TRST, sreda 24. junija 1959
Leto XV. . Št. 149 (4303)
PRIHORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trsi 94-638, 93.808, 37.338 . Goric* 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postala I gruppo
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI St. C, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 26 —
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE
OGLASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 109 Itr, letno 1600 tir — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči raeaa: »ilMBMtv* tržaškega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Francoski predsednik De Gaulle v Milanu
Prvi dan IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije
Rankovič in Marinko sta govorila
za proslavo stoletnice bitk v Lombardiji o pravilni politiki do
Na letališču Malpensa ga je sprejel predsednik republike Gronchi z drugimi predstavniki oblasti - Ze dopoldne sta se Gronchi in De Gaulle odpravila v Magento - Zvečer predstava v Scali
MILAN, 23. — Letalo s predsednikom francoske republike De Gaullom je prispelo na letališče Malpensa °b 9.08. Medtem ko so topovi oddajali 101 strel, je De Gaulla sprejel predsednik italijanske republike Gron-chi. s tem so se pričele proslave za slovesno proslavo stoletnice, ko je bila leta 1859 na bojnib poljih zapečatena francosko-piemont
tka enotnost, kot neobhod-bi pogoj za enotnost Italije.
Le Gaulle je kot predsednik danes prvič zapustil Francijo in za to svoje prvo Potovanje v tujino si je izbral Italijo ter proslavo omenjene stoletnice.
, Poleg predsednika Gronchi-la in njegove soproge so francoskega predsednika, ki je bil oblečen v generalsko uniformo, sprejeli predsednik senata Merzagora, poslanske zbornice Leone, predsednik vlade *egni, zunanji minister Pella, obrambni minister Andreotti, "rancoski poslanik Palewski, Podtajnik v predsedstvu vlače Russo ter številni drugi Predstavniki raznih oblasti in v°jske. Z De Gaullom je pfi-"nnnnnniininini n, m,,, umu,
Laburisti o jedrskem orožju
LONDON, 23. — Odbor za *Unanjo politiko v laburistič-n' stranki je na svoji seji razpravljal o jedrski politiki franke. Na seji so bili med orugimi navzoči Gaitskell, Be-yan in predsednica stranke “arbara Castle. Po treh urah razpravljanja so se sporazumni o skupnem dokumentu, *i vsebuje: 1, Stranka zavra-?a enostransko jedrsko razorožitev Velike Britanije. 2. Sprejema zamisel britanske pobu-0’ ki naj združi v «neatom-skem klubu« vse države, ki «o sedaj niso izdelale vodikovo bombe, ki pa bi to lahko st°i';le. Vodikova bomba naj bi ?stala monopol ZDA in Veli-ae Britanije, 3. Kar se tiče jedrskih poizkusov, ugotavlja laburistična stranka, da so ti Prenehali lanskega novembra.
* bi se laburizem vrnil na °blast in v primeru, da bi dru-?e države obnovile jedrske po-'zk«*se, ne bi Velika Britanija delala novih poizkusov, • pač Pa bi dala pobudo za novo konferenco, ki naj znova doječi prekinitev vseh poizkusov. *• Laburistična stranka pri-‘hava potrebo atlantskega založništva, in dokler bo Velika “ritanija včlanjena v tem za-ozništvu, dopušča, da se na rjjenem ozemlju postavijo opo-isča NATO; dopušča tudi, da avezniki NATO gradijo naprave v Veliki Britaniji. .Dokument poudarja tudi, da Puristični voditelji zahtevajo eejo svobodo akcije pri med-^rodnih pogajanjih (v prime-ohl se Iaburisti vrnejo na da se prepreči nevar-vr atomske vojne. hriNačrt bo jutri predložen v aobritev izvršilnemu odboru ‘ranke in sveta Trade Unio
spel zunanji minister Couve De Murville, minister za vojsko Guillaumat, razni visoki častniki in funkcionarji zunanjega ministrstva. Po predstavljanju in pregledu častne čete sta predsednika odšla na častno tribuno, kamor sta že prej prispeli soprogi obeh predsednikov ter njuno spremstvo.
Ob 9.20 sta oba predsednika s spremstvom zapustila letališče ter se odpeljala proti Ma-genti. Ob izhodu z letališča je velika množica navdušeno pozdravljala visokega gosta, ki se je s predsednikom Gron-chijem peljal v odprttem avtomobilu. Soprogi predsednikov pa sta se s spremstvom odpeljali v Milan. De Gaulla in Gronchija je ves čas na poti proti Magenti pozdravljala množica.
Predsedniški sprevod je prispel v -Magento ob 10.30. Tu je visoka gosta sprejel milanski prefekt Vicari, župan Ma-gente ter poveljnik severno-zahodne vojaške oblasti. De Gaulle je pregledal častno četo ter se ustavil pred kipom maršala Mac Mahona, zmagovalca nad avstroogrsko vojsko. Predsednika sta odšla tudi h kostnici, v kateri je pokopanih 9.500 Italijanov in Francozov. Potem ko sta zajedla mesto na tribuni, se je začela maša, ki jo je opravil milanski kardinal Montini.
Ob 11.20 sta se De Gaulle in Gronchi odpeljala proti Milanu, Zopet ju je ob cesti pozdravljala množica, medtem ko so nad mestom letela letala.
Po polurni vožnji je sprevod prispel v Milan, kjer je De Gaulla pozdravil župan Ferrari z vsem občinskim svetom. Poudaril je, kako je milansko ljudstvo pred sto leti s ploskanjem sprejelo prihod Napoleona III. in Viktorja E-manuela II. v Milan po zmagi pri Magenti. Nato je izročil pozdrav milanskega mesta herojskemu bojevniku odporništva in osvoboditve, pozdrav plemenitemu prijateljskemu narodu, vsemu francoskemu ljudstvu, do katerega italijansko ljudstvo ni nikoli nehalo gojiti bratskih čustev, tudi tedaj ne, ko so nekateri politični dogodki navidez zatemnili to neizpodbitno resnico. De Gaulle je na kratko odgovoril.
Predsedniški avto, ki ga je spremljal eskadron kirasirjev na konjih, je počasi vozil po Korzu Sempiohe, nakar sta predsednika z načelniki vrhovnega štaba in drugimi oblastniki zasedla mesta na posebni tribuni, od koder sta prisostvovala veliki vojaški paradi. Nastopili so tudi francoski vo-
w	***	w' '-k>*	■‘•“»uc vjiiiu" »iuf/i‘1	tuui	imuuDbM v u
u Y' Prvotno so se sindikati jaški oddelki, med katerimi
bPirali temu načrtu, pozneje
]Ve^'n° sklenili, da bodo predali njegovo odobritev.
""ih,
so po dolgih razgovorih z
so bili tudi pripadniki tujske legije ter drugih polkov, ki so prišli iz Alžirije.
Parade se je končala ob
13.30. Kosilo z omejenim številom povabljencev je bilo v zgodovinski palači Monforte, po kosilu pa je predsednik Gronchi izročil De Gaullu znake viteza Velikega križa ter Reda zaslug za republiko.
Točno ob 16. uri je De Gaulle odšel iz rezidence prefetka ter se v spremstvu francoskega veleposlanika v Rimu in zunanjega ministra odpravil na vrt prefekture, kjer so bili zbrani predstavniki francoskih skupnosti v Milanu, Turinu, Genovi in Benetkah. Ob 16.45 je obiskal spominsko razstavo, nakar je odšel v palačo Ser-belloni, kjer ga je pričakoval predsednik Gronchi s spremstvom. Tu sta predsednika sprejela člane konzularnega zbora ter druge predstavnike lombardske metropole.
Po slavnostni večerji, ki jo
je priredil župan, sta predsed- ■ pustil gledališče De Gaulle s nika De Gaulle in Gronchi ob ] soprogo, kakih 5 minut za 21.50 prispela v gledališče Sca- ■ njim pa še predsednik Gron-la. Ko sta se s soprogama po-1 chi.
javila v častni loži, ju je sprejelo dolgotrajno ploskanje, orkester pa je zaigral marselje-zo, ki jo je v francoščini pelo 180 članov zbora. V začetku predstave so se izvajali odlomki iz Verdijevih in Berliozovih himen. Nato je sledilo tretje dejanje Verdijeve opere «Ernani». še pred pričetkom so bili v salonu predsedniške lože državnima predsednikoma predstavljeni glavni izvajalci opere: tenorist Franco Corelli, sopranistka Gabriel, la Tucci, baritonist Ettore Ba-stjannini, basist Nicola Rossi Lemeni, dirigent Giannandrea Gavazzepi ter scenograf Nicola Benois.
Po predstavi je ob 23.40 za-
Znatno zanimanje so med številnimi časnikarji in opazovalci zbudile besede De Gaulla dopoldne v Magenti, ko je namreč dejal, da bodo njegovi razgovori v Italiji ((imeli za Evropo in za Ves svet znatno važnost«. Toda namesto kratkega razgovora, ki bi ga morala predsednika imeti v palači Serbelloni, bosta imela mnogo daljši razgovor jutri na vlaku med vožnjo iz Brescie v Rim. Med drugim domnevajo, da hoče De Gaulle zopet potegniti na dan svoj znani načrt mediteranskega pakta s Francijo, Italijo, Španijo in Marokom. Ta načrt je Franciji zelo pri srcu tudi zaradi alžirskih dogodkov.
V današnjih okoliščinah morajo in morejo biti manjšine vedno manj element razdora in vedno bolj element zbliževanja narodov
V obmejnih področjih naj narodne manjšine predstavljajo posredovalca za zbližanje med sosednimi narodi ne pa nujno zlo
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 23. — V dvorani hotela Union v Ljubljani, ki je okrašena s partijskimi zastavami in slikami Marxa, Engelsa, Lenina in Tita, se je v navzočnosti 664 delegatov in okrog 200 gostov pričel danes dopoldne IV. kongres Zveze komunistov Slovenije.
Po odpeti Internacionali it tajnik CK Zveze koma
nistov Slovenije Miha Marinko pozdravil goste, posebno delegacijo CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki ji načeluje tajnik CK Zveze komunistov Aleksander Rankovič, in delegacijo republiških centralnih komitejev.
Na dnevnem redu kongresa je poročilo tajnika CZ Zveze komunistov Slovenije o delu med III. in IV. kongresom ter poročilo revizijske komisije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii
Po nepojmljivem pomorščaki
stališču smeli stavkati
Misinski poslanec iz Trsta govori o konkurenci Reke, ki «davi» Trst Avstralski sindikati podpirajo stavko italijanskih pomorščakov - KD se je glede Sicilije odločila za skrajno desnico
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — Minister za trgovinsko mornarico senator Jervolino je časnikarjem danes poudaril, da vlada ne bo začela pogajanj za rešitev spora s pomorščaki, dokler bodo ti stavkali. Zatem je minister sporočil, da je danes redno odpotovala na Sardinijo ladja «Scilla», ki pripada državnim železnicam.
Tajništvo sindikata železničarjev javlja, da je pro-
testiralo zaradi tega pri prometnem ministrstvu, ker so to ladjo uporabili za prevozno službo med celino in Sardinijo. Zahtevalo je, naj se ladja povrne k normalnemu delovanju prevažanja po Mesinski ožini.
Iz Melbourna v Avstraliji
javljajo, da je predsednik avstralskega sveta sindikatov Al-
bert Monk sporočil, da je ta svet dal ukaz pristaniškim delavcem, naj ne nakladajo in razkladajo, italijanskih ladij, ki prispevajo v avstralska pristanišča. Raztovorili bodo samo prtljago potnikov. Monk je izjavil, da je mednarodna zveza za transporte sporočila avstralskemu svetu sindikatov, da njeni člani podpirajo stavko italijanskih pomorščakov.
Poleg stavke pomorščakov se nadaljuje danes tudi stavka bančnih nameščencev. Danes so začeli 24 urno stavko tudi nameščenci državnega monopola, nameščenci INADEL pa so začeli 48-urno stavko.
V okviru sindikalne akcije, ki so jih začeli sindikati kovinarjev, se nadaljuje stavka za nedoločen čas po normal-
nem delovnem urniku (prekinitev izrednega dela).
Stavka nameščencev v bolnišnicah, ki bi se morala začeti jutri, pa je bila odpovedana, ker so se sporazumeli, da bodo 25. junija obnovili pogajanja. Potrjen pa je bil sklep, da se jutri začne za nedoločen čas stavka delavcev, •ki so nameščeni v kamnolomih in- zaposleni pri klesar-skih delih. Iz stavke so izvzeta tista podjetja, kjer so se sporazumeli o akontacijah na poznejše izboljšanje mezd.
Ravnateljstvo ladjedelnice Ansaldo v Livornu pa javlja, da je odpustilo 450 delavcev, ker da primanjkuje ladij za njihovo opremljanje. Sindikalne organizacije se posvetujejo, kaj naj storijo.
Prav danes se je v poslanski zbornici pričela razprava o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico. Razumljivo je, da se je večina govornikov ustavila ob stavki pomorščakov. Poslanec Adamoli iz Genove je zavračal trditve bro-dolastnikov o položaju osebja na ladjah ter pri tem poudaril veliko brezposelnost na tem področju; za vsakega zaposlenega pomorščaka so štirje nezaposleni. Protestiral je
"iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,,,m iiiiniiiiiiiiiiini n iiiiiii iiiiniii n n mil iiniiiii n iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiini 111111111111111111111
Herter	in	Mat	Milla
pri ocenjevanju	ženev
Važnost Nixonovega obiska v Moskvi - Adenauer rovari z intervjuji v ameriških listih in zagovarja vojno v Alžiriji
, WasHINGTON, 23. — V svo. v.m. govoru po radiu in tele-*‘ji je ameriški državni taj-ko f herter izjavil nocoj, da
v°hferenca zunanjih ministrov Ženevi ni omogočila zadost-
s napredovanja, da bi pred. Uri i ik Eisenhouer privolil v "fežbo na konferenci na naj-j *J1 ravni. Herter je dalje iz-Žal | da )e konferenca poka-ala obstoj stičnih točk za jPorazum o Berlinu, če je ^ Pripravljena priznati, da
^hodn, Berlin ostane pod ža-*to zahodnih držav.
ž ?Crter je na*° izjavil, da ahodne države odklanjajo poklanja «pod grožnjo zapudlo-, ' Za konec pravic Zahoda v "hodnem Berlinu«. Izrekel jo
jahanje, da bo SZ upoštevala
®hcesije Zahoda v nemškem -Prašanju. »Zahod se bo v
-enevi še dalje trudil, da se jjbdejo tlai za sporazum o erlinu, s tem da bo zavračal
y	“*	•> iviii ua iJKj /.nviuv-u*
:&ak kompromis, ki bi ome-
]fval svobodo zahodnega Ber,-
ha, in v upanju, da bo SZ Pustila svojo žeijo po pri-• j^u^itvi tega dela bivše nem-
e Prestolnice«.
^ ^opoldne je Herter poročal jTed zunanjepolitičnim odbo °hi predstavniške zbornice.
It Pr.eclsednik' komisije ,demo-j^Mični predstavnik Thomas
So
°rgan je po seji izjavil, da
*al;
Pogajanja v Ženevi obti-
da
a na mrtvi Točki. Dodal jej
. )e Herter izjavil, da znhod-1 zavezniki niso pokazali šib-j0sti, kar • se tiče Berlina in rugih a tem povezanih vpra-
šanj. «Državni tajnik, je nadaljeval Morgan, ni pokazal optimizma glede Rusov. Zagotovil je ,da bodo zahodne države ohranile svojo politiko odločnosti.«
Izrekel je zatem mnenje, da bi Nixonov obisk v Moskvi »lahko prinesel .spremembe na ravni, ki bi bila tlAigačna od zunanjih ministrov«, in bi s tem omogočil sestanek na najvišji stopnji. Pripomnil pa je, da o tem niso govorili s Herterjem. Prav tako ni Herter nič omenil možnosti, da bi se trije zahodni zunanji ministri sestali še pred 13. julijem.
V Londonu je predstavnik Foreign Officea sporočil, da bo Selwyn Lloyd podal jutri v spodnji zbornici izjavo o rezultatu ženevske konference in 9 - prihodnjih pogajanjih s SZ. SelWyn Lloyd' j« o tem poročal danes na seji vlade.
Mac Millan je v spodnji zbornici izrekel upanje, da bo ženedska konferenca, ko se bo 13. julija nanaljdValf, pripeljala do sestanka najvišjih. Dodal,je: ((Ngpaka bi bila podcenjevati že' de|ež*ni napredek na konferenci zunanjih ministrov. Ti se nišo še spora! zumeli. toda ni dvcfma, da so stališča sedaj jasnejša in y neki meri pied seboj bližja.»
V angleških-1'vladnih krogih izjavljajo ,da Zahodna Nemčija ni do sedaj napravila nobenega koraka, da bi dosegla sklipanje konference predsednikov zahodnih vlad še pred 13. julijem. Kakor je znano,
je Adenauer pred dnevi izrekel mnenje, da bi morali sklicati tako konferenco. Znano pa je, da Mac Millan temu nasprotuje. V Londonu so mnenja, da bi to dalo vtis, da je spor v zahodnem taboru večji, kakor je dejansko. O tem sporu govori kancler Adenauer v intervjuju, ki ga objavlja ameriška revija «Life».
Adenauer je Izjavil, da je treba nesoglasja med zahodnimi državami čimprej odstraniti, ker da bi utegnila povečati možnosti Hruščeva na konferenci na najvišji stopnji.
#Lahko bi se reklo, je izjavil kancler, da bi ta nesoglasja mogla pripraviti Hruščeva do tega, da bi mislil, da je najbolje čakati. Kakor vedno, sem osebno mnenja, da je konferenca na najvišji stopnji, sestanek med Hruščevom in Eisenhovverjem, važna. Sestanka bi se seveda morali udeležiti tudi Mac Millan in De Gaulle, toda predvsem Ei-senhower. Predsednik ZDA je človek, ki šteje.«
Dopisnik revije «Life» je pri tem napisal: »Kancler meni, da Mae Millanova konservativna vlada s svojo zaskrbljenostjo zaradi bližnjih volitev, počasi drsi v nevarno šibak položaj, ko vztraja pri sklicanju konference na najvišji stopnji za vsako ceno. Kancler je zaradi tega zaskrbljen ,ker misli, da bi lahko prišlo do konference najvišjih v zgrešenih okoliščinah.«
Zatem je kancler izjavil: »Mislim, da je Hruščevu sedaj
kakor vedno zelo pri srcu konferenca na najvišji stopnji. Moje mnenje je, da si v sovjetskem sistemu samo Hru-ščev lahko prevzame odgovornost za važne odločitve. On ne bi dopustil, da bi neki funkcionar (v tem primeru Gromiko) sprejel važne odločitve ,ali pa da bi bil tudi njih glasnik. Hruščev hoče konferenco najvišjih, ker jo potrebuje v notranjih sovjetskih razmerah in za svoj u-gled.»
Zatem je Adenauer na dolgo opravičeval De Gaullove zahteve, naj b,i zahodne države podprle francosko politiko v Alžiriji in priznale enakopravnost Francije, kar se tiče jedrskega orožja. «Mi Evropejci, je pripomnil Adenauer, ne moremo ostati brezbrižni pred vprašanjem, kdo vlada v Alžiriji. Dovolj je pogledati na zemljevid, da uvidimo, da, če bi v Alžiriji vladala država pod sovjetskim vplivom, bi Sovjeti lahko nadzorovali Sredozemlje. Poleg tega moramo upoštevati dejstvo, da je De Gaullov ugled življenjske važnosti za ostalo Evropo. Pred tremi leti, ko se je NATO v očeh mnogih Evropejcev zdela kot klub, ki ga obvladujejo ZDA in Velika Britanija, je bila Francija razdeljena in šibka. Sedaj je spet na nogah. Ima vojsko, ki se pogumno in učinkovito bori v Alžiriji, Francija hoče biti spoštovana zaradi tega, kar je, in ne zaradi tega, kar je bila.«
proti stališču vlade, ki sodeluje, tako je dejal Adamoli, z brodolastniki; ukrepe vlade proti stavkajočim pomorščakom je označil za ilegalne ter je zahteval, da se ukinejo. Ko je nadalje vladi očital, da nima prave mornariške politike, je navajal postopno nazadovanje prometa v velikih pristaniščih, kot so Trst, Bari pa tudi Genova.
čiliji bo vsa zadeva še vedno kaj malo demokratična.
A. P.
—■—«» ----
Cioccetti ostane
Velik nemir na levici so povzročile besede demokristjana Dominedoja, ki je trdil, da se pomorščaki sploh ne morejo sklicevati na pravico do stavke, češ da spadajo v področje »javne koristi«. Zahteval je, da se proti stavkajočim pomorščakom ukrepa kot proti osebam, ki ((zapustijo svoje mesto«. Ponovno je poudaril stališče vlade, da je obnovitev pogajanj nemogoča, dokler traja stavka.
Približno na enako stališče se je postavil misinski poslanec iz Trsta Gefter Wondrich, ki je dejal, da so poleg dobro plačanih pomorščakov tudi zelo slabo plačani. Povedal je spet, da je stavka povzročila škode za desetine milijard in da bi morala zaradi tega posredovati vlada, brodolastniki in sindikati, da se napravi konec stavki, ki predvsem, po mnenju Gefter - Wondricha, ((diskreditira italijansko zastavo v tujini«. Govoreč o položaju v tržaškem pristanišču je zahteval ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče postavljati se po robu jugoslovanski konkurenci, ki z reškim pristaniščem «davi» Trst. Potreben bi bi! skupen poseg več ministrov, da bi se rešili problemi tarif konkurence iz Hamburga in še drugih vprašanj, ki vplivajo negativno na tržaško pristanišče. Misinski poslanec je zahteval zgraditev treh ladij za poštno in trgovsko službo v srednjem in gornjem Jadranskem morju, pri čemer je treba upoštevati, je dejal, da je Jugoslavija zgradila kar 61 ladij, da bi izrinila Trst iz jadranske plovbe. Izrekel je tudi željo, da bi bile omenjene tri ladje hitrejše in bolj udobne kot jugoslovanske: to je potrebno že zaradi nacionalnega prestiža, kajti na jadransko področje prihaja mnogo tujih turistov. Za dokaz, kako italijanske plovne družbe ne ščitijo nacionalnega prestiža, je navajal dejstvo, da družba »Adriatica« odpremlja — zato da bi prihranila 70.000 lir — ladje iz starega pristanišča, kar je zvezano z mnogimi neugodnostmi. Zavzel se je končno za obnovo prometa s KI tajsko in z vsemi drugimi državami, s katerimi ima Jugo' goslavija trgovske zveze, da bi se na ta način ‘vsaj nekoliko pobijala konkurenca sosedne države. Obžaloval je tudi, da tržaški kapital spi; 77-78 mili' jard namreč neplodno leži v bankah.
Pred to razpravo so v po slanski zbornici počastili spomin Artura Labriole, odličnega predstavnika italijanskega socializma, ki je preteklo noč umrl v Neaplju. O njem je govoril Giancarlo Pajetta in pridružili so se predstavniki vseh drugih skupin ter minister Jervolino za vlado.
Danes se je tudi sestalo vod stvo KD ter sklenilo, da poskusi na Siciliji sestaviti vlado s skrajno desnico, torej po formuli KD - MSI - PDI - PLI. Stvar seveda ne preseneča, saj se je to že pričakovalo. Zaradi ((demokratičnega« ■ videza bodo povabili k sodelovanju tudi PSDI, toda z enim samim socialdemokratom na Si-
BIM, 23. — Po dolgi debati so v rimskem občinskem svetu 50 minut po polnoči zaključili glasovanje o zahtevi levice, da se demokristjanski župan Cioccetti odpokliče. Proti odpoklicu je glasovalo 42 svetovalcev, za pa 33. Zahteva je bila tako zavrnjena
Poravnan spor Adenauer-Erhard ?
BONN, 23.	—	Novi spor
med Adenauerjem in Erhar-dom je bil poravnan z izmenjavo pisem med obema prizadetima. To je sporočil predstavnik demokristjanske skupine Rassner po seji skupine,
Ko-ngres bo izvolil novi CK in novo organizacijsko komisijo.
Po kratkem govoru Miha Marinka o pomenu 40. obletnice ustanovitve KPJ je kongres z molkom počastil spomin umrlih članov Zveze komunistov Slovenije in izbral delegacijo, ki je v imenu kongresa položila venec na grobove narodnih herojev v Ljubljani. Zatem je v imenu CK Zveze komunistov Jugoslavije pozdravil kongres član Izvršnega komiteja CK Aleksander Rankovič. Po njegovem govoru, ki so ga delegati in gosti pozdravili z aplavzom in s skandiranjem «Tito — CK«, je tajnik Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko podal poročilo o bodočih nalogah Zveze komunistov Slovenije. Marinko je v svojem referatu med drugim poudaril, da predstavlja politika združevanja držav v tabore pod vodstvom velikih sil glavno oviro ža uveljavljanje naprednih sil v svetu, in ugotovil, da jugoslovanski komunisti s svojo politiko aktivne koeksistence po. magajo istočasno tudi razvoju socializma v svetu.
«V okviru splošne in jasne jugoslovanske politike, je pou. daril Marinko, je geografski položaj Slovenije — mejimo na države, kjer živi naša manjšina in kjer vladajo drugačni družbeni sistemi — zahteval še posebnih naporov in dela v odnosih s sosednimi deželami. Mislim, da lahko ugotovimo, da se je prav tu, na tem področju, ponovno pokazala realnost in uspešnost politike aktivne koeksistence.
V obojestransko korist obmejnega prebivalstva in v korist razvoja dobrih sosedskih odnosov med obema državama smo ustvarili na obmejnem področju s sosedno Italijo najnormalnejše odnose, ki so v nekem pogledu celo vzgledni v evropskem merilu.
Položaj slovenske narodne manjšine v zamejstvu sicer še ni zadovoljiv, vztrajna politika ustvarjanja pogojev za boljše sosedske odnose z vsemi sosednimi državami pa je pokazala odločno prednost in koristnost ne samo za mir in utrjevanje načel aktivne koeksistence v svetovnem meri-
na kateri nista bila navzoča ,	,	,
niti Adenauer niti Erhard. lu- amPak tud. za slovenske
Vsebino obeh pisem je parlamentarna skupina odobrila po dolgi razpravi.
LONDON, 23. — Dr. Klaus Fuchs, ki je bil aretiran leta 1950 zaradi izdajanja tamoskih tajnosti Sovjetski zvezi in ki je bil obsojen na 14 let zapora, je bil danes izpuščen, ker so ga pomilostili. V spremstvu policije se je Fuchs odpeljal na londonsko letališče, kjer je s poljskim letalom odpotoval v vzhodni Berlin, kamor je prispel popoldne. Fuchs namerava oditi v Leipzig, kjer živi njegov oče. Ponudili so mu mesto na univerzi Karl Marx.
narodne manjšine, ki žive na teh obmejnih področjih Takšna politika krepi demokratične in socialistične sile onstran naših meja, hkrati pa pomaga našim narodnim manjšinam v njihovem boju za enakopravnost in ustvarja pogoje, da se njihov boj povezuje z napori demokratičnih in naprednih sil v teh deželah«.
Zatem je Marinko omenil, da so desničarske skupine v sosednih državah v zadnjem lelu znova začele svojo reakcionarno dejavnost za poslabšanje položaja narodnih manjšin in poudaril, da je pomoč in podpora Jugoslavije v boju narodnih manjšin za njihove pravice sestavni del bdja
utrjevanje načel koeksistence in boja proti naraščanju fašističnih in nacističnih vojnohujska.ških stremljenj v teh državah.
»Najširše sodelovanje s predstavniki tujih dežel in čim demokratičnejši režim na obmejnih področjih bi omogočila materializacijo načela, po katerem predstavljajo narodne manjšine posredovalca za zbližanje med sosednimi narodi, ne pa nujno zlo. V nasprotju s tem našim načelom pa težijo nekje k politiki nasilne asimilacije narodnih manjšin, torej k raznaroditv: manjšinskih področij, kar mora nujno povzročiti poslabšanje odnosov med sosednimi deželami.
Naša moralno-politična podpora obrambi dvojezičnih šol na Koroškem predstavlja zaradi tega odpor proti takim desničarskim tendencam, ki povzročajo zastrupljanje o zračja med narodi in državami iii zaostritev odnosov na mejah.
Dosledno se držimo načela spoštovanja narodnih in kulturnih posebnosti narodne manjšine, zato smo v skladu z materialnimi in konkretnimi političnimi odnosi za čim doslednejše uvajanje načela dvojezičnosti na narodno mešanih področjih. Mimo tega, da dosledno izpolnjujemo obveznosti, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb glede na narodne manjšine (italijanska narodna manjšina na koprskem področju), daje pri nas tudi sam sistem delavskega in družbenega upravljanja pripadnikom narodnih manjšin v družbenem življenju vse možnosti, da se v njem uveljavljajo neposredno in ne samo kot pripadniki posebne etnične skupnosti.
Ob taki naši politiki, ki ne izhaja le iz trenutnih potez mednarodne politike, ampak iz naših doslednih načel socialističnih stališč, pa nas najresneje skrbijo tendence, ki se ne pojavijo v zadnjem času samo v Avstriji in v nekaterih krogih v Italiji, ampak istočasno in na čuden način tudi kot vsklajene akcije v sosednih državah vzhodnega bloka, Albaniji in Bolgariji, in kot neodgovorne izjave o naših mejah z Madžarsko. Čeprav prihajajo iz različnih smeri, kažejo ti pojavi, kam pripelje blokovska politika tudi tiste, ki se ponašajo s socializmom —- namreč na linijo zlorabljanja manjšin včasih tudi za prav nevarne mednarodne intrige, ki meje že na avanture Od tod torej dejstvo, da so narodne manjšine jugoslovanskih narodov v teh deželah ponovno predmet hudega narodnostnega zatiranja«.
Marinko se je podrobno zadržal na gospodarskih uspehih v Sloveniji od tretjega kongresa sem in ugotovil, da so se v tej dobi osnovna sredstva republike povečala za 34 odst., obratna za 90 odst., število zaposlenih se je povečalo za eno petino, nacionalni dohodek za 47.5 odst. Posebno je omenil uspehe v kmetijstvu in ugotovil, da je zadnja štiri leta v kmetijstvo bilo vloženih okrog 20 milijard dinarjev.
Tudi podpredsednik zvezne-
ga izvršnega sveta Aleksander Rankovič je med drugim govoril o politiki do narodnih manjšin. Pri tem je poudaril, da ta politika ni bila nikoli odvisna od zunanjih Dinite-Ijev in tekočih političnih potreb Jugoslavije. Prav tako niso odnosi Jugoslavije do sosednih držav ali bolje odnosi teh držav do Jugoslavije mogli vplivati na politiko in prakso ZKJ na tem področju.
Poudaril je, da se je te med osvobodilno vojno postavila v revolucionarni program partije na prvo mesto ustvaritev bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. 7.c med borbo je postalo jasno, da mora biti socialistična Jugoslavija skupnost svobodnih in enakopravnih narodov, ki v njej živijo.
»Globoko smo prepričani, je nadaljeval Rankovič, da bo taka naša politika v narodnem vprašanju prinesla v prihodnje še večje plodove v korist vsestranskega razvoja vseh naših narodov in vseh narodnih manjšin v Jugoslaviji. Srečni bi bili, če bi mogli reči, da tudi druge naše sosedne države izhajajo v odnosu do naših narodnih manjšin iz enakih načel, da se tudi tam vodi enaka praksa kakor v Jugoslaviji, da bi narodne manjšine postale činitelj zbliževanja in prijateljstva med nami in našimj sosedi.
y današnjih okoliščinah morajo in morejo biti manjšine vedno manj element razdora in vedno bolj element zbliževanja narodov. Cim širše pravice so jim zagotovljene tem uspešneje bodo izpolnjevale vlogo pomoči pri prijateljskem sodelovanju in zbliže-•vaniu narodov«.
■Jlankovič ja zatem omenil
položaj slovenske narodne
24 ljudi je zgorelo med požarom v norveškem hotelu blizu Bergena
Požar je nasitil ponoči in se je naglo razširil, ker je bil hotel zgrajen iz lesa
OSLO, 23. — V zgodnjih | jutranjih urah je izbruhnil v hotelu Stalheim južno od Gid-vangena v Zahodni Norveški, med' Oslom in Bergenom, požar, • ki je do tal porušil hotel. Pri požaru je zgubilo življenje 24 ljudi, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Med temi so ameriški, nizozemski in angleški turisti. 21 ljudi so odpeljali v bolnišnico, drugih 14 pa je bilo laže ranjenih.
O požaru so zvečer javili naslednje podrobnosti: Kmalu po dveh danes zjutraj, ko je 200 ljudi med katerimi 147 turistov spalo, je vratar hotela opazil požar. Plameni so se naglo razširili in nemogoče je bilo po telefonu poklicati gasilce:	telefonska centrala
majhne turistične vasice je namreč bila v hotelu. Hotel, ki je med najbolj luksuznimi na Norveškem, je bil v celoti zgrajen iz lesa in je zaradi tega bil v nekaj trenutkih ves v plamenih. Ko so okoli 3. ure končno prišli gasilci, so našli samo kup ogorkov.
Številni gostje so skočili skozi okna hotela, ko so spoznali, da bi drugače zgoreli v plamenih. Vsi so bili laže ali huje ranjeni. Reševalne skupine so morale dolgo čakati, da je pojenjala ogromna vročina, zato da so med ruševinami lahko začele iskati zoglenela trupla nesrečnih žrtev.
Frondizi pripravlja desničarsko vlado ?
BUENOS AIRES, 23. — Kakor že javljeno, so vsi ministri Frondizijeve vlade odstopili. V poučenih krogih izjavljajo, da so to storili, da Fron-diziju olajšajo delo pri reorganizaciji vlade, ki naj pomiri opozicijo. Poleg tega so odstopili tudi vsi državni podtajniki in predsedniki podržavljenih bank. Frondizi je takoj zavrnil ostavko treh ministrov za oborožene sile.
V poučenih krogih zatrjujejo, da namerava Frondizi sestaviti vlado desnega centra, v kateri naj bi sodelovale demokratična, demokristjanska ter državna neodvisna stranka in morda tudi desno krilo socialistične stranke. Frondizi, ki je zmerni levi radikal, hoče kreniti na desno, zlasti kar se tiče gospodarske politike, da bi pomiril svoje nasprotnike.
Sedaj je v vsej državi mir. Predsednik je sprejel danes voditelja demokristjanske stranke in tako začel vrsto posvetovanj z voditelji strank, ki naj bi sodelovale v novi vladi.
Zvedelo se je, da so aretirali štiri častnike iz mornariškega korpusa v Puerto Bel-
gra-no. Po odkritju zarote proti vladi so aretirali skupno okoli sto častnikov.
Govori se tudi, da 62 pero-nističnih in 19 komunističnih sindikatov pripravlja ustanovitev enotne delavske centrale. Baje so že sporočili, da nameravajo začeti splošno stavko za neomejen _ čas v primeru vojaškega državnega udara.
 «»-------
Armstrong v bolnišnici
SPOLETO, 23. — Znameniti godbenik Louis Armstrong, ki je prišel sinoči v Spoleto, da bi sodeloval na tamkajšnjem festivalu dveh svetov, je dobil pljučnico in so ga odpeljali v bolnišnico. Iz Perugie so takoj poklicali specialista. Armstrong je bil gost mojstra Giancarla Menottija. Domnevajo, da bo Armstrong lahko zopustil bolnišnico čez pet ali šest dni.
—»»—
CAPE CANAVERAL, 23. — Raketa Vanguard s satelitom, ki so jo sinoči izstrelili, je dosegla višino 320 kilometrov in je nato zopet padla proti Zemlji ter se je razkrojila v gostih plasteh atmosfere. Neuspeh pripisujejo slabemu delovanju naprave za uravnavanje pritiska v drugi stopnji rakete.
manjšine v Avstriji in pripomnil: ((Pred očmi imam zakonodajna dejanja, ki so bila sprejeta v Avstriji v škodo pravic slovenske manjšine. Zadeva je toliko hujša, ker se s temi akti ukinjajo nekatere pravice, ki jih je naša manjšina že uživala in ki so bile izrecno- zajamčene v avstrijski državni pogodbi. Z naše strani smo se zelo trudili, da bi avstrijske odgovorne kroge odvrnili od takih korakov, ki škodujejo ne samo slovenski manjšini, pač pa tudi našim medsebojnim odnosom, katerim je bila v zadnjem času prizadeta velika škoda s takimi protijugoslovanskimi dejanji z avstrijske strani. Se dalje se bomo trudili v tem smislu«.
»Čeprav ne moremo ie govoriti 0 vzaiemrro enakem ravnanju s slovensko manjšino v sosedni Italiji, se je splošni položaj naše manjšine v tej deželi do neke mere izboljšal v skladu z' obstoječimi sporazumi in z ugodnim razvojem odnosa med našima dvema državama v zadnjih letih. S tem v zvezi so bili doseženi pomembni rezultati, to tem bolj, ker ie bilo potreba premagati hude posledice preteklosti, ki se še čutijo predvsem v delovanju reakcionarnih in šovinističnih e-lementov z italijanske strani, ki še vedno nočejo prekiniti s preteklostjo — kakor je na primer s tako imenovano Beneško četo — in s tem e-virajo pozitivnejši razvoj na tem področju.
Politika popolne narodne e-nakopravnosti vseh naših narodov in vseh narodnosti v Jugoslaviji izhaja iz socialistične ideologije in je nerazdrui-ljivi del prakse v našem državnem in političnem življenju«.
»Gojimo prijateljske odnose z vsemi državami, predvsem pa z našimi sosedi, s katerimi imamo številne skupne interese. Tudi v prihodnjem bomo storili vse, kar moremo, da do tega pride: toda to ne ho odvisno samo od. nas, kakor ni bilo odvisno tudi do sedaj. Toda prav tako bodo naleteli na odločen in enoten odpor naših narodov poizkusi z raznih strani in v raznih oblikah, da bi se naši socialistični skupnosti in ' njenim državljanom delala škoda' v njihovem ustvarjalnem delu. Dosledno bomo vodili našo načelno demokratično politiko do narodnih manjšin v naši državi in zahtevali, da se prav tako ravna do naših narodnih manjšin v drugih dis žavah«.
Kongres je popoldne nadaljeval delo v štirih komisijah. V komisiji za družbeno upravljanje se je razprava pričela s koreferatom Staneta Kavčiča »Komunisti v delavskem in družbenem upravljanju«, v komisiji za ideološko-politična vprašanja so prebrali korefe-rat Borisa Ziherla, ki se zaradi bolezni ni mogel osebno udeležiti kongresa. V komisiji za organizacijska vprašanja je o politično-organizacijskem delu Zveze komunistov Slovenije poročal Janez Vipotnik, medtem ko je v komisiji za gospodarska vprašanja razpravo o poročilu Mihe Marinka pričel Viktor Avbelj. Po podanih referatih se je v komi-sijah pričela razprava, ki se bo nadaljeval* jati,.
rr-
Vreme 'včeraj: Najviija tempe-
! fatU!« majpuša* 21,8, zračni-J tJak 1015,8, narašča, veter severo-
■--- iiBiauvo, vem OCVCIU-
.	vzhodnik	20 lem na uro, vlaga 70
e	odis-t., nebo oblačno, morje raz-
f	burkarto,	t^pefatčira morja 22,5
■»». . __
Sljš
dnevnik
Danes, SREDA, 24. junija
Janez
Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob l‘j.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 22.27 in zatone ob 8.30. Jutri, ČETRTEK, 25. junija Hinko
Krepitev borbe delavcev za izboljšanje delovnih pogojev
Nadaljuje se stavka pomorščakov
•Tudi bančni uradniki nočejo popustiti in nadaljujejo s edejp botbo ■ V soboto pa bodo stavkali kovinarji
Uanes se priciie p,?1 'fli®1 HiJ dKVepiti	'borbeno	ve-
zavi enotna, stavka kapmpse-
sovi cuvniia . aiavaa jva
kov za nedbhoien čgg. JJq Sp,
izln
pogajanj stavkah, *
stavke je prišlo po razbitju
prisilile, 4a bi popustili* tako, da so d*la\|oi <j»|iljMi|j»(>slrt-
ti borbo. Delovni pegoji delavcev
«5
zelo nizke in povrh tega pa delavci ne delajo niti vse leto temveč so zimske mesece brez dela.
Danes se bi morala pričeti tudi stavka za nedoločen čas zaposlenih v bolnišnicah, vendar je ministru za delo zadnji trenutek uspelo preprečiti stavko in je sklical sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki FIA-RO za četrtek ob 10. uri. Ministrstvo je v sporočilu izjavile, da obstajajo pogoji za mirno rešitev spora.
Tudi včeraj sta se nadaljevali obe veliki stavki. Pomorščaki še vedno stavkajo, vendar pa v tržaškem pristanišču ni prišlo do pomembnih novosti, ker je veliko večino italijanskih ladij stavka že zajela'. Nadaljuje se tudi delna stavka, ki so jo proglasili pristaniški delavci v podporo pomorščakom, ki sicer redno delajo na vseh drugih ladjah, ne opravljajo pa nobenih manipulacij na italijanskih ladjah. Včeraj so premestili iz pristanišča v Tržič motorno ladjo «Africa», ki jo bodo obnovili in predelali prostore za posadko in za potnike. Ladja bo odplula. na redni progi proti A-friki avgusta.
Bančni uradniki pa so sporočili, da se je tudi včeraj nadaljevala njih stavka in da je bil v Trstu odstotek stavkajočih kot v preteklih dneh zelo visok. Zbrali so se na skupščini in razpravljali o položaju.
Včeraj sta se sestali tajništvi sindikalnih organizacij kovinarjev Delavske zbornice in Nove delavske zbornice CGIL ip sta razpravljali o načinu izvajanja sedanjega pro'grama borbe, ki so ga skupno sestavile tri vsedržavne, organizacije kovinarjev.
Po sestanku so izdali skupno poročilo, v katerem potrjujejo, da delavci v vseh podjetjih ne opravljajo nadur, odnosno da bodo delali za nedoločen čas samo v okviru rednih urnikov: Poleg tega so potrdili, da bo na našem področju enotna stavka kovinarjev v soboto 27. junija in da bo trajala 24 ur. Stavka se bo pričela ob S/ uri zjutraj.
Glede stavkovnega gibanja, ki ga bosta organizaciji proglasili prihodnji teden pa bodo izdali pravočasno uradno sporočilo. Obe tajništvi v zaključku poudarjata, da morajo biti delavci še nadalje enot-
Ijo it) točno izvesti navodila lifidi^aSeih organizacij z»to,
da se doseže čimprej ustrezna ^opa^godba.
Sestanek na uradu za deio
Urad za delo je sklical za danes ob 10.30 sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki podjetja ATA, da bi uredili sindikalni spor. Po-
Zasedanje gen. sveta Delavske zbornice CGIL
Izvršni .odbor Nove delavske ^bornice CGIL se je včerap sestal na izrednem zasedanju in razpravljal o sedanjih sindikalnih borbah ter zlasti o borbi pomorščakov. Sklenil je, da bodo odložili skupščino o socialnem skrbstvu, ki bj morala biti v četrtek. Namesto te skupščine so sklicali izred--no zasedanje generalnega sve-
poldne bo skupščina delavcev, (ta Nove delavske zbornice, ki na kateri bodo govorili o pred- j se bo sestal v četrtek 25. ju-logih podjetja in o nadaljnji I nija ob 18.30 na sedežu v Ul. akciji.	,	I	Pondares 8.
Izjava federacije PSI o združitvi z MUIS
Tržaška federacija PSI je izdala včeraj naslednje sporočilo:
V zvezi z nekaterimi vestmi tukajšnjega tiska o sestavi bodočih vodilnih organov federacije pSl in s predvidevanji nekaterih krogov o imenih in nalogah, pojasnjujejo, da ni bil do sedaj sklenjen še noben sporazum med našo feder racijo in MUIS, marveč se bo sklenil šele po združitvi in po sestavi novih organov v “skladu s točnimi navodili, sprejetimi na zadnjem sestanku o-srednjega odbora PSI.
Ta izjava PSI se nanaša na vest, da bo-imenovanih v odbor tržaške federacije PSI 14 pripadnikov MUIS. Po drugi pa je prof Lonza potrdil, da bo imenovan v osrednji odbor PSI, seveda s posvetovalnim glasom.
Za sedemdesetletnico
Volitve v «Aquili»
Včeraj je bil prvi dan volitev notranje komisije v podjetju Aquila, od 549 delavcev jih je volilo 338 in od 254 u-radnikov 186. Skupno je volilo 65,26 odst. uslužbencev.
iiiiiiiiiiiiiiMiitf iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii n umil iiiiiiiiiiiui n m m n iiiiiiiiiiiiiii milili mlin m ihiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Seja tržaškega občinskega sveta
Videmska KD ponovno predlagala Videm za g lavno mesto avt. dežele
Pojasnila dr. Pecorarija o nalezljivosti otroške paralize - Posredovanje župana glede stavke uradnikov Tržaške hranilnice - Občina ne dodeljuje ljudskih stanovanj
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so prišla na vrsto samo vprašanja občinskih svetovalcev z odgovori odbornikov in župana ter re-soluciji svetovalca Tonela in svetovalcev Babilleja in Stop-perja o odkupu stanovanj IA CP.
V začetku seje je župan dr. Franzil omenil, da je furlanski senator Tessitori predložil senatu osnutek statuta za deželno avtonomijo za Furlanijo - Julijsko krajino, zaradi česar sta predložila tržaška demokristjar.ska poslanca Bologna in Sciolis osnutek tržaškega pokrajinskega sveta (ki je dejansko demokristjanski) in ki predvideva posebno avtonomijo v okviru dežele za tržaško pokrajino, deželni sedež v Trstu in ustanovitev četrte pokrajine v Pordenonu, da bi bilo zastopstvo za razne pokrajine v deželnem svetu bolj uravnovešene. Na vprašanje svetovalca Pogassija je župan nato dejal, da ne pozna Tessitorijevega osnutka v podrobnostih, ve pa le to, da predlaga, naj bo glavno mesto dežele Videm.
Med odgovori je bil zanimiv odgovor odbornika dr. Pecorarija na vprašanje o širjenju in nalezljivosti otroške paralize. Dr. Pecorari je dejal, da v družinah s številnimi otroki res ni obolenj za poliomielitisom ter da se domneva, da se to dogaja zato, ker se otroci v teh družinah že zgodaj le laže okužijo, ta-
ko da postanejo za bolezen no odgovoril na vprašanje o imuni. V Trstu vsekakor ni delu oddelka za socialno skrb'
bilo nobenega primera obolenja v številnih družinah. Dr. Pecorari je zaključil svojo razlago z besedami; «Dr. Pecorariju in županu dr Fran-zilu torej ni treba cepiti svojih ot.rok». Oba imata namreč zelo številno družino.
Zupan Franzil je povedal, da je posredoval pri predsedniku Tržaške posojilnice dr. Sadarju, kateremu je poslal pismo in ga obvestil o pritožbah delegacije bančnih u-radnikov bodisi glede okrožnice o sklepanju ločenih pogodb, bodisi glede grožnje z odpusti nestalnim uslužbencem posojjlnice. Dr Sadar je v svojem odgovoru zanikal grožnje z odpusti, toda iz njegove razlage je vendar bilo razvidno, da je dejansko le šlo za grožnje z odpusti, pa čeprav so nestalnim uslužben-fem samo «pojasntli njihov ju-ridični položaj«.
Na pritožbo svetovalca Tonela glede Ulice Giulia je odbornik Geppi odgovoril, da bodo dela v tej ulici najbrž končali mnogo pred predvidenim rokom, to je še letos, tako da bodo odstranjene razne nevšečnosti. Glede pritožbe drugega svetovalca zaradi kalitve nočnega miru zlasti po motociklistih, je odbornik Cumbat dejal, da občina ne bo mogla ničesar ukreniti, dokler ne bo razpolagala s svojimi redarji.
Odbornik Gasparo je obšir-
					
Včeraj na velesejmu dan Indije danes pa bo na vrsti Avstrija
Indijski veleposlanik v Rimu, ki je obiskal velesejem, je izjavil, da je Indija zainteresirana zlasti za tržišča Srednje Evrope
Včerajšnji dan je bil na velesejmu posvečen Indiji in je ob tej priliki uradno obiskal velesejem indijski veleposlanik v Rimu Khub Chand, ki je podčrtal prisotnim novinarjem pomemben gospodarski razvoj, ki ga je dosegla indijska republika
Veleposlanik je- dejal, da Indija sodeluje na tržaškem velesejnitf, ne samo zato, da propagira svoje izvozno blago Ob flašem lokalnem tržišču, temveč zlasti za pospeši-tčv ‘ izmenjave s tržišči Srednje Evrope Indija se namreč trudi, da bi razširila izvoz svojih tipičnitf izdelkov in pridelkov in jfe v tej zvezi veleposlanik omenil tudi usta-nbvitev i^dne proge družbe »Scinsia Navigation CY» med Trstom in B0mbayem. Seveda pa se trgovinski promet razvija tudi '-z novimi proizvodi, sši gredp indijski napori za Zgraditev močne domače industrije, pri čemer je veleposlanik navedel da znaša sedaj indijska proizvodnja jekla 5,5 fnilijona ton na leto.
Indija jč zastopana na velesejmu s kolektivnim paviljonom v drugem nadstropju palače narodov, kjer prikazuje zlasti tipičnb izvozno blago: juto, kokosova vlakna, poper, dišave, čaj, kemijske izdelke, zdravila, dfagocen les in podobno* blago. za katero vlada splošno zanimanin. Obiskovalce pa seveda najbolj privlačijo dragoceni in zelo lepi izdelki indijskega obrtništva iz
slonove kosti, dragocenega lesa, tkanine, preproge itd.
Današnji dan bo posvečen Avstriji in bo ob tej priliki prišla na velesejem številna avstrijska gospodarska delegacija. Avstrija je kot vsako leto prisotna na velesejmu z bogato kolektivno razstavo  O------------------
Indijski veleposlanik pri županu Franzilu
v Trst ob dnevu IncSje na tržaškem velesejmu napravil
čil piR>liKdWlo o glavnih zhj-
Za Cvetko
Včtraj so v naše uredništvo in upravo prispeli naslednji noVi pr.sprvki;
Zora Bajt 500, Fani Fonda 200, družina Bernobič 1-000.
Skupaj 1.700 lir Prejšnjo vsota 962.300 lir
Prof. Mariissi predaval v Rovinju
Potem ko je predaval na Reki, v Pulju In Kopru, je univ prof. Antonio Marussi s tržaške univerze govoril sinoči v Rovinju, in sicer o temi «Z italijansko ekspedicijo na K 2». Predavanja, ki ga ie priredila tamkajšnja Ljudska univerza, se je udeležilo številno občinstvo, med
bil ,tudi iiajijan-i konzul V' tvojzru
Skupaj 964.000 lir Prispevke sprejemata: ured ništvo Primorskega dnevnika. Trst Ulica Montecchl 6, tel $3808 in 94638
Uprava Primorskega dnevni ka Trst, Ulica sv. Frančiška it. 20 tel. 3733».
*, Po vaseh nabirajo prispevke tudi prosvaiua Ur ušiva.
dr. Guido Zecehin. predstav nik puljskega okrajnega odbora Josip Crnobori in drugi predstavniki oblasti ter šolniki italijanskih in hrvaških šol-
Po predavanju, med katerim je govornik prikazal tudi vrsto skioptičnih slik, je bila zakuska, ki so jo priredili predavatelju na čast predstavniki rovinjskih oblasti.
~K»
pomorščaki. S temi plakati so pred dnevi že prelepili Genovo.
Ustavili smo se pred takim plakatom in izvedeli, da prejema natakar na ladji «Fede-rica C» na mesec nič manj kot 124.837 lir in da stane brodarja še mnogo več, ker mora zanj plačevati še preko trideset tisoč lir mesečnih prejemkov. Plakat nadaljuje, da ni . resnična trditev koordinacijskega odbora pomorščakov, da prejemajo pomorščaki povprečno od 40 do 50 tisoč lir na mesec.
Vse k deom, kje je resnica, je takoj izginil, brž ko smo naredili še nekaj korakov in zajedali ob pričetku AJcve-rlpta veliko skupino ljudi, ki si je živahno pogovarjala Tu.
di tuje bil nalepljen podoben
stvo v zvezi z reševanjem stanovanjskih vprašanj. Občina se je vedno zavzemala za u* blažitev stanovanjske krize in dolgo časa je delovala samo njena komisija za dodeljevanje stanovanj. Toda ta komisija je lahko dodelila od leta 1957 le 20 stanovanj v Ulici Baiamonti. Ljudje pa se še vedno obračajo na to komisijo, ker mislijo da je pristojna za dodeljevanje ljud' skih stanovanj. Mnoge moti pri tem dejstvo, da dodeljuje ta komisija stanovanja ezulom na račun zadevne ezulske ustanove (OPGD). Sedaj pa dodeljujejo stanovanja dru-
ge komisije, in sicer komisija CP,
IACP, prefekturna komisija itd. Zadevni občinski urad pa usmerja prosilce na pristoj-naslove ter jih obvešča
o vseh potrebnih korakih in dokumentih. Pri tem sodeluje s pomožno ustanovo za socialno skrbstvo (EAAS), ki zbira potrbbne informacije. Poglavje zase predstavljajo družine, ki jih sodno izganjajo iz stanovanj. Lani je občina pomagala 215 družinam s 713 člani, od katerih je bilo 62 družin iz hiš, ki jim je pretila nevarnost, da se zrušijo, 83 družin iz stanovanj, ki so jih lastniki prodali, 13 družin, ki jim je zapadla najemna pogodba itd v prvih petih mesecih letos pa so izgnali 72 družin s 253 člani. Vse te družine je občina namestila v zasilnih stanovanjih ali prenočiščih.
Končno sta prišli na vrsto omenjeni resoluciji glede odkupa stanovanj IACP. o katerih so že svoj čas glasovali in sta dobili enako število glasov. Včeraj so razni svetovalci dali samo glasovalne izjave. Demokristjanska resolucija je dobila 26 glasov, opozicijska pa 24. Resolucija KD priporoča, naj se določi stanovanjem zmerna odkupna cena ter naj se poskrbi za tiste stanovalce, ki ne bodo mogli odkupiti niti cenenih stanovanj. Vse to pa ne nudi zadostnega jamstva.
Nesreči na delu
30-letni Romano Canciani iz Križa je bil včeraj zaposlen pri gradnji stanovanjske hiše v Devinu, ko mu je verjetno zaradi vročine nenadoma postalo slabo. Z avtom Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 1Q do 20 dni.
Plačilni
spisek
Vidni le palci na oglasnih deskah so včeraj številne Triada ne zbodli P oči, soj so vsebovali vrsto podatkov o plačah, ki jih prejemajo, odnosno ki naj bi jih po teh podatkih prejemali italijanski
plakat in v sredini njega je bil prilepljen uradni dokument — plačilni spisek nekega tržaškega pomorščaka, ki je očitno bil tako ogorčen, da je na tak način dal duška svoji jtzi.
Iz tega dokumenta smo razbrali, da gre prav tako za natakarja, vkrcanega na motorni potniški ladji aVulca-nia« in da je prejel za 38 delovnih dni 66.365 Ur plače. Kratek račun pove, da znaša njegova plača na mesec nekaj manj kot 44 tisoč lir in da je torej točno v mejah podatkov, ki jih je obiavil koordinacijski odbor pomorščakov
Natakar pa je sam pojasnil še nekatere podrobnosti, ki jih uradni dokumenti ne povedo: vseh nadur ne plačajo in včasih poleti je treba delati po štirinajst ur na dan, pozimi pa ni niti ene nadure; sami si morajo kupiti delovno obleko (izdatek 30.000 lir), skrbeti za pranje, likanje itd., hrana je slaba, prostori za spanje pa še slabši Končno najvažnejše; plačo prejemajo samo kadar delajo in delajo pa komaj polovico dni na leto v raznih izmenah.
Skratka, kadar si na morju malo zaslužiš, ko si brezposeln, pa išči priložnostne zaslužke.
Ta skromni listič, izraz pristnega ogorčenja, je najbolj jasen dokaz in pojasnilo, zakaj pomorščaki stavkajo in zakaj je njihova stavka tako zagrizena, odločna in pravična.
36-letni Italo Buttignan, doma iz Turjaka ob Soči se je včeraj ponesrečil na delu v Zavljah, kjer je zaposlen pri gradnji nove tobačne tovarne. Med delom mu je namreč priletela na glavo deska, ki so jo delavci postavili v prvem nadstropju. Zaradi poškodb na glavi in lažjega pretresa možganov se bo moral zdraviti v bolnišnici kakih sedem dni.
Prisrčna
na čast Ivanu Grbcu
Pel je otroški zbor, o jubilantu je govoril prof. Merku, Grbčevo Sonatino pa je igral pianist Ambrozet
Gregorčičeva dvorana je bila včeraj napolnjena pri proslavi na čast skladatelju, ške-denjsikemu rojaku Ivanu Grbcu, Med občinstvom so bili predstavniki SKGZ, SPZ, DSU, precej ljudi iz Skednja in člani drugih prosvetnih društev.
Na proslavi, ki jo je pripravilo prosvetno društvo iz Skednja, je. najprej zapel o-troški zbor prosvetnega društva «/. Cankar« in eGlasbe-ne Maticev pod vodstvom profesorja Karla Boštjančiča. Mali pevci so zapeli po eno Vrab-čevo in Boštjančičevo pesem, ena pa je bila skladba jubilanta samega. Zbor je pel z veliko vnemo, kakor bi hotel s svojim petjem izraziti čestitke sedemdesetletnemu glasbeniku.
' Prof. Pavle Merku, ki je za naš list včeraj napisal članek o Ivanu Grbcu, je v svojem govoru o jubilantu poudaril v začetku njegovo osebno dobroto in plemenitost, potem, pa je na kratko očrtal njegovo delo.
Za sklep je pianist Erminij Ambrozet zaigral Grbčevo Sonat ino z velikim občutkom in umetniškim podajanjem.
Zaradi bolezni se Ivan Grbec ni mogel osebno udeležiti proslave Navzoči so se pa toliko bolj občuteno pridružili željam, ki jih je izrekel na koncu svojega govora prof. Merku tudi v imenu Društva slovenskih umetnikov: da bi bilo dano jubilantu še mnogo let mirno delati. V imenu Slovenske prosvetne zveze je na koncu proslave izrekel čestitke še prof. Andrej Budal.
. «»------
Ameriški podčastniki na kongresu v Trstu
Včeraj popoldne je bila v dvorani kulturnega centra USfS tiskovna konferenca, ki so jo' priredili predstavniki Združenja ameriških narednikov pred tretjim letnim kongresom podčastnikov ameriške vojske, ki bo v Trstu od 13. do 18. julija.
Višji narednik ameriške vojske Wilson je uvodoma povedal, da so med številnimi mesti v Evropi, ki so si jih ogledale posebne delegacije, izbrali prav Trst za sedež kongre-
je Trst znan in ker so bili tu vedno lepo sprejeti. Omenil je, da bo «glavni stan« kongresa v hotelu «Excelsior», kjer bo skozi pet dni razpravljalo o osvojih problemih 180 d le-gatov narednikov ameriške vojske.
Kongresu bodo prisostvovali tudi številni častni gostje, med njimi generalni major John P. Daley, polkovnik Richard J. Conran in številni drugi ameriški častniki, med italijanskimi osebnostmi pa bo. do v častnem odboru general Luigi Vismara, vladni generalni komisar dr. Palamara, tržaški župan dr. Franzil predsednik pokrajine prof. ČJrego-retti in drugi.
Drugi dan avstrijskih filmov
Včeraj popoldne smo v Avditoriju prisostvovali drugemu filmu na sporedu edni avstrijskega filma«. To pot smo se zabavali ob Helmuta Weissa filmu Druga mladost. V bistvu bi lahko za film ponovili to, kar smo rekli za film prvega dne, ali na kratko; poldrugo uro dolgočasja.
Tudi dokumentarni filmi gredo po tirnicah prvega dne; zopet španska jahalna šola. Konje in tiste, ki se z njimi ukvarjajo, je treba sicer pohvaliti, nikakor pa ne tistih, ki delajo izbiro za spored teh «dni avstrijskega filma«. Ti ljudje bi namreč lahko razumeli, da je dovolj e-nake stvari prikazovati vsaj vsako drugo leto, ne pa tri leta zaporedoma. Pri drugem kratkem filmu smo vsaj poslušali dobro izvedbo nekega Schubertovega tria, vendar pa jo je zopet motila osladna zgodba.
Jutri se bodo adnevi avstrijskega filma» zaključili z gala predstavo v kinu Capitol.
iiimi iiiiiMimiitmiiiMiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiuiii iiiimiiiiliiiiiiiliiiitiiiiiiMiiiiiiitiiuiiiiiii
Predpisi vladnega komisarja o prostovoljni odpovedi službe
V zadnji številki Uradnega vestnika je vladni generalni komisar dr. Palamara objavil odlok štev. 26. ki vsebuje predpise glede koncesije izrednih 'dopustov nekaterim kategorijam osebja bivše ZVU.
Po tem odloku lahko zaprosijo za izredni dvomesečni dopust za zboljšanje njih zdravstvenega stanja uslužbenci bivše ZVU in osebje lokalnih policijskih zborov, ki so pohabljeni ali delovni oziroma vojni invalidi.
Na izrednem dopustu, ki tra. ja največ dva meseca, se smatrajo tudi uslužbenci bivše ZVU in osebje lokalnih policijskih zborov ,ki so’ vpoklicani pod orožje oziroma na vojaške vaje.
Odlok štev. 27 pa se nanaša na «raztegnitev predpisov o prostovoljnem izstopu nekaterih uslužbencev vladnega generalnega komisariata« in pravi med drugim;
C len 1.
Uslužbencem, ne predvidenim v zakonu z dne 28. avg u sta 1954 št. 961, v nepretrgani službi pri uradih državne u-prave na tržaškem ozemlju, kjer so bili nameščeni pred 26. oktobrom 1954 in so še vedno na breme vladnega generalnega komisariata, ki odpovejo službeno razmerje do 30. sep-
tembra 195-J, se poleg odpravnine izplača doklada v višini šestih mesečnih skupnih prejemkov, ki jih uživajo v času odpovedi, in še toliko mesečnih prejemkov ,kolikor imajo let nepretrgane službe, če jih je več kot šest, do največ deset mesečnih prejemkov.
Clen 2.
Prošnje za sprejem odpovedi službe se morajo rešiti najkasneje v treh mese-.ih po dnevu, ko poteče rok, določen v členu 1.
Ukrep, s katerim se sprejme prošnja mora vsebovati dan začetka, ki se zaradi službenih razlogov lahko podaljša, do največ treh mesecev od dneva ukrepa.
Prošnja se sme odkloniti zaradi težkih službenih razlogov ali če je v teku disciplinski postopek naprav interesentu.
Uslužbenci, ki so predložili prošnjo, so dolžni nadaljevati službo do dneva, določenega v ukrepu, s katerim je bila prošnja sprejeta.
Clen 3.
Uslužbenci, ki se poslužijo predpisov prejšnjega člena, ne morejo biti kasneje sprejeti ali kakorkoli uporabljeni v vladnem generalnem komisariatu za tržaško ozemlje v uradih ali ustanovah, ki so mu podrejeni.
sa, predvsem, zaradi tega, ker iiiiiitiiiiiiniuiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«niiiiiiiiiiiiiNmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiinimiiMiiiiiiinimiiiunii
Izpred sodišča
Začetek razprave proti ravnatelju Konzorcija
bivšemu
ribičev
Za Konzorcij ribičev tržaškega področja je bilo porabljenih nad 387 mi-lijonov lir - Dr. Gridellija dolžijo, da si je prisvojil precejšnje vsote denarja
■	LETNI
Arena del Flori 20.00 »Mučenje*,
Predstavi na prostem v NABREŽINI
(za novim otroškim vrtcem)
DANES 24. t. m. ob 20.30 SREMAC KOSAR:
Pop Čira
v
in pop Spira
JUTRI 25. t. m. ob 20.30 MARIJA HOLKOVA:
PEPELKA
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri nastop gojencev šole za klasični balet ustanove ENAL. Cene: 500, 400 in 200 lir.
PROSVETNO DRUŠTVO LONJER-KATINARA
vabi na
kulturno prireditev
ki bo v nedeljo 28. junija 1959 ob 16. uri na senčnatem dvorišču gostilne Čok v Lonjerju.
Poleg domačega pevskega zbora in dramske skupine sodelujejo še pevski zbori prosvetnih društev iz Bazovice, Boršta, Padrič in od Sv. M.M. Sp.
Kino
Ezcelslor 16.00 »Soledacbi, Pilar Consino Fernand Gomez.
Penice 16.00 »Mladi gangsterji*, Corey Allen, Rebecca Vales.
Arcobaleno 16.00 »Dekle iz Ber. lina«, Nadja Tiller, Carl Rad-datz.
Supercinema 16.00 »Gospodarji gozda«, Cinemascope, ■ Technl-color.
Filodrammatico 15.00 »Pot do uspeha z ženskami«, VV. Chiari,
D. Gray. eio
Pred kazenskim sodiščem se je začel proces proti 51-letne-mu industrijcu Guidu Gridel-liju iz Vidma, ki ga je obtožnica v začetku dolžila kar 12 kaznivih dejanj. Skupno z njim je bilo v preiskavi obtoženih še sedem oseb, ki pa jih je kasneje sodišče oprostilo, ker niso zagrešili kaznivega dejanja. Grideili je bil direktor Konzorcija za varstvo ribištva v Trstu. Obtožnica ga dolži, da je v tej funkciji prenesel vsoto skoraj 27 milijonov lir na račun in v korist privatnega združenja, in sicer na ime Konzorcija ribičev tržaškega področja. Obtožnica ga še dolži, da si je prisvojil vsoto '170.000 lir, ki 1° je prav tako vzel iz skladov Konzorcija za varstvo ribištva, ter da si je prilastil še drugih 825.000 lir.
Bivša ZVU je prejela obvestilo o nekaterih nečednostih v poslovanju omenjenega konzorcija ter je zato postavila v podjetje svojega komisarja v osebi dr. Girolama Manzutta.
Proces proti Gridelliju se nadaljuje 30. t. m.
* * *
Prizivno sodišče v Trstu je včeraj oprostilo 49-letnega Leo. narda Canalettija iz Vidma, stanujočega v Ulici Solferino 5, ki ga je kazensko sodišče v Gorici preteklega maja obsodilo zaradi nenamernega u-mora na 4 mesece zapora iri na plačilo sodnih stroškov. Pri. zivno sodišče je na osnovi izjav nekaterih prič prišlo do
imimiMimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiii ti iMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Milinim mi
Nesreči na delu
EJeKtrični stroj mu je odrezal palec
Z žerjava je padel delavcu kos železa na glavo
17-letni Eridano Kaiser stanujoč v Ul. Bosco 19, ki je zaposlen v delavnici v Drevoredu D’Annunzio 51, se je danes pri delu močno ponesrečil. Po neprevidnosti je dal roko v električni stroj, ki mu je odrezal palec. Sprejeli so ga v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na 1. kirurškem oddelku vsaj mesec dni.
Na delu se je ponesrečil tudi 51-letni težak Alberto Zadnik, stanujoč v Miljah, ki je zaposlen pri gradnji novega stanovanjskega poslopja v Drevoredu D’^nnunzio 35. Po nesreči mu je padel na glavo kos železa, ki je bil pritrjen na visokem žerjavu Z avtomobilom Rdečega križa so Zadnika pripeljali v bolnišni-
co, kjer se bo moral zaradi poškodb na glavi zdraviti kakih 20 dni.
Poskus samomora
Ponoči so pripeljali v bolnišnico v zelo resnem stanju 27-letno Rozo Malovin doma iz Ul. Rossetti, ki je pojedla številne uspavalne praške, ker je hotela napraviti samomor. Njen sostanovalec 36-letni Sal-vatore Mattei je povedal, da je dekletu postalo slabo, ko sta se pogovarjala v gostilni. Pojasnil je tudi, da je hotela napraviti samomor, ker sta hotela prekiniti sentimentalno ruzmerje. Dekletovo stanje je resno in so si zdravniki pridržali prognozo,
zaključka, da Canaletti ni bil kriv za nesrečo.
Do nesreče pa je prišlo 13. decembra 1956, ko se je Canaletti vračal s svojim avtom proti Vidmu. V Ul. Timavo v Tržiču mu je prišla nenadoma naproti skupina delavcev, ki so se vračali na kolesih z dela. Canaletti, ki je sicer hitro vozil, se je prvi skupini kolesarjev izognil, pri tem pa mu je zaradi mokre ceste avto zdrsnil, in tako se je zaletel v Agosta Virgilia, ki se je tudi vračal s kolesom proti domu. Pri padcu je dobil Virgilio tako močne poškodbe, da je kmhlu po prevozu v bolnišnico umrl.
# * #
Pred kazenskim sodiščem so se morali zagovarjati trije mladi fantje in eno dekle, ki jih obtožnica dolži kraje lesenih desk in drugih predmetov. Obtožence je prijavil sodišču Rodolfo Lucas, ki ima v bližini Montebella majhno posestvo. Decembra 1956 je Lucas opazil, da mu zmanjkujejo lesene deske in drugi predmeti iz medenine. Začel je oprezovati, da bi zasledil tale. Nekega dne je opazil mlado deklico staro kakih 16 let in 10-letnega fantka, ko sta hotela odnesti leseno desko. Brž ko sta ga zagledala, sta zbežala. Policija je po podatkih Lucasa kmalu zasledila dekle in fanta. Gre za 16-letno Giovanno Alessi in za 11-letnega Franca Perselija. Omenjena sta policiji povedala, sta sta bila tistega dne skupno z nekim drugim dekletom na sprehodu, ko sta opazila na nekem travniku leseno desko. Ker sta mislila, da je deska brez lastnika, sta si jo hotela prisvojiti. Ko sta zagledala Lucasa, sta seveda zbežala. Ostale deske je policija našla pri družini Rupini, ki stanuje v bližini Ulice Cam. panelle. Tja sta jih prinesla 17-letni Simeon Zupanc in 11-letni Cvetko Rupini, ki sta prav tako povedala, da sta našla deske na nekem travniku.
Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnosti ter družinske razmere, v katerih obtoženci živijo, ter je Zupanca oprostilo, Alessijevo je obsodilo na 15 dni zapora pogojno in na plačilo 3.000 lir kazni, Rupinija je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, njegovega sina Cvetka in Franca Persilija, pa je oprostilo zaradi mladoletnosti,
Preds. — Boschini, tož. — Maltese, zapisnikar Urbani, o-bramba Santorp.
Velesejemski dobitki
Včeraj so izžrebali na velesejmu naslednje dobitke; hladilnik, dar podjetja Zanussi — Rex, je prejel Osvar Viatori iz Gorice, fotografski aparat Ibis 44 — Ferrania — Mario Monticelli in Tržiča, likalnik, dar podjetja Ficicg, W. Bas-si iz Ul. Leo 13, fotografski a-parat Eura — Ferrania — Gianni Geeyer Ul. Battisti 19. Pero «LUS» pa so dobili; Lu-cilla Pizetti, Silveria Massa-ruttu, Giordano Ferfoglia, Lui-sa Altui, Vanda Blassizza, A-dolf Mergentaler, Giorgio Go-satto, Guido Nibelli in Caro-lina Terzoni iz Nabrežine.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AirAlabartia, Istrska ulica 7; De Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5;
Praxmarer, Trg Unita 4; Prendi-ni, Ul. Tizlano Vecellio 24; Hara-baglia, Barkovlje; Nicoli, Ske-denj.
Grattacie'o 16.00 »Dolina tisočerih gričev«, Belinda Lee, Michael Craig. Teehnicolor.
Cristallo 16,30 »Maracaibo«, Cor-nel Wilde, Abbe Lane. Vista-vision.
Capitol Danes rezervirano za festival avstrijskega filma, vstop z vabilom.
Astra Rotano 16.00 »Priča obtožbe«, T. Power.
Alabarda 16.30 »Lovec iz Mis-sourija«, C. Gable, R. Monta! ban.
Aldebaran 16.30 »Povratek življenja«, Folco Lulli.
Arlston 16.00 Glej poletni kino.
Aurora 17.00 »Brezimna družba umorov«.
Garibaldi 16.30 »Pustolovščine in ljubezni Omarja Khayyama» Cornel Wi!de, Debea Paget.
Ideale 16.30 «Nekaj glasu, kitara in malce lune«, T. Reno.
Im pero 16.45 «Zadnji hura«, S. Tracy
Italla 16.30 »La violetera«, S. Montiel, R. Vallone.
Moderno 16.00 »Vsa resnica«, Ste vvart Granger, Donna Reed.
S. Marco 16.00 »Fantje iz morna. rice«, Silvio Noto.
Savona 16.00 »Očarljive in lažniv-ke», I. Corey, R. Risso.
Viale 16.00 »General desperado-sov», Brian Keith.
Vittorlo Veneto Danes pevski koncert; vstop prost,
Masslmo 16.30 »Goli griči«, David Wayne. Teehnicolor.
Novo cine 16.00 »Postanek 12 ur«, J. Mansfield,
Odeon 16.00 »Zgodba o Esther Costello«, J. Crawford.
Radio. Zaprto.
IZLETI
SPORED PLANINSKIH IZLETOV TRŽAŠKEGA SPD JUNIJA IN JULIJA T. L.
V nedeljo 28. in v ponedeljek 29. t. m. priredi SPD iz Trsta izlet na Ratitovec (1666 m) med Crno prstjo In Poreznom. Prija ve in informacije v Ul. Roma 15-11. podnevi.
12. julija na Kobiljo glavo Jalovnik nad Tolminom, s pro-pustnico.
26. Julija na Coglians v Karn skih Alpah oz. na Peralbo ali pa .ia Nevejsko sedlo kot Izhodišče na Kanin, Vlš ali Spik nad Pd-l:cami (Monttž)
Prosvetno društvo »S. Škamperle* priredi 5 julija izlet na Vršič. Vpisovanje vsak večer od 20,30 do 21.30, v nedeljo pa od 10. do 12.	Odbor
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiHiiiimtiiiiiiiitiiiitnuMiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiniiiiitHiiiiiiiitii
Paul Newmann, VVendel Corey.
Arena Diana 20.30 ((Preživeli*. Jose Ferrer. Cinemascope.
Ariston 20.30 «Nedelja je vedno nedelja«, Sordi, Riva.
Paradiso (Ul. Molino a Vento 1U 20.30 «Vragi s Pacifika«. Cinemascope. Robert Wagner.
Marconi 20.00 »Fortunella«, & Mašina
POnziana 20.15 »Sedem morilcev«, R. Scott.
Secolo (Sv. Ivan) 20.30 «Atila», Anthony Quinn, Sophia Loren. Teehnicolor.
Stadio 20.30 ((Vampirjeva kri«.
Valmaura 20.15 «Parižanka», » Bardot.
MILJE
Verdi »Operacija strah«.
Europa »Divji je Vzhod«, Victor Mature.
Roma »Intermezzo«.
RADIO
SREDA, 24. junija 1959 RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Btet. obvezno, drobiž od vsepovsod, .2.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 v svetu kulture; 12.55 Orkester Ar-mando Sciascia; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.tw Radijska univerza: Iz zgodovine pomorstva; 18.10 Soštakovič: Simfonija št. 10 v e-mo!u, opus “J, 19,00 Zdravstvena oddaja; 19-“" Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.A) Glasbena fantazija; 21.00 Friedrich Schiller:	«Marija stu?JA’ tragedija v petih dejanjih; ".aa Orkester Carmen Cavallaro; Nočni ples.
TRST
11.30 Operna glasba; 12.10 Lahka glasba; 12.45 Glasbeni zlbaM' 17.30 Kavarniški koncert — c*ri? Pacchiori in njegov orkester; 1° ™ cRdeča vrtnica«, roman, prvi dti, 18.25 Nekaj ritmov Giannija 5a* freda; 20.00 Glasba iz revij m komedij; 21.00 Koncert pianistke Lili Kraus
ti. PROGRAM
10.00 Zeleni disk — P«stra d<^ poldanska glasba; 14.00 On, ona
in tretji; 16.00 Tretja stran;
Glasba in zanimivosti z vJflL sveta; 19.30 Stari- valček; 21-W Tekmovanje med znanimi Pev,„ mi in pevci; 22.00 «Razbita srca«, radijska drama.
KOPER	„
Poročila v italijanščini: 12JU' 17 15, 19.15 22.30.	...
Poročila v slov.: 7.30. U 15.00.
5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7-15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dohrv jutro; 7.40 Glasba za dobro JU‘r°'
8.00-12.00 Prenos RL; 12.00 O po*; danski koktajl; 12.50 Arije . oper «La Favorita«, «1 Puritani»< »Tosca«, «Faust», «Cavalleria !, • sticana« in «Falstaff»; 13.15 ‘g ristična listnica- 13.40 KmetiJ51: nasveti; 13.45 Od melodije do me; lodije; 14.30 Kulturni zaP,1^'; 14.40 Narodni odmevi; 15.45 zbor osnovne šole iz Sežat .
16.00-17.00 Prenos RL; 17.00 Melodije za klavir izvaja Lom Loeffler; 17.30 Ritmi in pe5”’’ 18.00 Naša žena; 18.20 Balel"* glasba: G. A, Lortzing, L. D*,ono iri Glazunov; 18.50 Obzorja; Pojejo Franco in «G 5»: **•"-22.15 Prenos RL; 22.15 Igraje> ot, kestri D. Gillespie, Louis A.;‘0 Strong in Charlie Parker; **• O, Respighi: «Ptice», suita za kester.
SLOVENIJA	B
Operetna uvertura; ’■
8.05
Mladinski radijski roman v , daljevanjih — James Kriiss-'
ni otoki v zavetrju; 8.35 •— pevci in godci v preteklem 3 skem letu; 9.00 V glasbi .»45 tu; 10.10 Zabavne meiodijei *j Z zvoki harmonike; 11.00 v
juga (klavirske skladbe na kanske motive); 11.30 Operm
Blago je _ 04$:
termezzo; 11.45	___...	......
Sončne poljane, simfonična P* . tev iz cikla »Moja domovi } 12.00 Rezervirano za posne^tk kongresa ZKS; 12.30 Novi P0, "^ ki pomnoženega zbora RTV w ,q
pomnoženega zbora K1* ".TiO ljana p. v. Rada Simonitija;,^])
Kmečka godba je zopet W . v naših študijih- 13.50 Leos J“jj( tek: Vlaški plesi; 14.10
iz glasbenih revij; 14.30 Prlryio. ve dneva; 14.35 Karol Pahor- ^ venska suita — Milo Cipra' 5, variacij na bosenske narodnei v mi; 15.10 Rezervirano za P°s,,jan s kongresa ZKS; 15.30 ManJ(1 Kozina: Bela Krajina — ,,,har-morju (orkester Slovenske 'n'd); monije dirigira Samo P
16.00 Naši potniki po tuj^-naš-lah — Dr Anton Kuhelj: D?
Dr. Anton Kuhelj:
nja Indija; 16.20 Zabavna^J*5^
iz domačih filmov; 17.10 nJ te vprašal...« (Skladbe Rafll„rnl Gobca poje Mariborski horn.- j) zbor p. v. Rajka Sikoška), j j. Lahka glasba; 18.00 Modni, č-a, ček; 18.10 Gloacchino R®?5' ju'-torino Respighi: Fantastična -j. ta; 18.45 Razgovori o mednar i nih vprašanjih; 19.30
dnevnik; 20 00 Ura z zabavn^
—-........................   .	„,dia
orkestri Radia Beograd, «* .jo Zagreb In Radia Ljubljana; 1(jtj; Operni koncert z našimi j
22.15 Igra zabavni orkester bei Carste; 22.45 Nastopa., ans^jesn»
Lesjaka; 23.10
OD VČERAJ DO DANES
KAIRA OltVUNTlI-A
Občni zbor Glasbene Matice v Irstu. Glasbena Matica bo imela svoj redni letni občni zbor danes ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29.
# * *
Prosvetno društvo »Igo Gru. den* iz Nabrežine priredi v nedeljo 28. t. m. v Nabrežini mia-j dinskl dan. Spored:	Dopoldne]
športna tekmovanja; popoldne, kulturni spored, kateremu sledi ples.
( I.J U
DNKA PKORVKTA
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 26. t. m. ob II. url na sedežu v Ul. Roma 15.
 «»--------
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23, junija t. 1. sta se v Trstu rodila 2 otroka, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 10.
POROČILI SO SE: geometer Giuseppe Angeleri in prodajalka Maria Pia Vigorlti, trgovec En-nio Rispoli in irgovka Carla Lot-to, Stelio Bassanese in krznarka Pierina Protti, železničar Antonio Maricchlo in delavka Mirela Paussi, mesar Karel Sancin in gospodinja Nives Flego, uradnik Giuseppe Muslin In asistentka Anna Maria Marini podoficir CP Bruno Varlni in delavka Anna-maria Conte, inženir Antonio Pellegrlni in zdravnica Anna-maria Funaioll, pleskar Giorgio Scoria In gospodinja Gianna Ar-lotti.
UMRLI SO: 87-letna Aliče Ven-tura por, Golflnger. 85-letna Ana
Marija Mozetič vd. Reggente, 72-letna Giovanna Rebula vd. Fra-g;acomo, 78-letnl Antonio Artusi, 63-letna Ada-lgisa Penso por. Se-nardi, 58-letna Anna Gabrielll por. Vklali.
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt	5850 —	6050.—
Marengo	4325 —	4425,—
Dolar . . ,	617.—	621.—
Frank franc	123.—	126.—
Frank Svic. .	143.—	144.—
Sterling	1725 —	1750.—
Dinar	80,—	82—
Šiling	23.75	24.25
Zlato ,	702 —	704 —
Zah n marka	147,75	148.75
Boruta glasba.
HTV JUGOSLAVIJA
18.00 Oddaja za pionirje ju greb; 18.45 Oddaja za dirt dom: zaposlitev otroka me ga čltnicami — zdravnik svtt'J't ** dopust in obleka za dop>» --Ljubljana; 20.00 TV dnevu'1' ^ Beograd; 20.20 TV tribun' llrti Beograd; 20.35 Dokumentarn *r; - Beograd; 20.50 Bernard ^ ad-
hMo) iignHpu rlromu	D*	*
»Mož usode«, drama
TELEVIZIJA
14.00 Šolska oddajaj
daja za otroke; 18.30 P°r 19 40 Pozabljeni Indijanci, ^e, Poročila; 21.00 Poletno I
' »viziJs,,ia-
22.10 Potovanja televizij ^a-vestnika; 22.40 Umetnost^u^ po.
r.osi; 23.00 »Cinelandia« ročila
( MALI OOLAgj.
O
MOTOGUZZI: »La Lodola *,||Č-Granturismo* Je motocikel 0{0-mh lastnosti. Novi tovorni c kel »Ercolino* 5 stotov. v iftP' te zastopstvo Cremascoh.
Ul F. Severo II, tel. 3890->-
DANES JE OTVORITEV o««
vsi predmeti iz plastike in gumija
trst
UL. CARDUCCI 18
Oglejte si brez obveznosti našo
različnejše orna-
MARIJA MI JOT
Za kres,
pr svietme Jevane
ZADEVA Z IGRALNICO V TAORMINI SE SE BOLJ ZAPLETA
Koga bo mesinski osrednjo	ali	pokraj
KNJIŽEVNICA F. LOUJS O NEMŠKI MLADINI
----.-------------------'	l-
Mladina med 14. in 19. letom ne ve nič o Hitlerjevih zločinih
Sej pa celme svete muore b't paznana, ta naša lepa vilja svjetga Jevana Tašne prnas suo navade, praznek je za stare j’no mlade!
Se n’š nuono prave: «0 ti pasja vjera! necuoj pej res nobeden nema mira!».
Se k’šenme, ke delo ne deši, ceu dan d’nes padviza jen heti.
Pausuod se čuje: iiDej Marika, Pepka, Miček, Francel, Na uakno pušelc, na vrata krancel!»
Za krancel suo nabrale duaste ruož jen zelenila, paule an vjuolčast trak uod starga krila naša nuona je uzjela, z velikuo zankuo, na krancel je prpjela.
Damače fantje vre u turne patnklavajuo, druge sez pupame se pad lipuo pajegravajuo.
Usa cjerkveca je uzuoneh upletena sez cvetjan, uznutre pej se čuje žene, sez molitvame jen petjan. Pa us’h hribcah suo tje mlade sarabuotja nakoncale, jen kume čakajuo de buojuo ga zažgale.
Sej če pej les, ukule kresove vre gorijuo, sez fraščan, šumjan svjete Jevan vre kadijuo!
Cjes zubel skaka muaška vre mladina. iiAla pupe, zdej pej vi!» Krči prletna strina.
J’n cela vrsta pup uob str’ne vre stoji, uagenj pej veselo u l’ft gori.
Katira narbl čvrsta buo za skuačet črjes?
Tuo pelo f’nt u nedeluo prvuo buo na pljes!
J’n pej tista, ke skočila buo črjes uagenj prau lepil, buo u njene šiše še letaš uohcet — juhuhu!
N’š Japa celo leto pauže je pabiro, jčh sprazno, uod lemina uole nutre dau.
Guar pa trese j’h lepil števiro,
jen zdej u vilje svjetga Jevana jeh zažgau.
U rjeber hetijuo zdej stare jen mlade, kaku gorijuo použe, usi tele vit be rade.
Luojence jen svečke pa zidah, uaknah plapalajuo,
U tje svetluobe utruace se jegrajuo.
Pa čuhnjah suo na mizuo dele speglan prt, na uagnjiščah, u puanvah hetijuo štraube cvrt.
Srede mize vre čaka bakau bulšga vinca, u paunači pej buojuo pupe zlile svinca; jen preštedirale buojuo deštin naprej, če bulše buo, ku je biu du zdej.
K’sno zvečir je h svjetme Jevane še prc’bo Trst.
Suo praule: «De tašne vilje ni vido še žiu krst!«. N’rbl k’sno z uašatrije pa paunači, še pesen našeh muaškeh zagrmi:
«Oj slavenske fantje mi smuo mi, tržaške korenine.:.
Zdi se, da so sicilske oblasti odločene iti do konca, ker imajo na svoji strani vse javno mnenje in vse domače kroge, razen cerkvenih, seveda
(Poseben dopis)
PALERMO, 23. — Pokrajinski odbornik za turizem poslanec Sergio Marullo je na tiskovni konferenci potrdil vest, da bo 29. t. m. igralnica v Taormini začela poslovati. Pri tem je odbornik dodal, da s tem sicer ne mara »izzvati predpise kazenskega zakonika, pač pa le poudariti odločno voljo pokrajinske vlade in ogorčenost vsega sicilskega ljudstva proti morebitnim u-krepom osrednje vlade, ki hoče, da bi se igralnica ne odprla.«
Kot vidimo, postaja zadeva z igralnico v Taormini zanimiva. 6. junija, dan pred volitvami na Siciliji, je uradni list avtonomne dežele Sicilije objavil odredbo predsednika deželne vlade o otvoritvi igralnice v turističnem kraju Taormi-,ni. Vest o tej odredbi ali bolje dovoljenju pa je prišla na dan šele tri dni po volitvah, ko so bili volilni rezultati že znani, ko je torej Milazzova krščansko socialna stranka zabeležila izreden uspeh. Vest je vzbudila veliko polemiko ne le v sicilskem, pač pa tudi v ostalem italijanskem tisku in v političnih krogih samih. Mi-lazzovi nasprotniki so zatrjevali, da je Milazzo izdal odredbo po volitvah, ko torej ni mogel več izdajati takih cdredb, ker da bi jih mogla izdati šele nova vlada. Rimski vladni krogi so to tezo povzeli, ker da je dovoljenje za otvoritev igralnice stvar notranjega ministrstva, ne pa deželne vlade. Milazzovi pristaši pa zatrjujejo, da je to dovoljenje le navaden administrativni ukrep, pri katerem rim-
ska vlada nima kaj reči.
Od tedaj se, kot vidimo, polemika še ni prenehala. Nasprotno, zaostrila se je in . az-širila in v zadevo se je vmešala celo cerkvena oblast, rimska vlada pa je zavzela odločno stališče: ministrski predsednik in notranji minister Segni je pred nekaj dnevi izdal u-ksz prefektu v Messini, kamor Taormina -spada, naj 29. junija s pomočjo policijskih oblasti qtvoritev igralnice prepreči.
Vprašanje je, kako se bo zadeva končala, kajti v sicilskih političnih krogih menijo, da bi otvoritvi igralnice mogel prisostvovati Sam predsednik deželne vlade Silvio Milazzo. Ze omenjeni odbornik za turizem Marullo pa pravi, da bo otvoritev izvedel sam. Ce pa bi o-tvoritvi zares prisostvoval tudi Milazzo, bi po ustavi imel pravico ukazati tudi policiji. Zato bi bilo zanimivo videti, koga bo mesinski prefekt ubogal:	notranjega ministra in
predsednika vlade Segnija, ali predsednika deželne vlade Mi-lazza.
Zatrjujejo, da je glede tega Segni vplrašal za svet samo najvišjo italijansko pravno u-stanovo Consiglio di stato. Gotovo pa je, da če bi izbruhnil spor glede ukazovanja policijskim in oboroženim silam, bi ecien ali drugi izmed nasprotnikov prav gotovo vso zadevo izročil ustavnemu sodišču. In v tem primeru bi se dokončno rešilo vprašanje, kolikšno važnost ima čl. 31 ustave avtonomne dežele Sicilije.
Zamisel o otvoritvi igralnice v Taormini ni nova stvar. Ze leta 1950 je tedanja deželna vlada, v kateri so vladali de-
iiiiiii iiiiiiiiiiiuiifii iiiii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintii
RAZSTAVA UČENCEV NIŽJE SLOV. INDUSTRIJSKE ŠOLE V ROJANU
Prijetno presenečenje nad pestrostjo dobro izdelanih uporabnih predmetov
V šestih učilnicah so razstavljali svoje izdelke dijaki nižje slovenske industrijske šole v Rojanu. Takoj v začetku moramo poudariti, da so bili številni starši, a tudi drugi prijatelji mladine, ki so razstavo obiskali, prijetno presenečeni nad pestrostjo izvrstno izdelanih ročr.ih del, tako deških kot dekliških. Zato so si bili tudi vsi enotni v tem, da je bila letošnja razstava res vzorno urejena in je pokazala lepe učne uspehe dijakov in dijakinj, kar je seveda zasluga Celotnega profesorskega zbora.
Razstava je bila v tretjem nadstropju. Namesto puščic so vodile obiskovalca do razstavnih prostorov tehnične risbe, ki so jih izdelali dijaki, in tudi ves dolg hodnik pred učilnicami jih je bil poln. Risbe Odlikuje preciznost in lepa oblika ter so vzbujale splošno Pozornost. V prvi učilnici so razstavljali svoje izdelke dijaki, in sicer v glavnem ročna dela iz lesa. Tako smo lahko
rice, mize, likalne mizice, lesene okvire, namizne svetilke, lep stenski obešalnik in tpliko drugih izdelkov', ki jih je preveč, da bi vse omenili. V sosedni učilnici pa so bili razstavljeni izdelki iz železa, lepo razvrščeni na dveh velikih ploščah. Ti izdelki so plod enoletnega šolanja, in med njimi smo lahko videli nekatere res mojstrsko izdelane predmete Dijaki prvih razredov so
iiMiimitiiii m iii iiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiiiiiiuii
Zelo odporen gumi
Po številnih poskusih, ki *o jih napravili na Inštitutu za znanstveno raziskovanje v industriji avtomobilskih gum, je sovjetskima znanstvenikoma Dagadkinu in Karasovu uspelo pripraviti zelo odporne avtomobilske gume s tem, da sta surovi gumi podvrgla vplivu žarkov gama radioaktivnih elementov. V primeri z normalnimi imajo avtomobilske turne izdelane iz takega gumija dvakrat večjo življenjsko dobo.
Elektrolilieno čiščenje kovin
Inženir Ustinov, iz ladjedelnic v Nikolajevsku, na reki Amur, je iznušel elektro-litično metodo za odstranitev rje, cementa, lakov itd. s kovinskih površin. Ko gre istosmerni tok skozi elektrolit (raztopina kuhinjske soli v vodi) na enem od elektrod nastajajo znatne količine vodika. Plin se nabira Pod oskorjeno plastjo in jo odlepi.
Posebej je treba omeniti razstavo deklic: tu je bilo videti vse, kar bi morala vedeti vsaka dobra gospodinja
razstavili izoblikovane ploščice in podobne predmete, oni iz višjih kotomere, šestila, kladiva, žage in podobno. Vsak mehanik, bi bil nad vse zadovoljen, če bi dobil v svojo delavnico kolekcijo orodja, ki je bilo tam razstavljeno.
V treh učilnicah so razstav. Ijale dijakinje svoja ročna dela in risbe. Predaleč bi zašli, če bi hoteli omeniti vse najrazličnejše izdelke, ki so .jih pripravile spretne dekliške roke. Zato naj le na kratko ome-
nimo najrazličnejše:	številne
garniture vezanih prtov in prtičev, vezenine, pletenine, v narodne motive vezene bluze in otroške oblekce, svetilke s slamnatimi raznobarvnimi senčniki, rjuhe, vzglavnike, blazine itd. Po stenah pa je bilo razstavljenih mnogo risb, v glavnem ornamentov in izdelkov prostega risanja. Posebej je treba omeniti razstavo kulinarične umetnosti, ki je zlasti med materami vzbudila veliko pozornost. Tu je bilo
videti vse, kar *bi morala znati vsaka dobra gospodinja. Dijakinje so pokazale, da so se naučile vlagati sadje. in zelenjavo, da znajo pripravljati likerje in sadne sokove, da vedo, kako je treba pripraviti razne vrste peciva itd. Omenimo naj še lepo izdelane keramične izdelke, ki so prav tako vzbudili splošno pohvalo. Poudarimo naj le še to, da je bila razstava odlično urejena, da je treba pohvaliti vse — dijake in njihove vzgojitelje.
Razstava izdelkov učencev nižje slovenske industrijske šole v Rojanu
Razstava izdelkov učenk nižje slovenske industrijske šole v Rojanu
mokristjani, izdala dovoljenje za otvoritev igralnice in posebna družba je tudi pričela graditi stavbo, v kateri naj bi bodoča igralnica bila. Oktobra istega leta so hoteli otvoriti začasni sedež igralnice v nekem hotelu, pa je tedanji notranji minister Scelba poslal v Taormino dve sto agentov, ki so otvoritev preprečili. To je Scelba napravil kljub temu, da je njegov prijatelj in učitelj senator Sturzo nekaj mesecev prej objavil članek, v katerem se je izjasnil za o-tvoritev igralnice, pa čeprav v okviru omejenih vsot. Stvar je šla potem v pozabo, sedaj pa jo je Milazzo privlekel na dan. Igralnica naj bi bila švicarskega tipa in vsote naj bi tile omejene do 300 lir. Ne gre torej za tipično hazardno igro.
Dejali smo, da je v polemiko stopila tudi cerkvena oblast. »Voce Cattolica«, glasilo kurije v Palermu in seveda kardinala Ruffinija, je pretekli teden objavila članek, v katerem ostro napada Milazza. Neki drug sicilski list pa je k temu pripomnil, da sedanji papež Ivan XXIII., pred leti še patriarh v Benetkah, ni imel r.ič proti otvoritvi igralnice v Benetkah, ki se je prej nahajala na Lidu.
V Taormini pa so vsi za i-gralnico in upajo, da bo 29. junija prisoten deželni predsednik Milazzo, ki naj bi u-stavil policiste, če bi hoteli preprečiti otvoritev. Za igralnico so vsi, od župapa, republikanca prof. Eugenia Longa, do demokristjanov, komunistov, liberalcev in socialistov. Za igralnico so delavci in ti' govci.
Taormina šteje danes 6000
prebivalcev, vsak mesec pa gre 1300 menic v protest. Gospodarsko stanje je tu, lahko bi dejali, malone obupno in to kljub temu, da je Taormina že znano turistično ime. Danes pa je Taormina le po renomeju turistična, ker je turistov v njej zelo malo. Razen hotelov in starogrških arheoloških posebnosti ter zares lepe plaže nima Taormina danes nič tistega, kar privlačuje turiste: nima gledališča, nima kina na prostem, nima športnih igrišč. Cestna zveza z Messino je zelo slaba, na ozki cesti je precej lukenj in avtomobilist mora ves čas paziti na sicilijanske vozičke z osličkom, ki gospodarijo na njej. 2elezniška zveza s severno Italijo je preveč počasna, letalskih zvez pa ni.
V Taormino zaradi tega prihajajo turisti le za nekaj ur ali nekaj dni. To so le oni turisti, ki si ogledajo Italijo in Sicilijo v nekaj dneh na krožnem potovanju. Zato ne pustijo tu veliko denarja. Zaradi tega so tudi hoteli na pol prazni in to tudi na višku sezone. Kar manjka Taormini, je bo-čati turist, ki bi se v kraju u-stavil dva tedna ali celo več in pustil tu denar. S tem bi mesto oživelo.
Pred pt-vO svetovno vojno so v Taormino prihajali bogati nemški baroni, madžarski veleposestniki, ameriški milijo-rarji, skandinavski trgovci. Po. prvi svetovni vojni je ta klien-tela prihajala še vedno v to letovišče, vendarle pa je pričela . vedno pogosteje zahajati na Sinjo obalo in drugam. Končni udarec turizmu v Taor-rnini pa je zadala abesinska vojna, ki je prihajanje turistov v Italijo zaustavila. Prišli so v predvojnih letih le Nemci. a bilo jih je premalo, da bi staro slavo Taormine obnovili.
Po drugi svetovni vojni pa jih v Taormino ni bilo več Bogataši gredo raje z letalom v Tripolis, v Marrakeš, v Gibraltar, kjer po nekaj urah letalske vožnje dobijo igralnice In ves mogoč komfort ameriškega tipa. Vse to privablja bogate turiste, ki so pripravljeni porabiti velike vsote.
Zupan Taormine prof. Lon-Eo je dopisniku nekega sicilskega dnevnika dejal, da «je treba dati injekcijo kaviara modernemu turizmu z mortadelo, da se obnovi gospodarstvo Taormine«. In ta injekcija ni nič drugega kot igralnica.
Ali bodo Tabrminčani in deželna vlada na Siciliji zmagali?	m.	v.
Znani ameriški časopis «New ,
Yorl£ Times« je v svoji prilogi od preteklega 7. t. m. pod naslovom «Kaj nemška mladina ve o Hitlerju« objavil članek književnice Flore Louis, ki je prebila osem mesecev v Za-padni Nemčiji. V tem članku je m.ed drugim rečeno:
«Pred nekaj leti je nekdo, ki je imel sicbr precej nenavadne ideje o svoji deželi, napisal naslednje besede: «Težko je najti narod, ki bi se bolj-od Nemcev učil zgodovine; toda prav tako je težko najti narod, ki bi slabše uporabljal izkušnje, ki mu jih nudi zgodovina. Najvažnejših stvari sploh ne učijo, posameznikom pa je v manjši ali večji meri prepuščeno, da sami odkrivajo notranje vzroke v poplavi zgodovinskih datumov. Mi se ne učimo zgodovine samo Zato, da bi vedeli, kaj se je v preteklosti dogajalo, ampak da bi našli orientacijo za bodočnost...«
Avtor teh misli je Addlf Hitler, najdete pa jih v njegovi knjigi »Mein Kampf«. Toda zgodilo se ( je. /da se more v Zapadni Nemčiji to slišati tudi danes'.in uporabiti- glede izku-, šenj iz zgodovine, ki jo je pil
sal -Hitler aazn— -----------------
Ne samo, da se zanemarjajo izkušnje iz onega dela zgodovine, ki se nanaša na Hitlerjevo dobo, ampak tudi mladine, ki se osebno ne spominja tretjega Reicha, niti ne spoznavajo. z dejstvi, ki so igrala tako odločujočo vlogo v življe-
nju njihovih staršev.
Televizijski reporter Jurgen Newen Dimont je s svojo televizijsko kamero obiskal kakih dvanajst gimnazij v raznih krajih Zapadne Nemčije. Kamero je usmeril na dijake in jim postavljal vprašanje: «Kaj veste o Hitlerju? Koliko ljudi so pobili za časa nacistov?«
Nekateri dijaki so odgovarjali odločno, nekateri so jecljali, zardevali, drugi so spet nezainteresirano skomigali z rameni. Ko je dobil odgovore od vseh, so ugotovili, da je samo eden od dijakov imel jasen pojem o tem, kar se je dogajalo v dobi prejšnje generacije in o vlogi človeka, ki je to generacijo vodil. Drugi mladinci pa so kot avtomati dajali naslednje odgovore; ((Hitler je bil osebnost, ki je zgradila naše avtoceste«; »Hitler je odpravil brezposelnost« itd.
Znanje majhne plavolase Hedvige o Hitlerju se omejuje iV.kljdčho na naslednje: ((Hitler je bil vladar od leta 1933 do 1945.»
Evo tu še nekaj značilnih odgovorov:	«Hitler je dajal
prazne obljube...«,: «To je bil r.iož s črnimi brki...« «On je zatrl kriminal...« »Hitler je pošiljal matere in otroke na letovišče na Madero...« «On je prerodil Nemčijo« itd.
Včasih, toda redko, je prišel tudi odgovor, ki je kazal določeno zrelost: »Hitlerjevo gibanje,« je dejal neki 19-letni mladenič, ki je prečital «Mein
Slika tragičnega dogodka sredi Rima. Kot smo že poročali, so se štiri strežnice hotela nDegli Ambasciatorm zaradi požara vrgle s petega nadstropja na cesto: Tri so bile na mestu mrtve, ena pa je po naključju ostala živa. Na sliki trupli dveh nesrečnih žensk takoj potem, ko sta se vrgli z višine 20 metrov
•Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^^Vllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
7 km dolg nasip v Kaspijskem morju
V Kaspijskem morju, blizu ležišč zemeljskega plina v Karadagu, je sedaj v gradnji 7 km dolg peščen nasip, ki bo zaprl okrog 6 kv. km vodne površine. Pozneje bodo ta veliki rezervoar osušili, na področju pa navrtali na desetine globokih petrolejskih vrelcev. Načrt za zaščitni nasip je izdelal inž. Asaturk Valasanov iz Baku-ja. Izvedenci smatrajo, da pod Kaspijskim nvirjem obstajajo milijoni ton surove nafte.
Pet tehnikov upravlja 1000 petrolejskih vrelcev
Povsem so avtomatizirali raprave na petrolejskem področju v dolini Fergana v Uzbekistanu. Obratovanje vrelcev upravlja pet tehnikov na osrednji kontrolni plošči. Sedaj so v teku dela za uvedbo avtomatizacije v vseh petrolejskih napravah v tej republiki.
e, ki tehta 7 g
Izstrelitev umetnih zemeljskih satelitov in izgradnja računskih strojev zahtevata izdelavo izredno majhnih relejev. Sovjetska električna industrija je z uspehom rešila to vprašanje. Tako imamo n. pr. tovarno «Krasnaja zarja« v Leningradu, ki serijsko proizvaja rele «Res-10», ki ni večji od naprstnika in ki tehta 7 gramov in pol. Da bi mogli izdelati tako majhen rele, so inženirji tovarne morali poiskati rove rešitve. Ovoj magnetne tuljave iz plastične mase tvo-
ri n. pr. en sam kos z notranjim jedrom. Da bi zmanjšali število izoliranih prevlek in ploščic, so magnetni prevodnik uporabili kot prevodnik toka. Znatno so zmanjšali tudi število sestavnih delov, ki jih je sedaj 17 in ki so hkrati tudi zelo preproste oblike. Zunanja izolacija tuljave elektromagneta in vrsta sestavnih delov so v ftoroplastu in iz drugih plastičnih mas.
Nadzvok in koviuc
Znanstveniki Inštituta za fiziko kovin pri sovjetski A-kademiji znanosti se sedaj pečajo z vprašanjem nadzvočnih tresljajev in z njihovo uporabo na področju kovin. S pomočjo nadzvočnih tresljajev so preizkusili mehanične lastnosti različnih zlitin pri visokih temperaturah do 1200 stopinj C. Pri tem so ugotovili vpliv dodatnega materiala na zadržanje zlitin, ki so odporne proti vročini. Tudi mimo njihove teoretične vrednosti doseženi podatki predstavljajo pomemben material za konstruktorje pri kalkulaciji strojnih delov, ki obratujejo v pogojih visokih tepipera-tur.
Z nadzvočnimi tresljaji proučujejo na inštitutu lastnosti tekočih kovin in zlitin. S tem v zvezi so določili tabelo zakonov o spremembi lastnosti zlitin v zvezi z njihovo sestavo. Rezultate eksperimentov je moč uporabiti za razne tehnične račune, ki so povezani z izkoriščanjem tekočih kovin, ki odvzemajo toploto v atomskih reaktorjih.
Ti eksperimenti so bili mo-
goči, ker so znanstveniki zgradili izvirne nadzvočne naprave, zlasti pa nove aparate za določanje hitrosti nadzvočnih tresljajev v kovinah in v tekočih zlitinah. Na inštitutu izdelujejo sedaj nadzvočne naprave za Znan-stveno-eksperimentalni tehnološki inštitut za izgradnjo strojev, za Tehnični inštitut v Sibiriji ter za vrsto drugih znanstveno-eksperimen-talnth frrgfmižffcij ih ''tovarn.
HOROSKOP
JLA DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20. $.) Ne bodite pretirano strogi ; z mlajšimi od vas. Pazite s« pred prehladom.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne sinete pozabiti, da se za raz-l;ko v mišljenju siriva prikrita antipatija.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. C.) Občutili boste potrebo 'po spremembi, kar bodo drugi smatrali za muhavost.
RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Težko se boste ubranili skuš-
njavi, da ljubljeni osebi ne bi delali neupravičenih očitkov.
LEV (od 23. 7.' do 22. 8.) Nikar ne odlagajte, tudi če se vam zadeva zdi postranskega pomena.
DEVICA (od 23. 8. do 22
9.) Sprejmite mirno in s filozofijo spremembo, ki je poslala neizbežna.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Zadržanje neke osebe „vpm..bo..odprlo. uši glede njenega značaja.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. II.) Ne tvegajte vsega eno samo potezo; skušajte se ■nrilagoditi okoliščinam.
STRELEC (od 23. U. do 20. 12} , Prejeli boste novico, ki vas ne bo povsem zadovoljila
KOZOROG (od 21. 12. do ■ Mi. Ui -Ne zaupajte preveč novim prijateljem, ki jih vodi bolj koristoljubje kot simpatija do vas.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne iščite rešitve problema v domišljiji, ampak bodite bolj praktični.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neka oseba vas ima že dolgo rada; ali ste gotovi, da vam ra prav nic do nje?
— Ali se zavedaš, kaj si fia pravil? Pet kilogramov pripravljene solate in ti pozabiš odposlati vabila..J
Kampf« in ki )c zameril star
rejši generaciji, da ni v svojem času prebrala tega dela,
da bi razumela njegovo nevarno bistvo, «je uničevalo vse obstoječe vrednote človeštva, etiko in človeško dostojanstvo... Hitlerjeva ideologija je bila lažiznanstvena, prepletena s protižidovskimi, nacionalističnimi in socialističnimi idejami, ki so takrat tlele v nem. šleem narodu.« Ta mladenič je dodal, da se je najnovejšo nemško zgodovino učil doma, ne pa v šoli.
Starostna doba anketiranih gre od 14. do 19. leta in njihove izkušnje obsegajo dogodke povojne dobe... «Niso potrebne neke globlje analize, da bi našli razlog, zaradi katerega nemška mladina, komaj 14 let po koncu druge svetovne vojne, ne ve nič o sramotnem bremenu, ki ga še sedaj resi njihova dežela. Razlog je preprost: tega je niso učili, in redko so ji o tem sploh govorili.«
V nekem učbeniku za mladino od 12. do 14. leta se n. pr. o preganjanju Zidov govori takole: «Zidom se je najhuje godilo pod Hitlerjem. Oni so bili izključeni iz vrst nemškega naroda. Na tisoče so jih za. pirali v koncentracijska taborišča. Mnogo jih je umrlo za lakoto, boleznijo ali zaradi sla. bega ravnanja z njimi...«
Razume se, da more vsak u-čitelj izpopolniti to redkobesednost z imeni in opisi (O swieezin, Bergen, Belsen, Bu-chenwald, Treblinka, Majdanek, Dachau itd.), s številka-i pobitih ljudi (okrog 6 mi-lonov) in z drugimi strahot-mi podrobnostmi (plinske dice, mučenja, ((medicinski esperimenti«, suženjsko delo, reljanje talcev, množične u-relitve itd.) toda večina te-i ne dela.
V nekem drugem učbeniku namo samo naslednje podat-i o nacističnih zločinih: «Sa-o leta 1944 (leto zarote proti itlerju 20. julija) so likvidi-ili 3437 pogumnih Nemcev in 15.000 Zidov. Nemški narod je vel v mučnem molku. Nihče
mogel več zaupati niti svo-mu sosedu.« Učbeniki za viš-: šole vsebujejo nekaj več >datkov.
Toda ne le da so učbeniki ezadostno živi in se ogibajo odrobnosti, ampak tudi urad-e ankete so pokazale, da u-telji ne obdelajo vsega pro-uma in da se v večini šol :ni program zgodovine konča prvo svetovno vojno.
Dr. Kurt Frey, tajnik zvezne tmference ministrstev prosve-! zveznih dežel (vladni or--;n, ki koordinira delo teh mi-istrstev) gre v svojem miš-er.ju celo dalj in smatra, da > praznine v učnem progra-iii zgodovine izraz namerne rije zapadnonemške družbe, a se o določenih zgodovinah dejstvih ne govori. «Ta arod,» je dejal odkrito, «je : vedno umsko bolan, in to večji meri kot se fo navad-o mleli.«
Ob priliki ankete, ki jo je izvršil Institut Alemsbach leta 1957, je približno 45 odst. skupnega števila anketiranih oseb, na vprašanje: «Kaj mislite o Hitlerju?« odgovorilo, da bi njega smatrali za enega od največjih državnikov na svetu, če bi ne bilo druge sve. tovne vojne.
Otroški naravi so lastna vprašanja «Kaj? Zakaj?« Nemški narod se še ni opogumil niti je prikazal pripravljenost, da odgovori na taka vprašanja. Učitelj more govoriti o koncentracijskih taboriščih, o nacionalistični histeriji in o plebiscitih, toda otrok bo tedaj postavil vprajanje, kaj je učitelj, ki zanj predstavlja simbol avtoritete, sam naredil, da bi to preprečil. Kakšen odgovor more dati učitelj na tako vprašanje? Ce želijo odgovoriti iskreno na ta vprašanja, morajo nemški učitelji in starši raziskati v sebi tiste na^nrač-r.ejše in najgloblje točke v svojem lastnem življenju, v •vojem lastnem srcu. Te točke pa prikrivajo vprav zaradi tega, ker bi njihovo odkrivanje povzročalo bolečine. Zaradi tega oni molče.
Zdi se, da je vsaj ta genera. cija obsojena na neznanje, dokler ne zbledijo osebni spomini in prepuste mesto resnim analizam.	Taka perspektiva
ras skrb«, ker si bodo medtem mlade generacije, ki slišijo tu pa tam kakšno besedo, na osnovi takih fragmentov skušale same ustvariti sliko o bližnji preteklosti. Zaradi tega je moč pogosto slišati tudi odgovor, podoben o-remu, ki ga je dal neki učenec iz Muenchena: «Hitler je zgradil avtoceste in odpravil brezposelnost, in to je dobro; začel je vojno, to pa ni več tako dobro. On je vojno izgubil, to pa je od vsega najslabše.«
 «»-------
POPRAVEK
V včerajšnjem članku «Glai.
benik Ivan Grbec — sedemdesetletnik«, ki ga je napisal prof. Pavle Merkii, se je vrinila neljuba pomota: Kjer naštevamo pesnike, katerih pesmi je slavljenec uglasbil, mora na mesto Srečka Kosovela '••♦ati Stano Kosovel.
Ur*4oišt«e
IGorišho-beneški dnevnik]
V februarju manj potnikov kot januarja na avtobusih ATA
Januarja je ATA prejela za vozovnice 5,9, februarja pa 4,2 milijona lir
V mesecu januarju se je na sedmih avtobusnih progah, k. jih vzdržuje podjetje ATA, peljalo 231.753 potnikov, od tega največ na progi it. 1 (110 tisoč 96). Na progi prečrtana šestica se je peljalo 50.950 potnikov. V mesecu februarju se je število potnikov znatno zr.ižalo kar je treba pripisati dejstvu, da je v februarju manj dni in da vremenske prilike že dovoljujejo uporabo koles in motociklov. V februarju se je namreč peljalo
•MiftiiiitiitiiiiitiMmiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiuiuii,
Uspeh «Pepelke» v Doberdobu
V ponedeljek zvečer je Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo v Doberdobu v okviru poletnih iger. Prikazalo je otroško igro Pepelka. Izredno veliko ljudi, ki so napolnili velik prostor letnega gledališča, je zelo prisrčno sprejelo vedro mladinsko delo ter igralce za njihovo izvajanje nagradilo s ploskanjem.
GOSTOVANJE SNG
V DOBERDOBU POD OKRILJEM Z S P D IZ
GORICE
V SOBOTO 27. JUNIJA
OB 21. URI
PAOLO LEVI
Po čem je resnica
drama v treh dejanjih
V NEDELJO 28. JUNIJA OB 21. URI
SREMAC KOSAR
Pop Čira
v
in pop Spira
komedija v 5 dejanjih
Obe predstavi sta na prostem na Trgu sv. IMar-tina št. 1	— Prodaja
vstopnic eno uro pred pričetkom predstave — Vstopnice: oštevilčeni sedeži 250 lir, stojišča 150 lir, otroci 100 — Sedeži za obe predstavi 40Q lir
na mestnih avtobusih samo 166.052 potnikov, od tega 82 tisoč 925 na progi št. I in 37 342 na progi prečrtana šestica.
Vsak mesec so mestni avtobusi prevozili nekaj nad 50 tisoč kilometrov (avtobusi na progi št. 1 so prevozili skoraj 29.000 km, na progi prečrtana šestica pa 11.000).
Občutna razlika je tudi v številu prodanih listkov in prejetega denarja. V mesecu januarju je družba ATA Inki sirala 5,9, v februarju pa 4.2 milijona lir.
Obvestilo trgovcem
Goriški župan prosi vse trgovce, ki v letošnjem letu
niso še overovili obrtnic, da jih čimprej prinesejo na pro-tokolski urad.
Najdeni predmeti
Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje predmete:
Zensko kolo, volnen pulover, naglavno ruto ter dva tulca za ključe.
Kdor dokaže, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih' stražnikov v Ul. Mazzini, št. 7.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kiirner, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76.
iiiauitiitiiiiiitiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiitiiniiiiiitiiiMiitH
Nesreča v Ul. Ponte del Torrione
Zidar padel z odra 2.70 metra globoko
Boksarsko svetovno prvenstvo težke kategorije
Patterson proti Švedu Johanssonu jutri zvečer na «Jankee Stadiumu»
Pattersonov prokurator D'Amato hvali Johanssona toda predvideva njegov poraz
Potolkel se je po glavi ter si ranil uho
Včeraj popoldne ob 15.30 je padel z 2,7 metra visokega zidarskega odra 26-letni Silve-stro Moretti iz Ul. sv. Gabrijela 17. Moretti je kot zidar zaposlen pri gradbenem podjetju Mattiroli, ki gradi stanovanjsko četrt v Ul. ponte oe! Torrione. Ker je izgubil ravnotežje, je strmoglavil na t-a in se močno udaril v glavo ter ši ranil uho. Delavci so o nesreči obvestili Zeleni križ, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so n:u rane obvezali in ga hotel! pridržati na zdravljenju. TGda Moretti ni hotel ostati v bolnišnici. Rekel ie, da ga čaka doma žena. ki je tik p:ed porodom. Ce se ne vrne domov, utegne njegova odsotnost vplivati na njeno zdravje. Podpisal je izjavo, s ka-iero prevzema odgovornost za morebitne posledice, ter zapustil bolnišnico. Zdraviti se bo moral 15 dni.
Tovor desk se je prevrnil na delavca
V bolnišnici Brigata Pavia so pridržali na zdravljenju 30. letnega Ivana Nanuta iz Ul. sv. Mihaela 156. Nanut dela pri podjetju «Cooperativa go-
rizianan, ki ga je poslalo v tovarno IGLEIa nalagat deske. Ker tovor ni bil dobro naložen, se je prevrnil ter ga močno udaril v levo ličnico in v levo trepalnico. Zdravil se bo 20 dni.
 «» —
Zlom noge pri padcu
ženske v Štandrežu
Z avtomobilom Zelenega križa so včeraj ob 17. uri prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 49-letno Lucio Lazalli. Ženi se je v Ul. sv. Mihaela zdrsnilo in je padla Ker ni mogla vstati so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom desne noge. Po prejeti pomoči je žena odšla domov.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Titanic - zem ljepisna širina: sever 41». VERDI. 17.15: »Razbojnik Ca-le», cinemascope in v barvah, F. Loveyaj.
VITTORIA. 17.15: «Santiago», A. Ladd, R. Podesta, cinemascope in v barvah. CENTRALE. 17.30:	»Teroristi
prestolnice«, A. Warner. MODERNO. 17.00:	»Dunajska
kri*.
HIIIIHI.tItItllllllllillitlllHiiiiitiilllllllllimillimillllllllllllllllItHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIItllllltlllllllllHIIItllllllHIIIIIIIIIIIIIIHtllllllllllMIIIIMIIMlU
Prizivna razprava na sodišču
Obdržal je obleko in denar ki bi ga moral nesti v zapor
Sodnik mu Ja kazen delno znižaI
Predsednik sodišča Suich je včeraj proučil priziv 35-letne-ga Giuseppa Bonfrata, rojenega v Tarantu ter sedaj stanujočega v Ul. Cpronini 3 v Gorici. Zaradi prekrška ga je goriški sodnik leta 1957 obsodil na 5 mesecev zapora in plačilo globe. Ker ima s sodišči dobra znanstva (zaradi prekrškov v Tarantu, Leccu, Genovi in Gorici si je nakopal 11 obsodb) je sklenil pritožiti se proti razsodbi okrajnega sodnika, da bi mu jo znižali.
Tako je dogodek znova prišel v javnost. Ko so 36-letne-ga Alberta Visintina iz Ul. sv. Antona 10, zaprli zaradi nekega prekrška, je zapornik sporočil Bonfratu, naj gre k njegovi materi 62-letni Almi Visintin in ji sporoči, naj po
njem pošlje v zapor nekaj obleke. Bonfrate je šel k njej in žena mu je 22. marca 1957 izročila par hlač, da bi jih odnesel v zapor. Znanec je zapornikovo željo izpolnil, pri tem pa mu je šinila v glavo misel, kako bi izkoristil okoliščine, da bi prišel na lahek način do denarja. Naslednji dan se je spet vrnil k Visinti-novi in ji povedal, da je izročil sinu hlače, in da se ji za uslugo lepo zahvaljuje. Ker se ne bo vrnil tako kmalu, naj mu pošlje še kaj obleke, da se bo preoblačil. V skrbeh za sinovo zdravje in udobje je Bonfratu izročila en par novih hla£ ,ki so bile vredne 8.000 lir, nekaj perila in robcev ter 200 lir, vse skupaj v vrednosti 9.000 lir.
Tri tedne po tem dogodku je imela s sinom razgovor. Poleg drugih stvari je mati vprašala sina, če je dobil obleko in denar, ki ga je dala Bon. fratu. Sin je z začudenjem povedal, da je dobil samo en par hlač in nič drugega, kajti drugega tudi ni potreboval. Obema je postalo takoj jasno, da ju je Bonfrate potegnil za nos. Od tod dalje je čla zadeva po tisti poti, ki pripelje nepoštene ljudi pred sodnika.
Sodnik Suich je bil prizanesljivejši kot okrajni sodnik. Obtožencu, očetu treh otrok, je kazen znižal na 4 mesece zapora in 4.000 lir denarne kazni. Pri razsodbi so upoštevali splošne olajševalne okol-nosti.
CHATAM, 23. — Zvečer 25. t. m. se bosta na prostornem newyorškem stadionu «Yan-kee» borila za svetovno prvenstvo težke kategorije dva kolosa: svetovni prvak Lloyd Patterson in evropski prvak Šved Ingemar Johansson. Za ta dvoboj vlada izredno zanimanje po vsem športnem svetu in če bo vreme ugodno, si organizatorji obetajo nad 1 milijon dolarjev dohodkov.
Po splošni sodbi je favorit Patterson in trenutne prognoze so v razmerju 7:2 v njegovo korist. Toda poglejmo, kaj pravi o tem dvoboju njegov prokurator Cus D’Amato, ki je v listu »United Press International* objavil naslednji članek:
«Prepričan sem, da bo Johansson dal Pattersonu v četrtek zvečer možnost za »njegovo življenjsko borbo*. Ta izjava bi se morda zdela čudna za prokuratorja, toda zanjo imam svoje razloge. Menim namreč, da je Pattersonu namenjeno, da bo ostal v zgodovini boksa kot eden največjih prvakov vseh časov. Zavedam pa se, da lahko Patterson prepriča svoje obrekovalce le tako, da premaga najmočnejšo oviro in to na tako popoln način, da si bodo morali požreti vse kritike, ki so jih izrekli na njegov račun. In Johanssonova dosedanja aktivnost pravi, da lahko prav on nudi Pattersonu takšno o-viro. Šved je soglasno priznan za izzivalca št. 1 za naslov svetovnega prvaka, je doslej še nepremagan in prav gotovo mora imeti izredno pest za k. o., če je premagal takšna nasprotnika kot sta Eddie Machen in Henry Cooper.
Cital sem vse komentarje o tem, da Johansson preskopo uporablja desnico proti svojim sparing-partnerjem. Vem tudi za kakšno neumno kritiko njegovega načina treniranja in nekdo je celo trdil, da je Šved otrok, ki se rad zabava, ne pa resen boksar.
Takšne izjave so krivične za Johanssona in lahko bi se izkazale za malo modre. Mislim celo. da bodo izzvale reakcijo tega resnega švedskega fanta, v katerem je ponos njegovega rodu in njega samega ih da bo dal proti Pattersonu vse iz sebe. Vesel sem, da je istega mnenja kot jaz tudi Gene Tunney. ki je dejal, da sta k. o., ki ga je zadal v prvi rundi Machenu in moč njegovega desnega udarca s katerim udarja po težki vreči za treniranje, daleko važnejša kot vsak knock downs, ki bi ga lahko zadal svojim sparing partnerjem.
Menim da je Johansson profesionalec prav tako dolgo kot Patterson in da ni novinec glede metod za treniranje. Prav tako kot Floyd je inteligenten in ve kakšni sistemi mu ležijo. To je rodilo tudi sadove in ga privedlo do borbe za svetovni naslov.
Seveda pa ne izključujem tudi možnost, da je določeno število treningov Johansson o-pravil tajno, da ne bi odkril kako uporablja svojo desnico in kakšne uničujoče posledice povzroča. Še bolj verjetno pa je, da bo Johansson uporabil proti nam psihološko orožje. Možno je namreč, da hoče izzvati Pattersonovo zaskrbljenost okrog «tajinstvene» desnice, da bi tako pozabil na vse ostalo. Ce je tako, potem Johansson zapravlja čas. Vsem ie znano, da se Floyd ne meni za glasove in govorice o tem, kaj bo njegov nasprotnik počel v ringu. Patterson ve, da je najboljši sistem Za borbo ta, da vstopi v ring brez vsakršnih predsodkov.
Kot prokuratorju mi seveda ugaja vedeti vse kar je mogoče o vsakem nasprotniku. Proučujem 'jih na osnovi fim-skih posnetkov njihovih nastopov ker se bolj zanesem na lastne oči kot na nasvete drugih, pa čeprav tudi dobronamernih oseb.
Končno pa je Floyd, ko je
enkrat v ringu, sam prepuščen lastnim odločitvam, ki mu jih narekuje položaj. Moč, spretnost, refleksi, pripravljenost, samozavest in perfektna kondicija govorijo v njegovo korist. Dobro so mu služile v preteklosti in menim, da se tudi Johansson ne bo mogel izogniti porazu.
Svetovni prvak Patterson je včeraj zvečer zaključil s svojimi pripravami. Med treningom je odboksal 103 runde in njegov trener je izjavil, da je stoodstotno bolje pripravljen kot za dvoboj z Brianom Londonom.
NOGOMET V KOPRU
Finale mladinskega prvenstva Slovenije
KOPER, 23. -— V četrtek se bodo začela v Kopru finalna tekmovanja v nogometu za naslov mladinskega prvaka Slovenije. Vsi finalisti še niso znani, vendar pa ima mladinsko moštvo Kopra redko priliko, da se uvrsti na najboljše mesto, saj igra pred domačo publiko in na svojem terenu. Tekmovanje se bo odvijalo do nedelje in vsak dan bosta na sporedu dve tekmi.
Lauer	čez ovire
NEMEC MARTIN LAUER, evropski tekač čez ovire št. 1. Na nedeljskem mednarodnem mitingu v Berlinu, na katerem je Giorgio Mazza postavil nov italijanski rekord (14”2), je zabeležil na 110 m izvrsten rezultat 13”7, čeprav je pihal lahen nasproten veter. Lauerjev osebni evropski
rekord znaša 13”5 in z njim je popolnoma enakovreden najboljšim ameriškim specialistom v tej naporni disciplini
liiillllllllillIllllMiliiilililillltiiniiiiiiiiiiiiilinimiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiniiTiiiiiiiiiiiiniiiniiiiillllllllilllilHllllitiiilllinitliiitiililiiiiillllMuiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHIHIHtt
ZA PRIHODNJO SEZONO
Program jugoslovanske nogometne reprezentance
BEOGRAD, 23. — Nogometna zveza Jugoslavije je izdelala program mednarodnih srečanj jugoslovanske nogometne reprezentance za prihodnjo sezono. Po tem programu bodo jugoslovanski reprezentanti odigrali 8 mednarodnih tekem. 4 od teh bodo veljale kot kvalifikacija za olimpijski nogometni turnir in sicer: z Grčijo 15. nov. v Jugoslaviji in 24. aprila v Grčiji; z Izraelom 22. okt. v Izraelu in 4. aprila v Jugoslaviji. Zatem bo Jugoslavija odigrala povratno tekmo z Bolgarijo za evropski pokal 25. oktobra v Sofiji. Ostale tri tekme so prijateljske: 11. oktobra z Madžarsko v Jugoslaviji, 20. decembra z Zahodno Nemčijo v Nemčiji, 11. maja z Anglijo v Angliji.
Najboljši jugoslovanski klubi bodo sodelovali v tekmovanju za pokal evropskih prvakov in v srednjeevropskem pokalu. Mladinska reprezentanca bo sodelovala na turnirju FIFA, študentska reprezentanca pa na mladinskem festivalu na Dunaju.
Odločbe komisarja nacionalne zveze FIGC
Struktura nogometnega prvenstva za sezono 1959-60 in naslednje
Prehodno bo v sezoni 1959-60 B liga štela 20 članov, v naslednjih letih pa 18 kot A liga .Tri napredovanja in nazadovanja namesto dveh
MILAN, 23. — Komisar nacionalne zveze FIGC je določil naslednje norme za delovanje nogometnega profesionalnega sektorja v prihodnji sezoni:
1. A liga — Zadnji dve e-najstorici prvenstva 1958/59 nazadujeta v B ligo; v prven stvu 1959/60 in v poznejših bodo nazadovale v B ligo po tri enajstorice:
2. B liga — Prvi dve enaj-storici prvenstva 1958/59 napredujeta v A ligo. Zadnji dve enajstorici nazadujeta v polprofesionalni sektor.
V prvenstvu 1959/60 bodo napredovale v A ligo tri e-najstorice, zadnje štiri pa bodo morale odigrati poseben turnir s šestimi najboljšimi iz polprofesionalnega sektorja (nacionalnega razreda) za iz biro samo dveh enajstoric, tako da se bo število članic B lige ustalilo na 18. Prehodno pa bo B liga v prvenstvu 1959/60 štela 20 članic.
Med obema ligama bodo nato vsako leto po tri napredovanja in po tri nazadovanja. Prav tako bodo od sezone 1960/61 dalje po tri zadnje e-najstorice v B ligi vključene v cono za nazadovanje in bodo morale odigrati turnir z najboljšimi enajstoricami pol-
profesionalnega sektorja.
Vse enajstorice (39), ki so bile v sezoni 1958/59 včlanjene v C ligo — katere naziv se ukinja — so uradno uvrščene v nacionalni razred polprofesionalnega sektorja, pri čemer se razume, da obe napredujoči enajstorici v B ligo zamenjata dve, ki sta izpadli iz B lige.
Na osnovi teh predpostavk je komisar odredil, da morajo biti prijave za prvenstvo 1959/ 60 vložene pri tajništvu zveze do 5. avgusta.
Prijavo za A ligo lahko vložijo naslednji klubi:
Alessandria. Atalanta, Bari, Bologna, Genoa, Fiorentina, Internazionale, Juventus, La-nerossi Vicenza, Lazio. Milan, Napoli, Padova, Palermo, Roma. Sampdoria. Spal, Udinese.
Prijavo za B ligo lahko vložijo:
Brescia, Cagliari, Catania. Catanzaro, Como, Lecco, Mar-zotto, Messina, Novara, Parma. Reggiana, Sambenedettese, Simmenthal Monza. Taimone Torino, Taranto, Triestina, Ve-nezia, Verona, Zenit Modena in zmagovalec A skupine C lige (Mantova ali Siena).
3. Sprejem prijav je podrejen popolnemu spoštovanju norm, ki jih vsebuje uradno
MIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItnillllllllllllllllllllllllllllIMllIlllIlllllllMllllIllill
Jutri start za dirko po Franciji
Italijansko moštvo prispelo v Mulhouse
Francozi trdijo, da je italijansko moštvo zelo močno
MILAN, 23.	— Italijanski
kolesarji, ki se bodo udeležili letošnje kolesarske dirke po Franciji (Tour de France) so danes zjutraj odpotovali v Mulhouse v Francijo, kjer bo jutri registracija koles, v četrtek dopoldne pa start za prvo etapo. V skupini, ki jo vodi tehnični komisar Alfredo Binda, so bili naslednji kolesarji:
Baldini. Favero, Baffi, Bar-tolozzo, Falaschi, Cestari, Pa-dovan. Fabbri. Fallarini, Bruni. Gismondi in Bono, ki je v
zadnjem trenutku zamenjal Pambianca.
Skupno s kolesarji so odpotovali tudi maserji Cimurri, Villa in Esaia, medtem ko so mehaniki z vsem materialom odpotovali že včeraj zvečer.
Kljub zgodnji uri so kolesarje ob odhodu pozdravili številni ljubitelji kolesarskega športa in simpatizerji posameznih kolesarjev.
V Mulhouse so prispeli nekaj po 14. uri z majhno zamudo.
Mantova - Siena 28. t. m. v Genovi
MILAN, 23. — Komisar nacionalne zveze dr, Pasquale je odredil, da bo tekma med Ozo Mantovo in Sieno za določitev prvaka A skupine C lige in za določitev kdo od njiju napreduje v B ligo, odigrana 28. t. m. ob 17. uri na stadionu »Ferraris* v Genovi.
poročilo št. 42 v okrožnici št. 12826 od 30. aprila letos.
Za aplikacijo norm o administrativnem nadzorstvu nad včlanjenimi klubi, ki jih vsebuje uradno poročilo št. 42, je komisar odredil:
a) da se poslovna doba, ki je v teku, zaključi 30. junija;
b) da je doba prihodnje poslovne dobe od 1. julija do naslednjega 30. iunija;
c) da se morajo letne pogod-be z registriranimi igralci nanašati na omenjeni poslovni dobi;
d) da morajo biti prejemki registriranih igralcev posameznih klubov za julij 1959 izplačani do konca julija 1959, kot predvidevajo veljavne pogodbe.
ATLETIKA
Reprezentanca ZDA za dvoboj s SZ
BOUDLER, 23. — V atleski reprezentanci ZDA, ki se bo 18. in 19. julija pomerila z atleti Sovjetske zveze v Filadelfiji, je 36 atletov, med katerimi sedem olimpijskih prvakov. Trener ameriškega moštva Frank Potts je dejal, da je sedanja ameriška reprezentanca vsaj tako močna kot ona, ki je premagala sovjetsao s 126:109.
V reprezentanci ZDA so;
100 m,- Raj Norton in Bob Poynter,
200 m; Ray Norton in Vanče Robinson,
400 m: Eddie Southern in Dave Mills;
800 m: Tom Murphy in Je-rome Walters;
1500 m. Dyrol Burlsson in Jim Grelle;
5000 to,- Bill Dellinger in Lew Setiglitz;
10.000 TO; Max Truex in Bob Soth;
3000 m ovire: Phil Coleman in George Joung;
110 m ovire: Lee Calhoun in Hayes Jones;
400 m ovire: Dick Howard in Gleen Davis;
Daljina: Greg Bell in Joe Wiley;
Višina: Charles Dumas in Errol VVilliams;
Troskok; Ira Davis in Herman Stokes;
Krogla:	Parry	0’Brien in
Dave Davis;
Kladivo: Harold Connolly in Bob Backus;
Disk: Al Oerter in 0’Brien;
Kopje: Al Cantello in Bu-ster Quist;
Palica: Don Bragg in Ron Horris;
Hoja na 20 km; Rudy Halu-sa in Fred Timcoe.
Mednarodni teniški turnir v Wimbledonu
Lazzarino in Pericoli uspešni v prvih igrah
Jugoslovana Jovanovič in Panajotovič v drugem turnusu
LONDON, 23. — Današnji dan na mednarodnem teniškem prvenstvu v Wimbledo-nu je bil v glavnem posvečen igram posameznic ter moških dvojic. V konkurenci posameznikov so bila na programu samo tri srečanja, s katerimi je bil dopolnjen prvi turnus. Ta tri srečanja so se končala takole:
Stockemberg (Sved.) - Ham-mili (J. Air.) 4:6. 6:2, 6:4, 8:10, 6:3, Gerrard (N. Zel.) - Nette (Avstral.) 9:11, 6:3, 10:8, 6:4, Bailey (Avstral.) - Sherman (ZDA) 4:6, 6:4, 7:5, 7:9, 8:6.
Včerajšnje rezultate prvega turnusa dopolnjujemo še z rezultati srečanj jugoslovanskih tenisarjev. V drugi turnus sta se uvrstila Jovanovič in Pana-jatovič, izločena pa sta bila Nikolič in Panajotovič.
REZULTATI:	Jovanovič •
Guljas (Mad.) 6:3, 6:4, 6:2. Fox (ZDA) - Nikolič 6:4, 6:2, 11:13, 6:1, Gorman (Avstral.) - Ke-retič 6:3, 6:4, 6:1, Panajotovič-Tattersall (VB) 6:4, 4:6. 6:3, 6:1.
V I. turnusu posameznic ni bilo večjih presenečenj, če izvzamemo poraz Južnoafričan-ke Schuurmann. Italijanki Lazzarino in Pericoli sta premagali svoji nasprotnici, čeprav se je morala Lazzarino precej potruditi proti uporni Američanki Lampe. Važnejši rezultati:	,
I. TURNUS: Bueno (Braz.)-Edwards (VB) 6:1, 6:3, VVard (VB) - Cavvthorn (VB) 6:3, 6:4. Lazzarino (It.) - Lampe (ZDA) 8:6.	5:7,	8:6, Hard
(ZDA) - Hutkranz (Sv.) 6:1, 6:0, Fleitz (ZDA) - Schuurmann (J. Afr.) 2:6, 6:4, 6:4.
II. TURNUS: Pericoli (It.) -Sladek (Kan.) 6:2, 7:5, Morti-mer (VB) Weiss (Sp.) 6:0, 6:0, Reynolds (J. Afr.) - Trevv-by (VB) 6:3, 6:3, Truman (VB) - VVaters (VB) 6:3, 7:5.
V igrah moških dvojic pre seneča do neke mere izločitev Dancev Niesena in Ulricha ter Švedov Lundquista in Schmidta. Važnejši rezultati:
Bailey-Sanders (Avstral. - J. Afr.) - Nielsen-J. Ulrich (Dan.) 1:6, 6:3, 8:10, 6:2, 6:1, Forbes-Segal (J. Afr.) - Maris-Van de Weg (Niz.) 6:4, 6:4, 6:3, Be-cker-Howe (VB - Avstral.) -Lundquist-Schmidt (Sved.) 2:6,
2:6, 8:6, 6:4, 6:2, Mulloy-Patty (ZDA) - Hicks-Nette (Avstral > 8:6, 6:2, 6:8, 6:4 6:3, Ayala-Mark (Cie-Alvstra.) - Chu-Mei (Kit.) 6:4, 6:4, 6:0, Fraser-Emerson (Avstral.) - Gasiorek-Skonecki (Polj.) 6:2, 6:0, 6:4, Grinda-Molinari (Fr.) - David-son-Stockenberg (Sved.) ®:*> 6:3, 6:3, Pietrangeli-Sirola (It ) - Hann-Warwick (VB) 6:3, 7:9, 6:2,	10:8 Zmaga italijanske
dvojice je bila zelo naporna.
KOŠARKA
Predzadnje kolo turnirja GS Portuale
V predzadnjem kolu košarkarskega turnirja GS Portuale so bili sinoči doseženi naslednji rezultati:
AP Stock-GS Portuale 42:34 (24:20)
Don Bosco - Arsenale 77:36 (39:19)
Excelsior Caffe-Acegat 34:2» (17:13)
LESTVICA Don Bosco 5 5 0 260 1 58 10
Excelsior
Stock
CRDA
Portuale
Acegat
Arsenale
4 1
4 1 3 2 1 4 1 4
6 0 6
213 131 225 174 8 145 130 6 162 219 2 161 183 2 156 327 0
Zadnje kolo bo odigrano v petek 26. t. m. po naslednjem
programu: CRDA - Stock, Portuale - Acegat in Don Bosco -Excelsior.
Odgovorni ureoriiK STANISLAV RENKO T'ska Tiskarski zavod ZTT-Ti
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 24. t. ra. ob 20. uri Lux film:
DINO
Igra SAL MINEO
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
Tirno na
mBiltimaJk
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20. uri na prostem film;
«Zemlja upora»
»IŠKO KRANJEC?
Povest o dob
»Pa kaj se vi toliko vtikate v moje življenje?!* Je nestrpno vzkliknila Marta. «Kaj hočete od mene?*
»Hotel sem vas opozoriti, odvrniti od poti, na katero ste stopili, ker je še vedno čas. Nihče razen mene in še nekoga ne ve, da odhajate. Ce se vrnete in malo potajite, kar delajo vsi ljudje v življenju, ne bo nikdar nihče zvedel za ta vaš poskus, ki ni premišljen in ki pelje samo v nesrečo.*
»Cujte, Peter, z vami nimam govoriti o čem.* Hotela je dalje. Toda on je stopil prednjo in rekel odločneje:
»Lahko storite, kar vas je volja, vendar vas moram opozoriti na nekatere stvari. To je moja dolžnost... obljubil sem. In to bom opravil, Marta, Petra Koštrce ni tam, kamor odhajate vi.»
To je povedal tako, da jo je ianenadilo.
»Peter Koštrca živi tu,» je rekel naposled in jo ostro pogledal. To jo je zmedlo in videl je, kako bi ga rada vprašala po tem, pa se ni upala. On pa se je nasmehnil, rekoč: »Marta, Peter Koštrca sem jaz.*
Za trenutek je bila še presenečena, potem pa se je zasmejala kljub vsej bridkosti v srcu. Stopila je mimo njega in rekla skoraj veselo:
»Zbogom, Peter Koštrca.*
Ujel jo je za roko, jo pridržal, ji pogledal v oči in ponovil: »Marta, tam ni Petra Koštrce, Peter Koštrca sem jaz.* »Pustite me,» je skoraj kriknila jezno, »kaj pa mislite, kdo sem, da me boste napadali? Kaj hočete od mene?* Iztrgala st mu je in stekla nekoliko korakov, se tam ozrla in hitela
potem dalje ter nekaj mrmrala pri tem.
.Peter je stal in gledal za njo; še je rekel, da ga je lahko slišala:
»Marta, kesala se boš.* Ona pa je hitela dalje po cesti, ki je bila še mehka, hitela proti vasi; še se je ozrla in ga videla, kako stoji na nasipu, potem jo je zakrilo drevje.
Peter se je vrnil na otok.
Na otoku je bilo, kakor da se ni nič zgodilo. Saj ljudje še niso dognali, da je Marta odšla. Katica ga je nestrpno pričakovala. Spet je sedela pred hišo. Ko jo je zagledal, je nekoliko okleval, naposled pa stopil k njej iri ji položil roko na glavo, ne da bi kaj rekel.
♦ »Ste govorili z njo?* ga je vprašala Katica.
»Govoril sem.*
»In kje je zdaj?*
»Na veliki cesti.* Molčala sta. Potem je Katica odrinila njegovo roko s svoje glave.
«Niste govorili z njo. Lažete.*
»Katica, res sem govoril.*
»Ce bi bili govorili z njo, bi se vrnila, Ce bi ji bili povedali, kdo ste, ne bi odšla po svetu, ker se je odpravila samo vas iskat. Bojim se, da sta se dogovorila, da tudi vi odidete z njo. Da, prav to sta se dogovorila. Saj že dolgo pravite, da pojdete od tod. Zdaj je šla ona, v kratkem pa mislite oditi še vi. Sele zdaj sem spoznala, kako je.»
»Katica,* je rekel tedaj Peter, »kako moreš kaj takega govoriti! še na misel mi ni prišlo. Res sem vedno pripovedoval, da pojdem kmalu od tod, vendar nisem niti malo mislil na to, da bi šel z njo. Odsvetoval sem ji, povedal sem ji vse. Pa mi ni verjela, smejala se je.»
Katica je molčala, ničesar ni imela povedati, on pa se je še dalje opravičeval. Nato je vstala, kakor bi se hotela umakniti njegovemu opravičevanju; pač pa mu je rekla, preden je stopila v hišo:
«Ce tudi vi odidete od tod, bom vedela, da sta se dogovorila.*
»Mislil sem oditi,* je odvrnil, «vendar bom rajši počakal... dolgo, do prave pomladi, ali pa morda celo do poletja, če ne
bom prej prisiljen oditi.*
Ona pa je že stopila v sobo. In kmalu nato so zazvenele strune in potem se je ponovila tista pesem o zavrženem otroku in njegovi materi.
Peter je stal pred hišo na soncu. Gledal je predse. Beli metulji so plesali v zraku, po zraku so švigale mušice, muhe in čebele, za hišo je brenčal čmrlj, ki se je že tudi prebudil, po nebu so plule bele meglice z juga na sever, za hišo v gozdu je pel slavec in v zraku je zapela prva lastovka, ki se je že tudi vrnila. Vse to je tonilo v skrivnostnem šumenju valov Mure, kamor so se stekale pomladne vode ;z jarkov.
Ampak vse to je bilo zelo zelo daleč.
Tudi ljudje, ki živijo v tej hiši, so mu bili daleč in tuji; samo misel na Katico je še odmevala v njegovem srcu.
Ali naj jo razočara? Ali naj odide od tod? Kakšno dolžnost pa ima, da je tu, da ji izpolni to obljubo? In kaj, če ga bo po krivem obsojala? Kaj mu vse to mar? Kaj je ona njemu?
Lahko je bilo tako reči, odločiti pa se le ni mogel.
Stopil je proti gozdu, da bi se skril v njem, da bi premislil vso stvar, potem pa, kakor pač pride. Zdaj je tako konec vsega. Minilo je in srce je že spet naveličano te samote. Kmalu bo moral stopiti v svet. Že predolgo se mudi tu in nekam otopel je. Lahko bi se še zgodilo, da bi se odločil in ostal tu in oral ter sejal, kakor mu je nekoč obljubil dedek.
Ne, tega Peter Koštrca ne bo storil.
Ostal bo pa vendar nekaj časa, zakaj Katice ne more prevarati.
POVEST O POMLADI
Najteže je dognati, kdaj se začne prava pomlad. Kleklov Koledar srca Jezusovega jo določa natančno na enaindvajseti marec, dva dni po godu Jožefa Koštrce, ker se takrat kakor pravijo, dan prevagne. Toda Kleklov koledar določa tudi starost sveta na štiri tisoč sedem sto in nekaj let, kar je sicer verjetno, vendar si Klekl sam često ugovarja, zakaj z mirno vestjo bo drugo leto, torej po preteku enega samega leta, napisal štiri tisoč osem sto in nekaj let. Prav taka je s pomladjo. Bilo bi čudno, da bi bila prejšnji dan še zima, enaindvajsetega pa pomlad. Pomlad se začne za nekatere ljudi mnogo pred tem
časom, lahko bi rekli že konec februarja, če ni snega. Zlasti otroci čutijo pomlad mnogo prej kakor stari ljudje; za otroke je pomlad, ko lahko bosi stopajo na trate in se igrajo na mehki zemlji in na prvem soncu; za stare ljudi pa je mnogo kasneje; Predvsem takrat, kadar se vrnejo z juga lastovke in štorklje. To so najočitnejši znaki pomladi. Zakaj te ptice ljubijo samo pomlad in sonce, tisti ias, ko je zrak že poln drobnih mušic in muh in ko čebele že nosijo prvi med v dedkove panje. To je čas, ko zaregajo v mlakah ln jarkih žabe, ki se zdaj najbolj ženijo in ko oblečejo samci nebesno sinjo obleko namesto zelene. To je čas, ko prilezejo kače prvič iz grmovja, kjer so prespale zimo, in se skušajo ogreti na soncu. Da. to so najboljši znaki zo pomlad, vsaj za večino ljudi. Poleg tega j* to cas, ko vzcveto breskve pred hišami, kjer je prijetno zavetje pred vetrovi in kamor se sonce že skoraj ves mesec upira. In breskvin cvet je tako nežen, da prenese samo tople po* mladne sape, ne pa ostre zime. To je čas, ko se prvič vda vrbina mladika pod otroškimi rokami in zapoje prva piščal-
In to je čas, ko reče Ana Jožefu:
«Zdaj lahko snameš zunanja okna.*
Ko je zapihal jesenski veter, ko ni bilo sonce več topl°» je Jožef zaprl sobo z dvojnimi okni, da ne bi vdirala v sobo mraz in vlaga, ker bi škodila Ani. Kajpa so stekla na mnogih krajih zakrpana s papirjem, ki je v sili tudi dober, čeprav j* svetlobo in je ne prepušča kakor steklo.
Zdaj je čas, ko lahko snamejo okna. Nekaj svečanega J* v tem delu, zakaj zdaj si človek lahko reče, da je premaga1 zimo, da je dočakal pomlad in ako bog človeku vsaj malo P°“ maga, se bo pretolkel vse do jeseni in se naposled spet zapr1 v sobo; podaljšal Je svoje življenje za leto dni. To ni malo starega človeka, ki lahko vsak trenutek pričakuje da zaspi ih se več ne prebudi. Ce pa dočaka tisti čas, ko vzčvete breskev pred hišo in presladko zaduhti, če dočaka, da letijo po zraku prve lastovke in zaklopočejo štorklje, tedaj lahko samo še posedi nekaj dni v sobi, dokler naposled ne stopi pred hišo ih se ne nasmehne soncu; in sonce se nasmehne njemu.
(Nadaljevanje sledi)