DEMOKRACIJA Leto IV. - Štev. 4 Trst - Gorica 27. januarja 1950 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11'"- tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENiA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Izhaja vsak petek MI IN ONI Ko je jugoslovanska vojska leta 1445 osvobodila in zasedla Trst, ga ja morala v štiridesetih dneh zapustiti, ker so hoteli oni — komu-nisti v svoji politični slepoti pred ttmi zaveznikov v štiridesetih dneh taokomunistiti ves Trst. Da se za to maščujejo, so napovedali zaveznikom bojkot. Precenjujoč svoje i»oči so odgnali naše ljudi od mest služb pri državnih in drugih zaitezniških uradih. Ugrabljali so in celo pobijali ljudi, ki so kljub nji-Itovi prepovedi iskali pri zaveznikih dela in kruha, pa bilo samo kot gozdni čuvaji (Komen-Lokva). S tem so oni odprli samo italijan-tcim uradnikom vrata na stežaj v Ute zavezniške in državne urade, hler se danes kujejo postave, ki Jh vsi poznamo. In ko so zavezniki pričeli našim ljudem brezplačno zidati požgane hiše in vasi, so 4ni terorizirali ljudstvo z geslom: «3 zaveznikov ne sprejemajte da-it>v! Kdo je kriv, da je še danes ttoliko hiš in vasi porušenih po na-itm Krasu? Pariška mirovna konferenca je Mborovala v znamenju započete vidne borbe med vzhodnim komunizmom in zapadno demokracijo. Titova Jugoslavija se je predstavila na tej konferenci kot stoodstotna komunistična država in satelit boIjševikov. Pa je hotela dobiti Gorico in Trst? Pri nas na Tržaškem so oni zanesli med naš narod strup komunistične »fratelanceu in ne poštenega prijateljstva med nami in našimi italijanskimi sosedi. S »frate-Idncoa so ubijali zlasti pri mladini narodno zavest in spoštovanje do Ufaterinega jezika, Oqi so.vbijali, v naši mladini tudi osnovne moralne vrednote in hujskali otroke proti Maršem. Silili so štirinajstletne tolarčke, da se ponižajo do dru-Unskih špionov in jih vezali s pri-*ego, da bodo točno in vestno ova-jmli očeta in mater tajni komunistični policiji. Oni niso hoteli zanesti med naše ljudstvo samo o-gleduštva in ovaduštva v vsem javnem in privatnem življenju, marveč so smotrno širili in gojili smrtno sovraštvo med ljudmi z dema-goškimi gesli: »proč z gospodo«, nproč z izsesovalci naroda«, »proč t inteligenco«, »proč s kapitalisti*. Vedeli pa so, da med nami ni gospode in kapitalistov, temveč da mora 99 odst. slovenskega naroda trdo delati, bilo z umom, bilo Z rokami, ako hoče živeti. Mi hočemo, da si kmet ohrani svojo zemljo, da delavec in obrtnik prideta do svoje hišice, do la stnega doma. Oni pa lastnino unv čujejo in ustanavljajo s terorjem kolektivna (skupna) gospodarstva kjer kmet izgubi ne samo svoje premoženje, temveč svojo svobodo, svoje človeško dostojanstvo in se poniža na gospodarja samo ene »kamele«, s katero hodi po čorbo k skupnemu kotlu. Vsa ta ogromna obtožba je sta la leta 1947 nad tukajšnjimi komunisti. Ali je čuda, ako nismo več mogli trpeti take vse uničujoče komunistične politike? Slovenska demokratska zveza, teačetek našega demokratičnega gi banja in naš list »Demokracija« so leta 1947 kot strela z jasnega uda rili na komunistično komando jrri nas. Udarec je bil tak, da je spravil one ob pamet. V svoji histeričnosti so samo grozili in pozivali slovenski narod, naj nas uniči, naj nas likvidira kot izdajalce in razbijače tako imenovane »enotnosti ilovenskega naroda«. One »enotnosti«, ki se je odražala v hlapčevski pokorščini in v suženjski ponižno sti pred komunistično stranko, v notranjem zatajevanju demokrat-ikega prepričanja in brezhrbtenič-nem kimanju komunističnim poglavarjem. One »enotnosti«, t> ime nu katere so komunisti med vojno in po vojni pobili, do prvih volitev jeseni leta 1945, preko pol milijona Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor je ugotovil sam Ilija Ehrenburg v časih, ko je še cvelo tam preko Fernetičev boljševi-ško prijateljstvo. Ko je leta 1947 nastopila Slovenska demokratska zveza, je bila OZNA še sila in tajna komunistična policija mogočna ter povsod prisotna. Takrat so še tukajšnji komunisti po »demokratično« ugrabljali ljudi, jih vozili preko meje in jih tam streljali v tilnik. Tako so nam ugrabili 31. avgusta 1947 Andreja Uršiča, ki ga ni več. Oni so likvidirali moža - značaja in idealista, ki je delal in živel samo za svoj narod, ne za korist in denar. S strelom v tilnik so »administrativno«, brez procesa in sodnije ubili enega najboljših izmed nas. Samo zato, ker se je tipal javno izpovedati svoje misli in prepričanje! Andrej Uršič je padel kot junak in mučenik našega demokratskega gibanja. IN BREZ TEGA GIBANJA BI SE DANES VES SLOVENSKI NAROD OB A-DRIJI JEČAL POD KOMUNISTIČNIM TERORJEM! Ali mi smo šli kljub vsemu neustrašno naprej! Samo štirje smo bili, ki smo v marcu l. 1947 postavili temelje Slovenski demokratski zvezi. Le radi resnice in zgodovine bodi pribito, da med nami ni bilo beguncev, četudi je med našimi begunci dosti požrtvovalnih, značajnih in narodnih mož. Bili smo na tej zemlji rojeni in tu smo ostali, nismo zbežali pred fašizmom s skrajnih postojank in se zatekli v varno naročje danes od onih tako zaničevane Jugoslavije. Prenašali smo skozi 20 let preganjanja in zasledovanja fašistične policije, bili večkrat v smrtni nevarnosti; na glave nekaterih nas so bile razpisane celo nagrade, ako bi se poja-m vili med našim ljudstvom na deželi. In ko je Italija stopila l. 1940 v vojno, smo bili nekateri takoj med prvimi od OVRE aretirani in internirani skozi vso vojno kot nevarni nasprotniki fašizma in kot bodritelji, podporniki in svetovalci slovenske mladine. Pa se najde nekdo od onih, ki je ves čas fašizma zapečkoval v Jugoslaviji, pride v Trst in nam očita, da smo hlapčevali fašizmui da smo bili proti Jugoslaviji, ker si nismo pri preiskavah OVRE zaradi veleizdaje v korist Jugoslavije sami vrgli zanke okoli vratu. Taki smo bili, taki smo in taki ostanemo — mi okoli Slovenske demokratske zveze! Mi gremo naprejl Njihova prerokovanja, da bo naše demokratsko gibanje izginilo kot enodnevna muha jim je pritisnilo pečat krivih prerokov na čelo. Danes, po treh letih, stojimo tu močnejši kot kdaj prej! Naše vrste se množe in strnjujejo od dneva v dan, četudi nimamo milijonov, nimamo štadionov, nimamo dnevnikov in nebroj tednikov, nimamo krdela plačanih propagatorjev in uradnikov. Naša moč je v neizpodbitnem dejstvu, da so ideje našega demokratskega gibanja globoko vkoreninjene v našem narodu, ker naše gibanje brani in ceni vrednote, ki jih naš narod nosi skozi tisočletja s seboj: vero v Boga, vero v človeka, vero v samega sebe, vero v napredek in boljšo bodočnost poedinca in celega naroda! Tudi mi hočemo socialno pravi co, hočemo zenačiti gospodarske razlike med stanovi in ljudmi. Ali mi jih hočemo zenačiti navzgor, s povzdigo revežev in siromakov do blagostanja in dostojnega življenja; ne pa — kakor oni — navzdol, s pahnjenjem vseh ljudi v splošno kolektivno beračijo. Dr. Josip Agneletto Žalostna 'dediščina in njena logika j~0d »Giornale di Trieste« velja v Trstu kot uradno glasilo mišljenja tukajšnje demokrščanske »vladne večine«. Kot tako je torej glasilo stranke, ki ima trenutno sicer formalno samo v občinah, a stvarno tudi na drugih uradih velik vpliv na izvrševanje oblasti in nosi neizogibno odgovornost za vse, kar se trenutno na našem ozemlju dogaja. Zaradi tega bi od njegovega uredništva pričakovali nekaj več demokratične doslednosti in širše politične razgledanosti kot pa nam jo kažejo nekateri, v zadnjem času v »Giornale di Trieste« objavljeni članki. Ne vemo, ali se je gospodom tako mudilo, toda vsekakor so v listu zagledale luč sveta stvari, ki so za vsakega nepristranskega in poštenega opazovalca naravnost porazne. To velja za presojo, ki naj se vrši bilo z moralnega, političnega ali pa še posebno krščanskega stališča. Oglejmo si torej vsaj zadnja dva izmed navedenih člankov, da bomo dobili sliko o moralnih in političnih smernicah, ki so merodajne za vodstvo sedanje večinske tržaške stranke in posebno tržaških razumnikov in meščanov italijanske narodnosti. Prve dni tega meseca so izdajatelji lista »Giornale di Trieste« objavili na vidnem mestu daljši članek z mastno tiskanim naslovom: »Ali želi Tito sporazum z Italijo?« V članku seveda polemizira pisec z znanim Titovim stališčem, po katerem bi si rad pridržal cono B in člankar se pri tem postavlja na italijansko stališče, po katerem mora celokupno Svobodno tržaško o-zemlje pripasti Italiji. Pri tem pa prihaja obenem do izredno zanimivih ugotovitev, in kar je še posebno važno, do moralno iiaravn„ii neverjetnih političnih zaključkov. Prvič čita-mo v tem listu priznanje, da so Slovenci, živeči izven Jugoslavije, torej izven območja jugoslovanskega policijskega sistema, povsod jasno odrekli zaupanje njegovim nosilcem. Torej Ali|soglašate ? Pod naslovom »Dolžnosti naših partizanov« prinaša »Primorski dnevnik« z dne 24. t. m. kot nekak zalključek svojega poročila o Partizanskem kongresu: » ... da je v današnjih specifičnih pogojih mogoče rešiti tržaško vprašanje na način, ki bi bil v sedanjem položaju kar najbolj demokratičen, samo z neposrednim sporazumom med Zainteresiranimi ljudstvi: med Italijo in jugoslovanskimi narodi.« Samo to so vam povedali, in pika. Kako naj bi ta sporazum izgledal vam niso pojasnili. O tem trdovratno molče, čeprav ne zanikajo: pripravljeni so prepustiti Trst Italiji, samo da ne bi doživeli sramote, ako bi ■svetovna javnost jutri v svobodni coni B lahko nepobitno spoznala, kako je tam njihova oblast priljubljena in kakšne uspehe je dosegla! Zato so vas pripravljeni žrtvovati! Da rešijo svoj prestiž, se ne brigajo za vaše kože! To je tista resnica, ki se skriva za vsemi frazami o »demokratičnem sporazumu«! Kar vprašajte tovariša Babiča, naj vam odločno pove, kako si predstavlja bodočo usodo Trsta. Mi smo ga dosedaj zastonj spraševali! Izvijal se je kot jegulja, podobno kot na vašem kongresu, a odgovoril ni. Ali se boste še naprej pustili izkoriščati politikantom in vsiljenim »narodnim voditeljem« Babičevega kova, ki so izbrali in zapravili vse vaše dragocene žrtve, ki so vas že v preteklosti neredko vodili na napačna pota, Izrabljajoč vaša sveta čustva narodne in človeške ljubezni? Govorimo vsem tistim, ki i-majo čisto vest in čisto srce. Zahtevajte odgovor! Spoznajte jih! Sicer vas bodo z vašim pristankom hladno prodali! In kaj vas čaka, to sami veste! doživlja počasi teorija o »slavoko-muniizmu« svoj zaton celo pri njenih avtorjih. Najbrž je preveč vi-dalijevcev v Trstu in celoten italijanski položaj pač dnevno prinaša primere, ki postavljajo to nekoč tako opevano teorijo na očitno laž. Toda, namesto da bi pisec do Slovencev zaradi tega izvajal kakršne koli pozitivne zaključke, jim takoj zatem zabrusi v obraz »Slovenci pod Italijo pač ne morejo pričakovati, da bi bil postopek do njih drugačen, kot pa je do Italijanov pod Jugoslavijo«. Do čudnih nazorov smo se povzpeli v dvajsetem stoletju! Žrtev naj torej odgovarja za postopke dotičnika, ki se je tudi nad njo pregrešil... Tu neha celo machiavelizem in nastaja vprašanje čisto navadne morale. Kot vemo, Kristus ni priznaval načela »zob za zob«, kje naj bi potem šele odobraval tak način represalij nad ljudmi, ki zaradi svoje drugačne usmerjenosti ne morejo nositi nobene moralne odgovornosti za dejanja, ki naj se dogajajo na drugi strani meje. Po tej logiki, če bi jutri mad Jugoslavijo zavladal nekdo, ki bi tamkajšnji narod pričel pobijati, naj se tudi Slovenci pod Italijo pripravijo, da se bo samo zaradi političnega ravnotežja isto dogodilo tudi z njimi. Je to krščansko? Zanimivo je, da teh tako zavoženih nazorov pisca dotičnega članka do danes še nihče ni demantiral! Pisec ugotavlja, da je v coni B in v Istri zavladal teror in da so Italijani trumoma zapuščali svoje domove, tvegajoč pri tem celo svoja življenja. Toda, ali je pisec pri tem pozabil na veliko število Jugoslovanov, ki dnevno prihajajo .prsho maje? Lahko bi rekli, da že samo število postreljenih Jugoslovanov na meji pri poizkusih prehoda daleko prekaša celokupno število italijanskih emigrantov. Nad kom se torej izvaja tamkajšnje nasilje? Prav gotovo ne nad Italijani kot takimi! Pisec je najbrž pozabil, da so bili v goriških zaporih še do nedavnega vsakodnevni gosti Tazni Italijani, ki jih je policija ujela pri poizkusu skrivnega prehoda v Jugoslavijo. Zastonj pa bi med temi prostovoljnimi romarji v Titovino iskali Jugoslovane!.. Teror, ki ga jugoslovanski policijski režim izvaja nad svojim pre-bivalstvom je splošen in ne zadeva samo Italijane. Preganjani so vsi, ki niso komunisti, pa naj bodo Slovenci ali Italijani. V Jugoslaviji torej ni nobene narodnostne diskriminacije. To nam dokazuje sam razmah italijanskega šolstva in kulturnega življenja v priključenih pokrajinah. Nismo še slišali, da bi se kdo pritožil nad narodnostnim zapostavljanjem. Ce na ta način ugotovimo, da se v Jugoslaviji vsaj v kolikor nam je dosedaj znano, ne vrši nobeno narodnostno preganjanje, je pa kaj čudno, ko izvaja pisec, da je treba nad tukajšnjimi Slovenci izvajati narodnostni pritisk in diskriminacijo kot povračilo za krivice, ki jih trpe Italijani pod komunističnim režimom skupno in v isti meri kakor vsi ostali Jugoslovani. Ker v Jugoslaviji ni demokracije in ker so tamkajšnjim Italijanom pač odvzete osnovne demokratične svoboščine, morajo biti te svoboščine odvzete po tej logiki tudi Slovencem, ki žive v demokratični Italiji! Res, lepi predlogi in obljube! Tu ni nobenega izgovora. V Jugoslaviji so Italijani izenačeni z o-stalim prebivalstvom. Po piščevem mnenjiu pa je treba v Italiji Slovence nekako izdvojiti iz splošnega demokratičnega življenja, dati jim samo toliko in takih pravic, kot jih imajo Italijani na drugi strani meje in nič več. To pa je v primeri s položajem, v katerem se nahaja in izživlja ostala večina italijanskega prebivalstva, očitno zapostavljanje in diskriminacija narodne manjšine ter prav nič drugega. Priznati je treba, da tega članka niso narekovale prav nobene državne koristi. Nikomur ni nič pomagal in žalostno je, da dovoljujejo vodilni italijanski listi, da se polni njihove stolpce s takimi pogledi dvomljive politične morale in nedemokratičnih nazorov. S takimi mišljenji ne bo mogoče doseči nobenih pozitivnih smotrov. Zanima nas, ali so vsi odgovorni krogi solidarni s tem načelom, po katerem mora žrtev odgovarjati za postopke zločinca. Prav radi bi slišali še kakšno tozadevno mišljenje, da si potem dokončno ustvarimo sliko o politični zrelosti tržaške sredine. Ko bi krajevna politika ostajala vsaj pri tem, kar je pisec ugotovil: ko bi nam dala vse tiste šole in ves tisti prosvetni aparat, s katerim razpolagajo Italijani v Istri,! Vendar tudi tu ne more ostati dosledna v trenutku, ko zamenjuje čisti ideološko-poiitični pritisk, kateremu so podvrženi Italijani v Istri, z narodnostnim pritiskom. Zato se je dogodilo, da imamo Slovenci na italijanski strani vso teoretično in v glavnem tudi stvarno politično svobodo, katere Italijani v Jugoslaviji nimajo, na drugi strani nam pa okrnjujejo tiste kulturne in prosvetne pravice, ki jih Italijani v Istri v polni meri uži-•vajo. Torej postopek prav za prav s Slovenci ni niti tak, kakor ga je pisec tega prvega članka zagovarjal. Strankarsko politično preganjanje je nadomeščeno z narodnostnim. Gospodje, to ni isto! Tudi tu niste dosledni, ker ne morete biti. Politično nemoralno načelo maščevanja nad nedolžnim za grehe drugih vas nujno vodi v vedno večje krivice in nelogičnosti. Kdaj boste zapustili to slepo ulico? Toliko o prvem članku. Praktične sadove njegovih nazorov in u-pravičenost naših ugotovitev o stranpoti, na katero je s tem člankom zašel del italijanske javnosti v svojih odnosih s slovensko manjšino, nam pa daje drugi članek, o katerem spregovorimo prihodnjič. Od srede do srede. Manjšinsko vprašanje in naše šole V torek zvečer 24. t. m. je gori-ški prefekt povabil k sebi vodstvo Slovenske demokratske zveze za Italijo. Pri njemu so se zglasili gg. dr. Sfiligoj, Polde Kemperle in Rudi Bratuž. Prefekt jim je povedal, da je prejel pismo od predsedstva vlade, ki vsebuje odgovor na zahtevo, ki jo je SDZ stavila na poslansko in senatorsko zbornico, da bi izdale zakonski ukrep za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Poročal je, da je vlada dala Slovencem vse, kar je bila dolžna dati po obveznostih, ki jih je z mirovno pogodbo sprejela. Zastopniki SDZ so ugovarjali, da ta trditev ne odgovarja resnici in so navedli praktične primere v dokaz, da nimajo Slovenci v Italiji tistih pravic, ki jih imajo drugi italijanski državljani tako italijanskega kakor n- pr. nemškega odnosno francoskega porekla. Razvila se je pred prefektom izčrpna debata v zadevi slovenskih šol sploh, s posebnim ozirom na ukrep, ki je prepovedal sinovom slovenskih optantov obiskovati šole s slovenskim učnim jezikim. Nato pa še v zadevi tolmačenja izraza »občevalni jezik« (»lingua d’uso«), v zadevi slovenskega Aloj-zijevišča in Trgovskega doma ter rabe slovenskega jezika v javnih uradih. Dotaknili so se tudi raznih drugih praktičnih vprašanj, ki zadevajo našo manjšino: postavitev občin, volitve, javna dela itd. Razgovor je trajal poldrugo ura. Gospod prefekt bo poročal vladi o odgovoru, ki ga je prejel od naših zastopnikov in upamo, da, kljub vsemu, ni še izrečena zadnja beseda v šolski zadevi, zlasti, ker so v teku razgovori med Italijo in Jugoslavijo. Dodajamo, da je jugoslovanski poslanik v Rimu Ivekovič protestiral pri italijanski vladi zaradi zatiranja Slovencev v Italiji in zahteval ukinitev protislovenskih u-krepov. Protestna nota se zaključuje: »Jugoslovansko poslaništvo upa, da bo italijanska vlada podvzela potrebne ukrepe, zato da se prekličejo sklepi, ki kršijo pravice in interese slov. manjšine v Italiji.« 18. JANUARJA: Vasilij Kolarov je bil potrjen za bolgarskega ministrskega predsednika. — Predsednik ameriške atomske komisije Li-lienthal baje namerava odpotovnt Moskvo, da začne pogajanja s Stalinom glede atomske razorožitve. — De Gasperi se želi sestati z zahodnonemškim ministrskim predsednikom Adenauerjem. Varnostni svet razpravlja o načrtu za italijanskSo zaupno upravo v Somaliji. — Špansko vojaško letalo je treščilo na zemljo; vseh K vojaških letalcev je ubitih. — S* tisoč rudarjev stavka v ZDA. 19. JANUARJA: Trumanov osebni zastopnik v Vatikanu Myron Tavlor je podal ostavko na svoje mesto. — Nemško vprašanje vedno bolj vznemirja Francoze. — Ameriški zunanji minister Acheson si žeti vzpostavitve rednih odnošajev s Španijo. — Bolgarija je izgnala nekaj jugoslovanskih diplomatov tn zahteva odpoklic jugoslovanskega odposlanika. — Volitve v Grčiji so odgodene od 9. februarja na S. marec. — LR Kitajska je priznala neodvisno indokitajsko vlado Ho Ci Minha. — Umrl je abesinski zastopnik pri OZN. 20. JANUARJA: Ker je ameriška jx>licija zasedla sovjetsko železniško ravnateljstvo t Berlinu, so Sovjeti zmanjšali železniški promet skozi Berlin. — Angleški tisk podpira odcepitev Posarja o4 Nemčije. — ZDA nameravaj o prekinit diplomatske odnose z Bolgarijo. — LR Kitajska je imenovala Cang Ven Tiena kot svojega stalnega zastopnika pri OZN. — Nemška zahodna vlada predlaga kompromisno rešitev posarskega vprašanja: Posarje naj bi bilo kot Porurje internacionalizirano. — t Bolgariji so izvedli novo čistko med člani vlade in politbiroja. 21. JANUARJA: Churchill v nastopnem volivnem govoru napoveduje borbo proti laimrietičnim ženkam, ki ovirajo razvoj angleškega gospodarskega življenja. — Italijanski državni dohodki so znatno poskočili v mesecu decembru. — Ameriški kongres odklanja finančno pomoč Koreji, predlagano po zunanjem ministru. — V Moskvo je prispel tudi kitajski zunanji minister, da bo prisostvoval pripravam za sklenitev prijateljske in zavezniške pogodbe med ZSSR in LR Kitajsko. — Ameriška policija v Berlinu se je umaknila iz zaplenjenega poslopja sovjetskega železniškega ravnateljstva, ker so Sovjeti zavrli železniški promet skozi Berlin. — Predsednik Posarja bo dal posarske rudnike v najem Franciji za dobo 50 let. 22. JANUARJA: Vodikova super-bomba se vedno bolj uveljavlja v mrzli vojni med Zahodom in Vzhodom. — Kitajske komunistične čete so baje napadle francoske postojanke v Indokini. — Rimska policija je v zadnjem trenutku preprečila anarhični atentat na špansko poslaništvo. — Prva skupina izčrpanih japonskih vojnih ujetnikov se je vrnila iz ZSSR. — Londonski tisk poroča o začetku inflacije v LR Kitajski. — Berlinski škof, kardinal Von Preysing protestira pri vzhodni nemški vladi zaradi verskega preganjanja. — Jugoslovanska vlada je odklonila bolgarsko noto glede odpoklica jugoslovanskih diplomatov v Sofiji. 23. JANUARJA: Truman se je baje odločil za gradnjo vodikove superbombe. — Bolgarski ministrski predsednik Kolajrov je umrl zadet od kapi. — ZDA posredujejo v posarskem sporu med Nemci i>» Francozi. — Izvoljen je prvi predsednik indijske republike v osebi dr. Rajendre Prasoda. — V vzhodni Nemčiji zopet uvajajo smrtno kazen. — Angleži želijo, da bi jih italijanske čete čimprej zamenjale pri zaupni upravi Somalije. 24. JANUARJA: Ameriška vlada je dala kitajskemu nacionalističnemu vodji Cang Kaj Seku 28 milijonov dolarjev za izvajanje uspešnejše obrambe proti komunizmu. — Zaradi zastoja pogajanj o avstrijski mirovni pogodbi se je avstrijski zunanji minister Grueber podal v London. — Zunanjepolitični volivni programi konservativcev je: nuditi uspešno pomoč vsem državam, ki jih ogroža komunizem. — V Albaniji narašča nezadovoljstvo proti komunističnemu državnemu vodstvu. — Francoska vlada je odobrila nove kredite za borbo v Indokini. — Slab odkup žitaric na Češkoslovaškem. IZ JUGOSLAVIJE V Beogradu zaseda že od pred iaožiča ljudska skupščina, ki je najprej sprejela državni preračun. Breračunska dabata je bila seveda kratka in preračun je bil sprejet soglasno, podobno kot so bili soglasni tudi vsi sklepi bivših diktatorskih zbornic žalostnega spomina, .ki so tako ponosno gospodarile aad Italijo in Nemčijo. Ne bo nam škodilo, ato se ob tej priliki spomnimo, kako je ista ljudska skupščina pred dvema letoma 'brez nadaljnjega odvzela mandat srbskemu poslancu Grolu takoj potem, ko se je upal v skupščini kritizirati nejasna in nedoločena ministrska pojasnila. Mandati pa so tudi v komunizmu še vedno važna zadeva, posebno, ako je z njimi celo poveizana usoda posameznika. Zato so ljudski poislanci ob tej predračunski debati modro molčali in samo odobravali. Ktjub temu pa je za vse govore, ki so jih ob tej priliki izrekli tovariši ministri in razni drugi naročeni »slavnostni govorniki«, značilna ona ista nejasnost, kakršno je svnoječasno s takim pogumom napadel poslanec Grd. Vzemimo n. pr. samo delikaten referat ministra Sankoviča, šefa Titove policije. Nikjer ni nobene besede o številu pripornikov, o stanju posameznih kazenskih zavodov, o taboriščih za prisilno delo itd. Tovariš minister se je najbrž bal, da bi moral povedati ali številke, katerim v notranjosti ne bi nihče verjel, ali pa številke, 'ki bi kljub svojemu skrčenju v inozemstvu še vedno porazno vplivale. Zato jih je raje zamolčal. Po podobni nejasnosti v vseh kritičnih toflkah se odlikujejo tudi ostali referati. Iz vsega dobi opazovalec sliko, da so pač tovariši prikazali samo to, kar je dobrega, aikakor pa niso imeli namena podati splošnega orisa celotnega sta-»ja. Se prav posebno velja to za vsa gospodarska poročila. Polno odstotkov, a malo absolutnih številk, ki bi dajale osnovo za račun im kontrolo, je njihova osnovna po-trtza. Glede na splošen političen polo žaj je značilno, da se je vsak minister s posebno silovitostjo zaletel ▼ Sovjetsko zvezo in v Kominform 1\j je bila pač cena, s katero je »oral dokazati svojo zvestobo obstoječi jugoslovanski vladi. S tem te je hotelo preprečiti morebitne bodoče poskuse zbližanja posamez-aih političnih osebnosti s Komin-formom. Korist režima je, da se v *ej borbi vsi njegovi pripadniki kompromitirajo, kajti le na ta na-iin jih bo bojazen pred lastno u-•odo vezala v vsaj kolikor toliko trdno enoto. Nova organizacija podjetij Napovedano je, da bo država razbremenila sedanji preveč centralizirani gospodarski aparat s kem, da bo veliko število podjetij prešlo iz državnega sektorja v pristojnost posameznih republik, ki bodo zopet čim večje število podjetij izročile v last in upravo posameznim manjšim krajevnim u-pravnim edinicam (občinam). Tudi v tem vidimo znak, da ni ne tako lepo, kot so v preračun-ski debati trdili razni ministri. U-radna poročila sicer govore, da se je dosedaj slepo sledilo organizaciji gospodarstva Sovjetske zveze, medtem ko stopa z novo reorgani-*acijo jugoslovansko socialistično gospodarstvo na novo pot, ki naj prepreči da bi se v jugoslovanskem fospodarstvu razvil škodljivi sovjetski birokratizem, ki ubija in mrtviči gospodarsko delavnost. Precej dolga in trda je pot, po kateri prihajajo tovariši do svojih spoznanj. Ako bi nekdo še pred šestimi meseci rekel, da so vse te jospodarske centralizacije škodljive, bi ga proglasili za saboterja in aarodnega sovražnika. Danes pa, ko so dejstva tudi njim vsaj deloma odprla oči, je pa seveda vse prav. Verjetno bo prav tako dolga za jugoslovanski narod trda pot, ki jo bodo njegovi oblastniki morali Še prehoditi, predno bodo »poznali še mnogo drugih napak,, H jih dnevno počenjajo. Pri tem pa je seveda še vedno vprašanje, ali bodo te napake spoznali tudi takrat, ko bo spoznanje nasprotno »jihovim koristim. O tem pa u-pravičeno dvomimo. Novost je med ostalim tudi na »ovo obljubljeno in predvideno sodelovanje delavskih svetov z vodstvom posameznih podjetij. Kot je isano, so v prvih letih komunistič-*e revolucije prevzeli upravo tovarn v svoje roke neposredno delavci sami. Kasneje pa je državna oblast uvidela, da vodi tak parlamentaren način poslovanja v nedisciplino. Zato je te delavske svete praktično ukinila in uvedla najstrožjo poslušnost. Delavec se je na ta način znašel v komunističnih državah v večji odvisnosti in suž-nosti kot pa v najslabšem kapitalističnem redu. Podobno kot ostale komunistične države je hodila tudi Jugoslavija, v kateri prav za prav nikdar niti ni prjšlo do prevzema posameznih tovarn v neposredno delavsko upravo. Nezadovoljstvo delavskih množic s svojim brezpravnim položa jem, v katerem smejo biti samo uradniki, samo priganjati in hvaliti, zato da so kvečjemu njihove slike v časopisih, pa je kot izgleda prisililo državno oblast, da znova obljubi delavstvu sodelovanje v vodstvu podjetij. Nekateri pravijo da naj bi ibil to nekak znak za prehod iz etatiizacije, kjer je država imela vse gospodarstvo v rokah, v socializacijo ali podružabljenje, kjer naj bi imeli odločilno besedo v produkciji vsi tisti, ki v posameznih podjetjih neposredno sodelujejo. Toda po vsem sodeč nismo tako daleč, niti ne gre jugoslovanski razvoj v to smer. Vse dosedanje iakušnje govore proti temu. V o-stalem bo pa bodočnost najbolje pokazala, kam vodijo nove reforme. Vse dokler ni uzakonjena pravica delavca, da se z vsemi sredstvi, tudi s stavko bori za izboljšanje svoje plače in delavnih pogojev, dokler ni zaščitena svoboda izbire dela, dokler ni vse to povezano s političnimi svoboščinami, vse dotlej bodo novi delavski sveti samo novo priganjaško orožje za izvršitev gospodarskih načrtov in kot taki ne bodo delavske, temveč državne organizacije ter ne bodo prav nič pripomogli k rešitvi napetosti in obupnega položaja, v katerem je jugoslovansko delavstvo. Nov votivni zakon Ljudska skupščina je sploh v svojem sedanjem zasedanju zelo živahna. Ne misMmo namreč pri tem na debate, pač pa na naravnost neverjetno enostaven način, s katerim pretvarja v zakone razne zakonske načrte, ki postavljajo na glavo vso dosedanjo jugoslovansko politiko. Izgleda, da vleče pod silo razmer nek nov veter, kateremu morajo ugoditi vsaj s formalnimi ukrepi. Poslanci pa glasujejo za vsa taka določila brez posebnega razburjanja, kakor bi se sploh ne zavedali, za kaj gre. In verjetno tudi ne vedo, odnosno v kolikor gledajo dalje, se zavedajo, da je to samo pesek v oči. Vse to so reforme, ki bodo po vsej verjetnosti o-stale samo na papirju. Torej bo na nov način pravno urejeno dosedanje dejansko stanje. Posebno velja to za novo voliv-no reformo. Dosedaj je namreč smel v Jugoslaviji kandidirati za poslanca samo nekdo, ki je bil vpisan na veliki skupni pokrajinski listi. Postavljanje list je bilo zelo komplicirano in potrebno je bilo veliko število predlagateljev. Po novem zakonu pa so kandidature individualne. Kandidira lahko vsakdo, ki zbere podpise stotih oseb, ki ga predlagajo. Kdor dobi večino, ta je izvoljen. Brez Rankovičeve policije bi bil ta sistem vsekakor demokratičen, celo predemokratičen, ker bi dovedel do razbijanja politične organizacije v brezštevilne majhne stranke in strančice. Toda radovedni smo, kdo si bo upal kandidirati, a-ko ne bo imel prej blagoslova vseh raznovrstnih komisarjev in voditeljev. Samo ob primerni mednarodni garanciji in nadzorstvu bi bil novi zakon lahko uspešno o-rožje za uveljavljanje prave narodne volje. Tako pa bo ostalo vse pri starem. Ze sovjetska ustava nam dokazuje, da je za svobodo potrebno vse kaj več kot pa samo demokratičen volivni zakon. Potrebna je svoboda političnega delovanja, obstoj svobodnega in seveda tudi opozicijskega tiska itd. Vsega tega v sedanji jugoslovanski notranji politiki nimamo in zato je novi zakon slepilo, ki naj kvečjemu omogoči Zapadu, da bo z lažjo vestjo dajal potrebne kredite. Novi zakon namreč predvideva, podobno kot prejšnji, odvzem poslanskega mandata. Neposlušnim poslancem se bo torej dogodilo, da bodo leteli iz skupščine tako kot so jo svoječasno morali zapustiti Grol in nekateri drugi. Jugoslovanska ljudska skupščina je samo za poslušne ljudi! Nove reforme tega osnovnega dejstva prav nič ne izpreminjajo. Italijanska vladna kriza Italija je še vedno brez vlade! Proti vsakemu pričakovanju je naletel De Gasperi na izredne težave pri sestavljanju svoje nove vlade. De Gasperi je hotel vsekakor ohraniti dosedanjo koalicijo demokr-ščanov z liberalci, republikanci in socialdemokrati. Pogoj za sodelovanje liberalcev je bil umik demo-krščanskega načrta o izvedbi a-grarne reforme glede posestev z več ko 100 hektarjev zemlje; skupni pogoj vseh treh demokratičnih manjšinskih strank pa je bil v ši-rokogrudnejši izvedbi upravnih pokrajinskih volitev, ki naj bi omogočile primerno uveljavljanje tudi vsem manjšim strankam. Ker De Gasperi ni hotel in ni mogel popustiti glede izvedbe a-grarne reforme (pritisk nezadovoljnih kmečkih množic na vlado je zelo velik!), so sklenili liberalci, da odpovejo svoje sodelovanje v bodoči vladi, s čimer so prav za prav prilično olajšali De Gasperi-jeve razgovore z republikanci in socialdemokrati. Da si pridobi njihovo naklonjenost je De Gasperi pristal na postavitev novega votivnega ključa za dodeljevanje u-pravnih mandatov v korist raznim manjšim strankam. Zaradi tega so republikanci že pristali na vstop v novo tribarvno koalicijo z demokršča ni in socialdemokrati; vendar pa ti zadnji še niso izrekli dokončne besede, ker njihovo vodstvo pod Saragatovim predsedstvom stalno zaseda in ugiba o u-deležbi pri vladni odgovornosti in o možnosti lojalnega opozicijskega delovanja, ki bi jim verjetno bolj koristilo z vidika pridobivanja širših delavskih množic. Zadnje vesti pa poročajo, da so se saragatov-ci verjetno že odločili za vstop v peto De Gasperijevo vlado. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je liberalna stranka izrecno prepovedala svojim pristašem kakršno koli sodelovanje v novi vladi, čeprav bi bili vanjo poklicani kot strokovnjaki. S tem je prizadet sedanji zunanji minister Sforza! Računajo, da bo nova vlada sestavljena do konca tega tedna. Zopet šola v ulici Sv. Frančiška! Volivne priprave v Angliji Volivne priprave v Angliji so v polnem teku. Stranke so imenovale že nad 1800 kandidatov, med katerimi je okoli sto žensk. Pričenjajo se volivna zborovanja, prav tako pa se pojavljajo volivni lepaki in letaki. Ker so volivna okrožja precej spremenili, je še težje napovedati volivne izide kakor sicer. Vo-liv.na okrožja so namreč zaokrožili tako, da bo vsak poslanec po možnosti predstavljal 60.000 volivcev. Ministrski predsednik Clement Attlee kandidira v novem voliv-nem okrožju West VValthamstov v severnovzhodnem londonskem predmestju. Ima kar tri nasprotnike in sicer konservativnega kandidata, liberalnega kandidata ter neodvisnega delavskega kandidata, ki so ga pred kratkim izgnali iz laburistične stranke. Pri zadnjih volitvah so dobili laburisti v tem o-krožju nad 12.000 glasov večine. V sosednem okrožju v Woodford Essex kandidira Winston Churchill, ki ima laburističnega, liberalnega in komunističnega protikandidata. Pre zadnjih volitvah je dobil 17 tisoč glasov večine. Zunanji minister Ernest Bevin kandidira letos v okrožju Wo )1-wich ob spodnji Temzi, proti njemu kandidirajo konservativec, neodvi-snik ter podpredsednik komunistične stranke Palme Dutt. Pred peti- mi leti so imeli laburisti v tem o-krožju 11.000 glasov večine. Antony Eden, ki bi bil verjetno zunanji minister, če bi zmagali konservativci, spet kandidira v Warwieku in Loamingtonu, kjer je pri zadnjih volitvah zmagal s 17 tisoč glasovi večine. Lord predsednik ministrskega sveta in voditelj spodnje zbornice Herbert Morrison kandidira v nekem južnovizhodnem londonskem predmestju. Ima tri protikandidate in sicer konservativca, komunista ter neodvisnega laburista. Finančni minister sir Stafford Cripps, ki kandidira v vzhodnem Bristolu, kjer je pred petimi leti zmagal z 18.000 glasovi večine, ima štiri protikandidate: konservativca, Bberalca, komunista in neodvi-sneža. Angleške volitve, pred katerimi se nahajamo, so zgodovinske važnosti. Od izida teh volitev je odvisen potek bodočih političnih dogodkov po vsem svetu. Volitve bodo pokazale ali se vse podržavljajoči socializem nahaja v svojem zatonu, ali pa se bo za daljšo dobo še bolj utrdil. . Kot vemo, so v zadnjem času laburisti izgubili svojo premoč v Avstraliji in Novi Zelandiji. Nihče pa ne more prerokovati, kako se bodo odrezali v Angliji. To bomo videli šele 23. februarja. #meri5lil guslam flllen it izročil poverilnico Dne 25. t. m. je novi ameriški poslanik v Beogradu Allen Izročil svoje poverilnice predsedniku Pre-zidija Ivanu Ribarju. Allen je izjavil, da želi ustvariti prisrčne odnose med ZDA in FLRJ, ki bodo sloneli na spoštovanju načel o enakopravnosti, ki so temelj OZN. Na tiskovni konferenci je nato Allen izjavil: »Osnovno načelo politike, ki jo vodimo do Jugoslavije, je, da ZDA nasprotujejo kateremu koli napadu in uporabi sile za dosego državnih ciljev. Zaradi tega s simpatijami spremljamo napore Jugoslavije, da ohrani svojo neodvisnost in da ne dovoli vmešavanja v sVoje notranje zadeve.« Položaj beguncev Posebni trinajstčlanski odbor Gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov bo pričel v ponedeljek razpravljati o osnutku konvencije, ki naj omogoči beguncem in osebam brez državljanstva, da se vrnejo v normalno življenje in da se prilagodijo življenju v deželah, kjer bivajo. Osnutek konvencije, ki ga je pripravil glavni tajnik ZN Trygve Lie, upošteva prejšnje mednarodne sporazume o beguncih in osebah brez državljanstva, toda ima precej novotarij. Poleg osnutka konvencije bo odbor preučil Liev načrt, da bi odstranili sploh vprašanje brezdr-žavljanstva. Vse to delo odbora je le predhodno v zvezi z načrtom za ustanovitev visokega komisarja Združenih narodov za begunce z dnem 1. januarja 1950. V Romuniji ne dobivajo vsi živilskih nakaznic Komunistični tisk v Romuniji je 10. decembra preteklega leta poudaril, da »razredni sovražniki« ko-munističnegia režima v Romuniji ne smejo dobiti živilskih nakaznic za leto 1950. Osebe, ki nimajo pravice do živilskih nakaznic, so: trgovci, razlaščeni posestniki, upokojenci, ki so preje bili delodajalci in njihove družine. Razen teh ne morejo dobiti živilskih nakaznic tisti, ki i-maio nad pol hektarja sadovnjaka, vinograda al vrta, nad en hektar plodne zemlje na ravnem ali nad dva hektarja po hriboviti zemlji. Avstrijska mirovna pogodba Namestniki zunanjih ministrov, ki sestavljajo mirovno pogodbo za Avstrijo, so ravnokar ponovno odgodili zasedanje, ker je sovjetski predstavnik vztrajno odklanjal, da bi razpravljal o nerešenih vpra- šanjih, ker še niso končani razgovori med njegovo vlado in Avstrijo. Ti razgovori se vršijo na Dunaju. Prihodnji sestanek je bil določen za 15. februar. Namestniki zunanjih ministrov po so se sporazumeli, da se bodo sestali čim bo sovjetski predstavnik Zarubin dobil nova navodila, ki bi omogočala, da povzamejo razgovore. Dobro obveščeni krogi smatrajo, da se Sovjeti ne bodo umaknili iz Avstrije vse dokler ne rešijo Titovega vprašanja. Češkoslovaški diplomati v tujini Bogomil Lasman, bivši minister industrije in podpredsednik vlade v Gottwaldovi koalicijski vladi po komunističnem udaru v februarju 1948, je pobegnil iz Češkoslovaške v Nemčijo. Lasman je bil podpredsednik stranke. Več članov češkoslovaškega konzulata v Londonu je odklonilo, da se vrne v Prago. Predsednik češkoslovaškega poslaništva je 13. t. m. izjavil, da ta odklonitev ni političnega značaja. Po komunističnem državnem udaru je dosedaj že. okoli 100 višjih uradnikov češkega zunanjega ministrstva odbilo povratek v Prago. Ali se še spominjate, kako so se morali lani naši mestni otroci vpisovati kar na cesti pred zaklenjeno šolo v ulioi Sv. Frančiška, ker je neka prenapeta ravnateljica po dobljenih navodilih hotela našo mestno mladino spraviti v razne predmestne šole? Ali se še spominjate, kako smo morali dokazovati pristojnim šolskim oblastvom, da stanujejo naši otroci v mestnem središču in da jih nismo v mesto vtihotapili iz predmestij ali celo s podeželja? Lami torej s svojim načrtom niso uspeli, čeprav so nam zaradi popustljivosti nekaterih naših vodilnih šolnikov vzeli en razred in voditeljevo pisarno! Letos so 'začeli šolo popravljati. Naše otroke so »začasno« razmestili po raznih druigih bolj ali manj oddaljenih osnovnih šolah, italijanske dijake s strokovne šole, ki ima svoje prostore v isti stavbi, pa so premestili še bliže mestnemu središču v ulico Mazizini, čeprav bi jim trdnejše noge dovoljevale »začasno« pot v oddaljenejše učilnice. Začeli so nam nato za te naše otroke s šole v ulici Sv. Frančiška ponujati nove »stalne« učilnice po drugih osnovnih šolah izven območja mestnega središča... Skratka: začela se je stara brezvestna igra na račun zdravja in učnega uspeha naših najmlajših! Tega ne moremo dovoliti! Naši starši, naši učitelji, naša demokratična javnost naj preprečijo to novo nameravano zlohotno kršitev naših narodnostnih pravic na šolskem polju v Trstu. V tem poslopju je bilo šest slovenskih ljudskošolskih razredov in italijanska šola. Ker so stranišča v najslabšem stanju in zdravju škodljiva, bi ise bila morala popravila izvršiti med božičnimi počitnicami. Izkazalo pa se je, da je treba temeljitega popravila, ki M jih zaradi higienskih razlogov Vi več dalo odlašati. Zato je bilo tr»-ba med šolskim letom stavi* izprazniti. Italijanski razredi so našli gostoljubno streho v ulici Mazzini, a slovenski razredi so se nameravali razmestiti dva v šoli r ulici Rismondo in štirje v tehnik nem zavodu Volta v ulici Battisti. To bi bilo vse v redu, ako bi bil« vse te učilnice primerne in ak* bi jih ne obiskovali predpoldne ita-lijanski učenci, tako da bi imefc slovenska šola te učilnice, ki bi bile obiskovane predpoldne od treh in popoldne od ostalih treh slove*-skih razredov. Glede prostorov samih je tretfc priznati, da so prostori v ulici Rismondo zračni, sončni, ogrevani, četudi v IV. nadstropju; tako *• prostori v ulici Battisti še bolj primerni, ker so v II. nadstropju. A-li nedostatek je v tem, da so v n-lici Battisti klopi za ljudsko šol* prevelike odnosno jih sploh ni, ker risalne mize za odrasle ne more}» služiti za klopi manjšim učencem. Zato je dolžnost šolske uprave, da tej upravičeni pritožbi takoj u-godi. Ako le mogoče — in to je mogoče —, naj se dajo za slovenske šolo na razpolago tri učilnice celodnevno. Ako bi to bilo zares nemogoče, naj ostane pri odka-zanih prostorih, ali v ulici Battl-sti naj se dajo na razpolago šole, ki imajo primerne klopi. Šolsko ravnateljstvo, ki mu 5* blagor šole na srcu, naj poskrbi, da bodo učilnice opremljene vsaj s primernimi klopmi, da ne bodo otroci izgubljali brez potrebe šolskega pouka. Odposlanstvo staršev je bilo pri višjih šolskih oblasteh in iskalo odpomoči. Le od dobre volje je odvisno, da se vsaj delno ugodi a-čencem in staršem za to prehodne dobo od par mesecev. Tržaški občinski svet ja Zl januarja 1.1. Na tej seji je imel svoj zaključek incident med obč. svet. Jura-go (kominformist) in odbornikom Cumbatom, kateremu je bil Juraga očital, da vlada pri namestitvah uradništva pristranost in politična pripadnost. O zadevi se je razpravljalo tudi na zadnji tajni seji in 24. t. m. je bil prečitan sporazumno med svetnikom Jura g o in odbornikom Cumbatom sestavljen zapisnik o poravnavi zadeve. V tem zapisniku je bilo ugotovljeno, da primeri imenovanj, ki jih je svet. Juraga navajal, se niso izvršili pnd to občinsko upravo, niti v času. odkar je prof. Cumbat, šef personalnega oddelka, marveč prej. Na javni seji je odbornik Cumbat razložil vseh osem primerov in na podlagi njegovih pojasnil, katerim ni ugovarjal svet. Juraga, izhaja, da pri omenjenih primerih ne mo- Nova jugoslovanska luka Pri Splitu gradijo novo luko za prekooceanski tovorni promet, medtem ko ostane sedanja splitska luka še dalje namenjena pomorskemu osebnemu prometu. Iz vseh krajev Jugoslavije bodo zaradi tega železniško omrežje smotrno uravnali proti obem splitskim lukam, ki se bosta verjetno že v doglednem času lepo razvili. Denarni obtok Italije in Jugoslavije Italijanski denarni obtok, ki je na koncu leta 1948. znašal 963 milijard lir, je do konca leta 1949 na-rastel na 1.045 milijard. V samem mesecu decembru je obtok nara-stel za 95 milijard, v ostalem pa je v teku preteklega leta v nekaterih mesecih začasno tudi nazadoval. Jugoslovanski denarni obtok pa je na koncu lanskega leta znašal 39.382 milijonov dinarjev in je do konca 1949. leta narastel na 44.295 milijonov dinarjev. V primeri z letom 1946 se je jugoslovanski denarni obtok več kot podvojil. Koncert SPM v Boljuncu Slovenska prosvetna matica v Trstu priredi dne 5. februarja ob 15.30 koncert narodne glasbe v Boljuncu v prostorih Sancinove kinodvorane Sodelujujejo: orkester SPM pod vodstvom Milivoja Slamiča in solisti sopranistka Milena Čekutova, bariton Marjan Kos in tenor Retat Kodermac. Na klavirju spremlja Lud ik Klakočer. Natančni spored javimo prihodnji teden. re biti govora o kaki protekciji ali prednosti iz družinskih ali politie-nih ozirov. O preračunu je govoril na dolge odbornik za občinske finance dr. Forti, liberalec. Njegov st vare« govor se je razlikoval od govorov večine obč. odbornikov, ki so bili več ali manj polemični in temperamentni. Govoril je o raznih davkih, se izrekel proti zadolževanju občine izvzemši v primerih nujne potrebe, govoril je tudi o družinskem davku, ki se namerava tudi v Trstu izvesti in je naglasil dobre in slabe stvari tega novega davka, proti kateremu je nastopilo v Milanu ravno delavstvo. Razpravljalo se je dolgo o predlogu svčt. Monciatija (ital. blok) za ukinitev stanovanjskega urada. Zupan je izjavil, da je obč. odbor razpravljal o predmetu in se pridružil predlogu, da se zahteva odprava stanovanjskega urada kot institucije, ki je bila v prvih letih po vojni potrebna, sedaj pa več ne odgovarja niti času niti potrebam in stane občino 54 milijonov lir letno, katere je boljše uporabiti za zidanje stanovanjskih hiš. Kominformistična grupa se je izrekla za ohranitev stanovanjskega urada, češ da ta urad drži nizko cene stanovanj. Za stanovanjski urad so se izrekli tudi indipen-dentisti in grupa MSI (neofašisti), dalje dr. Stocca (tržaški blok) ia dr. Dekleva (babičevski komunisti). Za odpravo so bili demokristjani, liberalci, socialisti in republikanci. Za odpravo je bil tudi svet. dr. Agneletto, ki je v utemeljitev svojega stališča izvajal, da dokler bo obstojal stanovanjski u-rad, bo trajalo V Trstu skrivanje in zatajevanje stanovanj in sob. Nešteto ljudi bi radi oddali sobe v najem, ali jih nočejo izročiti stanovanjskemu uradu, da ne naseft vanje nezaželjenih in nepoznanih oseb. Ako so danes na stanovanjski črni borzi gorostasne cene, je tej draginji kriv stanovanjski u-rad, ker je na razpolago samo neznatno število sob pri osebah, ki se ne 'boje zakona, dočim je ogromno število sob, ki bi sicer bile na razpolago, zamolčanih in neodda-nih, samo da ne pride vmes stanovanjski urad. Zmotno je misliti, da stanovanjski urad varuje siromašne sloje. Najbolj potrebni in Reveži, ki so iskali pri tem uradu pomoči, niso prišli na vrsto. Proti pretirani najemnini je še vedno odprta pot na urad za pritožbe. Ta uspešno posluje v varstvo šibkejših. Stanovanjski urad je samo še ovira na poti znižanja cen za pod-najemnine, zato mora čimprej izginiti v korist zlasti revnega prebivalstva. Pri glasovanju je bilo sklenjene) s 34 proti 19. glasovom, da se naj ta urad ukine. NOVA POT KEREHSKEGfl Proti koncu novembra preteklega ieta (1949) je govoril prvič preko ameriške radijske postaje »Glas A-■aerike« mož, ki je napravil most ■aed carizmom in boljševizmom, •aenjševik Aleksander Kerenskij. •brnil se je na prebivalstvo Sovjetske zveze in sicer »partijne« kakor tudi na »breizpartijne«. Tako je. hotel razširiti svoj vpliv in svo-jje ideje tudi med tiste, ki so za-jrti v meje komunističnega totali-■fcrizma. Opozoril je boljševike, Hane komunistične partije, na vse strašne posledice, ki bi lahko sledile za Rusijo in za ves svet, če '»odo »partijni« še naprej podpirali napadalno politiko, ki jo vodi Stalin in okoli njega zbrani Politbiro. »Politika Kremlja se igra z •gnjem!« Na njegov govor je sledil takoj sovjetski protinapad, ki pa seveda »rezirljivo omenja Kerenskijeva o-jiozorila. »Ruskije novosti«, ki izbijajo v Parizu, uporabljajo dogodek za oster napad na Združene države, kot središče priprav za »zločinsko napadalno vojno« proti Sovjetski zvezi. Zato časopis spra-Suje, čemu se obračati s takimi o-»ozorili na svoje sorojake, ko lahko avtor teh opozoril dobro ve, da sdsti, ki se resnično »igrajo z o-fnjem« bivajo v državi, kjer tre-»utno biva »mister Kerenskij«. Novi nastop Kerenskega je izzval več komentarjev v svetovnem tisku. Mnenja so precej deljena. Uajvažnejše pa je vprašanje, kakšno mesto pripada, oziroma naj bi »ripadlo temu politiku, čigar kratka kariera pada v najburnejšo dobo ruske zgodovine. Ko je prišel s februarsko »buržuazno« revolucijo 1917 na Oblast, je zaradi ideološke dezorientiranosti, vojaške in »olitične dezorganizacije, omogočil »nago boljševiške revolucije, ki je •ktobra 1917 pomedla z njim in 7. novembra prevzela oblast. Tedaj je žalostno doigral svojo »igro z •gnjem«, ki ji kot epilog sledijo »se strahote komunistične diktature. Koliko trpljenja, koliko inter-. »acijskih taborišč, koliko ubojev... -ege gre v milijone! Politik njegovega kova misli, da »i z emigriranjem iz trpeče domovine more po pilatovsko umiti roke in se s »čistimi« rokami po dolgih letih pozabe zopet postaviti »red ljudstvo z novim programom. In Kerenskij se je v tem prepri-. ianju pojavil po koncu druge svetovne vojne najprej s članki, preteklo leto pa z ustanovitvijo novega političnega gibanja »Liga borbe M osvoboditev ljudstva«. V vodstvu so se zbrali okoli A. Keren-•fcega njegovi sodelavci menjševi-ki kakor Zenzinov, V. Dnieprov, B. Nikolajevskij in drugi. Ta novo organizacija je nestrankarska, : «iiroma hoče biti nadstrankarska Za razpravljanje na kongresih ne sme veljati staro in neiskreno diplomatsko pravilo, da se države ne smejo mešati v notranje posle drugih držav. Ako je demokracija res človečanska in ako naj povečavanje občutka mednarodne povezanosti ne ostaja prazna fraza, potem ne sme biti politična državna meja zaščita za absolutistično samovoljo. Ta strašna vojna je nastala prav zaradi tega, ker se države tako dolgo niso mešale v notranje posle drugih držav. (Masaryk - »Nova Evropa«) in imajo njeni pristaši svobodo, da ostanejo člani svojih strank; seveda to velja le za levičarske stranke. Novo gibanje, kljub temu, da hoče biti antikomunistično in demokratično, je precej ostro razpoloženo do vseh nelevičarslkih političnih organizacij in tokov. Menjševiki s Kerenskim kot simbolom in voditeljem so ostali na stari liniji. Spremenili so le svoje stališče do komunizma. Se to doslej le v načelu, kajti prav nič še ni gotovo, da bi njih praktično politično delovanje bilo resnično take narave, da bi slabilo in ne ojače-valo komunistične politične akcije. Menjševizem je prav ideološko slab in se ne more rešiti težke krize, v katero je s svojo slabostjo in neodločnostjo nekoč že zapeljal rusko politiko. 4. . . Naša ribarska oibnova je omogočena .z gradnjo modernih ribiških ladij iz sredstev Marshallovega načrta. Na sliki vidimo ladjo »Thinus« Avstrijsko gospodarstvo Razvoj tržaške luke in naraščajoči blagovni promet med STO-jem in Avstrijo sta za nas važna razloga, da se zanimamo tudi za gospodarska vprašanja tržaškega zaledja. Položaj avstrijskega gospodarstva je kritičen in se vedno bolj slabša. Kdor bi se hotel o tem poučiti, ne najde v dnevnikih in drugih časnikih pravega pojasnila. Vodilni stranki, meščanska, če jo smemo tako imenovati, in socialistična, kar molčita; pišeta in govorita o stvareh, ki .so brez pomena, pa molčita tudi o tem, kar bi mogli stranki urediti z lastnimi močmi brez državne podpore. Nastala je zato nova »neodvisna stranka«, katero je ustanovil v Solnogradu dr. Kraus. Dr. Kraus je govoril dne 15. decembra v »Zvezi industrij-cev« na Dunaju in njegov govor prinaša list »Berichte und Infor-mationem«. Iz tega poročila povzemamo sledeče; Ogrožena zasebna podjetnost Proti koncu vojne so podržavili celo tretjino avstrijske industrije. K temu dodajmo, da so 40.000 podjetij bivših nacistov postavili pod komisarično nadzorstvo. Meščanska stranka je v to privolila. V no- vi vladi so izročili oskrbovanje podržavljenih podjetij socialističnemu ministru, ki v glavnem podpirajo podržavljeno industrijo. Tako se je iz ERP podpor dalo 90 odst. podržavljenim podjetjem. Se ne vidimo, kam nas bo podržavljenje privedlo. Ljudska stranka (meščanska) je proti zahtevam socialne demokracije popolnoma hroma. In ta stranka je pri volitvah obetala, da hoče privatna podjetja varovati pred »ljudsko demokratično« nevarnostjo. Uradna dovoljenja Svojčas so pravili, da je razlika med avstrijskim in nemškim gospodarstvom v tem: »V Avstriji je vse dovoljeno, kar še ni prepovedano; v Prusiji je vse prepovedano, kar še ni izrecno dovoljeno«. To se pravi: Ni prostosti za podjetnika. V vseh važnih zadevah je podjetnik brez pomoči proti uradniku, začenši od ustanovitve podjetja, do dovoljenja ERP kredita in do dovoljenja uvoza. Podjetnik ne more razpolagati, ne more napraviti nabenega načrta, ne more sklepati nobene kupčije. Pri vsa- kem koraku je odvisen od klike, katere naklonjenost si mora pridobiti — ali kupiti! Ce se mu ne posreči, naj podjetje takoj zapre. Težave, ki jih podjetniku delajo pri vsakem izvozu, so gorostasne in poniževalne, obenem pa zahtevajo, naj trgovina več izvaža! Ce je kje na svetu sestanek pacifistov, ki nima prav nobenega pomena, se tja vozijo vsi: ministri in poslanci, v Pariz in Lozano! Preteklo leto smo za taikšna uradna potovanja izdali več deviz, nego smo jih dobili iz tujskega prometa. Veletrgovcu, ki je hotel v Italijo, da tam napravi večjo kupčijo, je narodna banka dovolila 10.000 lir — to je ravno za en dan! Ni zaslužkov Davčne postave so nastale le iz demagogičnih ozirov. Ponavlja se zatrjevanje, da je »treba pritegniti kapitaliste in bogatine«! Posledica tega je, da če podjetnik pravilno vse prizna, mu ne ostane niti toliko, da bi plačal svojega ravnatelja. Podjetnik se ne zanima več za zaslužek in na racionaliziranje, ki bi se dalo izvesti z nabavo novih strojev. Podjetnik nima nobene možnosti prihraniti si kaj kapitala. Podjetja zaradi tega v svojem siromaštvu tehnično zaostajajo. »Investitionsbegiinsti-gungsgesetz«, postava, ki podpira nove naprave, je le polovičarstvo, tovarnarja ne moremo siliti, da takoj kupi stroj, če fnu ponujamo podporo! Podjetje si mora prihraniti kapital, da pri dani priložnosti vse potrebno naroči tudi v inozemstvu. Avstriia potrebuje investicij, ker se je tukaj v ruskem pasu več demontiralo kakor v Nemčiji, kjer se je javnost zaradi demontiranja resno razburila. Tovarnam, ki niso imele stikov s finančnim ministrstvom, so pri ureditvi valute vzeli vse, kar so prihranile. Končno se mora najti kdo, ki bo javno povedal, da moramo kaj zaslužiti. Zdaj si avto nabavi morda le tisti, ki se pri davkariji »razume«, ne pa tisti, ki najbolje gospodari: Bančni kredit Ko podjetja ne zaslužijo nič, jim preostaja v primeru, da je treba novih strojev, le pot k banki, ki ie podržavljena. Ker podjetje prema- lo zasluži, ne more vračati kredita pravočasno. Prvič mu bo banka kredit podaljšala, pozneje bo od podjetnika zahtevala, da se posojilo spremeni v udeležbo pri podjetju. V podržavljeni banki je o-sebje nameščeno po sorazmerju, določenem sporazumno s posameznimi strankami. Ta ustroj bo imel enkrat preveč' uradnikov, potem bo ravnatelj bolj kakor bi smel podpiral svoje ljudi, iz tega bodo brez dvoma nastale nepotrebne gospodarske izgube. Končno bo banka podpirano podjetje popolnoma prevzela. Po ti poti pojde ostanek naše industrije v državne — v rolke socialne demokracije, kar je ljudem po volji le dokler se država ne brani, plačevati nastalega primanjkljaja. Obrtne zbornice Ni države, v kateri bi se toliko govorilo o demokraciji in bi se postopalo tako nedemokratično, kakor v Avstriji. Ko so o božiču razpravljali o »premostilni pomoči« - »Ueberbriickungshilfe«, pomožni začasni plači, so zbornice in zadruge (»Inraungen«) obetale kar mimo podjetnikov podpore, ki bodo marsikatero podjetje uničile. Podjetnikov se sploh ni vprašalo, in kjer je gremij kaj sklenil, se zbornica za slklep ni zmenila! Zanimivo je, da so delavci sami v mnogih primerih odpovedali še te .podpore, ki jih je določila zbornica. Obrtne zbornice niso več za-stop podjetnikov, marveč le še podaljšana državna pest, ki se pa boji le komunističnih demonstracij.., Kje je rešitev? V preteklih časih je podjetnik nekaj pomenil. Bil je samostojen in nič se mu ni moglo zgoditi. Danes so podjetja odvisna od politike. Se je odpomoč možna! a) Treba je znižati davke. Nemogoče je vzdržati državnih stroškov, ker je tretjina ljudi v državni službi. Odvisni državni uslužbenci se morajo prestaviti v privatno gospodarstvo. To bi zadostovalo, da bodo privatna podjetja zopet kaj-zaslužila. Vsakemu-podjetju, ki prevzame nekaj odslovljenih državnih uradnikov, naj se del te plače nadomesti z državnim prispevkom. Proti temu načrtu sta pa obe najmočnejši stranki, socialistična in meščanska, ker sta ravno ti stranki porivali ljudi v državno službo in sta si tako »ustvarjali« stranko. Politični stranki se zdaj nočeta svojim pristašem zameriti. Pri plači ti politični uradniki ne bi bili prikrajšani, ker industrija svoje ljudi bolje plačuje kakor država. Pri tem socialisti odkrito nastopajo in njihov govor- (Konec na 4. strani) f Dr. Josip Martinis 1862 — 1950 Da je bilo ljudi na lepem pokopališču naših ponosnih Barkovelj bi od prilike takole spregovoril ljudem v torek dne 17. t. m. dopoldne. »Tužni zbor, danes smo zbrani okrog smrtnih ostankov človeka, ki se je na svoji dolgoletni življenjski poti uveljavil: kot globok in svetal značaj, neumoren delavec m mislec. In ko se s svojimi mislimi obračamo do njega, ki je s svojim telesom samo še za trenotek prisoten in ki že sedaj pripada preteklosti, se ne moremo varovati pred globokim ganotjem in potrtostjo. Dr. Martinis, ki tu pred nami leži mrtev, je že okrog devetdesetega leta preteklega stoletja prišel v Trst, in sicer iz one Dalmacije, ki si je prav tedaj dala svoje izrazito narodno obeležje. Prepojen z ideali narodne svobode, se je marljivi čitalec Mazzinija in spo-štovalec Garibaldija ravno na teh dveh vzorih naučil ljubiti svoj narod in boriti, se proti njegovim tlačiteljem. In ravno ta duh borbe, ki se ga je navzel na dalmatinskih: otokih, je s seboj prinesel v Trst. Ali ne le duh borbe, temveč tudi duha podjetnosti! Bil je očesni zdravnik, ki pa ni zdravil le telesni, temveč tudi duhovni vid.svoje okolice. Njegov prihod ne sovpada slučajno z vznikom našega pomorstva, ki se je po propasti jader vprav Okrog devetdesetih let pre-porojeno dvignilo iz pepela pozabljenja kot večno znamenje naše narodne nesmrtnosti. In. ta Trst, ki se je iz srednjeveške brezpomemb-nosti neznatnega ribiškega naselja dvignil do zlata, bogastva in veličine po zaslugi junaških podvigov naših dalmatinskih pomorcev, je doživel nov procvit po ustanoviteljih novih paroplovnih podjetij. V Josipu Martinisu pozdravljamo torej enega izmed pionirjev tržaške blagine z začetka tega stoletja. In pozdravljamo njegovo neomajno zvestobo narodni stvari, • kajti ta človek ni toliko skrbel za svojo zdravniško prakso, kolikor za naša častna izročila. Pokojni je sodeloval tudi na raznih drugih gospodarskih področjih. Njegovo sodelovanje se je občutilo pri Jadranski banki, pri Hrvatski štedio-nici ter v Dalmatinskem skupu, v Narodni čitalnici itd. In ko je zaupanje naroda uprlo svoje poglede vanj, je bjl eden izmed dvanajsterice, ki je zastopala okolico v tržaškem občinskem svetu in je naši besedi dal ono mesto, ki ji pripada. V poslednjem času je živel odmaknjen od sveta na svojem vrtu z razgledom na morje, na našem Krasu, na katerem se je tako ljubeče vdomil, kajti svoji življenjski družici sta si tako on kakor tudi njegov brat izbrala iz stare barkovljanske obitelji Miklavčičevih. Živel je skromno odmaknjen a- li veder in svežega duha, buden v negovanju svoje življenjske zamisli in vedno odkrit, kadar je bilo treba nastopati zanjo. — Josip Martinis! Tri pokolenja se klanjajo danes pred tvojo rakvijo. Ako je grobov, ki so nosilci svetlobe, Tvoj grob nam bo svetinja in večna spodbuda!« Od prilike te besede sem hotel spregovoriti, kajti svojih govorov nimam navade čitati. Ali ob njegovem grobu je bilo le malo Tržačanov. Ali je naš narodni spomin tako kratek? A. Dabinovič MIMOGREDE To »o zavijanja Ta teden je bil za ljudski ko-minformistični tednik »Delo« precej slab. Ni velikih dogodkov, ob katere bi se lahko obregnil. Na prvi strani je objavil članek »Z roko v roki«, v katerem dokazuje, da so go riška oblastva ' prav za prav napravila titovcem veliko uslugo, ker so že drugič postavila pred sodišče urednika goriške »Soče«. Njegova demagogija res nima meje. Iz članka nekako izgleda kot bi bili titovcem nevoščljivi za njihovo »mučeniško« vlogo. So pač skupno s titovci z geslom »Žrtve morajo biti!« skozi vsa vojna leta vodili naš narod za. nos. Zato vedo, kaj to pomeni. Tako lahko odkrivamo vsak dan znova, kako globoko je medsebojno sovraštvo bivših komunističnih bratcev. Niti v tem vprašanju, kjer gre za splošno časnikarsko stanovsko zadevo, niso sposobni skupno zakričati. Ne morejo, ker ne smejo! Zlata mladina Zvesta napredku na vseh črtah se nadebudna progresivna mladina (ako jo v tem primeru še lahko tako imenujemo) v novejšem času pogovarja s svojimi starši kar po časopisju. Hčerka Bartola Petronla je namreč v komunističnem ' listu »Vnita« objavila pismo, v katerem je »razgalila in obsojala« politično stališče in delovanje svojega očeta. Oče ji seveda ni, ostal dolžan ter ji je v »Primorskem dnevniku« odgovoril, da je »težko bolna«. Pridna hčerka mu seveda ni hotela ostati dolžna in časopisi so sedaj objavili drugo njeno pismo, * katerem trdi, »da se nahaja mi poti okrevanja in je torej v polni posesti svojih fizičnih in umskih Sposobnosti«. Pri tem pa dodaja zopet nekaj ocvirkov, na račun svojega očeta »socialista špijona Ovre«, kakor ga imenuje »Delo«. Kako si bosta ta otrok in oče nekega dne pogledala v obraz je pa pri vsem najbolj žalostno vprašanje. Ako so taki odnosi in tako medsebojno javno obrekovanje komunistični ideal, potem se jim najlepše zahvaljujemo za vse njihove »otroške jasli«, »pionirčke«, »zaščito družine« itd. Kaj pomaga vsa teorija, ko se pa tako brezobzirno izkorišča in javno smeši družinske odnose, ki bi morali biti tembolj sveti, čimbolj so otroci odrasli. Kje naj iščejo mlajši svoje vzore? V Lici Petronio? Bolgarska trava V preteklosti smo nekoč doživeli, da so drug za drugim čudežno u-mirali egiptski ministrski predsedniki. Nekaj podobnega se je v času Kondilisa dogajalo malo pred vojno na Grškem. Drugega za drugim je zadela kap. Takrat so Srbi šaljivo pripomnili, da jih spravlja na drugi svet neka čudežna »grška trava«. Danes se pa ponavljajo podobne stvari v Bolgariji. Medtem ko postavljajo doslužene ali obrabljene politike v demokratičnih državah v penzijo, so si progresivne države, najbrže iz razlogov štednje in nacionalizacije izmislile drug postopek: če je primerno, napravijo teater, jih spravijo pred proces in pobesijo (primer Kostova), ako pa žele ohraniti njihov »svetel spomin«, potem taki politiki nenadno zbo-le in pomrejo. Sledi slavnosten pogreb na državne stroške in ganljivi poslovilni govori. To drugo je doživel Dimitrov, sedaj pa še ministrski predsednik Kolarov, ki je te dni »nenadoma preminul«. Li/Ceeting v tovarni Tudi njo je popadel nekak bes, »apadla je Sovjete, Kominform, Bapad še vse drugače kot pa si je 4o upal tovariš minister. »In prav ■ato, ker imamo toliko ovir na na-M poti, predlagam, tovariši, da se m bodočem letu obvežemo, da bo-aao opravili trikrat toliko prostovoljnih ur, kakor pa smo jih v preteklem; prav zaradi tega, tovariši, vas pozivam, da povišamo naje delovne norme za 25 odst. To «aj bo znak hvaležnosti naši nezmotljivi partiji, našemu voditelju Ja učitelju Titu in vsem njegovim pomočnikom, od katerih nas je e-4en danes celo počastil s svojim •biskom. Naj gre od nas k občutkom, da je videl borce, ki so pripravljeni stvar doseči ali pa v borbi umreti.. Živel Tito! Živela naša socialistična domovina! Živel tovariš minister!« To so bili njeni sadnji stavki, s katerimi je zatklju-fila svoj govor. Obstala je in se ponosno ozrla okrog sebe. Toda molk, težak molk. Nobenega odobravanja, nobene graje, samo tisti molk, ki je težji od svinca. Bleda od jeze in užaljenosti se je vsedla. Dogajalo se je nekaj nenavadnega, nekaj, česar ni razumela. V zadnji klopi pa je sedela delavka Marija. Bajtarska hči je v času partizanskih borb izgubila svojega moža ip, sedaj si je z delom v tovarni služila kruh, da je lahko preživljala svoja dva še šoloobvezna otroka. Ona je poznala težkoče življenja. Poslušala je Ka-tričine besede, a (pred seboj je i-mela slilko svojega .siromašnega doma, videla je žalostno mladost svojih otrok, njihovo turobno bodočnost in /zato je v njej zavrelo. Nikdar do sedaj še ni govorila. Toda sedaj je vstala in zaprosila za besedo. Nihče ni pričakoval nič hudega, zato so tovariši na odru z veseljem pozdravili, da se bo vsaj ena oglasila. Marijin govor ni bil dolg. Zato pa tembolj jedrnat, presenetljiv. »Tovariši in tovarišice«, je pričela, »vse je res in lepo, kar so nam minister povedali, toda tudi mi imamo svoje izkušnje. Sama sem in dva otroka imam. Redkokdaj jih lahko nahranim do sitega, šivam in šivam jima obleko, a vedno sta raztrgana, kajti nove jima kupiti ne morem. Ce jo bom iskala, je pa ne dobim. To naj pogledajo v mi-nistrs*vu. Ne morem stati noč in dan v tovarni, ako mi doma družina propada. Jesti in obleči naj nam dajo, pa bomo delali! Ze dva meseca nisem dobila na karte masti! Tako kot je pa danes, naj kar Katrica gara in njej podobni, ki i-tak ne znajo drugega kot govoričiti. Pred vojno me je pred izhodom iz tovarne čakal pek s košem belega kruha. Sedaj pa stoji poleg vratarja miličnik!« Ze med njenim govorom so se pričeli tovariši za miizo spogledovati. Partijci razvrščeni po dvorani pa so za' trenutek zmedeni ostrmeli. Suženj se je upal izpregovo-riti! Koncu njenega govora je zopet sledil splošen molk. Vsi so z napetostjo pričakovali kaj bo. Toda to ni bil molk negodovanja, to je bil molk neizvestnosti. Oči vseh prisotnih so izražale odobravanje, ki ga usta niso smela izreči. Napetost je prekinil partijec, sedeč v desnem kotu dvorane. Po prvih sekundah molka in zmede se je prvi osvestil, pognal se je s stola, kot bi ga nekaj pičilo, in z od jeze zariplim obrazom je zakričal: »Saboterka! . . . Tako kot je govorila Marija govore samo sovražniki našega naroda in naše socialistične domovine! Za take ljudi ni primerno, da se nahajajo v naši sredi. Ven z njimi! V zapore in pred sodnika, tja spadajo!« — »Izključimo jo iz svoje srede!«, je sikala Katrica. Medtem ko je partijec govoril, si je med stoli počasi utiral pot proti Mariji, z namenom, da jo kot valpet z živo silo vrže iz dvorane. V ozadju so itak stali miličniki, pripravljeni, da odvedejo novo žrtev. Toda zgodilo se je nekaj neverjetnega. Množica se je počasi osveščala, nagonsko je začutila, da mora ukreniti nekaj v zaščito osebe, ki si je edina upala izpregovoriti odkrito besedo. Čimbolj se je izzi-vač prjbliževal Mariji, tem težja je postala njegova pot. Vedno bolj so se okrog nje stiskale postave prisotnih ter so ustvarjale vedno bolj gost obroč, skozi katerega se ni mogel prebiti. Se več. Nekateri so si celo upali zakričati: »Ne boste je zaprli!« »Ako zaprete njo, zaprite tudi vse nas!« »Resnico je govorila!«, so se oglašali klici iz vseh kotov dvorane. Ti izrazi solidarnosti so tudi Mariji povrnili njeno prejšnjo mirnost. Medtem ko je prej vsa zmedena in prebledela čakala kaj bo, ker je s svojimi besedami povedala toliko in tako bridke resnice, je sedaj spoznala, da ji vsaj trenutno,-vsaj danes, ne morejo napraviti ničesar. Preveč jih je, ki so se zanjo potegnili! Tudi za voditeljsko mizo je zavladala precejšnja živahnost. Na levo in desno so si tovariši izme- njavali pojasnila. Tovariš rtiinister pa je onemelo strmel. Do sedaj se mu kaj takega še ni primerilo. To pomeni, da veje nov veter! Toda nobenega nasilja! To so izkušeni demagogi jasno občutili. Stvar je t/eba pomiriti. 1 Vstal je ravnatelj tovarne, ki je pač svoje ovčice najbolje poznal. S svojim trkanjem po mizi je pomiril dvorano v trenutku, ko so se v njej oglašali prvi klici. Dal je znak, naj se vsak vrne na svoje mesto in pričel je razkladati o tež-kočah oskrbe, govoril je o dobri volji centralnih oblastev, ki so vse vzorno uredile. Napadel pa je saboterje, ki s svojim zločinskim podtalnim delovanjem preprečujejo, da bi se vse te obljube in načrti raznih tovarišev ministrov, novih očetov domovine, uresničile. Tovariš minister, ki je v tem videl najboljšo taktiko za svoj umik s spolzkih tal, na katera so ga spravila Marijina vprašanja in očitki, je navdušeno prikimaval in s tem vidno kazal svojo solidarnost z ravnateljevimi izvajanji. Ravnatelj je opozoril prisotne, da morajo v tem smislu razumeti vse, kar je tovariš minister povedal in zaključil je s prepričanjem, da bo sedaj tudi Marija drugače gledala na svoj položaj ter bo v interesu skupnega socializma z navdušenim delom pripomogla k 11-ničenju te'h zakletih rušilnih sil nove socialistične države. Njegov govor ni nikogar prepričal. Ne partijce, ne omizja, ne prisotnih delavcev. Toda ker je predstavljal najprimernejši izhod iz napetega in mučnega položaja so ga sprejeli, se pomirili in nihče mu ni ugovarjal. Vsak pa si je pridržal svoje misli in svoje naklepe. Minister je v sebi klel, tovariš ravnatelj se je jezil nad blamažo, ki jo je pred tako visokim gostom doživel, partijci so delali načrte za maščevanje nad vsemi tistimi, ki so danes pokazali svoje zadovoljstvo in miličniki so že vedeli, koga bodo morali ponoči pobrati. Razgovor je prešel na vsakdanje potrebe. Tovariš minister je razkladal, kako je Kominform kriv, da ni platna, da ni maščob, kako je zaradi viharja zamudila ladja, ter ni moke itd. Za vsako stvar je našel kak primeren izgovor, samo da je ostala pri vsem nedotaknjena avtoriteta državnega vodstva. Ker so ljudje taka propagandna pojasnila čitali itak vsak dan v časopisih ter so videli, da jim tovariš minister razen svojega gladkega obraza, poceni fraz in blestečega avtomobila ni prinesel prav nič novega, so počasi nehali izpraševati. Zadn;a se je oglasila stara ženica, »teta Francka«, kot so jo imenovali. Ker novih časov sploh ni niti razumela, niti doumela, so se iz nje pogostoma norčevali. In tako, hote ali nehote, nerodno (Dalje na 4. ttrani) Sv. Križ Nedelja, 29. januarja 1950 dvorana gostilne Košuta začetek ob 16. uri Jadranaši nas vabijo na Mladinski koncert moškega zbora Jadran1 Vs op prost Vesti z Goriškega Radio Trst II <360.6 m — 832 Kc-sek.) Dnevne oddaje: 7.15 - 8.30, 11.30 - 14.30, 17.30 - 24.00. Ob nedeljah: 8.00 - 24.00. Poročila dnevno: 7.15 (izvzemši nedelj), 12.45, 14.00 (izvzemši nedelj), 19.45, 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.15 (tss- vzemši nedelj). Nedelja, 29. 1. 1950: 8.45 Slovenske narodne pesmi izvaja na harmoniki Marijo Sancin. — 11.30 Aktualnosti. — 13.00 Glasba po željah. — 15.00 Radijski oder - Lonsdale: Konec koncev smo vsi enaki, draima v treh dej. — 19.00 Pogovori z ženo. — 21.00 Z domače knjižne police. — 21.40 Laihka koncertna glasba. Ponedeljek, 30. 1.: 13.00 Iz španskega glasbenega sveta. — 19.00 Evropski obnovitveni načrt. — 21.00 Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu. 22.15 Večerne melodije. Torek, 31. 1.: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Vivaldijeve skladbe. •— 19.00 Angleščina po radiu. 20.00 Vokalni koncert tenorista Dušana Pertota. — 21.00 Vizori mladini - Stekleni velikan na Palombaru. — 21.30 Arnold Bax: ■Simfonija št. 3. Sreda, 1. 2.: 13.00 Iz ruskega glasbenega sveta. — 18.00 Mamic* pripoveduje. — 20.00 Vokalni koncert baritonista Marjana Kosa. -— 21.00 Razgovori pred mikrofonom. —- 22.00 Simfonični koncert. — 23.00 Uspavanke, Četrtek, 2.2.: 13.00 Slovenske na-rodne motive izvaja pevski duet - na harmoniko spremlja Marij* Sancin. — 18.00 Glasibeno predavanje. — 19.00 Slovenščina z* .Slovence. — 20.10 Vokalni konr cert sopranistke Otte Ondine. — 21.00 Radijski oder - Cajnkar; Potopljeni svet, drama v 3. dej. Petek, 3.2.: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Schrammel kvior tet izvaja slovenske narodne motive. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. 22.25 Južno-ameriška glasba. Sobota, 4. 2.: 13.30 Kvintet Pacchio-ri. — 18.30 Večer naših najmlajših. — 21.00 Sobotni večer. — 22.15 Večerni koncert. — 23.0® Plošče za lahko noč. Družina Ana Danev daruje 50t lir za SPM v počastitev Karla Simoniča. Lepa hvala! ZAHVALA Naznanjajmo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustila naša preljuba mama in stara mama Kalin vdova Goccvari Leopolda v starosti 77 let. Preminula je v goriški bolnici dne 19. t. m. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinovi Anton (pogrešan), Franc s soprogo Marijo, Marij s soprogo Rino in vnuk Edmund. Gorica - Vipitano, 26.1. 1950. r POZOR! ^Krznarstvo - QDellicceria ALASKA Trst, ulica S. Lazzaro 13-1 - tel. 56-58 Kupuje kune zlatice in belice - nudi lepo izbiro krznenih plaščev, ovratnikov, plavih, srebrnih, platinastih ter drugih lisic. 1____________ CENE ZELO UGODNE BistriJshD gospodarsko (Nadaljevanje s 3. strani) «ik je dejal, da mora »država imeti čimveč ljudi v svoji oblasti«/ Ljudska stranka pa o razbremenit- vi samo govori, v resnici pa se ji upira. Preračunska politika je bila doslej tudi v tem napačna, ker so pripravljali razna dela z dolgotraj-■imi investicijami. Gradili so dr-ižavna poslopja, ceste, elektrarne. Creba je naprav, pri katerih ni treba dolgotrajnih kreditov! Da-■es je še možnost na svetovnem .trgu trikrat toliko prodati, kot se eamore producirati. Danes pa voditelji nimajo poguma. Samo odpirajo in mašijo raizne luknje v na-iem gospodarstvu... b) Odpraviti se morajo nepotrebna državna dovoljenja. Državno u-pravljanje gospodarstva bi se v mnogih primerih lahko opustilo. V rasnih uradih so se uradniki lepo udomačili. Stranke so si v na-či dobi pridobile silno moč. Podjetnik mora prositi in mu je končno vseeno, ali prosi na desni ali na levi strani, četudi boljševiški. c) Treba je vzpostaviti neodvi-tno privatno večjo banko. Državne banke nimajo denarja niti za najpotrebnejše. Od dveh velikih i>održavljeni'h bank je ena v socia- SDZ Nabrežiaa Slovenska demokratska zveza, •dbor za Nabrežino, vabi vse čla-*e in somišljenike naše organizacije na občni abor, ki bo v torek, dne 31. ŠIVALNI STROJI na industrijski ! tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri T U L L I O N m n n g\ mg r* TRST - ul. C. BATTISTI št. 12 M U D 11 U li L Tel 65.33 — TR2IC , na Korzu Naj večjo izbiro ZIMSKIH PLAŠČEV, POVRŠNIKOV, LODNOV, DEŽNIH PLAŠČEV, OGRINJAL (mantelline) po brezlconlcurenčnih. cenah dobite pri • • Magazzini del Corso Trst - Corso, 1 Tržaško krznarstvo - Pellicceria Triestina TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) št. 4 <111. nadstropje UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU Vesti s Tržaškega