Stran 187.
Novice.
—   Osebne vesti. Sodni pristav v Radečah gosp. Oton V i d i c je premeščen* v Ljubljano. Za sodne pristave so imenovani avekultantje gg. : Anton Na gode za Metliko, dr. Lotar Mtihleisen za Rogatec, dr. Jurij Raci 5 za Konjice in dr. Adolf Kaiser za Radeče. Sodni pristav v Konjicah gosp. Karol Higersperger je imenovan okrajnim sodnikom v Dobrlivesi — Finančni konceptni praktikant v Trstu gospod Josip Štr ek e 1 j je imenovan finančnim koncipistom. — Gosp. dr. Josip Plemelj, rodom z Bleda, je dopuščen kot privatni docent za matematiko na vseučilišču na Dunaju. — Vodja okrajnega glavarstva v Ptuju, namestniški svetnik grof A t te m s je imenovan okrajnim glavarjem v Mariboru. — Dekan v Št. Jerneju gospod Anton Fettich-Frankheim je imenovan kanonikom v Ljubljani. — Namestniški konceptni praktikant v Malem Lošinju gosp. Fran Korošec je imenovan deželnim koncipistom pri deželnem odboru v Ljubljani — Administratorjem v Sodražici je imenovan kaplan Brešar iz Ribnice.
—   Nadvojvoda Josip Ferdinand je prišel na lov na Pokluko Ogledal si je tudi naprave za elektriko v Vint-garju, kateri mu je jako dopadel.
—   Županom v Toplicah je izvoljen trgovec in posestnik gosp. Ignacij Sitar.
—   »Slovenska Matica« vabi na CXXIX odborovo sejo, ki bode v sredo dne 14. velikega travna 1. 1902 ob 5 uri popoldne v društveni pisarni. V^pored: 1 Naznanila preasedništva. 2 Potrditev zapisnika o CXXVI1I. odborovi seji. 3. Porojilo o računih za 1. 1901. 4. Poročilo o pripravah za redni   občni zbor.    5   Tajnikovo   poročilo.    6   Eventuvaiija.
—   Za pogorelce v Zdenski vasi je deželni odbor kranjski dovolil 4000 kron podpore
—   Dijaški in ljudski kuhinji v Ljubljani je deželno predsedmštvo s posebnim dopisom sporočilo Najvišjo zahvalo za brzojavni izraz udanosti povodom društvene petindvajsetletnice.
—   Slovenski arhitekt gosp. Maks Fabiani je bil pozvan k nadvojvodi Francu Ferdinandu, ki mu je naročil, da izvrši neke stavbne preuredbe njegove palače v Pragi. Gosp. Fabiani je imel sijajno ponudbo v Rusijo, a jo je odklonil, ker hoče ostati še nekaj časa v Avstriji.
—   Lekarna v Idriji. C kr. poljedelsko ministrstvo je oddalo c. kr. rudniško lekarno v Idriji gospodu magistru farmacije Danilu Pircu v Ljubljani v najem.
—   Prememba posestev Zadnji čas je bilo prodanih izredno mnogo kranjskih grajščin in sicer so kupili Gr al ene k pri Zagorju gospod Fr. Celestina iz Kranja, Čem senik pri Domžalah gosp. Ferdinand Souvan iz Ljubljane, Mirno gg. Klun in Pirker v Ribnici, Mokronog gospod I. Hladni k iz Ljubljane in Jablanico gosp. A. Dub na Dunaju
—   Novo pokopališče. Kakor čujemo, si je cerkvena oblast, kateri se je prepustilo, da v prvi vrsti razmotriva o vprašanju novega pokopališča, že zagotovila za slučaj, da se ziedini z drugimi poklicanimi faktorji, 20 oralov sveta onkraj Gruberjevega kanala med cerkvijo Božjega groba in Ljubljanico Za poskušajo so odkopali zemljo 3 m globoko ter baje konštato.vali, da so ondotna tla v pokopališke svrhe zelo primerna Tudi je baje baron Codelli že privolil, da se čez njegovo posestvo napelje 7 m široka cesta. Pokopališče na tem kraju bi bilo vsekakor jako primerno in Želeti bi bilo da se zadeva čim preje ugodno reši Strfanja vas bi s tem gmotno precej pridobila
—   Podpora za streljanje zoper točo. Deželni odbor kranjski bo razdelil tudi letos pretečenim letom enako denarno podporo za napravo novih, odnosno za spopolnitev že obstoječih
strelišč v vinorodnih krajih na Kranjskem. Županstva se poživljajo, da pošljejo svoje prošnje najkasneje do 25. t m. naravnost deželnemu odboru v Ljubljani. Pripomni se, da se bode pri sedanji razdelitvi o&iralo v prvi vrsti na one občine, katerim se take podpore dosedaj še ni30 nakazale.
—   Goška afera. Zaradi Goške afere je bil ondotni kurat gosp. Ferjančič obsojen na dva meseca ječe. Vložil ]e ničnostno pritožbo, katero   je pa kasacijski dvor sedaj zavrgel.
—   Ustanovitev ljubljanske društvene godbe. V soboto večer se je vršil pri „avstrijskem cesarju u ustanovni občni zbor ljubljanske društvene godbe. Predsednik pripravljalnega odbora, gosp dr. VI. Ra vn i h ar , je naglašal, da je pripravljalni odbor resno presodil ljubljanske razmere ter prišel do prepričanja, da se civilna godba da vzdržati, ako se bo dobro gospodarilo ter če bo meš anstvo godbo podpiralo. Da je godba potrebna, se kaže pri vsaki priliki. Grodba se razvije polagoma do koncertnega orkestra ter bo vstrezala vsem potrebam. Blagajnik gosp T os ti je poročal, da ima društvo že preko 800 Članov, ter da se je do 1. t. m. nabralo 1128 kron 50 vin Sustentacije in razni stroški znašajo 245 K 86 vin. tako da ima danes društvo naloženih 808 K 86 vin, Proračun izkazuje 1035 K. Članarina bo prinašala vsak mesec vsaj 800 K, koncerti pa 350 — 400 K, tako da bo godba lahko izhajala. Godba bo štela začasno 16 godcev za lok in okoli 20 za trobila. Gosp Tostiju m gosp. Bučarju se je izrekla zahvala. Sklenilo se je, glasbila kupiti za 700 gld , ki se deloma plačajo. Načrt društvenih pravil se je odobril. V odbor so bili voljeni gg. Bučar, Čuden, Fabjan, Herzmann, Stuhli, Praprotnik, dr. Ravnihar. A.  Sachs in T osti.
—   Savski most pri Brežicah bo veljal 500.000 K. Stavbno dovoljenje se je že dalo. 400.000 kron je že zagotovljenih, in sicer dajo po 100 000 kron država, dežela Štajerska, mesto Brežice in okrajni zastop v Brežicah. Pričakuje se, da dovoli tudi kranjski deželni odbor  100 000 kron
—   Umrl je v Zagorju ob Savi ondotni župnik č. g Jakob Gross.  N   v m.  p.
—   Brat in sestra. Anton Sedej, bivši finančni stražnik. rojen v Idriji, sedaj brez posla, je prišel k svoji sestri Mariji Sedejevi, kuharici v Ljubljani, in je zahteval od nje, da mu da 60 kroD, češ, da je dobil službo v Trebnjem in potrebuje toliko varščine. Sestra mu tega ni prav verjela in mu ni hotela dati denarja Anton Sedej se je nato poslovil od sestre z besedami: „če sem jaz mrtev, naj bo pa še kdo drugi", čez eno uro je spet prišel nazaj k sestri v kuhinjo in jo silil, naj mu da denarja, in ko tega le ni dobil, je potegnil iz žepa revolver in ga nastavil proti sestri z besedami: „Ali ga vdiš?u Marija Sedej je zbežala iz Kuhinje, poklicala ljudi v hiši in se zaklenila v svojo sobo, kjer je ostala, dokler ni prišel policijski stražnik, kateri je iztrgal Sedeju revolver iz rok in ga aretoval.
—   Iz Evrope v Ameriko po zrakoplovu. Santos Dumont izjavlja, da se bo v 10 letih zrakoplovstvo povzdignilo na tako višino, da se bodo popotniki potom zrakoplovov prevažali iz Evrope v Ameriko, kar bo seve dosti hitreje, nego s parniki.
—   Pouk za anarhiste. Policija v Rochesiru je prišla na sled neki anarhistični knjigi, v kateri je vse popisano, kako se vlak razstreli in koliko nitroglicerina je treba za razstrelbo. Knjiga je tiskana v tiskarni John  Mosta in obsega 500 strani
• Sodi se, da je bila razdeljena med anarhistične pripadnike z namenom, da bi kedo pognal v zrak vlak, s katerim se je po Ameriki vozil princ Henrik.
—   Ogromen kos zlata našli so v Sibiriji v zlatih rudokopih pri reki Subišek. Tehtal je ta biščeči kolos 30 kg. Delavce, ki so ga izkopali, so nagradili z 2000 rublji.
Stran 188.
—   Zanimiv kongres. Od 18. do 21 avgusta bode v Friburgu v Švici mednarodni kongres na čast blažene Device Marije. Razpravljalo se bo v petih odsekih; 1. Dogma-tična vprašanja; 2. blažena Devica Marija v zgodovini; 4. Kongregacije in bratovščine presv. Device; 5. presveta Devica in socijalno vprašanje. — Kdor želi prisostvovati kongresu, naj se obrne na friburškega kanonika Kleivera.
—  Ogromni uspeh romana. Roman „David Harum", ki ga je spisal Edvard N. Westcotta, je bil dosejaj razprodan v 500 000 eksemplarih Pisatelj je pisal svoje delo. ko je bil y največji revščini, ker ga je obiskala neozdravljiva bolezen. Sest založnikov je zavrglo njegov rokopis, sedmi (Appleton in drug) je sprejel ponudbo. Westcott je prebral še korekturo in je umrl.
—   Pregovori o dolgu. Bog te varuj dolga in slabega tovariša. — Mrtva glava dolgov ne plača — Tfžko onemu do smrti, kedor si dolg oprti.   — Obetanje, najtežje dolgovanje.
—   Dolg je nesrečen drug. — Kedor ima dolg. ni niti na BoŽiČ   vesel.   —  Najboljše   prijateljstvo   neha   cesto z dolgovi.
—   Kedor svojo hišo s tujim denarjem zida, ta sebi bremen zida. — Kedor se varuje dolga, njemu je lep svet. — Kadar imaš, ne trosi, kadar nimaš, ne prosi. — Kedor z dolgom druži, on vedno godrnja in toži. — Kedor So z dolgom šali, njega svoja žali.   — Kjer se dolg udomači, ondi se rja vgnjezdi.
—   Ako nimaš dolga, se ne bodeš bal glada. — Kedor se dolga varuje, njega sosedstvo ne obrekuje — Težko hiši, kjer ima dolg svoje stanovanje.   —  Hiša pogori, a dolg ostane
—   Kako zidajo milijonarji hiše. Milijonar Frick, ki si je svoje obilne milijone moral sam pridobiti, ker je rojen iz čisto uboge hiše, sezidal si je sedaj v Pittsburgu krasno palačo s triindvajsetimi nadstropji. Palača je zidana jako sijajna Od prizemlja do strehe obložena je v svoje nadstropje z najfinejšim grškim marmorjem. Vrata in okna, ali kar je sploh lesenega v hiši, delano je iz dragocenega mahagonijevega lesa. Deset električnih naprav je vedno pripravljenih, da odpelje obiskovalce v katero nadstropje kedo želi, ker stopnic sploh ni v tej palači. Nad vsemi triindvajsetimi nadstropji pa je velikansko kopališče, da more več ljudi ob jednem plavati. V slučaju požara odpre se ta voda in ves ogenj je pogašen Stroški tega zidanja znašajo nič manj kakor 48 milijonov kron.
—   Knigerjevo sorodstvo na bojnem polji. Znani burski predsednik Krtiger ima štiri sinove. Trije izmed njih so na bojišču proti Angležem, eden pa, težko ranjen, je bil ujet od sovražnika ter je umrl v Pretoriji. Najstarejši Krii-gerjev sin Gašper ima tudi uže tri odrasle sinove, katerih jeden se bori z očetom, dva pa sta bila ranjena in sta sedaj ujetnika Angležev. Tudi drugi predsednikov sin je imel tri krasne sinove vojake Toda dva sta padla v boji, jeden se pa nahaja v ujetništvu Tudi možje in sinovi od Kriigerjevih hčera so na bojišču ali ujetniki Angležev, le jeden se nahaja kot privatni tajnik pri predsedniku Kiiigerju. Celo vrsto hrabrih mož šteje rodbina Kiiigerja, ki so, pustivši družino in ugodni dom, hiteli na bojišče, da, če treba, dado življenje v korist domovine. Nič manj žrtev niso prinesle na altar domovinske ljubezni njihove žene in matere, — ki jih — ne ozirajoč se na lastno tugo in zapuščenost — hrabre in spodbujajo k vstraj-nosti za rešitev domovine.
—   Čuden slučaj. Na nekej veselici spoznal je mlad uradnik hčer bogatega trgovca ter se zaljubil v njo. Tudi ona ga je ljubila, toda bogati oče je odvrnil na snubitev mladega uradnika, da ima njegova hči 100.000 kron dote, toraj jo dobi le tisti, ki ima vsaj toliko premoženja. Ker pa uradnik razun svoje službe ni imel ničesar ter vse prošnje niso poma gale pri trdosrčnem očetu, sklenila sta mlada človeka, da se usmrtita. Šla sta po mestnej ulici zatopljena vsak v sv^je misli, kar se odprejo vrata neke menjalnice denarjev ter se na pragu pogovarjata dva človeka o številki  srečke, katera je
zadela 600.000 kron „Si li ti kaj igral na teh srečkah"? vpraša deva zaročenca. „Da, semu odvrne ta ter mehanično peseže v žep, kjer je imel v listnici srečko In glej, ta srečka je imela ono številko, katero je imenoval dotičnik na vratih menjalnice. Oba veselo presenečena hitita nazaj v menjalnico, da se uverita o svojej sreči, katero jima je uradnik potrdil. Sedaj pa sta bila naenkrat iz najnesrečnejših ljudi najsrečnejša dvojica, katerej tudi oče po vsem tem ni odrekel svojega blagoslova.
—   Nekaj o šampanjcu. Šampanjec je bil do konca 17. stoletja rudeČ in se ni penil. Šele okrog leta 1690 je iznašel benediktinski pater Don Perignon v opatiji Hautvilliers na Francoskem način, po katerem se šampanjca s pomočjo črnih jagod epeni in sČisti. Sedaj se dela šampanjec seveda na drug način.
—   Angleška patriotična imena. Sedaj, ob kronanju angleškega kralja, predlagal je neki posebno navdušen patriot, naj bi se vsem deklicam, ki se rodijo na dan kraljevega kronanja, po celem kraljstvu dalo ime Coronija Ta predlog je bil sprejet z navdušenjem, toda to navdušenje je hitro ohladil nek Londonski list, rekoč, da bi bil to atentat na vse devojke, ki bi se isti dan rodile, ker bi iste v celem življenju ne mogle vtajiti ne en dan njihove starosti, ker kakor bi vsak učenec vedel za dan kronanja Edvarda VII, ravno tako bi vedel za dan rojstva vseh onih, ki bi se zvale Coronija. Nadalje pravi ta list, da so bili ob času zmage Angležev nad Buri tedaj ko so baje zavzeli Angleži Pretorijo, bili so nekateri starisi tako navdušeni, da so dali svojim, isti dan se rojenim hčeram ime „Pretorija". A danes da uže obžalujejo to svojo patriotiČno navdušenost, ker zmaga ni bila tako sijajna, kakor so prvi hip mislili.
—    Šmarnica (Convaliaria majalis) nam je v tej dobi najmileja cvetlica in vsaktera roka seže radostno po njej, naj si bode v mestu ali zunaj, v naravi. Ona je gozdno dete ter na hladnih, skritih prostorih bujno razširja svoje podzemeljsko steblo, iz katerega poganjajo široki listi in mični cvet. Razširjena je po celej Evropi do Sibirije in Japonskega, ter ima tudi v stoletnih gozdovih severne Amerike svoje bivališče. Njena domovina pa je Indija ter je sploh edina te vrste na svetu Šmarnica je zdravilna rastlina; korenina, kakor perje in cvetje rabijo za različna zdravila in njen sveži in okrep-Čujoči vonj vporabljajo dame najvišjih krogov.
—   Vsa Angleška razsvetljena. Z velikanskim projektom se bavijo na Angleškem Ves otok hočejo na predvečer kraljevega kronanja razsvetliti % velikanskimi kresovi na tat način, da bo večer svetel, kakor dan. Ob 9. uri 55 minut zvečer bodo s 3000 hribov zletele v zrak rakete. Vsak kres bo veljal 500 kron in bo imel 30 m visok plamen.
—   Cenene doktorske diplome. Kdor je hotel na lahek način postati doktor, imel je do zadnjega časa ugodno priliko na kološvarskem vseučilišču. Ondi se je dobilo doktorsko diplomo za 40 — 50 kron. Delil jih je za to ceno vseučiliški — pedel. Prodajal je dijakom diplome, katere je kradel profesorjem iz zaprte omare. Ponaredil je ključe od omare in pričel „trgovino z diplomami". Eektor je prišel po dolgem času na sled tej slepariji, zapečatil je omaro z diplomami in je odredil preiskavo.
—   Tekmovanje z zrakoplovi. Santos Dumont je dobil nevarne tekmece. V prvi vrsti stoji Anglež dr. Barton, ki poziva na tekmovanje z zrakoplovom, katerega je Barton izumil. Tekmovanje bi se vršilo med Londonom in Edinburgom ter stavi Barton do 200 000 kron, da bo prekosil Dumonta. Barton pravi, da ae njegov zrakoplov da izborno voditi in da doseže doslej nedosežno hitrost Tudi neki Spencer se oglaša in pravi, da je njegov zrakoplov boljši od zrakoplova Santos. Dumontovega. To kaže, da se zrakoplovstvo jako živahno razvija in da se naposled res skoro utegnemo voziti po zraku.
Stran 189.
— V zrak pognali vojašnico Dvonadstropno vojašnico v Managui (Nikaragua) so nasprotniki ondotne vlade pognali v zrak. Skoro 200 vojakov je mrtvih. Hiše v okolici so poškodovane.