Obravnave štajerskega dež. zftora. XV. Seja 2. dec. 1872. Poslancu žl. Adamoviču se dovoli odpust še za ostali čas zborovanja, ker mu bolehnost ni ponehala. — S e i d 1 je stavil do vlade vprašanje: Ali je upanje, da bode Pesnica z državno pripomoČjo uiavnana, in kedaj da se bo uravnovanje pričelo? — Cesarski namestnih je pozneje na to odgovoril, da se bo uravuanje godilo po tehniškem načrtu, kterega pusti vlada po izvedencih napraviti, da pa bo od dotičnih srcnj odvisno, na koliko se bo načit izpeljal. Zagotovil je tudi krepke pripomoči od strani vlade. Mestni občini v Gradcu se je dovolilo, da sme 3 milijone v najem vzeti za srenjskc potrebe proti temu, da se obresti iz srenjskih dohodkov tako dolgo plačujejo, dokler se kapital ne izplača (amortizira.) — Posojilo zagotavlja dunajska banka ,,Union", kterej se plačuje vsako leto 165.000 gld. t. j. 5V2% 0(i vsega zneska, tako da je v 30 letih kapital izplačan. Nasproti pa plačuje banka srenji tudi 572% za vse oue zneske, ktere srenja ne vzdigne. — Izdalo se bo pa 150.000 delnic, vsaka po 20 gld. vrednosti, kar znaša 3 milijone. Mariborski mestni srenji se je dovolilo, da sme od I. 1873—1878 — od vsakega goldinarja liišne najemščiue 2 kr. v srenjsko kaso pobirati. Srenjski proračun (109.360 gld.) kaže namreč kljubu temu, da je 15% priklade na indiretkne, in 35% na direktne davke, primanjkljeja 6757 gld. Znesek vse najemščine je 340.000 gld. Od vsakega gold. 2 kr. daje torej 6800 gld. — Deželni odbor je prcdlagal, da naj bodo, kakor je to bilo za 1. 1871 in 1872 določeno, te priklade oproščeni vsi oni, ki 80 goldinarjev ali manj najemščine plačujejo; finančni odbor je pa nasvetoval in dež. zbor je temu pritrdil, da to odpade in so le oni oproščeni, ki si to izprosijo ali pa spadajo med uboge, kteiim mesto miloščine daje. Tako ne bodo več mogli, kakor je posl. Keuter dokazoval, hišui posestniki svoja lastua stanovanja za 80 ali še manj gld. zarajtovati, da se prikladi izvijajo. — Menj srečni bili so Mariborčani s svojo prošnjo, da se jim dovoli 1 milijon za srenjske potrebe na posojilo vzeti. Proti temu je govoril tudi Carneri, dasi je, kakor pravi, ,,na pol Mariborčan", in to najbolj zato, ker v prošnji do dež. odbora ni rečeno, kako da se hoče dolg poplačati, da se mestjanora preveč doklad ne naloži. Poslauec Remschmidt iz Gradca je Mariborčanom debelo pod nos dajal, rekoč: nKakor ni kemikar Liebig stopnje ljudske omike po tem cenil, kolikor da je šol, marveč po tem, kolikor da se ž aj fe porabi, tako se tudi dan denešnji ne sodi več veljava in važnost mest po številu prebivalcev, ne po njih opravkili, marvec le po milijonih, ki se ua posolijo vzamcjo. — Uuuajčauje so si izposodili 65 milijouov, Pražaui 6 milijonov, Gračani 3, Solnogračani l1/^ milijona, Celovčani in Inomoščani po 1 milijon; jasno mi je toraj, da Maribor, ki se tudi razcvetati in povzdigniti hoče, ob veljavo priti in za dnigimi mesti zaostati noče; zato iščejo dovoljenja za posojilo 1 milijona''. Stvar se je po dolgem in živabuem besedovanji vrnila odboru v natančnije pozvedovanje, ktero je imelo ta vspeh, da se je raariborski srenji dovolilo 800.000 gld. na posojilo vzeti. In tako dobimo denarja, ž njim se pa marsikaj koristnega dognati da.