Čas je prišel, človeka pa ni! 
6. Nekoč je živel fant, ki je vselej pokleknil, kadar je poldne zvonilo, pa 
molil. Nekoč se pa primeri, da je prihajal ravno pred nek most. ko je poldne 
zazvonilo; fant stopi s konja, poklekne in moli. Naenkrat pa zasliši glas: 
244 
»Cas je prišel, človeka pa ni!« 
Takrat pa škripne in se zlomi most. Fant pa pravi: 
»Zmerom sem rad kleče opoldne molil — pa bom še!« 
(Zehcula, Malenski Vrh) 
245