per-fekcioniranosti niti »funkcije v deformaciji«. ampak tudi neko vrsto »poezije za dušo«. V regionalni ti-piki in njeni identiteti je namreč tudi p.sihološki naboj; zaupljivost, občutek zavetja m varnosti, berljivost in čustveni odziv, . tipski projekt severovzhodna Slovenija obstoječe nm Miuninnmi I C3CSC3 i prometu 977 lotov, v Četrtek pa Pri novih. tipskih hišah >> CC En 2 1 I JO FASAOA stranska vhodna VESTNIK j j prenova 1® ±±±H prisojna TRANSFORMATORJIH - bomo verjetno tak vtis le redko do.segli, S tem nočemo reči, da je tradicionalna hiša edini zveličavni s'zorec za novo hišo, ki jo bomo gradili ob koncu 20. stoletja. Vsaka doba je vnesla nove tehnične in tehnološke, gospodarske in kulturološke značilnosti v naš prostor; prostorske, klimatske in ckologi-stične značilnosti so ostajale, saj so bile odraz kulturne zavesti takratnega človeka. Kljub različnim, tudi stilnim pristopom so takšna naselja ohranila svoje skladje, saj sta prevladovala etos in logika prostora in oblike. Množica individualnih hiš, zgrajenih po enoumnih tipskih načrtih, seje kot raka.sto tkivo razrasla zunaj organskega obrisa obstoječega naselja, razkrojila s svojo disperzijo krajinski prostor ter spremenila berljivost avtohtonih naselij in arhitekturne krajine. Kot ekstenzivni podaljšek organskih naselij je množica neusklajenih novogradenj zmanjšala funkcionalno rabo prostora z vsemi posledicami za kakovost življenja in videz naselja. Kadar govorimo o varstvu in urejanju prostora, smo do.slej mislili predvsem na gospodarjenje s prostorom, na razvoj proizvodnih dejavnosti in poselitve, zanemarili pa inao oblikovanje tega prostora, kar bi lahko dosegli z ekološkimi, biologičmrai m tipološkimi usmeritvami v smislu regionalne pripadnosti. Ko iščemo danes potrditev narodne samolfifnosti na področju umetnosti in kulture, se zdi, kot da iiiw oblikovanje prostora in njegove arhitekture popolnoma prezrli ... padla na 6191, prometa pa je bilo za 630 lotov. V petek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 60 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 6209. v ponedeljek pa z 10 loti po tečaju 5588 (10 odstotni padec). Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je 17, 8. porasel iz 6185 na 6336, ko je bilo za 7928 lotov prometa, naslednjega dne poskočil na 64.38 pri 2046 lotih prometa, v četrtek padel na 6159 (2011 lotov prometa), v petek pa na 61.18 pri 2109 lotih prometa. V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 120 loti po tečaju 5526 (nekaj manj kot 10 odstotni padec). Prednostna delnica KBT je 17. 8. padla iz 764SI na 73820, pro-mclB pu jc bilo za 119 lotov, na-slednjeg;* drtc na 731^’P''“' ''I r/ fenu c ponovno posko- 1« Ptometa), Na >^3i;,' '‘1 je u zadržal Se 364 lotov f I 9 - 4 s to ob- , S" dne nekoliko pm- pri 156 lotih Uspeha MS fPo * r i M I i A ' urrrr 1 Mh« -ir O«O0 C2-2K TdUTBK«. -0»* u poslomcmČ« 5*ann«i« 5^ CKUO ............. UmMM «»< iat-e& Tihftkh* cw I^-MF RpnuBrnAfe crtU H •±«1^ 9 oca 2»-4£O latvfak« (A t* banka d.d- dneh od 21, 8. do 29. 8. 1993 ^'^slujemo tudi na Kmetijskem ®jrnu v G. Radgoni v hali B, kjer ^■Ti nudimo; Ugodno menjavo deviz f^ožnost vseh plačil ^se informacije o banki in mož-nost sodelovanja z nami sč/fe nas' i I V četrtek njen tečaj ponovno padel J asfZ« J ^7 pn'soj»iu irmfiska ckturne lupine .. ) preobtikuvanje ptisodahljanje. Posodobimo m v ; smislu TOPOGRAFIJE (morfo- loškemu vzorcu se lahko približamo z usmeritvami m dozidavami k obstoječi hiši v smislu razširjenega družinskega programa, kot so npr. prostori .prostočasne' ali dopolnilne vsebine za drobno obrt, umetniške ali ljubiteljske dejavnosti ipd.); TIPOLOGIJE (kjer posodobimo bivalne in vzporedne prostore v smislu današnjih bivalnih zahtev glede na: orientacijo. E 27Jj‘- |O. 11 ra I d 1 ] I k s jtnr;: & □r JO 77.O«?i T L ILI JV 't! prtdsiTcšjr sončna in tamponska območja, varnejšo m varčnejšo gradnjo (protipotresna varnost), dodatna toplotna zaščita, akotnulacija sončne . toplote itd.) in LIKOVNIH SE- STAVIN. ki jim vtisnemo sodobni nagovor tako v likovnem kot prostorskem pogledu po načelu: gibljivo zaprto ; steklenjak, zimski vrt... delno odprto ; gank, loža... delno pokrito . stebriščna lopa, pargola, brajde... razmejitveeno ■ naravne in zelene pregrade... Moškonov predlog gradnje nove kmečke hiše, ki sc bo ukvar- j jala ludi z donolnilno doinvimc*..« ». (Povzeto iz brošure Kaj lahko daiics naredimo z nepravo arhitekturo in knjige Kako gradimo lepšo bit., .. • ei-..— ’ — - stran 20 vestnik, 26. avgu^a 1 En hribček bom kupil Bom trto sadil To je veljalo nekoč. Danes so hribčki že .pokupljeni’, zasajeni z najkakovostnejšo trto in dajejo priznano sladko prleško vince. Za prijafle in goste od blizu in daleč pa seje podjetnik Vinko Brenholc domislil ponudbe, ki bo razveselila poznavalce vina in gurmane. .Na vinski cesti med Ormožem in Ljutomerom, v samem osrqu vinorodnega območja - na Jeruzalemu - je odpri prvo pravo vinoteko v teh krajih. Nahaja se v kletnih prostorih gostišča na Jeruzalemu, že na prvi pogled pa vas bo očarala s svojo urejenostjo. Vinko Brenholc je v urejanje stare, neuporabne kleti vložil veliko delovnih ur in energije, poleg tega pa tudi precej mark. Za notranjo opremo so uporabili devet starih lesenih stiskalnic (preš), ki bi sicer žalostno končale v številnih propadajočih zidanicah po okoliških hribih, a so na ta način ušle uničenju. Celotna notranja oprema je narejena po stari navadi, popolnoma brez žebljev. Posebno razveseljivo pa je. da se stil ujema tudi v vseh malenkostih, kot so pepelniki, vaze, krožniki, Zal večina gostilničarjev na takšne malenkosti ne pazi, tako da ima izbirčen in občutljiv obiskovalec vedno dovolj .materiala’ za pripombe. V vinoteki lahko okušate najkvalitetnejša slovenska vina, poudarek je seveda na pridelku Ijutomersko-ormo-ških goric: upajo pa. da bodo kmalu lahko postregli tudi z izbranimi tujimi vini. Tudi ponudba hrane je nekoliko posebna. Držijo se starih receptov in skušajo v skladu s sezono ponuditi stare kmečke jedi, ob katerih smo odrasli, a jih le redko kdo zna pripraviti, kot je treba. Razen že karakterističnega mesa iz tunke velja omeniti predvsem gobovo juho z ajdovimi žganci, smetanove kumare (.narete murke’), stročji fižol s smetano in zaseko, lahko pa si privoščite tudi Čisto klasične jedi. Presrečni boste tudi vsi, ki po polnoči brezupno iščete prostor, kjer bi se dalo Se kaj dobiti. Pripravljali bodo različne glasbene, literarne večere, folklorne nastope in podobno, Sam Jeruzalem ponuja enkraten razgled; koder vam seže oko, vidite le hribčke posajene z neštetimi nasadi vinske trte Tukaj v času, ko doze reva grozdje, domuje popoln mir Samo Vinko Branholc ne miruje. Komaj je uresničil zamisel z vinoteko, že snuje nove načrte, med katerimi je nekaj zelo zahtevnih. Ampak Če bo vse po sreči, boste v prihodnosti na Jeruzalemu lahko obiskali viničarski mu- zej, občudovali prekrasen park in se po bližnjih gajih zapodili v galop na kakšnem vrancu. Če bo vse po sreči, pomeni - če bo kdo priskočil na pomoč in razen besed pohvale primaknil tudi kaj konkretnega, kakšno finančno pomoč. Družina Brenholc je do sedaj vse financirala sama in počasi jim pohajata energija in volja. Eden izmed vidnejših ormoških politikov je nekoč dejal, da naši ljudje, ko gre za podjetništvo, ne vidijo dalje od gostilne in trgovine, To drži kot pribito. Vendar so gostilne |. takšne in drugačne. L VIKORUA KLEMENČIČ t« * rsionfr ipTROMr 1 I ilUnlltov ' thomy 3 pogrejte, prelijte, pokusite, uživajte. dobitnika ZLA TIH MEDALJ vestnik O madžarskem kralju Št^anu v Lendavi Ziv’ še danes Prvi madžarski kralj Istvan, ki je postal tudi svetnik, je v ,novi’ Republiki Madžarski, potem ko se je pred leti otresla .bratstva’ s komunističnimi državami vzhodnega bloka, spet dobil tisto mesto, ki mu gre v zgodovini naših sosedov - na samem vrhu lestvice zgodovinskih osebnosti. Tako je 20. avgust znova dan svetega Štefana, ki je največji madžarski praznik. Je obenem tudi praznik novega kruha, ki ga lahko pečejo po končani žetvi. V Porabju so ta praznik Se darja. Dobro je govoril in pisal posebej slovesno zaznamovali v Monoštru (Szentgotlhardu), kjer so proslavljali tudi 10. obletnico preimenovanja v mesto. Prvič pa so počastili spomin na kralja Štefana tudi pri- latinsko, razen Svetega pisma pa je prebiral tudi dela znanih cerkvenih in posvetnih avtorjev. Ukinil je plemenske skupnosti oziroma plemenske države ter ustanovil županije in padniki madžarske narodnosti Škofije. Zaradi tega ga Štejejo v Prekmurju. V petek zvečer so namreč v lendavskem gradu odprli razstavo z naslovom Zapuščina kralja Štefana. »Za nas je prijeten občutek, da se lahko te nesporno najpomembnejše, z naj več j im spošto- za utemeljitelja madžarske države in katoliške cerkve natem prostoru. Za kralja je bil kronan točno leta ICMJO, in sicer s krono, ki mu jo je podaril Vanjem či venčane osebn osti V zgodovini madžarskega naroda, našega prvega kralja svetega Štefana spominjamo med tako dostojnimi okoliščinami tudi zunaj meja meja Madžarske, v sosednji prijateljski državi, med Madžari, ki žive tukaj kot narodnost. Čez štiri leta bo točno tisoč let od tega, ko je leta 997, po smrti kneza Geze stopil na čelo Madžarov, ki so takrat živeli večinoma še v plemenskih zvezah, njegov sin Stefan in je v času svojega vladanja do leta 1038 odločilno vplival na oblikovanje usode našega naroda v naslednjih stoletjih, je v pozdravnem nagovoru ob otvoritvi razstave med drugim dejal veleposlanik Republike Madžarske v Slovenije Istvan Balogh. V ohranjenih zapisih kronistov so le-li označili kralja Štefana kot zelo sposobnega in Jj izobraženega mladega v!a- KOLINSKA V življenju so stvari, majhne, a pomembne, kakor pika so na " i"... ... ena je [THOIVIYj R I. Kmetijsko-živilskega sejma Gornja Radgona 1993. I kot enonacionolna. NarodifOi^ Žive tako v Sloveniji kakor Madžarskem. Obe državi i>f' fnorata zagotavljali Hliv Tudi naša pokngi^^f __________ pfavice. ...... dom večjezično govorečim -dom. Te narodnostne so zaradi svoje številčne mitT sto zgodovinsko obdobje, ko je utemeljitelj države kralj Štefan v zgodnjem srednjem veku postavil državnost na trdne temelje. Zgodovinske izkušnje stoletij in celo tisočletje pričajo v* v* v*, v .^av,. nosti ranljive. Potrebujejo čito. Dobro bi bilo in matil^^, biti tako, da bi večinski to različnost doživljal kot i'”' bi ustvaril take noto in bi ustvaril take i sti, da bo narodnost ohrnnihi ^vni materni o njegovi modrosti. Njegov blišč in slava nista izgubila svoje vrednosti. Njegova opozorita in nauki so še dandanes aktualni. Potreba po krepitvi državnosti nikoli ni bila večja kakor prav dandanes, ko pustoši ob naših mejah nespametno nasilje, ki požiga vse pred sabo m uničuje naj lepšo, neponovljivo vrdnoto - življenje. Najpomembnejša naloga obeh držav, Slovenije in Madžarske, torej večinskega naroda v Sloveniji m našega matičnega ohranila svoj materni I , i kulturo, tradicijo, I > priloin^J je na pjuv-slovesnosti med drugim rila Maria Pozsonec, niča Pomurske madžarst« -. e k ur vrednote,« moupravne narodnostne sfcuf' nosti. H Sveti Štefan (Istvan L„,ir .ovenčan’ tudi med 2 II 1 C »OVC-tltilJI ILIUI UiV^J 1-- * , madžarske narodnosti v SJ^ u niji. Prireditev je. dokaj j, uspela, udeležili p3 so se .f u najviSji predstavniki J najvisji preastaviiiM Lendava in Murska Kulturni program je samo v madžarskem vajali pa so ga Člani l-"> skega pevskega zbora ■, , egerszega. Vsi skupaj ■ vedel) pa so zapeli ' in slovensko himno. ^nil' rnŽ.E '0'^1 SOiiE .tal ir Spoznavajo I slovenski jezH^Ji kulturo Slovensko šolstvo in šport je P« voru z italijansko V, II 41 s slovesnosti ob odpr^u razstave Zapuščina kralja Štefana v lendavskem gradu. (Posnetek: J. G.) papež Silvester II. S tem so se Madžari pridružili tudi skupnosti evropskih krščanskih narodov. To zvezo jc okrepila Še poroka z Gizelo iz Bavarske. Kralj Štefan je sprejemal zakone, dal je kovati denar, organiziral je državno upravo.,, In kaj je vodilo pripadnike mažarske narodnosti v Sloveniji, da so se odločili za praznovanje dneva kralja Štefana? Kaj jim pomeni ta dan? »Tudi s tem svojim dejanjem naroda, je, da okrepita svojo državnost, da nudita svojim državljanom dom in možnosti za razvoj ter zahtevata izvajanje zakonov. Svojim sinovom in hčeram morata zagotoviti kruh, de/o. preživetje.., Ustvariti (reci p tori te ta iz nie' nega sporazuma) b* pripravilo poseben s’’ , vzgojitelje, profesoije v slo vzgojno-izobraževal tanovah na Tržaške 1 riškem in v videmski jini v Italiji. Obiskuj«J' p kaj čez 5.000 Šola*] tradiciji je ta seuiina* za v 'i!i i fk priznavamo in sprejemamo našo zgodovino, preteklost ter korenine, ki nas vodijo preko krvavih in viharnih stoletij v ti- morata demokratične razmere, s katerimi bodo zagotovljene pravice človeka do ustvarjanja, izražanja lastnega mnenja, do svobodnih volitev in odločanja. Naj odloča narod sam o svoji usodi, saj prav on ve, kaj je najboljše zanj. Aktualen je še dandanes tudi tisti nauk kralja Stefana, ki govori o multinaci-onalni državi, ki da je močnejša zadnji teden v ali oni slovenski Letos so izbrali Ptekitfrvil (drganizacijskn vrtate voda za šolstvo in ip«** '■ publike Slovenije I**' /’ bota), kjer se je ^bra*« I s« 'Liežert'-*' lenih udel ef bi>« ; po vabljeni h Zanimanje je sti večje, vendar je vilo omejeno. Z delom so ie bil« f 1 1 • X # •• ••• Vit 4^ .V iloi <1(11 'lOt ?tii ■tl: Pf6 '1* (jc dol Ob« 'h k ■C'"'' e 1 ponedeljek Toplicah, kjer pozdravil in Uje v in širše okolJ«^5?n* I u ) MuTsk^’ ■ H|. ___. ■..ijf I občino ter i.-- > sednik SO Mars JV/ . Andrej Gerenčer- ^KT Seminar j® Nap' tri sklope, udarek je dan slovenskegti ževnosii. v ptograitiiUfi tudi seznanitev s godovinskimi ... 1 -----------,„,1 tudi seznanitev j in iipn značilnostmi P^^Jdnoti. J. rt^i L'*' . .m; veda je to (dvojezično) icahl-nega Slovenci pomil jo 7-n*^’ —' Ut > 'i M A 9 ll«)rtn<>iiit.i zdrave narave no ' gosteh na dvcjeiii^', tnl^tki v Letidavr ‘ tega jih ho pot zNtkiif Porabje, da bi se tojaki na MaiHftfU II 5 1U Ml v Kot sta m nit« n® dagoška 'J' y Škem ter 1^ demski Stefar/n Evg«n ktinnLshLvKlK taLv, takor«k"t.,£i*'i)( so gram naroda kot Wl« K p-jf-«■ le * naroaui -m’ v slovenskem veda pa !'"^jno-tudi itHliJ’* k«' ,„t' .brtflJ" .fi» .J’ tudi enako točeno za ski jezik s v-5 tedens^)' vanie If J' , 3. nekatere. prnhkm v vsd avgusta 1993 stran 21 K poletno branje di m i# ■J' f- js' ul s If Colce Nekega dne, ko je del odprave po napornem reševanju . ponesrečenega tovariša počival v Arequipi, smo se ostali odpeli proti dolini Colce. da bi rideli najgloblji kanjon v Južni Ameriki. Ivanka Klopčič Popotovanje v Ande 6 te j A te tli iJ' sfl * _ y okolici mesta se začenja ■ J pustinja, a tudi tu po-stavljajo ljudje hiše. Parcele so ^ajene z visokim zidom- Ko-seže oko, ni nič zelenega, •L prstena obzorju bruha ”, Zdi se. da nam hoče **rnirna -iiurna gora izraziti svojo ledij, ko najbolj vneto sproiani,, fotoaparate, puha iz 5tbt vel«,-- ■ ■ ■ Jjalove belega dima. samotni koči Napisom liko »restaurante« in ve- 1-» ip if (C ■i * katei reklamo za coca colo, Ne- -re blagovne znamke so ”hinn preplavile ves svet, ^krajina se v skoraj osmih ■ožntp ------' je 2p|' spreminja, vse več ijj, 'I®. cvetja in kaktusov oblik. Za vse živ-Vsei'h nagledali. V({ c, smo hribom in vse ki prihaja z njiho- smo hribom in vse jemo jih z velikimi čredami lam, krav, tudi osle in konje imajo in ženske so lepše oblečene kot drugje. Namesto trde melone irriajo lahke svetle klobuke in delujejo bolj praznično. Za tukajšnje razmere je ta dolina gotovo bogata. Po goveji živini se je vedno presojalo obilje ali revščina kmečkega prebivalstva. A kljub temu je življenje težko, saj je obdelava zemlje ročna. Kanjon nas razočara, ni videti tako globok, kot bi naj bil, a tu v Južni Ameriki so vse številke nezanesljive. V mestu Chivay se ustavimo in naročimo kosilo, medtem ko ga bodo pripravljali pa se zapeljemo do toplih vrelcev in se celo uro namakamo v 38"C vroči vodi na višini 4.(XX)m n. v. Bazen je majhen, v njem so tudi -domačini, vse je videti čave. Tu so svetovno znane črte in linije izpred inkovskih časov, za katere pojasnjujejo, da naj bi predstavljale astrološki koledar. So pa tudi drugačne razlage, ki jih povezujejo z vesoljci, ki naj bi nekoč pristajali na zemlji. Majhna letala nas vozijo nad pokrajino, saj je le iz zraka mogoče videti figure več kol JOOm velikih dimenzij. Ppdobe kondorja, človeka, opice, pa spet črte in črte. Pilot razlaga pomen in vijuga z letalom tik ob pobočjih. Nekaterim je slabo, drugi uživajo nad misterioznimi liki, ki jim je nemška znanstvenica Marie Reiche posvetila vse življenje. Nekatere črte so že močno poškodovane, ker se vozijo čeznje. Nasca je bila specifična kultura, ki je že zdavnja upo- zbirko. Mumije so zvrščene druga ob drugi kar na prostem in postopoma razpadajo. Janez pravi, da jih je kmet prej ponujal za prodajo. Zakaj to ni v muzeju? Ker je tega preveč, denarja za muzeje pa premalo. Ptičji otoki Gallestas Priobalni puščavski pas, po katerem se vozimo, nas spremlja vse do Lime. Iz Pisca nadaljujemo pot proti Paracasu, ki služi kot izhodišče za ogled po- sebnih »ptičjih« otokov Gallestas. Jutro na morju diši po ribah. S čolni se bomo peljali do otokov, preden se vkrcamo, pa opazujemo ribiče, ki po nočnem ulovu iztovarjajo ribe. Težak in negotov posel je to, saj vsakih deset let prihaja do tukajšnjih obal tudi -bSO^C topel tok iz Polinezije, ki ubije ves plankton v morju, kar pomeni, da ribe ostanejo brez hrane in ribiči brez dela. S skrbjo priča- i rahljala namakanje. Preko lil a "**y polja v dolini COLCE S I 1' lil spušča' ' tako kot v Moravcih pred 20 J,K P® pripeve- leti. vulknn-....... postajajo vse "* njej črne "iv-vrh"O »»olo ^''ih r”'"-; 1^’'^ ujetih in oblike postajajo vse njej črne pike zas- '■'■ nižje dolga za- m ’ vznožju pa ’”Ožaik rumenih. I i I l! V gostilni nas je za dve omizji, prvi dobijo hrano in pribor, drugi le hrano, saj nas je očitno več kot premorejo pri hiši žlic. Meso jemo s prsti, pri rižu to ne gre. Prežimo na tiste, ki se prvi najejo, da pridemo do pribora in ga uporabimo. Zdaj smo že imuni zoper vse bacile te celine. Tudi zoper vse bombažnih polj se sprehodimo do vodnih zračnikov nad kanalom, zgrajenim že v predinkov-skem času. Vodo so speljali z 200 km oddaljenih Andov po cik-cakasto grajenem kanalu, da bi ublažili premočne tokove in vmes napravili obzidane zračnike. da voda lahko •■^110 '"■Jjijn, - drugo! Kolikokrat smo se usta- prelepo vili ob poti in Sli na potrebo 'lesk najniž- - ženske na eno in moški na kcifl tL-ka. na drugo stran ceste; špalir golih P^lja. hRe .zadnjic v pustinji. sc v katere najniž- na ['''li 'Uvi cn.i naselje, A in prepletenost tonov, k" bojijopoljščine, -IV anfTi«A;.,7 f, ta tl l^mnejših tonov. domačin? Srečm Mak Jus ovec 11 o il S ii 4 h »Seja Nasca Spet vožnja vso noč z avtobusom, nato prihod v Nasco. lepo oazo sredi peščene. puS- »diha«. Neverjetno, a resnično ima dolina Nasce Se danes edino vodo iz teh tokov, saj dežja tod ni. Klima je prijetna in koder seže namakanje, raste vse, od bombaža do banan in pomaranč. Nad staro Nasco so razvaline naselbin starih ljudstev. Tudi tu je bilo dosti mumij in lonče-vine. a domačini so vse pokradli. Na neki kmetiji si v kotu dvorišča ogledamo tako I p -"»» J*:* A \ f, *,*N\ ,* ri-i- .t Ptičji otoki Pristajalne steze (7) iz predinkovskih časov I Virih Ro niče trt urnem visenju so jo spet spustili na tla. Opnmha; To je bila tortura secunda (drugo mučenje). Potem so bila obtoženki postavljena naslednja vprašanja. V.: »Javno se govori, kako nji- hovi gnadi. regiinentkanclerju ni hotela »odrajtaii« desetine, da je mora! sam razkopati kopo in si vzeti svoje snope, ona pa da mu je nekaj povzročila na desni roki Kaj pravi k temu?« O.; »Njihova gnada, gospod kancler, je bolj zdrav kot jaz!« V.: »Kako lahko O.; trdi, da je l>oij zdrav, ko n»u je desna roka popolnoma neuporabna.« O.: »To sem zvedela od ljudi,« V,: »Kateri ljudje so lahko kaj takega povedali.« O.: »Ona da je Jurija LakuSa in Barbaro Le.sja-kovico povprašala, ali je gospod kancler zdrav, in oba sta potrdila.« V.: »Kakšen Je bil njen razlog, da se je zanimala’ za kanclerjevo s stola. Čez tri ure je bila spet tako spočita, kot te ne bi na njej izvajali nobene torture. Po še treh ostrih mučenjih, ki jih je vse prestala, so morali mučenje prenehati. Dne 2. maja je bila Bedova kar sveža, jedla je in pila, proti večeru pa so jo našli mrtvo. Ko si jo je krvnik ogledal, so videli na njenem Vlada je ormoSkega krvnega sodnika ostro pograjala, ker se je proces proti Doroteji Bedo končal tako, »da je veliko število storilcev ostalo neodkritih«, Iloff sodi, da je Bedovo najbrž pokopalo njeno protivljenje pri oddaji desetine, kar kar je bilo skupaj s preostalimi premičninami vredno 50 goldinarjev. Solastnik vsega tega je bil njen mož. • Na dan 25. septembra 1744, ko je Polona opravljala svojo vsakodnevno večerno molitev, sta v hišo je kancler povezal s svojo boleznijo vstopila četrtnik Stefan Kozjan in kujejo letošnji božič, ko bo deset let od zadnjega pomora, S čolnoma se približamo skalnim otokom, na katerih mrgoli tolikšno število ptičev, da ne moremo verjeti očem. Eden do drugega so, veliki in majhni, gnetejo se, kričijo, plahutajo, se spreletavajo in vmes večajo sloj gvana - ptičjega gnoja. Od njega so bele vse skale, plasti so debele do pol metra. Divje odvažanje tega dragocenega gnojila je država omejila. Vsako leto »očistijo« 1e manjšo površino, da ne bi ogrozili ptičjega kraljestva. Črni in beli kormorani, pelikani. pingvini in številni drugi so na skalah in v zraku, na obalah pa se kobacajo in premetavajo morski levi. To so ^1 '.3 I i 1 gladke tjulenjem podobne zaupljive in igrive živali, ki z razcepljenim repom spretno plezajo po skalah in se z njih spet spuščajo v vodo. Levi glasno golčijo, skoraj lajajo, ptiči kričijo in plahutajo, vsi. pa so tesno nagneteni. Čolna se povsem približata obali, a živali se ne bojijo, saj se počutijo varne. V tolmunčku se učijo plavanja mali levčki. Otroški vrtec za leve, pripomni nekdo. Kakšen ptičji iztrebek pade tudi v čoln, a preveč nas navdušujejo prizori tega živalskega raja, da bi taka malenkost motila. Vračamo se k obali, saj je popoldne morje nemirno. Ogledamo si muzej parakaSke kulture, ki je starejša od inkovske. Tkanine z vzorci, kjer so ljudje podobni astronavtom, mumije zavite v blago, zanimiva lončevina in še mnogi dokazi, da so bile te obale poseljene že zdavnaj. Fotografije; LADO KLAR (nadaljevanje prihodnja j odpravil v posteljo, je ob sebi zagledal Polono. Spet se mu je zazdelo, kot da ga je na rokah in nogah zvezala in mučila in to ga je tako »zdelalo«, da je ostal tri dni v postelji. Svojo izjavo je Štefanec končal s podatkom, da je bila takrat navzoča njegova sestra Katarina Gaberc, ki pa da ni ničesar videla in ne slišala. 2. obremenilna priča je bil Jožef Kelemina, ki je bil v soboto po svetem Jakobu po naključju na žegnanju.v Križevcih, kjer so štirje moški popili štiri pinte vina (okoli 6 litrov) in nato Se merico medice, to pa mu ni povzročilo nobene pijanosti. Ampak ko je prišel potem do brvi, je nenadoma zagledal pred seboj polno ljudi, ki niso imeli glav in to ga je tako zmešalo, da je potem obležal pod nekim drevesom. Potem je prišla k njemu Polona Heric, ki jo je prav hitro prepoznal, in ga strašno premlatila. da je potem na pol mrtev prišel v Veržej, kjer si je v hiši svetovalca Ivana Slane le s težavo opomogel. Na Rihtarjevo vprašanje. ali ga je pretepala samo He-rička, je vprašani dejal, da je bilo veliko žensk, spoznal pa da je samo Polono. Kdo bi upa! trditi, da Kelemina tistikrat ni bil nadevan?! 3. priča. Mihael Krajnc, je imel prav poseben privid. Polona in še več kot 30 moških in žensk so prišli v sicer zaklenjen hlev že omenjenega svetovalca Ivana Slane, Potem so se nekatei vrgli nanj, da bi ga skoraj zadušili, spet drugi so ga potegnili z ležišča »in mu nagajali«. Se nadaljuje na roki. Pri hišni preiskavi najdeni gumbi na špagi, nekakšne kroglice, igle in podobno, vse to je v tistem času spadalo med predmete, ki jim je vraževarno ljudstvo pripisovalo določen pomen, in našli bi jitrsko-raj pri vsaki hiši. S temi drobnimi, nič nevarnimi predmeti so bili povezani pri neukem in ubogem podeželskem ljudstvu tudi trenutki najrazličnejših radosti, veselja in trški sluga, pred hišo pa so stali trije kajžarji za stražo. Kozjan ali (Hozjan) je Poloni sporočil, da mora takoj k trškemu županu Mihaelu Koroši, ki da ji bo vrnil tistih 32 goldinarjev in 30 krajcarjev, ki jih je bil dolžan njenemu možu Gašperju Tako se je Polona odpravila k županu. Ta pa ji ni dal nobenega denarja, temveč jo je dal zapreti in zastražiti, čez tri dni pa so jo odpeljali na deželno sodišče v Gornjo Radgono. Heričko so zaprli na podlagi zapisnika seje trškega sodišča z dne 25. septembra, ki mu je predsedoval Mihael Koroša, navzoči pa so bili svetovalci Simon Štefane c, Ivan Slana, Jožef Mjllbachet, Franc Rubinič in Arni Gaberc. Zapisnikar je bil zapriseženi trški pisar Jožef Turtltaub von Turnau, vratu modra in črna znamenja, Opumbu; Tisto noč okoli 11. ali 12. ure je bilo slišati tolikšen hrup, kot da bi lajalo in renčalo najmanj 2(10 ali 300 psov. Čeprav so bili ■ grajski prostori, posebej pa Še mučilnica, kjer je ležalo truplo, posebno dobro zaklenjeni. Grajska go.spn je naročila služinčadi, naj pse preženejo, in ko so zbrali ti toliko poguma ter se opremili tudi z blagoslovoljeno vodo, so videli na notranjem dvorišču nekega črnega in lisastega psa, ki pa sta hitro izginila. Čez kakšne pol ure je začel pihali veter in kazalo je, da bo !dr.vje7. ObMJenM je .pel oek.i W ffovoričiln in ni dala nraveca odgo- v zrak dvign * * g govoričila in ni dala pravega odgo- vora. Iz vsega tega sem podpisani ugotovil. da je morala imeti ta ženska nekakšen prav grozljiv in zanjo koristen dogovor s hudobnimi duhovi. Pretepanje in grizenje psov ne more hiti čisto nič drugega kot Oponibu; 28. maja ob devetih dopoldne je bila Doroteja Bedo posajeni) na čarovniški stol. To je bila tortura rercia (Mučenje tretje stopnje). Bila je na stolu celih 24 —------- Nobenega znaka izražanja bo- to. da so hudobni duhovi od svo-n .(.ii^vncoa iiaciba jega kneza Luciferja hoteli dobiti ur. ledin, nobenega duševnega nagiba jega za pregon hudida. Ves čas je bila pri sebi, to kaže, da je imel hudobni duh občutek domačnosti, da je žrtvi odvzel občutek bolečine, kako bi jo ohranil zase (!!! - teh klicajev seveda ni v zapisniku). Na.slednji dan. to je 29. aprila, je padla v nezavest, ko so jo vzeli tudi preprostega doživljanja sreče.. Zagrizeni m tudi neumni sodniki pa so na tem »gradili svoje neizpodbitne dokaze.« □ □ □ Primer, ki ga načenjam sedaj, ima v sebi nekaj pozitivnega, in sicer to, da je bil zadnji čarovniški proces v tedanji deželi Štajerski in na Slovenskem sploh. Junakinja procesa - kol jo v zapisu v graškem Tegespostu 1884 imenuje L. v. vsak svoj delež. V istem stilu je zapisanih še ne* kaj stavkov, na koncu pa je povedano, da je bilo truplo 3. maja sežgano. Johan Georg Franz von Will, krvni sodnik v Ormožu Beckh VZjldmanstetter - je bila 40-letna Polona, 26 let poročena z Ga-šparjem Hericem, tržanom v Veržeju, mati sina Lovrenca, živečega pri starših in že 5 let poročenega s tržansko hčerjo Margareto Filipič, in hčerke Neže, že tri leta poročene s tržanom Tomažem Slano, Polonino premoženje sta bili dve zaslišane pa so bile tri priče. Gregor Štefanec, star 33 let, po poklicu mlinar, se je zvečer na Gregorjevo z nekaj drugimi možmi vračal v Veržef. ko je nenadoma dvakrat zapovrstjo slišal, kako ga L Polona Heric kliče po imenu, medtem ko drugi niso slišali ničesar. Ko so prišli do brvi, je dobil štefa-nec občutek, kot da ga hoče nekdo njivi, vredni 103 goldinarje in 3(1 vreči v potok, zaradi česar »je po-krajcarjev, krava, šest prašičev. stal čisto neumen«. Ko se je ]X»tem stal čisto neumen«. Ko se je ]HHcn) stran 22 vestnik, 26. avgusta pisma, mnenja, stališča Obnašanje daleč za Evropo Občasno nemško zavarovalnica Landesverzihe-rungsanslalt Niederbauern - Obefpfalz Regensburg ■ vabi invalidske upokojence, ki so bili na začasnem delu v Nemčiji, na zdravniški pregled za uveljavitev nemške invalidske rente. Ves pregled, vključno s prevozom iz Ljubljane, krije stroške Zavarovalnica Regensburg, ki traja tri dni. Blizu mesta ob Donavi, kjer smo biti nameščeni v stacionarni bolnici za Bavarsko pokrajino, je pač posebna disciplina in hišni red, ker je bolnica na osamljenem mestu blizu gozda, kar je bil najbrž vzrok za kasnejše težave in izgred. Vsi, ki so se že zdravili k nemški bolnici, jim je že znana stroga disciplina in red. Na vožnji domov ob postanku v samopostrežni restavraciji ob MuncItnu z nemškim avtobusnim voznikom, je skupina zavarovancev »podkrepljena« s tabletami k obliki dobrega Bavarskega piva napadla voznika, češ, da vozi prepočasi, ker so nekateri zavarovanci imeli naročene doma že prevoze v kraje bivališča. V ostrem verbalnem duelu, je ta skupina obdelovala voznika, ko mu je nek zavarovanec vrgel k obraz nekaj sočnega iz naše »folklore«, kar pa je voznik razumet in se opravičeno zelo razburjal - za malo bi prišla celo do prelepa - in je voznik že hotel poklicati policijo, kar si je pa na mejnem prehodu k Salbzurgu premislil. Ko sem pripomnil, naj voznika pustijo rta miru, je sosed že dvignil zaprto pest ter me hotel udariti. Vrag je pač odnesel šalo. Se naprej je psoval Nemce in pozabit, da mu je prav Nemčija pomagala do zavidljivega standarda, žal je pa pozabil na osnovno oliko. Hiša, drag avtomobil in denar pač še niso vse. Ko se je voznik umiril, je pojasnil, da ima svoj urnik in predpise k vožnji, opozorit na draginjo in visoke cene k Sloveniji in na težave, ki jih ima nova Nemčija s pripombo, da še tega ni doživel. Obljuba, da bodo voznika »prebunkali« k Ljubljani, pa se na srečo ni zgodila, ko smo prispeli k Ljubljano. Vsekakor grd madež za naše prizadevanje priti k Evropo. Priporočam, da prihodnje zavarovanci, ki želijo uveljavili nemško rento, koristijo zasebni prevoz, saj ne bo škodovalo zdravju. Trditve g. Vodenika ne držijo Pojasnilo OO SKD Gornja Radgona gletle izjav g. Vodenika na račun Krščanskih demokratov Medijska vojna proti radgonskim Krščartskim demokratom nikakor noče ponehati. To kaže tudi pismo predsednika radgonskega IS, g Vodenika. Njegovo pismo je predvsem nizkoten riapad r>a Krščanske demokrate, ne pa »informiranje javnosti s točnimi in verodostojnimi podatki«. Za g. Vodenika smo Krščanski demokrati očitno dežurni krivec za vse riapake v občini. Temu je verjetno vzrok aktiv-nost naših poslancev v občinskem parlamentu, saj so poleg nekaj poslancev Ljudske stranke edini, ki si upajo kritično spregovoriti o delu občinske vlade. Iz tega izhaja tudi zaključek g. Vodenika, da za vsakim pismom, ki kritično obravnava delo vlade in je objavljeno v medijih, stojijo Krščanski demokrati. V našem »odgovoru na odgovor« pa bomo poskušali osvet- /x7t pZar medaije^ seveda na 6oZ/ kulturen način, kot to počne g. Vodenik. To je lahko razvidno že iz naslova (če bi Želeli biti žaljivi, bi pismo naslovili Zgodbe lažnivega Mihca). Protest i- zvezi s cesto Slaptinci-Žiklava je podpisalo 6 poslancev radgonske občinske skupščine iz KS Videm ob Ščavnici, ne pa vodstvo KS Videm ob Ščavnici, še manj pa vodstvo KO SKD Videm ob Ščavnici. Protest so podpisali tudi krajani vasi Slaptinci. Ob sprejemanju občinskega proračuna za leto 1993 IŠ poslancev ni seznanil, da je povečal obseg proračuna na prihodkovni strani zaradi do^tnih republiških sredstev. Podpisniki so predlagali, da se ta nerazporejena sredstva iz republike delno namenijo za cesto na demografsko ogroženem območju (^princi, 2ihlava). Gre za enako obravnavanje gradnje objektov na demografsko ogroženih območjih (Kapela - Slap-tinci), kjer krajani s svojim samoprispevkom in prostovoljnimi prispevki prispevajo h gradnji. Za Kapelo je npr. važna šota in vrtec, za Slaptince pa cesta. Ce bi bita tS in g. Vodenik voljna pomagati, bi občanom Slaptinec tn Žihlave lahko pomagala. G. Vodeniku pa bolj ustreza ustvarjati psihozo, da Krščanski demokrati nasprotujemo gradnji prizidka šole na Kapeli. Pozabil je tudi, da je ravno naš poslanec v DZ g. Kocuvan pridobit 14 milijonov SIT republiških sredstev za kapelsko šolo. Tega ne govori javno, ker bi potem njegove »zasluge« naenkrat postale manjše. G. Vodenik se je pri sklicevanju na zakonitost spel dotaknil ceste v Rodmošce. Ža to cesto je bilo iz sredstev donatorjev, ki I Joie Kaučič so denar namenili tudi za reševanje problemov splošne^ skupnega pomena za občino, namenjenih 1.970.000,00SIT. Iz OJ. Kamenščak Odpadld v zabojnike še pred dvajsetimi teci smo vaičani naselja Kameni-čak pri Ljutomeru odlagali komunalne odpadke vsak po svoje, najraje pa smo jih stresali v najbližnji gozd ali potok. Mnogi ie zdavnaj zarjaveli predmeti bete tehnike, stara kolesa, lonci in t.d. Se danes krasijo obrobni gozd pod glavno cesto, gozdove v Kačurah ter potok Kostanjevico. Tako je pač bilo takrat. Zadnjih dvajset let pa smo imeli vaščani sredi naselja Sp. Kamenščak veliko divje odlagališče vseh vrst komunalnih odpadkov v tkz. »Vregovi grabil zraven glavne ceste. Tu pa ni bilo odlagališče komunalnih odpadkov samo za naselje Sp. Kamenščak, ampak je vsak traktor in avto, ki je peljal tod mimo, stresal svoje bogastvo v ta graben. V dveh desetletjih se je v tem grabnu nabralo nad tisoč kubičnih metrov raznovrstnih odpadkov. Tako je to divje odlagališče na zahtevo vaščanov. Komunala iz Ljutomera ogradila in zaprla. Pa še celo prav je tako. Koncem aprila letos pa je tudi r’ Ljutomeru stekla akcija za čistejše okolje. Odlagališče komunalnih odpadkov na Sp. KamenšČaku so zaprli, vaščanom pa je Komunala namestila v razmaku na slab kilometer po en kontejner, vsega le tri. To je bila poskusna akcija, ki je trajala dober mesec. Sedaj pa je zopet vse po starem, tako, kot je bilo pred dvajset in več leti. Sledil je dopis KS Ljutomer ter Kom. stanov, podjetja, da se vsi občani izrečemo za skupno akcijo zbiranja ter odvajanja odpadkov. Cena, Id jo je ponudila Komunala za enkrat tedenski odvoz smeti bi naj na gospodinjstvo znašala mesečno po 356 SIT, kar znaša manj, kot liter vina v gostilni. Seveda, ta cena pa velja za sto-odstotni pristop k skupni akciji. Do tod je bilo vse lepo in prav. V naprej pa so se začele stvari zatikati. Komunala iz Ljutomera je ponudila vaščanom v odkup standardne EMO-zabojnike veličine 160 litrov po ceni 9.600 SIT komad. Ta vsota pa je vsekakor za nekatera gospodinjstva previsoka. Ljudem bodo pač morali prepustiti, da zbirajo odpadke v svojih manjših zabojnikih ali v PVC vrečah, ter jih spravljati do dovoznih poti. Problem pa je tudi v tem, da je to naselje izrazito vaško, kmečko naselje, ter, da bioloških odpadkov gospodinjstva verjetno ne bodo odmeiavltta p zabojnike. Odpadna hrana se porabi za domače Hvali, ki so skoraj pri vsaki hiši. Vsak dober kmetovalec ali vrtičkar pa v zabojnike ne bo odmetaval niti trave, listja, odpadnega sadja in t.d., ampak še bo ta odpad tudi v naprej odmetaval na svoje gnojišče ati kompostnik. Vse, kar je zemlja dala, se naj tudi v zemljo vrne. Tako nam ostanejo predvsem nebiološki odpadki, kot so odpadki iz folije, pvc vrečke, lončki in steklenice in ves ostali material iz plastike ter drugih snovi. Ta odpad pa lahko gospodinjstva sama zbirajo k lastni embalaži ter jih odnašajo v zato postavljene kontejnerje. Komunala pa naj to v primernih Časovnih terminih odvaža. Za naselje Sp. Kamenščak zadostujejo štirje kontejnerji, s lem, da še enega namestijo v središč naselja, kjer so pred meseci zaprli dosedanje divje odlagališče. V take zabojnike pa vsekakor ne spada odpadno posekano vejevje ter razni gradbeni material, kol so nekateri vaščani to izkoristiti v eno-mesečni poskusni akciji. Razne ostale odpadke kot so: odvrženi izdelki bele tehnike, akustike, odpadno železo, pločevine, steklenina, porcelan in t.d. pa naj Komunala odvaža iz naselje pol-leino. K organizirani akctp zbiranja ter odvažanja komunalnih odpadkov, pa bi moralo pristopiti vsako gospodinjstvo, saj bo le tako cena odvozov nižja. V obratnem primeru pa se je treba posluževati občinskega odloka. Kakor-kolt bo že akcija stekla, boljše bo, kot nič. Dogovarjanje med Komunalo in vaščani pa naj ne traja predolgo. Vaški odbor pa se naj zavzame, da bo do skupnega dogovora čimprej prišlo. Bojimo pa se, da zopet ne bi ostalo vse po starem izpred dvajsetih let, da bomo spel vsak po svojem odpadni material odmetali K gozd pod rob ceste, v gozdove e Kačur« ter v potok Kostanjevico. V zadnjem deset-letju smo imeli samo eno odlagališče odpadkov, pa Čeprav divje, kolikor pa bo jih zopet v naprej, če ne bo ta akcija stekla, pa si lahko samo mislimo. tega vira so se financirali tudi številni drugi objekti, ki jih Popov ni neposredno prizadel. Med njimi je tudi OS Kapela z 2.992.009,()() SIT, vendar g. Vodenik iz političnih razlogov omenja kot sporne le objekte oz. lokacije, kjer niso posejani njegovi politični privrženci. Pri izgradnji ceste k Rodmošce se je uporabit gramoz, ki je več let propadal in bil deponiran na kmetijskem zemljišču I. kategorije k industrijski coni na Meteh. S lem, da se je omogočila ponovna obdelava tega zemljišča, je prejšnja vlada naredila gospodarsko korist, ne pa uzurpirata lamino sklada stavbnih zemljišč, kol to trdi g. Vodenik. Ista količina gramoza je bila dana na Skiadu Ivan Muhič v gramoznici Konjišče, Vsa zadeva je bila torej sporazumno s Skladom rešena in z obračunom potrjena, z njo pa so bili seznanjeni tudi poslanci občinske skupščine. Ni nam torej jasno, s kakšnim namenom g. Vodenik ponovno pogreva te stvari in Siri lažne informacije? O »nepoštenosti in grozljivi pokvarjenosti« bi se torej lahko zamislil g. Vodenik, saj njegov očitek, naslovljen Krščanskim demokratom, ne vzdrži. Prejšnja občinska vlada je na osnovi sklepa skupščine ter na osnovi sprejetih odlokov strokovno pristopila k reševanju problema zbiranja in deponiranja odpadkov v občini Gornja Radgona. Za te namene je naročila in plačala študijo pri strokovni organizaciji (Zavod za ekonomiko Murska Sobota). Ta študija zajema II možnih lokacij za odlagališče smeti. Na osnovi predpisov oz. obstoječe zakonodaje pa mora ta študija pred končnim sprejetjem v parlamentu vsebovali rudi ureditveni načrt in mnenje občanov. Prejšnja vlada je pripeljala projekt do faze izbire najugodnejše lokacije za odlagališče odpadkov. Z ozirom mi izredno občutljivo vprašanje, kar odlagališče odpadkov prav gotovo- je, je prejšnja vlada razmišljala o postopnem in previdnem pristopu k občanom na terenu; nekako po zgledu avstrijske firme Roth, ki ima ra tem področju velike izkušnje. Glede nato, da je rnedtem prišlo do njene zamenjave, se je problem nadaljnjega reševanja lokacije odlagališča prenesel na novo vlado. Nova vlada pa je ravno pri pristopu k občanom naredila veliko napako, saj je kljub predhodnemu protestu občanov samovoljno sprejela sklep o lokaciji odlagališča in Šele zatem o dejstvih obvestila občane. Nesmiselna in žaljiva je torej trditev g. Vodenika, da g. Tropenauer, predsednik prejšnje vlade, pljuva in bljuva po delu strokovnjakov in bivših sodelavcev ter da morajo občani žaljene odgovore iskati pri bivšem predsedniku vlade. G. Tropenauer se je ob podajanju poročila o delu prejšnje vlade osebno zahvalil sodelavcem in strokovnim organizacijam za uspešno izvajanje pomembnih projektov, kamor vsekakor spada tudi projekt odlagališča odpadkov. Tudi nadaljnje odgovore bodo občani iskali pri ljudeh, ki so na oblasti sedaj in itttajo tudi možnost odločanja. Stara vlada je ttovi ob predaji poslov ponudila sodelovanje tn pomoč, vendar je g. Vodeniku bolj pri srcu Sirjenje lažnih novic ter zmerjanje in psovanje političnih naspromikov, kot pa konkretno delo za dobrobit občine, za kar je postavljen in nenazadnje tudi plačan. V Večeru, 9. 4. 1993 je novinar Jože Rakuša poročal o seji občinske vlade. Zapisal je: »V maju bodo v občini Gornja Radgona objavili, kje je predvidena nova lokacija odlagališča komunalnih odpadkov. Zadevo so strokovno sicer že pripravili, vendar pričakujejo odpor prebivalcev območja, zalo jim bodo v zameno ponudili ruipeljavo vodovoda, popravilo cest in druge ugodnosti na področju komunale... je včeraj pri obravnavi poročila o delu pomurskih medobčinskih inšpekcijskih služb povedal Miha Vodenik, predsednik lokalne vlade M Gornji Radgoni.^ /z rega /e odz/nc’ rajvfVrto, d«? /e .:a nepravilen pristop k ljudem odgovorna izključno tiova vlada. Ge je g. Vodenik 10. 6. 1993 dostavil pismeno dokumentacijo o izbiri lokacije odlagališča p KS Spodnji Ivanjci, to zanj ni nobena »olajševalna okoliščina«, ker je krajane postavil pred dejstvo, brez da bi jih povprašal za njihovo mnenje. G. Kocuvan in g. Tropenauer nista skupno napisala nobenega pisma, kateremu bi nasedla občinska poslanca, g. Kreft in g. CuŠ, zato je ta izjava g. Vodenika čista laž. Ce pa g. Vodenik misli na Številna kritična (tudi anonimna) pisma, ki so se pojavila na njegov račun in na račun njegovih sodelavcev, se ni obrnil na pravi naslov. Poslancem, ki s svojim mnenjem javno nastopajo p parlamentu, pisanje anonimnih pisem ni potrebno. Sta pa ta pisma prejela tudi g. Kocuvdr. in g. Tropenauer in ugotavljata, da v glavnem vse, kar t njih piše, tudi drži. Roslanec DZ g. Kocuvan je bil z vabilom s strani KS Spodnji Ivanjci povabljen na zbor občanov v Crabonošu, vendar ni aktivno sodeloval pri »organizirani akciji onemogočanja resničnega informiranja ljudi«. Na prošnjo kreganov pa je formuliral sklep o prenehanju nadaljnjega postopka določitve odlagališča v Grabonošu za zapisnik. Skrajno nizkotno in podlo je torej nekomu pripisovati dejanje, ki ga ni storit. KO SKD Spodnji Ivanjci je bil samo sopodpisnik protesta proti odlagališču, sopodpisnik je bit tudi g. Kercuvan, predsednik OO SKD Gornja Radgona, ki je protest občanov poslal k vednost IS SO Gornja Radgona. Enako bi ga lahko postal tudi kdo drug. O protestu in podpisnikih obstaja seveda tudi originalni dokument. Glede pisma, ki ga je podpisala tudi g. Marija Fteisinger iz Spodnjih Ivanje VestnitjU kar DVAKRAT trdi, da ga ni podpisala) in ga omenja g. Vodenik, pa izjavljamo, da z njim nimamo nobene zveze (bi se pa z veseljem podpisati tudi pod njega). tudi v tretjem delu pisma, kjer g. Vodenik s svojimi »tjube- izpada ošvrkne rudi mene, kor mrgoli iaiirev /glede na to, da /e g. Vodenik po/reno zaposiii občinski fotokopirni stroj, da je svoje »drobno pisemcer< spravil do vseh poslancev in v časopise, mu očitamo vsaj pomanjkanje osnovnih moralnih načel, ki se jim iahko reče tudi zapovedi krščanske vere, da »pisemcOšt ni posial tudi meni). _ Glede nadaljnjega izvajanja začetih projektov za Časa prejšnje vlade ugotavljamo naslednje: Prejšnja vlada je naročila in plačala projekt za priključitev bodočih najemnikov na skupno infrastrukturo i' prostorih bivše vojašnice. Zakaj nova vlada ^e pol leta ne ukrene ničesar, da bi najemniki lahko začel/ urejat/ svoje prostore in tud/ začeli s svojo dejavnostjo? Prejšnja vlada je za kanalizacijo v Crešnjevcih pridobila republiški denar, nekaj pa je primaknila tudi Iz občinskega proračuna- Izdelani so /lačrti, podpisana je pogodba z izvajalcem. Zakaj se ne prične z de/l? Zakaj kanahzac/jske cevi sramomo leiijo po parcelah in kazijo okolje? Glede na to, da se še ni pričelo z deli in da republiška sredstva niso bila porabljena (rok je bil 30» 6. 2093) tudi ni mogoče pridobiti novih republiških sredstev za leto 2993. Ali je tukaj spet kriv g. Tropenauer? Naša resnica glede vodohrama in primarnega cevovoda Ločane Apače: sredstva so pridobljena (g. Vodenik pravi, da predvsem po njegov/ zaslugi), načrti iLdelanl, z deli pa se Še ni pričelo. Zakaj? V sprejetih programih za razvoj občine in za urejanje prostora je odločeno, da se farma Podgrad razseli. V zem smtsb tečejo tudi meddriavni p^^^vori (Avstrija je R Sloveniji v w ztamez) dodelila kredit v višini 30 milijonov ATS). Prejšnja vlada je skupaj z ustreznimi ministrstvi R Slovenije koordinirala ta projekt« Pri iS je bila določena komisija, v kateri sodeluje tudi sedaryi podpredsednik g. Slavič Janko, kot dtrekror strokovne insfitucije. Projekt je bil zaupan in plačan domačim strokovnjakom (dr, Slavič). Z izgradnjo 35(X) stojišč bi morala biti končana prva faza razselitve. 2. faza bi morala biti izvedena v letu 1993. (številni kmetje so v ta namen dobili znatna nepovratna sredstva - tudi to je zavito v precejšen molk), razselitev pa bi morala biti končana v letu 2994. Sprašujemo, zakaj IS, kot koordinator aktivnosti ne stori ničesar, da bi razselitev stekla? Za nemoteno izvajanje dejavnosti v kioskih in delovanje tržnice v Gomji Radgoni je prejšnja vlada iz občinskih sredstev solidarnosti prispevala k izgradnji javnega srranišča«-Spre-jet je bit sklep, da bo Sklad stavbnih zemljišč namenil del sredstev najemnin od kioskov za njegovo vzdrževanje. G. Vodenik, kot predsednik Sklada in predsednik IS, ki je ustanovitelj javnega podjetja Komunala, ima torej vse niti v svojih rokah, Prejšnja vlada in g, Tropenauer si prav gotovo niso imeti namena postavljati spomenikov. Kot spomenik pa bi lahko upoštevali kakšen bolj ugleden objekt (Ljudsko univerzo. Invalidske delavnice, šolo dr. Janka ,$lebingerja,,.), Primerjava g. Vodenika med ploščo v vojni preminulemu g. Svedni z javnim straniščem se nam zdi skrajno neprimerna, neokusna /n tudi primitivna (pa ne^ da g, Vodenik deto svoje stranke spravlja na n/vo javnega stranišča?/. Tudi ponovno natolcevanje okrog višine sredstev, ki so jih prejeli v vojni ranjeni in svojci umrlih oseb, kaže na po/idčne spletke, ki jim je botrovat g. Vodenik, da bi se dokopal do oblasti. Tudi tu bi moral zagovarjati zakonske podlage, iz katerih je razvidno, da bi za te ljudi morala v prvi vrsti in dolgoročno poskrbeti država. Da smo iz gole zlobe « Človeške pokvarjenosti popljuvali in do kosti obrali novinarje, ki so pisali o odkritju spominske plošče, je spet Čisto navadna laŽ- Novinar Dela, g« Pojbič, je poročat o nasprotovanju IS, ki je menit, da odkritje spominske plošče ne more biti stvar ene stranke, istoč/isno pa je IS namenil Krščanskim demokratom 100,000,00 SIT za obnovo Dajnkove domačije. V svojem odgovoru smo (sem) g. Pojbiča ošvrkniti, da teh dveh stvari ni mogoče enačiti, in da smo se tudi Krščanski demokrati •epomnili stvari, ki bi /O moral narediti nekdo drug« Odkritje spominske ptoŠČe je bilo do določene mere plemenito dejanje. Do določene mere pravimo zato, ker smo Še vedno mnenja, da je bilo takrat Demokratom predvsem do lastnega ugleda. V nasprotnem primeru bi bilo na ptoščt tudi ime domačina g. Gaubeja, ki je prav tako izgubit življenje v tej vojni. G. Vodeniku je bila vojna v Sloveniji nepotrebna in nesmiselna. Iz tega se da sklepati rudi, da mu je več pomenila (ali pa mu še pomeni?) bivša »skupna domovina jugoslovanskih brafovt s starim kom/inističnim sistemom in »moratno-poli-tično neoporečnostjo^. Tak človek najbrž težko s srcem izvaja naloge, ki bi bite v prid naše občine in R Slovenije. Vse kaaie, da bo g. Vodenik moral končati politično spletkariti ter svoje velike ob/jube tudi začeti uresničevati« Prisila, ki mu je očitno zelo blizu, v demokratičn/ državi namreč vse bolj izgublja na veljavi. Nekoč sem zapisal, da ottiočitve faranov niso stvar novinarjev, ki so cerkvi najbliže, ko se peljejo mimo nje« Podobno velja tudi za g. Vodenika, zato nas njegovi »krščanski nasveti ne prizadenejo. Pa dober tek pri naslednjem angleškem zajtrku. Predstavnik OO SKD Gornja RadgO^ za stike z javnostjo: Kajdič Ivan Zlohotne spotakljivosti Štefana Kiihaija Razdiralna in Ijudomrzniška Insinuacija Štefana Kuharja v »Popravku« popravka na njegov »popravek«, Vestnik, 19. avgust 1993, je izzvala nekatere bralce, ki Kuharja poznajo in tiste, ki ga-še ne poznajo, a niso razumeli njegovega »Popravka«. Zato pojasnjujemo, da v njem neargumentirano zavaja javnost, Češ da ga uredništvo in Prleškifiičkec »neargumentirano žaljivo obrekujejo«. Nasprotno. Zamolčati smo nekatere nečednosti, sprožene ob odločitvi sodišča, da se mora Stefan Kuhar izseliti iz poslopja Olge Skrjanec-Glavač, Cerovec, Stanka Vraza }7, kamor je vselil svoje primičnine in jih ima tam proti volji lastnika. Kljub tožbam in sodni odločitvi pa se noče izseliti. iz zajeme mape z uradnimi argumenti, dostopne javnosti, v kateri so tudi nekatere njegova grozilna pisma slovenskim urednikom, bomo zato danes izluščili samo nekatere drobce o početju Stefana Kuharja, ki je s svojim pisanjem dvakrat prizadejal Vestniku in uredništvu veliko materialno in moralno škodo - torej je storil več kot zgolj »neresnično'in žaljivo obrekoval«. V mapi so ludi vprašanja brez odgovorov. Iz zajetnega gradiva v mapi je tudi razvidno, da je Kuhar, namesto da bi se na zahtevo zakoncev Glavač-Skrjanec (Olga in Ignac) izselil iz poslopja, izselitev nakansko zavlačeval tako, da je sprožil številne tožbe zoper Olgo in Ignaca za »razžalitev časti, žaljiva obrekovanja itn.« Iz pravnomočnih sodnih sklepov je razvidno, da je večino tožb ludi izgubil - nekatere tožbe iz te stranske insinuacije pa Še tečejo. Koliko torej velja Kuharjeva čast, na katero se tako grozeče sklicuje tn se, dolgoletni upokojenec, poslavlja v dopisih samohvalno z »uglednim novinarjem«? Zakaj je sodišče raje hitreje reševalo Kuharjeve namišljene tožbe zoper zakonca Glavač, obravnavo za izselitev pa je nekaj let prelagalo? Ali samo zato, da bi uporabljal Kuhar Čimdlje in zastonj tuje poslopje v Cerovcu? Razumu v neki pravni državni vendarle velja postaviti vprašanje, zakaj Štefan Kuhar ne more brez tožb, zakaj grozi ljudem še tudi po tem, ko je tožbo izgubil: zakaj t* nerazumni šikani sproža vedno nove tožbe, ko •ia bi moral resnici in javnosti odgovoriti za svoja dejstva in dokazane kriilve? . .. Iz gradiva v mapi je razvidno, da se je Z ničnišU namišljenimi opravičili izognil samo nekaterim nim obravnavam. Tako se k Mariboru ni obravnave, ko sta ga tožila Giavačeva; uro kasnh^^ je bila obravnava, v kateri je tožil Kuhar njiju, p*.' tam zdrav in pri močeh. V podobnih spletih katera se ne ve, so znamenje kverulantstva, težav, samozvane moči po že nekaj let pokojni N' vladi, kar menijo nekateri bralci - mi te namige čarno, povsem demantirati pa jih ne more nihie uradne dokumentacije. aoKumemacije. , j i Križale so se gore ~ rodila se je mtš, bi j I malo hrupa za nič. Iz argumentov je natrPt^ | tolmačili Kuharjeva početja - vštevši s spotof^ pisanjem v Vestniku - tudi z njegovo nakanOi čimdlje zastonj uporablja tuje poslopje k najemnine noče in noče plačati. Podobno je ' uspeval tudi v družbeni kleti, od koder so gapteno« metati s sodiščem, kot se reče k ljudskem Toda besede so odveč. Danes navajamo tž ' samo nekatere argumente. ARGUMENTI l) Sodni sklep z dne 29. 7. 1993, št. katerega je razvidna odločitev Višjega sodišie boru in Enote Ormož. Za boljše umevanje objavljamo sklep v celoti. ' kj 2) Letošnja izjava pravndca Slavka Keiekih sodišče resnično pred metanjem iz ŠkriatiHci^fL »metalo« Kuharja Že iz družbene kleti pri 3) Namesto, da bi se Kuhar na zahlev? izselil iz stavbe, je poslal postajam milice pisma. Lažnivost Kuharjevega pismUt podpisan, je bila dokazana. . 4) Rokopisna zahteva Olge Škrjanec ^tefuth^^ harjii, da se izseli iz njenega poslopja pd ugotovila, da se je vselil z zavajanjem, najemtiimi^^f plačuje. Pismo je bilo poslano iz Bolingeadi kg Skrjančeva zdravila. Datum 25. L 1993 5) Drugo pismo Skrjančeve nosi 1990. Iz njega se Že zrcalijo zapleti, ki jih jC > t Kuhar. ji S j. I il R 6) Dopis ormoškega soddiča z dne 23. j g Al X ■ . . . A > w t/inU ' b.i I SE. Sla Olga škrjanec in Ignac Glavač izselitve zoper toiečo stranko Kuhar vS tolfif^ Razvidno jc tudi to, da se je Kuhar iznukv dokumentov hrani uredntStvo. S K U C I-1*M»ljno v n«'4 X I e •*• pfttf >ja* iA tTwrt| ’ r ‘«479« I «fk* i&.«i.ti v vi*i >Qpw' aoltrtih'* t*i**41 «?*/«! « «fw M X. FOjroBfchiiih« r44*lxnih xtvr*JlP(«i «Xr»tk6* —Ml J«*|i k«-«—<1 »ri«lXM It—lttvifa Ul I Q«ltAXk B k*kX**i n*—Mn« kCol**« * U^axni Ln Ja X« k«f slcar «twi katnl— MJanJ* . 4 rww>«* •—«rnlK praj«—»ft iISNIZnua iS3Nva o)i$mvw 3iidn)i o)|$Me|iy eu oleAiidA 3u aAiizejpod -isndod !$[auA!P|e4eleu 3ii}siJ0)|Zi - !n0)l31$ld S tllZOA lAijzejpod as a}au6oz! -1S3S as eijzoA ‘Asoasaui |3d aieoeid - ”vx§iavi/\i» VOINAOZOA-SS VNi31 A »)I3±SI JE PRAVI danes je drugače EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO gorenjetrgov/na d.o.o. gorenje trgovina d o.o. Prešernova B 63320 Velenje tei.:OG3,'853-915 fax: 063/855-250 KMETIJCI, POZOR! Trgovsko podjetje »EMAL« ima v poslovni enoti na ulici Štefana Kuzmiča 2 v Murski Soboti na zalogi rezervne dele za traktorje IMT in IMR. Na zalogi imajo tudi rezervne dele iz programa SIP, Creina, vse vrste filtrov, jermene, traktorske gume in akomulatorje. Po ugodnih cenah prodajajo tudi rezervne dele za traktorske kose Gramip. Trgovina je v delovnih dneh odprta od 7. do 15. ure. V delovnem času sprejemajo naročila po telefonu na številko (069) 31100, pozneje pa na številko (069) 46733. i stran 26 vestnik, 26. avgusta 1^ Na Kmetijsko-živilskem sejmu se nič ne zgodi brez nas KURIVO PREVOZ BOJAN JAKŠIČ, Gor. Bistrica 51 1 VABILO UUBITELJEM PETJA Mešani pevski zbor Štefana Kovača Murska Sobota, Cvetkova 10 VABI VSE LJUBITELJE ZBOROVSKEGA PETJA k sodelovanju v novi sezoni. Avdicije za nove Člane bodo v četrtek 2., in v torek, 7, septembra ob 19. uri v prostorih zbora na Cvetkovi 10. J • Vabljeni tudi vsi dosedanji Hani na prve pevske vaje v četrtek, 2. septembra, ob 20. uri. PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, ksilit — velenjski lignit, kocke - velenjski lignit, kosi - trbovlje. kosi ali kocke - Senovo - češki premog (približna cena) Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po telefonu: 70106. 8.230,00 5,800,00 6.450,00 10,800,00 11.700,00 12.000,00 [ I I I 1 RA agencija za trženje Slovenska 41, M. Sobota tel. 22-403, 21-383 DISKONT - UNIVERZAL BELEC SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM CENTRALNIMI PEČMI IN PREMOGOM NUDI PO IZREDNO KONKURENČNIH CENAH OBČANOM, ZDOMCEM, ZID. MOJSTROM IN TRGOVINAM NA MALO: SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI razpisuje za šolsko leto 1993/ 94 izobraževanje ob delu za poklic gostinski tehnik Pogoj za vpis je uspešno zaključeno 3-letno izobraževanje v gostinski smeri in 2 leti delovnih izkušenj v stroki. Izobraževanje traja 4 semestre in bo organizirano, če bo vsaj 25 kandidatov. Prijave kandidatov (obrazec DZS 1,20) in izjavo O plačilu stroškov izobraževanja sprejema šola do 15. Septembra 1993. Informacije dobite po telefonu 65-070. »INTRADE« Trgovsko podjetje d.o.o. »INTRADE« Prešernova 3, Maribor, tel, & fax.; (062) = 27-528 NAJNIŽJE CENE PROGRAMA SAMSUNG V SLOVENIJI! Nudimo vam: CB3351 XT CB 5051 XT CB 5314 XT CX 6229 T CX6226 WT CX 723072 WT MAX340 MAK360 SCM 7800' SCM8100 SCM9100 - OPEKA 6/1 - POLNILA MALA - POLNILA VELIKA - NOSILCI DO 3,60 - CEMENT 35 - CEMENT 45 - MALTIT - APNO - IZOTEM 3 10 rrf - BRAMAC 31,90 SIT kos . 38,85 SIT kos 43,58 SIT kos 250,000 SIT m 427,00 SIT vreča 444,00 SIT vreča 422,70 SIT vreča 336,36 SIT vreča 2160,00 SIT rola 800,00 SIT - BRAMAC SIVI - BET. STREŠNIK SIV - BET. OPEKA 30 cm 510,00 SIT Jfr 580,00 SIT 70,00 SIT kos - CENTRALNE PEČI EKONOMIK ŽE OD 65.000,00 naprej, kos - CENTRALNE PEČI NA OUE UVOZ ŽE OD 49.000,00 naprej - GORILCI MINOR 4 - IN OSTALO 40.020,00 SITkos cene so brez davka VSO BLAGO DAJEMO NA KREDIT OD 3 DO 12 MESECEV! SE PRIPOROČAMO V POSLOVALNICAH: LJUTOMER, RABINSKA CESTA KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136 TEL; 81160 od 7.-16.00 ure TEL: 87630 Od 7.-19. ure FAX: 87630 W. BITTERMANN SCHALLPLATTEN -i- MUSICASSETTEN 8010 Graz, Jakominis'tra8e 1, Tei. 0 316/81 33 00 8025 Graz, INTERKAUF, Lazarettgurtel 25, Tel. 0 316/911580-56 8010 Graz, GIoekenspielpIatz 5, Konzenkartenvorverkauf, Tei. 0 316/82 89 86 8600 Bruck/Mur, Kommesserhaus, Koloman-VVailisch-Platz 2, Tel. 0 38 62/51714 8700 leoben, Dominikanergasse 1, Tel. 0 38 42/42 4 92 VINO LJUBLJANA - TELEVIZORJE: = 37 cm. t Jekst za 37,600 SIT = 51 cm, t. tekst za 46,000 SIT = 55cm,t,tekst2a53,510SIT = 63 cm, t, tekst za 77.500 SIT = 63cm.t. tekst za 89,530 SIT = 37cm,t. tekst za 94,000 SIT - VIDEOREKORDERJE; VX300 = 2glavi, VPS za 39.063 SIT VX 350 = 4 glave, VPS za 43,998 SIT -HI-FI STOLPE: . = radio, CD, 2*60Wza44.300SIT = radio, CD, 2'80W za 48,530 SIT = radio, CD. 2*60Wza46.500SIT = radio, CD, 2’'60Wza42.850 SIT = radio, CD, 2*120W. daljinski za 65.690511 l ( t ! t ( ti t' n v z o n )> H d ? ii K el ta - RADIOKASETOFONE; PCD 1400 & RCD 1360 & RCD 980 = CD,2*75Wžeod6.500 - SESALCI ZA PRAH: i VC 7000 V = 1000 W & VC 900 E = 700 W, pribor Že od 13 -AVTORADII Q 5300 = 2*25W, DIGITAL, LOUDNESSza IC'^ PRODAJA NA 3 CEKE! PRI GOTOVINSKEM PLAČILO 5% POPOSTA! Pri nakupu nad 5.000 SIT presenečenje! Za stranke odaaljene več kot 30 km še dodatnih 500 SIT Pričakujemo ras r avti kina UNION vsak dan od in 15.-13. v ' rsobofo od 9,-12. ure! Garancija In servis v Mariboru! v s SAMSUNGOM STE VEDNO PRVI! Sto - 64001 KRANJ - Hrasl/e 52 a. Slovenija, p.p. 111. f 38 64 331-030. /etex 37 744, fan ^■33 64 BLAGOVNI CENTER ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO! 1 • Vsa škropilna tehnika in ostala kmetijska nnehanizs^^’ • Velika izbira, koflkurenčne cene, ugodni kreditni PRIPOROČA SE: AGROMEHANIKA, Plese 1 (naspr^^' tovarne Mura). Veletrgovina »POTROŠNIK« Murska Sobota p.o. MURSKA SOBOTA SVET DELAVCEV razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo sledečilT tovornih vozil: nosilnost 5,51 nosilnost 5.5t nosilnost 5,51 nosilnost 21 nosilnost 2,2t nosilnost 2,41 nosilnost 21 nosilnost 5,51 leto izd. 1981 leto izd. 1978 leto izd. 1978 leto izd. 1972 leto izd. 1976 leto izd. 1982 letoizd, 1970 leto izd. 1979 izklicna cena 300.0^’^gif izklicna cena 24O.«sd izklicna cena 24O.^“’(j05IT izklicna cena1OO.WO'05|T izkiicnacenalSO.^ OSIT znamkaTAM 130T10 znamka TAM 110T10 znamkaTAM 110T10 znamkaTAM 2001 znamkaTAM 60T5B znamka 2 624 N znamka TAM 2001 znamkaTAM 110T10 (nevozen) znamka TAM125T12 (nevozen) znamka 2 650 AD (nevozen) kombija znamke tMV2200 (nevozen) osebnega avtomobila znamke R-4 TLSIMV (nevozen) Javna dražba bo dne 11.9.1993 ob 10. uri na dvorišču podjetja v Murski lO-2. Prodaja bo po sistemu videno-kupljeno. Vozila so na ogled na dvorišču od °- nosilnost 6,51 nosilnost 4,91 nosilnost 11 leto izd, 1977 leto izd. 1982 leto izd. 1979 leto izd. 1981 izklicna cena izklicna cena J2^^'00ol izklicna cena 110 izklicna cena 90-0^’^ izklicna cena izklicna cena 70,ouu, izklicna cena iSl^ SfT dan licitacije. Varščina je 10% izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Ko vino razodene svoje skrivnosti obiščite tradicionalni vinogradniško-vinarski sejem. Tu vas bodo na vodenih degustacijah skozi stotine najf^emenitejših svetovnih vin popeljali priznani enologi. Nazdravite nagrajencem letošnjega svetovnega vinskega ocenjevanja z njimi samimi! Za prevoz z vlakom vam Slovenske železnice nudijo 40 % sejemski popust. 39. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO-VINARSKI SEJEM Od 30. 8. do 4. 9. na ljubljanskem sejmišču Sl Hc H ' *)i o, % Pk k f! Sta i, I Pn 5 »(k Eta k;, »St &a, S .'t ’'ak S LUr ?! Ita ‘‘h i‘l (t,' tif I s; 6 't S Sf; i s 3 i ^stnik, 26. avgusta 1993 stran 27 vestnik Ekološke integracije Evropske skupnosti »če bi I, avlamobikie izpušne eeei prihnjalo iako mul« nkolju škodljMh ,noek ko, epeejeo,a ministrski srel ES-a ekoloških ukrepov, bi ekološkega Problema ne bilo.« .Vt-i časvpisai komentar. 1. Ekonomska svoboda Ko - skrb za okolje govorimo o Evropski '^"pnosti, moramo v prvi vrsti v mlslilt ekonomsko inte-Slačijo, katere končni cilj je I »tiptava - ' 'meti vseh ovir za svobodni vvii iti itvuuuujii _ J J kilaga, storitev, kapitala , “elovne sile, (^lena 3(1 in 34 ^porazu,tl J) Oarski OECD-ja z naslovom »The State of Environment«, ki je izila januarja 1991, zasledimo vztrajanje na integraciji ekološke in ekonomske politike, kakor tudi na prilagajanju mednarodnih sporazumov realnostim ekološke politike. Tako prebivalci dežel članic sprotni smeri, je potekal v primeru sprejemanja višjih ekoloških standardov, ko so se države članice z bolj »ijerazvito« ekološko zakonodajo otepale Višjim stroškom, ki jih prinašajo s sabo višji ekološki standardi. Načelo vzajemnega upošte- glede premajhne učinkovitosti nje piva in osvežilnih pijač zasluži. Oportunitetni strošek glomaznega upravnega aparata ' ..... in centrali.stičnih teženj Bruslja. kakor tudi neučinkovite ekološke politike Skupnosti. Predvsem pri finančnih izdatkih, ki jih na Danskem dr- žava usmerja v spodbuj(Tnje aim) o Evropski gospo-skupno.sti (dalje Spora- OECD-ja. ki predstavljajo vanja nacionalnih pravnih ‘^'nejitev nobenih 'tl izvoznih 16% svetovnega prebivalstva, porabijo kar polovico celotne ustvarjene energije. vozijo 'jnel, *'taksa sli ukrepov, ki bi omejevalne ' učinke. 'htiiv da imajo posa-"SKin precej neenotne nemajhnih 78%, vseh vozil, katerih pogonsko sredstvo je benzin, in Se zmerom spuščajo lastne od- plake neprečiščene v okolje. h '!1 ,;P‘''j=tnosti irgovim fPrejvisoki oiig| . ' ^landardi na naci-lahko n'amreč tudi kot ovira pri svis-blaga in stori-(ipi f:^*'®^^''’'^rij<; pred M-uli-V '9(0! pri (nc)razumc- OECD v svoji študiji priporoča ekološkim ministrstvom med drugim tudi uvedbo ekološkega davka ter načela povzročitelj plača kot temelj za uspešno ekološko politiko. 'Fnpskc skupnosti, da t razvitejšo ekološko ‘podajo, le-te ni razvijala jj .■''uajo, le-te ni razvijala svobodne trgo-el/ enega temeljnih pritifipot''- Se od '' Kdaina Smitha, v'*'Klil.,. V 1.»,. ^ssov se lahko . V? 6kolcji5kL- politike lojt i„ ” f’® gre toliko za nuj-“btp,., ^^^isclnost ekoloških za njihovo kar se ?kran,.' Zaščita /'■'Pimi, znotraj iJtii I® postavljena daleč ii P'dicp ''zrokc m tudi Ji poskusi! V krat- il f' v pričujočem 3 i, kar se tiče ne- 'ni poskusi! v krat- 1, thojni r ro A. r f‘tvr.1. ^^zmerno Evropski akt pospešenem ko je ,šlo h'’''. 4a reševanje proble-'' citološko politiko 1°?^->.-aL’’'^'^ročjih, kot s'O odpadki, pn J?'!irih,j‘/‘^Sifniom za okolje if-^ik tl/*®/''’'’■ Action Pro-^'■"'ironment), it rtbdobje 1987/92. ^r>'’solidacije, ko '■ > ■ik. ekološko politiko Področjih, kot J ^LjvenhS^’' in inte- 1 "ih ''^ent. Rol primer 'C.'’ ukrepe ome-ij''fliii;»i. '.s^iiplinarni ckolo-"uj-^"^^'(rintent pri nas '1^ vplivov na 'ni^icliL ‘ (Die Umwel-š? E/J.j5"Pzfung (UVPj, ki bi naj objektov, bi( ali dr/funkcije bi ' ■ ■ JJ* 1"^» J^..',iRgriiciiskimi š, ■^i| n. :rv ''-lli ukrepe ome- 'n,strunient pri nas Iiiipnd Stadnjo objektov. 3. Problem harmonizacije ekoloških predpisov Kot smo že omenili, se interesi posameznih držav članic pogosto rarlitujejo od .skupnih interesov na nivoju ccloitK Skupnosti, Tako lahko govorimo o dveh »taborih«, ki sta ii znotraj ekološke politike Skup- nosti v diametralnem na- sprotju. Nekatere države, kot recimo Danska, Nemčija in Nizozemska, imajo ekološko zakonodajo daleč bolj razvito, kol je to v primeru Velike Britanije, Francije ali Italije. In ravno zaradi tega prihaja do problemov pri usklajevanju (harmonizaciji) S£/.T ekološkega J t 7, P l-f fl ti K -1 I t X, -t t j>redpisov med državami Članicami pravi, da mora biti proizvod. katerega uporaba je dovoljena v eni od držav članic, dovoljen tudi v katerikoli drugi državi Članici Skupnosti. To pa seveda lahko privede do padca kvalitete proizvodov ter zmanjšanja zaščite potrošnikov v deželi z višjimi ekološkimi standardi. Od julija 1987 do konca 1989 leta je to načelo »omogočilo« 362 tožb na sodišču E-S-a. proti državam clinncsru zaradi nespoštovanja ekoloških predpisov (KVBER. 199i.T|. Oglejnio XI to na konkret-iictn primcni. .-^ko republika Avstrija do leta 1995 resnično j»sianc čliiiiica ES-u in če ostjitie stanje na področju ekološke zakonodaje Skupnosti nespremenjeno, bodo morali Avstrijci dovoliti uvoz kurilnega -oljil z bistveno večjo vsebnostjo žvepla, kakor je to sedaj dovoljeno po njihovih normah, in ker je razžvepljevanje kuni-nega olja povezano z določenimi stroški, bo dražje avstrijsko olje ostajalo v rezervoarjih. Tega pa bi bilo, vsaj s stališča ekologije, res Skoda, saj jc Av- ukrepov za predelavo ter večkratno uporabo »odpadkov* in razvoj okolju prijaznih tehnologij, Danci krepko presegajo tiste v ES-u. Na tem področju jc Danska leta 1988 porabila za 200 do 250 milijonov ATS finančnih sredstev, medtem ko jc ES predvidela za obdobje Štirih let (1988/92) in za vseh dvanajst držav Skupnosti »celih* 80 milijonov ATS, Podatek, da je bil prira.st neposrednih izdatkov za zaščito okolja v Skupnosti od 33 mili-jonoi v Ifiu 19(38 na 43 milijtb iiov ECU v letu 1989 (poveča- z vsebnostjo ogljikove kisline dovoljena samo standardizirana steklena embalaža. Ob tem je sicer dovoljeno odstopanje pri količini do 3000 hektolitrov takšnih pijač na leto, vendar samo v primeru organiziranega zastavljalncga sistema (Pfandsvstem), za embalažo teh 301)0 hektolitrov, ko je to- V obliki nezadostno visokih ekoloških standardov in eksternih efektov omogoča dobičke, ki ustrezajo teoriji kvan- titativne gospodarske Kvantitativna rasti. gospodarska rast, izražena s tako enostavnim in hkrati tako pogosto kritiziranim pokazalcem gospodarskega razvoja, kot je bruto rej takšno embalažo mogoče domači proizvod (Brutoinland tudi vračali. Komisija ES-a je v takšnih ekoloških normah videla ne- varnost za »prosti pretok blaga« znotraj ŠkupnostJ in je na sodišču ES-a vložila tožbo proti Danski. Po osmih letih. 20. 9. 1988, je sodišče odločilo v prid Danski in zaščito okolja označilo kot »nujno po- strijcem uspelo drastično lije za 31%). razveseljuje. Totla ko le absoluine podatke izrazimo relativno, vidimo, da jc to predstavliiiJn zgolj 0.28% proračuna SkupniKti ler je ta delež v letu 1990 tniTastcI na »celih« 0.5%. Dansko v parlamentu E'S-a zastopa 16 poslancev (v parlamentu jih je skupno 518) in je tako številčno dosti slabše zastopana, kot je to v primeru velikih držav. Ker parlament sestavljajo politične in ne nacionalne skupine, prihaja znotraj parlamentu do nadnacionalnih povezav na eni strani socialističnih in na drugi konzervativnih skupin. I M"’ * ti i 1'1 r *s S*( ■» ■ 't t ’'*y Z*r* < v.-44 If ■ . Jft- 1' 4 « prava med posameznimi državami članicami, saj so prizade- obremcnjc- vanju po razvijanju ekološke I Polnil .. , .., ina- ostalimi politike nastala predvsem nacionalnem nivoju. na ll usLdiniii i ...v fiov povod za ttvami člani- vsaka sledi Svojim lastnim po vr- 'b- n'i Enotni r.a okolje I 1 i I n' '•'tli EEA 9/, v m Kj^.Rinia r t'' , r ^'‘01 '■ p jrji c ' Ha/'*' za člen askiaje- okolja l^lača r/’’' ^'ollutcr J P’"odstavlja Stroške 'Prav revizijo (Treaty of '^a "■ Zgodi, da Wuika prepo-'raj pravnih 'a.' ■Študiji Vzroke za različno stopnjo (ne)razvitosii ekološke zakonodaje lahko iščemo v najrazličnejših dejavnikih, kot so recimo ,stopnja industrijske razvi-to.sti ter dalež industrije pn narodnem dohodku države, različni zgodovinski dejavniki, pa ludi usmerjenost k ekološko spornim virom pridobivanja energije (Francija). Vendar je mogoče trditi, da ostrina ekološke zakonodaje v posameznih deželah raste s stopnjo ekološke o.sveščenosii prebivalcev in seveda predstavnikov oblasti teh dežel. Za države članice s sorazmerno razvito ekološko zakonodajo so predlogi za sprejetje nižjih ekoloških standardov, ki jih jc komisija Evropske skupnosti posredovala Svetu skupnosti, vedno pomenili korak nazaj od na nacioftalneni nivoju tako težko pridobljenega. Zato .so izkoristile določbe člena ion o popolnem soglasju in poskušate blokirati spH:)cl,c teh, za njih regresivnih predlogov. Enak proces, vendar v na- sprodukt (BIP), Gross Dome-stic Product (GDP)), pa zaenkrat Še vedno predstavlja primarni cilj politike ES-a. trebno«. Načelna odločitev sodišča ES-a na vsak način daje upanje, da se tudi znotraj okorne mašinerije imenovane ES nekaj premika. Tudi druge drž'ave po tej odločitvi sodišča ES-a niso več , tako sramežljive pri sprejema- j nju višjih ekoloških norm ( v svoje nacionalne zakonodaje. Potem ko je novembra 1991 v Nemčiji stopila v veljavo odredba, po kateri so trgovine na drobno dolžne sprejemati nazaj embalažo za transport proizvodov, se je minister za okolje Tapfer sedaj spravil Se na zakonodajo o pločevinkah in nepovratnih steklenicah. Zaradi na novo postavljenih proizvodnih kvot pri steklenicah za večkratno uporabo bi se naj delež le-teh na tržišču v prihodnosti povečal iz 73,5 odstotka leta 1991 na 77% v letu 1997 ter na 81% leta 1999, Po Dan.skem primeru se je komisija E!S-a začela resneje ukvarjati s problemom embalaže. Tako že obstaja predlog komisije, ki predvideva davčne in reciklažne kvote za embalažo. Vsaka nepovratna embalaža bo po tem predlogu obdavčena s 5% na ceno takšne S| embalaže. Po tej poti bi se ste-I klo v blagajno ES-a nekje za 70 milijard DEM, v naslednjih pe-! tih letih pa bi naj kar za 40% embalaže bila možna reciklaža. Napredek, ni kaj! Vendar kljub vsemu obstaja bojazen, |n||! da bo tudi za sprejetje tega m' predloga moralo preteči veliko časa, preden bodo gospodje 'S! v komisiji posredovali predlog ti 1». V zadnjem času potekajo v Skupnosti aktivnosti, da hi se, predvsem z uporabo tržnih meh'unizmov, ki imajo krmilno funkcijo (ekološki davek/pri-spevek), stanje na področju varstva okolja znotraj Skupno- sti izboljšalo. Vzporedno s konferenco predstavnikov vlad članic Skupnosti je decembra 1991 v Rimu potekala tudi predstavitev »Predlogov za ekologizitanje politike ES«, ki jo le pripravil Institut za eko-lošo politiko ES-a. Direktor Instituta Ernst Ulrich von WE-IZSŠCKER je med drugim predlagal tudi spremembo člena 2 Sporazuma o Evropski gospodarski skupnosti, ki poudarja kvantitativno gospodarsko rast, v smislu določanja takšne rasti kot ekološko naprej parlamentu E.Š-a, ‘pa naprej ministrskemu svetu ES-a, pa ta zopet parlamentu... 5. Sklep Povzemimo torej Že dejstvo, da deluje znotraj osrednjih misli in tez: zmanjšati emisije SO^; nenazadnje tudi zaradi povečanja izdatkov za okolje v obdobju da misliti koliko nacionalnega parlamenta 18 stalnih odborov. - Sprejemanje nekaj 161(1). odločitev meS leti 1982 in 1988, ko so tovrstni izdatki industrije narasli s .5 na 13 milijard ATS, jav- nega sektorja pa s 16 na 23 milijard (Der Standard. W91). -1. Primer l)urwke... osebja zaposlenega v teh odborih je potrebnega, da lahko vplivajo na določene odločitve v parlamentu. In tako je tudi v komisiji ES-a. Vpliv lahko imajo samo tisti, ki imajo dovolj predstavnikov svoje dežele v Danska kot sorazmerno generalnih direktoratih V ES-a je zelo zapleteno, kar šc posebej velja za sklepe v zvezi z ekološko problematiko, - Uvajanje strožjih ekoloških predpisov, kot so v veljavi na nivoju Skupnosti, predstavlja še zmerom izjemo. - Razloge za še vedno pre- majhna članica ES-a z »neso-razviio ekološko Skupnosti, Le-ti lahko potem sledijo procesom v razmerno« razsnto esoiossu ogromni, pogostokrat tudi ne-zakonodajo lahko ponazarja pregledni maSineriji, kjer je možni razvoj dogodkov na po- ’■ ’ '---- dročju ekološke politike za dežele, ki so v tem trenutku še irajne rasti. fnStitut predlaga tudi uvedbo ekološkega davka za področje celotne Skupnosti, ob čemer pa hkrati izraža bojazen. da bo Skupnost za tako obsežne spremembe Sporazuma potrebovala celih 15 V izdelavi je že tudi predlog po vrsti petega Programa za okolje ES-a, ki ga pripravlja komisija ES-a in ki ne bo več predstavljal ekološke politike skupnosti za samo nekaj let, kot je to bila navada pri dosedanjih programih, marveč bo izdelal globalno strategijo ekološke politike Skupnosti za na- majhno pozornost Skupnosti slednje desetletje. Vendar pa ekološki politiki lahko razde- že sedaj kritiki opozarjajo na pomanjkljivosti programa, ki se kaže v preveč splošnem po-Čanja in sprejemanja odločitev dajanju smernic za reševanje v ES-u), na razloge povezane eKOloSkih problemov, ki mo- tej linio na: razloge, ki so struk- kljub obveznemu obvladanju več jezikov skupnosti, včasih dobro imeti tudi svoje preva- zelo daleč od članstva v ES-u jake. Predvsem Nemci ’ liali-(recimo Slovenija, kakor tudi jani. Francozi in Španci se večina nekdanjih članic varšav- -------—»-i— .i.x:L ■ skega sporazuma) ali pa so tik pred sprejetjem v klub dvanajsterice (Švedska, Avstrija). Dežela Vikingov predstavlja slabih šest od 320 milijonov prebivalcev ES-a in pri tem je bilo po javnomnenjskih razi-.skavah 40% Dancev proti članstvu Danske v Skupnosti. turne narave (mehanizmi odlo- z nacionalnimi interesi posameznih držav članic (problemi poenotenja pravnih aktov držav članic z akti ES-a) in na ekoloških problemov, ki rajo zopet zadovoljiti vse. kar pa je nemogoče. Tako lahko tudi v naslednjem desetletju težko pričaku- namreč načelno držijo jezika prisotnost delovanja ekonom- jemo ustrezno poenotenje, skih lobijev, kot posledice pravnih aktov in s tem tudi prejšnjih dveh. Najrazličnejši ekološke politike Skupnosti, ekonomski lobiji imajo pogostokrat še večji vpliv na Skupnost kot pa nacionalne vlade dežele, iz katere prihajajo in zelo redko uporabljajo angleščino. 4,1... na primeru embalaže za pijačo Na konkretnem primeru embalaže za določene vrste pijač. držav članic. Dejstvo je, da ES predstavlja danes v svetu največjega ones- ustrezno Prednost, ki jo Skupnost pred državami zunaj Skupnosti vseeno ima, a je (tudi) zaradi v tem prispevku naštetih problemov ne more v celoti izkori- Žai-adi tega je Danska že dolgo ki je Danska ne dovoli proda-pred jezultati referenduma jati na sVojih tleh, lahko vi-o maastrichtskem sporazumu dimo kako mlini orguijov ES-a ipornika znotraj meljejo sicer sigurno, a vseeno veljala za uj Skupnosti, ki vedno znova po- (prc)počasi. stavlja neprijetna vprašanja č'- —>- Na Danskem je za embalira- naževalca. ki ne .samo, da stiti. namreč možnost uvajanja ekološko kvalitetne ekonom- spušča v okolje največje koli- ske politike, lahko v primeru čine Škodljivih snovi in tako nadalnje statičnosti s svojo industrijo, proizvodnjo energije, poljedelstvom, prometom, onesnažuje vodo, zrak in tla, marveč s tem tudi največ sistema ES-a ostane tudi v tem desetletju neizkoriščena. ANDREJ HORVAT Fotografija; N. JU5HNOV stran 28 vestnik, 26. avgusta 1^ vestnik Zadnji vroč počitniški pozdrav z Blaguškega jezera Ljudje in meja Fičefol, črevel 9 splav in še kaj Blaguško jezero je bilo v vročem poletju 1993 prav gotovo najbulj mimžičtui ubiskanu naravno kopališče v severovzhodni Sloveniji; je tudi edino jezeru, kjer je vsaj du neke mere puskrb-Ijeno za kopalce s hladno pijačo, otroškimi igrišči, sanitarijami in drugim. Družba AGON (Ivu Vuk, Slavku Gomzi) in Društvu podeželske mladine Videni ob Ščavnici (Jože Lenčič, Marinka Rantaša) pa so se odločili, da še odatno popestrijo dogajanje ul) Blaguškem jezeru. Pri organizaciji Srečanja mladih na Blaguškem jezeru jim je pumagal tudi inž. Anton Slana (Kmetijska svetovalna služba za Čumuije), izvedbo pa su omogočili tudi številni pukruvi. telji in znane politične osebnosti. Srečanje je bito pravzaprav zabavno tekmovanje v izvirnih športnih disciplinah: tako so morali žagah tramič z ročno žago lokanco (fjčefolom), metali gumijasti škorenj (črevel), pet tekmovalcev seje po označeni poti vozilo s splavom; nadalje so morali ob skaknju s pomola metati na koš žogo, se voziti s pedoliniji, plavati z zračnicami in teči okrog jezera BBP Vroča kri v Radomeiju Sme nekdo, ki ima ozko pot do svoje domačije, dovozno cesto razširiti na račun tujega zemljišča? Urejena plaža Blaguškega jezera je skorajda podobna morski obali - čeprav v miniaturi. / I Blaguško jezero je postalo ponovno priljubljeno, ko so ga uredili, poskrbeli za otroške igrišča in kupili nekaj pedulinijev. r fj ■"M 1 *_____v jf- i 1 s . ■ 1-^ - , l___________ v nedeljo s« uh Blaguškem jezeru tekmovali tudi v metanju ,črev la’. Sosednji gospodinjstvi Avgusta in Marte Bukovec v Kado-merju, številka 14b, in Franca in Terezije Mavrič, Radometje Številka I4c, sta si že nekaj časa v laseh. Vzrok: dovozna pot mimo Mavričevih k Bukovčevim, katerih hiša je na koncu ulice, oziroma se ta konča ob njihovem dvorišču. Dokler Mavričevi niso zgradili ograje, so Bukovčevi nekako še lahko prihajali oziroma sc vozili na svoje dvorišče, Četudi je bila sporna pot, ki pelje mimo Mavričevih, široka na enem koncu 2,90 metra, na drugem pa le 2,45 metra. Kri pa je prvič (7) zavrela, ko so Mavričevi postavili ograjo. To so sicer zgradili na podlagi odločbe ljutomerskega občinskega sekretariata za upravne in gospodarske zadeve, kije naložil, da sme biti ograja 1 meter od cestnega sveta, torej od meje med cesto in Mavričevim zemljiščem, vendar so se tedaj vozne razmere za sosede Bukovčeve občutno spremenile, ker je pač ograja postala ovira za širša prevozna sredstva. Buktivčcvi so namreč avtoprevozniki, kar pomeni, da so prihajali na domače dvorišče avtobus, tovornjaki..., saj drugje niso imeli svojega parkirišča. Bukovčevi so menili, da imajo moralno pravico do širše ceste kot borih 2,45 oziroma 2,911 metra, zato so preko svojega odvetnika izposlovali na temeljnem sodišču (enoti v Ljutomeru) sklep številka N 41/92-IH o dovolitvi nujne poti, in sicer, da se omenjena cesta (dolga 27 metrov) razširi na škodo Mavričevih v širini enega metra, torej do ograje. Osnova za takšen sklep je bilo mnenje strokovnega izvedenca gradbene stroke. Kaj je ugotovil sodni izvedenec? »Stanovanjska hiša (Bukovčevih) leži na obronku hriba, katerega brežina ima velik nagib, kakor tudi okoliške parcele, in pozidava ie-teh ne dovoljuje druge dovozne ceste, kot je ta, po kateri je že sedaj dovoz. Širina dovozne ceste je sedaj med ovirami: na eni strani sta brežina in betonska ograja (sosed na nasprotni strani Mavričeve domačije, op. oziroma med brežino in vozilom, ki znaša 0,5 metra na eni strani ter na drugi strani med robnikom in vozilom, ki znaša 0,5 metra, razširiti na odseku, kjer je ograja na eni strani, na 4,5 metra, ter na odseku, kjer je brežina, na 4 metre.* Tak predlog je sodišče osvojilo in izdalo že omenjeno odločbo, hkrati pa Bukovčevim naložilo plačilo odškodnine Mavričevim (za Tl kvadratnih m v E*' t; f: Na desni strani je Mavričeva hiša in ob njej izruvane sohe, v ozadju pa je Bukovčeva hiša, do katere je vodila le 2,90 ozirona 2,45 metra Široka pot. Kovinska ograja je hita sicer postavljena J meter vstran od teh dveh točk. Bukovčevi pravijo, da z rušitvijo ograje niso po.segali v tuji svet, saj je bila ograja na točki, do katere jim je bila priznana nujna ptti. Ograja pa sme bili najmanj en meter od cestnega sveta. Š. S ), na drugi strani pa parcelna meja oziroma provizorično postavljeni robniki ter okorg 30 centimetrov nasipane zemlje. Cesta v širini 2,45 ter 2,90 metra je preozka za dovoz tovornega avtomobila, katerega prometni profil je 3,00 metre, zato je potrebno profil, katerega tvori prometni profil in varnostna širina med ograjo in vozilom, ki znaša 1 meter metrov) v znesku 7,718 tolarjev. V obrazložitvi sklepa se je sodišče sklicevalo na izveden-Čeve ugotovitve, dodatno pa je navedlo, da Mavričevi do 1990. leta (od 1972, op. S. S.) niso RAZPORED TEKEM II. MNL MURSKA SOBOTA I. kolo-29. 8. '93 Romah Filovci Križevci Tešanovci Hodoš Prosenjakovci : Puconci : Bratonci : Šalovci : Tromejnik : 11 plavih : Apače Romah Filovci : Tsšanovci : Križevci V, kolo - 26. 9. '93 II. kolo - 5, 9. '93 Puconci 11 plavih Tromejnik Šalovci Bratonci Romah : Apače : Prosenjakovci : Hodoš : Tešanovci : Križevci : Filovci Križevci Tešartovci Hodoš Prosenjakovci Apače 11 plavih : Puconci : Filovci : Romah : Bratonci ; Šalovci : Tromejnik Bratonci Romah Filovci Križevci Tešanovci : Tromejnik : 11 plavih : Apače : Prosenjakovci : Hodoš IX. kolo-24, 10, '93 tli. kolo-12. 9. '93 h VI. kolo-3.10, ’93 Filovci Križevci Tešanovci Hodoš Prosenjakovci Apače : Pucortet : Romah : Bratonci : Šalovci : Tromejnik : 11 plavih Puconci Šalovci Bratonci Romah Filovci Križevci : Tromejnik : 11 plavih : Apače : Prosenjakovci : Hodoš : Tešanovci Hodoš Prosenjakovci Apače 11 plavih Tromejnik Šalovci : Puconci : Tešanovci : Križevci : Filovci : Romah : Bratonci X. kolo-31,10. '93 VII. kolo - 10. 10. 93 IV. kolo-19. 9. ’93 Puconci Tromejnik šalovci Bratonci : 11 plavih : Apače : Prosenjakovci : Hodoš Tešanovci Hodoš Prosenjakovci Apače 11 plavih Tromejnik : Puconci : Križevci : Filovci : Romah : Bratonci ; šalovci Puconci Romah Filovci Križevci Tešanovci Hodoš : Bratonci : Šalovci : Tromejnik : 11 plavih : Apače : Prosenjakovci XI. kolo-7.11.'93 VIII. kolo-17.10. '93 Puconci : šalovci Prosenjakovci Apače 11 plavih Tromejnik Šalovci Bratonci : Puconci Hodoš ; Tešanovci : Križevci : Filovci : Romah druge ceste pa nimata.* - »Nasprotna udeleženca Mavričeva pa sta odgovorila, češ da je sedanje cestišče v tistem delu, ki poteka ob njuni parceli, široko cca 3 metre in zato ni potrebno dovoliti nujne poti, ki bi potekala po njuni parceli,* Sodišče pa je zabeležilo tudi izjavo Antona Pevca, nekda- narja niso sprejeli, zato je »deponiran« na sodišču M’ vričevi so nato tožili Buku* I Čeve za motenje posesti-Upam, da sem dovolj zorno 11 , UU ,Jblll opisal sosedski SP _____J.. '‘I njega lastnika tamkajšnjih zemljišč, ki je trdil, da je obstoječa dovozna cesta v celotni dolžini, ki vodi v ta zaselek. v Radomerju. Bukovčevi. ■ jim je dalo sodišče prav, so* veda prepričani, da je na njihovi strani; Mavričevi r so prepričani, da se jim P-, krivica, ker si je nekdo ort posegati v njihov svet, četud^ za to pripravljen plačan t-i i t«. ’ L’ S 4^ p? r ------------------------—-------—■———”— T« pa jc pogled iz Bukovčevega dvorišča. Črna pušeic^ kaže mesto, kjer je bil Mavričev robnik. Na tem mesi'* cesta široka (od ograje na desni strani do te mejne ank metra. Nova meja naj bi bila poslej en meter vstran točke, ograja (če jo bodo Mavričevi zgradili) pa nato še H vstran. Tudi sosedu na desni strani, kije ograjo postavil v r ne obeta nič dobrega: Bukovčevi bodo skušali ograja en meter od cestnega sveta, kar bo v skladu ž predpisom. kjer sta Mavričeva in Bukovčeva hiša, še vedno formalno njegova last, ker je vknjižen kot zemljiškoknjižni lastnik te parcele - v naravi sedaj ceste - in doslej zanjo ni dobil še nikakšne odškodnine. O njegovem odškodninskem zahtevku sodišče v tem postopku ni odločalo. Sodišče sc je v svoji odločitvi o dovolitvi nujne (širše) poti oprlo na 140, člen zakona o nepravdnem postopku, ki določa, da sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno uporabo potrebne potne zveze zjavnim omrežjem ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški, Bukovčevi nimajo nikakršne druge možnosti potne zveze , Jrt ■|'jQ škodnino. Seveda bi tega ne prišlo, ko bi bi pravi sosedje in ne Kot je razvidno iz ločb, se te opirajo na zakonska določila, na P zaiconsKa ooiochb. - ■ p> katerih zasebna lastnin lej nedotakljiva. V tej i. j Slo za nujno kitilo I Slo za niijno j sebno pot, *r;P z javno cesto Radom e rje -Ivanjkovci. Sodišče je tudi utemeljilo, da zaradi razSiritve ceste za en meter Mavričevim ne bo onemogočeno niti znatno ovirano uporabljanje njihove parcele, zlasti pa ne nasprotovati uporabi (Širše) zato, ker so se Bukovčevi vse poti. »Takrat pa sta Mavričeva z različnimi posegi v tistem delu, kjer poteka cesta po do nastanka spora vozili po delu njihove parcele. Mavričevi so se na sodbo Iju- njuni parceli, omemogočila tomerskega sodišča pritožili na normalno uporabo svoje nepremičnine, to je parcele štev. 58/2, tako da sta (Bukovčeva) morala opustiti svojo dejavnost, saj cesta, zožena na 2,2(1 metra, ni več dovoljevala vožnje z njunimi vozili do garaže. višje sodišče v Mariboru, ki je sklenilo, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje, Ta odločba in izvršilni predlog, ki ga je sodišču posredoval Bukovčev odvetnik, sta bila teme- jati ne za eno i--stran. Na problem so ' opozor i 1 i M n vri če vi ■ . [c ob ograjo, ki zdaj da bi Sli mimo tan^’- d. ' so Bbiliov^" f,i( Ino pravico ^jiiJ^ toprevoznisKo obr'-jim je potrebna tudi rebitnih prihodov P Štern, če bi gorm®’ P radi dovoza kurdneg nazadnje pa je tu e do Mavričeve hiše J J skoraj Sest nietro imajo idealen k .i pa naj bi se nadalj rini 2,90 oziroma % Iskreno želim. strani pa imajo mora so poti, kajti spet toprevozniSko rebitnih Bukovčevimi m ki stoji na njuni parceli. Tako Ija, na podlagih katerih so se sedaj Bukovčeva parcela nima Bukovčevi odločili, da bodo več normalnega dovoza, kljub poskrbeli za izruvanje ograje. vsem ustreznim dovoljenjem. Avto moto Po »ubuškib ulicah je 17 voznikov sudelovjdo v spretnostni In ocenjevalni vožuji, ki so jo ob Binnovskem ptazuiLu šoferjev pripraviti člani Združenja Šoferjev In avtomehanikov iz Morske Sobote. Prireditev jo pritegnila precej gledalcev. V kategoriji avtootobilov do IJOOccm jem zmagal Anton - ■ -■ (ZŠAMb Forjaaič nad 1300ecm pa je bil itiyboljš) Andrej Bertlen (Tropovci), Med invalidi je bil najboliši domačin Jože Gouiboc (dnrJtvo para-pkgikev). (TGt ki so jo postavili Mavričevi, oziroma za razširitev ceste v širini kot jo je (na predlog izvedenca) določilo sodišče. To delo je opravil najeti bagerist, Bukovčevi so pred tem nakazali Mavričevim odškodnino za tistih 27 kvadratnih metrov obcestnega sveta, vendar le-ti de- sprave, pn tem P jji ' *■ več kot sodišče ■ rK'j; iz krajevne skupn« mer poravnalni s^'j,odO j(: tudi nastopil čas, 1^ asfaltirali. Jc mar metrov STCdnkt, a izdatkov za detice...? In ki?'''jp* nii je P? iz krajevne mer telesne Terezija nn I i, I’" hiCl pretepenega Avgust pa nai 1^1^ P jeudanlsosed^^jOP'^ .“■C Vsak četrtek Vestnil< j' Zggtnik, 26. avgusta 1993 stran 29 I televizijski spored od 27. avgusta do 2. septembra It 'c H - ” ra " s" ** «b' c c Oh c .0 tv 2 !< - ra ra S "6 >- s s s $ -2 o ra ra X ra o ■^ = s ?: ® < ’i fl : : :i I a I 0 E k tl It l! i( it « ! ii b It r 11 f i' I 11 i J r e » i j ) ! ) J I ! ) I J kB z LU > O _l co < z Ul > o -J (0 > < Z LU > O _l to > < □ z LU > O I-I »M 8 r4 c 2 .2'= m »■' ® £ 'S . ' 1ibg=!ih F c:Tj ra u > 2 'V9 c c 3 y- s a (5 Sl ra lil IS"^ 0) 5-= ” «g es E ■E-Š ■5 OiBlinr Sg:3SsSJ c 2 ■ CiS 57 ‘ ■ !sž7. 3 2 ' J; < □ < > S s ^>r) ili 2>o ■£SS 82:2 hd I I ?2 2 a BiB no^KSži |«is3sg iKO^Si w Is^ajiO is®w SQ-“ 14 I ' s SžiaggiSls r= < aBiaSS. šs|44i4ig1 |s iSisfflii ' I iS(RX g finaa iffliiisi! Bi i»»fati alifiiEs ?0 o «B!i! !« UlHlIlplt Ml 144K7=ia ..■-'2 > < > «isis •hi« šfiBi iisBia T = 72 ■ !i«‘ “5 .n < Vi a. < >N < ^S? c gd7“^''5.sai & 5ižrhiis=ti=’§ oiiiOl I .iSlBffi! .iS lš|hB iiinaaMSKiiSniMiitliMiaii BJMii h!a««a!l i ■ ..........■ 3 '^£ 1 1 S 9 ,.i«...jliil mn i Ifl".)®«: I'iifffiSB: iHi!:i= pBfcr Šs«a|5=J|| -^iS < > s° airisrfi^i __«3SŽS5.e= w s^E-lHa laiiSMffii < > ž? 5« HKffl iBB IM iiihSp fii!!! bKB-i-b Biiiifiiijfi iSefli ittifiliiir”’ SJaS c , B tl Kg Es p “■ 15° ' 7iR latiipf 8 las«! sS S O) > 7" < > >7.5 7 s < Vi te < >fsl Q < IS > i«Kii !Slfi}l SB« i«ft M&tO ■ cc 7? 9 5li";37SJ B 'C -5.3 ' Shn^-K „ I ■ lif 9!S ?8! I X iSS SS g !u O 5> .Isii ibiniMHi Oh sl«g g itfS ‘S I S e a ss 5.5 2 -« a fflfififfl f« msš a# iilil i«”l |!31«b!;1i Ki KiBlSS 'Is B ®;raa!i|!!!!W i b-ii" ■" ■”■ < I L > z < id m cc < 'N Q < S iiSO« SSlš-ii oc iSfi "Ss > '2 s 7l4i a » .a 4«! »^5 : I i 8-j -2S ■ s iiipi s s IllPii, vei 2 ?:1 y - s e.2 s -.iKfiSttti Sirf"! . I iffloi! an ttMaBhšIttiiflHiSSfflililli =S s SE st ilšis J,š il^LihsiSiP lBill!!|| :« iS4 S ifii! 5^® I I c ? 2 j,ssi SSl I Hi 8 > z iiiiB eiiias««« iž' s is.; ^g (75 lil 14 S es 2-Sa I > I Oh E ■^: I N 3 cx 3 O o M-S ■5.K.S c •i ® B.,9 S 5 cs.« 23 4J hJ c CM -m v <5 I c :Z 3S7 2 2-; s ®S B asas 8T!-e I |s6« « ra &• C o N 8 lA (g I ra M ® ' C C 3 > c n C M C a (« c £ ■ (a » 52 c 5 /• K L c N £ l/t ^^■38-5. mS^^o fi SbS 'S 5io č Sti l2? .f® I -w£ '^3 ra . 2 o P (0 n 7 S o X" ra ra 8 "O 4/9 O ra .X: 5 I Ji " c .2 « “ .= 2 « 2 L- * (= I ra E O o !i ™ js 0.0 I S-'a c c c Q? E B J o .?i,i£ 'D V VTi 417113 i5iin Bifi irh“i««^hS S -,s «t Z H Vi > > StffiOiži:. ..ihiSilš ?°Si!l^s.37d <5 a H ^g*^R " ”Ki ’'§7 £> Oh < {/) z < -N Q < > g*^R -i!i 2-*ao L« ,!!!!?!!». a««.. i.s liBEiSi« iiSJiri! I SI B-fisii Sipin latijiiB! 'iiJiiEhil' M’i(}!i B sMfIBjš J?7!S5|Pyilh4l l^?04ji=" SSEKilPBrtiSilSBiSffl Oh. 'g J.i a £ < . .s| » S9S7 a: :x 8 £* Oh = “>05 S®.:? -5 g k stran 30 vestnik,, 26. avgusta 199^ 1 j vn M i agencga za trženje Slovenska 41, M. Sobota tel. 22-403,21-383 motorna vozila TURISTIČNA AGENCIJA TABOR MARIBOR, Koresova 5 KO.MBANJ ZMAJ 133 in 142, z obema adapLerjema. prodam, tel.: 80 114. m 9321 STISKALNICO ZA GROZDJE, 2501 pogon na sijak z ročno zgoraj, ugodno prodam. Informacije rta lel.- 40 230. m756 OBIKALNIK KORUZE, l-redni SIP in hčkalnik koruze prodarn. Šiftar. Stru-kovci i. m763 STISKALNICO, hidravlično. ISOl: ter ročno 1501, prodam vse skupaj za 80.000 SIT Vaneča 102. tel.: 45 604. ni765 SILAŽNI KOMBANJ SK HO. skoraj nov, prodam Bauman, Janhova 6. 69253 Apače. m772 TELICO, 9 mesecev brejo, prodam. Rudi BeJič, Budiiici 17. m738 PUJSKE od 20 do 30 kg prodam Štefan Pertuci. Plečnikova 14. Krog. m745 PUJSKE nad 20 kg ter sireSno opeko Folc. rabljeno, poceni prodam. Gradišče 45. m768 kravo, brejo S mesecev, staro 5 let m mlado kravo s teletom, prodam. Ren-kovci 121, TutiiiSče. m77j razno 1 .H SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 m 13 obrokov. Iniorma-cije: (062) 731 443, vsakdan po 16. uri. 'n Company 650O& MUR$XA aOSOTA, Veiitic« »« teJefon 069..'23 SO?, fjx: 2J S07 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL - FORD FIESTA, 1,1 C cena: 17,500 DEM GOLF JX 1,6 star 2 leti, nesnice mlade jarčice. prodam. Tel.: 48 1S8-m732 ZASTAVO 125 P letnik 1984. registriran in avtoprikolico. domače izdelave, prodam. Skupna cena 1.500 DEM. Tek: 72 033. m74O .MERCEDES 24« diesel, letnik 1976, prodam. GradiSče 37/a. m721 MOTORNO KOLO JAWA 35«in’. starejši letnik, ugodno prodam. Stefan Horvat, MoSčanci 57. te!.: 51 039. m-658 GOLF JX diesel, letnik 89, prodam. TeSanovci 7/c. m778 L.VDA tJOO SL registrirana do 16 8. '94. prodam in koruzo z njive za siliiia- nje ali v zrnju 80 arov, prodam. Tel.: 23 586 po 14. - ur. m751 KOLO Z MOTORJEM APN 3, tnalo rabljeno, ugodno prodam. Dugar, Melinci llJfa m757 ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1983. registrirano do januarja '94, ugodno prodam. Informacije na tel.; 26 706 ali Veščica 5/d. m759 FIAT 750. starejši letnik, dobro ohranjen, registrrano do 23. 2 1994, prodam za 800 DEM. Sturcer. Drobtinci 8 pri Apačah, m766 GOLF diesel, letnik '86. registriran do decembra '93. prodam. Ogled Vodnikova 6. Krog ali po lel ; 26 528. m769 MERCEDES 3«() D. letnik 1978. prodam. Tel.: 46 298. m776 pozor; Najcenejši Fordi - vsi modeli. Pokličite in se prepričajte!. Tel : 0601 20 882. tnop kmetijska mehanizacija CIRKULARKO. kompletno, z 2,4kW motorjem, lesenrr malo prešo, sode in kadi ter drugo, prodam. Kuronja. Pa-novct 13. m734 - STISKALNICO ZA GROZDJE 1(101 in mlin za mletje grozdja prodam. Tel ■ 43 113. m 733 n«JOVIN* Lodavsko naselje 3i Tel,: 069 31 250 VAM PONUJA PO UGODNIH CE- NAH: - VETROBRANSKA STE- KLA za vse tipe avtomobilov - VLEČNE KLJUKE - REZERVNE DELE: Zastava, Daihatsu, Renault, Lada, Opel, Golf, 126P, Škoda, Na zalogi tudi vsa pločevina za VUGO - IZPUŠNE LONCE za vsa vozila AKCIJSKA PRODAJA - avto prevleke 4,500,00 SIT že od - original avto prevleke ■■ Škoda Favorit, za vozila Renault-Clio, Ford Fiesta, Golf IH, Opel Astra že za 6,480,00 SIT - avtotepim -TVVINGO- [1 grt> 1,914,00 Castro) olje GTX3 QTX3 GTX ELF Olje ELF ELF 1 lit. SIT 755,00 5 lit. 3.690,00 5 lit, 2.166,00 1 lit. 528,00 5 lit. 2,502,50 Čiv iV FI-Ai posesti šivalni STROJ »ELNA", dobro ohranjen, prodam. Tel.: 82 424. m4175 , KORUZNO SILAŽO in koruzni Sroi v silosih prodam. Gaberje 71. tel.: 069 76 275. mle ZAMRZOVALNO OMARO, 2201, skoraj novo, zelo malo rabljeno, prodamo. Tel.: 24 863 zvečer. mtu KORUZO za silažo v Sebebotcih prodam. Jel.: 26 240. 0177 J PRf.KLICUJEM veljavnost hranilne knjižice Jt. 25890-5, izdala HKS Pa-nonka M. Sobota, Marija Kolenko. Melinci 191. in 774 •delo KLETARJA, STAVBNEGA. lapo-slim. Jožef Kovač. Pince Marof 45. m le storitve TOPRAVIL.A IN SERVISI la japonske motocikle. Suzuki. Honda, Kava-saki. Vamaha in mopede Tomos. Tel.: 069 24 066. m750 I GOSPODINJE! če vam zamrzovalna J skrinja toči ali ledeni, , pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, , tel,:55071 Popravilo z garancijona vašem doinu. EMAJLIRAMO obrabljen« kop’** kadi, kadi vseh vrst in nijan&ah.^T oja. Tel.: 069 69 235. m726 • Odhod: 28. 8. in 4, 9. 1993 hotei, polni penzion, letalo iz Maribora CENA: 499 DEM • Od 11. do 18. 9,1993 hotel, polni penzion, letalo - avtobus CENA: 420 DEM Informacije in rezervacije po telefonu: (062) 32150 In 3205S ŽITNO SEJALNICO 15-redno. prodam. Prosenjakovci 76. m723 TRAKTOR CRSUS 53. prevoženih 1.000 delovnih ur, sejalnico za koruzo Becker, novo in BT TOMOS, prevoženih 300 km. ugodno prodam. Tel : 53 033. m735 V Pumurju prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo, zamenjujemo, iščemo, hiše, sianovoanja, počitneške hišice, gradbene parcele, poslovno-gos 11 Tiske prostore, kmetijske posesti, gozdove. Velika izbira, ugodne cene, obročno odplačilo DILL d o o. Arh. Novaka 4, siara kirurgija, tel. 32 322. mop VIS O KO PRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi prodam Tel.: 76 814. m722 GOZD, 48 arov v K.O. Pečarovci, in gozd 13 arov v K O. Bokrači, prodam. Vladimir Veren, Mizarska 14, 6S210 Slovenske Konjice, tel.: 063 755 717. m725 SOBO, KUHINJO S KOPALNICO oddam v najem s 1. septembrom. Flisar Irma. Mladinska 2(l/a. m755 STANOVANJSKO HIŠO na i8-arski parceli v Dolini prodam. Tel.: 069, 75 050. mle REDNO ali POGODBENO zaposlimo potnike za prodajo prehrambenih, papirnih in tehničnih artiklov po slovenskih trgovinah. Nudimo osebni avto. Pisne prijav z opisom izkušenj pošljite čimprej na : SECOMd.o.o,, Podjunska 17, Ljubljana, mop PARCELO za počitniško hišico PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova PRIKOLICO domače izdelave prodam, Dotnajinci 26. m741 ENOOSNO PRIKOLICO 3,St, ohranjeno, prodam za 1.500 DEM. Beznovci 38. - . M746 • VISOKOTLAČNO PREŠO prodam. Tel - 48 092. mop TRAKTOR, starejši, rabljen do 50km. kupim. Tel.: 061 738 619 mop TRAKTOR ZETOK, tip 2«11 s kabino, prodam. Informacije tel.: 68 731. mop AGROIZBIR.A Slavku Prusen. trgo- 876m2, k.o. Vaneča. z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Informacije na tel : 32 OSI. m762 DVOSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE v M. Soboti zamenjamo za enodružinsko hišo - urejeno, ali vzamemo starejSo osebo s preužitkom v M. Soboti ali bližnji okolici. Informacije na tel. - 23 915. m777 STANOVANJE v M. Soboti ali bližnji o ko tiči iSče samski moSki. Ponudbe na tel.: 062 305 572. m779 HIŠO, zgrajeno do 3. gradbene faze na Jugovem v Beltincih, prodam. Tel.: 061 481 060. mop IZDELOVANJE IN POLAGANJE UMETNEGA KAMNA. ANDREJ VOGRINČIČ, ROPOČA 57,69262 ROGAŠOVCI živali vina. nudi najceneje akumulaiOTje Vesna in Topla, gume za traktorje rum. rezervne dele za traktorje Deu iz. Tomo Vinkovič. kosilnico BCS. Ursus. Zetor in IMT Fiat Store Cene so ugodne. Pokličitie nas in se prepričajte. Tek: 064 321 802. mop ŽITNO SEJALNICO OLT, IS-redno, prodam. Jože Horvat, Ratkovci 17 ali tel. 44 111. m641 NAJBOLJ ZALOŽENA TRfiOVINA 1 AVTODELI V POMURJU Nalcenelil rezervni deli: Zastava, Vugo: kož sklopke potisni ležaj lamela sklopke LADA: koš sklopke lamela sklopke GOLF - bencinar: koš sklopke potisni ležaj lamela sklopke ležaj pr, kolesa Golf SKF SIT 3.915,00 1.765,00 2 975,00 4.423.00 2.527,00 4.950,00 2.413,00 3.898,00 2.811,00 KLINASTI JERMENI za vse tipe avtomobilov samo 459,DO SIT Ugodna prodata: - zav. čeljusti R4 TL pr. + lad. SIT 1.516,00 ■ - zav. čeljusti R4 QTL pr. + zad. : - zav. čeljusti Z-l01,Yugo - zav. disk ploščice pr. R4 GTL - zav. disk ploš. pr. GotfJGL - zav disk ploš. pr GolfJX 2.176,00 1.516.00 1.331,00 1.220,00 1.455,00 Prodala vozil: DAIHATSU, FIAT, ALFA ROMEO, TOVOTA Delo in irpljenie tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naSa drag’ mama, babica, prababica in taSf^ Marija Bernjak^ roj, Grah iz Radovec ns ,L» Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, kt ste jo pospretnili 1 njeni zadnji poti, darovah vence, cvetje in za svete maše in nain sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem zaodp® žalostinke. Vsem Se enkrat hvala. Žalujoči: sin Alojz ter hčerka Francka, Anica, Helena in .Marfia z družinami > NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GODLEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo poSfkJSIT. Vsak, ki kupi lOjarčlc, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, tel.: 43 070 ali pri Darinki Zamuda, Calušak 6 /zidarstvo), tel.: 68 044. mop NESNICE, MLADE JARCICE, PASME GODLEN KOMET super rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo po 500 SIT Vsak, ki kupi LOjarčic. dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih, tel.; 24 393 ali v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.: 49 025. mop KRAVO, črno-belo staro 4 leta, brejo, molznico, prodam. Ana Raščan. Lend. gorice 239 mle KRAVO, staro 8 let. brejo 7 mesecev, prodam. Ignac Godina, Dol. Bistrica 164. m 747 PUJSKE prodam Zvezna 22, Rakičan. m720 KRAVO ali telico, brejo, prodam. Križevci 18 v Prekmurju. m 721 KRAVO, siarD 5 lets 7 mesecev brejGs prodam. Dobrovntk 127, m730 NEMŠKO OVČARKO, staro 15 mesecev z rodovnikom, delno šolano, prodam Tel/ 48 361. m736 soul mešanega vina, rizling in šipon, prodam. Tel : 069 76 795. mle BUKOVA URVA prodam. Srednja Bistrica 13. Žage. m717 STROPNO POMIČNO DVIGALO, električno z vozičkom, znamke Demak, nosilnost ISOOkg, prodam. Tel.; 32 926. m718 JEDILNI PRIBOR za 12 oseb, znamke Solingen, pozlačen, nerabljen, prodam. Tel.; 32 926. m718 5ha SILAŽNE KORUZE, prodam Tel.: 47 084. Informacije sobota in nedelja. 171752 VŽIGALNIKE na žarllno nitko prodam za 600 SIT. Tel.- 45 298. m719 PRALNI STROJ GORENJE W.A 401 X. nov, nerabljen, 10% ceneje, prodam. tel.; 53 lOS. m 724 DEKLIŠKO ŠPORTNO KOLO dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 40 ■ 279 po 21. uri. m 727 OBVEŠČAM JAVNOST, da Ferdo Domjan iz Predano'^ec 21/a rn edini lastnik nepremičnin in premičnin Vsakogar, ki bi karkoli kupil od njega, bom sodno preganjala Pa tudi nismo plačniki njegovih morebitnih dolgov Pavla Domjan, Predano'v'ci 21 Za. m 728 PREKLICUJEM velja'vnosi hranilne knjiii« Sr. 27299-7, izdano HKS Pa* nonka M. Sobota. Štefan Moreč, PU' conci 43Za. m739 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 28. 6. 1963 na Gimnaziji JuSa Kramarja Murska Sobota. Ana Marija Flisar, Cankarjeva 22, M. Sobota. m742 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice, izdano HKS Panonka M Sobota St .316026 na ime Anton Krprč, So-diSinci 10/a. Tišina. ■ m744 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ignaca Horvata iz Trnja 142 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelje, znancem, ki ste sočustvovali z nami in izrazili poklonili cvetjeln ga pospremili na njegovi zadnji ptici zahvala sosedom Neradovim, Kratnarjevim in družim Kuzi^ ini* g. kanoniku za opravljen obred, pevcem in govorniku g riču. Vsem Se enkrat hvala, posebno pa tistim, ki se boste Se z lepo mislijo spomnili nanj. Žalujoči; žena tet hčerki Nada in Ivanka z družinatO® ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete Emice Horvat iz M, Sobote i*f- se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ijem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti id J' - “ prelepo cvetje. Posebna hvala duhovnikoma g- Rež' J. Koudili za pogrebni obred ter pevcem za odpete in f' Vsem Se enkrat prisrčna hvala Vsi njeni SATELITSKI SISTEMI PACE (599 DEM) In LASAT samo 499 DEM, z montažo, tudi na obroke. AMFd.o,o., tek: 70 021, mle i Ko na lamtfo padel je veterif in sonin, iarki so ie iaionus, PRODAMO 4 CISTERNE ZA VINO, 10,000-LITRSKE, IZ ČRNE PLOČEVINE. MOŽNA ŠIRŠA UPORABA. CENA PO DOGOVORU. OGLED V SKLADIŠČU PODJETJA RADGONSKE GORICE P,0,.JURKOVIČEVA UL. 5-0 V GORNJI RADGONI. I I J KORUZO za silažo ali zrnje, 2ha, prodam, Tel.: 76 607, Sobočan, Lendavska 11. PetiSovei mle KORUZO za silažo prodam. Tel.: 48 055 op DRVA, suha, prodam. MoSčanei 52. m623 OTROŠKO POSTELJO z jogijem prodam. Tel : 46 167. mop KORUZO, SO-arov primerno za silažo ah za zrnje, 12 ton krmske pese, ugodno prodam. Tei.: 89 062. m 9323 GROZDJE (laški rizling. muSkat silvanec). vrata hrastova, dvokrilna 180 x 130 cm. betonske kvadre 40 x 25cm. 600 kosov, betonske kvadre 40x 20em, 200 kosov, vse novo in mlin za grozdje 501, rabljen, prodam. Božo Novakovič, Mali Kog 97, 62276 Kog. tn9324 KORUZO z njive, večjo količino za silažo ali v zrnju prodam. Tel.: 22 319. m752 KORUZO za silažo ali v zrnju 70 arov v KupSincih prodam. Tel.: 43 286. m733 GARAŽO v M. Soboii kupim ali mem v najem Tel.: 24 695 po 15. । • vza-uri. m761 BARVNI TV Gorenju, ekran 65 z daljinskim upravljenjem. prodam. Gorička 79, Černelavci. m764 TRI HKASJOVE SODE, 25(1 du 3(101 in jermcnico za traktor, prodam. Ižakovci 65, tel.: 41 871 m 775 m/ pa še shtriii niiftJij, da za vedno si odšel od /V/n ztogom retcef niri roke nam podal, kraia smrt na cesti le prerano vzela je od nas, a c srcih nalih za vedno hos ,:np' h ZAHVALA 16 avgusta nas je prerano, komaj v 25- ‘ zapustil naš ljubi mož, d - zet in vnuk Marjan iz Radovec m N*' CtJ 'holfCi in nenadomestljivi izgubi se i^Kreno kititt SOfMlnikonn sosedom, prijateljem in |j,fkl' ^lat' v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas (.gm darovali vence in cvetje Posebna zahvala -vsk^ v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas ivske UU l v ' UK » V-1 I I I I I, 1 v SJV, - X I * v, b-v i , . u*.- - • fl VS"* * ' liem iz Švice, .tekktivoin Pomurski tisk. Mor Fabigan iz Avstrije ter NK m GD Radove!. Hvuias_. fi za pogrebni obred, pevcem za odpete žalos' Anici za poslovilne besede ob odprtem grobu t® u: „„c.,ro,v,;n u ,-.»čn»mii nOcHk -- ki ste ga pospremili k večnemu P^’ I I Žalujoči; Žena Vesna, .sin Damjan, mati, J z družino, sestra Sabina, tast in ta.šča . Gederovee, stara mama in dedek ter vsi ostalt, ki e. Imeli radi I I 3 ^stnik, 26. avgusta 1993 stran 31 J ii 0^ l 1 J 5 S/cr5, deio iri trpljenje bito tvoje je življenje, nam ic/a/ praznina in velika bolečina. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 86. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Štefan Gomboc iz Andrejce Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo ^sem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga ''''filikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli j „ sožalje. ^ala vsem za darovane vence in cvetje, hvala g. duhovniku “Blažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi I ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, atek, tast, dedi in brat t 'sbena hvala vs Karel Flisar iz Dobrovnika •"'tena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znan-'n nekdanjim sodelavcem, ki ste ga pospremili k večnemu Witku, se poslovili z zadnjimi darovi in nam pomagali v najtež-noter iztekli sožalje. Hvala g. duhovniku Balažiču za P^&rebni obred, g. duhovniku Krampaču za poslovilne besede, P^^cem za odpete žalostinke ter predstavnikom KS Dobrovnik b za zadnje slovo. Vsem in vsakemu posebej hvala. Njegovi I^obrovnik, Sading, Brezovci, 22, avgusta 1993 p. V SPOMIN 123. avgusta bosta minili dve žalostim leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Ludvik Kovač upokojeni cestar iz Dobrovnika ■ ^31ost, bolečina te niso obudile, a ostala je praznina, ki hudo hudo boli. Tvoji najdraqi L * Ca. SC; '■Ire ’'*h, K]e si, ljubi moi in dragi oČe, kje je tvoj mili obraz in kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za rias. V SPOMIN 21 avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož. oče, stari oče, tast in brat Štefan Škafar upokojeni računovodja iz Lendave n^tn nihče ne more odvzeti bolečine, žalostni ■ na n — more oovzeii ooieuine, zaiusuu Vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, K te sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bito jivtjenje. Vsakega osrečiti si znal, vendar pred usodo neitbeino ves nemočen si postal. ZAHVALA V 54. letu starosti nas je ne priča kovu no za vedno zapustil dobri mož, oče. zet. tast. stric in dedek Štefan Olaj tz Lipe ‘««nrh'’;"""' izgubi se jtikreno zahv^iJjujemo vsem J '*"Prirn icicdufii prijateljem, sodelavcem KG izrekli' tistim, krfire nnm v najtežjih trenutki h spili * fe cSarovali vence, cvetje in za svete maie 5*^' tistim, ki I h M ’ '^rekl ' ''5'™- ki-s * g kxl.l|e. d&rDVil]i vciiLc, i;v(;ijc m P^gTebrn obred, pevcem za odpcie ialo' Ki^^ € 7k besede ob odprtem grobu predsed- predstavniku KG Rakičan g Jožetu ” ® se l:..:. ■ v- I-. , . s. n_^,. St žAhvaljujemo družinam FcrCak. Bras in Zver za '^sem Se vso nudeno pomoč enkrat iskrena hvalal Žalujoči vsi ojepovi i I |i Skromno, liho si živela, za nas si delala, trpela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oČi, odkar tebe, draga mama, med nami več ni ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča in sestra Marija Benko iz Gornjih Črnec 2 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v lepem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Milici za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo obiskovali in jo tolažili med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi dr. Peričevi in patronažnim sestram, zdravniškemu osebju Nevrološkega oddelka Bolnišnice Maribor in Pljučnega oddelka Bolnišnice Murska Sobota. Žalujoči; mož Jože, hčerka Emilija z družino, brala in sestre z družinami ZAHVALA Po kratki in neozdravljivi bolezni nas je v 52. letu zapustil dragi mož, oČe, sin, stari oče in brat Jože Kuhar^ gostilničar iz Moravskih Toplic življenje, čeprav po letih kratko, je bilo izpolnjeno z veliko ljubezni in razumevanja do sočloveka, predvsem pa do svojih najdražjih. Za njim ostaja v naših srcih in domu praznina, ki se ne da zapolniti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas v teh težkih trenutkih tolažili in sočustvovali z nami, darovali cvetje ali darove v sklad za mrliško vežo v Moravskih Toplicah in druge dobrodelne namene. Hvala medicinskemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Murska Sobota, posebno dr, Alojzu Horvatu in dr. Hauzerjevi. Hvala gasilcem, AMD-veterani, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku g. Škaliču in pevskemu zboru cerkvene občine Puconci za ganljivo in nepozabno žalno slovesnost. Žatujm!! vsi njegovi najdra^i Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo iivijenje, nam ostala je praznina in velika bolečina- ZAHVALA y 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra Sidonija Poredoš^ roj. Kovač iz Bodonec 157 Ob boleči izgubi se Iskreno zahvaljujemo vsem sor,fQ2balu« in blazni vstopnini. Pa to ni najhuje. Agronomska ekspert k a Žita Flisar - Gracia je bila v torek na čelu komisije, ki je izbirala NAJ-VRTNINO na radgonskem sejmu. V komisiji so bile same ženske, zato so odklonile kot .NAJ-VRTNINO kilo dvaindvajset težek krompir in se odločile za KORENČEK, za njim se je uvrstila kumara in Venera je doživela stres. Franc Horvat Koršratt, tudi zeleni šef, se še ni odločil, ali bo stranko prodal Petru Tancingu - Taciju za 500 tisoč tolarjev. Toliko naj bi mu dal za dograditev soboškega ribnika. Kljub pomislekom je kupčija skorajda sklenjena, kajti le na ta način bo lahko obdržal v stranki svojo primadono BBC. Jeni S a pač - Brzi je po pro- daji Janka Halba Lepca Trebnje že našel zamenjavo in bo predlagal za mandatarja soboške vlade nekdanjega mojstra v Agroservisu. zatem diplomanta Poslovne fakultete iz Maribora, zatem uspešnega tržnika v Agroraerkurju in stečajnega upravitelja v pomurskih podjetih, sedaj doktorja zagrebške Sorbone gospoda Ščapa. Ivan Obal - Idi kot vest gospodar že pripravlja srednjeročni plan razvoja kmetijstva, o katerem bodo razpravljali vsi kmetijski subjekti. Upajmo, da bo med prvimi, ki ga bo potrdila kranjska Agroraehanika, ki razvija posebno škropilnico za škropljenje vinograda, Ta naj bi se dala priklopiti na pe-žoja 504. Žalost pa ga daje zaradi tega, ker bo srečanje KDS-a v Gederovcih namesto v Lipovcih. kjer bi namesto nogometa odirgali partijo hokeja umetni iratici. na M Uspešno zelenjadarsko podjetje iz demografsko ogrože- I nega Sela Korman se je odlo- i čilo povabiti na obisk komisijo za ocenjevanje povrtnin iz radgonskega sejma. Obiska so veseli tudi zaradi tega, ker jim bodo poleg kumar in korenčkov ponudili sladko in svežo papriko. Kupci so že ugotovili, da ne prodajajo paprike iz Jeri- čevih in Lutarjevih vrtov - zares! >?i Nekdanji in bodoči direktor uspešne« Zadruge Panonka Franc Vratarič Vrtralec. vmes rejec pitancev, gojitelj gladiol in vrtmnar. ki je mimo- i grede sadike za svojo papriko Radgončani. Pasje vroče je v Gornji Radgoni. . Sejem je zopet odprl svoja vrata. V soboto se Ko je na športnem centru tekma, morajo pla-I je začela devetdnevna norišnica. Ja, prava čati vsi, ki hočejo igr^iaas ali se rekreirati norišnica na koncu Slovenije. Saj ri^^^p^^ali pa gredo upokojencr na ijprehod. Ja, še I bila sitna in tečna, vendar - ljube rnflps' nrikigcj da so bile kc^jske dir^, so vsaj malo najljubšo pot na stadion ti hudiči zapirajo že- stl^dion uredili. Blazho je bil .Zanemarjen! Si-dva dni pre^^3K?r^,sem bila. Pa potrpim, s^ c^ pa je Radgona v‘'čaBS^sejma kar lepa, so nam z&nekoč ^qrili: »S sejmom morate, iN^kateri so lepo uredili izložbe. Na občini bi Živeti vsi Jitdcfgončani!« In tako te vroče dneve 481iko uredili tudi levi dve vitrini, pa tisto živim v pravi »Štali« j Poglejte: Pasje,vroiitj-^^turistično tablo nasproti pošte bi res že lahko J --------------------------------1— — odstranili. Pa tudi tisti teiW-l5®Ttni oddelek Sloge močno kvari i^ed na avtobusni postaji. Že pol leta se nič dalje ne ureja. Tudfdan. ko tiodo montirani pH-vi semaforjih Radgoni, bi divje konjske dLrke,.mnogo pomembne živine na sejmu, golotn "miru, mlade goske se Šopirijo, zvečer nekaj pijanih telet, nekateri pijejo kot krave, iz Podgrada smrdi in vrhunec ijiSega - svinjska afera. To v Radgoni potrebujjtmo. mi brez afere ne moremo. Vsi časopisi pa radio MV pa slovenska TV in združeni kartali (mislim TV) Ponau^a poročajo o tem. Sicer pa z mojo plačo si svinjskega mesa miti ne morem privoščiti, zdaj pa Sc posebej n«, ker razhaja ta čudna bolezen. o. No, Cujem pa, da je sejem zelo *v redi«. Kolegice ga hvalijo, bo že držalo. Sicer pajse piše v našem Vestniku. Celega preberite. Celo naša dva politična veljaka (oba na VO,,,) sta zakopala bojne sekire in se složno nastavljata medijem (tako se reče!) na otvoritvi sejma. Upam, da bo kakšen dež ohladil tudi njuni glavi in (kar je več vredno) preprečil blazno sušo. Kje so usti zlati CasT. ko je ves čas našega sejma deževalo? Pa Se to! Zadnjič sem prisluhnila moški družbi. Pametnega se lahko konkuriral za občinski praznik, obljubila sem šampanjec za dobre predloge za ,^činski praznik! Gospoda O.B (najbrž je iz Radgone) vabim, da se v petek, 27;avgusta, ob 10. uri zglasi v LOVSK04 DOMU na sejmu (tam Vestni kovci in Murski val blazno garajo) Naša GLAVNA mu bo obljubljeno nagrado osebno izročila.ilNa zdravje! In za konec teh pasjih dni! Spomnila sem se mnogih obljub naših kandidatov na volitvah 92 (mi smtf volili "tudi novi izvršni svet) in v zvezi s tem naslednje zadeve : »Če hočeš uspeti, izpolniti vsako obljubo (prvič), nikoli nikjer nikomur ničesar ne obljubi (drugič)«. Vsaka primerjava z našimi poslanci, svetniki ali vlado je vaša presoja. Pasje svinjski pozdrav(Ček) vaša »Radgonska klepetulja« En TOTI in TOTA izLotmerka TOTI se je te dni nekoliko izključil iz dogajanj prelepi prleški deželi, ker si je tudi on lahko privoščil malo dopustovanja v trenutni meki slovenskega turizma - na morju. Ko je nekega dne posedal v senci in si točil po njegovem naj- žlahtnejšo kapljico Jeruzalemčana, je pristopil znanec in dopustniškega miru je bilo kmalu konec, kajti enega in drugega je začelo zanimati. Če ve, kaj je v prleški metropoli novega. Beseda je dala besedo in na vrsto je prišla tudi tema o ne- I Opmvičiijetti sc vsem zaslužnim moškim poiomcem iz fertdn^' ske občine, ki sem jih v prejšnik Perečih pozabit omeniti. OprW‘ čiijem se vsem potomkam iz lendavske občine, ki se ne bodo našit . ...... svoje zveste naročnike, ki bodo do 1, sep-temijra poravnali naročnino. kem lotmerškem vse mogočnežu, ki da lahko počenja razne .lumparije', pa mu nihče ne more do živega. Menda naj bi bil tudi eden od členov v verigi, ki dokaj uspešno krade avtomobile, Tako so letos kar pri belem dnevu odpeljali skoraj nov avto Honda z dvorišča pri mojstru P. v Loimerki, za katerim se je menda izgubila vsa sled. Ampak to so le govorice, da naj bi bil s tem povezan tisti vsemogočnež, zato kaj več, da je doma v okolici železniške postaje, ne'kaže razkrivati, TOTA pa je slišala za Se bolj skrivnostno novico, in sicer, da se je zgodilo nekaj čudnega v razkriški farni cerkvi, kjer Se vedno ,kraljuje’ hrvaški župnik Slaviček, Neko noč naj bi izginile iz cerkve slike križevega pota Jezusa Kristusa. Da ni to kakšen čudež ali vsaj znamenje, da se bo tam res spet nekaj zgodilo? v današnjih Perečih. • Judit Csuka Zagorec prepisuje Vestnikove župnijske kronike » Katica Prendi dobro shaja z več kol deset policisti. * Šarika Giincz Je zelo ustrežljiva natakarica. • Marija Ketenc ima konkurentko. * Slava Donko je bila plemkinja Agata, • Marika Kardinar jih podre devet na mah. • Marija Dobrijevič še ni ustanovila privatnega sindikata. • Danica Kovač ima pogoste stike z obrtniki. • Marjeta Pal vodi ustanovo dvojezičnežev. • Marija Dominko se dobro razume z direktorjem. * Magda Ldrinc težko preboleva simpatijo, • Vera Horvat (v)se poceni razprodaja, • Kozina D trosa se v vročih dneh rada odžeja. • Lujza Zeiko kuha srnin bograč tudi ob petkih, • Darja Sooš je prijazna do vsakogar. • Anica Doma vozi tudi podnevi. • Katica Solar ima vedno več obiskovalcev. • Alenka Stupar Je spremenila dekliški priimek. • Marija Kramberger ne bo finančna policistka. • Maria Pozsoneez razmišlja o shujšanju, • Jolan(da) Novak Csdszdr išče pogum za Cicolino. • Olga Jakiin začenja dan z duhovno okrepitvijo. • Rrigita Robič Je postavna in pokončna sodnica, * .Marija Zver Je bila socialistka s Človeškim obrazotn. • Angela Hozjan ima usmiljenje do trpečih. • Snežana PeČaniČ ve, kdaj ni treba dati bolniške. • Marika VSros je zadovoljna z malim prometom, * Marija Ferenčak mi bo spletla venec. ♦ Irena Lebar pogreša tepe trenutke. * Irena Cuk ovira promet na pločniku. • Jadranka Perčič se igra z nizko in visoko napetostjo. • Fanika Krpan se tedaj, ko ne stika, razkazuje kopoldčtt- • Irena Kleindist bo imela imela gostijo. • Agata Jerebic bo skušala zlomiti Tropicano, • Slavica Stihec ho popestrila svojo ponudbo, • Marija Mikolič si nabira izkušnje pri odvetniku, • Marika Kulčar še ne ve spremeniti vode v vino. * Sidonija Štampar ne pridobiva zlata z alkimijo. * Danica Mesarič se Je dobro poročita. • Jožica Vučko rada ribari. • Marija DragošiČ ne bo več igrata. * Helena Kramar ni več nedostopna. • Rozina Krestin si prizadeva prodati vse postelje, • Valerija pergar se dobro razume zlasti z dijaki. * Zdenka Tadina v naravi ni rada sama. • Angela Hren še ni (po)sadila hrena. Tako, v Perečih so se znašle tudi naše ljube gospe dične! Saj niste hude, da sem se spomnit na vas? ve pa vendarle bila, naj mi stori karkoli, le hlač naj mi ne siect- Zakaj je gorelo? . 18, avgusta kmalu po poldne se je vnela zamrzoval«^n last A, M, s Spodnjega Kamenščaka, Vzrok; elektirični instalaciji pri kompresorju, Ogenj so pogasi i J J skl gasilci. na 23, avgusta ob 13.20 uri je prišlo do požara , stanovanjskega bloka v Slomškovi ulici v Murski Sobo ■ vili so, da se je zaradi varjenja vnel zidarski oder, nato p juta, ki je je zgorelo 400 kvadratnih metrov. V ponedeljek seje vnel televizijski sprejemnik, kale er je Bogomil D. s Kapelskega Vrha. Poleg sprejemn’.žp.J^|; zajel še nočno omarico in tapete. Vzrok naj bi bil kra ■ J E v t Med njimi bomo izžrebali pet srečnežev, ki jim Vestnik namenja bogate nagrade; 1, Kmetijsko mehanizacijo (samohodna kosilnica) v znesku 200.000 SIT 2. Moped TOMOS 3. Stavbno pohištvo Jelovica v znesku 100.000 SIT 4. Oblačila v znesku 25.000 SIT 5. Oblačila v znesku 20.000SIT Pohitite s poravnavo naročnine, morda čaka sreča prav vasi ' Sejem rabljenih avtomobilov Na neaeljski sejem rabljenih avtomobilov so prodajalci pripeljali 45 vozil, prodali pa so le Štiri. Za zastavo 101 GTL, letnik 1990, s prevoženimi 34.000 km, je novi lastnik odštel 5.5(W DEM, jugo 45 koral, letnik 1989, s prevoženimi 33.000 km, je veljal 4.000 DEM, renault 4 GTL, letnik 1987, s prevoženimi 63.000 km, 2.500 DEM in lada 1300, letnik 1982, s prevoženimi 120.000km, 1,400 DEM, Poglejmo še nekaj cen: Vsak četrtek Vestnik < 93 S VESTNK 120 let tradicije . A> Pomurska banka __________________Vaša doiTia^®' I dJl' 1 b ti Menjalniški tečaj Pomurske banke i dne, 24. avgusta 25, avgusta. 1993 od UO.««. Srednji tečaj Danke Slovenije velja od 24. aigusta 1993 od Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 l«0 KMJ 100 100 1 Danka Slovenije 997.4245 2.011.«610 7.UI8.1852 7.4077 7,993.7129 117,8353 —'T č Nakup_I 973,0« —-------■ H.*«?- «2*-- 6,92O.(W ie; T.*? ‘ m!*?' 7.650,^. 113,0« Il!^.> j( tl b Na Pomurskem sejmLi poslujemo vsak dan od 10. do 19. ure • Vsi bančni posli s področja tola''® deviznega poslovanja Cene sadja in zelenjave prevož. km 103X100 111,000 77.500 71.600 44.000 35.000 40.000 35 000 15.000 IS.OOO 45.000 95.000 letnik 1989 1984 1987 1986 1990 1992 1989 1991 1991 1990 1991 1982 Znamka avtomobila BMW 520 mercedes 190 D opel kadet 1.3 S renault 18 TLJ hyunday pony LS renault 5 C golf D škoda favorit Visa oltcit zastava 126 p chrysler OS renault 4 TL _______cena 28,000 DEM 22.500DEM 11.500DEM 7,200DEM 11.900DEM 12.000DEM 15.500DEM 9.400 DEM 4.300DEM 3.500 DEM 18.50ODEM 1.000 D E.M (H. Osrednja ljubljanska tržnica 70,M 50.M 1M,M 40.M 70.« 50.« 30« 1M,W 40,« I«,« «,« 250.00 60.« 1«.« 80.M 720.00 8.« 700.« Tržnica M. Sobota 1!0,» 200.« 2M.M 1M.0O 140,« 130.« «.« 150,« 30,« 120.00 1«.« 450.M 150.00 250.« 1«.« 2«.« 10,« 850.M • Potrošniški krediti hner^^ • Svetovanje in informacije drobn 5 Jabolka Breskve Nektarine Pomaranče Limone Banane Lubenice Hruške Mlad krompir Solata Mlada čebula Česen Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Jajca Oreh, jedrca spodarstvu Ar-vali^ • Predstavitev kompletne nudbe LB Pomurske banke o.'O- I ____ predanosti zadrugi ' dušo in telesom nabavil na ' zaradi Z Madžarskem, je te dni odprl [ [ svoj .štandt’ na soboški tržnici, ii skupaj s sadjarskim ekspertom j Vladom Smodišem. Glede na i založenost, kupci že namigu- jejo, da gre za razprodajo pridelka pred ponovnim naskokom direktorskega stolčka. ' EESttlll KONJ ! Turnišče: cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču še naprej presega povpraševanje, temu primerna pa je tudi cena. Minuli četrtek so rejci ponujali 96 pujskov, starih do 10 tednov, za par pa so zahtevali od 7 do 10 tisoč tolarjev. Lastnike je ■ tokrat zamenjalo le 64 živali. spektih d.d- 1 1 i Posebno ugoden menjainisKi sejmom! - ■ ofiF^^'^ Želimo vam ugoden nakup in P čutje h'