yu issn 0040-1978 leto xxxiii., št. 46 Ptuj, 20. novembra 1980 cena 5 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva % * V "i ^ ' ■ v ci?... ■^•■•i Doslednost pri usklajevanju planov (stran 2) Nepotrebno zavlačevanje (stran 3) Prednost komunalnemu urejanju (stran 6) Skrb za hrano - skrb vseh (stran 7) Pogumno po poti, ki vodi naprej (stran 11) KOMUNISTI V VOJAŠKIH VRSTAH OCENIU DELO (Mkrito o težavah in napakah Komunisti v vojašnici Dušan Rveder so prejšnji torek ocenili svoje delo v minulem dveletnem obdobju. f'oročilo o delu konfe- rence ZK so obravnavale vse os- novne organizacije, na volilni ko- nferenci pa so izpostavili prav vsa področja življenja in dela, uspehe pa tudi neuspehe. Zlasti so odkrito spregovorili o težavah in napakah pri delu in ob tem izpo- stavili tudi pomembne dosežke, uspehe, ki so jih pri svojem delu dosegli. Tako so govorili o dosež- kih in težavah na vseh področjih od najpomembnejšega — uspo- sabljanja za opravljanje vseh borbenih nalog, prek discipline, varčevanja, dela mladih do dela na interesnih področjih. Z uspehi se lahko pohvalijo, vendar pa še niso izkoristili vseh možnosti, da bi jih še izboljšali. To je potrdila tudi razprava, v katero so se dobro pripravljeni vključili vsi člani vojaškega kolektiva," vo- jaki in starešine ter njihovi gostje — general Ilija Raškovič ter sta- rešini Miroslav Stankovič in Ivo Bajt. Po pozdravu v imenu komande ljubljanskega armadnega ob- močja je Ivo Bajt pohvalil vsebino konference ter opozoril na pod- ročja. katerim bodo vojaki in sta- rešine ptujske vojašnice v pri- hodnjem obdobju morali posve- titi še posebno pozornost. Ob pregledu nalog na čisto vojaškem področju je Ivo Bajt opozoril, da morajo analize opravljenega dela bolj vsebovati primerjavo z delom prejšnjega obdobja saj je to eden pogojev za bolj neposredne pro- grame dela v naslednjem obdo- bju. Gre zlasti za izvajanje skle- pov I I. kongresa ZK.I in priprave na 12. kongres jugoslovanskih komunistov ter na kongrese mla- dine in sindikatov. Tudi general Ilija Raškovič je pohvalil konkretnost razprave in zlasti prispevke o naporih, da se tudi vojaški kolektivi v polni meri vključijo v stabilizacijo našega gospodarstva ter ob tem opravijo vse naloge z vojaškega področja in jih \ takšnih razmerah še izbolj- šajo. Komunisti v vojašnici Dušan Kveder so se na konferenci zah- valili dosedanjemu vodstvu za uspešnodelo in izvolili novečlane ter snreieli program prihodnjega dela. ki ga bodo dopolnili z vse- bino res kvalitetne razprave. Odgovorne n aloge. k i j i h čakaj o v prihodnjem obdobju, bodo uresničili. To so spontano oblju- bili s pesmijo Druže Tito. mi ti se kuiiemo! ,_kotar Z volilne konference (foto J. Bračič) f^dmiral Branko Mamula obiskal Ptuj Po delovnem obisku v Mari- boru je v .soboto. 15. novembra prišel na delovni razgovor v Ptuj načelnik generalnega štaba JLA admiral BRANKO MAMULA. Skupaj z drugimi visokimi pred- stavniki JLA je najprej obiskal vojašnico Dušana Kvedra-To- ' maža v Ptuju, po tem pa je imel delovni razgovor s predstavniki ptujske občine. Za uvod v razgovor je predse- dnik skupščine dr. Cvetko Dopli- har na kr;y||. predstavil ptujsko občino, sel^ar komiteja Dimče Stojčevski pa je poročal o delu družbenopolitičnih organizacij in o uveljavljanju komitejev za SLO in družbeno samozaščito. Admiral Branko Mamula .seje predvsem zanimal za strokovno in idejno usj)osabljanje prebival- stva. zlasti pripadnikov enot teri- torialne obrambe in za .sodelova- nje z enotami JLA. ki gaje ocenil za odličnega, kar je tudi glavni pogoj naše trdnosti in obrambne učinkovitosti. Dejal je. da je na obisku v Mariboru in Ptuju dobil \tis. da imamo na tem območju močne sile. solidno opremljene in usposobljene za obrambo proti vsakemu morebitnemu agresorju. Ob koncu je izrazil zadovolj- stvo nad uspehi, ki smo jih dosegli na vseh področjih obrambne vzgoje in pripravljenosti, vendar z obstoječim ne smemo bili nikoli zadovoljni. Ugotavljamo dobro X)litično stanje, pripravljenost judi. zalo je zlasti pomembno vodenje. Nenehno je treba pre- verjati uspo.sobljenost teritorial- nih enot. tudi vodov in čet. Prav zato je treba prvenstveno uspo- sabljati starešine in specialiste na posameznih področjih. Za konec je dejal, da odhaja z vtisom, da bomo v ptujski občini tudi za na- prej enako dosledno razvijali obrambno usposobljenost vseh občano\ kol smo doslej in da bomo vse morebitne nove naloge prav tako dosledno izpeljali, pp Načelnik generalnega štaba JLA admiral Branko Mamula v razgovoru s predstavniki ptujske občine v sejni sobi na magistratu Foto: L Ciani SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN O zdravstvu in sladkorni pesi Pretekli torek so v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij Slovenske Bistrice na seji Sveta skupnosti podravskih občin razpravlja- li o vlogi in položaju Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor in dogovoru o spremembah organiziranosti skupnosti ter strokovne službe ter o skupnem programu občinskih zdravstvenih skupnosti. Glavni direktor mariborske bolnišnice Matija Malešič je podal poročilo o poteku in financiranju izgradnje splošne bolnišnice Maribor in razvojne potrebe ter možnosti v letih 1981—1985. direktor ptujske bolnišnice pa je delegate seznanil z novogradnjo prizidka internega oddelka v Ptuju ter z razvojnimi načrti za naslednje srednjeročno obdobje, ko nameravajo zgradili še toplarno in pralnico, povda- ril pa je tudi pomen gradnje prizidka psihiatričnega oddelka v Ormo- žu. ki naj bi dobil podporo tudi v drugih slovenskih občinah. Živahna razprava se je zlasti razvijala ob gradivu o zagotovitvi zadostne količine sladkorne pese za tovarno sladkorja v Ormožu v letu 1981 in naslednjih letih, pri čemer so se delegati takoj navezali še na zadnjo točko dnevnega reda. ko je bila razprava o gradivu za organiza- cijo in financiranje kmetijske strokovne pospeševalne službe v podrav- ski regiji, saj so ugotavljali, da status pospeševalcev v podravski regiji in v Sloveniji ni bil urejen in menili, da se to odraža tudi pri zagotavlja- nju surovin za tovarno sladkorja v Ormožu. Enotni so bili pri predlogu, daje usmeritev v kadre in organizira- nje pospeševalne službe nujna, zlasti še sedaj, ko omejujemo investicije je namreč potrebno pridelovalne površine in vse kapacitete temeljilo izkoristiti, pri čemer pa ne gre brez strokovnega dela. Dogovorili so se še za naslednjo sejo, ta bo 5. decembra, beseda pa bo tekla o temeljih planov in dogovoru o financiranju krajevnih skupnostih. ^ ^^^^^ Nov uspeh ptujskega aerokluba v soboto. 15. novembra je bila na letališču Aerokluba Ptuj v Moškanjcih slovesnost ob zaključku letošnje zelo uspešne sezone. Uspehom s področja dejavnosti aerokluba so pridali še pomembno delovno zmago, namenu so narnrec predali novi hangar. Sobotne slovesnosti v Moškanjcih in razgovora s slovenskimi letalci Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS pri ogledu novega hangarja Aerokluba Ptuj \ Ptuju seje udeležil t udi predsednik predsedstva SR Slovenije VIKTOR AVBITJ. prišli pa so tudi mnogi drugi gostje. Podrobnosti preberite na športni strani. jg SEJE ZBOROV SO PTUJ O razvojnih dokumentih Zbori ptujske občinske skupščine se bodo tudi tokrat sestali na lo- čenih sejah. Delegati družbenopolitičnega zbora bodo na jutrišnji seji. ki bo popoldan ob 15. uri. obravnavali osnutek družbenega plana SR Slcnenije za obdobje 1981 — 1985 ter osnutek resolucije o družbeno- ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in občine Ptuj v prihodnjem letu. Na dnevnem redu so tudi volitve in imenovanja ter delegatska \prašanja. Delegati zbora združenega dela bodo za.sedali v ponedeljek. 24. novembra ob 13. uri in poleg omenjenih dokumentov obravnavali še predloga odlokov o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemlji.ščem v občim ter o spremembah m dopolnitvah odloka o pokopališkem redu /a pokopališče v Ptuju. Razpravljali bodo .še o osnutkih odlokov o zazidalnem načrtu Toplice in o zazidalnem načrtu Srbski trg ter o predlogu sklepa o izvzemu zemljišč iz javnega dobra. Nekoliko daljši dnevni red imajo delegati zbora krajevnih sku- pnosti. ki se bodo sestali prav tako v ponedeljek, vendarob 8. uri zjutraj. I očki. ki sla v pristojnosti tega zbora — poleg ostalih navedenih — sta predloga odlokov o razširitvi obveznosti plačevanja krajevnega samo- prispevka uvedenega na območju krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica m na območju krajevne skupnosti Zavrč za sofinanciranje modernizacije cest. q Z ZASEDANJA ZBOROV SO ORMOŽ PLANIRANJE ZAMUJA Zbori SO Ormož so doslej običajno zasedali naj- prej na skupni seji, nato pa na ločenih sejah, na zasedanju 12. novembra pa skupne seje ni bilo; družbenopolitični zbor pa je zasedal že dva dni prej. Pri obravnavi poročila o poteku planskih aktivnosti in stanju priprav srednjeročnega plana občine Ormož za naslednje obdobje — kar je bila osrednja točka dnevnega reda, so delegati menili, da bo potrebno s tem delom pohiteti. O ,,paketu" temeljev planov posameznih nosilcev planiranja, ki ga je izvršni svet SO Ormož poslal v javno razpravo, so doslej redko kje ta predlog gradiv že obravnavali, čeprav je rok za razpravo že potekel. Zato se je delegatska skupščina v vseh treh zborih soglasno zavzela za pospešitev planskih prizadevanj, saj bi radi temelje planov organizacij združenega dela, vseh vrst interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti podpisali do konca novembra. To je nujno doseči, saj bi samo na ta način lahko potem do konca letošnjega leta uskladili in sprejeli družbeni plan občine kot celote. V razpravi so se delegati zavzeli, da morajo vse oblike porabe (skupna, splošna in osebna) v nasled- njih letih za 10 odstotkov zaostajati za rastjo družbenega proizvoda v občini, temu ustrezno bo Porabo v SIS potrebno iz leta v leto usklajevati, če namreč družbeni proizvod ne bo rastel tako, kot je s planom predvideno. V nadaljevanju za.sedanja so zbori sprejeli osnutek družbenega dogovora o razmestitvi izvajanja vzgojno "obraževalnih programov usmerjenega izobraževanja ^ SR Sloveniji z zahtevo, da je potrebno drugi odsta- vek četrtega člena spremeniti v tem smislu, da bo v Primeru potreb gospodarstva možno odpirati dislocirane oddelke posameznih strokovnih šol. Seda- nje določilo, da dislocirane enote ni možno odpreti, če deluje v neposredni bližini, oziroma na območju dnev- ^^ migracije delavcev vzgojno izobraževalna or- Sanizacija z istim programom in je sposobna prevzeti '^di izvaianja tega programa v planiranem obsegu, je za Ormožane nesprejemljivo. Spremembe in dopolnitve o uresničevanju kadrov- ske politike v SR Sloveniji so zbori sprejeli brez pri- pomb, na zboru krajevnih skupnosti pa je bilo zelo živahno pri predlogu sprememb odloka o nadomesti- lih osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov ter povračil voljenim in imenovanim funkcionarjem SO Ormož. Delegacija iz ormoške bolnišnice je namreč na eni prejšnjih sej predlagala spremembo tega odloka tako, da delegati in funkcionarji za sodelovanje na se- jah, ki so v rednem delovnem času, v smislu sta- bilizacije ne bi več prejemali pavšalnih nadomestil. Družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti sta predlog soglasno potrdila, delegati v zboru krajev- nih skupnosti pa so ga zavrnili. V tem zboru so v,veči- ni kmetje, ki s sodelovanjem na sejah resnično izgubljajo svoj delovni čas, saj jih delo na njivi poča- ka, delavci pa zato nimajo na svojem delovnem mestu nič manjšega osebnega dohodka. Zanimivo je bilo tudi pri sprejemanju odloka o re- gistraciji označevanju in reji psov, ki med drugim določa, da morajo popadljivi psi biti privezani ali v ograjenem prostoru tako, da ne ogrožajo tistih, ki bi radi prišli do hišnih vhodnih vrat. To določilo bo tež- ko uresničljivo, saj prav ta vrata sedaj psi najbolj čuvajo. Razen tega je v odloku ostalo zapisano, da vsak posameznik lahko ima neomejeno število psov, čeprav so delegati zbora krajevnih skupnosti predlaga- li, da bi to število omejili. Menili so, da bi se na ta način izognili potepanju psov, vendar takšen ukrep v republiški odredbi o preprečevanju, zatiranju in iz- koreninjenju stekline, ki je osnova za izdajo omenjenega odloka, takšen ukrep ni predviden, saj se je proti potepuškim psom potrebno ,,boriti" z drugačnimi sredstvi. Ob koncu so delegati obravnavali še nekaj kadrov- skih predlogov ter med drugim imenovali načelnika oddelka za ljudsko obrambo pri SO Ormož. jr Programska seja OK SZDL Ptuj v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju je bila včeraj popoldne programska seja občinske konference SZDL Ptuj. Člani in delegati so poslušali in potem razpravljali o poročilu o delu OK SZDL in njenih orga- nov. s posebnim poudarkom na programski usmeritvi dejavnosti v prihodnjem letu. oblikam in metodam dela SZDL v krajevnih skupnostih in delovanju v sekci- jah. Podrobneje o seji konference bomo poročali v prihodnji števil- ki. F VABILO V petek, 21. novem- bra ob 17. uri bo v pa- viljonu ,,Dušana Kve- dra" otvoritev razstave „TITO - ŽIVLJENJE IN DELO". Razstava je izposojena iz Muzeja revolucije v Ljubljani. Vabljeni! 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 20. november 1980 - DRUŽBENE DEJAVNOSTI Doslednost pri usklajevanju planov Snu) v času. koje treba sj>c)spe<»enim delom usklajevati osnutke srednjeročnih planov z drugimi nosilci planiranja in z materialnimi možnostmi našega gospodarstva. To je prav gotovo najtežja in najod- govornejša naloga. Zlasti velja to še za samoupravne interese skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Pri usklajevanju ima izvršni .svet skupščine občine F^tuj še posebno nehvaležno nalogo, saj je odgovoren za to. da so potrebe vsake dejavnosti spravljene v okvire, ki so začrtani v srednjeročnem družbenem planu občine l'luj za obdobje od 1981 do 1985. Ti okviri pa predvidevajo poprečno lesno rast po stopnji 3.9 to je za lOodstotkov počasneje od rasti druž^^enega proizvoda, kije posedanjih ocenah za ptujsko občino predviden po stopnji 4.3. Za večinosamoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti bi lahko trdili, da so svoje osnutke programov dobro pripravili in zajeli vse potrebe, ne želije. temveč res nujne potrebe na svojih področjih dejavnosti. Težava pri usklajevanju pa je predvsem zato, ker je te potrebe še treba krčiti in se marsikateri nujni stvari odpovedati. V usklajevalnem postopku se je večina interesnih skupnosti uskladila s stališči občinskega izvršnega sveta, nekatere pa spričo potreb in neure- sničenih nalog v sedanjem srednjeročnem obdobju, na svojih stališčih še vztrajajo, oziroma med strokovnimi službami še teče usklajevalni po- stopek. Poglejmo na kratko, kakšnoje stanje v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti: Sredstva za zajamčene programe SIS za izobraževanje in otroško varstvo je treba zagotoviti. Vprašljivo pa je uresničevanje dopolnilnih programov. Na področju izobraževanja je obveljalo stališče.da naj program glasbene šole ostane na ravni sedanje dejavnosti in ga ne moremo širiti. Pedagoška strokovna služba se naj širi postopoma, prav tako naj šolska prehrana ostane na nivoju letošnjega leta. ostale naloge pa je treba podrobneje razčleniti in ugotoviti, če ni moč katere od postavk še znižati. Zaradi ukinitve solidarnosti za celodnevno osnovno šolo bodo morali oddelki celodnevne osnovne šole ostati na sedanji ravni. Pri nakupu učbenikov je treba pomagati predvsem socialno šibkim učencem in bolj uporabljati že rabljene učbenike. Tudi šole v naravi glede na omenjene možnosti še ne bo moč izvajati v novem srednjeročnem obdobju. Program skupnosti otroškega varstva je v glavnem usklajen, ni pa v njem zajela naloga organiziranja letovanja otrok. Tako skupnost otro- škega varstva kot izobraževalna skupnost morata predvideti še sredstva za letovanje otrok, enako kot je to načrtovala skupnost socialnega skrbstva. Preučiti je treba tudi organizacijo počitniške skupnosti in jo okrepiti. Kulturna skupnost je svoj program v glavnem prilagodila obsto- ječim možnostim, zato bodo iz programa tudi črtali vse načrtovane nove zaposlitve. Prav tako bo treba pospešiti aktivnosti zazdružitev tistih strokovnih in tehničnih služb v zavodih s področja kulturne dejavnosti, ki so enotne za vse dejavnosti, saj bi s tem znižali stroške. Tudi telesno kulturna skupnost je v glavnem usklajena z načrtovano rastjo skupne porabe. V programu socialnega skrbstva ne bo moč predvideti širjenja pravic, temveč naj ostanejo na sedanji ravni. Čeprav so nujne potrebe po novih strokovnih delavcih, bo kljub temu treba načrte nekoliko znižati in nove namestitve planirati glede na prostorske, kadrovske in finančne možnosti. Enkratne in občasne denarne pomoči se naj predvidijo v enakem obsegu kot v letošnjem letu. Nego na domu, ki je ena od najgospodarnejših oblik varstva, saj je trikrat cenejša kot pa oskrba v bolnišnici ali v domu. pa je treba uskladiti. Pri programu zdravstvene skupnosti nastajajo najobčutljivejši problemi pri usklajevanju. Prednost je prav gotovo treba dati splošno ambulantnemu in dispanzerskemu zdravstvenemu varstvu. Obseg specialističnega zdravljenja, reševalnih in drugih prevozov ter zdrav- stveno varstvo študentov pa se v novem srednjeročnem obdobju naj ne bi povečevalo. Težje pa bo uskladiti izdatke za zdravstveno zavarovanje oseb. kiso zavarovane po mednarodnih sporazumih. To ureja federacija, za naše območje, ki je v bližini državne meje pa je značilno, da se ponesreči veliko tujcev, ki jim je treba nuditi zdravstveno pomoč. Prav tako ni moč v planu načrtovati rezerv za nepredvidene primere epidemij in podobnega, ker tega zakon ne dovoljuje. Skupnost za zaposlovanje, ki bo prevzela tudi vse naloge v zvezi s štipendiranjem iz združenih sredstev, ne bi smela načrtovati zaposlo- vanja novih delavcev, temveč je treba iskati v okvirih obstoječih mo- žnosti. Bolje je treba v planu tudi utemeljiti stroške za zaposlovanje delavcev, ki se vračajo iz začasnega dela v tujini. Tudi ni moč načrtovati povečanja nesreč pri delu. saj je naša skupna naloga, da v okviru ustalitvenih prizadevanj tudi bolj poskrbimo za varnost pri delu. Stroški za usposabljanje delavcev za nove zaposlitve in za poklicno usmerjanje naj ostanejo na ravni letošnjega leta. Glede na to, da sredstva za stroške te dejavnosti smejo rasti le po stopnji do 3,9 in glede na omenjene možnosti zaposlovanja, bo verjetno padala vrednost sredstev za socialno varnost nezaposlenih, kjer se bo pač njihovo število večalo. Vse to so dejstva s katerimi se je treba sprijazniti in potrebe v posameznih družbenih dejavnostih uskladiti z možnostmi, ki jih naše gospodarstvo lahko zagotovi. Glavna skrb vsake samoupravne inte- resne skupnosti mora biti, da zagotovi dejavnost na svojem področju vsaj v dosedanjem obsegu, rasti nad našimi zmogljivostmi pa se bo treba odpovedati. Prav gotovo bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, tako izvajalci kot uporabniki, razumeli naš gospodarski po- ložaj in podvzeli vse, da v okviru obstoječih materialnih možnosti napravimo kar naj več, saj je moč z dobro organizacijo dela. z gospodarno potrošnjo in izrabo delovnega časa veliko prihranili. OCENA PROGRAMSKIH KONFERENC V SOCIALISTIČNI ZVEZI S pripravami na programske konference v KK SZDL ptujske občine smo pričeli že v septem- bru, je povedal predsednik občinske konference SZDL Franc Zadravec. Vendar se je izvedba konferenc nekoliko zavlekla, tako da so bile končane šele v prvih dneh novembra. Splošna ugotovitev je, da so konference v preteklem mandatu dobro delovale, saj so uresničile zastavljene naloge. Ob tem pa je Franc Zadra- vec izpostavil: ,,Kljub temu moramo ugotoviti, da na vseh področjih delo ni bilo opravljeno tako, kot smo se dogovorili. To pomeni, da so delala v glav nem vodstva konferenc, premalo pa so bili aktivni vaški odbori, ulični odbori... V Ptuju smo na primer ugotavljali, da je bila izredna slaba udeležba na uličnih odborih socialistične zveze, kjer bi naj ocenili delo hišne samouprave in reševanje problemov, ki se tu pojavljajo. Tudi v nekaterih vaseh je bila udeležba manjša od pričakovane, vendar lahko to pripišemo jesenskim spravilom, ko so kmetje izkoristili vsak trenutek, da so lahko opravili delo. Bilo pa je tudi nekoliko več sestankov zaradi priprav na planske dokumente, kjer so ljudje pokazali nekoliko večji interes in že takrat obravnavali poročila o delu v preteklem obdobju." Prav m mestne krajevne skupnosti je bila značilna pičla udeležba krajanov. Zakaj? ,,Prav gotovo je potrebno tu dosledno uvelja- viti nove metode dela, ki bi dale določen razmah aktivnostim v teh krajevnih skupnostih. V Ptuju samem pa se pojavlja Se poseben problem. V nekaterih krajevnih skupnostih so gibanja prebivalcev tako pogosta — posebej velja to za nova naselja - da se krajani nekako ne počutijo del te skupnosti, da še ne čutijo dovolj problematike, ki jo je treba v tem okolju razreševati. Seveda bo trajalo nekaj časa, da se ljudje navadijo na novo okolje, da se med seboj spoznajo in začutijo te probleme. Osnovna metoda dela bi morala biti v socialistični zvezi prav v hišni samoupravi. Tam ljudje najprej začutijo probleme, ki jih lahko in morajo skupno reševati — problem stanovalcev ni problem predsednika hišnega sveta, temveč vseh stanovalcev. Glede na določila novega zakona o stanovanjskih razmerjih bomo te stvari najbrž nekoliko premaknili na bolje, saj dajejo velik povdarek prav hišni samoupravi. Potem je tu interes občanov, ki stanujejo v isti ulici ali na istem območju v krajevni skupnosti. Skratka, začeti je treba z metodami dela tam, kjer občan najprej občuti probleme, potem pa graditi nadaljnjo aktivnost. Seveda pa je nemogoče doseči, da bi se vsi občani zanimali za vso problematiko — zanimali se bodo predvsem ta- krat, ko bodo določen problem začutili na svoji ko?i." N. D. TOVARNA JOŽE KERENČIČ. ORMOŽ DOBRO GOSPODARILI V delovni organizaciji Jože Kerenčič Ormož so v prvih devetih mesecih letošnjega leta gospodarili zelo uspešno, saj so dosegli za 44 odstotkov večji dohodek, kot so planirali, pora- bili pa so za 11 odstotkov manj sredstev. Dohodek je večji za 59 odstotkov, materialni stroški pa samo za 38. glede na lansko porabo. Tudi vsi drugi kazalci poslovanja pričajo o zelo uspeš- nem delu. kije omogočilo tudi za 35 odstotkov večje osebne pre- jemke. V takšnih okoliščinah se je prejšnji teden v petek sestal komite občinske konference ZKS Ormož skupaj z delavci, člani ZKS v tovarni Jože Keren- čič. Sestanka se je udeležil tudi ■Milan Kneževič. sekretar me- dobčinskega sveta ZKS za Pod- ravje. kije med drugim poudaril, da je uspeh tovarne Jože Keren- čič predvsem v boljšem delu zaposlenih. Navedeni uspehi so bili namreč doseženi v času zaostrenih pogojev gospodarje- nja pod vplivom resolucijskih in stabilizacijskih ukrepov, omeje- vanja uvoza, zviševanja cen. ptimanjkanju surovin itd. Kljub temu pa so bili doseženi in povečani uspehi na področju izvoza, tako na zahodno kot tudi na vzhodno tržišče. Pridobili .so nove programe za proizvodnjo smučarskih očal carerra. poveča- na je proizvodnja figuric iz programa pez. v teku pa so tudi dogovori za povečano proizvod- njo in izvoz krmilnih koles (vola- nov). Na razgovoru, ki je sodil v redni program dela komiteja občinske konference ZKS Or- mož. so ocenili tudi družbenopo- litično delo in delo samouprav- nih organov v tovarni Jože Ke- renčič. Rekli so, da zelo dobro dela delavski svet, običajno so tudi zbori delovnih ljudi dobri, tudi z delom delegatov za druž- benopolitično skupnost so zado- voljni, slabo pa delujejo delegaci- je za interesne skupnosti. Člani ZKS v tovarni se bodO' morali bolj angažirati in pKMkfbeli za boljše delo mladine, pa tudi v lastnih vrstah poiskati nedelavne člane. Sindikalna organizacija v glavnem .svojo funkcijo, vendar ji veliko časa vzamejo >>dirigirane« naloge. jr Proizvodnjo pez figuric bodo v tovarni Jože Kerenčič prihodnje leto podvojili. (Foto: jr). DRUŠTVO DIABETIKOV PTUJ POMOČ PRI ODKRIVANJU IN ZDRAVUENJU SLADKORNE BOLEZNI Število diabetikov, bolnikov s tako imenovano sladkorno bolezni- jo je v zadnjem času vse več in zato nekateri trdijo, da je sladkorna bolezen posledica sodobnega nači- na življenja, načina prehrane; drugi pa trdijo, da je vzrok za širjenje te bolezni iskati v živčnih obremenit- vah, ki smo jim ljudje vse bolj izpostavljeni. Kakorkoli že, v Slo- veniji je po nekaterih {»odatkih kar 80 tisoč diabetikov." Vsi smo kandidati, da nekoTzbolimo za to boleznijo. Kakšni so torej znaki, ki nas opozorijo, da z nami nekaj ni v redu, predvsem glede sladkorja v naši krvi. Jože Muhič, predsednik društva diabetikov v Ptuju je o tem povedal: ,,Vsak človek, ki občuti, da z njim nekaj ni v redu, če ga prekomerno žeja, če postaja manj sposoben za delo in če se prehitro utruja, mora takoj k zdravniku. Najboljše zdravljenje sladkorne bolezni je seveda redna dieta, ta metoda pomaga le, če jo dosledno upoštevamo. Ce pa z dieto ne dosežemo željenih rezultatov, je potrebno zdravljenje—tablete, in- sulin in tako naprej." Uvodoma smo omenili, da števi- lo obolelih za sladkorno boleznijo hitro narašča, zato so v ptujskem društvu diabetikov sklenili povabiti na zdravstvena predavanja vse diabetike ormoške in ptujske obči- ne, tiste, ki še niso člani društva, saj so njihovi člani že vključeni v to obliko izobraževanja. Društvo diabetikov Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1973 in je ob ustanovitvi štelo 45 članov. Danes je včlanjenih že okoli 700 diabeti- kov, na podlagi kartoteke v diabe- tični ambulanti ptujske bolnišnice pa je mogoče ugotoviti, da je teh bolnikov na našem območju prek 1600. Pa še to število ne zajema vseh, saj se mnogi zdravijo v drugih zdravstvenih ustanovah, nekateri pa se sploh ne zdravijo. V Sloveniji je ustanovljenih 13 društev diabeti- kov. včlanjenih pa imajo 35 do 40 tisoč sladkornih bolnikov, torej približno polovico vseh diabetikov. Kakšen je namen teh društev? Predvsem ta, da združijo vse diabetike zaradi medsebojne strokovne pomoči in zaščite njiho- vih zdravstvenih in socialnih koristi. Namen društva je tudi širiti poznavanje sladkorne bolezni, zlas- ti pomagati pri odkrivanju znakov in raziskovanju bolezni. Nadaljnja skrb društva je, da so bolniki pravočasno vključeni v zdravljenje. da je to zdravljenje dosegljivo vsem bolnikom, pa tudi da je njihovo družbeno udejstvovanje čimbolj nemoteno in koristno naši skup- nosti. Namen društva je tudi so- delovanje z organizacijami združenega dela, krajevnimi skup- nostmi, občinami, SZDL, usta- novami, ki si s skupnimi močmi prizadevajo za izboljšanje zdrav- stvenega in socialnega varstva diabetikov. Društvo ima poleg tega še poseb- no nalogo. Skupno z diabetično ;imbulanto namreč vodi podatke o številu bolnikov, o načinu zdravlje- nja, življenjski dobi in delovni sposobnosti. Društvo tudi obvešča javnost o značilnostih bolezni, diabetikom pomaga z nasveti glede prehrane, domače nege, načina zdravljenja in tako dalje. Vse to je dokaz velikega pomena, ki ga ima društvo za slehernega diabetika. Potrebno je reči, da so v času delovanja ptujskega društva na tem področju naredili veliko, precej nalog pa je Se pred njimi. Društvo si je vsa leta prizadevalo urediti v ptujski bolnišnici novo dispanzersko diabetično ambulan- to. To jim je tudi uspelo z nesebič- no pomočjo delovnega kolektiva Mesokombinata Perutnina Ptuj, ki je društvu poklonil vso potrebno opremo za ureditev te ambulante, razen tega pa še nekaj opreme za ureditev njihove pisarne na Hrvat- skem trgu v Ptuju. Člani društva, enako tudi diabetologinja dr. Lidi- ja Trop se kolektivu Perutnine za to pomoč iskreno zahvaljujejo. Ko pišemo o društvu diabetikov ne moremo mimo dejstva, da v zad- njem času vse preveč primanjkuje diabetične prehrane, skrb društva pa je posvečena tudi temu proble- mu in nenehno se trudijo, da bi svojim članom olajšali življenje tudi s tega vidika. Kot smo že omenili imajo diabetiki društvene prostore na Hrvatskem trgu 5 v Ptuju. Vabijo vse člane, pa tudi tiste, ki še niso člani, da se obračajo nanje z vsemi problemi, ki jih težijo. Pisarna dru- štva je odprta vsako sredo od 9. do 11. ure. V tem času se lahko tudi včlanijo in plačajo simbolično članarino 20 dinarjev letno. Predvsem pa je potrebno še enkrai poudariti, da je namen društva pomagali diabetikom, zato vabijo vse sladkorne bolnike, da postane- jo člani društva, da se udeležujejo zdravstvenih predavanj, saj bo to v veliko korist tako posamezniku kot skupnosti. JB Jože Muhič, predsednik društva diabelikov Ptuj. O investicijah iz prispevne stopnje Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na eni od zadnjih sej razpravljal predvsem o namerava- nih investicijah na področju družbenih de- javnosti, za katere se predvideva združevanje na podlagi prispevne stopnje. Pri tem je sprejel naslednja stališča: Obseg investicij na področju skupnosti otroškega varstva je po mnenju izvršnega sveta sprejemljiv. Opozarja pa, da je treba hkrati s povečanjem varstvenih zmogljivosti ugotoviti, če imajo zadostne zmogljivosti tudi za zagotovitev dnevnih obrokov hrane. Ce te zmogljivosti niso usklajene, jih je treba uskladiti. Izobraževalna skupnost se pri naložbah v šolski prostor srečuje z dvema vprašanjema: Ali bo občinski samoprispevek, ki ga je treba obnoviti v prihodnjem letu, uspel in ali bodo delavci v organizacijah združenega dela sprejeli podaljšanje obveznosti iz dohodka. Izvršni svet se načeloma strinja, da so v šolstvu prostorski problemi, vendar glede na usmeritev, da je treba investicije zmanjšati, predlaga le redizacijo programa gradnje Centra srednjega usmerjenega izobraževanja in gradnjo osnovne šole Lovrenc. Temu primerno jc treba tudi znižati združevana sredstva iz samoprispevka, ki naj bi bil enoten za vse občane ne glede na bivališče. Glede na obremenjenost osnovnih šol v Ptu- ju, Podlehniku, Markovcih in na Vidmu, je tre- ba na novo določiti šolske okoliše in na ta način znižati odstotek večizmenskega pouka. Pri tem jc treba upoštevati tudi prevoze učencev. Na področju kulturnih dejavnosti izvršni svet meni, da je nujna sanacija gradu Bori, zato jo je treba ob udeležbi republiških sredstev uresničiti. Ker še niso opredeljene rešitve glede gradnje kulturnega doma v Ptuju, jih je treba pripraviti v tem srednjeročnem obdobju, prav tako programsko zasnovati gradnjo novega kulturne- ga doma v Ptuju. V tem okviru je treba prven- stveno vključiti prostorsko rešitev za ljudsko in študijsko knjižnico v Ptuju. Glede investicij v zdravstvu izvršni svet ni mogel zavzeli dokončnega stališča, zato bo o tem ponovno razpravljal, ko bo predložen program investicij. Na splošno ugotavlja, da mora biti gradnja zaklonišč zajeta že v drugi fazi izvajanja investicijskega programa in ne v tretji fazi kot to predlaga skupnost. Podpira pa realizacijo inv. vi.cij. ki se prr^ašajo iz cdanjcga sred- njeročnega obdobja, če so zanje zagotovljena sredstva. Ustrezno je treba rešiti ogrevanje bolnišnice, za dispanzer za medicino dela in za garaže pa je treba najti drugo rešitev. O investicijah v okviru regije izvršni svet nima dovolj podatkov, zalo o njih ni mogel zavzeti stališča, razen podpore tistim program- skim investicijam, katerih dejavnosti v Ptuju ni ali pa so zmogljivosti premajhne. Prav tako še ni zasnovanega programa za prizidek k psihiatričnemu oddelku v Ormožu, zalo ga je treba pripraviti in bo šele takrat lahko izvršni svet zavzel svoje stališče. S področja skupnosti socialnega skrbstva izvršni svet meni, daje treba zagotoviti dodatne domske zmogljivosti v Ptuju s prizidkom doma upokojencev, iz programa investicij pa se naj izloči obnova fasade doma v Muretincih, ki jo je treba zagotoviti po programu vzdrževanja. Predvideno pridobivanje prostorov za delavnice pod posebnimi pogoji pa bi se naj premaknilo od prihodnjega na eno od naslednjih let, ko bo in- vesticijo verjetno lažje izvršiti. TEDNIK ~ v^vember 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Razgovor o položaju športnega letalstva VIKTOR AVBEU V PTUJU Predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor A\ belj seje med sobotnim obiskom v Ptuju udele- žil ra/govt)ra o pt>lo7aju športne- ga letalstva, razgovora so se udeležili predstavniki sUnenskih letalskih klubov in predstavniki nekaterih organi/^acij, predstav- niki vojaških oblasti, skratka vsi. ki sti pove/ani 7 ietalsko dejav- nostjo. Predsednik zve/e letal- skih organizacij Slovenije je goste seznanil z uspehi. pn/.ade- vanji m te/^vami slovenskega športnega letalstva, ki ima velik pomen kot temeljna dejavnost za usp<)sabijanje pilotov civilno in vojno letalstvo. Ko so se pozneje vključe\ali \ razgovor ostali udeleženci, je bilo naniz.anih cela vrsta problemov. (xl tistih, ki izhajajo iz sodelova- nja z drugimi zainteresiranimi dejavniki, do pomanjkanja sred- stev za nakup letal, težave z uvozom rezervnih delov, po- manjkanje športnih letališč in tako dalje. Kljub temu. da je špivrtno letalstvo v zadnjih letih na/-adtnak>. predvsem zaradi težav pri nakupu letal, so načrti /a pnhtHinje obdobje, kar se tiče ra/vtiga le dejavnosti, podrejeni splošnim prizadevanjem za usta- litev našega gospalija. predsednik ZLOS, desno Alojz Gojcič. predsednik Aerokluba Ptuj Foto-1 Ciani OBČINSKA KONFBtBiCA SZDL PTUJ Osnutek programske usmeritve za leto 1981 (ilčde na doseženo stopnjo razvoja vamoupravnih odnoisov. eko- nt>mskega razvoja. demt)krati/acije. šinnc delovanja delegatskega si- stema m konkretnih nalog v letu 1981 bo glavna usmeritev občinske konference, predsedstva, njenih organov in dru^h oblik delovanja, usmerjena predvsem na naslednja piidrocjaizvajjanjadružbenopolitične vloge SZDL: Krepitev frontnega dela MHTialislične rseze v krajevTiiti skupnostih m v občim Z močnejšim frontnim poudarkom vosnovnihorganizacijah, z zmanjševanjem v pliva frontnih vt>dstev in oblik delovanja, si bomo prizadev ah. da bt>dodelegatidružbeno političnih organizadj,driižbenih organizacij m društev, združenj m drugih oWik združevanja delovnih ljudi m občanov delovali kol delegati. S tem bomo krepili kolektivno delo. odločanje in odgovom<»st ter ustvarjali pogoje zaenoino učinkovito akcijo m delo SZDL v krajevnih skupnostih m v občini. Za urcsničev anje frontne viogeSZDLje ptHrebnooiganizacijskoin akcijsko krepili vse oblike in metode dela na vseh nivojih. Posebej je treba utrjevali sekcijski natin dela. zlasti v krajanih konferencah, kjer mora težišče dela prenesli čnm bliže dek^vnim ljudem in občanom v vaške terenske in ulične odbore SZDL Funkdjo krajevne konference postaviti bolj v odnos samoupravnega dogovaijanja in oblikovanja politike v krajevni skupnosti. Pn tem vztrajati, da se sindikati organizirajo in delujejo tudi v KS. kjer bodo z nepo^ednim soočanjem / interesi občanov in delavcev dosegali in razvijali'pluralizem samo- upravnih interesov m krepili koordinadjsko vlogo SZDL Usposabljanjedelovnih ljudi, občanov, vodstev SZDL.delegatov in vodstev KSza boljše poznavanje pravic in obveznosti, zlasti na p^ročju SL.C). varnosti in družbene samo/aščile. Nadalje usposabljali za lažje družbenopolitično delovanje viklstev. za dogovaijanje in doslednej.še izvajanje družbenega sistema socialističnega samoupravljanja, za lažje sporazumevanje in dogovaijanje. za ve^ demokratizadp in neposre- dnejše delovanje delovnih ljudi in občanov, za razvijanje in krepitev oblik in metod političnega dela ter za priprave nakonknctneakdje SZDL v krajevni skupnosti. V SZ D L ^)mo razvijal i take aktivnosti in oblike delovanja, ki bodo pripomogle k razreševanju potreb in interesov delovnih ljudi in občanov, zlasti ko gre za zagotav Ijanje boljših pogojev dela in kvalitetnejše kori- ščanje pravic in obveznosti, posebno na naslednjih podrogih: Na področju varstva otrok in osnovnega usmeijenega Lzobraževa-' r.ja iskati lake rešitve, ki bodo omogočile večje vključevanje otrok v t>rganizirano vzgojo in varstvo; mladini osnovnih šol pa nuditi večjo možnost bolj izenačenih pogojev šolanja. Mladini srednjega usmerje- nega izobraževanja nuditi možnost šolanja v Ptuju ali v bližnjih centrih srednjega usmerjenega izobraževanja ob zagototavljanju bivalnih in materialnih pogojev izobraževanja. Zagotavljali boljše pogojedela in kakovostnejše koriščanje pravic in obveznosti na p(xiročju zdravstva in skalnega varstva. Zagotavljali pnmemo preskrbo prebivalstva, samoupravno orga- niziranost potrošnikov in večji vpliv organiziranih potrošnikov na pre- skrbo. razvoj malega gospodarstva in druge interese delovnih ljudi in i>bčanov pri zadovoljevanju njihovih v^kodnevnih potreb in interesov (PT7 . elektrika, komunalni prevozi, storitve itd.) Krepitev hišne samouprave v stanovanjskih .^radbah in krajevnih skupnostih. dabdnosi in izvajanje politike gospodarske ustalitve. Na tem plitičnega sistema scnrialističnega samoupravljanja in konkretnejšega vključevanja delovnih ljudi in občanov bo občinska konferenca SZDL razpravljala o naslednjih vprašanjih: — Ocena delovanja delegatskega sistema, delovanje delegacij za delegiranje v zbore skupščin SIS. stanovanjske samouprave in delovanje hišnih sv etov. delovanje sv etov potrošnikov.organiziranost in delovanje sindikatov v krajev ni skupnosti. — Ocena delovanja družbenih organizacij in društev in aktualne nak>ge na področju družbenih dejavnt»sti. — Ocena aktivnosti organiziranih socialističnih sil v pripravah na izdelavo planskih dokumentov, analiza aktivnosti in ocena delovanja v pripravah dokumentov, dogovori o temeljih planov, vodenje javne obravnave dokumentov, samoupravni sporazumi o temeljih planov, usklajevanje, prisotnost stabilizadjskih ukrepov, izvajanje stališč in predlogov OK SZDL. ki jih je sprejela za to psč iz konkretnih potreb. Lsmeritev organov kt»nfercnce. predsedstva in drugih oblik orga- niziranja je prav tako pixirobneje opredeljena. Pri tem je treba dati pi>sebcn poudarek družbeno ekonomskim odnosom v kmetijstvu in na vasi (setveni plani, melioracije, zlo/be /emijišč. združevanje in organi- ziranjekmelov itd.). Nadalje kadrovski politikLpredv^m evidentirati in iveniti kadre, obravnavati družbeno ekonomski in politični položaj žensk, informativno propagandnodcjavnosL boju proli alkoholizmu in narkomaniji, varstv u človektnega okolja in otvavnavati druge sprotne nak^se. Brigadirsko potovanje od Ptuja do Arandjelovca Ptujski brigadirji smo v okviru Kluba brigadirjev 7. in 8. novem- bra pr^jveli dva nepozabna dneva. Člani Kluba bnaadiijev smo že dalj časa načrtovali organiziranje dvodnevnega izleta v Be(^rad in pobrateno občino Arandjelovac. Brigadirji najprej niso pokazali prevelikega zanimanja za ta izlet, a je bil naš avtobus v petek poln vesele brigadirske pesmi, smeha, številnih sal .. Izlet je še potrdil vezi med brigadirji -veterani in brigadiiji. ki odh^amo na delovne akaje danes. To je bil res izlet, ki se ga bo vsak udeleženec še dolgo rad spominjal. Na pot smo odrinili v četrtek zvečer. V začetku smo bili mogo- če res malce »zaspani«. Vsak izmed nas se je v mislih vračal v dni. ki jih je preživel kot brigadir na delovnih akcijah, obenem na so nam misli uhajale v najtežje dni zgodovine jugoslovanskih narodov. Spominiali smo se le- tošnje pomladi. cv"etočega. a letos tako žalostnega maja... Večji del jKiti do Beograda, kamor smo prispeli zgodaj gu- traj je torek vsak od nas posvetil premišljevanju in obujanju spo- minov. V Beogradu, v Užiški ulid. nas je pričakalo blatno, megleno jutro. Postavili smo se v kolono m čakali. Prisluhnila sem. kajti želela sem slišati >>petje« pavov, a ti se to jutro niso oglasili Tišina okrog nas so prekinjale drobne ka^jice dežia. ki so padale z dreves. Kolona ljudi, čakajočih, da se pokloni spominu tovanša TITA je postajala dališa m dališa. Ob prvih piv^ravih sončniti žarkov smo" se pričeli p<)mikali proti Hiši cvetja. Danes, ko razmišljam, o tistih kralkih trenutkih, vem. da so bili to najčudovitejši, hkrati pa tudi najbolj žalostni trenutki v mojem življenju. Cvetje, vse okrog grobnice iz Mega marmoija. se razcvetajo čudovi^ raznobarv ne rože. Pomikali smo se naprej proli izhcxlu. Vsak s svojimi mislimi, s svojo bolečino v srcu in vsi s skupnim spoznanem, da smo srečni državljani Titove Jugosla- vije. V muzeju »25. maj« smo si z največjim zanimanjem ogledali številne štafetne palice, ki so v^ld izžarevale del naše ljubez- ni do TITA. Izkoristili smo priložnost ter si nato skupno <^ledali trdnjavo Kalmegdan in AValo s sponienikom neznanemu junaku. Pot nas je vodila dalje proli jugu Srbije. Postajali smo glas- nejši. Prepevali smo brigadirske in znane partizanske pesmi. Ob- ujali smo spomine na minule akdjske dni. Kako zanimivo je prisluhniti pripovedovanju bri- gadirjev-veteranov. ko se spomi- nj^o prvih povojnih akgij! Vozili smo se skozi Sumadijo priti Arandjelovcu. Bolj. ko smo se bližali temu mestu, foh nas je mučilo, kako n^ pozdravimo tamkajšnje brigadiije. ki so nas pričakovali. Ste že videli briga- diije. ki bi na ne znal rešiti podobne naloge? Tudi mi smo kmalu ^skovali« naš pozdrav. Z glasnim: »Jugoslavijo, ovdje brigada Franc Belšak-Tone«. smo stopili med prijatelje iz pobratene občine. Po uvodnem delu našeea srečania. kier smo izmenjali pozdrave in sim- biilična darila, sm« »mlajši«' brigadiiji odšli kol gostje na domove takmaj.šnjih bngadiijev. Brieadini-veterani pa so se namestili v hotelu, kjer je bilo zvečer tudi družabno sreča- nje, Cas. ki smo ga preživeli sku- paj. je kar prehitro mineval. Pogovarjali snno se predvsem, na kakšen način bi še povečali- oz. popestrili sodelovanje med ob- ema občinama. Ena izmed oblik sodelovanja bo odslej prav goto- vo vsakoletno srečanje brigadir- jev obeh občin. Ze drugo leto lunija. takrat, ko se prične M DA ■>Slt>venske gorice*-. btxio bn- ^djni iz Arandielovca obiskali Ptuj in jasno tudi na.šo akcifo. Ube občinski konferenci ZSM pa bosta s skupnimi močmi organi- zirali mladinsko delovno briga- do. ki se bo udeležila ene izmed M DA v Sloveniji. Še dolgo v noč smo plesali srbska kola ... V soboto smo se skupaj z n;»šimi gostitelji odpeliafi na Oplenak. Videli smo cerkev, kije poTOlnoma poslikana s freskami. Ogledali smo si tovarno Rudnik, kjer izdelujejo predvsem moške srajce. V bližini Arandjelovca se nahaja rudnik marmorja, ki smo si ga tudi ogledali. L stavili smo se še ob. spomeniku Dušana Petroviča-Saneta. Po vrnitvi v Arandjelovac smo se poslovili. .Marsikomu je po lidh spolzela solza, saj smo. čeprav v zelo kratkem času, spoznali nove tovariše. Med brigadirji iz Arandjelovca in Ptuja so se skovale nove bratske vezi. Med vožjijo ♦proti domuv smo se pogovarjali o novih prnateljih. 6 krajih, ki smo jih videli.. .Pogovaijali smo se o načrtovanem izJetu v Jasenovac in na Kozaro, ki ga načrtujemo v maju prihodnje leto. In kaj naj napišem ob koncu? Brigadirji smo spo/jiali nove lepote naše domovine. Skovali smo trdne prijateljske vezi. Pre- pevali smo eno najlepših pesmi ^Jugoslavijo^., ki spontano pove- že vse na.s. Jugoslovane, v še t^«inejšo cdmo. v TITOVO JU- SLAVICA PIČERKO Člani kluba brigadirjev občine Ptuj ob grobu Dušana Petrovica-Šaneta na obronkih Venčeca pri Arandjelovcu. Foto: Jože Vrbnjak NEPOTREBNO ZAVLAČEVANJE USMBUBIO IZOBRAŽEVANJE Razprava o predlogu razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov in števila oddelkov L letnika srednjega usmerjenega izo- braževanja v SR Sloveniji — ali manj učeno in po starem rečeno: mreža šol — bi naj bila zaključena do 10. novembra. Najbrž pa je bil rok — od 29. oktobra do 10. novembra — prekratek, da bi lahko v vseh okoljih s polno odgovornostjo in dobro premišljeno o njej razpravljali in se dokončno izrekli, katere samostojne usmeritve in dislocirane oddelke bi naj imeli v posameznih občinah. Koordinacijska komisija za vzgojo in izx»braževanje pri svetu skupnosti Podravskih občin je poskušala to opravili na seji prejšnji četrtek, pa ji v polni meri ni uspelo. Strinjali so.se. da bi naj v podravski regiji izx)bražev ali poleg v predlogu navedenih usmeritev še v računalniški usmeritv i. kije glede na potrebe združenega dela očitna. Ob tem pa je treba izpostaviti problem, s katerim se .srečujejo vse slovenske občine. Nikjer namreč m izdelanih natančnih ali v.saj približno natančnih ptnreb po kadnh v naslednjih petih letih. Poizkusi v posameznih okoljih sicer so in ko jih človek primerja s predlagano — recimo ji -- mrežo šol. se kar zgirozi. PtMrebe so namreč precej drugačne (xl predvidene mreže, običajno manjše! Člani omenjene koordinadjske komisije so predlagali, da bi predlog razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov pre- kvalificirali v osnutek, saj je tudi družbeni dogovor o razmestitvi izva- janja vzgojnoizx>braževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji v fazi osnutka. Tak predlog so posredovali tudi izobraže- valni skupnosti Slovenije in upajmo, da bo upoštevan. Želja, da bi usmerjeno izobraževanje dejansko razumeli kot kvaliteto združenega dela in ne kol njegovo potrošnjo, je najbrž v tem trenutku bolj ali manj neuresničljiva. Ze dobnh 6 let se pripravljamo na reformo srednjega in hkrati višjega in visokošolskega izobraževanja, ki pa žal precej zaostaja s pnpravami. Najbrž čaka na prve absolvente srednjega izx)braževanja. so menili člani koordinacijske komisije. Vsa stvar je sedaj tako daleč, da se v podravski regiji ptujska in mariborska občina še vedno nista uskladili glede razmestitve dislocira- nih oddelkov v Ptuju in v MariK>ru. Mariborskim šolam bo f>o pred- videvanjih ostalo 2.072 prostih vpisnih mesL ptujska m ormoška mla- dina. ki seje sedaj izobražev ala v ptujskih šolah, pa boimela posedanjem predlogu razmestitve programov na voljo v ptujskem centru le 660 vpisnih mest. če se obe t>hdni ne dogovorita o rezdelitvi diskx:iranih tnldelkov. V tem .šolskem letu pa bo zaključilo osmi razred osnovne šole v obeh občinah okrog L4(X) učencev. Če bi se dogovorili za — s ptujske sir.ini predlagane — dislocirane oddelke, bi se možnt»st v pLsa povečala še za nadaljnjih 240 učencev. Tako bi bilo vpisnih mest v vseh usmeritvah 900. Ker na kov>rdinadjski komLsiji pretekli četrtek dogovor in askla- diiev ni bila di>sežena. se bvxlo na predlog članov koordinadje v štiri- najstih dneh sestali posebej pred.slavniki ptujske in mariborske občine in p^>skuš.ili uskladiti pi>trebe in želje, stališča in interese. Dejstvo pa je. da bi morala pri lem dogovarjanju S4Hielovati tudi ormoška občina, saj gre za nadaljnje izobraževanje mladme s tega nerazvitega obnK>čja. ki ni spt»M»bno zagotoviti razvoja srednjega usmerjenega izobraževanja v svoji občini. 2^radi na vseh ravneh sprejetih stališč o policentričnem razvoju šoNiva. zaradi sprejetih stališč o pospeševanju razvoja manjra- zviiih območij ter zaradi razvojnih gosjx>darskih prizadevanj v obeh občinah, bi morali zagotoviti šolanje mladim čim bliže domu. Poleg tega pa temu v pnd govori ptnlaiek. daje kar 36. inlstotkov učencev iz manjrazv itih ali nerazvitih območij obeh občnn. 80 ixlstotkov učencev pa jc pomikov. Kako zagotoviti tem učencem dovolj ugtnlne finančne pt>goje za izobraževanje npr. v Mariboru, kjer bi naj stanovali v domu učencev — kapacitete teh domov pa so omejene — če vemo, da se že v tem šolskem letu v prvi letnik srednje ali pi>klicne šole samo iz ptujske občine ni v pisalo 300 učencev, ki ,so končali osemletno šolanje in je vzroke pri mnogih iskati prav v ekonomskem položaju?! Prav gt>iovo v enem letu ne bt>mo uspeli uresničiti dogovora o štipendijski politiki v republiki tako. kot smo to vanj zapisali, posebej še. če vemo. da združeno delo Rc [x»zna dovolj dobn> svojih kadrovskih potreb. Zato bo potrebno pri odločanju o ustanovitvi dtskKiranih oddelkov v ptuj.ski občini upo- števali poleg ostalih kntenjev tudi sodalni m ekonomski kriterij, ki ga sedanji i>snutek družbenega dt>govora ne omenja. ( eprav so to interesi ptujske in ormoške obdne glede dislocranih iKidelkov znani — temeljijo pa na podlagi dogovorov s temdjnimi in drugimi organizacnjami združenega dela — dtJgovor ni bil dosežen. L pajmo sanKi. da bo sestanek predstavnikov ptujske in mariborske i>bčine dal pričakovane rezultate — tokrat brez nepotrebnega zavlače- V anja. N D 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 20. november 1980 - XEDNIK IZ OSNUTKA RESOLUCIJE O DRUŽBENO EKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE PTUJ V LETU 1981 OSNOVNE USMERITVE IN NALOGE v prvem letu novega srcdnjeriKne- ga obdobja se bodo prepletale nekate- re prenesene tendence i/, preteklih let / \plivi sprejetih ukrepov ekonomske stabilizacije v letu 1980 in novih ugodnejših trendov nadaljnjega raz- voja. V letu 1981 bodo Se pristni nekateri nerešeni problemi predvsem na področju družbene reprodukcije, visoke 1'vozne txlvisnosti. nizke rasti proizvodnje, inflacije, ki zaostruje odnose v reprodukciji in znižuje realno raven življenjskega standarda prebivalstva. Uveljavljene bodo večje ekonom.-,ke tržne zakonitosti, kar bo zmanjšalo administrativne posege v gospodarski sistem in vplivalo na spremenjen položaj gospodarstva. (Jospodarska rast bo temeljila na realnejši potrošnji, racionalnem zap(v slovanju in ohranitvi realnega obsega družbenega standarda, doseženega v letu 1980. Večji vpliv na družbenoe- konomski razvoj mora imeti zlasti btiljša kakovost gospodarjenja. Zato bodo aktivno.sti v letu 1981 usmerjene prvenstveno v naslednje naloge: Nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov in graditev političnega sistema sociali- stičnega samoupravljanja v občini. Pri tem bo potrebno zlasti poglabljati scK-ialistično samoupravljanje v te- meljnih skupnostih, razvijati delegat- ski sistem, krepiti družbeno dogovar- janje in samoupravno sporazumeva- nje, dohiKlkovne odnose, svobodno menjavo dela itd. Uveljavljanje .sistema .samouprav- nega družbenega planiranja na vseh ravneh v občini, kar mora poslati z opredeljevanjem skupnih ciljev razvo- ja podlaga za hitrejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov na vseh po- dročjih in v vseh fazah družbene reprodukcije. Udeleženci dogovora o temeljih plana samoupravnih organi- zacij in skupnosti morajo zagotoviti, da bt)do na posameznih področjih izpolnjevali svoje obveznosti ter celo- vito in tekoče spremljali uresničevanje svojih planov. Povečanje izvoza blaga in storitev kot osnovnega generatorja razvoja v letu 1981 in takšen obseg uvoza, ki bo omogočal le najnujnejšo o.skrbo z energijo, surovinami, reprodukcijskim materialom in opremo. Nara.ščanje dohodka na podlagi povečanja produktivnosti dela in večji učinkovitosti pri gospodarjenju z živim in mmulim delom ter varčeva- nja na vseh ravneh. Smotrno politiko razporejanja do- hodka in čistega dohodka ter razvija- nje in krepitev stimulativnih elemen- tov v delitvi osebnih dohodkov v TOZD, kar bo vzpodbujalo ustvarjal- no instrokovno delo. Krepitev deleža sredstev za razširi- tev materialne osnove združenega dela v doseženem dohodku in obliko- vanje vseh oblik porabe (osebne, skupne in splošne) pod rastjo dohod- ka. Uvajanje tehnološko zahtevnejših m visoko produktivnih programov, ki bodo racionalni i vidika porabe energije in ne zahtevajo večjih vlaganj v gradbene objekte ter bodo v bt)doči proizvodnji uporabljali domače suro- vine in reprodukcijski material. S selektivnim pristopom na ptnlročju investiranja btido imele prednost naložbe, ki bodo odpravljale struktur- na neskladja, proizvodnja hrane, izkoriščale proizvodne in kadrovske potenciale ter prispevale k trajnejše- mu zmanjševanju zunanjetrgovinske- ga primanjkljaja m pokrivanja uvoza z i/vozom. Racionalno izkoriščanje domačih virov energije ter nadomeščanje uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in opreme zdomačo prt)izvodnjo povsod, kjer ie to racionalno. l^everjanje in usklajevanje z mate- rialnimi možnostmi vseh investicij v teku in nameravanih investicij ter usmerjanje sredstev predvsem v do- končanje že začetih objektov. Zagotavljanje socialne in material- ne varnosti delavcev in občanov v okviru materialnih možnosti: zagota- vljanje boljše preskrbe prebivalstva s [X)speševanjem razvoja lastnih zmog- ljivosti v trgovini m kmetijstvu, živilski industriji in malem gospodarstvu ter s povezovanjem m sodelovanjem proiz- vaialcev in trgovine; zagotavljanje skladnosti gospcxlarskega. socialne- ga in prostorskega razvoja v mejah možnosti občine, v skladu s stabiliza- cijskimi usmeritvami. Pogoji pridobivanja dohodka, zagotavljanje dinamike proizvodnje in produktivnega zaposlovanja Pogoji pridobivanja celotnega pri- hodka in dohodka bodo \ letu 1981 bolj zaostreni kot v letu 1^80. Zalo biKlo organizacije združenega dela pripravile ukrepe za racionalnejšo in učinkovTteišo izrabo materialnih, ka- drovskih. naravnih in drugih pogojev gospodarjenja m jih vstavile v svoje letne programe. Organizacije združenega dela ht)do za leti) 1981 sprejele programe za VAR- ( 1 VANJi: S SUROVINAMI, repro- dukcijskim materialom in energijo, potrebne rekonstrukcije in moderni- zacije za zmanjševanje [Kirabe energi- je na ent)io proizvodnje oziroma za nadomeščanje tekočega goriva z do- mačimi viri energije. Banke bodo stimulirale tovrstne naložbe z ugod- nejšimi kreditnimi pogoji. Ob pomoči sodelovanju Medobčin- ske gospt)darske zbornice in poslov- nih združenj si bodo organizacije združenega dela prizadevale za dvig splošne tehnološke ravni združenega dela. Možnosti za rast proizv(Kinje. celotnega prihodka in dohodka so tudi v nadaljnjem RAZVIJANJU lX)HOnKOVNlH ODNOSOV, zla- sti ob sporazumevanju o cenah in udeležbi pri ustvarjanju deviznega dohodka in proizvodnji hrane. Učvr- stile in razširile bodo medsebojno povezovanje ter dosledno" izvajale medsebojno dogovorjene naloge in obveznosti. Za izboljšanje PRI.SKRBE-: PREBI- VALSTVA s-hrano bodo v letu 1981 izvajani ukrepi za učinkovitejše izko- riščanje proizvodnih možnosti v kme- lijstvu in živilstvu. V letu 1981 se bo povečala kmetijska proizvodnja za t)koli 3 %. Povečala se bo proizvodnja mesa in sladkorne pese. Površine posejane s pšenico in koruzo se v letu 1981 ne bodo bistveno povečale, vloženi pa bodo napori za pridobiva- nje čim večjih hektarskih donosov ob primerni oskrbi z reprodukcijskim materialom. Za povečanje obd eloval- nih površin bcxlo kmetijske organiza- cijo aktivirale okoli 340 ha pridoblje- nih obdelovalnih površin z melioraci- )ami. Z melioracijami pa bodo nada- ljevale tudi v letu 1981 na površinah 657 ha \ družbenem in zasebnem sektorju. Z združenimi sredstvi za pospeševa- nje kmetijstva v občini bo samouprav- na interesna skupnost na področju intervencij v kmetijstvu izvajala pre- miranje osnovne črede in vzrejo prašičev , nadaljevala s financiranjem pospeševalne službe. SIS za pospeše- vanje kmetijstva bo v naslednjem srednjeročnem obdobju in v letu 1981 opravljala tudi intervencije pri porabi hrane. OZI) s področja kmetijstva in živilstva se bodo povezovale s potroš- nimi središči glede njihove oskrbe in sovlaganj za povečanje proizvodnje hrane. Kmetijski zadrugi bosta s programi zasnovali povečanje tržne proizvixlnje predvsem žit. krmnih rastlin, mesa in sladkorne pese in skupno s svojimi člani vlagali napore, da se realizirajo. Na področju ZAPOSLOVANJA bodo organizacije združenega dela pripravile zaposlitvene bilance in jih vskladile v skupnosti za zaposlovanje. Zaposlitvena bilanca bo izdelana tudi z.a raven občine. V letu 1981 bodo samoupravne organizacije in skupno- sti izvajale politiko produktivnega ziiposlovanja novih in že zaposlenih delavccv. Zmanjševali bodo delež zaposlenih pri režijskih in administra- tivnih delih in omejevali vse oblike dela pt) pogodbi. V dejavnostih nema- • terialne proizvodnje je dodatno zapo- slovanje možno le v primeru aktivira- nja novih zmogljivosti oziroma pre- vzemanja z zakoni določenih obvez- nosti in skupno dogovorjenih nalog. Delavcem, ki bodo pridobili pravico do starostne pokojnine, delovnega razmerja praviloma ne bodo podaljše- vali. V ZUNANJETRGOVINSKI ME- NJAVI bodo organizacije združenega dela v večji meri kot doslej usmerjene v izvoz blaga in storitev. Pospe.ševale bodo predvsem izvoz izdelkov višje stopnje predelave, ki jih bodo proiz- vajale na osnovi domačih surovin, znanja m tehnologije. Povečale bodo izvajanje investicijskih del v tujini ter razvijale dolgoročne kooperantske in izvozne pogodbe. Večjo usmerjenost 4)rganiz.acij združenega dela v izvoz b()do v letu 1981 podpirali ukrepi tekoče ekonomske pt)litike. Banke bodo v skladu z Resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvo- ju SR Slovenije v letu 1981 dalje prednost investicijskim programom s trajnejšim učinkom na devizno bilan- co in program, ki pomenijo pospeše- vanje ekonomskega sodelovanja z deželami v razvoju in obmejnimi območji. Razen tega bodo banke: zagotavljale ugodnejše kreditne pogo- je za vse oblike izvoznega kreditira- nja, zagotavljale sredstva z.a kreditira- nje izvoza opreme in za izvajanje investicijskih del v tujini in pri krediti- ranju dajale prednost izvozno usmer- jeni proizvodnji. Organizacije združenega dela, ki u.stvarjajo devize in liste, kijih irošijo, se bodo v okviru §lSEOT dogovorile o njih koriščenju z namenom, da se zagotovi nemotena proizvodnja. Te- meljne organizacije združenega dela bodo prek dohodkovnega povezova- nja in sklepanja samoupravnih spora- zumov o soudeležbi na skupno ustvar-' jenem deviznem prihodku ter skupni odgovornosti in riziku razvijale inter- ne izvozne stimulacije in s tem uveljavljale dodatne ekonomske moti- ve za izvozno usmerjenast proizvod- nje. V okviru SISEOT bo usklajen tudi obseg uvoza. Pri tem si bodo posa- mezne organizacije združenega dela prizadevale, da bodo v čim večji meri nadomeščale uvoz z domačimi surovi- nami. reprodukcijskim materialom in opreme. V okviru omejenih možnosti bodo uvažale predv.sem surovine in materiale nižjih stopenj predelave. V lelu 1981 bodo potekale INVE- STICIJSKE AKT IVNOSTI v skladu z materialnimi možnostmi Investitor- ji, .sovlagatelji in banke bdarjcnju z družbenimi sredstvi, ki se kažejo v pt)večanju ustvarjenega dohinika. Za izvajanje družbene usmeritve razptir«janja doh(xJka in osebnih dohodkov v lelu 1981 bo v SR Sloveniji sprejel dogovor, ki lx> zagoioviL predyi^no rast j^-bnih di.^^dkov na . selektivnifi osnovah, zlasti pa Wreznejše Tveanolenje proizviHlnega in ustvarjalnega dela. Z dogovorom bodo opredeljene ludi naloge in obveznosti pri izvajanju dogovora in način informiranja delavcev tako. da be opravlja p»>d ležkimi pogoji in večjo diferenciranosl med osebnimi doh^Klki tnJvisno »>d delovnega prispevka posameznega delavca. Sredstva za SKUPNE: POTREBE b>čju družbenih dejavnosti v letu 1981 možna največ 3.6 % realna rast sredstev v primerjavi z letom 1980. Cilede na spremenjene osnove in vire za združevanje sredstev za zdravstveno varstvo (razen za nadomestila za čas bolovanja). ki se bodo združevala iz dohinJka in ne več iz osebnega dohodka, bodo v januarju 1981 spremenjene prispevne stopnje. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti K)do pri pripravi svojih programov upoštevale omejene materialne možnosti in jih v lelu 1981 ne bodo širile. l\)novno bodo preverile veljavne normative in standarde izvajalcev storitev, ki se v lelu 1981 ne bodo izboljšale in priznavale nadomestila izvajalskim organizacijam le do v išine dogovorjenih normativov in standardov. Prav tako ne bodo spreminjale obsega pravic. Z restriktivnim pristi)pom do dodatnega zaposlovanja bodo uveljavile zahtevo po produktivnem in racionalnem zaposlovanju pri izviijalcjh m v svojih-slrokovnih službah, * IzvajaKke organizacije predvsem s področja zdravstva in i)troškega varstva bodo ptislopno prilagajale delovni čas zahtevam združenega dela. S sredstvi, ki bodo zdrpžena v pn>cesu menjave dela. bodo samoupravne interesne skupnosti prednostno: — izvajaK: z zakoni opredeljene naloge, ki zagotavljajo izvajanje družbeno zagott>vljenega programa oziroma i>bCani)m zakon->kj> predpisane pravice: — združevale sredstva za izvajanje dogovorjenih nalog skupnega pt)mena v SR Sloveniji, ki ne smejo presegati v rasti materialnih mužnosti združenega dela v občini; — izvajale njiUtge dopolnilnega programa na osnovi selekcije nalog iz lega p'"ograma. vendar tako. da ne bo ogrožena dosežena raven na posameznih pOju investicijske dejavnosti bodo samoupravne interesne skupnosti skupno z izvajalskimi organizacijami preučile investicije v teku z vidika racionalnosti in selektiv- nosti. Sredstva za investicije bodo zagotavljale le v okviru materialnih možnosti. Samoupravna interesna skupnost s ptidročja izobraže- vanja bo nadaljevala investicijsko dejavnost v skladu s programom gradnje nove osnovne šole v Irnovski vasi. Na osnovi programa gradnje 11. faze Centra srednjega usmerjenega izobraževanja bo v letu 1981 ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij izvedla priprave z.a razpis referenduma o samoprispevku za obdobje 1982—1985. . ^V letu 19|i^e bo pripis nobena aova investicija na p6droenih dejai^fosti AktMhine bodo nove zmogljivosti; dograjene v letu 1980 na podrt>čju zdravstva in socialnega skrbstva. Za izvajanje resolucijskih opredeli- tev na področju družbenih dejavnosti so v polni meri tHjgovorne samoupravne interesne skupnosti in izvajalske delovne organiz.acije. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo najmanj dvakrat letno zagotovile informacije o obsegu, kvaliteti in vrednosti izvajanja nalog ter cKenile vzroke za odstopanje od dogjnorjenih programov. Sred- stva zaradovoljevanje SPI OSNIH potreb v občini bodo v letu 1981 rasle za 10' počasneje od rasti družbenega proizvoda, oziroma btnio zaostajala za rastjo dohinJka temeljih organizacij združenega dela v občini. \ skladu z ustavo in zakoni btnlo usmerjena sredstva proračuna ob- čine zj naslednje namene: — z.a delo predstavniških teles občinske skupščine. — za delo upravnih organov m organizacij ter pravo- sodnih institucij, ki se financirajo na ravni občine, — za dejanost družbenopt)litičnih organizacij v občini na podlagi letnih programov dela. — za priznavalnine Kircev NOV v obsegu in namenu v skladu s pravicami, ki izhajajo iz u.streznih zako nskih predpi.sov, — za naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, . — za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. — za intervencije na področju ^)spodarstva, — za redno dejavnost krajevnih skupnosti v skladu z dogovorom za 1981—1985. — za negospodarsko investicije po izdelanem programu v skladu z možnostmi občinskega proračuna ter anuitetne obveznosti, — za raziskave in druge strokovne osnove potrebne za pripravo do!gor<)čnega plana občine do leta 2000, — za druge obveznosti, ki izhajajo iz zakonov, družbe- nih dogovorov in skupščinskih odloVov. — za tekočo proračunsko rezervo, — in sredstva za občinske rezerv e. Osebni dohodki zaposlenih v državnih organih m pravosodju btnlo rasli v \kladu z opravljenim delom, vendar največ do rasti »n jbnih dohodkov v gospodarstvu. Sredstva matereialne izdatke bodt) omogočala ob racionalnejši porabi normalno redno dejav nost organov. Viri prihodkov občinskega proračuna bodo v letu 1981 enaki kot s-,, bili v letu 1980 in jih >)predeljuje zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitič- nih skupnostih. Omenjena rast splošne porabe v letu 1981 zahteva od vseh koristniki>v sredstev proračuna občine, da temeljito proučijo svoje zahteve ter jih uskladijo z dejansko možnos- tjo rasti splošne ptirabe. TEDNIK ~ ^vember 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Vloga terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov v boju proti alkoholizmu Danes le malo kdo dvomi v to, da alkoholizem ni v določenem smislu stranski produkt neuveljav- lienih in nedosledno izpeljanih družbenih procesov in sistemov socialne vdanosti v temeljnih celi- cah naše družbe. V vsakem sistemu, posebno pa v samoupravnem socialističnem je zelo pomembno, ali je družba spo- sobna ugotoviti lastne pomanjklji- vosti, kaiti le tako bo lahko pristo- pila k odpravljanju teh. Pri tem je zelo pomembno odpravljati prakso, da eni sprejemajo sklepe, drugi pa prevzemajo odgovornosti. To je stalna praksa tudi na pod- ročju alkoholizma, posebno v občini Ptuj. Terapevtska skupnost zdravlje- nih alkoholikov Ptuj je stalno vztrajala in še vedno vztraja pri zahtevi, da se problemi povzročeni s pitjem alkoholnih pijač vključijo v sistem družbenega planiranja kot elementi, ki vsebujejo konkretne naloge v osnovnem zdravstvu in to kot kadrovske, materialne, prostorske in ki so usklajene v ustreznih samoupravnih sporazu- mih TOZD, KS, SIS. Ta zahteva, ki se še ni uveljavila v občini Ptuj izhaja iz deklaracij Svetovne zdrav- stvene organizacije o osnovnem zdravstvenem varstvu človeka— občana: — zdravje kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blagi- nje in temeljna človekova pravica, — ljudje imajo pravico in dolž- nost kot posamezniki in kot skupnosti sodelovati v načrtovanju svojega zdravstvenega varstva, — osnovno zdravstveno varstvo je edino sposobno obravnavati svojo zdravstveno problematiko, — osnovno zdravstveno varstvo se usmerja na glavne zdravstvene , probleme v občini, torej zagotav- lja: preventivne, kurativne in reha- bilitacijske dejavnosti. Znano ie, da so leta 1976 klubi zdravljenih alkoholikov izgubili status društva in so bili priključeni v osnovno zdravstveno varstvo, dejavnost s samoupravnim statusom terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov znotraj zdravstvenih domov. Pristojne institucije niso speljale te spremembe do take stopnje, da bi te lahko funkcionirale. Ta pomanjkljivost se je odražala v nedorečenosti strokovnih navodil in navodil osnovnega zdravstva, ki ni bilo niti poučeno niti pripravlje- no sprejeti dodatne naloge. Osnovni vzroki so bili in so še danes v nerazumevanju in pristopu k temu družbenemu problemu od strokovnjakov v alkoholiški dejav- nosti, ki so razdeljeni v dve naspro- tujoči doktrini, kar je posebej značilno v Sloveniji: — tradicionalna psihiatrija zago- varja in trdovratno brani svoja preživela stališča; — sodobna psihiatrija pa odvra- ča taka preživela stališča in ubira svoja strokovna pota, kar je edino družbeno sprejemljivo. Da bi to bolje razumeli, je nujno navesti nekaj osnovnih razlik, ki so značilne za razumevanje zaščite (preventive) alkoholizma, kot druž- beno dogovorjene obveznosti osnovnega zdravstva. Proučevanje možno.sti osnovne zaščite (preventi- ve) pravočasno odkrivanje, zdrav- ljenje in rehabilitacije alkoholikov zavzema posebno važno področje sodobne psihiatrije, ki vedno bolj egzaktno naglaša socialne in kulturne dejavnike kot povzročite- lje socialne patologije. To je tudi osnovni razlog, da proučevanje in zdravljenje ne zajema le posameznika, temveč v osnovi temelji na njegovem okolju, bolje rečeno na pomembnosti socialnega okolja, ki prvo zaznava, odkriva in reagira na pojave alkoholizma ter s svojim odnosom usmerja vse aktivnosti do tega" problema. Z razliko od tradicionalne psihiatrije, ki postavlja nalogo zdravniku, da zdravi alkoholika v ,,zaprti fazi" po kustudijalnem postopku, sodobna psihiatrija naglaša, da za zdravljenje ne zado- stuje samo terapija (hospitalna), temveč intenzivni stiki z ljudmi njegovega življenjskega okolja, ki morajo dojeti alkohoilizem kot objektivno dejstvo. S takim odnosom sodobna psihiatrija ruši avtoritativne in hierarhične odnose tradicionalne psihiatrije, ki želi očuvati družbeno funkcijo in odgovornost že v naprej v obvladovanju marginaloih druž- benih skupin, ki živijo (životari- jo) na robu tistega s čimer se je po merilih meščanske družbe še vredno ukvarjati. Tradicionalna organizacija zdravljenja alkoholi- kov se prej usmerja na razvijanje podložniške miselnosti in osebno- sti, njeno bistvo je v tem, da posta- ja jalova in se izolirana od napred- nih družbenihJokov ukvarja samo s tem, kar je, ne pa s tem, kar naj bo. S tem je onemogočila možnost, da se v programski strukturi, vsebi- nah, oblikah in delovnih metodah uvajajo sodobni pristopi, učinkovi- tejše metode in oblike dela, ki bi bile primernejše našemu človeku in njegovem oblikovanju osebnosti. Tako reševanje od zgoraj ima za cilj: zadolževanje nekaj institucij, ki bi še v naprej uspešno prikrivale, oziroma z represivnimi ukrepi izglajevale zunanje nevšečnosti alkoholizma, nikakor pa da bi odpravljale vzroke za nastanek teh družbenih skupin. Najširša osnova za uči^ovito proučevanje oziroma zdrai||l|^je in razreševanje prob- lemov alkoholizma, socialna psihiatrija pojmuje družbeni pro- stor, kjer se ta problematika nazna- nja, kar je tudi osnovni vzrok, daje prišel čas, ko ne moremo več govoriti o medicinskem modelu zdravljenja alkoholikov, ampak le o družbenem, ki vključuje tudi pre- ventivo. Izhajajoč iz temeljne družbene funkcije osnovnega zdravstva do problematike alkoholizma, ki se operatizira prav skozi terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov, je nujno prikazati tiste naloge, ki so navezane na družbeni prostor občine, točneje, na naloge, ki se morajo izpeljati v temeljnih celicah naše družil, v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Prav v teh celicah naše družbe nastajajo človeška dejanja in problemi, povzročeni s pitjem alkoholnih piiač. Terapevtska skupnost zdravlje- nih alkoholikov kot sodobna oblika skupinske obravnave, pre- vzgoje in samovzgoje ima tudi širši samoupravni družbeni cilj v odnosu do alkoholiziranega okolja, da usmerja svoje delo v osnovnem zdravstvu k zdravstveni samozaščiti in zdravstveni vzgoji krajanov. Glede na nerazumevanje te druž- bene vloge terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov od nekate- rih posameznikov, ki mislijo da so oni tisti poklicani akterji v boju proti alkoholizmu, nismo mogli še do danes uveljaviti osnovnih ciljev in to: — kako omogočiti delovnim lju- dem in občanom, da v vsakodnev- nem življenju neposredno razprav- ljajo o zaščiti ožjega okplja pred vsakodnevnimi neposrednimi nega- tivnimi vplivi alkoholizma na njihovo življenje in zdravje, — kako izpeljati proces osvešča- nja vseh delovnih ljudi in občanov o pomembnosti alkoholne proble- matike in odpravljanju negativnih posledic te problematike s poseb- nim poudarkom na vključevanje posameznikov in družbenih skupin v procese zdravljenja, — kako problematizirati odnose in razmere, ki jih povzroča alkoho- lizem in kako odpravljati negativne socialne in vzgojne posledice tega družbenega problema. Kljub temu, da je terapevtska skupnost zdravljenih alkoholikov na svoji redni letni skupščini naka- zala pomembnost zastavljenih ciljev, ki bi jih morali v občinskem prostoru dosledno izpeljati, še do danes tega ni uresničila, predvsem zato, ker so se dogajale take spremembe v miselnosti nekaterih samozvanih struktur, ki se pojavljajo kot varuhi pred proble- mi alkoholizma in že dalj časa pravzaprav vlečejo našo dejavnost nazaj in hočejo še družbeno vlogo terapevtske skupnosti speljati na vlogo geta. Terapevtska skupnost zdravlje- nih alkoholikov v občini Ptuj, kot skupina osv^čenih in svobodnih ljudi zavrača takšno miselnost ,,strokovnjakov" in ,,profe- sorjev", ki pravzaprav niso ničesar napravili v lastnem družbenem pro- storu, razen da slabo kopirajo naše delo in želijo obdržati svojo funk- cijo v formalističnem pristopu reše- vanja problematike alkoholizma. Predvsem jim gre za to, da svoj konzervativni empirizem prežet z moralizmom, psihologizmom in pragmatizmom, kot edinim nače- lom, da cilj posvečuje sredstva in da so oni tisti, ki bodo z izolira- njem alkoholikov zaradi praznih postelj rešili problem alkoholizma v naši občini. Ob tem pa pozabljajo, daje prav naša terapevtska skupnost tista, ki je euina koi ziva siia sposoona m obvezna prispevati k plodnejšemu reševanju te problematike in da je vse drugo samo navadna mistifika- cija in zavajanje družbenega pro- stora. Vprašanje je, kdo želi mimo nas, naših izkušenj, našega dela in rezultatov reševati problematiko alkoholizma v naši občini in katere so tiste silnice, ki se vse bolj množi- jo in vlečejo bistvo reševanja prob- lematike alkoholizma iz družbene- ga prostora. To je moralistični pri- stop do alkoholikov in zdravljenja alkoholikov, ki še v naprej niimo nas ponuja nekakšne psevdopro- grame, tolmači alkoholizem po svoje in zavrača sodobne metode deta. Kljub temu vemo, da nimajo dejansko kaj povedati, še manj pokazati. Ne bi bilo odveč, da obelodanijo svoje rezultate dela in metode, morebitno strokovno zna- nje, če ga posedujejo in rezultate do sedaj izpeljanih akcij v svojem družbenem prostoru. Nihče ne more zanikati dela in uspehov naše terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov, ki je bila pobudnik vseh akcij, in je upravičena postaviti vprašanje ob tem: — kdo je samozvano poklican, da v naši občini samo razlaga prob- lematiko alkoholizjTia, ničesar pa ne naredi, — kdo vedno potiska našo tera- pevtsko skupnost zdravljenih alko- holikov ob stran družbenem reše- vanju problematike alkoholizma, — ali so tisti, ki bodo razlagali problematiko alkoholizma res za to usposobljeni ali pa bodo uveljavlja- li svojo cehovsko in hierarhično miselnost v (mal) tretiranju alkoho- likov v bolnišnici, — komu smo na poti, da se ved- no napačno prikazuje naše delo, brez vsake objektivnosti, — kdaj bo prišel čas, da tisti ,,varuhi" našega družbenega pro- stora pred alkoholiki pridejo na našo skupnost in se seznanijo z dejansko problematiko. Upravičeno pričakujemo, da jav- nosti odgovorijo na zastavljena vprašanja, ne pa da se še naprej igrajo s problematiko, ki je preveč resna, da bi se do nje tako neodgo- vorno obnašali in po svoje razlagali problematiko reševanje alkoholiz- ma in tako zoževali družbena prizadevanja za reševanje človeko- vih težav. Terapevtska skupnost zdravljenih alkoholikov Ptuj O^ovorni terapevt: Mladen Simunič, zdravnik Nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti v Podravju Na pobudo medobčinskega sveta SZDL Maribor in medobočin- skega sveta Zveze komunistov .so v Mariboru maja letos na p<>svetu govorili o nekaterih vprašanjih razvoja zdravstvenih dejavnosti na podravskem območju. Izpostavljeni so bili nekateri pomembni problemi s področja nadaljnjega razvoja zdravstvenih dejavnosti kot naprimer: vpra.šanje domicila, solidarnosti in vzajemnosti, vloge in položaja medobčinske zdravstvene skupnosti in prihodnje samoupravne organiziranosti ob ustanovitvi novih občin na mariborskem območju in ob ustanovitvi posebne družbenopolitične skupnosti ter prihodnje organiziranosti in statusa strokovnih služ.b občinskih zdravstvenih skupnosti in strokovne službe medobčinske zdravstvene skupnosti. Na osnovi ustave in zakonov morajo namreč v vsaki občini, tudi v novoustanovljenih na mariborskem območju, ustanoviti občinske zdravstvene skupnosti, ki morajo postati mesto odločanja o vseh interesih in potrebah delovnih ljudi in občanov na področju zdravst- venega varstva. Na podravskem območju in v okviru dosedanjega medobčinskega s(xlelovanja obstaja vrsta skupnih interesov in potreb, ki jih je tudi v prihodnje potrebno sporazumno skupno reševati, zato (tako so menili na seji sveta podravskih občin v Slovenski Bistrici) moramo imeti neko medobčinsko koordinacijo, kjer bodo delegati lahko usklajevali stališča občin.skih zdravstvenih skupnosti v Podravju, hkrati oa bi tako lahko tudi uresničevali solidarnost pri zagotavljanju pravic do zdravst- venega varstva, zagotovili zdravstvene storitve, katerih opravljanje ni zagotovljeno na območju posamezne občinske zdravstvene skupnosti, usklajevali in delili delo zdravstvenih organizacij, usklajevali razvoj, zdravstvenih zmogljivosti ter uresničevali druge skupne interese in potrebe. Udeleženci majskega posvetovanja so tudi povdarili, da morajo na osnovi zakona vse občinske zdravstvene skupnosti imeti svoje strokovne službe, ki pa morajo biti v večji meri kot do sedaj v funkciji »servisnih dejavnosti<< za potrebe delegatskih skupščin, delegatov in delegacij na področju zdravstvenega varstva, vendar pa je vprašanje strokovnih služb stvar vsake posamezne občine, organizirana naj bo le tako. da bo najbližja vsem, ki jo potrebujemo. Ne glede na obseg dela v regiji ne smemo dopustiti, da se stro- kovne službe razraščajo, rešitve moramo najti v okviru že obstoječih služb, s samoupravnim sporazumom pa moramo opredeliti kakšna naj bodo skupna strokovna opravila, za katera bi imeli določene skupne službe v okviru medobčin.ske zdravstvene skupnosti. O predlogu teh stališč naj bi tekla javna razprava v okviru pred- sedstev občinske konference SZDL. občinskih svetov sindikata in komitejev občinskih konferenc ZK, izvršilnih odborov skupščin zdravstvene skupnosti občin ix)dravskega območja in skupnosti podravskih občin. Javna razprava pa bo zaključena 24. novembra s sejo medobčinskega sveta socialistične zveze delovnih ljudi, do takrat pa se občine morajo opredeliti ali bodo pristopile k oblikovanju skupnih strokovnih služb. Na seji sveta podravskih občin pretekli torek pa so ob tej proble- matiki zavzeli stališče, da na delegatski osnovi v okviru Podravja mora biti koordinacija za usklajevanje stališč ..., skupne strokovne službe bodo v okviru ene izmed mariborskih občinskih zdravstvenih skupno- sti. opredeliti pa je treba naloge te službe, v Mariboru pa naj se oprede- lijo do te službe v okviru posebne družbenopolitične skupnosti. Poglavitne določbe o organiziranosti ter delovanju zdravstvenih skupnosti so opredeljene v zakonu o zdravstvenem varstvu in zahteva- jo uskladitev vseh samoupravnih splošnih aktov skupnosti do 23. januarja 1981. N. Kotar PRIZNANJA IN POKALI OBRTNIŠTVU IZ OBČINE PTUJ Ob vročitvi bronaste plakete Jo- žetu PETERSiC-u, kovinostrugar- ju iz Dornave, članu PANORAME Ptuj, za inovacijo, predstavljeno na sejmu obrtnih izdelkov v Celju, septembra 1980, na seji zadružne- ga sveta 28. oktobra in ob ogledu bronaste plakete, ki jo je dobila PANORAMA na cejmu v Celju od mesta Celje za lepo urejeni pavi- ljon ter treh pokalov z delavskih športnih iger ob tem sejmu v Ce- lju, je povdaril predsednik zadru- žnega sveta Feliks Cvetko, da po- menijo priznanja, plaketi in pokali obrtništvu in PANORAMI Ptuj spodbudno dragocenost. To praktično pomeni, da se ved- no bolj uveljavlja obrtništvo iz ptujske občine ob obrtnem združe- nju Ptuj in ob Panorami v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru, v proizvodnji in na trži- šču, s svojim delom in proizvodi. Uveljavlja se tudi s svojo stanov- sko organiziranostjo ter z uspe- šnim nastopanjem na gospodar- skih in drugih prireditvah. Jože PETERSiC se je zahvalil vsem zbranim na seji za čestitke ob pre- jetem priznanju. Besedilo in posnetek: Jože Vrabl Jože Petršič prevzema plaketo iz rok predsednika Feliksa Cvetka Naloge na nekaterih drugih področjih Naloge na področjih GOSPODARSKE IN KO- MUNALNE INFRASTRUKTURE IN STANO- VANJSKEGA GOSPODARSTVA, ki se bodo izva- jale preko samoupravnih interesnih skupnosti mate- rialne proizvodnje bodo opredeljene s programi za le- to 1981, ki morajo temeljiti na usklajenih samo- upravnih sporazumih o temeljih plana posamezne interesne skupnosti za obdobje 1981-1985. Na osnovi konkretnih programov morajo samo- upravne interesne skupnosti tudi uskladiti obveznosti glede koordinacije investicijskih posegov, gradnje os- novne komunalne in druge infrastrukture ter opre- mljanje stavbnih zemljišč. Na področju preskrbovanja z električno energijo bodo naloge v letu 1981 usmerjene predvsem na inve- sticijsko in redno vzdrževanje že obstoječih objektov in naprav, hkrati pa bo nadaljevan razvoj distribucij- skega omrežja z graditvijo daljnovodov, trafopostaj in nizkonapetostnega omrežja na območju občine. Skupnost preskrbovalnega območja Elektro bo v letu 1981 zagotavljala tudi potrebe na področju javne razsvetljave, transformatorjev, telekomunikacijskih objektov itd. * V okviru programsKui usmeritev na obdobje 1981 — 1985 na področju PTT prometa bodo aktivno- sti usmerjene v letu 1981 predvsem v gradnjo in adaptacijo nekaterih poštnih objektov, izpopolnjeva- nje osnovnega inventarja ter modernizacije PTT omrežja. V letu 1981 bo na tem področju najpo- membnejša naloga položitev koaksialnega kabla na relaciji Maribor—Murska Sobota s potezo Ptuj—Maribor. Na področju stanovanjske gradnje in opremljanja zemljišč: — nadaljevati z gradnjo stanovanj v organizirani družbeni gradnji stanovanj na za to pripravljenih po- vršinah v stanovanjski soseski Rabelčja vas — zahod; — pričeti z gradnjo I. faze skupnega energetskega objekta v stanovanjski soseski Rabelčja vas — zahod za oskrbovanje centra srednjega usmerjenega izobra- ževanja, dijaškega doma in stanovanjske soseske R.a- belčja vas — zahod. Izvršiti bo treba tudi pripra- vljalna dela za toplifikacijo naselja Kidričevo. Nadaljevati z opremljanjem zemljišč za stanovanj sko gradnjo v soseski Rabelčja vas — zahod. Za indi vidualno usmerjeno gradnjo pa v skladu z interesi ir materialnimi možnostmi občanov in drugih udele- žencev pričeti z opremljanjem zemljišč v okviru zazi- dalnih načrtov: Njiverce, Budina—Brstje, Maj- šperk—Breg, — pričeti s komunalnim opremljanjem industrijske cone L v Ptuju in pričetki s pripravo in v letu 1981 zagotoviti dokumentacijo za organiziran pristop k re- vitalizaciji starega mestnega jedra. Na področju gradnje vodovodnega omrežja; nada- ljevati gradnjo sekundarnega omrežja dovodnega ka- nala hidroelektrarne SD 2 Formin, nadaljevati z gra- dnjo primarnega vodovoda v smeri Pacinje—Desen- ci—L.očki vrh in Prujska gora—Podlože—Medvedce, zaključiti vodovodni sistem na Gorci z gradnjo pre- črpališča, rekonstruirati prečrpališče v Skorbi in Lan- covi va.si — L etapa. Na področju urejanja kanalizacijskih objektov in naprav: Pričeti gradnjo zbiralnikov na območju me- sta Ptuj. Na drugih komunalnih področjih: pričeti z rekon- strukcijo Volkmerjeve ulice in Ciril Metodovega dre- voreda ter prometno urediti križišče s Potrčevo cesto, pričeti urejevati (semaforizirati) večja prometna kri- žišča v mestu Ptuj, vzdrževati in obnavljati obstoječe komunalne objekte in naprave skupne rabe. Na področju urejanja cest bodo aktivnosti usmer- jene v: vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo lokalnih in republiških cest predvsem v manj razvitih območjih, gradnjo mostu v Tržcu, položitev druge asfaltne plasti na že moderniziranih cestnih odsekih, tekoče vzdrževanje cest po programu in v okviru razpoložljivih sredstev ter etapna gradnja obvozne ceste v Ptuju. Na področju vodnega gospodarstva: ureditev vo- dnogospodarskih razmer kot posledica gradnje HE SD 2, nadaljevanje vzdrževalnih del na obstoječih hidrosistemih in nadaljevati z regulacijo Dravinje. KUUB TEŽAVAM USPEHI Plan »Panorame" za čas 1981-1985 Svet obrtne nabavno prodajne zadruge ,,Panora- ma" Ptuj je sprejel na seji 28. oktobra več koristnih sklepov, zlasti sklep o potrditvi proizvodnega plana za obdobje 1981 — 1985. Po vsebini petletnega plana in po pripombah nanj pred in med sejo je potrebno reči, da vsebujejo nje- gove točke določeno drznost s pričakovanjem letne rasti proizvodnje za nad 20 odstotkov, in s tem tudi prihodka. „Panorama" se opira pri tem zlasti na dolgoročne pogodbe s kupci in na proizvodnjo last- nih izdelkov, predvsem pa tistih, ki jih sedaj uvaža- mo. Zadružni svet se je zavzel tudi za to, da bi se po- večala proizvodnja za izvoz in se pokrile vse zahteve po manjkanjočih kapacitetah v ptujskem gospodar- stvu skozi zadrugo ,,Panorama". Njen program raz- voja aktivnosti vsebuje tudi nalogo, da bi tudi stro- kovno usmerjala kooperante pri nabavah strojev in tehničnih pripomočkov za proizvodnjo izdelkov, ki jih potrebuje tržišče. Lastno prizadevanje ,,Panora- me" je usmerjeno na premagovanje raznih težav. med katerimi prednjači problem nabave potrebnega reprodukcijskega materiala in pomanjkanja obratnih sredstev za te nabave. Plan ,,Panorame" vsebuje tudi nalogo vsestranske skrbnosti pri nabavah materiala za proizvodnjo ob upoštevanju stanja v gospodarstvu kot celoti in po- treb svoje dejavnosti. Za razumevanje obrtno zadružnih nalog je vedno več dobre volje in pomoči v občinskem izvršnem sve- tu in skupščini. Obrtno združenje Ptuj in zadrugo ,,Panoramo" vedno bolj upoštevajo kot družbenemu sektorju enakovrednega partnerja, saj vedno več nji- hovih uspehov potrjuje koristno sodelovanje za kre- pitev gospodarstva v občini. Občinsko obrtniško združenje in „Panorama" že skupno in uspešno delujeta. Zato so jima v pomoč skupni poslovni prostori. Obojno sodelovanje pa je tudi v občutno pomoč občini pri nalogah za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva po srednjeročnem pla- nu. JV. 6 - iz nasm krajevnih skupnosti 20. november 1980 - XEI1MIK PREDNOST KOMUNALNEMU UREJANJU Mestna krajevna skupnoea Jo- že Potrč le/i na območju, ki ^ omejujejo /ele/niška pri^ m Pi>lrče\a cesta, to sta osnovna »mejnika«. Je tipična ddavsia Po preobiikovaiyu ptujskih kra- jevnih skupnosti so s skupnimi močmi ter sredstvi samopnspev- ka. ki se i/teka. največ po/ornotsti namenili komunalnemu urejanju in kvaliteti dela krajevne samou- prave ter družbenopoliiičnih or- ganizacij. Na programsko-voiiini konferenci KK ^DL in /bom krajanov so pred nedavnim ugo- tovili. da z doseženim še ne morejo biti zadovoljni. Tako bo potrebno i/boljšati delo na pt>- dročju samouprave., dnižbenopiv litičnem delu. ostaJo pa je še veliko želja in potneb krajanov. Na osnovi tega so pripravili smernice in plan dela /a nasled- nje srednjerivno obdobje, (jre za resnične pt»trebe. Več o tem v p4)gt>voru s predsednikom skup- ščine te krajevne skupnosti, Dra- fi*>m C aterjem. — Kakšna bi bila kratka tvena di>M.^Janjcga dela. Ste v krajevni skupmisli Jože Potrč u.speli izve- sti vse planirane dejavnosti'.' ♦Najprej moram fH)vedaii. da K> prihtKlnji samoprisf>evek že četrti na tem območju. Prvi sanfK>prispcvek smo v ptujski krajcnni skupnosti izglasovali v letu 1968. V obdobju dveh samo- prispevkov do leta 1978, smo na tkbmočju l*tuja naredili res pre- cej, nekaj t>d tega smo verjetno že pozabili. S prvimi sredstvi smo pnčeli i. izgradnjo današnjih Ptujskih toplic. Osebno sem prepričan, če tega denaija ne bi bik». danes (oplic ne bi imeli lX>gradili smo več otri>ških ign- šč. vdiko cest. zelenic, dinlali sredstva /a novi zdravstveni dt>m. za pokopališče, športno dvorano .Mladika, razširitev za- pt)rnic na knžišču ceste z železni- co. gasilski dom. čistilno napra- vo. v zpiu edne vodovt>de. otri>ške vrtce. sist<;m obrambe pred toči>. t^remo za civilno zaščito. obnt>- vo kluba mladih, ptujsko tržnico, vodovod, regulacijo Rogoznice in veliko ostalih nalog. Po preoblikovanju krajevne skupnosti Ptuj smo uvedli samo- prispevke v vseh 11-tih krajevnih skupm»stih. V tem času smo v naši krajevni skupnosti vse nalo- ge. ki smo si jih zastavili, v glavnem izvršili. Če pogledamo odstopanje od programa ugoto- vimo. da nismo uredili samo pešpoti od avtobusne fKJStaje v center mesta, to pa zaradi nedo- končanega urbanističnega načrta za to območje. Omeniti moram tudi izgradnjo dveh otroških igrišč za katera smo namenili 200 tisoč dinaijev. Gradnja drugega, ki po predračunu velja celo 1.300.000 dinarjev, ta sredstva smo že zbrali in nakazali, še ni končana zaradi objektivnih težav — slabega vremena. Pričakuje- mo. da bodo dela končana še letos, najpozneje pa spomladi prihodnjega leta.« — Kakšen pa je program dela za naslednje srednjeročno ob- dobje? Del sredstev /a izvedbo bodo prispevali krajani s samo- prispevkom. o katerem se bodo t>dločali 7. decembra. »Želje in potrebe krajanov, to pa je osnova programa, smo začeh zbirati pred dobrim letom. Pmreb m želja je toliko, da bomo nekatere morah prenesti v sred- njeročno obdobje 1985-1990 Med nalogami za prihodnje srednjeročno iibdobje bi omenil naslednje: obnovo cest in pločni- kov na območju celotne krajevne skupnosti, obnovo cesine razs- vetljave. gradnjo avtobusnih po- stajališč ob Potrčevi cesti, uredi- tev zelenic, regulacijo potoka Grajena, sanacijo vodnjakov, v/drževanje otroških igrišč, uspo- sobitev zaklonišč, gradnja priroč- ne tržnice in trgovine z zelenjavo na PtMrčev i cesti.* — V mestnih krajevnih skup- nostih se interesi občanov preple- tajo, ne glede na mqe krajevnih skupnosti. Katere bi lahko s stališča vaše skupnosti omenili*^ ♦Naš program smo v glavnem uskladih s programi sosednjih krajevnih skupnosti. Gre predv- sem za semaforizacijo križišč Potrčeva cesta — Volkmerjeva cesta — Ciril-Metodov drevored. S tem želimo izboljšati varnost zlasti naših otrok, ki so namenje- ni v Center srednjega usmeijene- ga izobraževanja, teh pa je več kot MOO iz različnih krajev. Načrti za ureditev križišča so narejeni, sredstva zagotovljena, nalogo bomo izpeljali v prihod- njem letu. Naslednji problem je potok Grajena, ki je danes še vedno umazan. Ne smemo dovoliti, da bi potok bil takšen še naprej. Kot skupno nalogo krajevnih skup- nosti Boris Ziherl. Franc Osojnik in Jožje Potrč lahko omenim tudi izgradnjo tržnice pri vhodu bol- nišnice. To bi uredili v nasled- njem obdobju, istočasno pa tam s pomočjo Time i/ Maribora /gra- dili večjo trgovino z zelenjavo. Naši programi pa so usklajeni tudi s programi samoupravnih" interesnih skupnosti in nekaterih delovnih organizacij. Gre za skupnosti in organizacije, ki bodo sodelovale ali pa izvajale na.še naloge.« — Kakšno je vaše mnenje o skupnem programu vseh krajev- nih skupnosti mesta Ptuja? »Moram f)Ovedati, da smo v naši kr^i^^ni skupnosti imeti vedno veliko posluha in smo večji del sredstev namenjali za skupne programe, katerih rezul- tati so dobro vidni. V prihod- njem obdobju bonK) s sredstvi sodelovali pri izgradnji jasli za 100 otrok, ureditvi kanalizadje v krajevnih skupnostih ter izgrad- nji kolektofja v industrijski co- ni.« Priprave na glasovanje ter seznanjanj krajanov teče v tej krajevni sEupnosti po sprejetem programu. Gre bolj za tehnično plat izvedbe, saj je program sestavljen res na osnovi predlo- gov, ki so jih krajani podali na zborih, sestankih krajevne sa- mouprave in družbenopolitičnih organizacij. Drago Čater je ob koncu p«.)govora dodal; »Osebno sem prepričan, da bodo naši krajani na referendu- mu glasovali za samoprispevek ter tako kot vedno dosedaj dali svoj prispevek za lepši današnji in jutranji dan.« I. kotar Križišče Potrčeva — Volknaerjeva — CMD bo urejeno v prihodnjem letu (foto 1. Ciani) Začetek gledališkega abonmaja v krajevni skupnosti Cirkovce začenjajo že tretje leto povrsti z gledališkim abonmajem Cirkovčanom se bodo prvi v letošnji sezoni predstavili člani §en- ijakopskega gledališča iz Ljubljane s predstavo Miklovc Zale. Na odru sc bo zvrstilo kar 400 igralcev, pcedstavo pa si bodo lahko ljubitelji theatra ogledali v soboto 22. novembra ob 19. uri v domu krajanov v Cirkovcah. Velia zaoisati tudi lo. da ima v Cirkovcah abonma 220občanov. v dvorani pa Je prostora za 400 gledalcev. Naslednja predstava bo v decembru, nastopili pa lx)do piujski gledališki igrakk. N. K. Gradnja kanalizacije - najvaoiejša naloga Krajevna skupnoest Ivan Spolenjak leži na desnem bregu Drave. V tej krajevni skupnosti živi okrog 1300 ljudi, ki se že dalj časa ukvarjajo z razjiimi komunalnimi težavami. Občani so iz dvoodstotnega prispevka od osebnega dohodka, ki so »a izglasovali pncd dvema in jM leti. financirali skupni program, sofi- nancirali skupne službe. zbiraS sredstva za sofinanciranje kanalizacije (en odstotek sredstev), uredili cestno razsvetljavo ob železnici. Na ob- režju in Korezovi ulid. sofmandrali so modernizacijo ceste ob Stu- denčnici. asfaltirali so prečne poljske poti. sofinandrali so šolsko igrišče osnovne šole Ivan Spolenjak. uredili sodom krajanov in razsvetljav o ob Mariborski cesti. V vseh krajevnih skupnmtih. tudi v krajevni skupnosti Ivan Spo- lenjak. so izdelali tudi investidjski in razvojni program krajevne sku- pnosti. Najzahtevnnejsa nak>ga krajanov krajevne skupnosti Ivan Sf>o- lenjak bo gradnja kanalizadje na desnem bregu Drave. V naslednjih petih letih pa nameravajo sofinandrati še gradnjo pločnika ob Rogaški cesti, cestno razsvedjava ureditev avtobusnih postajališč na Mariborski c»ti in Ob železnici, uredili bodo vodnjake, javne telefonske govorilnice Na obrežju, glavna naloga pa je kanalizacija v Mariborskem naselju, delu Zagrebške ceste in Spolenjakove ulice in sofinanciranje del iz- gradnje kanalizadjskega omrežja v novem stanovanjskem naselju Na obrežju. Program, ki so ga v krajevni »kupnosti Ivan Spolenjak zastavili je precej zahteven in obt^en. vendar se krajani zavedajo, da bodo rnc>rali precej vložiti tudi ngiltr voljnega dda. da bodo program lah ko realizirali v mejah sredstev, ^jih bodo zbrali. Z delom družbenopolitičnih organizacij so v krajevni skupnosti zadovoljni.vendarpasotudivtgkrajevniskupnosti morali skupščine in zbore občanov ponovno sklicevati, pa tudi svet krajevne skupnosti ni bil ob sklicu sklepčen. O delu mladih v ttf krajevni skupnosti predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Spolenjak ni hotel govoriti, saj mladi v tej krajevni skupnosti niso aktivni ^i pa so aktivni na napačen način. N. Kotar IQe ste mladinci Naslov morda nt ravno poe^rečen. vsekakor pa se bomo le morali vpra.šati. kje sle nasi mladind v Kidričevem? Ne mislim le na delovne akcije, kot jih prikazuje naša slika, temveč tudi za področje družbeno- politične dejavnosti v krajevni skupnosti Kidričevo. To brez dvoma ne velja za tiste, ki so aktivni in s svojim sodelovanjem v DPO delujejo, v vaških odborih kot so Apače. Kungota in to je menda vse kar bi lahko dejali o aktivnosti mladih. Ta moj zapis naj ho le kritičen zapis za tiste, ki kolebajo in se malo vključujejo v aktivno delo. Če se sfK>mnimo nekaj let nazaj, ko .so mladi v Kidričevem t^ravili zares izredno moogo dobrih in uspešnih delovnih akcij, ki so bile tudi denarno dol^o ovrednotene, se nam kljub vsemu pt)slavlja vprašanje, kako in zakaj tako mrtvilo? Ali leži krivda pri DPO. ki ne znajo mladincev /a akcijo prklobiti. ali je tukaj lagodnost in. brezskrbnost mladih, neurgena organi/irani>st v njihovih vrstah ali pa morda celo kaj drugega"* Zanimivoje namreč še to. da tudi še tistih nekaj mladincev, ki so bili izvoljeni v razne SIS ali v odbore in svete ter komisije največkrat sploh ni blizu Moram vidknto/apcsati. da prav p«> tej plati nimamo nobenih stikov med K K SZDL in SZDL — Kidričevo, ki nam je vsem še kako ptUrebna in v obojestransko m skupno korist v KS. Glede na naloge, ki čakajo vse stanovalce Kidričevega (se% eda tudi mladince) bi bilo prav. da se dm prej uredi stanje in da bomo lahko nadaljev ali akcije s sk u pm m i močmi in v okniju SZDL. Lpam. da boleh nekaj besed i/tega skromnega sestavka le naletelo na pkxlna tla' V naslednjcnt obdobju nas vse čakajo izredno zahtevne naloge, ki so združene tudi s skupno odgovornostjo' F rance Meško Kna od delovnih akcij miailfli t Kidričevem Foto: K. Zoreč Zdravstveno prosvetljevanje prebivalcev PTUJSKA PATRONAŽNA SLUŽBA Patronažna služba je posebna oblika zdravstvenega varstva, kjer so zaposlene medicinske sestre, ki delujejo na posameznih terenih. Medicinske sestre, zaposlene v patronažni službi Zdravstvenega centra TOZD Služba splošne me- dicine, opravljajo zdravstveno so- cialno varstvo nad družinami z va- rovanci, ki so zaradi svojih biolo- ških lastnosti ali pa zara^ določe- nih obolenj prav posebno občutlji- vi za škodljKe vplive svojega oko- lja. Tako sestre obiskujejo nose- čnice, otročnice, novorojenčke, predšolske in šolske otroke ter re- jenoe, starostnike, invalide, razne bolnike ter druge varovance, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi. Glavni namen patronažne službe je — utrjevati zdravje, preprečeva- ti obolenja, pravočasno (Skrivati vzroke obolcrij ter sodelovati pri zdravljenju. Zato opravlja patro- nažna sestra predvsem preventivno delo s katerim poskuša ohraniti in utrdili zdravje, pomaga fMi zmanj- ševanju obolelosti, invalidnosti in umrljivosti, poskuša tudi pravoča- sno odkrivati vzroke oboljenj. So- deluje pri iiačrtovanju diružine s prosvetljevanjem staršev, zagota- vlja primerno varstvo in nego otročnice ter novorojenčka v pr- vem mesecu življenja. Vendar to ni vse. Namen patronažne službe je tudi izboljšati ekonomsko in so- cialno sunje v družinah. Poleg te- ga nudijo sestre tudi nego bolniku na domu. Naloge so torej obsežne in zahtevne, tako zahtevne na širo- kem območju ptujske občine, da Jih komaj zmorejo. Na območju občine je piribližno 68.000 prebivakrev od tega je 77,6 odstotka delavskih zavarovancev in 22,4 odstotka kmečkih zavaro- vancev. Med prebivala je precej visok odstotek starejših — okrog .SOO občanov nad 75 let. Na obmo- čju občine pa se vsako leto rodi okrog LOOO otrok. Po dosedanjih normativih bi moralo biti zaposle- nih v občini 22 mcdk:inskih sester — ena sestra na 3000 prebivalcev — v patronažni službi. Vendar je sedaj zaposlenih 15 medidnskih sester in dve babici, ki opravljata samo babiško ddb na dveh tere- nih. Ostale terene pokrivajo sestre iz centra v Ptuju. Z medidnsko se- stro imajo ,,pokrite", kot pravi- mo, terene v Trnovski vasi, Vito- marcih, Vidmu, Markovdh, Haj- dini. Grajeni, Gorišnid in v De- strniku. Da sestre dovolj hitro opravljajo svoje ddo, potrebujejo organiziran prevoz, vendar tega v celoti služba ni sposobna opraviti. Tako opravljajo prevoze ddno s dužbenimi m ddno s svojimi avto- mobili, saj jc prevoz z javnimi prometnimi sredstvi dokaj slabo organiziran v bolj oddaljenih pre- delih občine, jjosebej še v fHalo- zah in v Slovenskih goricah. Kijub težav am pa je služba od le- ta 1974 do danes dosegla precej- šen napredek v svojem razvoju. K patrcmažni službi so priključili ba- biško dcjavTK)st, kadrovso se je okrefHla, uspešno so izvajali pre- ventivno patronažno delo,. posa- mezne enote patronažne službe — Kidričevo, Majšperk in tudi Or- mož w- so se strokovno pove- zale, poglobili so strokoviK) sode- lovanje znotraj in zunaj zavoda z ustreznimi službami, prevzeli so tudi domačo nego in precej razširi- ti svoj dekjv ni program. Za ta raz- voj gre zahvala predvsem doseda- nji vodji patronažne službe Mariji Pajič, ki jo sedaj nadomešča Dra- gica Tašner. Ob našem obisku je povedala: ,.Žal je patronažna služba vedno bolj obremenjena s kurativnim de- lom — to je ddo po narodlu zdravnika. Sestra daje injekcije, opravlja preveze, razgivavanja in druga opravila. Kljub temu se tru- dimo.. da preventivno delo ne bi zaostajalo in da bi ga v prihodnje še bolj razvili. V zadnjem času nas je nekaj sester zapustilo, opravili smo tudi nekatere organizacijske spremembe. Sedaj imamo na voljo le en osebni avtomobil namesto dv eh, kar precej otežuje "aše ddo, čeprav si prizadevamo, da bi to bolniki kar najmanj občutili. Delo patronažne sestre je izred- dno dinamično in raznoliko. Sestre sc pri svojem delu namreč povezu- jejo in posvetujejo s krajevnimi skupnostmi, z delovnimi organiza- djami svojih varovancev, s šolami, s skupnostjo socialnega skrbstva, stanovanjsko skupnostjo in tudi z v/gojnovarstvenimi zavodi. Priza- devamo si za čim boljše soddova- nje z vsemi temi ustanovami in or- ganizadjami, saj je to za naše uspešno delo nujno potrebno." Patronažna služba ima dokaj na- tančno razddjen delov ni čas. Raz- deljen je namreč na 2,5 ure notra- njega dela in na 5,5 ure zunanjega, torej terenskega dela. V času no- tranjega dda opravijo sestre nasle- dnje naloge: urejajo obezno doku- mentadjo o patronažnem delu, iz- delujejo dnevna in mesečna finan- čna in statistična poročila, analizi- rajo svoje delo in stanje na terenu, opravljajo razgovore s strankami in varovanci, urejajo pismene in- tervendje. vodijo posvete o stro- kovnem delu, sodelujejo s stro- kovnimi enotami, pripravljajo ob- vezi I ni material ter vsa ostala dro- bna dela, ki sodijo k temu poklicu. Terensko delo patronažne sestre pa zajema obiske bolnika na do- mu, za katere je dal naročilo zdravnik ter ostale bolnike in va- rovance, ki so kakorkoli c^oženi in Jih o tem obvestijo razne usta- nove in organizadje. Obiskujejo seveda tudi otročnice in novoro- jenčke o katerih dobijo obvestilo o rojstvu s porodnega oddelka pruj- ske bolnišnice. Ena od pomembnih dejavnosti patronažne službe je tudi domača nega. Načelo, da naj človek pravi- loma preživlja svojo starost v ck>- mačem okolju, se v naši družbi vse bolj uveljavlja. Služba domače nege Je ena od oblik družbene skr- bi, ki prispeva k boljšemu počutju starejših občanov v njihovem okolju. Nega na domu je tesno po- vezana s patronažno strokovno službo, s sosedsko pomočjo, ki se organizira pri organizadji Rdečega križa prek krajevnih skupnosti ali šol. Ne nazadnje pa se povezuje služba tudi z obdnsko skupnostjo socialnega skrbstva, saj ddujeta z roko v roki. V glavnem gre pri ne- gi na domu za ureditev in vzdrže- vanje bolnikovega prostora, /a na- kup potrebnih prehrambenih in drugih artikkjv, pomoč pri hranje- nju bolnika, za izvajanje enostav- nih zdravnikovih navodil, skrb za dobro psihično počutje ostarelega občana ali bolnika jc tudi ena od pomembnih nalog in tako dalje. Domačo nego opravljajo bolni- ške strežnice na domu, ki so za ta sodoben poklic tudi primerno usposobljene. Strežnice morajo se- veda imeti veselje do dela s starej- šimi ljudmi in za delo z družinami, sposobnost presojanja in razume- vanja, pripravljene morajo biti za pomoč, biti morajo strpne. Delo, ki ga opravlja bolniška strežnica na domu je zelo zahtevno in vre- dno posebnega družbenega prizna- nja. Služba nege na domu je zaenkrat namenjena starejšim, pomoči po- trebnim prebivalcem. Potrebo po negi predlaga službi zdravnik ali patronažna sestra, najbrž pa ob tem ne bi smeli stati ob strani sose- dje, prijatelji, znanci ostarelega občana, ki sam več ne more skrbeti zase tako, kot je to potrebno. „V občini Ptuj ima služba doma- če nege že tradicijo, saj se je v Ptuju organizirala pri stanovanjski skupnosti že leta 1963. Od leta 1966 dalje pa je služba orgam"zira- na pri krajevni skupnosti Ptuj za območje mesta, Rogoznice, Kidri- čevega in Cirkovc," je povedala Dragica Tašner in nadaljevala: ,,Naša ždja je, da bi nego na do- mu orgam'zirali tudi na območju Haloz in Slovenskih goric, kjer so potrebe izredno velike. Dokler ne bomo tega uresničičili, pa bi mora- li v krajevnih skupnosti organi- zirati sosedsko pomoč. Naših 12 strežnic komaj zmore delo v mestu in tudi tu pogrešamo sosedsko po- moč." Zaposleni v patronažni službi so prepričan:, da bodo zastavljene ci- lje na širokem področju svojega dda dosegli s strokovno usposo- bljen Dstjo in s prizadevnostjo ter ob podpori varovancev, posebej pa ob podpori in s sodelovanjem ti- stih ustanov, ki skrbe za človeka. Najbrž bi morali ob našem obi- sku malo bolj izpostaviti delo na terenu z vsemi njegovimi slabo- stmi, z vsemi žalostnimi in veselimi trenutki, ki Jih doživlja patronažna sestra ob svojem delu. Pa naj bo tokrat osrednja tema zgolj pred- stavitev te skorajda anonimne službe, ki lajša bolečine in osa- mljenost ostarelim občanom in po- maga pri uveljavljanju posamezni- ka v družbi. Prav prijetno in lepo bi bilo, ko bi kdaj kdo od varo- vancev ali bolnikov opisal svoja občutja, svoje izkušnje o sodelo- vanju s patronažno sestro ali stre- žnico. Gotovo bi bilo to mnogo bolj iskreno in cenjeno priznanje vsem sestram in strežnicam, ki opravljajo ta zahtev ni pokbc. N. D. Dragica Tašner (foto OM) TEDNIK ~ 'november 1980 NAŠE KMETIJSTVO - 7 SKRB ZA HRANO - SKRB VSEH POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Kjerkoli v Podravju govorimo o problemih razvoja agroživilstva v prihodnjem srednjeročnem obdo- bju povsod, kot enega najvažnej- ših dejavnikov povdarjamo potre- bo po organiziranju enote pospe- ševalne službe, tako v pogledu or- ganizacije kot financirania. Kmetijski zavod Maribor in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj sta bila kot območna pospeševalna zavoda pri- tegnjena v pripravo rešitev težav pospeševalne službe v Podravju. Pripravila sta tudi osnutek teksta za dogovor o skupnih temeljih pla- na 1981—1985 v Podravski regiji o organizaciji in financiranju kmetijske pospeševalne službe. V dogovoru pa povdarjajo, da je do- govorjena organizacija in sistemski način financiranja strokovne po- speševalne službe eden od glavnih pogojev za realizacijo dogovorje- nih planskih ciljev v proizvodnji hrane v zasebnem sektorju kmetij- stva Družbeni kmetijski sektor dosega ob sorazmerno dobri organizi- ranosti dobre proizvodne rezultate, težje naloge pa so pred kmetijsko pospeševalno in razvojno službo, ki je zadolžena za dvig kmetijske proizvodnje pri zasebnih kmeto- valcih v regiji. Tipična za to regijo je predvsem velika razdrobljenost posesti, saj je na tej površini okrog 25 000 kmetij s 104 000 hektarji kmetijske zemlje oz. 4,2 hektarja na kmetijo. Planske obveznosti, ki so si jih postavile zadružne kmetij- ske organizacije za bodoče 5 letno obdobje v pridelovanju hrane na zasebnem sektorju so pričakovane vendar zelo obsežne. Povečanje kmetijske proizvodnje je sicer odvisno od organiziranosti zasebnega sektorja, od pravilno in pravočasno uravnavanih cen, zagotavljanja potrebnega re- promateriala in mehanizacije ter od osveščenosti in informiranosti proizvajalcev, vendar pa osnovni povdarek vseh planskih pričako- vanj v zasebnem sektorju sloni na dobro organizirani in dovolj števil- čni kmetijski pospeševalni službi. Ta služba mora poleg večjega pri- delovanja hrane skrbeti še za večjo produktivnost in večji dohodek združenih kmetov, za boljše ob- delovanje in vključevanje slabo izkoriščenih in opuščenih kmetij- skih zemljišč v organizirano proiz- vodnjo... Sila težka naloga čaka pospeše- valno službo pri boljšem izkorišča- nju travinja, pri obnovah sado- vnjakov in vinogradov, število krav naj bi povečali za 11 odsto- tkov, število spitanih govedi pa za 25 odstotkov (potrebno bo zgraditi 650 hlevov), zaradi širjenja praši- čeraje bo potrebno zgraditi 23 000 ležišč za prašiče. Na 4200 kmetijah bodo potrebni novi silosi za pri- pravo raznih vrst silaže. Povečana proizvodnja pa zahteva tudi prido- bitev novih in usposobitev obstoje- čih kmetijskih površin. Z agro in hidromelioracijami je potrebno v tem obdobju usposobiti 4 800 hektarjev zemljišč. Zaradi pomanjkanja delovne moči na kmetijah je potrebno razumno uvajati novo mehanizaci- jo (še posebno v obliki strojnih skupnosti). f istih kmetij je sicer le 16 000, saj je le ena tretjina statističnih kmetij čistih kmetij, ki so izraziti tržni proizvajalci, vendar z zelo različno intenzivnostjo. 80(X) kmetij je zaščitenih, le te naj bi v bodoče bile glavni proizvajalci za trg. Delo kmetijske pospeševalne slu- žbe je v podravski regiji še posebej zahtevno, saj zajema povsem ne- razvita območja, hribovsko vi- šinske predele in obmejna obmo- čja. S kmetijskim pospeševanjem pa se v regiji kakor koli ukvarja le 64 strokovnih ljudi, stoodstotno angažiranih v pospeševanju pa je le 35 strokovnjakov kmetijstva. To pomeni, da na enega pospeševalca pride prek 700 kmetij v povprečju, obremenitev pa se giblje od 250 do 1 2(X) kmetij na pospeševalca, strokovno pa bi jih lahko dobro obravnaval le 200 do 300. To pomeni, da bi se strokovni pospe- ševalni kader moral vsaj podvojiti. To je tudi razumljivo, saj tudi v združenem delu za dobro tehnolo- ško proizvodnjo zaposlujemo na majhno skupino delavcev skupino- vodje, preddelavce, mojstre, obratovodje... s srednjo, višjo, vi- soko izobrazbo. Osnovna kmetijska pospeševalna služba bo še naprej ostala pri kme- tijskih organizacijah (v svetu je kmetijska pospeševalna služba javna služba, ki ji je naložena skrb za večje pridelovanje hrane za vse prebivalstvo), financirana bo še naprej iz marže pri odkupu kmetijskih pridelkov in živine, vendar pa pogosto ta marža ne more pokrivati vloženega pospe- ševalnega dela. Po splošni oceni okrog eno tretjino stroškov pospe- ševanja ni možno pokriti iz doho- dka kmetijskih organizacij. Ze sedaj je bila kmetijska pospeševal- na služba regresirana od raznih interesnih skupnosti s področja kmetijstva in tudi v naprej bo morala vsaj ena tretina sredstev biti sistemsko rešena. Nadgradnja kmetijske pospeše- valne službe pa bo v podravski re- giji za družbeni in zasebni sektor kmetijstva v Kmetijskem zavodu Maribor in Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju. Pri enem izmed zavodov pa bi kmalu morali osnovati skupni pro- jektantski oz. gradbeni oddelek za kmetijske zgradbe in kmečke hiše. Res je, da status kmetijskega pospeševanja v Podravski regiji in v Sloveniji ni urejen, to se dobro odraža tudi pri zagotavljanju surovin za tovarno sladkorja v Ormožu. Res pa je tudi to, da bo usmeritev v te kadre in organiza- cijo pospeševalno službo morala biti prioriteta v naslednjem sred- njeročnem obdobju, še zlasti ob omejitvah investicij je to nujno, saj bo na obstoječih površinah po- trebno pridelati čim več hrane — to je verjetno želja nas vseh, ne le kmetijcev saj vendar jemo vsi, tisti v mestu in oni na deželi. Torej naj bo tudi pospeševanje kmetijstva skrb vseh. N. Kotar POGOVOR Z ALOJZOM ČUČKOM, DIREKTORJEM TOZD ZA PTT PROMET PTUJ V naslednjem obdobju poudarek telefoniji v začetku oktobra 1980 je območna samoupravna interesna skupnost za PTT pro- met Maribor dala v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja območne SIS za PTT promet Maribor za obdobje 1981-1985. V združenem delu in v KS je za ta delovni osnutek vladalo precejšnje zanimanje, za kar priča med drugim že sama udeležba na razpravah o njegovi vsebini. V ormoški in ptujski občini so bile razprave istega dne, v četrtek 13. novembra, udeležba pa je bila več kot zadovoljiva. Alojz Cuček, direktor TOZD za PTT pro- met v Ptuju je o vsebin, obeh razprav povedal: ,,Kratka in groba ocena obeh razprav je, da so uspele. Tako po številu udeležencev, kot po vsebini in izredno bogati razpravi. Zavedamo se, da je na področju PTT dejavnosti problematika prisotna, zato so dejanske potrebe toliko bolj potrebne temeljitega vsklajevanja z dejanskimi možnostmi. Povdariti moram, da v tem predlogu samoupravnega sporazuma nismo navedli le spiska želja, ampak dejanske potrebe, ki že tako v mnogočem zaostajajo' za dejan- skim razvojem. Moram povedati, da so delegati iz KS posku- šali nakazati realne potrebe in probleme, soča- sno so ponudili prizadevnost pri reševanju na osnovi skupnih vlaganj. Tako bomo prav goto- vo naredili korak naprej, zlasti na področju telefonije, pa tudi glede same PTT službe. Zavedamo se, da nam sedanje razpoložljive možnosti ne dajejo tolikšnega prostora, da bi lahko uspešno storili ta razvojni korak, vendar pa se trudimo z vsemi razpoložljivimi sredstvi delovati kolikor se da učinkovito. Z dogovarja- njem želimo doseči tisto, kar je bilo v preteklo- ti zamujenega." • Kakšna sredstva načrtujete za realizacijo zastavljenega programa za naslednje srednjero- čno obdobje na področju PTT dejavnosti? ,,V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravamo usmeriti skupna družbena sredstva za PTT promet v znesku 242 milijonov 817 tisoč din. Od tega bomo le 18,4 odstotka usmerili v poštne investicije, 0,2 odstotka v telegrafske investicije in kar 81,4 odstotkov za telefonijo. Struktura sredstev pri sofinanciranju zastavljenih programov pa je naslednja. Lastnih sredstev predvidevamo le 23 odstotkov, združe- nih sredstev predvidevamo 39 odstotkov, ostalo pa naj bi bili krediti na nivoju delovne or- ganizacije v višini 37 odstotkov. Odstotek kreditiranja je višji, kot ga dovoljujejo naši družbeni dogovori, vendar gre to na račun osta- lih TOZD v okviru delovne organizacije." Za kaj vse pa bodo zbrana sredstva namenje- na? ,,Za investicije, oziroma za gradbene objekte predvidevamo povsod v KS sofinanciranja, ta- ko na območju ptujske kot ormoške občine. Tako predvidevamo v KS Dornava, Polenšak, Leskovec, Ormož, Moškanjci, Podgorci, itd, sofinanciranja pri izgradnji oziroma adaptaciji PTT prostorov. V Središču ob Dravi Majšperku in Ptuju predvidevamo sredstva tudi za razširi- tev posameznih prostorov, kar bo prispevalo k razširitvi telefonije na našem območju. V naslednjem srednjeročnem obdobju pred- videvamo večjo modernizacijo v poštnem prometu. Tako predvidevamo več ,,šalterskih terminalov" več avtomobilskih dostav, zlasti tam, kjer nam terenski pogoji to dovoljujejo. Pretežni del sredstev pa bomo usmerili v telekomunikacijske naprave in telefonska omre- žja od Ptuja in Ormoža, skratka na vsem območju naše TOZD. V prvih letih predvide- vamo priključitev na avtomatsko omrežje še vse tiste induktorske telefonske centrale, ki obstaja- jo v oddaljenejših krajih na območju Haloz in Slovenskih goric. Predvidevamo tudi večjo investicijo pri polaganju koaksialnega kabla na relaciji Mari- bor—Murska Sobota. Nosilec investicije smo mi, z združevanjem sredstev celotne slovenske PTT. Večja investicija je predvidena tudi pri izgradnji in razširitvi telefonske centrale v Ptu- ju, kjer bomo od sedanjih 3000 številk, tako, da jih bo potem skupaj 6000. Razširitve so predvidene tudi v Juršincih, Cirkovcih, Cirkulanah, Trnovski vasi, Gorišnici, Hajdini, Mašperku, Markovcih, Ormožu, Ivajnkovcih, Miklavžu, Podgorcih, Središču, Tomažu, Veliki Nedelji in še kje. Predvidena pa je tudi gradnja nove telefonske centrale v Dornavi skupaj z no- vo pošto. Prenosni visokoferkvenčni sistemi so pred- videni za relacije Ptuj—Cirkulane, Mari- bor—Ptuj, Ormož—Maribor, Ormož—Sredi- šče, Ptuj—Majšperk, Ptuj—Cirkovce, itd. Prav tako imamo predvidenih več krajevnih telefon- skih mrež, kjer bomo skupaj s KS na podlagi predhodnih dogovorov skupno vlagali. Tako bodo dane večje možnosti za grad.ijo oziroma napeljavo telefonov v posamezne vasi. Vse to pa je pogojeno z učinkovitim dogovarjanjem s predstavniki KS, oziroma vsemi dejavniki v občinah za zagotovitev, oziroma združevanje potrebnih finančnih sredstev. Do tega pa mora priti, če hočemo, da bomo naše naloge in predvidevanja, pa tudi prizadevanja realizirali tako, kot smo si jih zastavili — v dobro družbe kot celote." M. Ozmec Ali bo na tem mestu zrasel vikend? Preveč je biti sentimentalen, ko gre za propadanje teh slamnatih bajt, takšne so zakonitosti razvoja, tega ne bo mogoče preprečiti. Mar res bije zadnja ura tem nekoč lepo grajenim bajtam v katerih so lju- dje množično prebijali siromašne trenutke. Bodo res taka naselja hribovskih kmetov-propadla izgi- nila? To so vprašanja, ki jih hri- bovski kmetje nosijo s seboj že več let kot težko breme, kot moro. Vprašanja ostajajo brez odgovo- rov; nanje odgovarja čas. Neusmi- ljeno in brez hrupa. Iz leta v leto je na podeželju manj ljudi. Nihče več noče ostati na deželi, nihče več no- če pasti itd. Tako se z dneva v dan tožijo stari hribovski kmetje, ko govor nanese na to, kot še vedno zatrjujejo: včasih je bilo poleti na hribih sila živahno in prijetno, pa čeprav je bilo dela čez mero. Ni pa bilo dolgega časa, kakršen je da- nes. Saj ne, da bi človek jokal za ti- stim, česar ni več, kar izginja, kar bo izginilo. Ne! Čas je tak, razvoj prinaša svoje, tako je menda čisto prav, ker človek doživlja tudi dru- gačne čase, se včasih spomni na to ali ono pa mu je v trenutku hudo. Mlajšim, njihovim otrokom, deže- la ne pomeni več tistega, kar je po- menila njim. Mladi so odšli v me- sta, v tovarne, zaposlili so se v ho- telih in trgovinah, svoje kose kru- ha si zaslužijo z manj truda, kot so si ga njihovi očetje, zato niso in ne bodo prav nič sentimentalni, če se bodo domovi na hribih podrli, če na ognjiščih ne bo več plapolal ogenj, če bodo kible z mesom prazne. Čeprav gre za staro, čudovito hribovsko arhitekturo, je njim vse to prav malo mar. Morda se bo kdo od njih čez leta spomnil pra- znega očetovega doma, pa se bo z avtomobilom zapeljal tja in ga morda, če se mu bo splačalo, preuredil v vikend. Splača se tega spomniti in poseči v preteklost ti- stih lepih večevov, ko je bilo lepo, ko so se zvečer utrujeni od dolgega dne zbrali v kakšnem domu ob ognjišču in zapeli. Ali pa se je celo našel kdo, ki je vzel harmoniko in potegnil meh, da so sve zasrbele pete, ko so se zavtrteli, pa čeprav so ves dan delali, utrujenosti pa le niso pokazali. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Pod strohnelo slamo se ruši preperelo ostrege. KLJUB TEŽAVAM 00 VEČJIH USPEHOV Sladkorne pese ni dovolj Na sedemnajsti seji sveta skupnosti podravskih občin je tekla beseda tudi o zagotovitvi zadostnih količin sladkorne pese za tovarno sladkorja v Ormožu v letu 1981 in naslednjih letih. ('epra\ še vedno ne pokrivamo surovinskih potreb za polno obra- tovanje sladkorne tovarne lahko petletno obdobje pridelovanja slad- korne pese ocenjujemo kot uspešno, še zlasti, če upoštevamo, daje v teh letih pridelovanje te poljščine spremljala kopica problemov. Žetvene površine sladkorne pese v podravskih občinah so se cxi leta 1976 do letošnjega leta povečale za 58.9 odstotka po občinah pa tako: v Mariboru 76 odstotno, v Lenartu 74 odstotno, v Slovenski Bistrici 50 odstotno. \ Ptuju 48 odstotno in v Ormožu 59 odstotno. Zmogljivost tovarne je 320.000 ton na leto oziroma 400 ton na dan — v 80 dnevni kampanji. Pri dnevni predelavi 320.000 ton sladkorne nese. bi v tovarni sladkorja v Ormožu proizvedli 43 000 ton belega sladkorja, okrog 15 000 ton mela-se in 15 200 ton suhih pesnih rezancev; pri polni kapaciteti bi imeli zaposlenih skupaj 407 ljudi, od tega 79 sezoncev. Skupni plan setve za leto 1980je bil 6825 hektarjev, skupno paje bilo posejanih le 3307 hektarjev ali 48 odstotkov od načrtovanega. Priča- kovani skupni pridelek sladkorne pese v letu 1980 ocenjujejo na 120000 ton. s to količino pe.se pa bodo kapacitete tovarne izkoriščene le 40 odstotno. Iz osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Poslovne skupnosti za sladkor Slovenije za naslednje petletno obdobje .so razvidne planske površine po posameznih letih in količine sladkorne pese. ki .so potrebne za polno izkoriščanje kapacitet tovarne, plan setve v prihodnjem letu pa ostaja enak letošnjemu. Sladkorna pesa je bila za družbene in male zasebne pridelovalce novost, ki zahteva uvajanje sodobne tehnologije pridelovanja. Ta pa mora biti zasnovana na racionalnem pridelovanju, usklajenem do- hodkovnem razmerju skozi vrednotenje kilograma pese in prodajne cene sladkorja. Vrednostna razmerja cen bi morali usklajevati znotraj poljedelskega kolobarja osnovnih poljščin. Ta so se v zadnjih petih letih močno spremenila v slabo sladkorne pese, saj bi se razmerje pšenice in sladkorne pese moralo gibati med 1 : 0,25 ali 0,26. S premijo iz republiških virov za uvajanje nove poljščine in za regresiranje umetnega gnojila ter s stimulacijo tovarne so poskušali sicer priti do cene pese, ki bi bila stimulativna in vabljiva za kmetovalce. Tako se je letošnja odkupna cena gibala v mejah med 1.20 in 4.30 dinarja za kilogram sladkorne pese. odvisno od vsebnosti sladkorja. izliodi.ščna cena za leto 1981 je izvršni odbor Poslovne skupnosti za sladkor določil konecjulija — 1.50dinarja za kilogram pri vsebnosti 15,5 odstotkov sladkorja, ob prištetih nadomestilih, premijah ... bo cena od 1.60 do 1.80 dinarja za kilogram, kar bi (tako menijo v Tovarni sladkorja v Ormožu) moralo biti ekonomsko privlačno in stimulativno. Vsa specialna mehanizacija za pridelovanje sladkorne pese je na- bavljena in na razpolago v zadrugah in kmetijskih kombinatih (12 šcstrednih in 45 enorednih kombajnov za spravilo pese), mineralna gnojila in zaščitna sredstva za pridelovanje sladkorne pese so zagoto- vljena. Pridelovalci pa lahko na vsakih 10 ton oddane pese kupijo po tovarniški ceni 50 kilogramov sladkorja, pesne rezance. V občinskih skupščinah moramo jasno opredeliti razpoložljivost zemlje, realizacijo plana, še s posebnim povdarkom na realizacijo plana setvenih površin in pridelovanja hrane. V ormoški tovarni sladkorja tudi menijo, da bi in vesticijska vlaganja pri urejanju zemlji.šč morali usmerjati tako. da bi omogočili vsaj na delu urejenih površin skupno obdelavo z enotnim kolobarjem, ki omogoča racionalno izkoriščanje .sodobne kmetijske mehanizacije. Dopolniti je potrebno kreditne pogoje za vlaganje v urejanje zemljišč in s tem v zvezi dopolniti tudi vso zakonodajo. Na seji Sveta skupnosti podravskih občin so delegati menih, da bo pa \endar kljub zapisanim podatkom stvari potrebno temeljito pre- tehtali. saj vse kaže. da strojev za spravilo pridelka sladkorne pese nimamo dovolj (to seje dobro pokazalo pri letošnjem spravilu), in da nimamo toliko obdelovalne zemlje kot bi jo za štiriletni kolobar potrebovali, oziroma toliko, kot so obveze tako družbenega kot zaseb- nega sektorja. Forej: nekaj je narobe z našimi podatki o obdelovani zemlji ali pa je res to. kol so na seji povedali, da so pri površinah zajete ludi pt)ti. kolovozi in še kaj. feh pa resnično ne moremo zasejati s sladkorno peso. Res pa je. da tovarno imamo in bomo morali zagotoviti ludi surovino za to tovarno, vendar bomo pri tem morali razmišljati tudi o setvi na površinah izven pod ravske regije — prav je. da kmalu ovržemo stališče: čc plan setve v zasebnem sektorju kmetijstva ne bo realiziran naj se obveza prenese k družbenemu sektorju kmetijstva ali pa naj se setev sladkorne pese reši kako drugače (administrativno). N. Kotar Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti Na osnovi statuta m poslovnika Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj je za jutri sklicana skupščina Kmetijske zemljiške skupnosU občine Ptuj. Beseda bo o planskih aktih kmetijske zemljiške skupnosti. / veze kmetijskih zemljiških skupnosti, območne vodne skupnosti Drava Maribor, gozdarstva in lesno predelovalne industrije, pristopu k posebni raziskovalni skupnosti za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo, ter o predlogu pobude za sklenitev DD za odškodnino zaradi spremembe namcrnbnt)sli kmetijskih zemljišč in gj.>zda v SR Sloveniji. N. Kotar Iz proizvodnega procesa v tovarni sladkorja Foto: J. Bračič 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 20. november 'i980 — TEDNIK Dober Jen! Nemren ali lirgcičik kak da najpret vremen vun zašinflen. To je pravi narobe svet. Kumersmo se prvega snega reši i. ž" seje drugi gor na prvega sprava. In lo že v začetki novembra. Še zdaj nemreč pšenice vsejati noje kak zgleda niti nemo moga. Pa kaj bijomra. Jaz tak provin: Nikak neje tak bilo. ke ne bi nekak bih . . . Saj vele kak provimo: Zemlja /se ti do no fse ti vzeme . . . Kak pa sle kaj Martinovoje preživeli? Mošt seje v vino spremena. Malo je letos lota naša vinska kapljica boj kisla pa se glih tak dobro po guii dojposmekne. Jaz loti vinski švic že odnegda spoštuvlen. Dve. tri kupice na den .w več vredne kak cela lekarna vroštva. Clovik ga pač more vedeli pili ne pa žlempali kak žejna krava. Sajje že naš najvejkši pesnik Prešeren napisa, daje to tekočina, kiftopi fse skrbi no v potrtih prsih upanje budi... Tistin. ki ne poznate pivske mere. bi rad drgoč poveda. da je n jvember mesec boj proti alkoholizmi. To seveda ne pomeni, da bi mogli vino sovražili, pač pa ga je treba zmerno no spoštljivo v dušo nalakali. ,Pa se preselmo od vina k boj resnim stvaren. To v prejšnjen Tedniki sen šteja, da se vil ptujskih krajevnih skupnostih no v krajevni skupnosti Kidričevo no .še na Polen.šaki na rejerendum za plačevaje samoprispevka priprovlajo. Referendum, de v nedeljo 7 decembra. Tudi v naši krajevni skupnosti Suhi breg smo letos spomladi uspešno referendum pod streho spravU. Jaz mislin no predlagan, da bi se mogli tudi Ptujačni no Kidričani ter seveda drugi tak izkazati kak na našen bregi. Saj loti referendumski dinar v domačenkraji ostane no ž jin komunalne no druge probleme rešuvlemo. ri nas smo s samoprispevkon ceste pošudrali, nekaj safalta gor napoppali, vodovod zgrodli, gasilski dum popravil no še marsikaj drugega zrihlali. Tudi udarniško smo delali no .še novi tranformator postavil, kenan zaj več elektrika ne pomežikovle. Takje lo — v .slogije moč no zato Ptujčane no Kidričane že gnespozivlem, da na glasovnici zaokrožile »ZA«. LUJZEK VOZNIKI PAZITE NA MALČKE! Vsakdanja opozorila o nesrečah na naših cestah, ko mnogokrat izgubljajo življenja tudi otroci, bi nas morala vse skupaj prizadeti, saj izguba lastnega otroka za starše ni tako enostavna zadeva, da bi lahko šli mirno mimo takih problemov. Mnogi vozniki (lahko rečemo večina njih) .so zelo pozorni na taka mesta, kjer prečkajo cesto malčki in šolski otroci, so pa med njimi tudi brezvestne~i in pTav njim je name- njen ta sestavek. Večkrat sem bil osebno tudi priča dogodkom v Kidričevem, ko nekateri šoferji osebnih vozil ni.so upoštevali prehoda čez cesto ob nekdanjem avtobusnem postajališču. To resnično ni označeno, toda "zanj že mnogo let vedo vsi tisti, ki se vozijo v službo v TGA in bi ga zato naj tudi upoštevali. Zanimivoje namreč to. da zmanjšajo brzino Tudi na nezaščitenih prehodih pazite na naše malčke Foto: K. Zoreč tisti vozniki, ki so od drugod, medtem ko nekateri drvijo, kot da jim ni prav nič mar kaj je pred njimi, pa čeprav vozijo tudi tam kjer ni označb za prehod, ki ga sicer zelo dobro poznajo. Prav bi bilo. da bi pristojni za to postavili še ustrezne znake, da cesto prečkajo šolski otroci ali malčki iz vrtca. Prosimo vas vozniki bodite obzirni do otrok — morda bo kdaj med njimi tudi vaš? RAZMI- SLITE! France Meško VARČEVANJE, KI LAHKO POVZROČI NESREČO V Kidričevem v stanov, bloku HS štev. 15. zadnji vhod. nimajo , raz.svetljave že več kot dve leti. Pokvaril se je avtomat in delavci ELEKTRO so napako popravili, plačati pa bi morali po 100 din na .stanovalca. Ko bi morali plačati račun sta dve stranki od šestih, koliko jih stanuje v tem vhodu, odpovedali, ker ne rabijo toka na stopnišču. V tem vhodu je 14 otrok, menim, da lahko pride do nesreče, pri otrokih, pri hoji ponoči, razlog tudi obiska zdravnika itd. Sploh v okviru l)SZ. bi moral HS ukrepati proti takšnemu nepremišljenemu ravnanju. Stroški pa naraščajo. in jih bo pozneje še težje plačati. Konrad Zoreč »Pokaži kaj znaš" Mladinska organizacija v Ciradišču v Slovenskih goricah, prireja 30. n'ovembra mladinsko oddajo »Pokaži kaj znaš«. Na oddaji, ki jo bodo priredili v gradiškem kulturnem domu bodo sodelovali mladi i/ lenarške občine v glasbeni, humoristični in drugi obliki na prireditvi, ki JO bo povezoval ansambel Skrivnost. Osnovna organizacija ZSMS (iradišče si prizadeva, da bi na tej prireditvi bilo kar največ sodelujočih, dobiček, ki ga predvidevajo dobiti od vstopnine pa bodo namenili za dokončno ureditev svojega mladinskega kluba. Mladi v (iradišču so bili v letošnjem letu tudi /elo dejavni, poleg urejanja mladinskega kluba so se aktivno vključevali v drugih organizacijah in društvih v kraju. Zavedajo se zadanih nalog, zato Jih tudi rešujejo in i/polnjujejo na ta način, da skušaji' v mladin- sko delo vnesti nove oblike delovanja, da bi se tako mladina k.ir najbolj uveljavila. Janez Lorber Pionirke Drave šeste Na republiškem prvenstvu za pionirke, ki je bil v športni dvorani v Šentjerneju na Dolenj- skem, so nastopile pionirke ptuj- ske Drave, ki so si na predtekmo- vanjih izborile pravico nastopa- nja na finalnem tekmovanju. Ekipa Drave je nastopila kot najmlajša, ki si bo izkušnje šele pridobila, odlikovala jih je izred- na borbenost, bila je enakovred- na razen Alplesu in Olimpiji, ki so bile za razred boljši. Rezultati nastopa ptujske eki- pe: Mlinotest: Drava 13:9, Dra- va:Novo mesto 5:3, Drava:Stopi- če 10:10. Za ekipo Drave je bila najuspešnejša strelka Vraberjeva z 1 1 zadetki. anc Aluminij- Drava 69 Danes popoldan bo v Kidriče- vem zanimivo prijateljsko sreča- nje nogometnih veteranov Alu- minija in Drave''69. Med drugimi bodo nastopili: Krnjič, Veličko- vič, Kneževič, Špehonja, Vodu- šek, Perič, Kolarič,Kranjc, Kor- nik. Korenjak, bratje Plajnšek, Vrbanec. Srečanje bo v počasti- tev tovarniškega praznika TGA Boris Kidrič. l. k. SPOMINSKO OBELEŽJE NARODNI ZAŠČITI V okviru prireditev ob malem Borštnikovem srečanju na območ- ju občine Slovenska Bistrica, je bil letošnji osrednji dogodek odkritje spominskega obeležja, ki so ga posvetili ustanovitvi narodne zaščite za tedanji okraj Slovenska Bistrica. Svečanosti sta se udeležila tudi Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc. Spominsko obeležje je na Jugovi domačiji v Laporju, kjer je bil 18. marca 1945 mučen in kasneje ubit aktivist OE Oton Ogrizck-Bojan. Skrb za spominsko obeležje so prevzeli domačini, še posebno učenci osnovne .šole Cjustav Šilih iz Laporja. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Prebiram vaše članke m tokrat ne morem ostati brez besed. Rada bi dodala nekaj k članku tov. F. Meška, ki je bil objavljen v Tedniku, 6. novembra pod naslovom SMETISCE ZA TRGOVINO (v Kidri- čevem!). Rada bi potrdila resničnost njegovih besed, da ne- kateri res še danes gredo gluhi in slepi mimo član- kov in objav, ko govorimo o onesnaževanju našega okolja, naše narave. 7.alostno pa je, ko se med gluhimi in slepimi najde- jo prosvetni delavci, ki za svojo okolico skrbijo kot za lanski sneg. Primer, ki ga navajam ni vsakdanji: Pred samim pročeljem učiteljskega bloka v Gori- šnici pod okni spalnic, raste že nekaj let visoko sme- tišče ob ograji vrta, obraslo s koprivami — idealno zbirališče za podgane, katerim je še samo korak do neomreženih, nezasteklenih kletnih oken, razpadajo- če pohištvo za garažami; zelenica zarasla s pleve- lom... Od vsega tega pa je še najbolj žalostno to, da se učiteljski blok nahaja v strogem središču lepo in skr- bno urejene Gorišnice, vsega okrog 60 metrov od spomenika, od šole, od cerkve, pokopališča, od špor- tnega igrišča, pošte. Težko je to verjeti, pa se lahko prepričate, da je res, seveda prej kot bo zapadel nov, večji sneg, ki bi začasno prekril resnico. Mogoče pomladi?! S spoštovanjem! 1. P. OBISK V HARMONIKARJEVI DELAVNICI Pred leti me je sredi Ptuja ustavil zneznanec in me spraševal, če mi je znano, kje in kdo v Ptuju popra- vlja harmonike, kajti le to je imel tudi oprtano prek ramen. Zal ni- sem vedel odgovora in upam, da je možakar s tisto ,,frajtonarco" le našel tistega mojstra na koncu Prešernove ulice, kjer ima danes svojo majhno delavnico, samo 3,7 metra krat 2,2 metra, kar skupaj znese nekaj več kot osem kvadrat- nih metrov površine. Nedavno tega me je do tja pope- ljal urar Drago Pernek in tedaj sva se z Alojzem FURJANOM že tudi dogovorila za ta pogovor. Naj za- pišemo, da Lojze kot ga domači kličejo, opravlja svojo obrt v po- poldanskem času, ker je dopoldan zaposlen v Agisu, kot rezalec odlitkov. Glasbene inštrumente pa popravlja samo popolne. Takole nam je pripovedoval o svojem ži- vljenju. ,,Rodil sem se v Drenovci pri Zavrču. Ze z osmimi leti sem igral na harmoniko. Pri očetu, ki je bil znan daleč naokoli kot dober mu- zikant, sem se tudi sam naučil po- pravljati harmonike pa tudi druge instrumente, kot so tamburice, violine, trobente, orgle, klavirji itd. Danes res ne bi mogel odgovo- riti, koliko harmonik in drugih in- štrumentov sem popravil. Sicer pa je sedaj te instrumente dokaj težko popravljati, ker zanje ni mogoče dobiti nadomestnih delov. Nekaj tega sicer sam izdelujem, vsega pa seveda ni mogoče, ker so za to po- trebni posebni stroji, teh pa ni- mam.." Naj zapišemo, da je diatonično harmoniko, ki jo drži tudi v ro- kah, sam izdelal oziroma naredil za svoje potrebe, kajti kot nam je dejal, je doslej igral že najmanj na 250 gostijah, da drugih zabav kot so praznovanja osebnih praznikov in podobno niti ne omenja. S teh gostij ima Furjan seveda mnogo lepih pa tudi malce nenavadnih spominov in kdaj pozneje bomo katerega od njih zapisali. Danes naj zapišemo samo to, da si Furjan še kako želi, da bi dobil za opra- vljanje svoje popoldanske obrti malo boljši lokal in upaj^Mo, da ga bo tudi dobil. Besedilo in posnetek: Franjo Hovnik 00 ZSMS Juršinci - gostiteljica kviza »Slovenske gorice v boju za svobodo" OO ZSMS Juršinci je v soboto 15. novembra bila gostiteljica kviza '>Slovenske gorice v boju za svo- bodo«."ki ga že drugič organizira OOZSMS »Franc Kramberecr« Rogoznica. na njem pa sodelujejo _00 ZS.VIS s področja Slovenskih goric. V prvem delu tekmovanja sta se pomerili OO ZSMS.Iuršinci in »Franc Kramberger« Rogoznica. OO ZSMS Kicar kljub obljubi na tekmovanje ni prišla. Ekipi sta odgovarjali na tri kroge vprašanj: — Ptuj v boju za lepše dni — KS — samoupravna skupnost krajanov — Šport. V boju s pra\ ilnimi odgovori sta ekipi bili povsem izenačeni, vendar je ob koncu imela več sreče OO ZSMS »Franc Kramberger« Rogoznica. Kvizje potekal v prijetnem tekmovalnem vzdu- šju. saj so mladi iz Jursinc skorajda napolnili pro- .svctno dvorano, izkazali pa so se tudi z dobro or- ganizacijo. Obe ekipi sta pripravili tudi kulturne programe. Drugi finalist kviza bo znan v soboto 22. no- vembra. V Destrniku se bodo pomerile 00 ZSMS Destrnik. Trnovska vas in Podvinci. 1'inale kviza bo 29. novembra v Rogoznici. to pa bo v krajevni skupnosti Herc^a Lacka Rogoznica tudi osrednja prireditev v počastitev Dneva republike. M. L. „DENARPA GRE ZA KAVICO.J" Sreda, 5. november ob 10. uri na dvorišču zgradbe ob Rajčevi 3 v Ptuju. Kar lepo število občanov se je zbralo na javni dražbi, ki jo je razpisal oddelek za občo upravo Skupščine ob- čine Ptuj. Prodajali so kolesa z motorjem, dvo- kolesa, motorna kolesa, pa razne dele koles in druge predmete. Tik pred začetkom javne dra- žbe, ki se je odvijala v mrzlem zimsko obarva- nem dopoldnevu, je bilo vzdušje prav razburlji- vo. Med kupci je bilo precej radovednežev, ki so prišli na zabavno prodajo rabljenih in poza- bljenih ali ukradenih koles. Nihče od vprašanih ni želel povedati, koliko je pripravljen plačati za nakup kolesa z motor- jem ali dvokolesa, ko pa se je dražba pričela, ko so številke (beri dinarji) frčali sem in tja v hla- dnem zraku, pa so se oči zasvetile, pesti so se stiskale, vzdihi ogorčenja in vzdihi olajšanja so sledili drug drugemu. Končno je izklicana zadnja ocena in dvokolo je prodano. Umazano, nekoliko odrgnjeno, pa vendar celo in čisto uporabno. Pa smo kupce povprašali, kaj menijo, kam gre ta denar, ki ga oddelek ,,prisluži" s prodajo najdenih predmetov. In kaj je dejal eden od vr- lih občanov? ,,Ja, za kavico ga imajo tisti na občini!", je .samozavestno zatrdil in modro po- kimal. Tudi okrog njega stoječi so temu pritrdili in se hahljali. Da ne bo nesporazuma in da bi tudi ostalim pojasnili, kako je s tem denarjem, smo povpra,šali Livijo Stanič, kam gre ta denar: ,,Tovariši se motijo,' je dejala z nasmehom, kljub mrazu, ki je grizel kot sredi najhujše zime, ,,ta denar gre v občinski proračun — po zakonu. S temi sredstvi mi tudi delno krijemo stroške objave, hranjenja predmetov in še druge stroške. O proračunu pa tako ali tako sklepajo delegati zborov občinske skupščine." To nejasnost smo torej pojasnili. Pa še ideja, ki jo je povedal eden od potencialnih kupcev dvokolesa. Dejal je, da bi lahko v Ptuju razmi- slili o izposojevalnici koles. V trgovini jih mar- sikdaj ni moč kupiti ali pa so za nekatere pre- dragi. Ob vikendih, ko je lepo vreme, pa bi se prilegel izlet s kolesom. Pa tudi za druge prilo- žnosti bi si jih lahko občani proti primerni od- škodnini izposojali. Ideja^ o kateri bi veljalo razmishti! N. D. Tradicija tamburašev in kmečki turizem na Hajndlu Predstaviti želim tamburaški orkester, njegov pokrovitelj je prosvetno društvo Velika Nedelja in običaje o domačih jedeh, ki jih spretno pripravi in postreže vsa- kemu gostu Štefka Grdiša, lastnica objekta kmečkega turizma na Hajndlu. Vrata hiše so bila odprta. Veliko domačinov sem spoznal, ko sem vstopil v lokal. Sedel sem v .sobi v kateri posedajo gosti polni zadovoljstva, ker so bili lepo po- streženi z domačimi jedili, in oku- .sili kapljico, ki je zrasla na doma- čih tleh. Prav prijetno je bilo gle- dali fante s tamburaškimi instru- menti, ki so z veselim razpolože- njem dokazovali gostom, da znajo zaigrati tako kot se je to dogajalo nekoč. Prav presenečen sem bil, ko ■sem prisluhnil melodijam, ki so jih zaigrali fantje iz Velike Nedelje, saj jih je bilo prej malo slišati, razen takrat ko so nastopali na kakšnih javnih avdicijah. Štefka je razmeroma že starejša vaščanka, po srcu zelo dobra, vedno nasmejana, vsakogar rada sprejme in mu postreže pa naj si bo domačin ali tujec. Za njo so vsi enaki. Gost mora biti postrežen, ne .samo s tistimi dobrinami za ka- tere se je odločil, postrežba je tudi važna s toplim nasmehom. Naš izbor običajev, predvsem tamburašev, ni znanstven, še manj popoln, naj le opozori na veliko bogastvo pri nas še živih ali vsaj do nedavna živih ljudskih obi- čajev, ki spremljajo dogodke leta nazaj. Tesno povezane z običaji so se pojavile tudi stare ljudske jedi. Naš izbor ljudskih jedi je raz- meroma skromen , več najdemo na kakšnih vaških domovih, ali pa na kmečkih turizmih kot je ta na Hajndlu pri Štefki Grdiša. Z njimi želi predvsem ustreči tistim go- stom, ki se jim bo zahotelo pri- stnih domačih jedi. Besedilo in posnetek; Viktor Rajh Instrumenti tamburaske^a orkestra i/ Velike Nedelje. Praznično pred lokalom Štefke Grdiševe na Hajndlu. TEDNIK ~ ^^^^ KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Tudi letos v gostilniški dvorani o kulturnem domu v Zgornji Ščavnici smo že poročali, vendar kulturni dom je še vedno zaprt, kjer ne najdejo dokončne rešitve, čeprav jezaprt že več kot štiri leta. V njem sože urejevali in ga prenavljali, vendar je še vedno neuporaben. Krajani, še posebno pa mladi ga že več let nestrpno čakajo, saj ga tudi potrebujejo. V Zgornji Sčavnici imajo moški in ženske pevski zbor. ki delujeta .samostojno. Moškizborvodi Milana E^der.ženski pa Bojana Katjan.oba zbora vadita v prostorih osnovne .šole v Zgornji Sčavnici. V tem prija- znem kraju so pripravljeni organizirati tudi dramske dejavnosti, vendar nimajo primernih prostorov. Mladi v Zgornji j^čavnici so v lanskem letu organizirali mladinsko prireditev z naslovom »(jlas Slovenskih goric.« v gostilniški dvorani pri Molehu v Zg. Ščavnici. Prireditcvje bila dobro organizirana in množično obiskana, tudi v tekmovalnem programu. V lanskem letuje bilo rečeno, da bo letošnja prireditev, ki bi naj postala tradicionalna, že v obno- vljenem kulturnem domu. vendar ostalo je samo pri obljubah. Prireditev »Gla.s Slovenskih goric«, ki jo letos drugič organizirajo bodo morali znova prirediti v gostilniški dvorani pri Molehu in sicer bo 6. decembra tega leta. čeprav je tam za takšne prireditve prostor neprimeren. Ob koncu velja omeniti, da si prizadevni krajani in mladinci v Zgornji Ščavnici res zaslužijo za svoj trud na kulturnem področju kaj več kot zaklenjena vrata na kulturnem domu. Janez Lorber MEDČLOVEŠKI ODNOSI NA PREIZKUŠNJI Sicer dokaj banalen primer, pa vndar ne toliko, da ne bi bil vreden tega zapisa. Zgodilo se je v petek okrog 11. ure pred gostilno Ribi' v Ptuju. Starejši možakar je pod pozo maliganov, ki jih njegovo telo ni več preneslo, enostavno omedlel v gostilni Natakarice so bile toliko ,,prijazne", da so ga položile pred vrata na betonska tla in s tem je bila zadeva zanje dokaj ziidovoljivo opravljena. Ne vemo, kdo je poklical sorodnike tega mo- žakarja, ki je po sodbi laikov do- živel pravo zastrupitev z alko- holom. Morda v resnici ni šlo za zastrupitev, pa vendar ni niti naj- manj prijeten pogled na do neza- vesti pijanega človeka, ki sredi zimskega dopoldneva leži na mrz- lem betonu. Niti najmanj prijeten za goste, mimoidoče niti zanj, ki se tega ni zavedal. Znanci ali svojci, ki so priskočili na pomoč in ga poskušali kar se da hitro odpeljati domov, so pomislili tudi na pomoč ptujske reševalne postaje in na zdravniško pomoč, saj niso vedeli, koliko alkohola je mož popil. Pa žal reševalci niso imeli na voljo nobenega prostega avtomobila — tako so vsaj dejali, čeprav sta bila na dvorišču kar d\a, pa jim bo najbrž treba verjeti — poleg tega pa so odgovorili, da naj za možakarja poskrbijo kolegi, ki so skupaj z njim popivali. Sicer pa tako vemo, da je pijanček, da se ga večkrat navleče, so dejali in stvar je bila zanje opravljena. Ne vemo, kako se je vsa stvar končala, le to vemo, da so ga odpeljali domov s pomočjo znan- cev ali pijateljev, ki v tem trenutku niso odpovedali sodelovanja. Ob tem neljubem dogodku se vpra- šujemo, kakšen odnos do sočlove- ka? Mu res ne moremo pomagati, čeprav je sam ,,svoje lastne nesreče kovač" — kar pa je spet vpra- šljivo, kajti, koliko je bilo gos- tincev ali trgovcev, ki so vinje- nemu človeku prodali pijačo, čeprav zakon določa, da vinjenim osebam ne smejo točiti alkohola — ali pa gre zgolj za brezbrižnost do človeka, ki se je znašel v takšnih ali drugačnih težavah? Kako bomo reagirali šele takrat, ko bo nekdo v resni življenjski nevarnosti, pa sam ne bo mogel prositi za pomoč? Bomo le stali ob strani in se vese- lili, ker se kaj takega ni pripetilo nam? Ali nam človek pomeni res tako malo, da ni vreden več kot pomilovalnega, morda celo zani- čljivega pogleda mimoidočih? Naše družbe nismo in ne bomo gradili na takih občutjih. Naspro- tno. Borili se bomo proti njim in jih premagali! Izbrisali iz svoje za- vesti — pa ne šele takrat, ko bo kdo drug pomagal nam, ko bomo v stiski! N. D. UMRL JE JOŽE ZUPAN Pretekli četrtek je ljubitelje gledališke umetnosti in vso slo- vensko javnost pretresla vest o nenadni smrti znanega gledališkega in filmskega igralca Jožeta Zupa- na. Njegova bogata življenjska pot se je končala, za vedno pa bo njegovo ustvarjanje ostalo v analih gledališke in filmske umetnosti. Ptujčani smo imeli priložnost spremljati njegov zadnji javni nas- top, ko je sodeloval v kulturnem programu na občinski proslavi ob 4()-letnici V. državne konference KP Jugoslavije. Takrat je še enkat in zadnjič v vsej svoji umetniški in globoko človeško občuteni veličini odigral Hlapca Jerneja. Jože Zupan je v svoji bogati karieri, najprej kot amater, zatem pa kot poklicni igralec ljubljanske Drame, vtisnil naizbrisni pečat povojni odrski umetnosti. Nič manj ustvarjalno in uspešno ni bilo njegovo sodelovanje v filmih, ki jih je s svojo izpovedno močjo pripomogel, da so našli pravo pot do gledalca in se vtisnili v njegov spomin. Njegov širok igralski opus je pritegnil ne samo gledalce v gledališču, filmskih dvoranah in pred televizijskimi sprejemniki, temveč tudi poslušalce radijskih iger, pa naj so bili stari ali mladi. N. D. Jože Zupan med pripravo na nas- top v CSUI v Ptuju, v petek, 10. novembra 1980 (foto OM) Pisateljsko pero Antona Ingoliča ne miruje Razgovor s pisateljem Antonom Ingoličem je za vsakogar pravo doživetje. Njegova priljubljenost med bralci prav gotovo ni slučaj- na, sa j si jo zna pridobiti s svojo skromnostjo in še posebno z boga- stvom preprostih, domačih besed, ki veliko pomenijo in še več pove- do. To izpričujejo tudi njegova številna dela, še bolj pa njihova priljubljenost med mladimi in sta- rejšimi. Njegova dela so povsem nekaj drugega kot besede staršev, ki nenehno ponavljajo: ,,Ja, ko smo bili mi mladi je bilo to vse druga- če" in prav imajo. Toda pisatelj Anton Ingolič zna tisti ,,drugače" obrniti na zelo zanimivo in poučno branje. Ob nedavnem srečanju v Mati- čni knjižnici v Slovenski Bistrici, ko se je srečal z najmlajšimi bralci v občini Slovenska Bistrica je bil pripravljen spregovoriti o svoji prihodnosti na področju pisatelje- vanja, tudi za bralce Tednika. Kaj lahko bralci vaših del priča- kujemo na tržišču v prihodnjih dneh? ,,Bralce,^lim seznaniti, da je v začetkuoj^tobra letos v založbi Mladinske knjige izšla knjiga ,,Moje pisateljevanje", ki je nova podoba mojega pisateljevanja, saj opisuje mojo prisotnost v dijaških letih in celotni prikaz mojega pisa- teljevanja od časa, ko sem napisal Lukarje in vse do še neobjavljene- ga dela ,,Delovni dan sestre Mari- je". Ta knjiga bo izšla po pričako- vanju že letošnji november." Kakšna je rdeča nit knjige ,,Moje pisateljevanje"? ,,Prav gotovo je to dokumenta- rnost in avtobiografija mojega vključevanja v življensko okolje in tudi širšega slovenskega prostora. V knjigi opisujem moja prva sre- čanja s pisateljevanjem kako sem zbiral potreben material za pisanje in kako sem kasneje posamezno delo tudi napisal. Prav gotovo je pomembno tudi spoznanje, kako so med bralci bile posamezne knji- ge sprejete in kaj so o njih menili kritiki. Vsa ta področja sem obra- vnaval v prvem delu knjige." Kaj nam prinaša drugi del te knjige? ,,V drugem delu knjige sem zbral vsa dela, ki sem jih doslej napisal in tudi prispevke v katerih so drugi opisovali moje delo in ži- vljenje. Tudi ta opis zajema celo- tno obdobje mojega ustvarjanja na področju pisateljevanja. Obsega prve natisnjene novele, črtice pa vse do zadnjih del, ki so izšla do sredine letošnjega leta. Tudi v tem delu so živo prikazani čas, ljudje in okoliščine v katerih sem posa- mezna dela ustvarjal. Ob pisanju te knjige sem si prizadeval, da bi kot že mnoge bila priljubljeno branje, zato sem ga nemalokrat obarval s kramljanjem. Kje je knjiga nastajala? ,,Zanimivo vprašanje, še bolj zanimiv pa bo verjetno odgovor, saj je ta knjiga nastajala v moji počitniški hišici nad Zg. Polskavo, torej zelo blizu današnjemu sreča- nju. Ta hišica je kraj kamor se od- maknem predvsem v poletnih me- secih, saj nudi ob sončni legi, odmaknjena od vsakodnevnega življenjskega trušča, pravo delo- vno vzdušje. Ne samo s peresom tudi motiko, lopato in grablje veli- kokrat zavihtim po koščku zemlje, ki obdaja to hišico. Veste, ob pisa- teljevanju mi je takšno delo zelo priljubljeno. Rad sadjarim, pred dnevi sem obiral v svojem maj- hnem sadovnjaku z okoli 60 dreve- si hruške in jabolka. Ja, tudi orehe sem tresel. Prava sprostitev je to po številnih potovanjih iz kraja v kraj kjer me pričakujejo bralci. Ne samo po Sloveniji, nemalo- krat se odpravim tudi med bralce v SR Hrvatsko, kjer je prav tako veliko zanimanje za moja dela. Pred nedavnim sem bil v Osijeku in Djakovu, pa v Vinkovcih in okoliških naseljih. Moja potovanja niso slučajnost, saj je veliko mojih del mladinskih in drugih prevede- no v hrvatski jezik." Ali lahko v kratkem pri- čakujemo še kakšno novost iz- pod vašega peresa? ,,Ja, gotovo. Pred kratkim sem oddal rokopis založbi Borec. Knji- ga bo nosila naslov ,,Zaupno" in bo dnevnik neke deklice, ki so jo s starši, kot 12 letno, v času NOB izgnali iz okolice Ptuja, v Srbijo. Knjiga bo dnevniški zapis doživetij deklice v SR Srbiji kot izgnanke in pozneje kot bolničarke v NOB. V nadaljevanju pa opisuje še njeno življenje ob vrnitvi v domače oko- lje. Pričakujem, da bo ta knjiga izšla v prihodnjem letu. Ce govo- rim o novostih naj povem še to, da sem prav tako pred kratkim predal Mladinski knjigi nadaljevanje knjige ,,Zgodbe mojega jutra", ki opisuje moje spomine na dijaška leta. Nadaljevanje bo izšlo pod na- slovom ,,Nemir". Opisujem pred- vsem svoja dijaška leta v višjih razredih mariborske realke in svoje prvo visokošolsko leto v Parizu. Tudi za to knjigo pričakujem, da bo izšla prihodnje leto." Vaše neumorno pisateljevanje ne pozna počitka? ,,Skorajda bi rekel da ne, toda človek mora poskrbeti tudi za po- čitek. .Sam si ga bom vzel, toda najverjetneje bo zelo kratek, saj se potovanjem in srečanjem z bralci ne morem odpovedati. Tako prije- tni so in veliko koristnega je na njih, pa tudi stalen stik z bralci ni mogoče zanemariti. Seveda moram še marsikaj iz življenja spraviti na papir, zato je tako časa za oddih zelo malo." Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Anion Ingolič: Življenje piše knji- Ke , . . POMAGAJMO JIM V PRAVIČNEM BOJU Delovni ljudje, občani^ladina in pionirji Slovenije že vrsto let aktivno pomagajo narodom, ki bijejo pravični boj za svojo nacionalno neodvisnost in osvoboditev izpod imperializma, kolo- nializma. rasizma, apartheida in vseh drugih oblik zatiranja in podrejanja. V ta namen organizirajo številne akcije solidarnosti za zbiranje materialne pomoči. Koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodilnim giba- njem in žrtvam imperialistične agresije pri predsedstvu RK SZDL Slovenije letos ponovno izdaja novoletne voščilnice, reprodukcije del naših umetnikov. Dohodek od prodaje voščilnic bo namenjen za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem. V vrečki je deset vo.ščilnic solidarnosti s pisemskimi ovojnicami, cena kompleta je 60 dinarjev. Naročila sprejema birografika Bori. 61109 Ljubljana. Titova 64. P. P. 51. telefon 312-298 ali 324-379. Voščilnice bodo v prodaji od 5. novembra dalje. Za prejete voščilnice nakažete denar na žiro račun koordina- cijskega odbora za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri predsedstvu RK SZDL Sloveni- je št. 50101 — 789—93102. Ljubljana. Komenskega 11. Vse nadaljnje informacije dajeta Birografika Bori. Ljubljana. Titova 64. P. P. 51. telefon 312-298 ali 324-379 ter Koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam impe- rialistične agresije pri predsedstvu RK SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenskega 11. telefon 313-065. Tovariško vas pozdravljamo. NEIVAVADl^A ZOODOVIIVA KIDRIČEVEGA 10. nadaljevanje ZNOVA POMOČ Begunce je odrešila lakote in mraza gospodarska komisija deželne vlade za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, ko je 15. februarja 1922 nakazala oddelku za socialno politiko v Ljubljani 500.000 kron za omiljenje bede strniških beguncev. Nakazilo je podpisal vladni komi- sar dr. Rutar. Kmalu zatem. 25. februarja 1922. je vladni svetnik, dr. Dermastja izročil v imenu pokrajinske uprave v Ljubljani, pletarsko šolo v Strni- šču — novoustanovljeni pletarski zadrugi v Strnišču. Ustanovili sojo. kakor vemo. 1. januarja 1919. z namenom, pospeševati pletarstvo kot domačo industrijo in vpeljali vrbogojslvo za novo panogo kmetijstva. Ravnateljstvo pletarne in pletarske šole je vodil Mirko Ogorelec. r. 1895 v Cirkulanah. Po ukinitvi begunskega tabori.šča v Strnišču je od 303 Primorcev, ledaj naseljenih v Strnišču. tiptiralo za Jugoslavijo 230. ki so se prijavili z.a selitev v Prekmurje. Selitev naj bi podprlo poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani. Ribnikar. poverjenik tega oddelka pri deželni vladi za Slovenijo, je seznanil z željo beguncev ministra dr. Žerjava. Ta je naročil, naj deželna vlada nakaže iz izkupička za strniško taborišče 500.000 kron za selitev. Žerjav je bil pripravljen vsoto refundirati iz sklada ministrstva za socialno politiko. O tem je sporočil 13. februarja 1922 pred.sedstvu deželne vlade. (64) Predvideno selitev primorskih bcguncev iz Slrnišča so po posredo- vanju dr. Žerjava opravili, li.boriščc primorskih beguncev seje znižalo na 73 t iseb. obstajalo pa je š*. do 30. avgusta 1922. ko je uprava potroši- la zadnja sredstva, nakazana 15. februarja 1922. Tedaj so zapustili strniško taborišče upravnik taborišča in uradniki. (42) V Strnišču jc ostalo še nekaj družin, ki so si , našle zaslužek v trgovini, obrti in so bile zaposlene v strniških delavnicah, v šoli in še drugod. To so bile družine Adamič. Berginc. Furlan. Bajt. Breznik. Hcrtiš. Jurič. Komavli. Mathans. Rudolf. Strašek. Krajnik. Samec in še nekatere. Kmalu po ukinitvi taborišča je nekaj družin Strnišče zapusti- lo. ker so našle zaslužek v Ptuju ali v drugih krajih. Največ se jih je naselilo v Ptuju. S propadom industrijskih delavnic v Strni.šču leta 1926 in po ukinitvi šole leta 1928 so Strnišče zapustili zadnji primorski begunci. V STRNIŠČU SE NASELIJO RUSKI BEGUNCI Leta 1920 so jugoslovanske oblasti dovolile, da so se naselili v Strnišču ludi ruski begunci. To sla bila dva kadetska korpusa carislične vojske, krimski in donski ter še nekaj drugih ruskih beguncev. Korpusa sla prispela v Jugoslavijo iz Rusije 8. decembra 1920. v Strnišče pa 23. decembra istega' leta. Krimski korpus so ustanovili leta 1920 na Jalti, na ukaz generala Vrangla. z namenom, vzgajali in .šolati gojence za vojne akademije carislične vojske. V njem so se sešli kadeti iz raznih ruskih korpusov, predvsem pa iz Pollavskega in Vladikavkaškega. ki so se zaitekli po zlomu bele armade na Krim. Razumljivo je. da .so ti pripadniki ruske carske vojske našli zatočišče v kraljevini SHS. Od I. januarja 1921 je spadal korpus kol srednja šola pod upravo jugoslovanske državne komisije za rusko emigracijo v Beogradu. Gojenci obeh kadetskih korpusov v Strnišču so bili oblečeni v posebne uniforme in .so bili stari od sedem do scdemanjsi Icl. Le redki so presegli zgornjo starostno mejo. (44) Vodstvi) vojaške šole v Strnišču je v barakah uredilo internat in učilnice. Naselili so se v taborišče zahodno od graščine. Krimski korpus jc zasedel 12. donski pa 3 barake, vse slabo opremljene. Lesene stene so bile obiie z lepenko, postelj ni bilo. Lepo opremljeni sta bili le kavarna in menza. Direktor kadetske šole je bil general-pedagog Vladimir Rimski Korsakov. r. 1857. sort)dnik velikega ruskega komponista. S poukom sta pričela korpusa v sedmih razredih z dvajsetimi oddelki —'1. januar- ja 1921. V krimskem korpusu je bilo 650 gojencev. 39 pedagogov m 8 uradnikov, skupaj 679 ljudi. V donskem kadetskem korpusu jc bilo okrog 150 gojencev in 13 pedagogov, skupaj 163 ljudi. Strniška -kadct- ■ška šola je tako štela ob prihodu korpusov v Strnišče 8(K) gojencev . 52 pedagogov in 8 uradnikov, skupaj 860 ljudi. V to število niso všteti družinski člani pedagogov in uradnikov . Pozneje je prišlo v Strnišče posamič še okrog 105 kadetov, naraslo pa je tudi število pedagogov na 91 oseb. Prihajali pa so še nekateri ruski begunci, ki niso pripadali nc krimskemu, ne donskemu korpusu (45;. Rusko begunsko taborišče v Strni.šču je naraslo leta 1921 na okrog 1300 ljudi. (46) PTUJSKI LISTOZLOČINU V RUSKEM TABORIŠČU Iz zgodovine ruske begunske kolonije v Strni.šču je ohranjeno v Ptujskem listu poročilo, da je donski Kozak Horunzi Svejšnikov. častnik donske republike, zavratno ubil ptujskega zdravnika dr. Ludvika Scheichenbauerja, starega 33 let, kije prihajal zdravit iz Ptuja v rusko taborišče. Kozak je imel razmerje z ženo ruskega častnika Veršinjina. Bila je lepa in jo je zato rad videl tudi zdravnik. Svojega tekmeca je počakal Svješnikov 31. decembra 1921 pri baraki, kjer je stanovala lepa Rusinja. Skočil mu je za hrbet in ga potolkel z vodovodno cevjo. Zdravnik je obležal s hudimi poškodbami in je umrl še istega dne. Ruska kolonija civilnih in vojaških beguncev v Strnišču je dejanje Kozaka ob.sodila za zločin, kar je hotela dokazati s prihodom na pogreb v Ptuj. Pokojnikova družina pa ni dovolila, da bi se ruski begunci pogreba udeležili. Sheichenbauerjeva družina je spadala med ptujske Nemce. (49) ŠE NEKAJ UTRINKOV IZ ŽIVLJENJA V RUSKEM TABORIŠČU Starejši Ptujčani še pomnijo, da so imeli kadeti v Strni.šču svojo godbo na pihala, ki je prihajala tudi v Ptuj in igrala korakajoč po ptujskih ulicah. V Ptuj so večkrat prihajale tudi skupine kadetov na konjih. V ruski kadetnici v Strnišču je poučeval od ustanovitve kadetske šole. ruski begunec, profesor germanistike. Maks Lvovič Blumenau. ki seje naselil z ženo Slovenko in dvema otrokoma v Ptuju jeseni 1919. S korpusom je odpotoval pozneje v Belo Cerkev, kjer je poučeval do aprila 1923. (50) Vemo že. daje umrlo v Strni.šču 12 ruskih beguncev, ki ,so jih pokopali na strniško pokopališče. Eden izmed ruskih kadetov pa je vpisan v poročni knjigi begunskega taborišč i. Bil je donski Kozak Pavel Viktor Jemcov. star tedaj 25 let. Poročil seje 3. decembra 1921 s hčerko trgovca Perica, staro 21 let. Ruski begunci v Strnišču so se slabo počutili ne le zaradi pomanj- kanja. ampak tudi zato. ker niso našli tovariških stikov z drugimi taboriščniki, Tovariških odnosov niso razvili, ker Slovenci niso razu- meli dobro ruski in Rusi slovensko. Poleg tega seje med slovenskimi begunci širila ideja ruske proletarske revolucije, kar bomo pozneje obravnavali. V ruskih beguncih so socialistično usmerjeni delavci videli svoje politične nasprotnike. Vedeli so. da mlade kadete vzgaja pedagoški kader proti mladi zvezni sovjetski socialistični republiki in da izhajajo iz krogov, privrženih politiki carizma. Nadaljevanje prihodnjič 10 - NAŠI DOPISNIKI 20. november 1980 - Izleti društva upokojencev Ptuj v drugem polletju so se ptujski upokojenci udeležili treh izletov. V septembru so se odpeljali z vlakom do Ivanjkovec in šli peš do Slavinca, kjer so se zadržali do odhoda popoldanskega vlaka. Odtod so napravili manjše sprehode v okolico (Svetinje. Jeruzalem). 2. oktobra je bil izlet na Koroško. Udeležilo se ga je 90 članov. Pot jih je vodila .skozi Dravograd, Ravne. Poljano (kraj kjer se je končala 2. svetovna vojna na našem ozemlju). Holmec. Pliberk, Globasnico. Tuje bil daljši postanek, nato pa so se odpeljali skozi Železno Kaplo, prek Jezerskega, skozi Preddvor in Kranj nazaj v Ptuj. 23. oktobra se je v lepem jesenskem dnevu odpeljalo 40 upokojen- cev skozi Leskovec v Halozah do Trakoščana, kjer so si 6gledali muzej in grad z okolico. Pot je vodila dalje skozi Lepoglavo, Zlatar in .Marijo Bistrico do Gornje Stubice. Tu so občudovali veličasten spomenik Matije Gubca oz. kmečkih uporov, si ogledali muzej v Gubčevem domu in imeli kosilo. Nadalja/ali so vožnjo skozi Donjo Stubico in prek Medvednice v Zagreb. Po kratkem postanku so se vrnili v ptuj. Na vseh izletih je bilo razpoloženje zelo prijetno in veselo, saj jim je vodič tov. Horvt, ki je obenem predsednik društva, do podrobnosti orisal kraje, skozi katere so potovali, in jim pokazal njihove znamenito- sti. Disciplina je bila prav dobra, tako daje bil vsak izlet za vse udele- žence pravi užitek. Besedilo in posnetek: Alfred Bradač na.š krajevni pr.4znik V nedelji,. 26. oktobra 1980. .nii; praznovali krajevni praznik. Praznovanja smo se udeležili vsi učenci skupaj z učitelji. Prišli so tudi svojci padlih borcev, gostje iz sosednjih krajevnih skupnosti j in drugi. j Ob pol enajstih smo se zbrali 1 pred spominsko ploščo, lam 1 smo po ožili venec, šopek rož in j prižgali svečke. Dva učenca sta I odnesla venec in cvetja v Mostjc, kjer je bil poslednji boj Slovenje- goriške čete. Pri spominski plošči v Juršincih je bil kulturni pro- gram. Po končanem programu smo odšli v prosvetno dvorano, ram smo prisostvovali slavnostni seji skupščine krajevne skupno- sti. Seji je sledil kulturni pro- gram. ki so ga pripravili učenci na.še šole. Pevski zbor je zapel dve pesmi, učenci, ki .sodelujejo pri recitacijskem krožku, pa so pripravili nekaj recitacij. Po kon- čanem programu so se gostje pomaknili v šolo, učenci pa smo odšli na svoje domove. Tako smo počastiti i naš krajev- ni praznik. Bjigita Lajh, 6/a. OŠ Slovenjegoriške čete. Juršinci dan mrtvih Ljudje urejajo grobove in se spominjajo tistih, ki so umrli. Imamo tri grobove, dva sta na rogozniškem pokopališču in en na mestnem pokopališču. V so- boto, koje bil dan mrtvih smo šli na pokopališče k staremu atu, dedku in babici. Na vsakem grobu smo prižgali svečke, ostali zraven groba ter se pogovarjali. Vsi ljudje prižgejo svečke in dajo rože v vazo. Ko pride mrak. se počasi ljudje poslavljajo od gro- bov in zapuščeno je celo pokopa- lišče. Rebeka Mahorič, 4/a OŠ Tone Žnidarič, Ptuj Ptujski upokojenci pri spomeniku kmečkim uporom Od Kumrovca do Dedinja Proti koncu letošnjega maja, ki ga bomo vedno pomnili, se je zbor delovnih ljudi na osnovni šoli bra- tov Strafela odločil za enodnevno ekskurzijo • po krajih in poteh Titovega otroštva. 30. maja 1980 smo se torej res odpeljali z avtobusom iz Markovec, skozi Slovensk^Bistrico in Rogaško Slatino v Trebče in PodsreilB^^er smo si nekako slovesno, molče ogle- dali rojstno hišo Titove matere Marije. Tu smo predvsem ob zapisih njenih sorodnikov, znancev in njenega sina Jožeka spoznali trpljenje poštene, ljube- če in požrtvovalne ženske tistega časa, ki se je dobe- sedno izčrpala v ljubezni do svojih najbližjih. Marsi- koga je pretresla do srca spoznanje, kako je Marija Broz, po rodu Slovenka, poročena v Kumrovec v Hr- vatskem Zagorju, izgorevala z vsakim rojstvom svo- jih številnih otrok, dokler je ni tako življenje izčrpalo do smrti, pri tem pa seje marsikdo spomnil pripovedi tovariša Tita o materi, o njeni ljubezni do njega in vseh otrok, o njeni bolečini, ko je, mali Josip po napovedi soseda skorajda umiral. Pomudili smo se tudi v Trebčah, kjer je v zadnjem obdobju urejeno spominsko področje z nekdanjo hi- šico predsednikove sestrične tete Ane, s senikom, kjer je tovariš Tito s sodelavci ilegalno deloval, mnoge fotografije, dokumenti in zapisi pričevanj pa govori- jo tudi o mnogih obiskih tovariša Tita v tem kraju pozneje, tudi še v letu 1979, ko je meseca maja obi- skal Bistrico ob Sotli. Tudi mi smo obiskali ta kraj v slovenskem Obsote- Iju, saj smo se kot prosvetni delavci in ostali delavci šole želeli seznaniti z načinom življenja na celodnevni osnovni šoli Marije Broz v Bistrici ob Sotli. Domači prosvetarji, posebno še ravnatelj šole so nas prijazno sprejeli, nam razkazali vse prostore ter spregovorili o svojih šolarjih, o življenju v teh krajih in na sami šoli o organiziranosti COS ter njeni odmevnosti v okolju. Spoštljivo smo se ustavili pred spominskim obele- žjem Marije Broz, Titove matere; njej v spomin in zahvalo so tudi poimenovali to novo, moderno osno- vno šolo. Doprsni kop pred šolo je po risbi Božidarja Jakca ustvaril znani hrvatski kipar Antun Augustinčič, skorajda Titov rojak in njegov osebni prijatelj (umrl je leto pred tovarišem Titom). Zato tudi ni čudno, da nas je pot naše ekskurzije vodila tistega že poznega popoldneva skozi Kumrovec v Klanjec, kjer smo si ogledovali atelje oz. galerijo A. Augustinčiča in os- trmeli ob impozantnosti nekaterih njegovih stvaritev, od katerih mnoge prikazujejo dogodke naše NOB ter našega vrhovnega komandanta, maršala Tita. V Kumrovcu se sicer tistega dne nismo ustavili, vendar smo se z imenom tega kraja nenehno sreče- vali, ga omenjali, bili v mislih v njem in predvsem v skromnem domovanju Brozove družine. Menda pa med nami tudi ni bilo nikogar, ki tega kraja ne bi do- tlej vsaj enkrat (a še verjetneje že večkrat) obiskal ter občudoval tudi lepoto novega spominskega doma v Kumrovcu. Sama sem z lastno družino ter družino svoje sestre obiskala Kumrovec letos 1. maja, ko so ta praznični dan množice ljudi namenile prav obisku rojstne hiše svojega ljubljenega predsednika; pono- vno pa sva ga z možem obiskala 6. julija letos, ko sva izpolnila dolgoletno željo najinih staršev, da bi vsaj enkrat v življenju videli Kumrovec. Bila sva jim vodi- ča in tolmača, a bolje od najinih besed je govoril njihov molk oz. tihi razgovor o tistem, kar so videli v prostorih in na preurejenem dvorišču. Vse, ki smo se tiste nedelje znašli v prednji sobi Brozove hiše, pa je pretreslo vprašanje nekega otroka: ,,Kajne očka, saj bo prišel novi Tito?!" Vprašanje namreč ni bilo le vprašanje, v njem >mo čutili obžalo\anje, ker je naš Tito umrl in željo, naj bi oživel, oz. naj bi ga nadomestil nekdo z vsemi njegovimi lastnostmi in vrednotami. Ekskurzija našega kolektiva pa se je torej končala z obiskom Klanjca, nakar smo se le še vračali domov, v Markovce, bogatejši predvsem za občutja in spo- znanja tega dne. Sledil je zadnji mesec pouka v prejšnjem šolskem letu, nato počitnice in kmalu novo šolsko leto. Naša tiha želja v tem obdobju pa je bila: obiskati tudi Dedinje in se pokloniti_spominu umrlega predse- dnika. Ta želja je postajala vse močnjejša in kmalu smo se dogovorili, da jo bomo tudi ostvarili. Skupaj s člani kolektiva osn. šole Destrnik smo se delavci na- še šole odpeljali na dvodnevno ekskurzijo v Beograd in Novi Sad, glavno mesto naše domovine in republi- ke Srbije ter prestolnico AP Vojvodina. 22 in 23. oktobra, ko smo izvedli to potovanje, nam je bilo naklonjeno tudi vreme, ki nam je podarilo dva sicer hladna, a sončna oktobrska dneva. Od vsega precej zahtevnega in bogatega programa ekskurzije nam bo verjetno vsem ostal v posebnem res nepozabnem spominu ves dopoldan prvega dne, ko smo se po ranem, dvournem čakanju pod Dedi- njem končno začeli vzpenjati k Hiši cvetja h grobnici, kjer nam je vsem zadrgnil grla in ovlažil oči pogled na belo marmornato ploskev z napisom Josip Broz- Tito 1892-1980. Prevzela nas je tudi lepota okolice, pa svečanosti, s katero se množice obiskovalcev nene- hno pomikajo od vhoda k izhodu Hiše, v kateri sve- čano spokojnost včasih še vedno zmoti ihtenje Jugoslovanov, ki smo letos toliko izgubili. Cas naše- ga obiska na Dedinju je kar prehitro mineval, še posebno nato v Muzeju 25. maja, kjer bi si lahko ure in ure ogledovali zgodovino Titove štafete—štafete mladosti in vse tiste predmete, ki jih je tovarišu Titu poklonila mladost, pionirji, mladina ali njegovi mnogoštevilni prijatelji doma in v svetu. Vsak od teh predmetov je dragocenost zase, nekateri po resnični, materialni vrednosti, drugi po svoji prisrčnosti, nepo- srednosti, pretresljivi skromnosti. Sledila sta še: prvi popoldan z obiskom Avale, kjer smo se poklonili spominu neznanega junaka ter dokaj bežnim ogledom Beograda ogledali smo si ga tudi s ptičje perspektive, z vrha palače Beograjčan- ka. Ta prvi dan smo zaključili s sprehodom po Kalemegadanu, ki nas je tudi prevzel s svojimi zgodovinskimi obeležji ter se nato odpeljali v Vrbas, kjer smo prenočili. Sledil je še ves drugi dan, v kate- rem, smo doživeli, videli in slišali marsikaj zanimive- ga, od česar ne bi želela prav ničesar izpustiti ali pre- zreti, vendar bom omenila le nekatere: Novi Sad s svojo znamenito Petrovaradinsko trdnjavo, nato Karadjordjevo s prav tako znano konjušnico — tu se je pogosto mudil tovariš Tito, velik prijatelj in ljubi- telj konj in živali sploh, kar so nam potrdili tudi pri- znani gostitelji v bližnjem lovišču Vranjak; tu smo si lahko ogledali tudi kočo iz brun, darilo Slovencev predsedniku Titu ponazarja pa kočo v Drvarskih pe- činah, znano iz NOB. Utrujeni sicer, a polni doživetij, ki se vtisnejo v sr- ce, smo se vračali domov in že naslednjega dne svo- jim učencem z živo, neposredno besedo darovali del tega, kar smo v dveh dneh sprejeli sami. Naše najle- pše, najbolj iskrene besede pa smo namenili Dedinju, Hiši cvetja in ponovno — tovarišu Titu. Karolina Pičerko (za osn. šolo bratov Strafela Markovci) knjiga - moja prijateijica Sreda. Konec pouka. Vsa izmučena od skrbi v šoli sedem na kolo in že se mislim odpeljati domov. »Marjanca. knjižnica.« meje opozt)ri- la soštilka. »O. saj res. še tega je treba,« sem zjecljala. Stopila sem s kolesa in se s sošolsko odpravila v knjižnico. \ stopili sva. »Police polne teh knjig, katero med njimi naj izbe- rem? Pa saj — saj je tako vseeno, ta teden ne bo časa za branje.« Med neštetimi sem izbrala Ingoličevo Deček z dvema imenova.« Vtaknem JO v torbo in se odpravim domov. Doma je že iz kuhinje dišalo kosilo. Torbo sem pustila na tleh. Najprej sem kosila, Cez nekaj časa sem si uredila torbo za naslednji dan. Knjigo, ki je v šoli ne potrebujem za učenje in ki sem si jo prinesla iz knjižnice pa sem odložila v predal. Ves teden se mi ni ljubilo, da bi jo pogledala, kaj šele, da bi jo prebrala. »V sredo jo bom nesla nazaj v knjižnico, kaj bom z njo doma,« sem si rekla. Bila je sobota. Prebudila sem se. »Kaj bom počela ta prosti sobotni dan? Kam bom šla?« Spomnila sem se knjige, ki že ves teden leži v predalu. Od zunaj je bila kar lepa. Tudi naslov zanimiv. »Kakšna je njena vsebina?« to meje zanimalo. Odprem jo. Prvi strani so mi bile po domače povedano »tečne«. »Pa kaj, brala jo bom.« Naenkrat je njena vsebina postala tako zanimiva, daje nisem mogla odložiti. »Marjanca, vstati bo treba!« le iz kuhinje vzklikala mama. »Ja, saj bom!« sem odgovarjala. Čeprav nisem. Knjigo sem hotela prebrati do konca. Njena vsebina je bila žalostna, polna otroških doživetij. Do konca je bilo še samo nekaj strani, mama pa je iz kuhinje vzkliknila ne vem kolikokrat. Obrnem zadnji list. Ko sem ga prebrala sem se zazrla v knjigo in premišljevala. »Res je bila lepa, ni mi žal, da sem jo prebra- la.« Bila je najlepša od vseh, ki sem jih prebrala. Knjiga je od takrat postala res moja najboljša prijateljica. Rešila meje dolgega časa in iz nje sem se tudi veliko naučila. Marjanca Klasinc, 8/b, OŠ Cirkovce ucni sprehod 29. oktobra smo bili na učnem sprehodu. Ogledali smo si plan- tažni nasad jabolk in hrušk. Tovarišica nam je povedala o škropitvi drevja, gnojilu, obira- nje, shranjevanja sadja. Jabolka smo lahko poskusili, hruške pa smo si ogledali od daleč. Zaradi lepega vremena smo se imeli zelo lepo. Za prelep učni sprehod smo porabili uro telovadbe in spozna- vanja družbe. Darja Korošec, 4/a, Tone Žnidarič. Ptuj pionirska hranilnica Jaz hodim v hranilnico. Naša tovarišica Katica Storšič vodi hranilnico. Skoraj bomo dobili nagradice, ki so svinčniki, ovitki, koledarčki, nalepke, ravnilca, značke. Hodim rada v hranilni- co. Meglič Martina, 3/b. OŠ Tone Žnidarič trganje koruze Letos je pozno dozorela koru- za. Mi smo jo komaj sedaj trgali. Dva tedna smo jo pospravljali. Tretji dan zvečer smo ličkali. Kako lepo je bilo! Škoda tfa smo jo na stroj. Ličje sem jemala izpod stroja. Jutri bomo ličkali ročno. To bo imenitno. Imeli bomo tudi kitaro in si igrali. Razen tega pa smo tudi naredili silos. Simona Vertič. 4/a. OŠ. I one Žnidarič. Ptuj moj muc Imamo zelo lepega črnobelega muca! Bil je še čisto majhen, ko mu je sosed ustrelil mamico. Ostal je več dni brez hrane in hudo je mijavkal. S .sosedovimi otroci smo mu pripravili dudko. da je lahko pil mleko. Vsi ga občudujejo, kako točno ob uri pride, da dobi svojo porcijo mleka. Irena Ljubeč. 4/a, OŠ Tone Žnidarič. Ptuj moja tovarišica Moja tovarišica je Jadviga Kolar. Ima črne, kratke lase. Je srednje postave. Je zelo prijazna. Kadar jo razjezimo, je žalostna. Uči tudi varstvo. Ima nas rada. Tudi jaz jo imam rada. Smiljana Potisk, 4/c, OS Tone Žnidarič, Ptuj planinski izlet V soboto smo bili na planin- skem izletu. Bili smo na Donački gori. Tam smo plezali po zajli. Ko smo pri,šli na drugo stran gore je začel močno pihati veter. Ko smo šli v kočo je začel kaplja- ti dež. Ob koči smo pekli kosta- nje. Eni so igrali odbojko. Drugi si sušili bunde ali plašče oziroma tisto, kar so imeli mokro. Ko smo šli od koče je pihal mrzel veter in močno je deževalo. Na avtobusni postaji smo čakali na avtobus. V avtobusu nas je tovarišica pohva- lila. ker smo bili pridni. Ko sem šel domov je moj očka prišel po mene. Bil sem moker, doma sem se hitro preoblekel v suha oblači- la. Borut Pogelšek, 3/a. OŠ Tone Žnidarič, Ptuj delo pionirske hranil- nice Na naši šoli že dolgo dela pionirska hranilnica. Jaz sem že pet let njena članica. Vsi pionirji pridno vlagamo. Čeprav nas je malo varčevalcev smo v ptujski občini dosegli v preteklem šol- skem letu prvo mesto, v regiji pa tretje. V sredo so nas obiskali predstavniki Kreditne banke Maribor in nam podelili nagrado in priznanje. Obljubili smo. da bomo še bolj pridno vlagali. Hranilnica ja odprta dvakrat tedensko. Delo v hranilnici je /elo zahtevno, moramo biti ved- no /elo natančni in pa/ljivi. da .se ne zmotimo. Jaz sem predsedni- ca pionirske hranilnice. Aleksandra Bezjak. OŠ Vitomarci zunanje pi k e Je.sen. najlepše darilo narave. Narava je obarvana z vso paleto barv. Darovi, ki jih da jesen, so čudoviti. Za človeka je pre- skrbljeno. Kaj pa živali? Ptice, ki so si ustvarile družine pri nas čez poletje, so odletele v južne kraje. Ostali so drobceni vrabčki. kosi,siničke ter vse goz- dne živali. Za gozdne živali, ki si same ne napravijo doma in ki same ne morejo nabrati hrane, bodo po- skrbeli lovci. Za srne. jelene, fazane in zajčke bodo postavili krmišča in jih napolnili s suho deteljo s koruzo in repo. Drobne ptičke pa bomo varo- vali pred zimo tako, da jim bomo naredili hišice ter vanje nasta- vljali pičo in razna semena. Obvarovali jih bomo pred mra- zom in pred lakoto. Zelo sem žalosten, če vidim, da ptičke zebe in da so lačni. Naj- bolj pa me " razžalosti to, ko nepridipravi kamenjajo ptice in jim razdirajo hišice. Človek zna govoriti in .se s svojo rnočjo braniti pred napa- dalci. Živali pa so prepu.ščene zavetju gozdov in svojim krilom. Čuvajmo naravo, naše največje bogastvo. Tomaž Bezjak OŠ Tone Žnidarič. Ptuj nabirali smo kostanje V petek smo šli nabirat kosta- nje. Zelo sem se veselila, ko smo se peljali proti gozdu. Že kar pri začetku smo nabirali kostanje. Šli smo globlje v gozd. Tam smo bili tako dolgo, da smo nabrali polno vrečo kostanjev. Nabrala sem veliko kostanjev. Ko smo nabirali kostanje sem videla veliko rdečih mušnic. Tudi moj brat je nabiral kostanje. Ta dan je bil zame najlepši dan. Najbolj sem uživala, ko me je očka nesel čez potok. Hodil je počasi, da mu ne bi voda pljusknila v škorenj. In. ko smo nabrali vrečo kosta- njev smo se odpeljali domov. Doma je mamica spekla in skuhala kostanje. Ko smo se najedli, smo šli spat. Helga Mihelač, OŠ Tone Žnidarič. 3/a na dan mrtvih L . novembra je dan mrtvih. Tega dne se spomnimo umrlih svojcev, borcev, talcev. Na poko- pališču uredimo grobove in priž- gemo svečke. Pionirji skrbimo tudi za spominska obeležja iz NOB. Sadimo cvetje in urejamo okolico spomenika. Ob dnevu mrtvih imamo pri spomeniku žalno svečanost. Sonja Kuri, OŠ Vitomarci repa na cesti Sedaj je jesen. Na polju se je pričelo delo. Po cesti je pripeljal voz z repo. Pripeljal se je Ivo. Zaletel seje v repo. kije bila na vozu. Ivo je dobil buško. Kmetje bil zelo jezen, ker se mu je repa skotalila na tla. Ivo je bil neprevi- den. Maja Dolinar. 2/a, OŠ Olge Meglič. Ptuj dan Varčevanja v petek, 31. oktobra je bil .svetovni dan varčevanja. Tudi jaz varčujem. Ko sem bila še čisto majhna, mi je mamica prinesla hranilnik in hranilno knjižico. Vsak dinar, ki ga do- bim. takoj vržem v njega. Hranil- nik se počasi polni. Ko je poln, ga odnesem na banko. Ker že znam šteti in računati, to opra- vim sama. Denar si preštejem i/polnim vložni listek. Bančna delavka mi privarčevani denar vpiše v hranilno knjižico. Rada bi privarčevala za smučarsko opremo. Učenci pa lahko vlaga- mo SVOJ denar tudi v pionirskih hranilnicah. Tudi v naši šoli imamo pionirsko hranilnico, ki se imenuje MRAVLJA. Posluje dvakrat tedensko. Varčujemo pa ne sanK) / denarjem, ampak moramo varčevati tudi z obleko, obutvijo in hrano, s šolskimi potrebščinami, t elektriko, gori- vom in drugim materialom. Po- sebno otroci se tega večkrat ne zavedamo in zelo grdo ravnamo s kruhom, s sadjem in drugo hrano. Mateja Čelan. 3/b. OS Boris Kidrič. Kidričevo TEDNIK ~ ^^^^ ^^ NASI DOPISNIKI - 11 POGLED NA PREHOJENO POT / mnim Š4>iskim leu>m se običajno /ačno ka- «ira\sie spremembe v ra/ličnih društvih, centrih. komiMjafi m krožkih. Na \olilno programski k«>nferenci centra marsksističnih krožkov, kije bila k(>n«.-v oktobra, smo narc-dili pregled dela v prejšn- jem mandatnem obdobju m v .skladu / njim naredili nov plan dela /a to Š4)Lsko leto. nas prvi nij- marksistični krož- KI v OSN šolah V prejšnjem letu smt> se osredotočili predvsem na ustanavljanje marksističnih krožkov v osn. in sfednjih šolah naše občine. Obiskli smo osnovne šole z udeleženci mladinskih delovnih akcij, se z učenci pogovarjah o mladinskem prostovoljenm delu. o delu njihovih organizaciiah ZSMS in 0 movncrslih ustanovitve marksističnih krožkov. 1 Fmniivili smo. da v mnogih okoljih ne vedo kaj je MK in kakšno nalc^o ima. prav tako smo imeli lezavez mentoiji. saj tudi ti niso bili seznanjeni s to obbko dela. Zato smo se (niločili. da zuičnemo izdajali Informacije, s pomočjo katerih smo sezna- njali mentone in vodje ter člane krožkov o našem ddu. osvetlili vlt^o krožkov v OO ZSMS (kol obliko iddnopoliticne^ in marksističnega izobra- ževanja članov), poidafi naš program dela, predla- gali teme. ki jih lahko obravnavajo krožki in zraven ti^ kot pt>moč mentorjem in vodjem. Preko informacij smo tudi podajali teze za pred- hodno pripravo članov krožkov na javne tribune in analize teh javnih tribun. Za osnovnošokre smo izvedli [>et javnih tribun. In .sjcer 1. — Položaj mlade generacije v svetu (70 udeležencev.prhava! tov. Lešnik); 2. — Religija in mladi (84 udeležencev, predava- prip^ravila lov. Buijanova); 3L — ^moupravljanje v osnovnih šolah (65 udeležencev.predavatelj tov. Lačen); 4. — Politični pi>ložai v svetu (50 udeležencev, ta tribuna je potekala preK dela po skupinah); 5. — Vloga OO ZSMS in kaj pomeni biti mladi- nec (predavanje smo pripravili sami člani centra). Na le javTie tribune vabimo predstavnike mark- sismcnih krožkov iz osnovnih šol. seveda lahko Dfide več učencev, zaželteni pa so tudi mentorji teh kmžkov. Kjer nimajo ustanovljenega krožka pa pošlp^ na predavanje nekaj zainteresiranih učen- cev. Same tribune so razdeljene na dva dela: ^ — v prvem delu imamo predavanje. Prisotni se globje seznanjajo s temo predavanja; — v dnigemdduje delo poskupinah. Udeležence iribune razdelimo v več skupin, običajno po dve do tri šole skupaj. V teh skupinah se pogovarjamo o sami lemi predavanja. V drugi polovici pa začnemo izpienjavati izkušnje. Piisotni povedo o delu krož- kov v njihovih sredmaiv. o teman. kijih obravnavajo, težavah, na katere naletijo. Vcsistril srednjega usmerjenega izobraževanja siiio listimovili tn skupine marksističnih krožkov. Pt»sifiagali so nam izdelati program dela. prav tako sonobui aktivni pri akcijah in samem delu krožkov. Ndtateri smo se usposabljali tudi za mentorstvo mairskističnih krožkov, ki smo ga tudi prevzeli v pocšameznih osnovnih šolah. Mnogo načinov usposabljanja, izobraževanja in izmenjav iziušenj. V marcu je bil organiziran seminar za vtHlie in mentorje marksističnih krožkov v osntivnin m srednjin šolah. Želeli smo usposobili sedanje in btnioce mentoije in posebej izpostaviti vlogo vodje M K Podali smo ptigled najpomembnejših aken. spregovorili o vlogi mcnU)rja v krožku, podali izkušnje javnih tribun za osnovm>št)lce ., Na^)- membneiši in najplodnejši del seminarja je bilo delo v dveh skupinah: v skupini metorjcv m v skupini vodij Izpostavili so veliko problenu)v, diiem m predlagali tudi nekatere spremembe v našem delu. Nekaj članov CK" MK se je udeležilo .seminarja za predsednike komisij idejno politično delo m vodij občinskih centrov M K. ki je bil organiziran konec marca v prostorih Mladinskega doma Bohinju. Splošna ocena seminarja je oila zelo dobra. Predavanja so bila kvalitetna, prav tako ludi razprave, ki so rx)tckale; bile so zelo živahne, saj smo se vanje vključc\ ali vsi prisotni. Ob enem smo vzpostavili stike z OC M K okoli- ških občin in hodili na posvete, ki .so bili večinoma v Mariboru. Proti koncu šolskega leta smo ziičeli z akcijo Kidričeve bralne znaAe. Organizirali smo razgo- vor s člani M K iz osnovnih šol. na katerem je tekla debata o temah, ki so jih mladi predlagali. Ta akcija poteka ludi v lem solskem lelu. Prijavnice za sodelovanje v akciji zbira OC M K, udeleženci akciie oa se oriiaviio na ta način, da napišejo literaturo, ki so si jo izbrali ter svt)j naslov, vse skupaj pa pošljejo na OK ZSMS Ptuj, z ozjiako — za Kidričevo bralno značko. Seznam literature za to bralno značko lahko najdete v tedniku Mladina v prilogi AŽ Informacije 1 (24. L 1980). Ob zaklju- čku akcije bcnlo na razjiih svečanostih podeljene značke, mentorjem pa pismena priznanja. V juniju, juliju in avgustu tudi nismo počivali. Na rhladinski delovni akciji -»Slovenske gorice 90« smo bili pobudniki in organizatoiji marksističnih krožAov. V vseh izmenah akcije smo vodili krožke, skrbeli za literaturo ter izvajali akcijo Kidričeve bralne značke. ^^^ m,,. Se neka) besed o usposabljanju članov OC MK. Le-to je potekalo na različne načine. Mnogo z individualnim orebiraniem mark.sistične lileraiu- re in medsebojnimi debatami, prav tako prek organiziranih oDlik usposabljanja. Obiskovali smo dopisno šolo marksizjna, seminarje za člane ZK, udeležili smo se seminarja, ki ga je organiziral republiški center M K, med počitnicami pa sta dve članici centra bili tudi udeleženki mladinske poletne politične šole. kije bila v Tacnu pri Ljub- ljani. Menim, da je naše delo v preteklem obdobju bilo plodno, saj je bilo mnogo akcij, a žal tudi precej dela pri premagovanju tež^v. ki so se običaj- no pojavljale. Ljiljana Dovhan Pogumno po poti, ki vodi naprej Delo teče še vedno naprej in zraven starih, stalnih nalog imamo v načrtu še nove. Predvsem se zavzemamo pri ustanavljanju marksističnih krož- kov v vseh pt)dročjih (šole. KS. delovne organizaci- je . . .). Jim nuditi pomoč pri delu. pri usposablja- nju in izobraževanju mladih. V obdobju september 1980-september 1981 smo sprejeli naslednji program dela: Osnovne šole Kot že v prejšnjem letu pripravljamo tudi tokrat javne tribune, ki obsegajo predavanja in delo v skupinah, leme so predlagali učenci-udeleženci tribun v prejšnjem solskem lelu. Tribune bodo organizirane vsak drugi mesec, na osnovne šole pa biirno z vabilom pošiQali tudi okvirne le/x'. ki jih naj predelajo v krožku. Le tako bodo udeleženc"i tribun seznanjeni s temo in zmožni aktivno sodelo- vali v razgovoru v skupinah. Na tribunah so Ziiželeni giblje, ludi mentorji MK-jev. Javnih tribun bo pet in sicer: 1. Pojav terorizma v svetu (bila Je že v oktobru; pripravili smo jo sami. ker tov. Lešnik zaradi nolezni ni mogel priti); 2. Mladinsico prestopništvo in preživljanje •>prosiega časa« (bo v decembru; osredoujčili se btmio na narkomanijo, alkoholizem, tatvine ...); 3. Oblika družbene zavesti (v februarju; najver- jetneje kulturna, ogled filma ali problem množične Kulture, šunda in kiča); 4. Predvidena je tema. ki jo razpiše republiški center .VIK in se onravnava v vseh okoljih (enkrat v apriluj; 5. Življenje v svetu (v juniju; ogled filmov in pogovorov s .študenti iz drugih dežel). Skozi vse šolsko leto bomo izvajali Kidričevo bralno značko. Pripravili bomo teze o posameznih temah in organizirali pogovore. Usposabljanje mentorjev in vodij M K bo pinekalo prek .seminarjev. Prvi .seminar je bil že v oktobru, lov. Gojčič je na njem predaval o trenut- ni politični situaciji doma in v svetu in o vlogi idemopolitičncBa usposabliania mladih. Na tem seminarju smo tudi obravnavali predlog progra-- ma dela in sprejeli sklepe in smernice za nadaljnje delo. Sklenili smo. da bomo organizirali še en seminar, če se bo izkazalo potrebno. Obiske v OO ZSMS smo planirali za september in oktober. Ker ni bilo pravočasnega ixlziva iz osnovnih šol. smo jih pocialjšali še na november. Na le obiske bodo (oz. ze) hodili (hodijo) člani OC .\!K in brigadirji iz letošnje M DA. Pogovarjali se bomo o živ ljenju in delu na M DA in o Ni K v posameznih okoljih (delujejo ali ne, imajo teža- ve—kakšne...) V preostalih mesecih bomo ob- iskovali OO ZSMS. če bo to potrebno ali z^željeno s strani samih OO ZSMS. Se nekaj besed o Informacijah, gradivih .. . Pred vsako javno tribuno bomo v OO ZSMS poslali teze predavanja in pogovore o posameznih temah ter seznam priporočljive in ustrezne literature v Informacijah OC M K ali posebej. To gradivo bo služIlo kol predpriprava na javno tribuno. Srednje šole Javne iribune so se izkazale kot zelo učinkovit način podajanja in prenašanja znanja in mnenj. zalo smo se txlk>čili uvesti to obliko dela še zja srednješi>lce. I udi njim smo pripravili pet javnih tribun (vsak drugi mesec), ob enem pa jim podali skelet tem. ki jih lahko obravnavajo v svojih krožkih. To so naslednje teme: L Mladi in zavesi o delovanju v družbi (bilaK v septembru, pripravil jo je član OC .MK tov. Cila- zer); 2. Aktualnost nacionalnega vprašanja (sredi novembra); 3. Vloga t>sebni>sti in avtoritete (v januaijujt 4. Dialektika v razvoju naše družbe (enkat v marcu); 5. Generalna tema republiškega centra VIK. Seminar za mentorje in vtKije se pokriva s semin^rem za osnovne šole (različno je .samo delo v posebni skupini). Akcijo Kidričeva bralna zančka vodijo mentorji M K in učitelji družboslovcih predmetov, pogovore orpani/iraio pri rx>uku ah skupno z (X' MK. Člani OC M K ki .st> ko čali srednje šolanje b^usili organizirati marksistične večere v klubu mladih kot primer, kako le-te organizirati v OO ZSMS. Nadabevali bomo z zbiranjem in analiziranjem podatkov o obstoječih oblikah idejnopolitičnega izobraževanja in def^a v OO ZSMS. Delovne organizacije Udeleževali se bomo sej področnih konferenc in se pogovanali o možnostih razvoja idejno akcijskih jeder v OO ZSMS v teh okoljih. Poskušali boirK* pridobiti sodelavce v OC MK iz delovnih organi- zacij. Seznanjali se bomo s problemi organiziranja mladih v DO. Mladi v kmetijstvu: Iskali bomo ustrezno obliko marksističnega izobraževanja mladih kmetov in se udeleževali sestankov področnih konferenc. Poskušali bomo pridobiti, nove člane OC M K. Ostale stalne naloge so: — študijsko delo znotraj (X .M K kot predpri- prava in analiza jav nih tribun; — informiranje javnosti, — .sodelovanje z organi OK ZS.MS: — sodelovanje z RC M K (prek informacij o delu); — sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami; — .sodelovanje z Delovsko univerzo Ptuj — zbiranje dokumentacije. Ljiljana Dovhan 12 - šport in drustva 20. november 1980 TEDNIK Kadeti Aluminija veliko obetajo Pot do nogometnega igrišča in tudi do drugih športnih objektov je lahko različna. Kot gledalci se hi- treje odločamo za ogled športnih tekmovanj, redkeje pa se odločimo za sodelovanje na prireditvah. Časi se spreminjajo. Pojavlja se vedno več športnih panog, ki povzročajo kolebanje med mladimi, željnimi športnega treniranja. Večja izbira je seveda v mestih, kjer je tudi ve- čja koncentracija prebivalstva. Ta- ko je tudi v Kidrič^evam, vendar pa za nogomet med mladimi ne vlada kdo ve kakšno zanimanje. Moštvo Aluminija nastopa v rekreacijski li- gi in ima male možnosti napredo- vanja v zaprtih sistemih, zato vedno manj pionirjev in mladincev zahaja na igrišče. Tik pred tekmovanjem tretjih se- lekcij je prišlo večje število mladih na stadion Aluminija iz Kidričeve- ga. Prišli so iz okoliških vasi in si- cer iz Draženc, Dolene, Apač, Ge- rečje vasi, Kungote in tudi iz Kidri- čevega. Danilo Glažar, Andrej Pe- tek, Drago Lesjak, Tonči Kirbiš, Franci Zupanič, Stanko Zupanič, Stanko Vaupotič, Roman Peinki- her, Marjan Svenšek, Avgust Sibi- la, Silvo Korpar, Dani Koren, Igor Sevšek, Vlado Podgoršek, Stojan Kelc, Tonči Kelc, Samo Vrabič, Alojz Horvat, Vlado Ceh, Robert Predlog in Drago Lešnik so bili red- ni na treningih in tudi nosili glavno breme v igri. Nekaj časa je bilo potrebno, da so se fantje pričeli zavedati, kaj jim manjka in so pričeli redno trenirati. Tako se je treningov v povprečju udeleževalo 15 igralcev in več. Za začetek so imeli kadeti Aluminija močne nasprotnike in sicer vse ma- riborske klube po vrsti. Tri gosto- vanja, Dravinjo in konstantno do- bro ekipo Boča. Zbrali so šest točk in so trenutno na devetem mestu. Po šest točk ima še nekaj ekip in gol — razlika je tista, ki je porinila kadete Alpminija na to mesto. Ti fantje so zares zaljubljeni v nogomet in delujejo kot kompakt- na celota. Ne ovira jih razdalja od domačega kraja do stadiona. Premagujejo jih v vsakem vreme- nu. Pri Aluminiju bodo poskušali tem fantom nuditi optimalne pogo- je za nemoten nogometni razvoj, kajti vsi so zelo nadarjeni. V spomladanskem delu bodo igrali še za kadete, kasneje pa bodo skoraj vsi prestopili v mladinsko ekipo. Po končanem prvenstvu bo trener ekipe podal analizo in pred- lagal igralce, ki bodo lahko nastopili tudi za mladinsko selekci- jo. Tako bodo ti predlagani odigra- li v dveh dneh dve tekmi, ali pa vsaj odšli na pot kot rezerva ali gledalci na mladinskih tekmah, kjer si bodo pridobili potrebne izkušnje v mladinski konkurenci. Prav bi bilo, da se tem fantom posveti vsa skrb in da se jim res omogočijo maksimalni pogoji za njihov razvoj, saj že sedaj veliko obetajo. Skoda bi bila, da bi tako nadarjeno generacijo mladih nogo- metašev prepustili moštvom rekre- acijskih lig. Tja se naj vrnejo ta- krat, če se ne bodo uspeli prebiti v višje sefekcije ali pa v druge ekipe selekcijskega sistema. Zato bodo kadeti Aluminija pričeli s priprava- mi v sredini februarja, ker se prven- stvo prične že v sredini marca. Prav bi bilo, da bi se treningov udeležilo še večje število mladih nogometa- šev iz okoliških vasi in naselja Kidričevo. Mladinska selekcija Aluminija se ubada z nekaterimi težavami. V pr- vo vrsto gotovo sodi izrrienično de- lo oz. prak.sa in popoldanski pouk. Trenerju ekif)e Dragu Kneževiču je težko, saj mu na treninge prihaja manj igralcev kot bi moralo ob nor- malnih pogojih. Tudi v četrti selek- ciji prihajajo fantje iz okoliških va- si. Med njimi je nekaj perspektiv- nih igralcev, ki veliko obetajo in imajo možnosti za nadaljnjo nogo- metno kariero. Tudi mladinski se- lekciji Aluminija se prične prvenst- vo hitro in prav tako kot kadeti bo- do pričeli z delom že februarja, saj morajo biti čim bolje pripravljeni za tekmovanje v njihovi mladinski ligi, kjer vodi ekipa Ljutomera. Vsi igralci so še mladi in bodo nekaj ča- sa skupaj, tako da se bo s prihodom kvalitetnejših kadetov konkurenca povečala in dana bo možnost ustvarjanja dobre ekipe, sposobne za večje rezultate. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Mladinska ekipa Aluminija iz Kidričevega ZA PLANINSTVO ME JE NAVDUŠIL OČE Nedavno tega smo obiskali znano ptujsko planinko Anico KOLA- RlC, družinsko upokojenko, ki ži- vi v Jadranski ulici in jo zaprosili, da nam pove kaj zanimivega Lz svojega planinskega oprtnika, poL nega lepih spominov in doživetij, ki jih doživlja na svojih poteh po naših slovenskih planinah in go- rah. V začetku ni bila najbolj pri volji, da bi kaj povedala, nazadnje pa se je le omehčala ter ,,od vezala" ne- kaj svojih spominov in tako nam je med drugim povedala: ,,Za planinstvo me je navdušil moj pokojni oče Kristjan Misotič, ki me je že kot trinajstletno deklet- ce prvič vzel s seboj, ko je s skupi- no planincev odšel na našo najvi- šjo goro, na naš 2863 metrov viso- ki Triglav. Spominjam se, da je bi- la pot zame tedaj res zelo naporna. Vse težje sem se vzpenjala. Pri hoji so mi pomagali starejši, zlasti moj oče. Ko pa smo naposled stopili na vrh naše gore, sem bila presrečna. Bilo je tudi zelo lepo vreme in tako sem imela pretežni del moje domo- vine takorekoč pred seboj kot na dlani. O tem sem potem s pono- som pripovedovala tudi prijate- ljem, sošolcem. Nekateri mi celo niso hoteli prav verjeti. Tisti moj pohod na Triglav je v meni zapustil neukrotljivo željo, hoditi p)o planinah. Nekako sem naše gore vzljubila, na nevarnost pravzaprav nikoli nisem pomislila. Sicer pa sem vedno upoštevala nasvete vodičev,.ki so nas vedno varno vodili mimo nevarnih prepa- dov. Vrtoglavice pa še tudi danes ne poznam. Brez strahu si upam pogledati v brezno pod seboj. Pri- čela sem torej hoditi v planine. Naj povem, da je poleg očeta hodila z nami v planine tudi moja sestra Hermina Misotič in kljub temu, da ima sestra na plečih že šesti križ, planinstva še ni obesila na klin. Tudi sama ga še ne mislim, saj mi zdravje k sreči še kar dobro služi. Ne manjka pa mi seveda tudi kon- dicije. Želim povedati, da je pri vsakem planincu pač najlepši tisti trenutek, ko doseže svoj cilj, ko njegova no- ga stopi na največji vrh planine ali gore, ki si je vzpon postavil za svoj cilj. Seveda utrujenost nastopi šele kasneje. Ker so naše planinske po- stojanke zadnje čase vedno bolj obiskane, običajno v njih zmanjka tudi prostora za prenočevanje. Ne- redko mora tako planinec zaspati, bodisi za mizo, na dveh stolih ali kar sede..." Bila sem na vrhu Triglava doslej že šestnajstkrat pa upam, da še ne zadnjič. Obiskala oziroma preho- dila sem številne vrhove Karavank, bila na Stolu, pa na številnih vrho- vih Savinjskih alp, Uršlji gori. Prav, ko smo se pred tremi leti ptujski planinci podali na Llršljo goro, nam vreme ni bilo naklonje- no. Tako smo kar dobro premoče- ni po šestih urah vsi prišli na vrh koroške gore, se tu malce posušili, pospravili dobrote iz naših nahrb- tnikov in se po drugi smeri zopet podali v dolino, kjer nas je čakal avtobus. Kljub temu nam dobre volje ni manjkalo, kajti zaradi go- ste megle smo med potjo na goro zgrešili pravo smer, ko smo šli na goro iz smeri Rimskega vrelca, oziroma iz Kotelj. Tu smo si ogle- dali tudi Prežihovo domačijo. Tu- di naše Pohorje sem že dodobra prekrižarila. Nič kolikokrat sem že tudi bila na Boču, pa v Zasavskih hribih. Vseh poti se pravzaprav niti več ne spominjam. Zelo rada se podam v planine z večjo družbo, ker je tako med po- tjo krajši čas, kajti vsak izmed planincev običajno zna povedati kakšno zanimivo, neredko pa tudi kosmato zgodbo ali dovtip. In ta- ko človek marsikdaj presenečen ugotovi, da je že prišel na cilj. In vesela sem, če je tedaj nebo čisto. Ni pa lepšega trenutka, ko ga lah- ko planinec doživi v primeru, ko nekje v planinski koči prespi noč in se v jutro zarana prebudi, ko se mu, če je recimo ponoči deževalo, globoko v dolini pokaže vsa lepota naše slovenske zemlje v vseh bar- vnih odtenkih. Sicer pa tudi ni lep- šega trenutka, ko lahko z visoke planine človek opazuje sončni za- hod, zlasti pa zjutraj, ko vzhajal sonce, ko je po dolinah še mrak, gora pa se že blešči čudovitem spektru sončnih žarkov..." nam je povedala Anica, ki je še^^dala, da bi se naj čimveč mla^ aktivno vključilo v članstvo otiMkega pla- ninskega društva. Besedilo in šlika: Franjo Hovnik Anica Kolarič je bila prvič na vrhu Triglava, ko ji je bilo 13 let. TEDNIK ~ ^^ TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Uspela razstava zima-šport '80 v Ptuju Nadvse uspela je tokrat že četrtič m prvič v športni dvorani M ladika ra/stava /iniske športne opreme, kije bila t)b sejmu rabljene opreme. ra/sta\i slik ob obisku smučarske alpske repre/entance. pred\ajanju filnun in nasvetih predstavnika tovarne I I..AN /a vsakogar. Namen in cilji SI) nedvomno doseženi, saj si jo je ogledalo nad 3000 obiskovalcev. Na razstavi smo naleteli na neumornega mentorja smučarskega kluba t(.)v. Purgaja. ki nam je povedal naslednje: •>/ razumevanjem I KS Ptuj smo leU)s pri\ič pripravili razstavo v tako velikem obsegu \ dvorani. Nemenje predvsem.da ljudje prideji> ceneje do smučarske opreme zase in za otroke. Na sejmu rabljene opreme sla d\e možnosti ali ljudje prodajajo sami ali pa prevzamejo v prodaji/ člani Sk Plu|. Prav tako želim izraziti zahvalo za sodelovanje vsem podjetjem. (MlP Ptuj. Alpina. Peko. l''abod-l)elta. IJiiona Mer- kur). ki .st> se z razumevanjem \ključili na turističnima organizacijama ( 1 Ril S in UNIOR. ki sta nudila številne informacije o možnostih smučanja.v Nadaljejedejal. daje \ klubsedaj včlanjenih nekaj nad lOOčlanov. da je dosedaj deloval pri Klubu mladih in da želijo letos prestopiti v ZI KO Ptuj in zagotovili vsaj najosnovnejša .sredstva za de!o\anjc. Razsta\a je edini virdohodka s katerim sodosedaj šolali kadre. V klubu delujejo 4 \ adilelji aispskega smučanja. 2 indslruklorja teka na smučeh in 8 sodnikov smučanja. programu imajo kot že dve leti nazaj organizacijo občinskega pr\ensiva za osnovne in srednje šole. Prav tako skupaj z vzgojnovar- slvcnim zavodom pripravili »vriec na snegu«, kije bil lani dokaj uspešen. Želimo pa. da skupaj s I KS Ptuj vključimo ludi otroke, ki niso \ zgojnih ustanovah. Prek množičnih občinskih tekmovanj bi dobili pregled ir najbt>ljšc smučarje usmerjali \ vrste SK Branik. Pred zaključkom raz.slave so bile izžrebane vstopnice, praktična darila paje prispeval M:RR()M()TC) iz Maribora. Zupac Uspeh ptujskih igralk v namiznem tenisu v soboto 15. novembra je NTK Ilirija iz Ljubljane organi- zirala in izvedla drugi selekcijski turnir najboljših pionirk SRS na katerem je nastopilo 32 igralk v treh enakovrednih skupinah. Za NTK Petovia iz Ptuja so nastopile štiri tekmovalke in to: Tamara Kampuš. Tjaša Meško, Valerija Novak in Sonja Marin- kovič. Prvo mesto je vnovič odšlo v Ptuj, le daje tokrat zmagovalka Kampuš, kije ostala neporažena. Tudi zmagovalka v drugi skupini je postala Ptujčanka Sonja Ma- rinkovič. Tjaša Meško seje nekaj slabše uvrstila, Valerija Novak po pričakovanju. Vrstni red — 1. skupina: L Kampuš (Ptuj) 9:0; 7. Meško (Ptuj). 2. skupina: L Marinkovič (Ptuj) 8:1. Na tretjem selekcijskem tumi- ru najboljših pionirk SRS bo NTK Petovia iz Ptuja edini klub, ki bo imel v prvi skupini tri igralke. M. Ž. Živalinu na sejmu rabljene smučarske opreme. Alpska smučarska reprezentanca je bila v Ptuju 10. oktobra, transparent nad Krempljevo ulico pa je še 15. novembra takole vabil. Foto: I. Ciani PISPESNO DELO AEROKLUBA PTUJ Za ptujski aeroklub je bila letošnja sezona nadvse uspešna, to pričajo številni uspehi, ki .so jih dosegli njihovi člani na raznih tekmovanjih. Gotovo je daleč največji uspeh prvo in drugo' rnesto v tekmovanju za pokal maršala Tita. pokal sta osvojila 5ilota Krepil in Cestnik, medtem co seje posadka Hojnik—Kralj uvrstila na drugo mesto. Sicer pa so letos njihovi piloti opravili I.IOO ur poletov z motornimi letali, podatek sam že govori o itktivni dejavnosti kluba, zaveda- li .se namreč moramo, da je za uro letenja potrebno opravili nekaj ur dela v njihovi delavnici. Določene uspehe .so dosegli v tej sezoni tudi jadralci, kljub težavam, ki spremljajo to dejav- nost. Na državnem prvenstvu so zasedli peto mesto, tudi padalci so letošnje letAia republiškem in državnem prvenstvu dosegli vid- nejše uvrstitve. Zdaleč najuspeš- nejši pa so modelarji, znani tako v republiškem kot državnem merilu, pomembnej.še uspehe pa dosegajo tudi na mednarodnem področju. Letos so že tretjič zapored osvojili pokal republike in ga tako prejeli v trajno Ičftt. osvojili so tudi Štajerski pokal in še bi lahko naštevali. Vse te uspehe so kronali s pomembno delovno zmago, na- menu so predali novi hangar s pokrito površino 480 kvadratnih metrov. Doslej .so morali imeti letala pod milim nebom, saj stari hangar ni mogel sprejeti pod streho vseh 19 letal. Priprave na gradnjo novega hangarja segajo v lansko leto. prve lopate pa .so zasadili maja letos. Objekt jim je uspelo končati \ rekordnem času. pri tem pa .so se izkazale mnoge delovne organizacije. Ogromno zaslugo za hitro do- končanje del in razmeroma nizke stroške gradnje imajo tudi člani aerokluba. ki so vložili v gradnjo objekta kar 11 tisoč prostovoljnih delovnih ur. JB Vr\ico pred vhodom v hangar je prerezal najstarejši letalec v ptujskem aeroklubu Alojz Ganza. Foto: Ciani MOTOKROSIST! KONČALI TEKMOVANJE Na tekmovalnih stezah sirom naše domovine se je končala sezona tekmovanj v motokrosu. V treh kategorijah na republiškem in državnem prvenstvu ie nastopalo 11 motokrostistov, članov AMD Ptuj. Tekmovalci so svoje nastope več ali manj opravičili, največkrat pa so jih pestile okvare motorja, popravila in pomanjkanje rezervnih delov, vse to pa je vezano z velikimi finančnimi stroški, ki jih zlasti mlajši tekmo- valci ne zmorejo sami. Te tež.ave nedvomno vplivajo, na razvoj motokrosa v naši domovini. Najugodnejše so razveselili mladi tekmovalci (Vesenjak, Scgula in Prstec), ki so s svojo borbenostjo in drznimi vožnjami navduševali, zlasti pa kot ekipa bili nedosegljivi. Izenačenost v samem vrhu ni dovoljevala nobenih spod r s Ijajev. Prstec je vozil v dokaj standartni formi "l^Pčim sta Segula in Vesenjak imela težave s strojem, ^Ijub temu sta dosegla solidno uvrstitev med najbolj- šimi. V kategoriji 125 ccm je čez noč razpadla močna ekipa in to predvsem, ker sta Cuš in Habjanič na odsluženju v JLA, žal pa ni nastopal izkušeni tekmovalec Frangež, dočim Smigoc kot mlad tekmovalec z dotrajanim strojem ni mogel poseči v ^rbo za točke.' . V najbolj znani k'tegoriji 250 ccm tudi letos tako Sicdv osebnih vzjokov, telesne nepripravljenosti, kot teža\e z motorjem ni dosegel uvrstitve pod vrhom naš Prekaljeni tekmovalec Peter Segula. Nedvomno še ni ■^ekel zadnje besede in ga bomo prihodnjo ^c3cr.c Ponovno videli v družbi najboljših. Zal pa je razo- ^"^ral odlični in perspektivni tekmovalec ^puraj, ki po vrnitvi iz JLA za tekmovanje ni bil pripravljen, bil pa je tudi brez tekmovalnega stroja. V republiškem tekmovanju v kat. 250 ccm se je odlično uvrstil Jerič, ki je prikazal kvaliteten napre- dek. žal pa z starim tekmovalnim strojem ne more pokazati kaj zmore. Enkratni nastop Purga je pre- malo, da bi pokazal svoje sposobnosti, prav tako pa tekmovalec Skok, ki je ostal brez uvrstitve. Končne uvrstitve so naslednje: 50 ccm državno prvenstvo je osvojil Urbanija—Lukovica 190 točk, Jakopič—Bled 180, Prstec 177... 6. Segula 160, 10 Vesenjak 127 točk; ekipno Ptuj 392, Črnomelj 246, Lukov ica 241 točk itd. Republiško prvenstvo Urbanija 205, Jakopič 196, Prstec 188, ... 6. ^^egula 1.^8, 8. Vesenjak 120; ekipno Ptuj 348, Tolmin 301, Lukovica 291. 125 ccm državno prvenstvo—zmagal je Pre- dan—Orfhova- 200 totk, 25. M4>janič 1 rangež 1 točko — nastopalo je 33 tekmovalcev. Ekipno — Orehova vas 329, Tržič 327, Koper 260, ... 8. Ptuj 8 točk. V kategoriji 250 ccm je postal državni prvak Avbelj—Lukovica 270, 23. Segula 36, 32. ?5puraj 1 točko, nastopalo je 38 tekmovalcev. Ekipno Lukovica 486, Karlovac 373, Zabok 370, ... 11. Ptuj 3"^ točk. V republiški konkurenci 250 ccm je zmagal Osenk—Lukovica 177 točk, 5. Jerič 136, 34. Purg 12; ekipno Lukovica 357, ?.iri 195, Orehova vas 156, ... 7. Ptuj 8S točk MIP vodi po prvem delu 1 kipa šahovskega društva .MIP je izredno uspešno začela letošnje republiško ekipno prvenstvi), kije razdeljeno v dva dela. Prvi del (štiri kola)je bil konec prejšnjega tedna na Pokljuki. Ptujčani in Ptujčankest) dosegli šiiri zmage in trenutno vodijo pred favorizirano ekipo iz Celja. Šl) MIPjc premag.ilo Vrhnikos6:4. Kranj s 7.5:2.5. Ponikve s 6.5:3.5. in Rudarja z 8:2. Posamezniki inposamcznice v ekipi MIP so dosegli naslednje rezultate: Polajžer 1.5(4). Bohak4(4)— najboljši rezultat na članskih deskah Podkrajšck 1.5 (4). Klcmenčič 2 (4). Majcenovič 2 (4). Šcruga 3.5 (4). Vaupolič 4 (4). Pavlin 4(4). Bezjak 1.5 (3). Brglez4(4)in Žmavc 0(1). Drugi del prv enstva bo ob koncu meseca v rrlx>vljah. 1. k. Tatjana Vaupotič za naslov mojstra C lanica škk .ŠI) MIP latjana Vaupolič igra dodatni dvoboj4 partij z Vujičevo (ŠK Mladcnovac) za naslov šahovskega mojstra. Na turnirju mojstrskih kandidatkini st namreč obe do.segli enako število točk. Ta- tjana bo v tem dvoboju pnivgotovo igrala na zmago in naslov. sa| neod- ločen izid ji tega ne prinaša. Dvoboj sta šahistki pričeli včeraj, končali pa ga bosta v soboto — priteka pa v kleti hotela Petovio. vsakdan od 15.30 do 20.30. I. k. Silva Razlag ponovno uspešna Kcljavka Silv a Razlag, ki nastopa za mariborski K K Kon- siruku)r. je številnim uspešnim nastopom dodala še drugo mesto na državnem prvenstvu parov — osvojila gaje skupaj s klubsko tovarišico Nagvjevo. Zmagala je dvojica Krištof— Brajkovič (Tekstilac Zagreb). I. k. Dvojni košarkarski spored V soboto bo na sporedu redno kolo tekmovanja v vseh skupinah republiških košarkarskih lig. Člani in članice KK Drava bodo tokrat domačini s priložnjostjo z prve zmage. Članice bodo srečanje z Rogaško pričele ob 17.. člani pa s Šentjurjem ob 19. uri. Srečanji bosta v dvorani Mladika. |. k. Turnir v malem nogometu Selekcija Ptuja in ZTKO bosta 29. in 30. novembra v dvorani Mladika izvedli turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo do 28. novembra v pisarni ZTKO. prijavnina paje 500 dinarjev. Žrebanje bo v petek 28. novembra ob 17. uri v dvorani Mladika. L k. Ptujčani drugi v plavanju v soboto 15. novembra dopoldne je bilo v prostorih Ptuj.skih toplic tekmovanje v plavanju na katerem so .se med seboj pomerile ekipe enot in oddelkov milice z območja Uprave javne varnosti Maribor. Udeležba je bila več kot zadovoljiva. V ekipni konkurenci so bili najboljši člani ekipe mariborskega oddelka šole za miličnike, drugo mesto so dosegli Ptujčani. tretje pa člani ekipe postaje milice iz Lenarta. Najboljši čas med posameznik i je dosegel Kadirič iz oddelka šole za miličnike Maribor. Vsi najbolje uvrščeni so prejeli pokale in priznanja. Tekmovanje je bilo rekreacijskega značaja. -OM Za Stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. 14 - ZA RAZVEDRILO 20. november 1980 ~ TEDNIK TEDNIK ~ OGLASI IIM OBJAVE - 15 Končani tretji študijski dnevi novinarjev Na Brdu pri Kranju je društvo novinarjev SR Slovenije pripravilo in tudi uspešno sklenilo letošnje spominske študijske dneve, ki jih pospečamo Mitji Gorjupu — mlademu družbenopolitičnemu delavcu, novinarju in uredniku, ki mu je prerana smrt sredi dela pre- kinila vrsto življenjskih načrtov in odgovornih nalog. Letošnji študij- ski dnevi so že prerasli republiške okvire in vse bolj postajajo oblika jugoslovanskega družbenopoliti- čnega izobraževanja novinarjev zaposlenih v osrednjih, regijskih in lokalnih časopisih in revijah, na radiu, televiziji in pri glasihh združenega dela, kot je med drugim poudarila tudi predsednica naše stanovske organizacije Kristina Lovrenčič. Med prvimi je zbranim časnikar- jem spregovoril Mitja Ribičič — predsednik republiške konference SZDL Slovenije, ki je obširno go- voril o aktualnih notranjepolitičnih razmerah in v razpravi tudi odgovarjal na vprašanja novinar- jev. Popoldansko srečanje s pred- sednikom republiškega izvršnega sveta Janezom Zemljaričem je rav- no tako načelo vrsto aktualnih in žgočih gosfX)darskih problemov, ki so tudi vzrok za težave s katerimi se srečujemo. Pretirano investiranje v nove objekte in uvoz tuje teh- nologije je gotovo eden osnovnih vzrokov za značilnost družbeno- ekonomskih odnosov s tujino. Veli- ka uvozna odvisnost od tujega gospodarstva in naša premajhna konkurenčnost, usposobljenost in pripravljenost za vključitev v med- narodno delitev dela, so narekovali vrsto ukrepov za zmanjševanje zadolženosti naše dežele v svetu in za spreminjanje teh odnosov zno- traj gospodarskega in družbeno- političnega življenja. Tovariš Zemljarič je opozoril tudi na ogromne napore, ki jih vlagamo, da bo gospodarstvo doseglo prepo- trebno ustalitev na katero lahko kljub trenutnim tež.avam vendarle gledamo z optimizmom. Prvi dan srečanja so novinarji končali v pogovoru z nekaterimi predstavniki velikih delovnih or- ganizacij in s podpredsednikom republiškega izvršnega sveta Jože- tom Florjančičem. V petek je bilo zelo zanimivo .srečanje z dr. Aleksandrom Grličkovom, članom predsedstva CK ZKJ, ki je poleg aktualnih med- narodnih političnih razmer ocenil tudi mesto in vlogo Jugoslavije v njih. Sledila je še razprava o mednarodnem komunikacijskem sistemu v svetu v kateri je sodeloval tudi Bogdan Osolnik, ki je govoril še o zadnjem zasedanju generalne konference UNESCA v Beogradu, zvečer pa srečanje na temo Kako do večje učinkovitosti javne besede. Tu sta bila sogovornika novinarjev dr. Tomo Korošec in Franc Šetinc. Letošnji spominski Gorjupovi dnevi so se končali v soboto s po- govorom na temo Kardeljeva misel, SZDL, pluralizem samoupravnih interesov in sredstva javnega obveščanja. Z uvodno mislijo je sodeloval sekretar zvezne konferen- ce SZDL Ištvan Rajčan. Posebna značilnost študijskih dnevov je bila izredno velika udeležba mladih novinarjev in zavzeta razprava, ki je dala vrsto konkretnih napotkov za nadaljnje uspešno vključevanje časnikarjev v vse tokove gospodarskega in družbenopolitičnega življenja. mš Delavci v delovni organi- zaciji »Jože Kerenčič« v ()r- nio/ii \ letošnjem letu do.se- gajo /elo dobre delovne re- zultate in to kljub poostrenim pogojem gospodarjenja. K dobrim delovnim re/.uliatom so v soboto. 15. novembra dodali še veliko delovno /mago. V Udbini je /ačela s proi/vodnjo TOZI) »Lika- plasi«. ena od petih temeljnih organi/aeij delovne organi- zacije Jože Kerenčič. ki deluje v okviru te DO od lela 1978. Svečanosti ob otvoritvi no- v ih delovnih prostorov so .se udeležili številni ugledni dru/bent)polilični delavci i/. SR Hrvatske in SR Slovenije, med njimi tudi Jakov Blaže- vič. predsednik predsedstva SR Hrvatske, sekretar izvr- šnega komiteja CK ZKH tov. Raič in drugi. Obširnejše po- ročili) o tej prireditvi bomo objavili v naslednji številki Tednika. Besedilo in posnetek: Fi M Ob otvoritvi nove proizvodne hale TOZD »Likaplast« je zbranim spre- govoril tudi predsednik predsedstva SR Hrvatske Jakov Blaževič Zlati par iz Hajdine v poročni dvorani na ptujskem magistratu so v soboto, 15. no- vembra svečano razglasili za zlatoporočenca ANTONA in PAVLO KRAJNC iz Spodnje Hajdine 143. Anton je upokojen trgovski dela- vec. Pavla pa gospodinja. Imela sta 4 otroke, danes pa se veselita ob 11 vnukih in enem pravnuku. Anton in Pavla Krajnc med svojimi najdražjimi, znanci in prijatelji ob razglasitvi za zlatoporočenca na matičnem uradu v Ptuju. Foto: Langerholc RODILE SO: Rozalija Železnik. Čermožiše 69 — deklico; Vlasta Ivančič. Lahonci 44 — deklico; Nevenka Borko. Ljutomer. Slavka Osterca 8 — deklico: Marica Mlinarič. Kidričevo 8 — Vita; Dragica Šmid, Tomšičeva 18 — Karolino; Marjana Kokot. Kidričevo 36 — Dejana; Cvetka Belšak, Pestike 9 — Petra: Vanja Škripač. Anželo- va 2 — Sabino; Jožefa Mernik. Kidričevo 13 — Sa.šo; Kristina Bratuša. Lahonci 52 — Andreja; Marija Polič, Gomilce I — dečka: Marjanca Kores. Kidriče- vo 7 — Dejana; Marjeta Ciglar. Dornava 103 — dečka; Majda Kolarič. Dolič 41 — deklico; Ana Drevenšek. Sp. Leskovec 20 — deklico: Marjana Zebec. Skorba 68 — Danila; Ana Peršuh. Le.šje 40 — deklico; Julijana Mesarič. .Majšperk 99 — dečka; Elizabeta Kramberger. Dolič 37 — deklico; Marjana Jeromel. Trstenjakova 16 — Jerneja; Alenka Pesrl. Kajžar 19 — dečka; Vlasta Pešl. Levstikova 6. Kranj — Natalijo; Vida Grdiša. Meglova pot 4 — Miheca: Anica Hameršak. Veliki vrh 6 — dečka: Liljana Tašner. Tibolci 24 — Tanjo; Irena Vor- šič. Moravci 36 — I)avida; Marta Modlič. Zagojiči 7 — deklico; Kristina Matjašič. Dragovič 4/c — Boštjana: Anica Gajšek. Žeta- le 60 — dečka: Dušanka Rajh, Apače 294 — Barbaro: Slavica Vincek. Stojnci 28 —- deklico; Marija Kocmut. Ločič 24 — dečka; Angela Pavlinič. Senik 24 — deklico; Marija Berghaus. Trg svobode 3 — dečka; Elizabeta Prejac. Osluševci 18 — Boruta: Milena Čuček. Novinci 16 — deklico; Hermina Šalamun. Breg 19 — dečka; Elizabeta Širec, Kočice 59 — dečka; Ivanka Pišec. Sela 12 — Adelo; Marija Janžekovič. Kraigherjeva 17 — deklico; Angela Breznik. Ziherlo- va ploščad 4 — deklj^; Helena Fajfar. Ljutomerska 28^ Ormož — Natašo;. POROKE: Zoran Mojsilovič, Ulica heroja Lacka 13 in Irena Skok, Golobo- va 7;. Bojan Potočnik, Zg. Lesko- vec 5 in Antonija Kovačec, Šardinje 15; Alojz Pergamož, Breg 15 in Angela Planine. Breg UMRLI SO: Zlatko Korez, Bukovci 123. roj. 6. oktobra 1980., umrl 9. novembra 1980; Franc Tašner. Črmlja 17. roj. 1908. umrl 8. novembra 1980; Elizabeta Re- bernak. Gomilce 14, roj. 1907. umrla 9. novembra 1980; Franči- ška Zelenjak. Tomaž pri Ormožu 31. roj. 1907. umrla II. novem- bra 1980; Otilija Antolič, Podgra- dje 15. Ljutomer, roj. 1904, umrla 10. novembra 1980; Tere- zija Kirbiš, Skorba 56. roj. 1906. umrla 13. novembra 1980; Vera Pušnik. Sredi.šče ob Dravi. Šol- ska ulica. roj. 1898. umrla 12. novembra 1980; Frančiška Star- čič. .Polenšak 50. roj. 1906, umrla 14. novembra 1980; Alojzij Bra- tuša. Krčevina pri Ptuju 63. roj. 1911, umrl 9. novembra 1980. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 52250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor m glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov m storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Spravilo pridelkov s širšo pomočjo Lepo, sicer precej vetrovno vreme ob izteku preteklega in na začetku tega tedna kmetijcem vliva upanje, da bodo pridelke vendarle spravili iz v zadnjem času precej zamočvirjenih in raz- močenih tal. Kmetijski strokovnjaki so se skupaj s predsednikom izvršnega sveta SO Ptuj Martinom Berde- nom in članico izvršnega sveta Zvonko Kneževič dogovorili za širšo družbeno pomoč pri spravilu pridelkov sladkorne in rdeče pese. 500 vojakov iz ptujske vo- jašnice je pri zasebnih kmetoval- cih v Pesniški dolini s puljenjem sladkorne pese začelo že v pone- deljek, množične akcije pa so bile tudi v torek, ko je bilo na njivah kmetijskega kombinata 580 pro- stovoljcev: 210 delavcev, 370 vo- jakov iz Ptuja in Maribora; pri zasebnikih pa 250 delavcev in 50 ptujskih vojakov ali skupaj 600 pridnih rok," ki pomaga našim kmetijcem pri spravilu tistega za kar so se celo leto trudili. Množična akcija je bila tudi včeraj in traja še danes, na njivah paje bilo več kot 700 udeležencev dnevno. Tudi jutri in v .soboto — če bo le vreme naklonjeno — bo akcija spravila pridelkov še traja- la. Takrat bodo pomagale pred- vsem roke mladih. Od danes do sobote bo na njivah skupno 1400 mladih. Pri spravilu koruze v ptujski občini nismo zastavili širše druž- bene akcije, saj je izboljšanje vremena v zadnjih dneh omogo- čilo spravilo s stroji. Mnogi so »trenutek« lepega vremena izko- ristili tudi za jesensko oranje in setev pšenice, saj .se kmetovalci zavedajo, da s setvijo ranin ne bodo mogli vsega nadoknaditi. Naj zapis zaključim z obeti vremenoslovcev, ki od včeraj da- lje napt)vedujejo nekaj dni su- hega in razmeroma toplega vre- mena. N. Kotar Ptujski vojaki pomagajo kmetom iz Pesniške doline, posneto 17. no- vembra foto: M. Ozmec Koordinacijski odbor za proslave in prireditve pri predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj POZIVA družbenopolitične organizacije, skupščino občine, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, društva in- zveze društev ter krajevne skupnosti občine Ptuj, da najpozneje" do 10. decembra 1980, sporočijo proslave in prireditve v letu 1981^ , kijih predlagajo za vključitev v program občinskega in širšega; družbenega pomena. Predlogi morajo vsebovati: ■ 1. Politični, zgodovinski in kulturni pomen ter idejnopolitičnf smoter proslave; i 2. Organizatorja proslave; , ' 3. Čas in kraj proslave; 4. Obseg finančnih sredstev in vire za njihovo zagotovitev; • 5. Predlog govornika, če je ta predlagan iz vrst članov ob- ' činskih ali republiških organov. Koordinacijski odbor bo na podlagi sprejetih poročil izdelal ^ skupni predlog programa proslav in prireditev občinskega po- : mena. S to akcijo želimo doseči vsebinsko usklajevanost in : pravičasnost proslav in prireditev v občini ter zagotoviti uskla-f, ^ jenost programa z materialnimi možnostmi. ^ j Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbe-f I ne organizacije in društva v krajevni skupnosti pa do 10. de-i- ■ cembra 1980 z istimi podatki dostavijo poročila koordinacijskim; < odborom za proslave in prireditve pri KK SZDL v KS. če v letuj 1981 za svoje okolje ali tudi širše, načrtujejo proslave in prire-r : ditve. ^ Tudi na tem področju želimo doseči sodelovanje, usklaje-f- nost in pregled nad pomembnejšimi delovnimi in drugimi jubileju ; v občini s tem. da materialne obveznosti za te prireditve in- ; proslave prevzemajo organizatorji sami. i Koordinacijski odbor za^ 5 proslave in prireditve^ ' pri predsedstvu OK SZDL: : PtuT M V dneh od 10. do vključno 17. novembra so mihčniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili dve hudi in tri lažje telesne poškodbe. Med vzroki nesreč spet prednjači izsiljevanje prednosti, za tem pa sledijo neprimerna hitrost in neprevidno prehitevanje. Na vozilih je za okoli 76.500.— din materialne škode. NAKNADNO OBVESTILO O NESREČI V petek 14. novembraje postaja milice Ptuj sprejela obvestilo, da je v sredo 5. novembra prišlo do hude nezgode na lokalni cesti v Jir.šovcih. Okoli 18. ure tistega dne je voznik motornega kolesa Jože llamonajec iz Rogoznice pri Le- nartu peljal iz smeri Selc proti Jirševcem. I/ nasprotne smeri je ->o sredini ceste prišel peš ob ko- esu Jožef Kopčič iz Jiršovc. Prišlo je do trčenja pri čemer jc pešec dobil zelo hude telesne poškodbe. izsiljeval prednost Do nezgode jc prišlo v pone- deljek 17. novembra ob 18.35 na kri/išču regionalnih cest v Rogo- znici. Kolesar Marjan Vilčnik iz Kicarja seje peljal iz smeri Ptuja prtni Rogoznici. Na križišču re- gionalnih cest mu je izsilil pred- nost voznik osebnega avtomobila Janez Pihler i/ .Mostja. Kolesar Vilčnik je pri trčenju dobil lažje poškodbe, na vozilih paje za okoli 5.0(X) din gmotne škode. prehura vožnja v sredo 12. novembra .se je zgodila prometna nesreča na lo- kalni cesti v Hlaponcih. Ob 12.15 je voznik osebnega avtomobila Stanko l los iz Kukave peljal iz smeri Dornave proli Hlaponcem. Zaradi neprilagojene hitrosti je zapeljal na desno bankino. zaradi česar gaje /ačelo zanašati. Nato .se je vozilo .še dvakrat prevrnilo in ostalo na boku. V nezgodi sta bila poškodovana voznik Flos in .so- potnica Hedvika Mertuk iz Ku- kave 60. nenadno zavijanje V ponedeljek 17. novembra se je zgodila nesreča tudi na magi- stralni cesti v Strelcih. Ob I9.30je vo/nik osebnega avtomobila Jo- žef Zaje i/ Šalovcje peljal iz smeri Borove proti Moškanjcem. V kri- žišču z lokalno cesto za Strelceje iz nasprotne smeri pripeljal kolesar Ciril janžekovič iz Formina. ki ni imel luči na kolesu. Kolesar je nenadoma zavil v levo zaradi ce- sarje prišlo do trčenja. Janžekovič je dobil pri tem zelo hude telesne poškodbe. —O.M