tozadevTio ob razhodu primerno počastili z brzojavko. — Čemu to omenjam? Naj si vsakdo odgoivori sam! — Habeait sibi! Bilo je v Gorici ob sestanku naše »Zaveze«. Častno šievilo slcvenskih učiteljev in naših ljubih gostov ie bilo tačas zbrainih cb bistri, danes takio> krvavi Soči... Lepc so bile ure, kiJ smo jih tu prebili, še lepši pa so spomini na ta naš praznik! Že danes mi prijetno done v ušesih milij zvoki slovenskih pesmi ter so mi v spominu navdušeni gcvori ob slavnostner.i obedti, zlasti pa onjevite besedc rauzikailičnega Čeha — Lacine ... Ne zabhn nikdar otožno-milega obraza med nainii bivajočega skladatelja — tovairiša H. Volariča, ki je menda že ta tačais čutil, da ga v goste vabi neizpfiosna Morana ... * * •Pred pair leti je praznovalo neko slovensko učitelj-sko društvo svojo 25-letnioo. Tega slavja sem se udeležil tudi jaz. Ko v shajališču — biio je v primerno odičeni šolski sobi — pozdravim kolege, zazrem tudi tovariša, ki gai že par decenij niisem videl in s katerim sem prebil eno leto na učiteljišču. Spoznam ga koj. Pristopim k njemu1, ga prijazno nagovorirn in pozdravim. A mož se namuzne in dela, kot bi me ne poznal ter v zadregi nekaj mrmra. Meni je bliilo ta seve dovolj in vedel sem, pri čem sem... Kajpada, okrajni šolski nadzornik dames ne niore biti kar tako vsakdo!  Pozdravlja Vas S 1 a m o š t e v. piy. Bilo je letai 1913. jeseni. Sešli smo se absolventje učiteljišča v Ljubljani izza leta 1878., da praznujetno svojio 25-letnico. GodilO' se je tačas tako, kot se sploh dogaija ob takih prilikah: reminiscence so se oživljale, dožwki se razmotrivali, nade v boljšo bodočnost so se obujale i. dr. Došlii so vsi živi kolegi — dva sta že umrla — razen treh, izmed katerih ]e bil eden boian, eden zadržan vsled bolezni v svoji obitelji, a eden, čeravno v LjubIjani bivajoč, ni došel med stare tovariše svoje, rajši se je — odpdjal na Gorenjsko. To nas je vsie žalostiLo ter smo ga