NOVIC E Izhajiijo t ill 15, vsacega meseca. Cena jim je a pnstnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina '/.& Neinéijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroćnino in cizn;inilii tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. (jíospoílarske stvari. Sedaj v trgatvi in pozneje. V caau ti'içatvc smo. Z velikim trudom iii stroeki pridelano j^rozflje spravljamo, da ga prešamo v most. Najlepši in olj jedncm najvažnejši treniitek je nastopil za vinogradnika. Najlepši zato, ker je trgatev tista doba, ki nni pokaže sad njegovega trmla in ko vzame človek v svoje varstvo naturalne pridelke in jih more ložje in vspcèneje varovati pred elementarnimi nezgodami. Ta doba je za nas Dolenjee toliko važnejša, ker se začnemo z lastno in s pomočjo javnili faktorjev dvigati v vinarstvu in nam po trtni usi uuiceni in poškodovani vinogradi ne le na novo rodé, ampak nam dajejo tiidi boljšega in več pridelka. Kak vspelt smo doseđaj dosegli, nam jasno pokaže sleden, po poljedelskem ministerstvu izdani izkaz o vinskih pridelki)). Txta 18KÍ). se je na Kranjskem pridelalo kljub nastopajoči trtni usi se 134.570 hI vina, leta 1892, le 93.2iiOhl, a leta 1301 zotiet 206.859 hI. ljetos t)ode ta množina poskočila, Čeravno je spomladi škodovala po nekodl pozna slana, pozneje nenavadno vreme, pozno cvetenje trte, nastop prav obilih rastlinskih boleznij in suha a zelo mrzle noči imajoča jesen. Hvala Bogu! bode tedaj čitatelj vsklikiiil, sedaj bode vendar vsaj vinogradnik zadovoljen in ne bode tarnal, ampak se bode v zimskem času veselil uspeha svojega truda! Z dobo trgatvije — res lep in ob enem najvažnejši trenutek, posebno, če je trgatev obilna, če traja med njo lepo jesensko vreme — nastopi pa za vinogradnika novo pošlo, ki je postalo dandanes se važnejše in neizogibno potrebno. To je, da ume naá vinogradnik po naukiti umnega kletarstva iz tega daru Božjega pridobiti dobro, pošteno, stanovitno in našemu okus» ugajajoče vino. Ni danes namen teh vrst, nase vinogradnike podučiti o tem, kako naj ti uravnajo svojo kipelno in vinsko klet, kakšno kletno opravo in orodje naj si omislijo, kako naj postopajo z grozdjem ob trgatvi, kako naj ravnajo z mostom in mladim vinom, kako naj pripravljajo bela vina in črnino, kako naj nadalje ravnajo z vinom, kolikokrat naj vino pretakajo, kako naj si narejajo pijače iz tropin, kako naj postopajo, da se obvarujejo raznih vinskih boleznij in napak in kako naj izkoriščajo grozdne in vinske ostanke. Ta poduk se nahaja n, pr. v od družbe sv, Mohora lansko leto izdani knjigi „Umni kletar" ; tudi mora vsak vinogradnik ob času trgatve vže vedeti, kako hode v ol)če ravnal s svojim pridelkom in se ne hode se le sedaj sel učit, če tudi mu ravno ta knjiga podaja največ pravili nasvetov, katerih naj se drži, če hoče, da bode s svojim vinskim pridelkom sam zadovoljen, nanj ponosen, ga bode lažje in dražje v denar spravil in bode povzdignil vrednost, ceno in dober glas tega deželnega pridelka. Namen je pa nase vinogradnike opozoriti na sledeče: Kakor je vsakemu znano, ni Kranjska edina vinorodna dežela v Cislitaniji, ampak ta-le izkaz polj. ministerstva nam bode predočil vinski pridelek v posameznih vinorodnih kronovinah lanskega leta in a tem pokazal jednako delovanje tamošnjih vinogradnikov, Nižja Avstrija je pridelala na 39.713 ha 1,537,630 hI vina Štajersko „ „ „ 34.056 „ 571.481 „ „ Koroško „ „ „ 46'5 „ 14G Kranjsko Tirolsko Primorsko : a.J Goriška in Grad, „ 11.131 „ 152.843 „ „ b.) Trst z okolico „ „ 1.087 „ 7,(i09 „ „ c.J Istra „ „ „ 4,'i.7;íG „ 417.550 Dalmacija Češko )i » „ 46'5 „ „ „ „ „ 11,631 „ 206.859 „ „ „ 21.802 „ 945.197 n 1J 1) Moravsko „ 77.839 „ 1,15,V8^1 „ „ „ 870 „ „ 11.478 „ 7.830 192.705 skupaj na 2r)3.38y'5ha 5,195.691 hI. Ce k temu še upoštevamo ogrska, hrvaška in inozemska vina v prvi vrsti laska in nemška, tedaj sprevidimo, da je vinski trg dandanes v obilni meri založen s tem blagom. Kje so se le ponarejena vina! Toda ne samo to. Vina, ki jih ponujajo te vinorodne kronovine svojim konsumentom v užitek, nad-kriljiijejo gledé dobrote in cene zelo nas domač vinski pridelek. JU imamo samo dvojno prednost in sieei', da je naše vino pijoče občinstvo v deželi navajeno na vinski okus, kakršnega nam podaja nase vino, da se torej le to vino želi, na tej želji sloni njega promet in da je vino iz družili kronovin po sleparski in umazani kupčiji pri nas na ugledu zgubilo. Ti prednosti moramo v nas lasten hasek izkoristiti in sicer s tem : 1.) Da vsi vinogradniki ravnamo z mostom in z mladim vinom po vseh pravilih umnega kletarstva tako, da dosežemo v resnici dobro, pošteno, zdravo, stanovitno in našemu okusu itgajajoČe vino, 2.) Da skušamo nas vinski pridelek kolikor mogoče na dobroti in vrednosti povzdigniti, kar zamorejo posebin) oni vinogradniki storiti, ki imajo vže na novo z žlahtno vinsko trto zasajene vinograde, kjer imajo enakih trt nasade. 3. ) Da prodajamo samo pristna in kolikor mogoče zrela in stanovitna vina t. j. da smo povsem reelni ali pošteni. 4.) Da si skušamo obdržati ne le dosedanje vinske trgovce, krčmarje in odjemalce, ampak da al pridobimo se nova vinska tržišča. T).) Da izbudimo pri naaili vinskih trgovcih, krč-marjih in občinstvu željo in smer, da se držimo „Svoji k svojim", da tedaj kupujemo, protežiramo in pijemo v prvi vrsti in z vnemo le naša domača vina. Ta pro-poganda za domača vina mora postati obče geslo in po njem se imajo ravnati naši vinski trgo^^ci in krčmarji. 6.) Da utrdimo in pomnožimo dobro ime našemu vinu in da vzdržimo privajeni vinski okus našemu občinstvu 8 tem, da se ustai^pvi med drugimi sredstvi v našem stolnem mestu, v Ljubljani, deželna vinska klet, kjer bi se pod nadzorstvom točilo garantirano, pristno in v vsakem oziru priporočljivo domače — dolenjsko in vipavsko vino. K ustanovitvi take vinske kleti so merodajni krogi zavezani, da store svojo dolžnost. Na Štajerskem imajo v Gradcu „Landhanskeller — na Dnnaju „Uathauskeller". Tu je upoštevati ne le veliko množino, ki se v teh prostorih na veliko in na drobno proda, ampak tudi glas, ki ga dobi po teh uzornih prodajalnicah vino in privajeni vinski okus se ohrani. Če 80 čutile potrebo uataiiovitve teli naprav imovite dežele, kjer je umno kletaretvo na višji stopinji popolnosti, kakor pri nas, kjer vinska kupčija zavzema večji promet in obseg in kjer je vinski konsnm mogočneji, koliko večja je ta potreba pri nas na Kranjskem, kjer si je vinarstvo komaj opomoglo, kjer je nmno kletarstvo na prav nizki stopinji dovršenosti in kjer je skrajna potreba, da ae našemu vinogradniku pomaga, da ne obupa pod težo bremen, ki se nalagajo na njegova ramena. Tu je treba nadalje pomisliti, da reprezentuje nas letošnji vinski pridelek okroglo računjeuo 200.000 hI po 30 K lil, vrediiost 6 milijonov kron. Ako se velik del ali največji del tega pridelka srečno in dobro spravi v denar, kako ai s tem materijelno okoristi nas vinogradnik ali bolje rečeno nas kmečki atan. Ugoden niaterijelen vspeh spodbuja pa k nadalj-nemu trudu in novim stroškum. Glavno tržížče našemu dolenjskemu in vipavskemu vimi je Ljubljana in Gorenjska. V občnem interesu vseli kranjskih vinogradnikov je tedaj ustanovitev take deželne vinske kleti. In čemu navajamo danes — ob trgatvi — to? Naš vinski pridelek se je z lastno našo pomočjo, žrtvami, trudom in z dotacijami javnih taktorjev zopet opomogel in povzdignil. Naše vinarstvo nam bode zopet vir dohodkov. Ta vir ohraniti, da ne izgubi na vrednosti ali drugače rečeno: Naš kranjski vinogradnik — dolenjski in vipavski — si je le z njemu lastno žllavostjo, pridnostjo in vstrajnostjo po trtnl uši uničene vinograde znal na novo in bolje prirediti, da mu zopet vino rodé. To a toliko težavo pridobljeno stališče hoče sedaj porabiti, da si zagotovi svojo sedanjost in pri-hodnjost, ki naj ga obvaruje pred materijelno stisko. V tem boju za obstanek ima se boriti s tujo konkurenco, z vinskim pridelkom sosednih vinorodnih kro-novin, ki ponujajo našemu občinstvu svoja vina, katera znajo z umnim kletarstvom na dobroti in ceni povzdigniti. Naša dolžnost mora biti, da se znamo obvarovati ne le pred to konkurenco s tem, da izkoriščamo prednosti privajenega vinskega okusa in po sleparski trgovini zgubljenega ugleda družili vin, ampak da se potrudimo z enakimi sredstvi, si svoj vinski pridelek na vrednosti, ceni in konsumu povzdigniti, kakor so to te vinorodne kronovine storile. V ta namen stremimo potem, da obvarujemo nane vino -— naš velik dohodek — pred nevarnostjo, da ne izgubi zopet ne samo na ceni, da ae mu ne omeji njegov promet, teinuč da nam ostane neusahen trajen vir naših dohodkov in da z veseljem nadaljujemo započeto regeneracijo naŠih vinogradov. To pa bodemo le tedaj dosegli, če se bodemo poprijeli umnega kletarstva in po naukih te vede in skušnje pridelovali vedno boljša vina. Naše vinogradnike spodbuditi k temu delovanju, sedaj ob trgatvi, ko so še-le polovico svojih dolžnosti storili, je bil namen teh vrat ! Le na ta način, če vai in vsak posameznik stori svojo dolžnoat, je upati in pričakovati, da ae obvarujemo pred nevarnostjo, da nam ne pade cena naših vin in da se nam bode naše vinogradništvo se nadalje splačevalo. Od nas je toraj naša sreča ali nesreča odvisna: Poprimimo se tedaj umnega kletarstva ! Sedaj ob trgatvi je za to čas in pravi začetek! Knjiga ,,lJmni kletar" podaja v ta namen najboljše nauke, izšla je v 80.000 komadih ; dobiti jo je v vsaki slovenski liiši in ta te uči, kako da ae povzdigne mlado vino sčasoma na ono stopinjo žlahtnosťi, da postane močno, sladko, prelepo rumeno, ko Čisto zlato, in Kakšna vinska jc dobrota, Ne kaže grozdja le sladkota ; Kdor dobro vino če imeti, Naj umno si ravna z njim v kleti. Ravnanje z jabolčnim moštom. Glavna napaka, ki jo ima po navadi jabolčnik je ta, da je prekisel ; to očitanje, ki se tako rado ponavlja je žal preninogokrat opravičeno, če tudi bi se mu s skrbnim ravnanjem s pijačo prav lahko ognili. Vzroki neprijetne kislobe so različni : provzroči jo lahko stisk z zrakom, lahko pretvoritev vinskega cveta v kisovo kislino, previsoka toplina kleti in druge okoliščine. Ako pa jabolčnik pravi Čas pretočimo in spravimo v pripravno klet in posodo, potem se nam tudi skisanja ni bati, kajti vrenje ae potem raztegne na jako dolg Čas in dokler se ves aladkor ne spremeni v vinski cvet ali alkohol, toliko časa tudi kisloba ne bo -nastopila. Da zabranimo pristop zraku, svetujejo mnogi sodove popřeje dobro omiti, posušiti in zažvepljati, potem pa z lojem od znotraj namazati. Jabolčnik se lojevcga okusa nič ne navzame in se obrani dolgo aladak. Pri jabolčniku, ki ga Imamo prav dolgo na-atavljenega, je najbolje, da prilijemo na vrhu lego olja, ki mora biti pa prav dobro. Vzame se ga toliko, da dobimo plast naimaiij 2 do 3 mm delido, kadar je sod na pol izpraznjen. Ako bi radi skisanje zadržali s toin, da pustimo nioat dolgo vreti, nam ni treba dnizega, nego da prilijemo vsaki meeec 10 do 20 dek sladkorja na 1 liekto jabolênika in sicer raztopimo sladkor v mostu, zlijemo vse skupaj v sod ter nekoliko premešamo ; na to pa^ sod hermetično, da ne more zrak blizu, zapremo. Če se je kisanje vze pričelo in se je napravil klobuk, potem se ne da nič več opraviti nejço mošt brzo porabiti ali pustiti, da zaleže v hiši kot dober kis. Pri pitji odpravimo kislobo s tem, da vržemo v steklenico za noževo končino dvojnoogljikovoklslega na-trona. Večkrat prihaja prehuda kisloba tudi od preobilne jabolčne kisline, ako smo vzeli za stiskanje preklalo ali prezeleno sadje, kar se tako rado zgodi in velja celo za edino veljavni zakon pri izdelavi jabolfinika pri nevednih IJudeli. V tem slučaju je dobro pridejati na vsak hI 100 gramov vinskega kamna. Najbolje pa Je, ako vzamemo samo grenkljasto in sladko, popolnoma zrelo sadje, sicer pijača nikdar ne bo popolnoma dobra. Politični lu'cgled. Katolièko-narodna stranka je nameravala za 12. t. m. sklicati v Ljubljano velik ljudski tabor, na katerem bi fte razpravljalo o političnem položaju v naši deželi ter se zahtevalo pravično razširjanje volilne pravice. Vlada je ta sliod prepovedala, čcŠ, da se boji nemirov. Kar je bilo dovoljeno liberalccm, nam ni ; oni so smeli imeti svoj čas tak shod. Svoboda je v naših svobodoljubnih časih pač za vse, bi človek mislil ; pa nI. Dokaz temu tudi tole: V Trstu nad 5000 sloveoskili otrok nima nobene ljudske šole! Že 18 let prosijo tržaški Slovenci: dajte nam slovenskili šol! Zaetonj ! 14. m m, zbralo seje na shodu nad 6000 ljudij, ki so viliarno poživljali vlado, da popravi to staro krivico.. A prošnja je bila — odbita! Kevež — povsod tepen! Razni listi zagotavljajo popolnoma resno, da ste Avstrija in Rumunija sklenili medsebojno zvezo za slučaj vojske. To bo pač nekoliko oliladllo vročekrvne Srbe, ki sanjarijo o „Veliki Srbiji", to se pravi, radi bi sosedne dežele in države združili s srbsko kraljevino v veliko državo. Na Ogrskem so obhajali te dni stoletnico rojstva Košutovega. lïil je to pravi puntar in eden najhujših sovražnikov Avstrije sploh ter Hrvatov posebej. Poslavljali 80 ga na vse načine kot največjega domoljuba: pa je imel le dar govora in je s tem storil mnogo zla. Sicer se pa ta narodni odpadnik ni odlikoval in koristil domovini. V Italiji uprlo se je v nekem kraju 400 lačnih kmetov svojim delodajalcem. Ker se niso hoteli z lepa raziti, so jili vojaki precej postřelili, veliko pa je bilo ranjenili. Tako skrbi laska vlada za zatiranega kmeta, Protiverski boj na Francoskem še zm i raj divja in ie vtdiio liuje. Ko so redovnike iji redovnice z večine pognali že iz dežele, že groze tiuli svetni duhovščini, dajo bodo kar najhuje zatirali in preganjali. Ljudstvo sedaj jasno vidi, kaj nameravajo Framasoni. Zbira se po sliodih in z vso silo ugovarja takemu teptanju svobode tei' se navdušuje za boj za pravično stvar katoliško. Bivši cesaričiai Štefaniji je umrla mati, belgijska kraljica licnrijeta. Tudi Štefanija je prišla k pcgfcbu. Oče, kralj Leopold, pa ne mara Štefanije, ker se je drugič omožila z grofom Lonyayem. Zato je velel, naj zapusti kraljevo palačo. Jokaje se je odstranila Štefanija. Ljudstvo je to kralju po pravici zamerilo, zamerilo mu je tudi, ker ni prišel k smrtni postelji svoje soproge, marveč pa je raje ostal v nekem zabavnem kopališču, dokler ni umrla. Taki nelepi Kgledl kaj slabo vplivajo. Angleži so biil Burom dajali lepe besede in obljube, samo da so se preje udali. A sedaj jih ni volja tudi izpolnit, kar so obetali. To so burski voditelji objavili celemu svetu, da se vidi poštenje Angležev, Ob enem pa 80 zaprosili darov, da morejo popraviti svt>ja opustošena bivališča. LII^EK. Poročila iz kitajskih misijonov. v Kifli. (Dalje.) Zadnjii smo spremili nasegii misijonarja P. Baptista, sedaj Tun šen-fu-a, do mesta Haiikova, ki leži na levem bregu Jfingsekiang, od trd pa v Wuèaug, na deaiii breg te leke. Ker je zanimivo in ker upamo, da bomo ustregli vsem čitateljem cenjenih nam „Novic", pomudimo se nekolik« v mestu Hankovu, dii si ga ogledamo. O tem mestu P. Baptista, to-le in tako le |iiříe: Mesto Hankov je krasno in veliko. Ima zelo iignduo lego ob glavni reki Jangsekiaug. Ker je ta reka plovna, ima mesto nnravnostno zvezo z nunsko kupčijo. Pi'av zato pa lepo cvete kupĚija in z njo se timoi.! tudi bUgostanje mesta. Kar je najzniimeniteje je to, da je precej p* doluio evropskim mestom, ima namreć tudi kiasna palače popolnoma po evro-pejski šegi. Ob bregu leke so skdzi celo mesto nekako 5 m širjnve krasni nasadi, drevoiedi in cvetJičnjaki. Ko se človek po njili sprehaja, zdi se niu, kakor da bi s« spreliajal po kakem Dunajskem sprehajališču. V se to je delo tamkajSnili Evropejcev, ki obstoje zvečine iz Angležev, líusov, nekaj Nemcev, Francozov in Italijanov, katerih seveda ne sme nikjer manjkati. Zato so si pa ti evropejskt gospodje pridržab pravico sprehajati se po teh nasadih. Domačin Kitajte ae ne sme tam pokazati brez dovoljenja. Ako se pa da vendar utiiijen domačin v dnevni vročini premotiti zapeljivo vabljivi senci drevoreda in pride na to „prepovedano" |jot, odpodi ga stražnik, katerih kar mrgoli po teli drevoredih. D*imačini imajo namreč svojo pot takoj poleg le. Seveda tu pa ni nasadov, tudi z peskom ni posuta ta pot, kakor pot tujcev. Mimogitde Omenim, da imajo Kitajci le liodno pot. ker vozne ne potrebujejo. Kako to y Ali ae nič ne vozijo? Res prav niaio ali prav nič se ne vozijo. Tovore nosijo iii^žki na ramah, kakor KoČevar svojo „kramo", ko „havzirajo" po svetu. Le enkrat sem še-le videl tovorni voz, katerega sta peljala dva „šinieljiia". Konj je sploh tukaj zel« rtdka prikazen. Tudi ae kitajska gfspoda ne vozi. Pa ne smeš misliti, dragi čitatelj, da s« morebiti Kitajci tako navdušeni pešči, da bi vedno le hodili. O ne, za to so preieni. „Kitajec se zvečine da nositi, v posebno za t<> pripravljenih nosilnicah. Ako imaš morebiti knjigo „Kitajci in Japonci", katero je izdala družba sv. Mohoi ja, pa si te nosilnice lahko ogledaš". „Mestti ima tudi lepo in veliko cerkev, V njej je 27 klopij, ki so postavljene v petili vrstah. Krajni dve vrsti na obeh straneb smejo ])orabÍti domačini, srnina je pa za Evropejce. Ob nedeljah je cerkev pii službi božji polna. Tudi evropejske klopi so polne. Seveda so ti Evropejci z večine uradniki, trgovci m mornarji. Delavcev je pa malo. Vendar je pa že teb toliko, da imajo skoro popolno gospodarstvo nad meatom. Prisvojili so si tudi že lepih predpravic pred domačini, seveda Díl Škodo domuóiiKiv, íiatn se pa prav nič več ne čudimo, da Kitajec ue more Evropejce, dii domačini tak» sluiuo nastopajo po nekateriti pokrajinah zoper tujce. .Saj jiti poznajo z večine le kot oliole, prevzetne in gospodarstva žeJjne ljudi, ki sa lio-Čejo na njili škodo okorisiliti. Od toil tudi, da vlada tuko rada podpira „boksar,je" zoper tujce. Ne dnlťč od tieikve stoji velikansko poslopje ženake sirotišnice. Ta zavod je pa nekaj posebnega, česar se tudi v Evropi ne dobi m ne vidi. Nad 900 ženskih oseb vsake starosti piebiva tu notri. Z večine so to proč vržene ali pa zajníŘčene deklice, od mož spodeiie žene, onemogle udove, ki ae uče lukaj notri pod vodstvom redovnic in pod nadzorstvom misijonarjev pravega Boga spoznavati, častiti in tudi delati. Ves tu zavod, ta sirotišnica je ob jeilnem, dejal bi, velika tovarna brez strojev. Da, ves zavod je en atmj. Tn se vse giblje, vse dela. Vsak ud te velike druKine je na svojem mestu, vsaka pri svojem delu in vendar je vse to delo enotno. Vse vodi spretna roka katoliške redovnice, ki je z moškim pogumom zajnistila svojo domovino in odila semkaj, da dela iz Ijubeani do bližnjega za njegovo in za lastno zveličanje. In to pri vedni smrtni nevarnosti! Ali ni to junaško, občudovanja vi'edno? D:i, to je nekaj, kar se more dobiti le pri katoliki!). Pri ju'otestantili, pri razkolnikih tega ni in tudi biti ne more," Na drugi strani cei'kve je veliko poslopje, rezidencija misijonskega vikarijata in škofa, Driig/li zatiimivosti to mesto nima. Od tukaj, kakor smo že oinenili, odšel je P. Baptista v Wnčaiig, onkraj reke Jangsekiang. O tem mestu piše: „ Tudi Wnčang je lepo mesto in prav nič manjše, kakor ji Hankow. Misijonska cerkev je dolga 32 metrov in široka 12 metrov. Ima dve zakristiji, na vsaki strani altarja eno, in 4 stranske kapele, Klopij so postavljene v štiri vrste. Znamenito je, da je po siedi cerkva platnena pregraja, ki deli cerkev v moško in žensko stran. Cei'kve se drii veliko poslopje, v katerem je rezidencija misijonskega škofa te misijonske pokrajine. Tu notri se zbero vsako leto vsi misijonarji pokrajine, du opravijo letne duhovne vaje in da poročajo prevzv. g. Škofu o svojem delovanju. Poleg teh poslopij so še sledeči zavodi v tem mestu : 1, velika sirotišnica z!v dečke. Tu sem pošiljajo dečke, katere so kupili, ali našli, ali pa so jih sami stariši podarili zavodu. Tu notri si) tudi tisti, katere je kak dobrotnik iz Kvrope kupil po načinu, kakor sem že omenil; namreč da pošlje vsaj 15 goldinarjev. Zato ima pa veliko teh sirot [lopolnoma evro-pejska imetia. ') 2. kolegij, kjer frančiškanski šolski bratje Maristi, poučujejo kineške dečke v franci>skem in angleškem jeziku. semenišče za bogoslovce, kjer bivam tudi jaz. Tu je sedaj nad 20 gojencev. Dva sta ravno kar dovršila svoje učenje in boJeta v kratkem p((sveč,ena. Rodom sta Kitajca." (Dftlje sledi.) Shod slovenskih nepolitičnih društev v Ljubljani. Posebne vrste shod vršil se je 7. in 8. septembra v Ljubljani, Prišli so mladeniči iz vse Slovenske, zastopniki svojih krepkih in nadebudnih tovarišev v raznih krajih. V Ljubljani pokazala se je slovenska organizacija, kt hrepeni }o izobrazbi poštenega našega národa. V ljubezni do tega jndstva našli so sa združeni od vseh krajev domovine, a vsi skupaj so_ objeii zastopnike bratskega národa hriratskega. Slovan je gledal v svojo bodočnost, ki bo krasna, zniago-no.ina, ako se sklepi, izrečeni na tem shodu od 600 zastopnikov sedem in sedemdeseterih di'Uštev izvrše in ako vsi na-daljitjejo delo z isto ljubeznijo in isto požrtvovalnostjo, kakor se je pričelo. Delu so se posvetili, delati sedaj hoče o in zavedno izobraženo ljudstvo bo najlepše plačilo za trni, in za vse zaničevanje, katero mora prestati vsakdo, kdor hoče narediti ljudstvo samostojno. O Kekfi oBehft je izrutil» denar za ilva KitajSka. Na tem mestu «e ji v imenu P. Itaptietn in v imena kiipljajiiU ilaĚIíov zííhvaliuio! Dauar se je že odpoBlfi!, V nedeljo ob 7, uri zjutraj zbrali so se odposlanci in bratje Hi'vatje v „Katoliškem domu". V dolgi visti odkorakali so odtod v kriievntško cerkev k sv. maši. Cerkveno propoved je imel g. dr. Evgen Lampé, ki je dokazoval, da ne more biti nasprotstva med pravo vero in pravo omiko. Točno ob 9. uri se je pričelo zborovanje, katero je otvoril g. Luka Smolnikar, Današnji shod, dejal je govorni^ kaiie, da ni resnična trditev nasprotnikov, da mi katoličani poneumljamo ljudstvo. Mi hočemo omiko in to nosimo med slovenski národ. Mi hočemo duševni kapital našega národa naložiti, da bo nesel sto in več odstotkov. Mi preveč ljubimo slovensko ljudstvo, da bi nameravali ga poneumljevati, marveč trudimo se za njegovo čast in blaginjo, ki sloni na neminljivih resnicah katoliške vere, da ga tako s skupnim delovanjem pripravimo na tisto stopinjo, da ga bo moral vsak národ spoštovati. Nato govornik pozdravi došle goste. Predsednikom izvoli shod g. dr. Jan. Kreka, ki prevzame predsedstvo in poudarja, da bo z železno roko vodil zborovanje, Sploh nam treiia več ljubezni do železa in do tega, kar se iz železa kuje, bodisi motika, plug, če treba, pa tudi meč ! Četudi smo, kakor pravijo nasprotniki, majhni, a zavedamo se svojih dolžnosti in vemo vsaj, kaj smo, ko nasprotniki o sebi niti tega ne vedó. Vsakemu izmed nag odgovarja srce, da smo z duhom in telesom katoliški Slovenci in demokrati ter kot taki prijatelji ljudstva. Vseh podrobnosti) ne moremo navajati radi pomanjkanja prostora. Glavna stvar so sprejete resolucije: o notranjem poslovanju „Zveze", o izseljevanju, medsebojni pomoči, pravnem varstvu, o snovanju in vodstvu društev, o sliodih, o gospodarstvu, o strokovnej organizaciji, o dunajski osrednji zvezi in o časnikarstvu. Posebno se je izrazila želja, da naj bi se slovenski krščanski časnikarji še letos sesli k skupnemu sestanku v Ljubljani, kjer naj določijo vzajemno postopanje z oziroin na novi kolportažni zakon, enotno agitacijo za tiHŠe časopisje; zlasti naj se slovenskim delavcem čim preje osnuje samostojen strokoven delavski list. Zvečer bo se udeleženci sešli na vrtu gostilne pri „zvezdi" k veselici, ki je zbrala toliko ljudstva, da je bil tamošnji vrt mnogo premajhen. Prostor bil je jako okusno okrašen, vihrale so národně zastave. Med posameznimi govori in lepo zabavo je hitro minul večer. Z veliko življenjsko močjo nastopila so naša nepolitična društva na prvem skupnem shodu. Pokazalo se je takoj, da bodo ti vsakpletui skupni sestanki velikega pomena za pošteno organizacijo slovenskega ljudstva, 3 teh shodov nesel se bode ogenj pravega navdušenja med slovenski národ. Domače vesti. (Umeščen) je bil 18. m, m. na ces, kanonikat č. g. Anton Fettich-Fran kh ei m, doslej dekan in župnik v Št. Jerneju. S tem so izp^opolnjena vsa mesta pri ljubljanskem kapiteljn. — Na župnijo Št. Jernej pa je bil umeščen č, g. Auton Les j ak, dosedaj župnik v Želimlju, (Osebna vest,) Okrajni komisar g, J. K r e s s e je imenovan tajnikom deželne vlade ter pride v Ljubljano, v Novo mesto pa pride iz Postojne kot tajnik deželne vlade gospod Karol Ekel. (Poročil se je) dne 29. septembra v Novem mestu gosp. Valentin Devičnik, c, kr, sodni adjunkt, z gosi)odićno Ano jelovšek pl. Ficlitenau, — OeHita'mo I (2 51etnico) tiskarstva bode praznoval 4. oktobra 1.1. gospod Maksimilijan P etri č. Mej tem, ko je bil nekaj časa \ nastavljen v drugih tiskarnah, deloval je ^skozi celili 21 let pridno in vstrajno v novomeški tiskarni, Čestitamo mu toraj ob tej slovesni priliki iz srca ter mu kličemo: Dal Bog, da bi doživel tudi 50letnico! (Umrla je) 27, septembra pri Božjem grobu zunaj No-^ vega mesta gospodična Fani Krajec, starejša sestra gospoda J, Kraj^eca, poprejšnjega lastnika tiskarne v Rndolfovem. Kako obče spoštovana je pokojna bila, videlo se je pri pogrebu, katerega se je vkljub slabemu vremenu vdeležilo lepo število spremljevalcev iz mesta in okolice, ~ Blaga ranjka bila je vzor čeduostnega življenja ter jako priljubljenega značaja, dobrega srca i« vedno, tudi ves éas svoje mučne bdlezni, vseskozi iiiirnegii in lesseleça diiiiti ter vdaim v božjo voljo. Vsaj smo celo ob liiitvaikem odru l^ihko občudovali na njenem obrazu izraz sladko ajiaviijofe, katere duša pa se raduje y rajskem veselju, — Naj jej bode zemljica lalika! J (-{- P rofeso r I v an V r h o ve c.) 19, m. m. ob (3. uri je uiiii'1 v Ljubljani za kroničnim vnetjem hrbtnegii mozga v 60, letu svoje dobe gimnazijski [irofesof in zgodovinar gospoil Ivan Vi'liovee. tínlelril je pokojni že dalj čaaa ter mit je tudi opešal vid. Pokojni profesor se je s posebno vnetno pečal z zgodovino Kvaiijske, zlasti nje stolnega mesta. V tem «žiru je omeniti posebno njegovi (i^e delir „Ljubljanski meš-éani v mimiMi stoletjih" 1er nemško „Deželno stolno mesto Ljubljiina". Mmigo zgoditvinskili razprav je í)belodíinil v publikacijah „Slov. Mutice" in v „Ljubljanskem Zvonu". Bil je jako piidfin preiskovulec arhivov ter je za našo domiiio zgodovino Sjnuvil na ditii m logo novih podat,kov. Posebnu Novo-meíěíini se mu inmioo zahvaliti za jirav izborni „Zgodovino Novegîi mesta". Pred nekaj meseci je še v Ljubljani javno predaval o ljubljanskem pokopališču. Mnogo ttčencev se ga spiminj:t s hvalťžmistjť». (Volitve v mestni odbor v Rudolfoveiii) vršile so se 'iO. sei>t„ in so izvoljeni nuslednji g^. : vi razredu, odbornikom : Fajitiga Ignacij 40, Golia Lud'>vik 39, Skale Otmar 39, Vidic Teodor 39, Dr. Poznik Albin 38, Dr. Sche-gula Jakob 38 glasov.^ Namestnikom; Smola Albin 40, Gan-dini Vajkart 38, Dr. Žitek Vhidimir 38 glasov, — V M. razredu, odi'oniikom : Pauser Adolf Jun. 26, Gustin Adolf 24, Kopač Leopold ;í4, Umek Vinko 24, Hočevar Anton jun. 23, pl. Sladović Simenii 23 glasov. Namestnikom; Morauc Janez 24. Windischar Alojz 24, Ferl ć Ludovik 23 glasov. — V UI. 1'azredu, odbornikom: Bfunner Maks 104, Mramor Mihael lOl, Mogolič Josip 99, Barborič Karol 96, Rosmann Karul 96. Ferlič Janez 94 gliisov. — Name.'itnikiim ; Bergant Simon 96, Miiller Antim 96, Agnitscli Andrej 91 glasov. — Volitev župana ae vrši danes ob (Î, ttri zvečer. (Razstava slik) G. J- Vdupolič odločil se je, predno odpošlje svoja dela v Tr.st, prirediti v korist podpornini društvom za slovenske visiikusulce koltktivno razstavo svojih del, sl-k, risb in načrtov v tnkajšiiem narodnem domu Razstava otvori se danes, dne 1. oktobra oti 1. uri popoldne in ontane otvor-jena le ]n;ilo dni di nedoločenega času. Vsto])niiia: 40 v, za učence in tičenke ljudskih šol, za učeuce obrt-e tuulalje-valne šole ter kmetijske šole na Grmu m gg, dijake 20 v. Rizstava ostane otvorjena vsaki dau od 9-12, ure dopoludne in 1—ft, ure popohulne. (Dolenjsko pevsko društvo) priredi to zimo razuii navadnih koncertov, več pevskdi in zabavnih večerov ter oživi zopet streljanje s sobno ptiško Zn petje bode prva vaja ženskega zboi'» v četrtek 2. t. m, možkega pa v soboto 4. t. m, yselej ob polu 7. ari zvečer, tiste večere se bodo določile naslednje vaje, (Kran Ondriček), slavni umetnik na gosli, napravi v ponedeljek iiO. t. m zvečer ob 8. uri v Čitalnični dvorani v Novem mestu koncert. Fran Ondriček je med prvimi god-beniini umetniki, saj je tudi c. k. avstrijski komorni virtttoz ter ima odlikovanja skoro vseh evropejskili vladarjev; lahko se reče, da tak goslar Ře ni igral v NoTem mest«. Sedeži za koncert po 3 K se bodo dobivali od 2. do 6. t. m, v trgovini g. Jos. Medveda na Jlestnem trgu ; večina sedežev je uže naroćenili, naj se torej požuri, kedor lioče dobiti prostora. Pri blagajni pred koncertom ae bodo dobivale, y kolikor bode še prostora: navadne vstopnice po 1 K 60 h, dijaške po 60 li. Program se natisne v prihodnji številki našega lista. (V Šmihelu pri Novem mestu) se bo obliajala ev-Imristična slovesnost o priliki 251etnice sv. Očeta papeža Leona XIII, 5. okt. tekočega leta po tem sporedu; — Oo 5, zjutraj se bu izpostavilo presveto Rešnje Telo in ostane izpostavljeno celi dan. — Ob 5. bo tiha sy. maŠa, pri kateri »e bo glasno molil sv, rožni venec; po sv. maši se bo obhajalo. - Ob 6. bo pridiga o sv. nadangelju Mihaelu; po pridigi sv. maša. — Ob polu 8. bo tiha sv. maša, pri kateri molijo samostanske gojenke glasno sv. rožni v^nec. — 01) 10. bo pridiga o sv. Àlihaelu in potem slovesna sv. masa, — Ob polu 2. pridiga o sv. rožnem vencu in Marijini družbi, potem slovesna rožnovenskiv procesija. — Ob 3. pridiga o preav. Rešujem Telesu, pete litanije [jresv. Jezusovega Srca, slovesna procesija a presv. R. T. in po procesiji Te Deum in blagoslov. — V presledkih, kailar ne bo sv. niaše ali pridige, se bo skupno molila ura. — Popolni odpustek se moi'e roženvenako nedeljo dobiti tolikokrat, kolikoikrat se obišče cerkev in se opravijo navadne molitve iia papežev namen. Spoved in obhajilo za ta odpustek se more ojiraviti v katerikoli cerkvi; le molitve se morajo opraviti v Hmihelu, kjer je kanonično vstanovljena ro/.novenska briitfivščiua. (Romanje na sv. Goro in na grob kardinala Miss i a) se vrši v nedeljo dne lH. oktobra, Posebni vlak je naročen in v najkrajšem času naznanimo v „Slovencu" natančni čas odliiida s posamezniii postaj in znižane vozne cene. Vspored bo urejen tako, da si bodo remiirji tiuli Gorico lahko ogledali, ^Vlak bo spiejetmil romarje do zadnje postaje pred Gorico. Število udeležnikov naj se do 6. oktobra naznani z označenim voznim razredom na naslov dr, Ivan Janežič, profesor bogoslovja v Ljubljani. Za Novo mesto sprejema oglasila kajiiteljski vikar samo do 6. oktobra. Prosimo somišljenike, da skrbe za veliko udeležbo, da se tako v častnem številu zberemo ob grobu velikega dobrotnika našega naroda, nepozabnega nam vzornika kardinala dr. Missia. Na svidenja dne 12, oktobra na sv. G^ri I (Na sejm v St. Jern^-j) dne 25. avgusta t. 1. prignalo se je čez 1200 goved, 3000 svinj in 200 konj.^ Kupčija bila je jako živahna, ker je došlo veliko kupcev in Štajerske, Koroške in druzih strani. (Nakup plemenskih bikov). Deželni odbor bo nakupil nekaj plemenskih bikov iz domače reje in te razdelil občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov, ])roti pohuični nakupni ceni, — Biki moiajo biti čistokrvnih pasem, I'/a díi 2 leti stari. — Odposlanec deželnega odbora bo nakupoval take bike; dne 8. oktobra v Ljubljani na dvorišču c. kr. kmetijske družbe (na Poljanski cesti), — dne 13. oktobra v St, Vidu pri Zatičini na živinskem trgu, — dne l8. oktobia v Postojini o priliki premovanja govedi, — Ce bi imela ktera kmetijska podi'užnica v svojem okoliša več lepih Čistokrvnih iiiladib takih bikov, naj to sporoči deželnemu odboru, da se moreliiti tudi tja odpo.ilje odposlanec deielnega odbora. — Oddaja bikov. Deželni odbor kranjski bo tudi letošnjo jesen oiUlajal bike proti polovični nakupni cpui, in sicer one, ki jih bo nakupil iz domačih rej. Biki bodo cikaste (belanske), oziroma sive (muricodolitko) pasme. — Občine, na ktere se bo v pi'vi vrsti oziralo pri razdelitvi teh bikov — pa tudi ] o-samezni živinorejci —■ naj vložé prošnje do 6. oktobra t. 1. ))ri deželnem odboru v Ljubljani. (Vinska letina v južni Istri). Vsled izvanredne od 21. junija t. 1, v okraj, glavarstvu Puli in Poreču trajajoče suše — bili smo letos rešeni od toče. Konečno 15. septembra osvežil je blHgodejui dež vinograde in očistil grozdje od žvepla in galice, tako dn pi'Í trgatvi meri sedaj belo grozdje 18 do 19%, črno, teran in ref jško po 20 do 22% sladkorja, Muška-telec beli in črni meri tudi vže na trti na pol posušeno 24% sladkorja po Klosterneuburški vagi, ~ Sploh govorijo stari ljudje, da tacega sladkega in pri tem zdravega giozdfja Se ne pomnijo, — Kar se tiče množine je pa povsod nti obali jadranskega morja za dobro tretjino manj kakor leta 1901. 1. P. (Sedmi a v s t r, vinarski kongres y K r e m s u na N i žj ea V81 r ij »k e m) je bil jako obilno obiskan. Naštelo se je kakih 1400 vdeležencev, večinonm s'cer nižjeav-sti'ijskih vinogradnikov, zastopani so pa bili tudi vinarski strokovnjaki iz cele Avstrije v zelo obilnem Š1.evilu. Zborovanje je vodil nižjeavstiijski deželni maršal baron G ude nus. V predsestvu je bilo zastopano tudi poljedelsko in trgovsko ministerstvo. Strokovnjaki so poročali o raznih uprašanjih novega vinogradništva, posebno o sidošuem stanju vinarstva v Avstriji (dvorni svetnik Roesler), o streljanju zoper točo (gospod Sušnik), o najnovejših izkušnjnh glede sredstev proti trtiiiin boleznim (ravnatelj G vozden o vi č), o vporabi umetnih gnojil v vinarstvu (ravnatelj Schmid) in o boleïiii trt imenovani viličnatosti ter zaostajanju cepljeiik v vinogradih (liemik dr. Kaserer), Ninlalje Be je pnroćalo o stnujii novih vino^iadih in izkUKiijiili na Niijeavstrijskem (ravnatelj AVeniscli), Štajerskem (deželni vinarski komisar Stiegler), Moravském (strokovni ućitelj Zaiihifilii), ter Krniijskem (c. k. vinarski nadzornik Skalický). Zftiijimiva bila poročila o cepljenju ameriiikib trt v mali (c. k. vinarski nadzornik Kober), o pomenu izbira ilahtnili vrst pri cepljenju (ravnatelj Zweifler), ter o potrebi zvišanja carine na laňka vina (ravnatelj Reckendt>rfer). Posebno n zadnjem vprašanju je bilo živalino debutirano in se je sklenilo, da je Irebn povišati carino na i!0 gld. v zlatu, da se prepreči konkurenca itaJjanekiJi vin iiaiieiiiu. S kongre.so!n je bila združena zanimiva razstava praktičnega vinarskega in kletar-skega orodja, kakor tudi izleti v krasno okolico, posebno pa v svetovno sloveie kleti samostanov v Klosterneuburgu in v Melku ter v državni poskusni vinograd v KlosterneuLurgu. Poleg rastfive je bilo tudi prirejeno pokuSanje izbornih nižji avstrijski h vin, med katerimi je bilo eno iz leta 1746, toraj 15fi let staro. Vdeleženci, katerih je bilo iz Kranjskega le 7, slišali in videli so mnogo koristnega in zanjimivega. U|)ajnio, da bodo te izkušnje padle pri vinogradnikih na rodovitna tla in da jih bodo v svojo lastno korist vporabijali in s tem pripomogli do razvoja našega vinarstva, (E v haristi 6na slovesnost povodom 25 letnice papeia Leona XIII.) izvršila se je 21. m. m. prav ve ičastno. Od ranega jutra je biio vedno obilo častivcey, ki 80 molili sv. li-anje Telo. Ob polu 10, uri je bil slovesnosti primeren govor „O zmagah presv. evhnristije v notranjem in i:unai)jt-m cerkvenem /.ivljeniii". Potem je bila pontifikaliia sv. maša, katere se je vdeležilo lepo število gg. uradnikov raznih tukajšnjih uradov ter velika mimžica vernega ljudstva. Po-poliidne ob 3. uri je bil drugi govor v poveličanje slavnosti, P« odpetih litanijah presv. Srca Jezusovega razvrstila se je po mestu procesija s av. Kešiijim Telesom, kakoršne nHŠe mesto bržias Še ni videlo. Ko so .se prvi ie vračali v cerkev, so se zadnji komaj zvrstili v ])roces)jo. Gimnazija se je vdeležila procesije z zastavo polnoštevilno iz proste volje. Bilo je tudi precej gospodov in mož videti v procesiji. Posebno pa je procesijo poveličevalo ogromno število duhovnikov, ki so iz vseb stranij dekainje se ta dan sešli; Mio jih je 3i), Povzdignilo je slovesnost tudi izvanredni veliko ženstva z gorečimi svečami. Godbe ni bilo; ni smatrala za častno, udeležiti sete procesije. Pa se je tem več molilo in pelo in sicer pelo prav izborno : kapiteljski pevski zbor, ki je pri slovesni sv, maši se izkazal z instninit-ntalno mašo, je pri procesiji neumorno popeval najlepše evharisLične himne ter pesmi Sica Jezusovega. Kes, prav veličastna je bila slovesimst in obila udeležba vkljub temu, da so izvestni liberalci agitirali zoper pi'ocesijo. Ho vsaj pokazali svojo pi'avo barvo, tako da bodo sedaj tudi nekateri neverjetueži verjeli, da liberaiizem ni igrača in šport, marveč velik sovražnik vsacega cerkvenega življenja. A vse eno: lepo in velifiastiïo je bilo! (Dobavni razpis). C. k. trgovsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila dne 21. oktobra t, 1. pri avtonomni monopolni tipravi v Belemgradu ponudbena licitacija za dobavo p«j)ii ja, desk, železnine in špecerijskega blsga, — Pi'edmeti, katere bo dobaviti so; 1466 ri,sov raznega pajiirja, 83 000 kg kartonov, 40,280 komadov smrekovih, borovih in hrastovih desk; bukovih kolov, 12,673 plošč jiločevine, iifiOO kg žebljev, 1800 kg žice, 825 kg raznega železja itd, iiapečatene ponudbe je vposlati najkasneje do 20. oktobra t, 1, monopolni upravi v Beligrad. Pogoji in vzorci so vsaki dan v tobačni tovaini v Belemgradu na vpog^d. Prepis dobavnega razpisa, v kateiem so na-tančnej.še podrobnosti, pogoji, množine in kakovosti predmetov, katere iio dobaviti, je v pisarni trgovske in oVrtniške zbornice v Ijjiibijani na \ pogled. (Dobavni razpis za male obrtnike), Tigovski in obrtniški zbornici v LjuMjani se naziiatija, da namerava C k. ministerstvo za domobramltno potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravirli pruiinetov nabauti pn malih obrtnikih. Dobave se snje vdeležiti vsak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostianski državni polovici, in sicer samo.stojno ali kot ud obrtne zadruge. Predmeti, kijih je dobaviti so: bluze, hlače, ulanke, životni opasniki, črevlji različne velikosti, usnjeni pasi z zapono, različni jermeni, toruistre, uzde, taške itd. Kole-kovane ponudbe po predpisanem nzorcu morajo najkasneje do 18. novembra 1902 12. ure opoludne dospeti na c. k. ministerstvo ZH domobiambo na Dunaju, Uzorci predmetov, katere je dobaviti, se lahko vpogledajo, za čevlje tudi lahko kupijo pri glavnem skladišču vojne oprave na Dunaju, liizglas z natančiejimi pogoj), zaznamek predmetov, cenik in ponudiieni uzorec se lahko pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katera na zahte.anje razglas tudi vpošlje, („Die richtige Auswaht der a m e r i ka n i sch en llDterlagsreben") [pravilnaizbira ameriških trtnih podlag.] Pod tem naslovom je izšla pri tvrdki Sigmutid Feleki v Fiinf-kirchen na Ogerskem knjižica (cena K ) 50) v kteri A, Feleki navaja izkušnje francoskih strokovnjakov glede trtnih liibrid. Znano je namreč, da so dosedaj znane ameriške podlage proti mokroti iii apnu v zemlji zelo občutljive, da toraj v vsaki zemlji ne vspevajo. Ker imajo Francozi velik) take zemlje, pečajo ae s križanjem trt, bodisi ameriških vrst med seboj, aii istih z evropejskimi od kňtenh križancev, mešancev ali liibridov pričakujejo, da bodo tudi v takih zemljah dobro rasle, v katerih n, pr, rip^rija vsled odo pa slariai pripeljali živil. Večino troškov pa bode treba pokriti z darili vrlih dobrotnikov, za katere se prav toplo pi'iporočam. Želim in prosim, naj nihče starih podpirateljev ne izostane in naj se pridružijo drugi, če tudi še s tako nmlirai mesečnimi ali letnimi darovi. Jako bi se mi vstreglo, ako bi se novi podporniki sami oglasili, ker ne morem vedeti, kedo more in bode kaj podariti. Nekaterim bom vendar poslal nabiralca. Naj mi za to ne bodo hudi! Ako kaj dajo, bom jirav hvaležen, če pa ne, tudi ne bom hud — vsaj dati ni nihče dolžan — in le veselega darovnica ljubi Go.spod, Priporočam se pa še prav posebno za darove v živilih. Sprejme so vse, karkoli ljudje jedo: naši mladi dijaki imajo čvrste zobe in dobre želodce. L« nikar jih ne poziOiite — hvaležni vam bodo za vašo dobroto; zlasti pa vas že naprej zahvaljuje dr. Jos. Marinko, voditelj dijaške kuhinje. Sinešiiice. (Tri vprašanja). Tri vprašanja s primernimi odgovori je moral vbiti vsakemu v glavo, da je vedel genei'alu, kadar je prišel nadzirat,d ibro odgovoriti: 1. Koliko let služiš^ Odgoyor; dve leti! — 2. Koliko let imaš? Odgovor: 20 let! — 3 Ali oče in mati še živita? Odgovor: Oba, —• Nekdaj pride general in vpmSa prvega vojaka: „Koliko let služiš?" Ta mu v naglici odgo^^ori: „20 leti" — General: „Kbko let pa SHlaj že imaš?" — Vojak; „dve leti!" General nejevoljen. „Si-daj pa res ne vem, sem ii jaz blazen ali ti?" Vojak: „OLia!" (V negotovosti). Čevljarski vajenec: „Sinoči so aretirali nekaj pijanih v sosedovi gostilni". — Mojster; „Pojdi, pojdi vprašat, če nisem bil tudi jaz zraven!" Umrli so: 20. sept, : l'IorjanciS .ložef, železuiSkega deUvca sin, 1 mesec, oslovski ka.šelj, h, št. 108. 22. sept, : KûiSeviir Janez, želez ti iS k egu ileltvca sin, 32 mescev, osloviki kapelj, b. ^t. 171, Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Neiuieuovftti iz Rž. 2 K; veleč. g. žnpiiik A. LovSin 6 K; veleS, g, kape), Beriiinl 10 K; velei. g, dekan J. Nagode 10 K; g. direkt. Vuičič 10 K; veleS, g. župnik J Virant Ď K; Veleč, g župnik A. .ýinkoveo 10 K, Oklic. Firm. ÍI3/2 (M O O) rt O -bi O 717 los 7(H iz Ljubljane {juž. žel.) ' 8" 2SI gsr, 7îe lic 71Í1 1 Ljubljane (dol. žel.) 834 2SS 815 7SS lil 7S« Lavrii;a . . . . . 210 81:1 7í6 737 Školijioa ... 8 IS 201 807 «01 7Sï Šmarje-Sap . . . 80! 753 8U9 an 16Ï 80(1 8'W y 'Grosuplje . , . . JZ 1 (iz 1 v 762 7«) 1« 12S 7<3 731 2 IB 8Î1 f Žalna..... 7ÏT 116 716 m 220 ■ Višnja Gora . . , 717 ]05 2í3 840 ZatitMiia..... 703 125' ti" goj y M 85!, Št, Vid jiri Zfttičini , (JS» 12+1 G" 901) 267 r|UO Rad oil ova Vas . . . e«" 12"' osa 310 št. Lorenc n. K.r.o.p. 635 1223 (')« 930 31« Velika Loka . , , (jas 121(1 Gia ans Trebnje..... 616 IS"' m yw) 88S 911 Ponikve..... 607 1156 i) 58 lOua 3M (jù'i ' Jllirua PeiS . . , . 1 1 55Ů 11« fihe 101" JO'" 411 42s 10ÍÍ .^!Novo Siesto . . , ml liK Iv 5H4 1122 lin 521 &11 10" 4« • . \ ' Stražo..... iz • • 10«i 453 Grosuplje Kočevje. 821 1 200 §12 iz Groiiuplja , . . . v 7« IM 7«? t Preilolfl.....J 7'Í3 120 73:! 8" 233 83S Čušperk ..... 726 113 7i(i 85'J 247 850 Dobrn Polje , . . 7« 100 7u;( 9" 259 'J02 Velike LaĚiíe . , . 701 930 31a (Jíl Or tene k..... (545 123» 6:i(! 334 sem t udi za posameziiike s konji in kočijo za vožnjo na deželo itd. — Prevaiatn nadalje vsakovrstno blago, hišne (»prave itd. na blizo in dalei ter jamčim za ne-poškddovHuje mej vožnjo. Priporotiujem we tcvej slav. obĆinstvn v prav obilna cenjena iiaroĚila s za^otovdom najludise in točne postrežbe ter jako nizkili cen. Velespostovanjem {243—A. Medved. Novo mesto na Ločenski cesti. (245-1) Preklic. IVrkV/i 'ficlriki^ini:^ • ..Zglasilnice o bivališču'' (Aufent-llUVl. i,ait.Meldeblatter) za moštva, vojske in vojoe marine ter dfželiie brambe dooivajo se v tiskarni J, Krajec nasi, v Rudolfovem, f2J0-l) Gen, I.-3i)/6 Potlpisanu BodiSĚo iiaziianja, da se je v zadružnem registru izvršil pri vpien „Pusojilnicn za siidiii okraj velikolaŠki ter okolico" izbris izsto-piv^ega člaua iiaŘel'-tva ravnat)djft namestnika Ferdiiieiiija Doganoca iz Veiikili'LaSč in odstopii.šega odburiiika Ignacija Viranta iz Velikib-Lašč št. in vpis na novo izvoljenegu naineatnika ravnnteljs g. Joiijia ^^niodej, C. kr. notnr v Veliklh>Lašč(kli iu na novo isvoljenegn odbornika Jusipa Virant iz Velikih-r,ašč 3t. 21. C. kr. okrožna sodntja Hudolfovo, oddelek I. due 2i'). septembra 1H(J2. Yo/iiji rcU državne železnice Ljubijana^—Rudolfovo- Straža. Hiša in gostilna novo zidana v Kiuidiji št. 8. pcleg Novega mesta z vao gostilniško pripravo je na prodaj pu ni/ki ceni. — Več se izve pri Alojz Rajec, urar Novo mesto, (244-1) •V' < na Glavnem trgu št. 76. se dobi taknj v najem. Natančno pove Alojz Rajec, urar Novo mesto. 243—1) Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčih in drngib nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh boleznih. Uubi se zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotheke, Frankfurt a. M. ,241—1) Ker odpotujem, prodam dobro ohranjen (2.t6) Jos. Medved Novo mesto. od 17 do 40 lil velike, proda Louis Praschniker-jevo oskrbništvo, Kamnik Gorenjsko. (248 - i) Jaz Miko Geršič iz Knževske vasi piekltčein, da to ni res: kar sem jaz rekel za Jure-ta Laušina iz Križevske vasi. ^ Nmtiiinjam. de iuj.ni v ïiiloet ' vmIiid rriiDD ic rrjifino bluL'o VMka rruts kh isiitlig [uii)iiula fLuhovmSie. Tiiđl »lav. p. n. olifinatTu n«,-luniijaiii, iIfi iiimm v lalogi rg&ks Trate uioilt^rtiH àtnfo tfir tudl nf!|}t'»-tuDdJit' Urul»hl lodnu if.n Uavilok« Tudi imiiiu Uflfpji'iie Utvtbtis viinlie veNkiiHti jta ^oHpoUeiu deik* ^Mj uiiki CCIlii. UijlllLUin ZUihDt r^Btl J'AKOB MXISOLiIO. -{ kroj A« kl mojKrer« \o i o »nrht.o, i kl Ir;; št» f- «a preů. âuLiovâAiiii v ittdolovapji^ VKiiiii^ťi-Htii tr ot^ii^kL.p jiuliđLUO talarje, površnike itd. pa najokuBnftjiem ia naj no vejic m kroju. — kdulujem vaiiko, v to (itroko Btiudtijufe delo nntant^uo po meri. Priiwroíam se jirać. diitiuvÉftini, da me blivcovoli poinstiti é cenjo-ninii aaroAiLi, ziifi:ottivljajo<\ ilii licdeiii vedtio ekrtml, dn Izroi^iJu vsako narutilo t najveijo /.adovoljtiont iirtóaBtitili naročnikov, SUt. p. n. obdmsUii prijiuroium evojo dobfo urujuuo krojaško delavnico, * koten delajo Dnjboljšo lieliivtke moči; ratorej so jnmii tu elftciintoo, _ 1q]>o in looderuo izvršitev uiiroi'il, kakor Uidi t.&U), da ne VH&ku ^ T moji duluvuid uarojeua oliluka lepo prilt'ifa. ^ 4'J ÍHi (J je ])i) okusu naj bolj podobno Doleiijskeinu vinu boljše vrste, ter se prodaja na ďebeio po jj 11UIMAU I lllU tijxkili ceniili v vinski zalogi Antonije Lakner v Kandija št. 58 to je nasproti /-age gosp^nia JuHip X(iiček-a. (238—2) Sfflï Največji in najhitrejši parniki ix Bremena v Ameriko so: Cesarski parniki (Kaiser-Sctiiffe) OJlitul iz Bremena vencega i»rka Kaisor Wilholm der Grosse dolg 1!J8 metrov Krotiprinz Wilhelm „ 202 „ Kaiserín Maria Tiieresía „ 1C(! ,, Kaiser Willidlm II. „ ,. Ti cesarski parnaki vuzijo jediita le Bremena in kdor se hoie ut» ujili voziti, inoin si poprtj miMo zapuščati stem, da poSlje od doma 7a vsako osfbo 20 kron are us iiafilitv: F. Missler, Bremen, Bahnhofstr. so. Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko. OV' Najnižjo cene. • Dobra pnEtre/bn. "Vtl KatatiiuejSa pojazuila brezplaiiio (H8—9) F. Missler, Bremen, menjalnica. N» jtiodaj je pod iigodiiiini pogoji dobro ohranjen mlin s štirimi lećaji in jeduinii stopimii, h kateremu pripada veĆ oralov njiv in travnikov. Isti se iialiaja v bližini večjega tiga ])ri ř.eleznici na Doleujskeni. Lelni zaslužek znaša čez 3000 K. Kniici, kateri imajo veselje knpit, naj blagovolijo popiasati pri upravništvu „Dol. Novic". (2í3-3) Prodaju se j^rozdje ali trop o priliki trgatve od 5 orjtlov cerkvenega in zti])nik(ivega vinograda. Štefan Kuzek, župnik v Krašiču pri Jaški. 237—2) Kubična računica f .kupovanje m pro---diijo posebno važen pomoček ziv tigovee z leaoni, je ravnokar izíila in se dobiva pri Antonu Turk-ti v Ljubljani na Dunajski cesti št. 5. — Ceim 1 K, po pusti 10 h već proti predplaći, {2i7) Kilziuulilo! jf Podpisani se usoja slav. občinstvu najuljudueje naznaniti, da Stí toči v njegovem liotelu f izvrstno vino in pivo, I preskrbljen je tudi s prav dobro kuhinjo, iu za tujce ima fino urejene sobe po nizki ceni Iia razpolago. Od 15. septembra 1902 niipre.i se dobi v liotelu tiidi in sicer za tisto ceno kakor v pekariji. /a mnogobrojni obisk se pripctroča (a3i)-2) Jakob Pavčič, liotelir v Novem mest». ANTON WEISS, krojaški mojster v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 39 pripcmjfa svoj nadiiO let trn najboljšeinglasiiobstojeii obn v imisnivo civilne obleke, v^juških iii un\diiÍHkih uiiifoMii, kakor tudi oblek za (irečastito dulim'séiuo, gozdiirje in livreje vanke vrste, po piedpisib in jiod jamstvom. Pravo tuje in iiutzenisko blago je vsak 6ss na izliero. Postrežba točna in vestna! i Eksport isterskega vina. E'izpošiljiiui pristno vino novo lastnega pridelka in sicer reibàkata, terraiia, biirgundca in belega vina od 30 do 40 h pbst:tvljeno na tiikajšni kolodvor Dignano. A. M, Pujman, (Í31 —10) Producent in eksport vin», Dignauo Istra, gl'^') domnče iz šunknii 120 gld., OdjItlJIlU domače 1 gld,, dniifijske 80 kr. ftuiika brez kosti (Hollsehinke) 90 kr. iti MU gld., sulio meao 70 kr., glavinit biez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. iu drngo poRilja od 5 kil naprej po pi>vzetju in sicer le dubro blago. Janko Ev. Sire v Kranju, ti26-l0) Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih pariukov, ki vozijo v Ameriko. Hamburg-New York le 6 dni. Vozne kurte po iinjnižjili cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastnem) potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesia št 31. od juž. kolodvoi'a takoj na desno. Letošnja sadna letina je na stoječem za prodati pri oskrbništvu grwjsiSine Iluperčvrh poleg Nnvega mesta. — Kujmi ( glasijo naj se pri oskrbništvn ravno tam, l,2iti-2) za mlatit, žito Čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi @>i® SX® lířKS éîits Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. (23G -2) Za v Avstriji koncesyo-novano francosko prekmorsko družbo „Coiiipagliie generale Transatlantique" Edina direktna in najkrajša Črta poštnih brzopamikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Za vožnje tn- in inozemskih železnic, za navadna iu okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna piaatna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 hliito ïuwie guatilue Fignblrtu'*. (136-6) je na prodaj na Drski poleg Novega mesta- TIišji ima 6 sob, klet in dve knhinji. Poleg hise je: pod, hier, vodnjak, gostilniški in sadni vrt, „Lawn tennis", njive in liosta. — Cena izve se pri lastniku Jos. Medved, trg. Novo mesto. (228-3) I (150-8j Kažnjivo je vsako ponarejanje edino pravega Bergniann-ovega lilijnega-i mleČnega-mila, tnvaine Bergmann in drug. Draždane-TeČen ob h Elbi. Varstvena znamka: Dva rudarja, — Taisto naredi nežno, čistu lice, cvetnČo in mlado zunatijost, lelo in ža-inelno mehko kužo ter blestelo lepo polt, Naibolje srřdst>o proti l êgam. Komad po 80 h, pri lekarnarja S. pl. Sladovič in tigovcii Alfonzu Oblak v Novem mestu. I ^ mm• domačih obrtnikov v Novem mestu, kateri se slav. občinstvu in prea duiiovščini najvljudneje J priporočajo k obilni naročbi in prijaznemu obisku. ^ Matko Malovič, mizar § JřSiTatíll S'i^i^à^i^l) • izdfluje stavbeno iti puliiatveuo mizarstvo v iiajiinvejšem ^ priporoča zaiogo najnovejših klulukov, koltsurskili in diugili sliigii. V zHlog! iiniL gotove iiuliŠke krste ^ čepic Sjirejeinlje \wá lu stroko spatlajora popniVila, sna- ^ po nizkih cenah ! A í-nnje i» kemičiio Imrvunje slanmikuv pu nizkili cenuli. a AVGUST KUSSEL „Pri starem mostu". S Josip Potokar, S izdeluje vsii |)ud kleparsko stroko spadajoča dela, po- ^ kljufavnifar in mehanik 9 i krivaiije zvonikov in streh, napravo ilebov, razne posode ^ ai. «bKustvu, (k se je na novo tn utwelil. Izdeluje vsa k it) orinljtt Zři kleiftrtitviř, meliove /s žvepljauje ittl, njegovi stroki miiestiiň tlela, [i opravlja »je Birojev iu Uitikljev ter v$e po nizkih cenah I dru) in srebru po najvišjih canah. A Novo mestO. Diiiiit. Štefiiuovič, čevljar 0 Fran Muru, svečar, Kandija jiriporoČa zalogo obuvala laainega izdelka iz najboljšega J priporoča svojo veliko zalogo voščenih sveč, in medu ter usjija, — Naročila se izvršujejo 9 lectarskih izdelkov. Kupuje v vseh množinah voščeuine hitro, solidno in cmiot ® po n^boljših cenah. LEOPOLD KOPAČ, g Anton Hočevar, priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo najnovejših tovarnar in strojar klobukov, kakor tudi svojo gostilno, *2ii8 izdeljuje najboljše vrste usnja, iu jiodplatov, katerih ima kjer toĚi doiiiafa izbirna vitia in Bvežft piva; dobe se todi 0 vedllo V zalogi. Dalje priporoča domaČe mietuo izdelanega gorka in ntrzla ioiiita po nizki!) conah. A usnja raznili barv in vse Čevljarske potrebščine. Nizke cene. BRATA APPE V KANDIJI i J.ovro Pus iia Glavnem trj^u. Œ^'^rLÎS^lSi'Î^nïiï^rSrrÎ^L^ • se priporu^, suv. občinstvu v naioč.tev za izgotovitev kaljiicAiiii. Vse je po presíLiišnji ugtijn protivno in trpežno izvršenu. ^P raznih obuvul, katere izdeluje najsolidneje iz dobrega uia< i'eči v Hole, pieaine in veûje dvorane izdelujeta z „muliiplikatorji", Q teriiahi točno in Do nizkili rpnah pri katerili ee za oOi'/o kurjave prihrani. NIZKE CENE I leiljaia locno nt po nizKltl cenah. . , S Vnm Koudrič, • po«ar, stanuje sedaj v Kandu, poleg novega mostu • O V hisi g. Srebotnjaka. IzileJiije nizna podobur^ka dela, n. pr, * , . 9 altarjev, piT/.ii.c, spovednic, iii križevili potov vvseh slogih, O pripravljeno uprego za prevažiinje oseb ob vsakem ^ biu'vauo ali naravno. Nizke cene! A čhsu, na vse strani. Prijazna postrežliH, cene jako nizke. H;o3Kalj,= e M'mX^ čevljar — ^^ v se priporoča si. ohtinstui in jireč. duhovščini k naiočbi Zli vsako , rstna obuvala, katera se pri meni i; prav iibiliienm Htevilu nagrobni spominki po ^ lično in trjiei-no, po zmernih cenah. - Sluniije v kut. M lah! A domu rok, pomočnikov, |||f Udjiovorui urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj in saloínik Urban Horvat. Tisk J. Krajec na$l.