Sinoči so v Zgoniku uradno odprli 43. razstavo vin S J c Zasežena 10 milijonov evrov vredna pošiljka heroina Z aretacijo generala Tolimirja Srbija korak bliže EU ADRIAKER / 19 Primorski SOBOTA, 2. JUNIJA 2007_ Št. 130 (18.913) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Illy še ni vrgel puške v koruzo Martin Brecelj Zgodba o načrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu beleži pomembno novost. Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je na svoji včerajšnji seji sklenila, da ne bo izrekla formalnega mnenja o njuni okoljski sprejemljivosti, češ da je dokumentacija nepopolna in da sta projekta sploh nedorečena, tako da ni mogoče izključiti nevarnosti načrtovanih objektov za zdravje ljudi in za okolje. Še pred nekaj tedni je kazalo, da bo njeno mnenje pozitivno, pa čeprav s pripombami. Kaj je botrovalo tej spremembi? Prav gotovo več dejavnikov. Recimo dejstvo, da se je deželna večina začela ob tem vprašanju resno krhati. Poleg tega in še prej pa tudi dejstvo, da neposredno prizadeto prebivalstvo večinoma nasprotuje projektoma. Res je, da je to že prišlo do izraza pred meseci v stališčih krajevnih uprav, a to seje zdaj začelo vsaj posredno odražati tudi v negativnih rezultatih, ki jih je deželna leva sredina zabeležila na nedavni volilni preizkušnji. Illy je seveda dovolj spreten, da ni dokončno pokopal projekta, katerima ostaja slej ko prej osebno naklonjen. Prav zato deželni odbor ni izrekel negativnega mnenja o njiju. Iz Illyjeve včerajšnje poteze pa je mogoče vsaj posredno nekaj razbrati o njegovih osebnih načrtih. Če je takoj po volitvah izjavil, da bo šele januarja povedal, ali bo še kandidiral za predsednika dežele, pa zdaj smemo sklepati, da ne namerava kar tako vreči puške v koruzo. Sicer čemu naj bi bil takšen političen realizem? UPLINJEVALNIKA - Deželni odbor FJK ne bo izrekel formalnega mnenja Dežela prepustila odločitev Rimu Sklep naletel na pozitivne odzive v vrstah večine - Opozicija: »To je pilatovsko« KOPER - Včeraj v okviru medmanjšinskega projekta Sapeva Drugo srečanje Uvodna poročila in referati o politiki, športu, gospodarstvu, mladih, jeziku in medijih KOPER - Na sedežu Skupnosti Italijanov Santorio Santorio v Kopru je včeraj potekalo drugo od treh srečanj v okviru projekta Sapeva o vlogi slovenske manjšine v Italiji ter italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem v bodoči evroregiji, procesih evropske integracije in v čez-mejnem sodelovanju. Poleg uvodnih po ro čil in po zdra vov gos tov so se zvrstila tudi poročila o doslej opravljenem delu šestih skupin (o politiki, gospodarstvu, mladih, jeziku, športu in medijih). Na 3. strani TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je na svoji včerajšnji seji sklenil, da ne bo izrekel formalnega mnenja o okoljski sprejemljivosti načrtov za gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, češ da je dokumentacija v obeh primerih nepopolna in da sta načrta sploh nedorečena. S tem načrtov ni zavrnil, a je celotno odgovornost za njuno nadaljnjo usodo prepustil rimski vladi. V vrstah deželne večine so to stališče skorajda soglasno pozdravili, saj sta bila na čr ta pred met vse več -jih dvomov, vodilni predstavniki deželne desne sredine pa so kritično opozorili, da je stališče »pilatovsko«. Na 7. strani Na Opčinah je bilo včeraj prvo srečanje osnovnih šol Franceta Bevka Na 9. strani Pogajanj konec: zelena luč megazabavišču na Goriškem Na 14. strani Na Tržaškem so imeli gasilci tudi včeraj polne roke dela zaradi močnega naliva Na 9. strani RIM - Opozicija obtožuje vlado, da je prekoračila pristojnosti Nov poveljnik finančnih stražnikov, Visco začasno vrnil pooblastilo Minister Padoa Schioppa in podsekretar Enrico Letta sta orisala sklepe vlade na včerajšnji izredni seji ansa RIM - Podminister Vincenzo Visco je včeraj začasno vrnil pooblastila v zvezi s finančnimi stražniki, italijanska davčna policija pa ima od včeraj novega poveljnika. Namesto gen. Roberta Specialeja bo finančnim stražnikom odslej poveljeval gen. Cosimo DArrigo. Tako je vlada na včerajšnji izredni seji razrešila zapleten vozel Visco - Speciale, o katerem bo v sredo razpravljal senat. Sklepe sta orisala minister Padoa Schioppa in podsekretar Enrico Letta. Odziv opozicije je bil zelo oster. Desna sredina je v izjavi za za javnost vlado obtožila, da je prekoračila svoje pristojnosti. Na 18. strani ! Ö Zaprto in sreda icitolr populrine I.1.-1 --■ ■ Boljunec - m Trgu [ci. (Memsen GOSTILNA VALERIA od leta 1904 odprti vsak dan Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 2 Sobota, 2. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Zgodbe, ki slovenski politiki niso v čast Boštjan Lajovic »Predsednik, rešite Zemljo, vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli!« To sporočilo, poslano z elektronsko pošto v Belo hišo v Washington, je Prekmurca Tomija Slugo vpisalo v zgodovino kot prvega obsojenega terorista v Sloveniji. Bilo j e 20. maj a leta 2001, tik pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji. Sluga, zagret okoljevarstvenik in pacifist, je tistega majskega večera s prijatelji razpravljal o svetovni politiki in varstvu okolja, razpravo so oplemenitili tudi z rdečim vinom, kot je kasneje povedal na sodišču. Jezen, ker ZDA niso podpisale Kjotskega spo ra zu ma, je ta ko v po znih urah, opit, sedel za računalnik, in poslal elek tron sko spo ro či lo pred sed ni ku Bushu. Iz Bele hiše so mu odgovorili, da se zahvaljujejo za pismo in da so hvaležni, ker misli na predsednika, ki sam, razumljivo, ne odgovarja na vsa sporočila, ker jih je pač preveč. A Tomijevo dopisovanje z Belo hišo s tem še zdaleč ni bilo zaključeno. Čez nekaj dni so na njegova vrata potrkali slovenski policisti in mu zasegli osebni računalnik zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja oseb pod mednarodno varnostjo. Ameriški varnostniki so namreč Slu-govo sporočilo vzeli resno, izsledili njegov računalnik in obvestili slovensko policijo, ki se je skupaj s pravosodjem tokrat učinkovito izkazala: Slu ga je bil v kas nej šem sod nem pro -cesu spoznan za krivega in obsojen na 4 mesece zapora pogojno. O sod nem pos top ku in po drob nos tih sodbe ne gre izgubljati besed, mnogi pravniki so jo razglasili za kozlov-sko. A ne glede na to, Tomi Sluga je postal prvi obsojeni slovenski terorist. Sodba je v civilni družbi vzbudila nemalo negodovanja, nastal je celo nekakšen odbor, ki naj bi dosegel preklic kozlovske sodbe. Pred dnevi se je to tudi v resnici zgodilo. Višje sodišče v Mariboru je razveljavilo sodbo in Slugo oprostilo, češ da je šlo zgolj za ne sla no ša lo, ne pa za ka ko or ga ni zi ra no in ne var no ogro -ža nje var nos ti ame riš ke ga pred sed -nika. Sodstvo sije s tem opralo čast, ostal pa je grenak priokus hegemonije ZDA in inferiornosti slovenske po li ti ke. Epilog počasi dobiva še ena zgodba, ki slovenski politiki ni v čast, imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije. Kot kaže, bo to postal ekonomist dr. Marko Kranjec, prvi finančni minister v Demosovi vladi, sicer priznani strokovnjak za davčno politiko. Kranjec je brez dvoma dobra izbira, ki izpolnjuje vse potrebne strokovne in tudi politične kriterije. Dovolj blizu in hkrati daleč je od obeh blokov, ki ju v tem trenutku poosebljata Janez Janša in Janez Drnovšek, zato je elegantna rešitev za zelo neugodno situacijo, do katere so pripeljali prestižni boji obeh predsednikov. V tem boju je Janši v zadnji rundi uspelo prisiliti predsednika Drnovška, da se je o guvernerju posvetoval s poslanskimi skupinami. Nekaj točk je ohranil tudi Drnovšek, saj ni po pus til zah te vam vla de, da bi v guvernerski stolček posadili mladega dr. Boštjana Jazbeca. Največ pa je iz gu bi la slo ven ska po li ti ka, saj postaja v očeh ljudi vse bolj kaotična, ne pre gled na in ne ve ro dos toj na. K takšnemu vtisu o slovenski politiki je veliko pripomogla zgodba o obveščevalno varnostni agenciji Sovi. Slovenski mediji so ta teden objavili podatke o sodelovanju med Sovo i n nemško tajno službo BND, ki sta skupaj nadzorovala telekomunikacijske povezave med srednjo Evropo in Balkanom. Objava tako zaupnih in varovanih podatkov kaže, da so razmere v Sovi ušle izpod nadzora. Da se ute gne zgo di ti kaj takš ne -ga, so mnogi opozarjali že od vsega začetka, ko se je vlada tako nespretno lotila preiskovanja nepravilnosti v tajni službi. Če bi vlada hotela nadzor opraviti v miru in kakovostno, ima na voljo drugačne mehanizme, pred vsem no tra nji nad zor v So vi, ki je očitno povsem zatajil. Enako velja tudi za direktorja Matjaža Šinkovca, ki je o objavi zaupnih podatkov obvestil policijo in tožilstvo, češ da gre za sum kaznivega dejanja. Si predstavljate šefa tajne službe, ki na pomoč kliče policijo in tožilstvo, namesto, da bi sam odkril, od kod v njegovi službi uhajajo zaupne informacije. Saj gre vendarle za obvešče-val ce, pro fe si o nal ce, ki naj bi bi li us -posobljeni ravno za specialne operacije in zbiranje različnih podatkov. Kot je sli ša ti, naj bi bi le za ra di dogajanja v Sovi zaskrbljene tudi nekatere tuje tajne obveščevalne službe, ki so sodelovale s slovensko, saj javno pranje perila ne koristi skupnim operacijam. Po svetu namreč žal obstajajo tudi drugačni teroristi, kot je Tomi Sluga. TRBIŽ - Ob zaključku šolskega leta Srečanje SKS Planika s starsi in tečajniki / Srečanje so popestrili gojenci Glasbene matice šole Tomaža Holmarja TRBIŽ - Ob zaključku letošnjega šolskega leta je SKS Planika priredilo srečanje z otroki, ki med šolskim letom obiskujejo tečaje slovenskega jezika, z gojenci Glasbene matice Glasbene šole Tomaža Holmarja in njihovimi straši. Srečanje je bilo priložnost, da staršem pokažejo kaj so se naučili. Učiteljici slovenščine sta tudi na kratko predstavili opravljeno delo med šolskim letom. V tečaje slovenščine je bilo vpisanih 25 otrok, razdeljeni po znanju in starosti v tri skupine. Isti otroci so s pomočjo mentorjev oblikovali tudi letošnji dan slovenske kulture februarja na Trbižu. Poleti bo Planika kot vsako leto pripravila raziskovalni tabor, seminar slovenskega jezika na slovenski obali in razne delavnice. Dve gojenki se bosta tudi udeležili poletne šole slovenskega jezika julija v Ljubljani. Srečanje so popestrili gojenci Glasbene matice šole Tomaža Holmarja, ki so tudi pripravili za zbrane goste zaključno akademijo. Tudi glasbena šola uspešno deluje in ima trenutno trinajst gojencev. Šola in središče bosta sredi junija ponudila glasbeno delavnico, izvedli pa bodo tudi preverjanje znanja in prestopne izpite. Prireditvi je prisostvoval Jure Žmauc iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. (R.B.) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Sodobni nemir Včasih, začutimo že zjutraj in še preden stopimo med ljudi v sebi nekakšen neopredeljiv nemir, ki nam hromi voljo. Neko hrepenenje, ki ga ne moremo potešiti, miselno zmedo, kateri enostavno ne znamo biti kos in torej ovira našo koncentracijo ter naš spomin. Tako se nas loti tesnoba, nekakšen strah, da ne bomo zmogli vseh obveznosti, ki se nam naenkrat in vse skupaj začrtajo v mislih. Do slabe volje in depresivnega stanja nas loči v takih trenutkih le še pol koraka. Anksioznost uvrščajo sicer psihologi med duševne motnje, tako je prav zanimiva ugotovitev, da je čedalje več ljudi tako čustveno kot mentalno nemirnih. Tem, že tako in tako neprijetnim občutkom pa delajo kmalu družbo še pomanjkanje občutka varnosti in negotovost. Mir je nekaj, česar si vsi želimo in tako nas notranji nemir, če ni samo občasen (v tem primeru je celo včasih spodbuden) in ga ne znamo usmeriti v kreativno početje, kar precej obremenjuje in utruja. Nekateri ljudje iščejo pot iz nemira v sredstvih za spanje, zdravilih in mamilih. Na tak način lahko kaj kmalu zapadejo v odvisnost. Spet drugi pa morebiti postanejo antisocialni in se umikajo iz družbe. Zdi se, da so moški bolj nagnjeni k odvisnosti, ženske pa k depresivnosti. Mnogi drugi ljudje pa se raje posvečajo najrazličnejšim tehnikam za sproščanje s pomočjo koncentracije in predvsem pravilnega dihanja. Pomemben način odpravljanja nemira pri sebi je dovolj trdno zaupanje vase oziroma v skupino, kateri se človek prišteva (družino, družbo, društvo, skupino za samopomoč itd.) Včasih nas nečloveški ritmi sodobnega življenja privedejo do tega, da sploh ne vemo več, kaj hočemo, kam smo namenjeni ali kaj je v tistem trenutku za nas najbolj bistveno. Skratka: zaradi zunanjega vpliva naenkrat nič več ne vemo, »kam plo-vemo.« Največkrat vplivajo na nas emocije, ki jih ne moremo »prebaviti« na primeren način, ker si sploh ne vzamemo za to dovolj časa. Čustvena vznemirjenost je pravzaprav duševni in telesni proces, ki se v posamezniku sproži zaradi osebne ocene predmeta, druge osebe ali posebne situacije. Kaže se s spremenjenim obnašanjem zaradi psiholoških sprememb, specifičnih spoznanj in osebnih čustvenih izkušenj. Čustveno vznemirjenost opazimo pri človeku kakor tudi pri živalih višje stopnje. V današnjem svetu, kjer vladata znanost in tehnologija in je merilec vrednosti le denar, nam vse to ne prinese sreče in zadovoljstva, kakor tudi miru in harmonije ne. S temi sredstvi, ki nam jih tako na široko ponuja sodobni način življenja, nam ne uspe dobiti odgovora na vprašanja: Kdo sem? Od kod prihajam? Kakšen je smisel mojega življenja? Ali izpolnjujem svoje življenjske naloge? Kam bom odšel? Tako človek ves čas nekaj išče, ne da bi vedel, kaj to je in brez jasnega cilja pred seboj. Če iščemo rešitve za ta svoj notranji nemir zunaj sebe, ne bomo nikoli kos svojemu problemu. Dejanska rešitev leži v nas samih. S spoznavanjem samega sebe in svoje prave narave, bomo lahko spoznali tudi razlog za svoj nemir. Za to pa je potreben postanek in razmislek. Prav gotovo nam pri iskanju spokojnosti ne pomaga odklanjanje življenjskih meril in odrekanja temu ali onemu. Zavestno odrekanje nepotrebnim, negativnim stvarem nas lahko utrdi. Pomembno je, da odkrijemo sebi primeren življenjski ritem. Pri tem nam prav gotovo ne pomagajo niti mobilni telefon, niti televizija ali druge tehnološke iznajdbe, ki nas držijo v stalni pripravljenosti in odvisnosti. Važna je torej že umna (omejena) uporaba teh in podobnih modernih pripomočkov. Včasih iščemo sebi primeren ritem v meditaciji in raznih alternativnih terapijah: od terapije z barvami do zdravilne moči glasbe. Danes to počnemo sami, jutri se priključimo skupini, ki se ukvarja s tako ali drugačno, velikokrat vzhodnjaško veščino. Drugi prisegajo na razstru-pljanje in na diete najrazličnejših vrst. Dejansko pa je pomembno zlasti to, da se zavemo nesmiselnosti svojega nenehnega brezizhodnega iskanja, kaj bi počeli in uravnamo svoj življenjski ritem v resnično smiselne cilje, v vzpostavljanje globljih medčloveških odnosov, ki so vredni tega imena; ne pa da preletamo svet površno, da bi le vse videli. Tako pozitivno spoznanje nam ne pride vse hkrati in »od zgoraj«. Tega se moramo priučiti že od malih nog, predvsem zato, ker se je človek močno oddaljil od narave. Uk je potreben zlasti novim generacijam, ki ne bodo deležne sprotnih ustaljenih vzorcev obnašanja odraslih, kakor so tega bile deležne generacije pred njimi. Prav zaradi tega je tako pomembno, da šola razvija posameznikovo osebnost v celoti. Pomembno je, da se posameznik v vsakem trenutku zaveda, kje je in kaj počne ter zakaj počne, kar počne. Za to mora imeti razvite nekatere sposobnosti. Šola naj bi torej dejansko spodbujala otrokove sposobnosti; tako gibalne kot čustvene, sposobnost čutnega zaznavanja in odzivanja, miselne sposobnosti, duhovne spretnosti in družbene veščine. Prav v tem je ključ za spoznavanje lastne vrednosti, ključ za potrebno samozavest in zaupanje vase, o katerih smo govorili na začetku. V posameznikov razvoj so že vnešeni zametki vsega tega, potrebno pa je, da se ti ustrezno razvijajo ob sodelovanju okolja. Ne le šole, pač pa tudi družine in družbe. Kakor so nekoč mladi prevzemali svoj način dela in obnašanja na nekakšen »neposreden« način od starejših in odraslih tako si mora danes pedagog pomagati s praktičnimi delavnicami, ki na nek način »simulirajo« tisto, kar je bil nekoč utečen način življenja. Izkušnja je namreč najboljša učiteljica. Z izkušnjo posameznik najbolje spozna, kako naj se obnaša do soljudi v taki ali drugačni situaciji, kaj naj reče, kako naj postopa. Na osnovi praktičnih primerov in izkustev se uči spopada s problemi brez nepotrebnega strahu, anksioznosti in nemira. Ker je gotov, za katero pot naj se odloči, je tudi pripravljen prevzemati odgovornost za svoje početje. Ker pa počenja, to za kar se je odločil, v polni zavesti, se polno odziva na katerikoli izziv iz okolja. Kljub nasprotnim težnjam si pravilno usmerjen mlad človek tudi v sodobnem načinu življenja zgradi lestvico svojih vrednot, katerim se ne odpove kar tako. Ta lestvica mu pomaga, da se sam uravnava, da se torej disciplinira v odnosih do sebe, do soljudi in okolja. Vse to pa ima primerno ugodne posledice tudi na širšo družbo in naravo, tudi kar se tiče ekološkega pristopa. Seveda pomaga pri odpravljanju notranjega nemira tudi trdna zavest o pripadnosti. Človek, ki čuti lastne korenine, je veliko bolj samostojen in prepričan vase od tistega, ki ne ve, čigav je. Tak človek tudi laže odkrije svoj smisel in je zaradi tega njegovo početje učinkovitejše in uspešnejše. Skratka tega, kar se je nekoč človek učil iz življenja sproti, se mora danes učiti šolar iz simuliranih situacij posebnih delavnic. To mu omogoča, da zavestno in samostojno spreminja svoj življenjski slog, ustrezno svojemu hotenju in iskanju ter izzivom okolja. Take delavnice, ki so navadno organizirane v šolskem ali obšol-skem okolju, pa seveda potrebujejo tudi poseben pristop, če že ne drugo skupino, za vse, ki so težje učljivi in preveč nemirni. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 2. junija 2007 MANJŠINE - Včeraj v Kopru drugo srečanje v okviru projekta Sapeva, ki ga vodita SKGZ in Italijanska unija Prehojena polovica poti Obračun opravljenega dela Uvodna poročila Forlanija, Pavšiča in Tremula ter pozdravi vrste gostov in predstavnikov oblasti 3 KOPER - Projekt Sapeva, posvečen študiju, analizi in promociji kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju, ki ga vodita Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Italijanska unija, je opravil polovico svoje poti, zato je bilo za pobudnike primerno, da se opravi obračun doslej opravljenega dela. V ta namen je včeraj na sedežu Skupnosti Italijanov Santorio Santorio v Kopru ob prisotnosti predstavnikov manjšin ter italijanskih in slovenskih oblasti potekalo drugo od treh srečanj (prvo je bilo januarja v Gorici, tretje pa bo decembra v Trstu), na katerem so - poleg dopoldanskih uvodnih poročil in pozdravov - v popoldanskem delu podali predvsem vrsto referatov o doslej opravljenem delu v šestih skupinah (o tem poročamo na drugem mestu). Projekt Sapeva je po besedah predsednika Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti iz Kopra Flavia Forlanija pomemben, ker sta manjšini sklenili biti več kot navaden most med državama in kulturama, poleg tega pa tudi, ker nič ne pomagajo zaščitni zakoni, če se ne izvajajo. Forlani je pri tem tudi negativno ocenil osnutek resolucije o položaju italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji, ki ga je pripravila slovenska vlada brez vključitve manjšin in ki po njegovem ne kaže volje po reševanju problemov. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je med drugim poudaril, da opravljeno delo v okviru projekta prepričuje, da so pobudniki na pravi poti za dosego nove vloge manjšin v odnosih med državama ter v novonastaja-joči evroregiji. Veseli predvsem dejstvo, da so prvič zbrali skupaj na desetine predstavnikov iz obeh manjšin, ki skupaj delujejo, načrtujejo in ponujajo izhodišča za jutrišnjo vizijo na tem evropskem križišču. Predsednik Izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul pa je med drugim poudaril predvsem pomen oblikovanja severno-jadranske evroregije, v kateri bi vloga in funkcija narodnih manjšin bili primerno poudarjeni. Mešani komisiji med Furlani-jo Julijsko krajino je treba dati novega kisika, kar bi lahko privedlo do razširitve te komisije še na Hrvaško, v nov program čez-mejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, Slovenijo in Hrvaško ter Italijo in Hrvaško za obdobje 2007-2013 pa bi bilo treba vključiti tudi manjšine. Posvet je pozdravil predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka (SSO pri projektu sodeluje kot partner), ki je med drugim opozoril, da boljši časi niso odvisni le od vlad, ustav, dežel, ampak tudi od mednarodnih pogodb in sporazumov, kot sta Londonski memorandum in Osimski sporazum. Za njim je pozdravil koprski podžupan Alberto Scheriani (župan Boris Popovič se srečanja ni udeležil), ki je projektu Sapeva pripisal predvsem pomen analiziranja danega položaja, iz katerega se lahko oblikujejo odgovori. Posebno pozornost je treba posvetiti področjem izobraževanja, kulture in medijev, opozoril pa je na pomanjkanje gospodarske baze pri italijanski manjšini. Generalni direktor direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo na zunanjem ministrstvu Republike Slovenije Bogdan Benko (zastopal je tudi odsotnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla) je opozoril tudi, kako je bilo v zadnjem času storjenih veliko korakov za izboljšanje položaja manjšin. Po njegovih besedah projekt Sapeva odraža trdno voljo po sodelovanju in gojenju dialoga med manjšinami, pri čemer je poudaril, kako je Slovenija zainteresirana za evroregijo, ker je prepričana, da to vodi v razvoj, zato je za celovito rešitev funkcionalne enotnosti alpsko-jadranskega prostora. Za italijanskega veleposlanika v Ljubljani Danieleja Vergo pa je pomembno predvsem spoštovanje manjšin, zato razume in se strinja s pričakovanji, da zainteresirane vlade tudi udejanijo načelna stališča o skupnih vrednotah. Direktor urada za narodnosti slovenske vlade Stanko Baluh je poudaril, kako je prizadevanje za položaj manjšin stalnica politike Slovenije, z odpravo meja in čezmej-nim sodelovanjem pa so se odprle nove možnosti. Italijanski generalni konzul v Kopru Carlo Gambacurta pa je opozoril predvsem na upad števila pripadnikov italijanske manjšine v zadnjih desetih letih ter tudi na pomanjkanje gospodarskih temeljev manjšine in na odhajanje pripadnikov slednje. Zato so potrebna konkretna dejanja, da se italijanska manjšina ohrani kot skupnost. Uspeh je projektu Sapeva voščil tudi predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenski vladi Jure Žmavc, ki je opozoril, kako ima večinski narod obvezo spoštovati pluralno realnost, dialog pa naj bo stalen in strpen. Kot zadnji je pozdravil podtajnik pri italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato, po katerem bo padec meje omogočil razumeti dejstvo, da se skupnosti, ki skupaj začnejo rasti, zavedajo, da prihodnost obstaja, če se jo gradi skupaj. V Italiji se bo zaščitni zakon za Slovence premaknil z mrtve točke (paritetni odbor je že začel delovati), v Sloveniji pa je treba še postoriti veliko korakov, da se ovrednoti izkušnja italijanske skupnosti. Ivan Žerjal Omizje včerajšnjega srečanja: z leve Flavio Forlani, Rudi Pavšič, Sandro Kravanja in Maurizio Tremul primožič/fpa Utrinek s srečanja na sedežu Skupnosti Italijanov Santorio Santorio primožič/fpa PROJEKT SAPEVA - Iz poročil zastopnikov šestih delovnih skupin Med predlogi posvet izvoljenih predstavnikov, skupna turistična ponudba in tiskovna agencija Poročila so na srečanju podali Silvano Sau, Gorazd Pučnik, Mauro Jurman, Aleksandro Burra, Jure Kufersin in Dušan Kalc pomen pridobitve čustvene vrednosti za zasidranje jezika ter na potrebo po skupnem načrtu, ki ga še ni. V nadaljevanju je Aleksandro Burra (skupina za mlade) opozoril med drugim na potrebo po izbiri neformalnih oblik komuniciranja za olajšanje sporazumevanja med manjšinskimi organizacijami in mladimi, katerim so formalnosti večkrat tuje. Za oživitev organizacij so potrebna tematska srečanja med Slovenci v Italiji ter Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem, spoznavanje med mladimi in soudeležba večinskih narodov, med predlogi je tudi spletna stran o manjšinah. Na športnem področju, je dejal Jure Kufersin, se pripravlja dokument, ki bo vseboval pričakovanja manjšin od vladnih in nevladnih organizacij ter potrebo po večjih stikih. Med možnosti sodelovanja v športu (ki drugače že poteka dalj časa) so posebna športna prvenstva, sodelovanje šol in skupna strokovna srečanja za vaditelje. Potrebni so predvsem pedagogi, ki bodo znali športnikom dati ljubezen do maternega jezika in krepitve narodne zavesti. Pretok informacij med manjšinama ter med manjšinama in večino je zelo skromen in pomanjkljiv, je ugotovil Dušan Kalc za skupino za medije. Zato je treba poglobiti sodelovanje med že obstoječimi mediji, še večji napor pa bo potreben za prodor v večinske medije (pripravlja se srečanje o tej problematiki). Med glavnimi predlogi je ustanovitev tiskovne agencije manjšin in dvojezične revije. Dalje bi lahko oblikovali skupno internetno stran, zgibanko in video z osnovnimi informacijami o manjšinah. Treba je tudi skupaj vlagati v kadrovanje s prirejanjem seminarjev in tečajev. Po besedah Rudija Pavšiča in Mau-rizia Tremula, ki sta zaključila srečanje, je največje bogastvo projekta človeški element, dejstvo, da okoli sto pripadnikov obeh manjšin skupaj sodeluje, se spoznava in prijateljuje. Projekt je torej dosegel svoj cilj, saj je poskrbel za dialog med dvema prej instrumentaliziranima stvar-nostima in tudi z večino. Delovanje tudi ne more sloneti na manjšinskem egoizmu, saj nas nova Evropa sili, da probleme rešujemo skupaj z drugimi. Pavšič je drugače tudi predlagal uresničitev medvladnega omizja s prisotnostjo predstavnikov manjšin, uresničitev dokumenta o gospodarski vlogi manjšin s strani FJK in Slovenije, ovrednotenje čezmej-ne televizije in dogovor o strateškem sodelovanju med upravitelji. (iž) KOPER - Pogovori o sodelovanju Rosato na obisku pri županu Popoviču KOPER - Koprski župan Boris Popovič je včeraj sprejel podtaj-nika na italijanskem notranjem ministrstvu Ettora Rosata, ki se je v Kopru udeležil posveta v okviru projekta Sapeva, so sporočili z Mest ne ob či ne Ko per. Z županom sta se v pogovoru med drugim dotaknila tudi sodelovanja slovenskih in italijanskih gasilcev, ki sicer odlično sodelujejo, ven dar bi slo ven ske mu de lu Krasa in Istre prišla prav pomoč ob morebitnih požarih v poletnih me se cih. Znano je, daje poleti koprsko območje med najbolj požarno ogroženimi območji, kot pa je povedal Rosato imajo italijanski kolegi kar 12 letal za gašenje požarov. Zato sta se dogovorila, da bi v kratkem podpisali dokument, v skladu s katerim bi lahko priskočili na pomoč svojim slovenskim kolegom. Podoben dogovor naj bi sklenili tu- di glede souporabe ladij za gašenje na morju. Si cer pa naj bi v krat kem pri -pravili tudi sestanek med vodstvo ma kopr ske ga in tr žaš ke ga pristanišča, pa tudi srečanje, na katerem bi se pogovorili o 5. koridorju in gradnji železniške povezave med Koprom in Trstom. Rosato je Popoviču obljubil pomoč pri reševanju omenjenih zadev, župan pa mu je tudi jasno povedal, da je izrecno proti gradnji plinskih terminalov. Dejal je, da bo o vsakršni aktivnosti v zvezi s to problematiko sproti obveščal italijanske kolege, isto pa pričakuje tudi od njih. Podtajnik Ettore Rosato pa je napovedal tudi obisk italijanske šolske jadrnice Amerigo Vespucci v Kopru, z županom pa sta se dogovorila za sodelovanje pri organizaciji spremljajočih aktivnosti, še piše v tiskovnem sporočilu Občine Koper. KOPER - Včerajšnje koprsko srečanje v okviru projekta Sapeva je bilo kot že rečeno priložnost za obračun doslej opravljenega dela v okviru šestih skupin, o čemer so v popoldanskem delu govorili zastopniki slednjih. V imenu skupine, ki se ukvarja s politiko in institucijami, je posegel Silvano Sau, ki je napovedal sklic posveta izvoljenih predstavnikov manjšin, da se analizirajo instrumenti in možnosti vplivanja na upravljanje teritorija in javno upravo. Drugače se je Sau zaustavil zlasti pri položaju italijanske manjšine v Sloveniji, katere različnost, je dejal, ni nekaj naravnega ampak je bila ustvarjena namenoma. Zato je treba najprej določiti diagnozo in opraviti zgodovinsko preverjanje. Za Sauom, ki je govoril že v dopoldanskem delu srečanja, je popoldne spregovoril Mauro Jurman v imenu skupine za teritorij in gospodarstvo. Precej homogen teritorij, je dejal, ponuja možnosti skupnega gospodarskega razvoja, pri čemer je Jurman omenil sinergijo pri tradicionalnih dejavnosti, kot je npr. kmetijstvo. Na turističnem področju pa je treba ponuditi skupen turistični proizvod ter usposobiti specializirano osebje. Po besedah Gorazda Pučnika, kije zastopal skupino za šolstvo, vzgojo, jezik in kulturo, se (tu je citiral Suzano Pertot) manjšinski jezik lahko ohrani, če skupina govorcev sprejme, da stanje zahteva spremembe. Pučnik je opozoril tudi na 4 Sobota, 2. junija 2007 GOSPODARSTVO / SDGZ - Začenja se druga faza projekta Imprendero Splošna predstavitev in informativni seminarji V ponedeljek na sedežu SDGZ prvi seminar, v torek predstavitev v Nabrežini TRST - Med lokalnimi projekti za promoviranje razvoja novih podjetij in podjetniške strategije zaseda posebno mesto deželni projekt Imprendero, ki ga je pred dvema letoma zasnovalo deželno odborništvo za delo, usposabljanje, raziskovanje in univerzo pod vodstvom odbornika Roberta Cosolinija. Letos bodo projekt izvedli že tretjič, novost tokratne izvedbe pa je, da so vanj prvič vključene tudi strukture slovenske manjšine. Partner deželnega projekta, ki ga bodo sodelujoči subjekti realizirali v obdobju med januarjem 2007 in februarjem 2008, je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, in to z namenom, da prispeva k dvigu stopnje inovativnosti v slovenskih podjetjih. Projekt Imprendero vsebuje šest točk, za slovensko združenje pa so zanimive predvsem štiri. Medtem ko so eno to čko, v okvi ru ka te re so pi sa no dru -ščino slovenskih dijakov vključili v inovativni in predvsem kreativni podjetniški proces, že izvedli, bodo v prihodnjih dneh začeli z drugo fazo projekta, ki predvideva niz informativnih seminarjev in splošno predstavitveno srečanje. Tisti, ki jih zanima podjetniška sfera, so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 5. junija (ob 18.30), v glavni dvorani doma Igo Gruden v Nabrežini. Na tem srečanju bo SDGZ v sodelovanju z Zadružno kraško banko in Zadružno banko Do ber dob in So vod nje po drob no predstavilo projekt Imprendero. Glavna vsebina projekta predvideva predavanja in individualna svetovanja strokovnjakov o temi, ki je vezana na generacijske prehode v podjetjih, v načrtih je tudi izobraževanje in usposabljanje menedžerjev v mikropodjetjih in predviden še niz izobraževalnih in motivacijskih seminarjev, v okviru katerih bodo udeježencem pojasnili, kako se ustanavlja novo podjetje. Na torkovem informativnem srečanju, ki je na me nje no ta ko ma lim in srednjim podjetjem kot mladim podjetnikom in vsem tistim, ki bi se radi ukvarjali s podjetništvom, bodo inte-re sen te po va bi li k so de lo va nju, saj bo njihov morebitni interes še posebej potreben pri izvedbi zanimivih in poučnih tečajev, ki bodo na sporedu v jesen skem ča su. Ker je projekt Imprendero večplasten, ga bodo sodelujoči partnerji, kot omenjeno, izvedli v več fazah. CELOVEC -SGZ Korošci svarijo pred dvotirnostjo CELOVEC - Z ustanovitvijo Odbora za gospodarsko sodelovanje pri Svetu za Slovence v zamejstvu je Slovenija storila nadaljnji korak v povezovanju med državo in zamejci. Tako ocenjuje poslovodja Slovenske gospodarske zveze (SGZ) na Koroškem, Karli Hren, v reakciji na prvo zasedanje tega odbora, v katerem pa so zastopani samo predstavniki krovnih političnih organizacij slovenske manjšine v sosednjih državah Slovenije, ki jih je vlada imenovala tudi v Svet za zamejce. Zastopnikov gospodarskih struktur slovenske manjšine v gremiju ni. Kljub temu Karel Hren pozitivno ocenjuje ustanovitev tega telesa, saj je Slovenija povezovanje med državo in zamejci s tem postavila na institucionalno raven. Da pa bodo odbori in pododbori za gospodarstvo in kulturo delovali čimbolj učinkovito, je treba paziti, da ne pride do dvotirnosti, ampak da se izrabijo sinergije, je dejal Hren. (il) Projekt Imprendeo je namenjen mladim, takim kot jih je naš fotograf ujel v svoj objetiv med nekim shodom v Trstu arhiv Prvo točko projekta, ki predvideva podjetniško vzgojo v šolah, so že izvedli, v ponedeljek pa bo SDGZ za slovenske podjetnike začelo izvajati tretjo točko projekta, ki vključuje poskuse približevanja podjetništva mladim osebam. V ponedeljek, 4. junija (od 16. do 20. ure), bo namreč na sedežu SDGZ potekal prvi seminar iz ciklusa dveh, na katerega so vabljeni vsi mladi, ki imajo glavo polno zamisli, ka ko za zna ti no ve pri lož nos ti, us -tvariti idejo in jo poslovno realizirati. Ta se mi nar, ob li ko va la ga bo Sa ra Brezigar, naj bi služil kot pomoč za tiste subjekte, ki želijo ustanoviti svoje lastno podjetje ali pa že imajo podjetje, ki ni starejše od enega leta. Drugi se mi nar bo na spo re du v po ne de ljek, 11. junij a (od 16. do 20. ure), predavali pa bodo trije ugledni podjetniki, ki bodo na srečanju predstavili korake, ki jih mora narediti podjetnik, ko želi ustanoviti novo podjetje in začeti izvajati novo dejavnost. Oba seminarja sta brezplačna, udeležijo se ga lahko vsi tisti, ki bi se radi preizkusili v podjetniški sferi, interesenti pa bodo lahko svoje poslov- no znanje nato še nadgrajevali na tečaju (80 ur), ki ga namerava SDGZ iz-ves ti v je sen skem ča su. Ob kon cu te -čaja, ta bo poslušalcem med drugim po stre gel s ko rist ni mi in ka ko vost ni -mi podjetniškimi nasveti skozi izkušnje uglednih predavateljev, bodo udeleženci pripravili poslovni načrt, ki bo moral vsebovati jasno opredeljene cilje in strategije, s katerimi bo mogoče doseči zastavljene cilje. Pomoč in nasvete pri izdelavi tega poslovnega načrta bodo ponujali podjetniki in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s poslovnim sve to va njem. Tisti, ki jih zanima ponedeljkov seminar spodbujanja podjetništva med mladimi, lahko dodatne informacije prejmejo na sedežu SDGZ (tel: 040 6724812 -24 -28). Motivacijska srečanja in seminarje, v okviru katerih se bodo strokovnjaki lotevali menedžerskega usposabljanja in zapolnjevanja generacijskih vrzeli v podjetjih (2. in 4. točke projekta Imprendero), pa bo SDGZ v sodelovanju s podjetjem Servis in drugimi teritorialnimi podjetji pripravilo v prihodnjih tednih. (sč) PORTOROŽ - Dnevi zavarovalništva Položaj slovenskih zavarovalnic v EMU PORTOROŽ - Na Dnevih slovenskega zavarovalništva, ki potekajo v Portorožu, so včeraj predstavili analizo z naslovom Zavarovalništvo Slovenije v elitni družbi članic evropske denarne unije, katere avtorja sta Franjo Štiblar z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete in Filip Šramel iz Pozavarovalnice Sava. Štiblar in Šramel ugotavljata, da slovensko zavarovalništvo sicer zaostaja za najbogatejšimi članicami in pogosto tudi za povprečjem evropske denarne unije, vendar pa nekatere članice zaostajajo še bolj. Medtem ko je Slovenija leta 2005 k bruto domačemu proizvodu tri-najsterice prispevala 0,34 odstotka, pa je k skupnim bruto zavarovalnim premijam prispevala le 0,25 odstotka. Da bi zmanjšala zaostanek, potrebuje vsaj za 26 odstotkov hitrejšo rast premij od povprečja evropske denarne unije in to ji je uspelo tako leta 2005 kot leta 2006. Ob tem avtorja ugotavljata, da je razširjenost škodnih zavarovanj v Sloveniji nad povprečjem trinajsterice, medtem ko so slabše razvita življenjska zava- rovanja. Vzrok je deloma v dejstvu, da se je Slovenija odločila izvzeti dodatna zdravstvena zavarovanja iz sistema osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Analiza je pokazala, da so slovenske zavarovalnice v učinkovitosti poslovanja glede na povprečje opazovanih držav prekapitalizirane, je povedal Šramel. Medtem ko so slovenske zavarovalnice po bilančnih postavkah povsod nižje od povprečja, so po kapitalu visoko. To pomeni, da imajo slovenske zavarovalnice precej veliko količino kapitala, zato bi se morale odločati za povezovanje, in sicer tako znotraj sektorja kot tudi v okviru finančnega sektorja. Zaradi majhnega trga je število zavarovalnic v Sloveniji (pre)veliko, njihova povprečna velikost pa je bistveno manjša od povprečja v evropski denarni uniji. Tudi delež zaposlenih v slovenskem zavarovalništvu je v primerjavi z opazovanimi državami nadpovprečen, medtem ko pride na posamezno poslovalnico podpovprečno število komitentov, še ugotavlja analiza. (STA) SDGZ za enakopravnost upokojencev samostojnega dela TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi člane, naj podpišejo peticiji, ki so ju sprožile nacionalne upokojenske organizacije podjetnikov in samostojnih delavcev za enakopravno obravnavo upokojenih podjetnikov v odnosu do upokojencev odvisnega dela. V prvi peticiji gre za zahtevo po prilagoditvi kupne moči in minimalnih pokojninskih pogojev, v drugi pa za ukinitev diskriminacije glede družinskih doklad. Akcijo je po vsej državi sprožil enotni odbor upokojencev samostojnega dela CUPLA, ki povezuje vse glavne stanovske organizacije trgovcev, obrtnikov in kmetovalcev, kot je npr. CIA - Kmečka zveza, ki tudi zbira podpise na svojem sedežu. SDGZ se zaradi svoje večkategorij-ske razčlenjenosti ne more istovetiti le z eno od omenjenih sektorskih upokojenskih organizacij in niti ne razpolaga z lastno upokojensko organizacijo, povsem pa soglaša s cilji te akcije in zato vabi svoje člane in druge državljane, naj podpišejo peticiji na sedežih in podružnicah SDGZ. Za informacije: tel. 040 6724824. Končana misija tržaške Trgovinske zbornice v Maroku TRST - S sprejemom na italijanskem konzulatu v Casablanci ob dnevu republike se je sinoči končala gospo-darsko-institucionalna misija podjetij iz FJK v Maroku, ki jo je pripravila tržaška Trgovinska zbornica prek svojega podjetja Aries in s sodelovanjem ostalih zbornic v deželi, podprla pa Dežela FJK. Obisk je potekal v okviru projekta Ecomor - Gospodarske priložnosti v Maroku, katerega nosilka je prav tržaška zbornica. Vodji delegacije, deželni odbornik Franco Iacop in predsednik tržaške zbornice Antonio Pao-letti, sta imela v Maroku vrsto institucionalnih srečanj, medtem ko predstavniki podjetij navezovali poslovne stike z maroškimi kolegi. Evropska centralna banka 1. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 1.06 31.5 ameriški dolar 1,3453 1,3436 japonski jen 163,56 163,81 kitajski yua 10,2870 10,2749 ruski rubel 34,8280 34,8070 danska krona 7,4488 7,4490 britanski funt 0,68005 0,67925 švedska krona 9,2945 9,3160 norveška krona 8,1195 8,1110 češka krona 28,324 28,285 švicarski frank 1,6477 1,6514 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250.25 250,32 poljski zlot 3,8152 3,8150 kanadski dolar 1,4388 1,4335 avstralski dolar 1,6269 1,6214 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2716 3,2645 slovaška krona 33,968 33,863 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6962 0,6961 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 82,94 82,50 turška lira 1,7775 1,7638 hrvaška kuna 7,3090 7,3119 adružna Kraška banka 1. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36249 1,33451 britanski funt 0,6885 0,67265 švicarski frank 1,67817 1,63729 japonski jen 169,707 159,424 švedska krona 9,5381 9,08191 avstralski dolar 1,66912 1,5987 kanadski dolar 1,47274 1,41668 danska krona 7,60323 7,31677 norveška krona 8,30595 7,93405 madžarski florint 300,3 235,235 češka krona 32,5726 25,4916 slovaška krona 39,0632 30,5712 hrvaška kuna 7,83329 6,98487 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 1. junija 2007 _evro_ nakup prodaja 7,57 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 1. junija 2007 Indeks MIB 30: -0,16 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,14 +0,00 ATLANTIA 24,87 -0,72 BANCA ITALEASE 29,15 -20,31 BMPS 5,045 -0,10 BPI 11,43 -3,43 BPM 10,99 -1,42 BPVN 21,75 -3,63 CAPITALIA 7,6 -1,04 ENEL 8,56 +1,24 ENI 26,33 +0,19 FIAT 21,48 +0,941 FINMECCANICA 23,48 +0,43 GENERALI 31 +0,03 IFIL 8,165 -0,73 INTESA 5,64 -0,53 LOTTOMATICA 32,61 +0,74 LUXOTTICA 26,61 +1,99 MEDIASET 7,92 -0,63 MEDIOBANCA 17,05 -0,04 MEDIOLANUM 6,41 -0,47 PARMALAT 3,265 -1,66 PIRELLI 0,891 +0,68 SAIPEM 23,35 +0,52 SNAM 4,64 +1,47 STMICROELEC 14,41 +0,46 TELECOM ITA 2,167 +0,58 TENARIS 18,41 +1,14 TERNA 2,85 +0,07 UBI BANCA 21,1 -0,99 UNICREDITO 6,905 -1,03 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Sobota, 2. junija 2007 5 KOROŠKA - Dileme slovenske stranke pred prihodnjimi deželnimi volitvami V Enotni listi neenotni glede samostojnega nastopa Del odbornikov v dvojezičnih občinah meni, da bi bila samostojna kandidatura nesmiselna CELOVEC - V razpravi o morebitni samostojni kandidaturi Enotne liste (EL) na naslednjih deželnih volitvah na Koroškem (predvidoma marca 2009) je znotraj edine politične stranke koroških Slovencev očitno prišlo do dokaj velike neenotnosti. Medtem ko se je predsednik stranke Vladimir Smrtnik šele pred nekaj dnevi izrecno izrekel za nastop z lastno listo, podpredsednik Nanti Olip pa pustil odprto tudi opcijo skupne kandidature z Zelenimi, se je zdaj javila k besedi dokaj močna skupina odbornikov, ki samostojno kandidaturo označuje za »nesmiselno«. V izjavi za javnost skupina izrecno odklanja samostojno kandidaturo EL na deželnozborskih volitvah in zahteva, da deželno vodstvo EL izvede glasovanje o tem vprašanju po pošti. Skoraj 30 podpisnikov izjave, med njimi tudi nekdanja predsednika EL Peter Waldhauser in Pavel Apovnik, meni, da samostojna kandidatura na prihodnjih deželnozborskih volitvah nima nobenega izgleda za uspeh, »ker ne bo dosegla niti 3000 glasov oz. en odstotek vseh veljavnih glasov. Nadalje bi uspešen nastop že vnaprej preprečila skrajno destruktivna volilna zakonodaja na Koroškem. A tudi če bi volilni prag na Koroškem znižali na štiri odstotke (trenutno je devet!), »v občinah nismo pripravljeni vnaprej prevzemati brezupnega dela«, piše omenjena skupina v izjavi za javnost. Skupina je nadalje prepričana, da bi EL pri kandidaturi z lastno listo izgubila še zadnjega zaveznika - Zelene, »ki nas na deželni in zvezni ravni vedno podpirajo.« Tretje mesto Zalke Ku-chling na listi Zelenih da predstavlja vsaj možnost, da pride koroška Slovenka, ki izhaja iz EL Velikovec in ki je povezana z Zelenimi, v koroški deželni zbor. Poleg tega, tako meni skupina, tudi še ni znano, ali bosta morda kandidirali ljudska stranka (OVP) in socialdemokratska stranka (SPO) kakega koroškega Slovenca ali Slovenko na dovolj visokem mestu na njunih listah. Na zadnjih volitvah je OVP z Raimundom Grilcem kandidirala kandidata, ki je prišel v deželni zbor, SPO pa je z Ano Blatnik imela kandidatko, ki je danes v zveznem svetu, drugi hiši avstrijskega parlamenta. Skupina je zato mnenja, da naj deželno vodstvo EL v še večji meri skrbi za profesionalno izvajanje občinske politike, »kjer je naša 'domovina' in ker smatramo, da ostaja tam kandidatura Enotne liste ali samostojnih list važna in potrebna«, je še zapisano v izjavi za javnost. Ali se bo Enotna lista (EL) pri naslednjih deželnih volitvah z lastno listo potegovala za sedež v deželnem zboru, je povsem odprto lukan Predsednik EL Vladimir Smrtnik je na najnovejši razvoj znotraj svoje stranke včeraj odgovoril samo v toliko, da je na dveh okrajnih sestankih EL med udeleženci zaznal močno podporo samostojnemu nastopu, skupaj s podpredsednikom Nantijem Olipom pa je opozoril, da bo končna odločitev o morebitni samostojni kandidaturi sprejeta šele na občnem zboru Enotne liste. Kdaj bo le-ta, pa je odvisno tudi od nadaljnjega razpleta v deželni politiki, predvsem po političnem potresu, ki ga je povzročil deželni glavar Jörg Haider s prodajo deželne banke Hypo Group Alpe Adria Bavarcem (Bayrische Landesbank). Na termin deželni volitev pa bi lahko vplival tudi nadaljnji razvoj pri razreševanju vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, saj je kancler Gusenbauer napovedal rešitev še za letos poleti. Haider sam je v zadnjem času večkrat namignil, da hoče deželne volitve izvesti jeseni 2008 ali celo še prej... Na deželnih volitvah leta 2004 se je EL odpovedala lastni kandidaturi in tako predvsem Zelenim omogočila, da so prvič po drugi svetovni vojni, in to kar z dvema poslancema, zastopani v koroškem deželnem zboru. Na listi Zelenih so kandidirali tudi koroški Slovenci in Slovenke, najvišje Zalka Kuchling, ki sicer ni bila izvoljena v deželni zbor, vsekakor pa je prejela veliko število »slovenskih« glasov. Ivan Lukan A m TRST - Deželni odbor Rebalans proračuna za 150 milijonov evrov TRST - Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je včeraj odobril rebalans deželnega proračuna v višini 150 milijonov evrov. To je po seji odbora povedala odbornica za finance Miche-la Del Piero. Od tega bo 90 milijonov namenjenih za zdravstveni sektor, in sicer za kritje obveznosti iz nove delovne pogodbe za osebje, 10 milijonov pa za znižanja dolga Dežele. Za proizvodne dejavnosti bo šlo skupno 9 milijonov evrov, od katerih skoraj 5 za refinanciranje tako imenovanega zakona »Bertossi« v korist majhnih in srednjih podjetij, 3 milijone za deželni zakon Sabattini in milijon evrov za obnovo industrijskih obratov v goratih območjih. Kultura je dobila dodatnih 5 milijonov evrov, pri čemer bosta 2 in pol milijona šla za računalniško opismenjevanje, 1,3 milijona bodo dobile nedržavne šole, ostala sredstva pa za kritje manjših potreb na kulturnem po- dročju. Šest milijonov evrov je namenjenih tudi za Ater, milijon evrov je namenjen podjetjem za fotovoltaične naprave, 1,5 milijona bo dobila ARPA, dva milijona evrov pa otroški vrtci. Za različna cestna dela na cesti med Cervignanom in Manzanom je odbor namenil 5 milijonov evrov, 1,2 milijona za cestno varnost in prav toliko bodo dobile pokrajine za javni prevoz. Za raziskovanje je bilo namenjenih 1,5 milijona evrov, za izobržaževa-nje pa 1,8 milijona. Na področju zaposlovanja bodo pokrajine dobile 700 tisoč evrov za stabilizacijo delovnih razmerij. Na zasedanju odbora je odbornik za civilno zaščito Gianfranco Mo-retton predstavil tudi prvo oceno nedavnega neurja, ki je konec prejšnjega tedna prizadelo 20 občin v Spodnji Furlaniji. Skupna škoda naj bi znašala 42,5 milijona evrov, v to vsoto pa naj bi bila všteta tako neposredna škoda kot tudi potrebna sredstva za obnovo. Še polemike o prodaji banke Hypo Group Alpe Adria CELOVEC - Po sporni prodaji večinskega deleža banke Hypo Group Alpe-Adria, ki sta jo sklenila Haiderjev BZÖ in ljudska ÖVP, predsednica koroške SPÖ Gaby Schaunig zahteva uvedbo »zaščitne klavzule«, s katero naj bi preprečili prodajo nadaljnjih podjetij in ustanov, ki so v lasti dežele Koroške. Schaunigovo zato predlaga, da bi lastnine dežele, ki so vredne več kot 50 milijonov evrov, v deželnem zboru zaščititi z dvotretjinsko večino. Če pa je vrednost višja od 100 milijonov evrov, bi morali za prodajo izvesti celo referendum. Za svoj predlog želi pridobiti tudi predsednika ljudske stranke Josefa Martinza, ki je s svojim glasom v nadzornem svetu banke kot tudi v deželni vladi omogočil prodajo deželne banke Bavarcem . V zvezi z izkupičkom od prodaje banke pa Schaunigova zahteva, da ga ne bi smeli porabiti za odplačevanje dolgov, temveč da bi se dotaknili samo obresti od izkupička. Za zaščito podjetij in ustanov v deželni lasti so se medtem izrekli tudi socialni partnerji, med njimi tudi predsednik Gospodarske zbornice Koroške in član pred-stojništva ljudske stranke Franz Pa-cher (I.L.) V Piranu med obnovo stavbe pod zemljo odkrili obokane prostore PIRAN - Ob prenovi piranskega Godbenega doma so med gradbenimi deli pod pohodno površino v notranjosti stavbe odkrili obokane prostore, za katere sklepajo, da so neke vrste molilnica, je za STA povedala Mojca Marjana Kovač z Zavoda za varstvo kulture Piran. »O namembnosti novo odkritega podzemnega prostora je zaenkrat mogoče le domnevati, vsekakor pa ga je mogoče povezati z objekti, ki so bili zgrajeni nad njim. V poznanih pisnih virih lahko novoodkriti prostor povežemo z nekdanjo cerkvijo sv. Antona opata, oratorijem, samostanom ali hospicijem,« je pojasnila Kovačeva. Cerkev sv. Antona opata je leta 1374 posvetil koprski škof Ludovi-co Morosini. Piranski kapitelj je cerkev dal v uporabo bratovščini sv. Filipa Nerija, ki se je iz beneškega Lida naselila v Piranu okoli leta 1640. Uradno je bila bratovščina filipinov ustanovljena šele leta 1676 s priznanjem koprskega škofa Ze-na. Bratovščina filipinov je delovala karitativno, saj je skrbela za onemogle, bolne in uboge meščane, zato je bila mestu Piran v korist, je še povedala Kovačeva. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA - Na deželni ravni bo prenovitvena prizadevanja pospeševala agencija APE iz Humina Energetsko varčevanje in smotrno uporabljanje energetskih virov postajata tudi pri nas vsakdanja nuja VIDEM - Naša družba in sploh naša civilizacija bosta morali korenito spremeniti svoje navade na energetskem področju. K temu nas sili krčenje zalog tradicionalnih energetskih virov, pa tudi onesnaževanje narave in iz njega izhajajoče klimatske spremembe, ki so v precejšnji meri posledica nesmotrnega uporabljanja energetskih virov. V tem smislu že nastaja nova zakonodaja, in to na evropski, italijanski, pa tudi na deželni ravni. Za pospeševanje tega obsežnega in hkrati korenitega prenovitvenega procesa nastajajo po vsej Evropi posebne agencije (trenutno jih je kakih 250). Takšna je tudi Pokrajinska agencija za energijo (APE), ki jo je pred nedavnim ustanovila videmska pokrajina, a ki dejansko deluje na deželni ravni. Agencija ima svoj sedež v Huminu, včeraj pa se je predstavila deželnemu tisku v Vidmu. Agenciji APE predseduje bivši vi-demski pokrajinski odbornik Loreto Mestroni, njen ravnatelj pa je Matteo Mazzolini. Agencija bo delovala na področjih energetskega varčevanja, učin- kovitega izkoriščanja energije ter uporabe obnovljivih virov energije. V prvi fazi se bo osredotočila na rezidenčne gradnje ter na domačo oz. mikro energetsko proizvodnjo. V tem sklopu si bo prizadevala za uvedbo enotnega standarda energetske certifikacije stavb v Furlaniji-Julijski krajini, in to po vzoru standarda »casaclima«, ki že velja na Južnem Tirolskem oz. v bocenski pokrajini. Upoštevati je treba, da bo na osnovi že sprejete zakonodaje od leta 2010 dalje energetska certifikacija obvezna za sklenitev nepremičninskih kupoprodajnih pogodb. Kar zadeva mikro energetsko proizvodnjo, pa naj omenimo le, da se bližamo obvezni inštalaciji fotovol-taičnih in drugih tehnologij za izkoriščanje sočne energije pri novogradnjah. Agencija APE prireja tudi pogosta strokovna srečanja. Tako je minulega 10. maja pripravila v Vidmu posvet o energetski certifikaciji stavb, prihodnjega 8. junija pa bo priredila spet v Vidmu posvet o uporabljanju biomas v mikro merilu. Sončne celice za proizvodnjo električne energije v malem merilu VRAČANJE BESEDE USODNE STVARI... pri Milieu v Zagradcu 6. junija ob 20.30 6 Sobota, 2. junija 2007 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it MAMILA - finančni stražniki in carina ustavili turški rovornjak Pošiljka heroina vredna 10 milijonov evrov Na tržišču na drobno bi mamilo navrglo kar desetkrat več V turškem tovornjaku, ki se je izkrcal v tržaškem pristanišču, je bil pravi zaklad: 175 kilogramov heroina, vrednega 10 milijonov evrov, na tržišču na drobno bi se njegova vrednost povečala za desetkrat. Posel pa je šel po zlu, mamilo je ostalo v Trstu, v rokah finančne straže in carine. Heroin je bil v hlebčkih, našteli so jih 340, zloženi so bili v osmih zabojih iz lepenke. Zaboji pa niso bili na kakšnem težko dostopnem mestu, v dvojnem dnu in podobno, temveč kar med ostalim tovorom. Od ostalih zabojev, v katerih so bili T V sprejemniki, namenjeni nemškemu tržišču (vsaj tako je pisalo na spremnih dokumentih)pa so se razlikovali po barvi in obliki. Na prvi pogled bi se takšno početje zdelo nerazumljivo, mejilo naj bi na predrznost, vendar pri takšnih poslih ni nič prepuščeno slučaju in obstaja razlaga: mamilo lahko kjerkoli med potjo zelo hitro raztovorijo, medtem ko je odpiranje dvojnega dna zamudno in mora potekati v prostoru, ki ni na očeh. Podobno taktiko so tihotapci uporabili tudi junija lani, ko so prav tako na na turškem tovornjaku odkrili 206 hlebcev heroina. Tovornjak je prevažal zaboje, v katerih so bili rezervni deli za avtomobile, in mamilo je bilo tudi v zabojih med ostalim tovorom. Razlikovali so se le po tem, da so bili zaviti v kositrne folije, kar naj bi motilo pregled z rentgenskimi žarki. Odkritje in zaplembo heroina so orisali na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je med drugimi udeležili deželni direktor carine FJK Gianfranco Bros-co, direktor tržaškega carinskega okraja Antonio Di Noto, podpolkovnik finančne straže Giorgio Tomada in poročnik Alessandro Lusardi. Zlasti so poudarili, da uspeha ne gre pripisati slučaju, temveč tesnemu sodelovanju med carino in finančnimi stražniki. Delovanje sloni na analizi podatkov, s katerimi razpolagajo, saj še predno ladj a pride v naše prista-niščeimajo seznam posameznih tovorov, od kje prihajajo in kam so namenjeni, s podatki o šoferjih in podobno. Poleg tega jim podatke posreduje tudi osrednja direkcija za boj proti mamilom (DCSA), dragoceno je tudi sodelovanje z drugimi evropskimi agencijami, posebno nemško in nizozemsko. V zadnjih mesecih je bil to največji tovor mamila, kar so jih odkrili v vsej državi, po ocenah preizkovalcev pa je bil namenjen nemškemu trgu, kjer je povpraševanje po heroinu veliko, posebno v vzhodnem delu države kroma Mamilo so sicer odkrili že v začetku leta, vendar so vest skrbno skrivali, ker je bila preiskava očitno v teku. Po odkritju (spomnimo, da so prav januarja v dvojnem dnu v kabini turškega tovornjaka našli 110 kilogramov heroina, o čemer smo že tedaj poročali) so agenti čakali, da se predstavi šofer. V dogovoru s tožilstvom so se namreč odločili, da ne posežejo in da tovornjaku sledijo, tako da odkrijejo, komu je heroin namenjen. Šo- ferja pa ni bilo od nikoder. Za tako veliko pošiljko je očitno kriminalna struktura, ki prenese tudi hude udarce, in ko so verjetno posumil ali uvideli, da so jim na sledi, ni bilo nikogar blizu. Morebiti je tudi sam šofer opazil, da je nekaj narobe, in se je raje odrekel lepemu zaslužku kot da tvega zapor (eden od lani aretiranih šoferjev je povedal, da bi za pot do Nemčije prejel 40 tisoč evrov). Mporebiti pa mu je tudi sama organizacija odsvetova- la, da se prikaže. Tovor naj bi bil torej namenjen v Nemčijo, kjer delujejo turške in kurdske kriminalne organizacije in kjer je povpraševanje po heroinu veliko, posebno v vzhodnem delu države. Mamila pa ne manjka, ker se je proizvodnja v Afganistanu zelo povečala. Od začetka leta so v Trstu odkrili že rekordnih 350 kilogramov he ro ina, v zad njih me se cih je to sploh največji zaplenjeni tovor v Italiji. Slovenska komponenta Levih demokratov za čezmejno načrtovanje storitev V sklopu slovenske komponente Levih demokratov so pred kratkim razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo zdravstvene in socialne usluge na Tržaškem, s posebnim ozirom na kraški teritorij. Na srečanju, katerega so se udeležili tudi upravitelji in izvoljeni iz vrst Levih demokratov v raznih krajevnih upravah, so prisotni analizirali kakovostno raven storitev, ki jih občanom nudijo posamezni sociozdrav-stveni okraji ter Tržaško zdravstveno podjetje, oziroma prisotnost le-teh na teritoriju. Glede na nekatere kritične ocene, ki so prišle na dan in zadevajo predvsem območje vzhodnega in zahodnega Krasa, so udeleženci sestanka preučili nekatere možne rešitve in izdelali nekaj konkretnih predlogov; za uspešno uveljavljanje slednjih bo treba poiskati širše soglasje in jih nato konkretno uresničevati v okviru posameznih uprav. V zvezi s tem je prišla ponovno na dan zamisel o čezmejnem načrtovanju in organiziranju nekaterih storitev na področju zdravstva in sociale, kar bi lahko prispevalo k njihovemu izboljšanju. V tem smislu gre preveriti možnost, da se tovrstni projekt vključi v pravkar odobreni program za čezmejno sodelovanje Italija-Slovenija za obdobje 2007-2013, za katerega bodo v prihodnjih mesecih pripravljeni razpisi. Udeleženci srečanja so se tako dogovorili za nekaj nadaljnjih korakov in se istočasno obvezali, da bodo nadaljevali z obravnavo teh vprašanj, tudi v sklopu pokrajinskega vodstva stranke. Danes v oddaji Brez meje Maja Lapornik Danes bo v oddaji Brez meje gostja režiserka in dramaturginja Maja Lapornik. Z Martino Kafol se bo pogovarjala o svoji ljubezni do gledališča, o svojem delu in o gledališki šoli Studio Art, ki je nastala v okviru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in je ravnokar uspešno zaključila prvo šolsko leto. Oddaja bo na Televiziji Koper ob 18. uri. PREFEKTURA - Danes na Velikem trgu vrsta pobud ob praznovanju 61. obletnice ustanovitve italijanske republike Ustanovili pokrajinski odbor za promocijo republiških vrednot v okviru združene Evrope Novoustanovljeni pokrajinski odbor ima v načrtu niz pobud, ki se bodo začele prihodnji teden kroma Ovrednotiti kulturo Republike Italije v sklopu združene Evrope je cilj novih pokrajinskih odborov, ki so jih na pobudo notranjega ministrstva ustanovili pred kratkim na državni ravni. Pokrajinski odbor so pred nedavnim ustanovili tudi v Trstu, njegovi člani pa so že poskrbeli za vrsto pobud, ki se bodo začele prihodnji teden in se bodo nadaljevale v prihodnjih mesecih. Med temi bodo javna srečanja na temo italijanske republike in Evropske unije, pa tudi natečaj, ki ga bo pokrajinska uprava priredila za slovenske in italijanske višje srednje šole. Pokrajinski odbor in nekatere prireditve so predstavili včeraj na prefekturi, kjer so tudi predočili spored današnjega praznovanja na Velikem trgu ob 61. obletnici ustanovitve Republike Italije. Na tiskovni konferenci, ki jo je povezoval prefekt Giovanni Balsamo, so med drugimi posegli pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, občinski odbornik Franco Bandelli in Franco Rota v imenu Trgovinske zbornice. Pokrajinske odbore je notranje ministrstvo ustanovilo na osnovi besed predsednika Republike Giorgia Napolitana, ki je večkrat poudaril vrednote, na podlagi katerih je nastala republika. V okviru svoje dejavnosti je tržaški odbor izdelal tudi program praznovanj ob 50. obletnici Rimskega sporazuma. Odbor sestavljajo Sergio Bartole, Anna Maria Vinci, Patrizia Fasolato, Ad- riano Dugulin, Giulia Del Fabbro, Franco Rota in Dario Vici. Prva pobuda bo posvet na temo Republiška identiteta in Evropska unija, na katerem bo glavno poročilo podal predsednik ustavnega sodišča Valerio Onida. Posvet bo v ponedeljek, 4. junija, ob 10. uri na Trgovinski zbornici. Dodaten posvet bo 28. septembra in bo razdeljen na dva dela. Na njem bo govor o štirih temah, in sicer vloga ustavodajne skupščine, Trst in ustavodajna skupščina, vključitev Trsta v republiški sistem prek posebnega statuta Dežele FJK ter Trst in Evropa. Pokrajinska uprava bo prav tako septembra priredila natečaj za višje srednje šole na temo pripadnosti Italiji oz. Evropi in Rimskega sporazuma. Dijaki bodo lahko sprožili lastno domišljijo, saj bodo lahko svoja dela predstavili v obliki gledališkega teksta, glasbe, kratkometraž-ca, spletne strani itd. Pokrajina bo zmagovalcu podelila 6 tisoč evrov, ki bodo na razpolago šoli, npr. za izlet v Strasbourg. Na Velikem trgu se bo medtem danes ob 8.45 začelo praznovanje ustanovitve Republike Italije, ki bo odprto za vse občane. Po dvigu zastave bo višek ob 18.15, ko se bodo oddelki oboroženih sil zbrali na trgu. Na sporedu je med drugim podelitev zlate kolajne za civilne zasluge tržaški mestni policiji. Slovesnost se bo končala po 19.30 z nastopom skupine kotalkarjev. (ag) / TRST Sobota, 2. junija 2007 7 1 UPLINJEVALNIKA - Zaradi nepopoldne dokumentacije in drugih pomanjkljivosti Deželni odbor ni izrekel pozitivnega mnenja o okoljski sprejemljivosti načrtov V deželni večini pozitivni odzivi, po oceni FI in NZ pa je stališče Illyjeve uprave »pilatovsko « Ni pogojev, na osnovi katerih bi bilo mogoče izreči mnenje o okoljski sprejemljivosti načrtov za gradnjo uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu. Tako bi lahko povzeli stališče, ki ga je včeraj zavzel deželni odbor Fur-lanije-Julijske krajine do projektov, ki sta ju predstavili španski družbi Gas natural in Endesa za realizacijo plinskih terminalov na kopnem pri Trstu oz. sredi zaliva. »Deželni odbor je sklenil, da ne izreče mnenja o okoljski sprejemljivosti obeh načrtov, ker v obeh primerih ni na dokazan način izključena nevarnost za človeško zdravje in za okolje,« je zapisano v tiskovnem poročilu deželne uprave. Odbor je pri sprejemanju svojega stališča upošteval mnenje, ki so ga predhodno izrazile pristojne krajevne uprave, sicer pa v noti za tisk poudarja, da sta oba projekta predmet okoljske presoje na državni ravni. »V skladu z zakonom 349 iz leta 1986 se bo postopek sklenil z odredbo, ki jo bo sprejel minister za okolje sporazumno z ministrom za kulturne dobrine,« je rečeno v sporočilu za javnost. V tej perspektivi je deželni odbor sklenil, da bo ministrstvo za okolje opozoril na pomanjkljivosti v dokumentaciji in na druge hibe obeh projektov, oziroma da mu bo posredoval predpise, ki bi jih projekta morala po njegovem mnenju spoštovati, zlasti kar zadeva izpuste hladne in klorirane vode v morje, v primeru morskega terminala pa tudi kar zadeva negativen vpliv njegovega videza na razvoj turizma, še posebno v Gradežu. »Za primer, ko bi ministrstvo smatralo, da je mogoče premostiti težave načrtoval-ske in okoljske narave, deželni odbor že vnaprej iz previdnostnih razlogov pove, da bi bil pripravljen dati svoj pristanek k realizaciji kvečjemu enega terminala,« se zaključuje sporočilo za javnost. Zanimivo je, da je to stališče po seji deželnega odbora na tiskovni konferenci predstavila odbornica za premoženje Michela Del Tako naj bi izgledal morski plinski terminal po načrtu družbe Endesa Piero, in ne odbornik za okolje Gianfranco Moretton ali odbornik za infrastrukture Lo-dovico Sonego, ki bi bila po svojih pristojnostih za to poklicana. Niti predsednik Riccar-do Illy ni hotel zadeve osebno komentirati. Oglasili pa so se številni drugi predstavniki deželnega političnega življenja. Tako je deželni odbornik za kulturo Roberto Anto- naz, sicer predstavnik SKP, razodel, daje osebno volil proti zadevnemu sklepu. Po njegovem bi namreč deželni odbor moral izreči jasno negativno mnenje, medtem ko se je vzdržal. Sicer pa je Antonaz z zadovoljstvom podčrtal, da je deželni odbor znatno spremenil svoje prvotno pozitivno stališče. Načelnik LD v deželnem svetu Mauro Travanut in stran- kin deželni tajnik Bruno Zvech sta ocenila, da je odborova odločitev »odgovorna« in »dosledna«. Deželni tajnik SIK Stojan Spetič je z zadovoljstvom ugotovil, da je deželni odbor dejansko izrekel dvojni ne. Deželni svetnik Zelenih Alessandro Metz je dejal, da gre za »odlično novico«. Kritične pripombe pa je bilo slišati iz opozicijskih vrst. Načelnik For- za Italia v deželnem svetu Isidoro Gottardo je menil, da je Illy ev odbor zavzel »pilatovsko stališče«, njegov kolega iz vrst NZ Luca Ciriani je pristavil, da se Illy očitno boji nadaljnje izgube ljudskega konsenza, avtono-mistično-socialistični deželni svetnik Roberto De Gioia pa se je zavzel za razpis ljudskega glasovanja. 8 1 8 Sobota, 2. junija 2007 ITALIJA / ZGONIK - Sinoči so uradno odprli 43. razstavo vin Predvsem praznovanje uspešnega dela domačih ljudi Pozdravna nagovora župana Sardoča in odbornika Gustinčiča - Danes posvet o biomasah Otvoritveni dan Razstave vin v Zgo-niku je kljub deževnemu vremenu privabil kar nekaj udeležencev. Letošnja 43. izvedba vključuje poleg tradicionalne razstave in de-gustacije vin tudi več razvedrilnih in kulturnih utrinkov ter tipično kulinarično ponudbo. Uradna otvoritev tridnevne prireditve je potekala včeraj v vinoteki v Zgoniku, kjer so umetniki Kraškega okraja razstavljali svoje umetnine. Dežela FJK je poskrbela za finančno podporo projekta, za organizacijo pa je bila zadolžena Občina Zgonik, ki je v sodelovanju z več sosednjimi občinami in s številnimi krajevnimi kmetovalci pripravila bogat program, ki kaže na prizadevanje organizatorjev, da bi razširili paleto razvojnih možnosti Krasa v kmetijski in turistični dejavnosti, seveda ob spoštovanju kraškega okolja. Okoli 18. ure se je včeraj v vinoteki v Zgoniku zbralo kar nekaj občinstva, saj je dež prenehal padati že kako uro prej. Razstava vin se je uradno začela z otvoritvijo razstave umetnikov Kraškega okraja. Navzoči so prisluhnili priložnostnemu pozdravu župana Občine Zgonik Mirka Sardoča, ki je po- udaril, da ti dnevi hočejo biti na nek način prikaz in obračun celotnega kmečkega dela na teritoriju zgoniške občine. Levji delež gre seveda vinogradništvu, kije sicer najbolj razširjena in razvita kmetijska panoga v tržaški pokrajini, vendar ne smemo pozabiti, kot je pripomnil Sardoč, da se na tem območju vse bolj uveljavljajo tudi druge panoge, kot so cvetličarstvo, sirarstvo, čebelarstvo in pridelovanje oljk. Nato je besedo prevzel odbornik Igor Gustinčič, ki je najprej predstavil tridnevni program Razstave vin in nato še razstavo umetnikov Kraškega okraja, na kateri je 14 umetnikov z uporabo različnih motivov in tehnik prek slike in skulptu-re izrazilo svet. Razstava je namreč rezultat izvedbe evropskega projekta Kraški okraj -Distretto del Carso, v katerem sodeluje 12 občin z italijanskega in s slovenskega Krasa. Razstavljala sta tudi dva umetnika iz Zgo-nika: umetnostni kipar Paolo Hrovatin (obdelava kraškega kamna) in slikar Gianfran-co Volk. Ostali umetniki, v glavnem slikarji, ki so pripomogli k uspehu razstave so: Nadia Bencic, Milan Bizjak, Bogdan Butkovič, Mirjam Kocman, Franka Kovačič Andolšek, Božica Mihalič, Štefan Pahor, Mojca Sene-gačnik, Damjan Švara, Tatjana Tavčar, Mi-lovan Valič - Milo in Domine Doctor oziroma Marko Vodopivec. Otvoritvi je sledil bogat prigrizek s krajevnimi domačimi proizvodi. Okoli 19. ure pa so na županstvu odprli fotografsko razstavo otrok vrtca iz Ga-brovca ter osnovnih šol iz Saleža in Zgoni-ka. Na ogled so bile fotografije narave, domačih živali in kraške arhitekture. Najprej je prisotne pozdravil odbornik Igor Gustinčič, za njim pa Monika Hrovatin, predstavnica Kulturnega doma Briščiki, ki je poskrbel za organizacijo. Kasneje se je začelo ljudsko ocenjevanje vin enajstih kmetovalcev, ki proizvajajo različne vrste vina: vitovsko, malva-zijo, teran ter namizno belo in/ali črno vino. Ob 20. uri pa je ansambel Trije prašički poskrbel za prijetno glasbeno spremljavo. Drugi dan Razstave vin se bo začel danes ob 14.30 s strokovnim posvetom v dvorani občinskega sveta na temo Gozdne lesne biomase: priložnost za Kras. Srečanje je priredila Občina Zgonik v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in Kmečko zvezo. Da- Zgoniška občinska uprava je ob razstavi vin pripravila bogat vsebinski program, ki kaže na vizijo in željo po razvoju v skladu z naravnimi danostmi čezmejnega kraškega teritorija kroma nes in jutri bo na trgu pred županstvom tudi razstava kmetijske opreme in kotlov za učinkovito uporabo lesa v energetske namene ter živinorejska razstava, kjer se bodo otroci lahko za nekaj minutk sprehajali na konju. Ob 17.30 se bo začel brezplačni vodeni obisk botaničnega vrta Carsiana in pešpoti Riselce. Od 18. ure dalje bodo udeleženci lahko pokusili kulinarične ponudbe kioskov, malo zatem pa bo nastopila ženska klapa Camelia iz Opatije (ob 19. uri). Ob 19.30 se bo začelo ljudsko ocenjevanje vin, ob 20. uri pa bo vzdušje popestril ansambel Primorski fantje. Pester nedeljski program Razstave vin vključuje: čezmejni pohod Odprta meja 2007 od Pliskovice do Zgonika ob 15. uri, obeležje v Saležu 100-letnice rojstva Lojzeta Spacala, priložnostni poštni žig, ki bo na razpolago pred županstvom v Zgoniku od 14. ure do 20. ure, odprtje kioskov ob 17. uri, krajši kulturni program RD Pliska iz Pliskovice ob 18. uri, nagrajevanje vinogradnikov ob 18.30, glasbena skupina Venere Bariqu-e in ansambel Sonce pa bosta igrala od 19. ure dalje. (js) PROSEŠKA POSTAJA - Ob 63-letnici nacifašističnega zločina Spomin na obešene talce Jutrišnjo komemoracijo prirejata sekcija Vsedržavnega združenja partizanov in Mladinski krožek Prosek-Kontovel Na travniku pri Proseški postaji, ob kamniti piramidi-spomeniku se bodo jutri domačini poklonili desetim nedolžnim talcem, ki so jih nacifašis-ti na tem mestu obesili 29. maja 1944 iz represalije za uspešno izvedeno partizansko akcijo. Komemoracijo prirejata proseš-ko kontovelska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov ANPI in Mladinski krožek Prosek-Kontovel, začela pa se bo od 11. uri. Po ža lo stin ki God be ne ga druš tva Pro sek in po la ga -nju vencev bosta zapela moški pevski zbor Va si lij Mirk in žen ski cer kve ni pevski zbor s Proseka, medtem ko bodo člani Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka prispevali vrsto recitacij. O spominu na krvav dogodek izpred 63 let in o sedanjem političnem trenutku v Italiji in še posebej v naših krajih bosta spregovorila pokrajinski taj nik Slo ven ske kul tur no go spo dar -ske zveze Igor Gabrovec in predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov v italijanščini. Na Proseški postaji se bodo jutri spet poklonili spominu obešenih talcev kroma DRUGI TEDEN Forum SEP za kustose umetnosti Beneška palača Zorzi, kjer sicer domujejo uradi organizacije Unesco, bo 7. in 8. junija gostila tretjo izvedbo mednarodnega foruma Srednjeevropske pobude (SEP) za kustose sodobne umetnosti s področja srednje Evrope z naslovom Continental Breakfast. Outposts 2007. Gre za srečanje, ki je sicer del širše zastavljenega kulturnega projekta Continental Breakfast, tretji forum SEP-e pa pripravlja tržaški odbor Sodobni Trst pod okriljem Srednje evropske pobude (SEP) in Dežele FJK, pri realizaciji tokratne izvedbe pa bodo sodelovali še Dežela Veneto, tržaška in beneška Pokrajina ter tržaška in beneška Občina. Podrobnosti foruma za kustose sodobne umetnosti je na, srečanju z novinarji predstavila predsednica odbora Sodobni Trst Giuliana Carbi, ki je uvodoma izpostavila, da je osrednji namen in cilj te konference poglabljanje praktičnih in teoretičnih znanj, vezanih na delo kustosa pri koncipiranju in izvedbi raznih projektov in razstav. Projekt Continental Breakfast - Kontinentalni zajtrk ima bienalni značaj, v okviru konference pa se običajno predstavljajo kuratorji, direktorji galerij, muzejev in kulturnih centrov s področja različnih evropskih dežel. Kot je pojasnila Carbijeva, je forum idealna priložnost za izmenjavo znanj, izkušenj in mnenj med kulturnimi delavci iz srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, na letošnjem forumu pa bodo gostje v precep vzeli predvsem nove oblike organizacije in prilagajanja lokacij, ki so po tradiciji namenjene sodobni umetnosti, ter možnosti razpredanja mreže sodelovanj med različnimi umetniškimi subjekti. Pomemben segment projekta Continental Breakfast je interdisciplinaren pristop k obravnavanim argumentom, je še povedala Giuli-a na Car bi in do da la, da se bo do letošnjega foruma udeležili kustosi iz Italije, Bulgarije, Turčije, Estonije, Srbije, Slovenije, Makedonije, Rusije, Avstrije ter s Hr-vaš ke in Polj ske. Kulturniki bodo s predavanji začeli v četrtek, 7. junija (ob 9.30), in nadaljevali v petek, 8. junija. Na dvodnevnem srečanju bodo govorniki razgrnili probleme, s katerimi se sodobna umetnost sooča danes, dotaknili se bodo tudi novih izzivov, kijih prinaša to kulturno polje, preučili pa bodo tudi poslovne strategije, s katerimi bi lahko zagotavljali izdatna finančna sredstva za kulturne projekte, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo. Konferenco Continental Breakfast bo obogatil še spremljevalni program, ki predvideva koncert in video projekcijo. 7. junija, in sicer ob 13. uri, bodo gostje v palači Zorzi prisluhnili koncertu, ki ga bodo oblikovali Pietro Costantini na violini in Puccio Migliaccio ter Cesare D'Este na bobnih. Zadnji dan konference Continental Breakfast pa bo v znamenju video projekcije. V galeriji Nuova Icona (Gi-udecca 454) bodo ob 19. uri začeli s predvajanjem filma srbske umetnice Brede Beban, ki nosi naslov The most beautiful Woman in Gucha. Naj ob tem še povemo, da se omenjenega foruma lahko udeležijo vsi, ki jih zanima sodobna umetnost, predavanja pa bodo potekala v angleškem jeziku. Dodatne informacije je mogoče do bi ti na splet ni stra ni www.continentalbreakfast.org. (sč) / TRST Sobota, 2. junija 2007 9 1 ŠOLSTVO - Zamisel staršev požela uspeh Opčine: pobratenje osnovnih šol Franceta Bevka Poleg domače šole sodelovali še šoli Franceta Bevka iz Tolmina in Ljubljane Tudi kosilo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je utrdilo pobratenje osnovnih šol Francetga Bevka Starši učencev openske osnovne šole Franceta Bevka so imeli ob izteku prejšnjega šolskega leta fenomenal-no zamisel: »Zakaj ne bi pripravili skupno srečanje vseh slovenskih šol, ki nosijo ime po avtorju Kaplana Martina Čedrmaca, Pestrne, Lukca in njegovega škorca in drugih znanih povesti?« so si rekli. Zamisel je čez poletje postala predlog, ki je bil v začetku lanskega septembra primerno izoblikovan in po sre do van po droč ne mu sve tu open -skega didaktičnega ravnateljstva. Ta ga je prepričljivo osvojil in ga vključil v vzgojno izobraževalno ponudbo v letošnjem šolskem letu. Zamisel se je kot izvenšolska pobuda prelila v ob-šolsko dejavnost. Na openski šoli so se takoj angažirali, da bi poiskali stik z drugimi slovenskimi šolami Franceta Bevka. Iskanje ni bilo preveč zamudno, saj obstajata v Sloveniji le dve devetletki, poimenovani po Bevku: ena v Tolminu, druga v Ljubljani. Openska zamisel o pobratenju Bevkovih šol je tako v Tolminu kot v Ljubljani naletela na navdušen odziv. Mnogo je bilo telefonskih kontaktov, mnogo tudi konkretnih pripravljalnih dejanj, ves ta zaku-lis ni or ga ni za cij ski trud pa je po žel včeraj na Opčinah zaželjeno premie-ro: prvo srečanje osnovnih šol Franceta Bevka. Uvod v pobratenje treh šol je bila dobrodošlica, s katero so na openski osnovni šoli sprejeli male goste iz Tolmina in Ljubljane. Domači učenci so naj prej za pe li him no open ske šo -le, besedilo katere so sami napisali, uglas bil pa jo je pri zna ni open ski ki -tarist Marko Feri. Zatem je didaktična ravnateljica Stanka Čuk Sosič nakazala namen srečanja, vlogo slovenske šole v Italiji in predvsem pomen druževanja s sorodnimi šolami v ma-tič ni do mo vi ni. Gostujoči šoli so predstavljali učenci tretjih razredov, skupno z učitelji in ravnateljema, »Tolmninča-nom« Vladimirjem Maurijem in »Ljubljančanko« Majo Petkovšek. Ko so po ma li ci, ki so jo pri pra -vi li star ši open ske šo le, vsi open ski učenci in gostje iz Slovenije odpotovali z avtobusi na ogled Miramarske-ga gradu, je združena Bevkova druščina štela skupno 138 šolarjev, 13 spremljevalcev in tri ravnatelje. Na Mi ra ma ru so si učen ci in vzgojitelji ogledali Maksimilijanov dvo rec, nje gov vrt in trop ski park s tropskim rastlinjem in živopisanimi čivkajočimi in hrestajočimi pticami. Tretja etapa pobratenja Bevkovih šol je bi la dvo ra na Za druž ne kraš ke ban ke na Op či nah, kjer je tr -žaška občina pripravila gostom in domačim šolarjem kosilo. Sklepna prireditev pa je bila v Finžgarjevem do- mu, kjer so učenci openske osnovne šole pripravili za vrstnike iz Slovenije predstavico o smešnicah v open-skem narečju. Ob tem so še zapeli in zaplesali, ob koncu pa so v ta kulturni kotiček vključili tudi male goste iz Tolmina in Ljubljane. Med šolskim letom - in to je sodilo med konkretna pripravljalna dela na pobratenje - je poromala z Opčin v Tolmin in v Ljubljano pesem Mirana Košute Počitniška, da so se jo lahko Bevkovci iz Slovenije lepo naučili in včeraj skupno zapeli z mladimi prijatelji iz zamejstva. Pesem je bila pravšnja, saj je naslov že nakazal skorajšnji prihod priča ko va nih po čit nic. Pred iz te kom srečanja je bilo treba še izmenjati darila, ob čemer je openski šoli bogato pri sko či la na po moč Za druž na kraš -ka banka, veliko vlogo pri vsem pobratenju pa so s svojo vsestransko pomočjo odigrali njegovi pobudniki -star ši. Po bu da ne bo mu ha eno dnev -ni ca, saj so se vče raj do me ni li, da se bodo tri osnovne šole Franceta Bevka spet srečale, prihodnje leto v Tol-mi nu. Srečanje je resnično zelo lepo uspelo. A ne po besedah prirediteljev, temveč po oceni, ki jo je skupina učiteljev iz gostujočih šol izrekla ravnateljici Stanki Čuk Sosič: »Tako lepega sprejema in dobro organiziranega dne še nismo doživeli.« TRŽAŠKA OBČINA - Odbornik Bandelli Zelenice na Krasu niso »strateške« Zelenica v križišču na Vej ni za tržaško občinsko upravo ni »strateškega pomena«, kot so to na primer zelenice na nabrežju in v središču mesta. Tako je ocenil občinski odbornik za javna dela Fran co Ban del li v od go vor na vprašanje, ki sta mu ga zastavila rajonska svetnika na Zahodnem Krasu Albino Debernardi in Roberto Barnaba. Sredi aprila sta rajonska svetnika Forze Italia, to je desnosre-dinske koalicije, kiji pripada tudi Bandelli, vložila vprašanje o zeleni ci v kri ži šču na Vej ni, ob ces ti ki vodi proti tamkajšnjemu Marijinemu sve ti šču. V njem sta iz po sta - vi la »ver ski in tu ris tič ni po men sve ti šča na Vej ni« in ugo to vi la, da zelenica v križišču pod svetiščem zaradi slabega stanja, v katerem se že dalj časa nahaja, ni prav lepa »vizitka« za ta turistični kraj. De ber nar di in Bar na ba sta za to po zva la pred sed ni ka za -hodnokraškega rajonskega sveta Bru na Ru pla naj »po se že pri dr. An ge li Sel lo, di rek to ri ci od del ka za javno zelenje pri tržaški občini, da bi iz de la la na črt o pre u re -ditvi zelenice v križišču na Vejni, da bi jo s cvetjem in vrtnarskim posegom spremenili iz navadne zelenice iz periferije v "strateško zelenico".« Pred sed nik Ru pel je ta koj posredoval vprašanje dveh svetnikov Forze Italia tržaškemu odbor-ništvu za javna dela. Nekaj tednov kasneje mu je odgovoril odbornik za javna dela Franco Bandelli. Uvo do ma je po uda ril, da je sve ti -šče na Vej ni po memb no, kar pa ni mogoče trditi za križišče pod njim, vključ no z ze le ni co. Ob koncu je pojasnil zakaj: mestna uprava se je odločila, da smatra za »strateške« le zelenice v središču mesta in na nabrežju. VREME - Gasilci so spet imeli precej dela Danes v Zgoniku posvet o biomasah Danes ob 14.30 se bo v dvorani občinskega sveta v Zgoniku začel posvet o lesnih biomasah gozdnega izvora, ki ga je občina Zgonik uokvirila v 43. izvedbo Vinske razstave. Posvet prireja občina v sodelovanju s Kmečko zvezo, Tržaško trgovinsko zbornico in Zadružno kraško banko. Namen simpozija je okrepiti zavest, da je uporaba biomas v energetske namene priložnost tudi za kraški teritorij. Na posvetu bodo poleg uvodnih posegov zgoniškega župana Mirka Sardoča in predsednika Tržaške trgovinake zbornice Antonia Paolettija govorili številni strokovnjaki s tega področja, med njimi predstavnik Kmečke zveze iz Benečije Stefano Predan, Vsedržavni izvedenec za biomase Marino Berton, župan Podbonesca Piergiorgio Domenis, izvedenec univerze v Padovi Stefano Grigolato, pa še Nike Kranjc iz Zavoda za gozdove Slovenije, Emilio Gottardo kot direktor protipožarne sklužbe dežele FJK in Augusto Viola, deželni direktor za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele. Ženski iztrgal torbico, sedaj je za rešetkami Neki ženski je v Ul. Sinico iztrgal iz rok torbico in pobegnil. Verjetno je že mislil, da je na varnem, ko ga je policija ustavila in odpeljala v koronejski zapor, kjer čaka na zaslišanje. Žrtev ga je namreč podrobno opisala, povedala je tudi, s kakšnim avtomobilom se je odpeljal, in agenti so prišli do zaključka, da gre za 42-letnega Marca Sodomaca. Predsinočnjim okrog 20. ure so ga ustavili na Trgu Oberdan in ko ga je žrtev prepoznala na fotografiji, so ga aretirali. Špacapan o problemu suše na Krasu Deželni svetovalec Slovenske Skupnosti SSK Mirko Špacapan je na seji deželne večine s predsednikom Illy-jem, kjer je bilo govora o rebalansu proračuna, predlagal prispevke živinorejcem, ki so utrpeli škodo zaradi suše. Problem je namreč posebno pereč na Krasu, kjer so pogoji za delo in preživetje kmetovalcev posebno kritični. Špacapan je rekel, da bi z majhnimi sredstvi in z direktnimi prispevki živinorejcem, podobno kot pred tremi leti, omilili njihovo stisko in naredili pomemben korak v smeri zbliževanja s prebivalstvom. Predsednik Illy je obljubil, da bo odbornika Marsilia nagovoril, naj med svojimi sredstvi v rebalansu dobi primerne prispevke, za kar se mu je Špa-capan zahvalil tudi v imenu Kmečke zveze, ki ga je na problem opozorila. Voda v nižjih predelih mesta vdrla v kletne prostore in trgovine Tudi včeraj so imeli gasilci precej dela zaradi močnega naliva, klicali so jih predvsem iz nižjih predelov mesta, kjer je voda zalila nekaj kletnih prostorov in tr go vin. Po moč so nu di li tu di v ne ka -terih stanovanjih in osnovnošolskih poslopjih, v katere je curljalo s strehe. O kakšni večji škodi pa niso poročali. Ponekod je pritisk vode dvignil težke železne pokrove na mestni kanalizaciji in voda je drla po površju, zlasti na območju Cavane in Campo Mar-zia. Nekaj cest je bilo bolj podobnih potokom, avtomobilisti so imeli težave tudi na Nabrežju. Razmere pa so se kmalu normalizirale, podobno kot v okolici, kjer so ponekod imeli močne, a kratkotrajne nalive. Tako je bilo na Opčinah, pred poslopjem nižje srednje šole Srečka Kosovela. Na Trgu Piave, ob Ul. Coroneo, pa se je včeraj začel dvigati asfalt, morda je popustila kanalizacija ali cev. Odstranili so tamkaj parkirana vozila in pričeli z izkopavanjem, s katerim bodo nadaljevali danes. Ob nalivu se pred šolo S. Kosovela na Opčinah vsakokrat nabere velika luža vode kroma 10 1 8 Sobota, 2. junija 2007 ITALIJA / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 2. junija 2007 ERAZEM, PRAZNIK REPUBLIKE Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.28 - luna vzide ob 22.48 in zatone ob 5.43. Jutri, NEDELJA, 3. junija 2007 PAVLA temperatura zraka 24,5 stopinje C, zračni tlak 1006,3 mb ustaljen, veter 12 km na uro severo-zahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,8 stopinje C. [13 Lekarne U Kino Dvorana 2: 11.00, 16.15 18.15, 20.15 22.15 »Grindhouse-a prova di morte«; Dvorana 3: 11.00 »Mr.Bean's holiday«; 15.40, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »The Darwin Awards«; Dvorana 4: 17.15, 20.30, 22.15 »Turistas«; 15.40, 18.50, 22.15 »Cardio fitness«; 22.00 »Zo-diac«. SUPER - 17.00, 19.20, 22.00 »Zodiac«. TRŽIČ - KINEMAX - dvorana 1: 14.30, 17.30, 20.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 15.30, 18.30, 22.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; dvorana 3: 15.40, 17.50, 20.10, 22.15 »Grindhouse-a prova di morte«; dvorana 4: 15.10, 17.40 »Spider-man 3«; 20.00, 22.10 »La citta proibita«; dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Turistas«. H Čestitke NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040-635264). Sobota, 2. junija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Ferbetiči (040-212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040-638454), Ul. Bel-poggio 4 (040-306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040-232253). Fernetiči (040-416212) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040-416212) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040-635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - 17.15 »Mio fratello e figlio unico«; 19.00, 21.30 »La Vie en Rose«. AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. ARISTON - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Frank Gehry creatore di sogni«. CINECITY - 11.00, 12.30, 15.00, 15.40, 17.00, 18.10, 18.50, 20.30, 21.30, 22.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 10.45, 16.00, 19.00, 22.00 »Zodiac; 10.50, 15.00, 17.20, 19.50, 22.00 »Grindhouse-a prova di morte«; 10.45, 15.15, 18.00, 21.30 »Spider-man 3«; 11.00, 14.50, 18.35, 20.25, 22.15 «Turistas«; 11.00, 15.00, 16.45 »Nome in codice: brutto anatroccolo«. EXCELSIOR - 17.00, 19.30, 22.00 »Bre-akfast on Pluto«. EXCELSIOR AZZURRA -17.50, 20.00, 22.10 »Quattro minuti (Vier minuten)«. FELLINI - 16.30 »Spider-man 3«; 19.50, 22.10 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »La citta proibita«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.20, 22.20, »Il destino del nome«. KOPER - KOLOSEJ - 21.00, 23.30 »Po poroki«; 11.50, 15.10, 18.30, 21.50 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00, 23.55 »Zapiski o škandalu«; 17.00, 19.00 »Drkajva skupaj«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30, 18.15, 21.00 »Pirati dei Caraibi«; Niku se je pridružila sestra TEA. Srečni družini čestitajo otroci ter učno in neučno osebje otroškega vrtca »Just Košuta« iz Križa. Vsi na osnovni šoli Alberta Sirka v Križu se veselijo, ker je Jan sestrico TEO dobil. Staršema, Janu in Niku iskreno čestitajo. 0 Prireditve TK GALERIJA od 30. maja do 12. junija razstavlja Evgen Pancrazi »Utrinki Krasa«. Urnik kot Tržaška knjigarna. 43. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU danes, 2. junija: ob 14.30 v dvorani občinskega sveta posvet »GOZDNE LESNE BIOMASE: PRILOŽNOST ZA KRAS«, ob 17.30 vodeni obisk botaničnega vrta CARSIANA in pešpoti RISELCE, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop ženske kla-pe CAMELIA iz Opatije (Hr), od 19.30 do 23.00 ljudsko ocenjevanje vin, ob 20. uri ples z ansamblom PRIMORSKI FANTJE; jutri, 3. junija: ODPRTA MEJA 2007, ob 15. uri odhod iz Pliskovice, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program RD PLISKA iz Pliskovice, ob 18.30 nagrajevanje vinogradnikov, od 19. uri dalje ples z ansamblom VENERA BARIQUE in ansamblom SONCE, od 14. do 20. ure bo na razpolago priložnostni poštni žig ob 100-letnici rojstva L.Spacala. Urnik razstav: od 18. do 21. ure, na dvorišču šole »1.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja, ob raz-staviščnem prostoru pa živinorejska razstava. V primeru slabega vremena se bo prireditev nadaljevala v ponedeljek, 4. junija 2007. RAZSTAVA OB POIMENOVANJU OTROŠKEGA VRTCA V KRIŽU PO JUSTU KOŠUTI bo odprta v domu Alberta Sirka v Križu danes, 2. junija, od 17. do 19. ure in jutri, 3. junija, od 10. do 12. ure. SKD IGO GRUDEN vabi na premiero dveh Molierovih prizorov v izvedbi domače mladinske dramske skupine, režija Gregor Geč, jutri, 3. junija, ob 18. uri v dvorani Igo Gruden v Na-brežini. SKD LIPA vabi v okviru večerov Pesem na M'zarju v sredo, 6. junija, na prireditev »Otroci se predstavljajo« ob 19.30 v Bazovski dom na odprtje razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Trubar Kajuh in otrok vrtca U. Vrabec, ter ob 20.30 na M'zarju (v primeru slabega vremena v kinod-vorano) na nastop učencev osnovne šole in vrtca, otroške folklorne skupine Stu ledi in ansambla Mladi kraški muzikanti; v petek, 15. junija, ob 20.30 na M'zarju zaključni koncert domačih zborov OPZ Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, gost večera bo Godbeno društvo Prosek. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 7. junija, na koncert Tamburaškega ansambla SKD France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Pela bo Mar-jetka Popovski. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED IN COŠ STANKO GRUDEN vabita ob zaključku šolskega leta 2006/2007 na ogled igre »Pika Nogavička«, v četrtek, 7. junija 2007, ob 20.30, na šolsko dvorišče v Šempo-laju. SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 8. junija, ob 21. uri na koncert MoPZ Valentina Vodnika. Zbor vodi Anastazija Purič. Med odmorom bo kabaretni nastop Ingrid Verk in Petra Terčona. Nastop se bo odvijal pri Blažonovih v Dolini 221. KD ROVTE-KOLONKOVEC, Ul. Mon-tesernio 27, vabi na ogled videofilma, ki ga je posnel in sestavil Sergio Zoch-Čok, naslov: »Naša Katinara in okolica«, v soboto, 9. junija 2007, ob 20.30. MOPZ VASILIJ MIRK s Proseka in Kontovela v sodelovanju z ZSKD, prireja 35. srečanje Štiriperesna deteljica, ki združuje pobratene zbore s štirih koncev slovenskega narodnega prostora, ki bo v soboto, 9. junija ob 19. uri v športnem centru Er-vatti pri Briščikih. Toplo ste vabljeni vsi prijatelji in ljubitelji zborovskega petja. H Šolske vesti OSNOVNA ŠOLA AVGUST ČERNI- GOJ vabi na zaključno prireditev »Bom na morje vsak dan hodil«, ki bo v telovadnici na Kontovelu v sredo, 6. junija, ob 19. uri. Vsi toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča datume odprtih vrat družinam otrok, ki so vpisani v š.l.2007/08 v prvi letnik vrtca: 4.6. od 11.30 do 12.30 vrtec Prosek, 5.6. od 10.00 do 11.30 vrtec A. Fakin na Co-lu, 5.6. od 9.30 do 11.00 vrtec E. Kralj v Trebčah, 11.6. od 10.00 do 11.30 vrtec J. Košuta v Križu, 12. in 13.6. od 10.00 do 11.30 vrtec U. Vrabec v Bazovici, septembra vrtec A. Čok na Opčinah. ZAVODNI SVET ŽIGA ZOIS vabi vse deželne svetnike slovenskega zamejstva, podtajnika ministrstva za mednarodno trgovino in predstavnike sindikatov na sejo, ki bo na sedežu zavoda v torek, 5. junija, ob 18.00 uri. Razprava bo tekla o problemu krčenja stolic na našem zavodu. PRAZNIK KRUHA V ŠKEDNJU - malčki otroških vrtcev Škednja in Jakoba Ukmarja ter učenci osnovnih šol Ivan Grbec in M. G. Stepančič vabijo na otvoritev razstave »Biserčki preteklosti v današnjem življenju« s spletom iger, pesmi in plesov »Iz krušne peči«, v sredo, 6. junija, ob 18.30 v Domu Jakoba Ukmarja. Urnik razstave: v soboto, 9. junija, od 17.00 do 19.00, v nedeljo, 10. junija, od 11.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.00. DIJAKI SREDNJE ŠOLE SREČKA KOSOVELA z Opčin vabijo na zaključno šolsko prireditev s petjem in celovečerno igro Antona Ingoliča »Tajno društvo PGC«. Priredba in režija Lučka Susič. Vabljeni starši profesorji, bivši učenci in vsi prijatelji mladine. Predstava bo v Prosvetnem domu na Opčinah v četrtek, 7. junija, ob 19. uri. OSNOVNA ŠOLA ALBERTA SIRKA IN VRTEC JUSTA KOŠUTE iz Križa vabita na zaključno prireditev s pravljico »Po Evropi«, ki bo v četrtek, 7. junija, ob 19. uri v šolskih prostorih. V SOBOTO, 9. JUNIJA 2007 ob 11. uri v Marijinem domu pri Sv.Ivanu bodo učenci nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda uprizorili izvirni muzi-kal »Artakademija« - »Vsak v sebi nosi spretnost, samo tvoja je odločitev: mar boš sam'ga sebe izkazal, al bo v meglo vse zavito?«. 0 Mali oglasi OBRTNA CONA DOLINA v najem dajemo 3 urade po 90 kv.m, tudi skupaj, novi, s klimo, primerni tudi za laboratorij. Tel. 040228264 3357129924. PD Slovenec vabi na 7 v v parku Hribenca v Zabrežcu Danes, 2. junija: ob 19.00 nastop folklorne skupine STISKI BISERI iz Požarevca ob 20.00 ples z ansamblom MEGAMIX Jutri, 3. junija: ob 18.30 koncert pihalnega orkestra BREG in nastop folklorne skupine KUD SRPSKA SLOGA iz Vicenze ob 20.00 ples z ansamblom HAPPY DAY Vse tri dni razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru HI Osmice GOSTILNA NA KRASU išče izkušenega kuharja in gospo za pomoč v kuhinji. Nudimo dobre delovne pogoje. Tel. 320-1922872. V PIVNICI KARIŠ NA PESKU bo v soboto, 9. junija, živo in veselo! Dj Papež bo poskrbel za prijetno vzdušje, zapeljive kelnerce pa za suha grla. Med večerom bo žrebanje dveh listkov za Heineken Jammin' Festival v Benetkah. Toplo vabljeni! AUDI 80 2.0 prodam v dobrem stanju za 1.100 evrov. Tel. 340-2232538. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH išče za takojšnjo zaposlitev prodajalca za določen delovni čas. Tel. 040-211054 od 8.30 do 10.30. KULTURNO DRUŠTVO FRAN VEMURINI Domjo prireja 8., 9., 10. in 11. junija šagro na tRrmeoki PETEK, 8. JUNIJA ob 18. uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Happy Day SOBOTA, 9. JUNIJA ob 17. uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Witz Orchestra NEDELJA, tO. JUNIJA ob 17. uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Mi PONEDELJEK, If. JUNIJA ob 18. uri odprtje kioskov od 20. do 24. ure ples z ansamblom Sonce DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 328-3617053. IŠČEM DELO kot prodajalka ali šivilja. Tel. 335-252573. MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. 335-285063. MLADA IN POŠTENA gospa iz Slovenije išče delo 1 krat tedensko kot hišna pomočnica. Tel. 040-416615. OBIETTIVO LUCE zaposli izkušenega električarja. Tel. 335-6024673. PODARIM kopalno emailjirano kad 170x70 primerno za nabiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989. PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 2002 (december), prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim 4 zimske gume. Tel. na št. 335-387517. PRODAM DIATONIČNA HARMONIKA diatonično harmoniko melodija za 1250 evrov. Tel. 335-5387249. PRODAM dvosobno stanovanje v okolici Trsta, približno 90 kv. metrov, z vrtom in garažo. Klicati v večernih urah na št. 333-3620620. PRODAM enosobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico, 40 kv. m, v bližini ljudskega vrta, v popolnoma obnovljenem poslopju. Tel. 335-6002920. PRODAM motor honda dominator 650, letnik 90, dobro vzdrževan, cena po dogovoru. Tel. 329-8012528. PRODAMO KOMPLET OTROŠKO OPREMO in sicer: kombinirani otroški voziček z avtosedežem, s torbo in zimsko vrečo (abcdesign), ho-jico, stajico, gugalnik z igralnim centrom. Cena po dogovoru. Dele lahko kupite posamezno. Kličite na tel. št. 040-212649 ali 347-9637896. V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI iščemo 1-krat tedensko gospo za nego starejše osebe. Tel. 338-9714161. V PREČNIKU dajemo v najem obnovljeno in opremljeno hišo, primerno za 3-2 osebi. Tel. 338-9714161. Z DOLGOLETNO PRAKSO iščem delo za oskrbo starejše osebe. Tel.329-9289310. Danes se poročita Tjaša Kral in Angelo Giraud Vso srečo na skupni življenjski poti jima želi KD F. Venturini Danes se poročita Miriam Čermelj in Giuliano Gasparet Vse najboljše na skupni poti jima želijo mama, očka in Marta PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Medja vas št. 1). Tel. 040-208166. PRI REPI na Kontovelu sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Vabljeni! V SLIVNEM sta odprla osmico Ivo in Andrej Kralj. Prispevki OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040299450. Toplo vabljeni! DARJO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico. KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-200898. KOCIJANČIČI smo v Prebenegu osprli osmico. Nudimo domač prigrizek in prej kot ga spijemo prej bo mir v hiši. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu. OSMICO so odprli Coljevi v Samator-ci 53. Tel. 040-229586. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. V spomin na Gigija De Lorenzija, darujeta Vera in Jadranka z družino 25,00 evrov za Ribiški muzej v Križu in 25,00 evrov za poimenovanje kriškega vrtca po Justu Košuti. Namesto cvetja na grob drage Lidie Va-risco Gruden, daruje družina Brecelj iz Devina 100,00 evrov za MPZ Fantje izpod grmade. Mila in Damjan Gruden darujeta 500,00 evrov za SKD Igo Gruden. Ob 10. obletnici drage mame Pepke Ru-stje, se je spominja sin Ivan in daruje 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na ljubljeno Ireno Pegan por. Gruden darujeta mož Štefan in hči Daria 100,00 evrov za AŠD Sokol, 50,00 evrov za tabornike Rodu Modrega vala, 50,00 evrov za Jus Na-brežina, 50,00 evrov za SKD Igo Gruden in 50,00 evrov za Godbo na pihala Nabrežina.V spomin na drago Ireno Pegan por. Gruden darujejo Bruna Škerl ter Erika in Bogdan Milič 100,00 evrov za AŠD Sokol, 50,00 evrov za Jus Nabrežina in 50,00 evrov za tabornike Rodu Modrega vala. V spomin na Edvino Starc, darujejo Marina, Elena in Tamara Prašelj 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob gospe Irene Pegan Gruden, daruje Bruno Bertolino 20,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Ladija Miliča, daruje Andrej Legiša 20,00 evrov za raziskovalni projekt SPINAL. Pred petimi leti nas je zapustil Arturo Calabria. V njegov spomin daruje družina 50,00 evrov za pokrajinski VZPI-ANPI. V spomin na Edvino Starz poročeno Da-nieli, darujeta Vesela in Pepi Starc 25,00 evrov za ŠD Kontovel. / TRST Sobota, 2. junija 2007 1 1 Občina Zgonik REGION E AUTONSMA FRIULI VINEZIA GIUUA ] Furkmija Julijsko krajina 17) ZGONIK, JUNIJA 2007 DANES, 2. junija 2007 Ob 14.30 V DVORANI OBČINSKEGA SVETA Posvet »GOZDNE LESNE BIOMASE : PRILOŽNOST ZA KRAS« Ob 17.30 Vodeni obisk botaničnega vrta CARSIANA in pešpoti RISELCE Ob 18.00 Odprtje kioskov Ob 19.00 Nastop ženske klape CAMELIA iz Opatije (Hr) Od 19.30 do 23.00 Ljudsko ocenjevanje vin Ob 20.00 Ples z ansamblom PRIMORSKI FANTJE JUTRI, 3. junija 2007 Ob 15.00 ODPRTA MEJA 2007 - ODHOD IZ PLISKOVICE Ob 17.00 Odprtje kioskov Ob18.00 Kulturni program RD PLISKA iz Pliskovice Ob 18.30 NAGRAJEVANJE VINOGRADNIKOV Od 19.00 dalje Ples z ansamblom VENERA BARIOUE in ansamblom SONCE Na dvorišču šole »l.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja, ob razstaviščnem prostoru pa živinorejska razstava. Urnik razstav: od 18. do 21.ure V PRIMERU SLABEGA VREMENA SE BO PRIREDITEV NADALJEVALA V PONEDEUEK, 4. JUNIJA 2007 DOBRODOŠLI V ZGONIKU! S Izleti KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, Bolnice Franja in Bevkove domačije v Zakojci. Podrobnejše informacije in vpisovanja na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. VZPI/ANPI SEKCIJA KRIŽ v sodelovanju s KRUTom sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Istro jutri, 3. junija, ob 7. uri izpred spomenika padlim v NOB v Križu. KLUB PRIJATELJSTVA sporoča udeležencem, da bo odhod avtobusa za izlet na Brijone v ponedeljek, 4. junija, ob 7. uri s Trga Oberdan, ob 7.15 pa z Opčin pri tramvaju. Preverite veljavnost dokumentov. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v Nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 348-5289452. SPDT obvešča, da izlet na Srečanje obmejnih planinskih društev na programu 10. junija v Bohinju odpade, ker je organizator prenesel prireditev na kasnejši datum. KMEČKA ZVEZA prireja dne 17. junija izlet na Srečanje kmetov treh dežel - FJK, Koroške in Slovenije pri Naklem (Kranj). Cena 30,00 evrov, O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje in informacije na tel. 040-362941. SPDT vabi v nedeljo, 17. junija, na planinski izlet v Benečijo, kjer se bomo srečali s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Predvidena sta ogled Lan-derske jame in planinski pohod. Izlet je avtobusni. Člane prosimo, da se čimprej prijavijo na tel. št. 040220155 (Livio). KROŽEK KRUT sporoča, da je nekaj prostih mest za Mali Lošinj. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel.040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na glasbeni večer, ki ga organizira Kulturno društvo iz Hrva-tinov, danes, 2. junija, s pričetkom ob 19. uri v Kulturnem domu v Božičih. Toplo vabljeni! KRUT vabi vse tiste, ki so zainteresirani za počitnice v zdravilišču v Strunjanu v juniju, juliju in avgustu, da se čimprej prijavijo. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040-211113 ali na št. 335-8186940. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo dokumentarna razstava Branke Sulčič »Sto let Bohinjske proge in njen pomen za Nabrežino« odprta z naslednjim urnikom: danes, 2. junija, od 17. do 19. ure, jutri, 3. junija, od 10. do 12. ure. Vsakokrat bo možen voden ogled. Za info tel. št. 040-200620 (Mi-leva). PD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZA-BREŽCA vabi na 37. praznik vina, ki bo 1., 2. in 3. junija v parku Hriben-ca v Zabrežcu. Spored: danes, 2. junija, ob 19. uri nastop folklorne skupine Stiski biseri iz Požarevca, sledi ples z ansamblom Mega Mix; jutri, 3. junija, ob 18.30 koncert pihalnega orkestra Breg in nastop folklorne skupine KUD Srbska Sloga iz Vicenze. Sledi ples z ansamblom Happy day. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. VZPI ANPI SEKCIJA PROSEK IN MKPK jutri, 3. junija, ob 11. uri na proseški postaji tradicionalčno ko-memoracijo v spomin na talce. Toplo vabljeni! AŠZ SLOGA vabi člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. junija ob 20.30 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. Med občnim zborom bodo nagrajeni najuspešnejši športniki v letošnji sezoni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 4. junija, v Peterlinovo dvorano v Trstu, kjer bo ob 20.30 gost »ponedeljkovega večera« angleški zgodovinar dr. Sebastian Ritchie. Predstavil bo svojo knjigo »Naš človek v Jugoslaviji«, ki obravnava delo britanskih obveščevalnih služb med vojno. Avtorja bo predstavil John Earle, razgovor pa bo vodil Ivo Jevnikar. ORGANIZACIJSKI ODBOR KRAŠKE OHCETI vabi društva, ki nameravajo ob priliki tega praznika imeti osmi-co, na informativni sestanek v ponedeljek, 4. junija 2007, ob 20.30, v Bub-ničev dom, v Repnu. AŠD SLOGA pripravlja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka 11. do srede 20. junija 2007 in je namenjen deklicam in dečkom letnikov '95 in mlajšim. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 na telefonsko številko 040 635627 do 5. junija 2007. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da v torek, 5. junija 2007, odpade pevska vaja. Naslednja pevska vaja bo v torek, 12. junija 2007, ob 20.45. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV v sodelovanju s tržaško občino priredi v torek, 5. junija ob 18. uri v konferenčni hali na Trgu pri Sv. Jakobu št. 10 - vhod iz ul. Gramsci, predavanje na temo »Sladkorna bolezen in srčna obolenja«. Govoril bo prof. Luigi Cattin, direktor 3. oddelka tržaške bolnišnice, vodil bo dr. Giorgio Laus, prdsednik našega diabetičnega združenja. Vabljeni so vsi. FOTOVIDEO TRST 80 vabi v sredo, 6. junija, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, na predavanje Tatjane Tavčar z naslovom »Vloga fotografije v oglaševanju«. NK FC KRAS pod pokroviteljstvom OBČINE REPENTABOR vabi na NOGOMETNI KAMP za dečke in deklice letnikov 1996 2000 od ponedeljka 11. junija 2007 do sobote 16. junija 2007 na nogometnem igrišču v Repnu. Prijava in informacije: Mau-rizio 328-9518440, Roberta 3332939977. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da otroke prijavite najkasneje do 06. junija. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo mnenj dne 6.junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev - koncert Vlada Kreslina, ki bo v sredo 6. junija ob 18.30. Sam s kitaro bo predstavil svojo knjigo »Venci- povest o beltinški bandi«. Lepo vabljeni. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi v sredo, 6. junija ob 20.30 k Mi-liču v Zagradec na večer z naslovom »Vračanje besede« - srečanje ob poeziji, glasbi in kozarcu dobrega vina. O svojih novih pesniških zbirkah bosta spregovorila Marij Čuk in Ace Mermolja, predstavila pa ju bo pesnica in literarna zgodovinarka Ines Cergol. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na informativno srečanje z Zadružno kraško banko, v četrtek, 7. junija s pričetkom ob 19.30 v društvenih prostorih, Ul. D'Annunzio 62. Na družabnem večeru nam bodo bančni izvedenci spregovorili tudi o aktualni problematiki, ki je vezana na reformo odpravnin (TFR). Toplo vabljeni, vstop prost. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje in občinsko knjižnico, vabi na srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem v petek, 8. junija ob 17. uri v kulturnem centru »G. Millo« v Miljah, trg Republike 4. Književnika bo predstavila dr. Tatjana Rojc. Toplo vabljeni, vstop prost. KD FRAN VENTURINI DOMJO vabi na tradicionalno šagro na Krmenki, ki bo 8., 9., 10. in 11. junija na Krmenki. Spored: v petek, 8. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Happy day. V Soboto, 9. junija, od 20. ure dalje, ples z ansamblom Wic orchestra. V nedeljo, 10. junija ob 18. uri kulturni program, sledi ples z ansamblom Mi in v ponedeljek, 11. junija, od 20. ure dalje ples z ansamblom Sonce. Delovalo bodo dobro založeni kioski z mesnimi in ribjimi specialitetami na žaru. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 9. junija s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja.Za ples bo igral »Duo melody«. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 2. junija urad zaprt in da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno še v soboto 9., 16. in 23. junija. ŠKTD ZVEZA OCIZLA vabi v nedeljo, 10. junija na 7. pohod po tigrovski spominski krožni poti. Začetek ob 9. uri pred komunsko hišo v Ocisli. NORDIJSKA HOJA - POPOLDANSKI TEČAJ se bo začel v torek, 12. junija ob 17.30. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 04051377. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mla- dim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnosolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Drustva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel.št.: 3335062494. Vabi Skd Lonjer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Pe-tronio. Informacije in prijave na tel.št.: 3335062494. Vabi Skd Lonjer-Katinara. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze slovenskih kulturnih društev bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. + Nenadoma nas je zapustil Onelio Cumin Žalostno vest sporočajo žena, sinova, brat in svakinje ter vsi sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 4. junija ob 11.00 v kapelici na pokopališču v Vižovljah, odhod ob 10.40 iz mrtvašnice tržiške bolnišnice. Tržič, Sesljan, 2. junija 2007 Pogrebno podjetje Preschern Ob izgubi dragega očeta Oneliota izreka globoko sožalje sinovoma Lu-cianotu in Pinotu Jus Vižovlje 12 1 8 Sobota, 2. junija 2007 ITALIJA / TOMIZZOV DUH Ljudje v blatu, , ljudje iz blata 4 Milan Rakovac ! j Miroslav Krleža je volija jaku besidu; čeka se ki če zagasiti feral u balkanskoj krčmi, pak da vidimo ki če čigovu mater i »čibukaškoga li mu oca boga« (čibuk - bukin za španjulet, ča su nanj fumali največ muslimani!)). Pak još jiena »Frico-va« (šoranome Krleže) zajno za tin; tonemo u panonsko blato. Teofil Pančič, pisatelj in kolumnist beograjskega tednika Vreme, ki sem ga na tem mestu že navajal, eden gos tov le toš nje ga Fo ru ma To -mizza, mi je pripovedoval svojo osebno zgodbo feralu in blatu. Živel je v Zagrebu, oče, častnik JLA, je v osemdestih zavrnil premestitev ker j e sin, Srb, na vsak način hotel osta ti v Za gre bu. Po tem je iz bruh -nila vojna in Teofil je moral iz Zagreba. Naselil se je v družinski hišici v Vojvodini - prava K.u.K idila: po mestecu se sprehajajo mame z otroki, babice hodijo k maši, po širokih ravninskih cestah odzvanjajo pra vo slav ni in ka to liš ki zvo no -vi...medtem pa iz nekaj kilometrov oddaljenega Vukovarja, čez Donavo, grmijo topovske salve in se zemlja trese od eksplozij. Ko se zmrači, Teofil zgrožen gleda kako »ogenj bruha iz tal v nebo«. Odšel je iz svojega Zagreba od svojih, sedaj njegovi tolčejo njegove. Luč je ugasnjena in ce lo mes to to ne v pa non sko bla -to, iz katerega pod nebo sikajo peklenski zublji. Veli neki dan za HRT Azem Vllasi, prištinski odvjetnik, znameniti predsjednik omladine Jugoslavije i Titov ljubimac: «Kosovo ima pravni slijed za samostalnost, jer sve su negdanje federalne jedinice dobile status države, a i Kosovo je bilo federalna jedinica, ne samo auto-nomija unutar Srbije«. Pamtim kako je Vllasi nakon hapšenja rekao Miloševiču; pravit češ ti mene od blata! Kao bog Adama? Ljudi u ognju, ljudi u blatu, ljudi od blata i ognja. Jeziva balkanska metaforika. Se domišljan suoje balkanske inicijacije, san usta paf, kad san prvi bot čuja montenegrinsku beštemiju - »pas ti se mesa napo- teza«. Alora, vol dir, che te mori e che no i te se pe lis si, cus si che i ca -ni te strassinassi. I druga, ča se reče za dite kad zaspe, »spava k'o zaklan«! Navadan da dite spi »kako i andel«, kroz lita živeči i gradeči so-cijalizam-sa-ljudskim-likom, pamte-či škvad ri šte i Tu deš ke ka ko naž gi -nju naše hiže i žive ljude, pamteči brižne Talijane kako griedu ča; na bot san se navadija na blato i krv kad su brieki de novo rastizali naše mrtve po ten pa non sken bla tu, po tim gudurama Balkana. I na bot san vi-dija naše matere kako kunu kad su vozili jedanajst naših mrtvih pobi-jenih na spieči; uoni su »spavali k'o zaklani«, a žene istrijanske su klele fa šiš te - a za tr lo van se i si me i ime, ma oganj paklienski, ma prokleti bili pri ko su da vi ko vič ne ga... Sonja z Berma, ustala prez pu-os la kad je pro pa la »Pa zin ka« , naj -bolja istarska fabrika, lakonski i kompetentno razlaže Teofilu Panči-ču Ples mrtvaca Vincienca Kastav-ca u crikvici Svieta Marija na Škrli-nah; kralji i biškupi, butigeri i suci i težaki pliešu skupa plies mrtvač-ki. »Kad ti grobar preko riti/ zadnju grudu zemlje hiti/ nečeš više piti alkohol«, stolječima več pjeva se po balkanskim krčmama. »Dobro mi je, boljem se ne nadam, u čem hodam u tome i spavam«, stolječima več pjevaju hrvatski ratnici, noseči crve-ni rubac oko vrata, od Tridesetgo-dišnjeg rata, do nedavnih balkanskih ratova; la cravatta. In medtem ko se zaključuje poslednja epizoda rebalkanizacije Balkana - Kosovo, se s Pančičem strinjava: Nato - da! Ker bomo morda težje merili eden na drugega če bomo del iste vojske. EU - j a! Ker to pomeni povratek neusmiljenih dacarjev in financarjev in sodnikov beneške in avstrijske vrste, ki so nas pacificirali in civilizirali. Kajti, sam sem že sit svoje duše slovanske (»kdo je tebe, praSlo-van, plavati učil...«); anarholiberal-ne, nostalgične, sentimentalne, tople, človeške - krvoločne! GLASBENA MATICA - Druga zaključna akademija Harmonikarski oddelek iz Benečije prijetno presenečenje Tudi druga akademija učencev Glasbene Matice je povsem izpolnila pričakovanja, še zlasti pa so navdušili harmonikarji špetrske podružnice pod vodstvom Aleksandra Ipavca kroma Ob koncu šolskega leta in pred začetkom poletnega izpitnega roka ali počitnic izbrani učenci Glasbene matice zastopajo šolo na zaključnih, javnih koncertih. Letošnje akademije so se pričele prejšnji teden v baziliki svetega Silvestra, kjer se je v sredo odvijal tudi drugi večer niza. Če je bilo prvo srečanje monotematske narave z nastopom pianistov iz vseh razredov, je drugo srečanje ponudi- lo revijo mladih glasbenikov iz različnih oddelkov. Komorno izvajanje je imelo levji delež na tem večeru, ki se je pričel z okusno izvedbo dveh stavkov iz Lo-eilletove Triosonate v f duru. Flavtistki Ivana Milič in Lucia Jankovski, fagotist Jan Zobec in pianist Matjaž Zobec so pripravili uvodno točko pod zanesljivim mentorstvom Erike Slama. Lucia in Matjaž sta v duu poda- PLISKOVICA - Od četrtka do nedelje v Mladinskem hotelu Čar ustvarjalne delavnice mednarodnega projekta Interars Od četrtka se v prijetnem vzdušju Mladinskega hotela v Pliskovici mudijo umetniki udeleženci Četrte delavnice projekta »INTERARS Mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice«. V Pliskovici bodo do nedelje ustvarjali fotograf Samo Onič, slikarji Bruno Paladin, Marko Faganel, Luka Stoj-nič, video umetnica Manuela Paladin in glasbenika Martina Feri in Marko Čepak-Maki. »Pobuda Interars je zanimiva predvsem zaradi tega, ker se odvija v različnih krajih. Ne gre za klasično likovno kolonijo, ampak za razvejano zamisel, katero bi se splačalo ponoviti«, pravi slikar Bruno Paladin, tokratni predstavnik italijanskih umetnikov iz Rijeke. Delavnic Interars se vsakokrat udeležujejo različni umetniki, katerim je skupno to, da so predstavniki tako manjšinskih kot večinskih skupnosti iz obmejnega pasu. Interars,ki sodi v program pobude skupnosti Interreg IIIA ITA-SLO 2000-2006, je sedaj na polovici svojega življenja: prva umetniška delavnica je bila novembra 2006 na Jazbinah v Goriških Brdih, druga v Piranu konec januarja 2007, tretja v Na-diških dolinah aprila 2007, peta bo julija v Lonjerju. V drugi polovici leta 2007 bosta v Gorici in Kopru na sporedu razstavi umetniških del, ki jih bodo spodbudile delavnice. Ljubitelji umetnosti lahko do nedelje pridejo na obisk k umetnikom v Pliskovici: občinstvu je tudi namenjena plesna performance plesalk skupine MOSP pod mentorstvom Raffaele Petronio, ki bo na vrsti v soboto ob 18.30 v Mladinskem domu v Pliskovici tudi v slučaju deževnega vremena. Poleg glavnega nositelja projekta , ki je Društvo za umetnost KONS, kot aktivni partner sodeluje pri organizaciji Italijanska unija. Jana Pečar Ljubitelji umetnosti lahko danes ali jutri gredo na obisk delavnice, kjer bodo vsekakor dobrodošli A " fcL assa i£au m^ssBm la tudi ljudsko spevnost Cainovega Preludija in plesa, Ivana pa je skupaj s harfistko Tadej o Kralj oblikovala uspe lo to čko z Bi ze to vim Me nu e tom. Smisel za fraziranje in čustveno obvladanje skladb zaznamuje kitariste iz razreda Marka Ferija, ki so ga tokrat predstavljali Mitja Pertot, Veronika Carli in večkrat nagrajena Tanja Cibiz z njenim sporočilnim izvaja njem. Valentina DAloia, ena od najbolj dejavnih predstavnic godalnega oddelka (iz razreda Jagode Kjuder), je za to priliko pripravila stavek iz Seitz-ovega Koncerta v d duru, ki ga je zaigrala ob klavirski spremljavi Mire Fabjan. Med mladimi glasbeniki, ki iz leta v leto postajajo zrelejši in vedno bolj samozavestni je harfistka Tadeja Kralj (razred Marie Trost Conso-li) in to velja tudi za muzikaličnega violinista Paola Scabarja (razred Marka Bitežnika), ki se je tokrat soočil z nezanemarljivimi izvajalskimi zahtevami Paganinijevih skladb. Za razred violončela Petra Filipčiča sta nastopila Pi e ro Po lit ti in Ire ne Fer ro Ca sa -gran de, ki je iz bra la in ob ču te no iz -vedla židovsko molitev, Bruchovo »Kol nid re i«. Večer je sklenilo prav prijetno pre se ne če nje in si cer obisk gos tov iz Benečije. Zadnje točke programa so bile namreč zaupane učencem har-monikarskega oddelka špetrske Glasbene matice. Dirigent Aleksander Ipavec je sestavil za člane skupine do-padljiv program z izborom Goetzo-vih Dalmatinskih plesov in Galliano-jevo »Tango pour Claude«, pri kateri je poleg pianistke Paole Chiabudi-ni nas to pil kot gost tu di tro ben tač Matej Špacapan. Barviti toni in ritmi so zabavali izvajalce in poslušalce, ki so z iskrenim navdušenjem nagradili gostujoče glasbenike. Akademije Glasbene matice so se nadaljevale včeraj z drugim mešanim sporedom, ki sta ga obogatila slavnost nagrajevanja zaslužnih učencev in nastop letošnjega diplomanta, kitarista Bojana Kureta, s katerim se ustanova bliža do sež ku 100. di plo mi ra nih učen -cev. ROP media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia www.tmedia.it Prijeten dom za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 S čisto energijo do zanimivega davčnega popusta Da se je t.i. razviti del sveta z veliko zamudo zavedal škode, ki jo čezmerno koriščenje zemeljskih zakladov povzroča, je nedvomno. Zal se istočasno z zavedanjem ni pojavila tudi dovoljsnja (ali vsaj dovolj učinkovita) prizadevnost, da bi pravočasno začeli zamejitev tega razsula! Kjotski protokol, o katerem se veliko (a ne preveč) govori, načelno obvezuje države pristopnice k omejevanju oddajanja toplogrednih plinov, le-te naj bi skušale poskrbeti za znižanje onesnaževanja za približno 5 odstotkov v primerjavi z letom 1990. To pa naj bi se zgodilo v t.i. prvem ciljnem obdobju, v petletju 2008-2012. Kljub temu da gospodarski in politični interesi ostajajo gonilna sila meddržavnih odnosov, je pravzaprav ta mednarodni sporazum pomemben ko- rak naprej. Manj spodbudna je ugotovitev, da k njemu niso pristopile nekatere velesile, ki same ustvarjajo levji delež onesnaževanja. Skupno so države-podpisnice namreč odgovorne "le" za 61 odstotkov celotnega onesnaževanja, njih dobra volja je hvalevredna, a brez pristopa ZDA so cilji Kjotskega protokola praktično nedosegljivi! Konkretnih korakov na višji ravni je torej še vedno premalo: v Italiji se dalj časa pripravlja organski energetski načrt, ki naj bi splošno državno stanje preusmeril v boljšo bodočnost in nas nekako razrešil prevelike odvisnosti od tujih energetskih dobaviteljev. Na žalost je pozornost še vedno preveč usmerjena v iskanje dolgoročnih rešitev: tu pa tam se pojavljajo posamezne pobude, predvsem v nekaterih krajev- nih stvarnostih, ki že razpolagajo s fo-tovoltaičnimi sistemi, daljinskim ogrevanjem, obrati za koriščenjem biopli-nov, vetra in zemeljskih toplotnih tokov. Finančni zakon nagrajuje dobre odločitve Do vzdržljivega razvoja bomo verjetno prišli samo z lastnim prizadevanjem: morda je na to pomislil tudi sedanji finančni zakon, ki ugodno poplača vsakega, ki se v letošnjem letu odloči za postavitev sončnih kolek-torjev ali tudi za prekvalifikacijo obstoječega ogrevanja, in sicer s postavitvijo peči najvišje tehnološke kakovosti in primernega sistema za urejanje segrevanja. Finančni zakon za leto 2007 uvaja pojem energetskega varčevanja in koriščenja obnovljivih energetskih virov za obstoječe napeljave. Davčni popust znaša 55 % celotnega stroška za poseg, ki je uresničen in plačan v letu 2007, in odšteti si ga je mogoče v treh letnih obrokih. Priznan pa je odbitek na dolžnih zneskih: resnici na ljubo bi bilo res utopično, da bi država vračala denar! Ugodnosti se lahko poslužijo posamezniki oz. zasebniki (kar ni novost, v kolikor se za posameznike že dalj časa iz leta v leto obnavlja zakon z možnostjo 36 odstotnega davčnega popusta v obdobju 10 let). Prava novost pa je ta, da se med koristnike tokrat uvrščajo tudi podjetja in organizacije. To se pravi, da pride davčni popust v poštev za prevrednotenje energetske porabe stanovanj oz. hiš, pa tudi delovnih prostorov, podjetij, športnih, kulturnih in drugih središč splošne družbene namembnosti, domov za ostarele, zdravstvenih, šolskih in drugih tovrstnih objektov. Poslužijo se ga lahko lastniki, posestniki ali zgolj uporabniki. Pogoj, ki odloča o dodeljivosti davč- Ijf^- PROIZVODNJA IN INSTALACIJA KLEPARSTVA MARIO MUCCI & C. s.n.c. Ulica A. Gregorčič 20/2 • 34170 GORICA Tel. 0481/21828 • Fax 0481/524657 info@muccilattonerie.com • www.muccilattonerie.com nega popusta, je v zakonu zelo jasno nakazan s tem, da mora dokazno gradivo obsegati tudi poročilo poverjenega strokovnjaka (geometra, inženirja, arhitekta, načrtovalca...), ki v teku oz. ob zaključku del preveri učinkovitost posega, izmeri stopnjo doseženega varčevanja in v svoje poročilo vključi še nasvete za morebitno izboljšanje stanja. Bistveno je torej z izbranim posegom doseči visoko stopnjo energetskega varčevanja: v prvi vrsti nam mora biti v pomoč inštalater, ki preveri potrebe, svetuje materiale in tehnologijo, zagotovi učinkovitost svoje rešitve in jo je seveda tudi v stanju izvesti. Overovljeno potrdilo o energetski prekvalifikaciji pa uradno zakoliči doseženo mero izboljšanja na splošni energetski porabi stanovanja oz. stavbe. Dokument je za strokovnjaka, ki ga izdela, zelo obvezujoč, prav tako kot so jasno postavljeni parametri za varčevanje: v poštev torej pride samo material višje in dokazane kakovosti (pri čemer je soudeležen tudi proizvajalec). Morda se zdi vse zelo zapleteno, a konec koncev ni tako: dober strokovni nasvet, temeljita preučitev potreb uporabnikov in možnosti udejanjenja že sami po sebi zagotovijo uspeh. Odločitev je torej samo na nas! (dam) f MlV MM m \ gradnja in prenova GRADBENO PODJETJE Mob. 338.6313006 Tel. Fax 040.220573 Križ» 17 5-Trst t_ _ j mi iMli geom. Giancarlo FORAUS terma od analize do svetovanja in realizacije rarapMnaM.it.- mm »// KAKO VARČEVATI V SODELOVANJU Z NARAVO OTAimpianti p.i. Marko Ota IN IZKORISTITI 55% DAVČNEGA POPUSTA NA SONČNIH KOLEKTORJIH IN KONDENZACIJSKIH PEČEH (na osnovi finančnega zakona 2007 za zasebnike, podjetja in organizacije) OBRTNA CONA DOLINA www.termoideale.it / TRST Sobota, 2. junija 2007 38 1 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it NOVA GORICA - Med finančnim ministrstvom ter družbama HIT in Harrah's Pogajanja so se končala, megazabavišče ima zeleno luč Projekt bo v torek predstavljen v Ljubljani - So Američani dobili, kar so zahtevali? SSO - Povše o volitvah Zadovoljivo »Medsebojne delitve so bile odveč« »V danih razmerah zadovoljivo.« To je ocena volilnega izida v Gorici, ki jo na javnost naslavlja predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) za Goriško Janez Povše. »Volitve za novo goriško upravo so pokazale, da ni bilo mogoče doseči boljšega volilnega rezultata od tistega dela volivcev, ki so se odločili zaustaviti Brancatijevo levosre-dinsko usmeritev. Znotraj tega dejstva ni težko ugotoviti, da smo kot slovenska narodna skupnost vsekakor dosegli veliko oziroma to, kar se je v danih razmerah dalo doseči. Gotovo so bile odveč in nepotrebne naše medsebojne delitve, brez katerih bi petim izvoljenim občinskim svetnikom zanesljivo dodali še dva. V pogledu na celotno predvolilno in volilno dogajanje sta slej ko prej razvidna učinkovita vidljivost in rezultat stranke Slovenske skupnosti s tremi občinskimi oziroma 21 rajonskimi svetovalci, s čimer so v sozvočju z vsemi drugimi izvoljenimi slovenskimi predstavniki dani pogoji za skupen nastop pri vseh tistih prizadevanjih, ki so v interesu nadaljnjega razvoja celotne naše narodne skupnosti. Ob tem bo po mnenju Sveta slovenskih organizacij v prihodnosti še kako potrebno utrjevati sodelovanje z vsemi tistimi somišljeniki večinskega naroda, ki v takšni in drugačni različnosti ne vidijo ovire, ampak vsesplošno obogatitev, in to v mestu, v katerem živimo, kakor tudi na najširši evropski ravni,« zaključuje svojo oceno Janez Povše. Niko Trošt (zgoraj) in HIT-ov sedež v središču Nove Gorice bumbaca GORICA - Še brez odbora Mrzlično Marjetica pred obračunavanjem Potem ko je bilo napovedano, da bo novi župan Ettore Romoli včeraj ali najkasneje danes že predstavil odbor, je bila predstavitev odložena na ponedeljek ali naslednje dni. To je znamenje, da mrzlično potekajo pogajanja in da liste, ki so ga podprle, pritiskajo, naj ne odstopa od predvolilnih dogovorov. Včeraj je Fabio Gentile (NZ), kije za Gaetanom Valentijem (FI) prejel najvišje število preferenčnih glasov v desni sredini in je od nekdaj »naravni« kandidat za podžupana, povedal, da se z Ro-molijem še nista pomenila. Obračuni in obračunavanja potekajo tudi v taboru poražencev. Bellavitejeva koalicija se razdvaja; Forum se nagiba k Evropski levici, lista Per Gorizia pa išče sogovornike pri Marjetici in se pripravlja na pristop k Demokratski stranki. Vprašanje je, če se bo Bellavite opredelil in katero vlogo namerava odigravati v občinskem svetu. Potem ko je že padla glava občinskega tajnika LD, se na politično preverjanje pripravljajo pri Marjetici. V ponedeljek se bo sestal deželni vrh stranke, v torek pokrajinski, zatem pa še občinsko vodstvo. Poraženi županski kandidat Oljke Giulio Mosetti pravi, da se njegovo angažiranje sedaj seli v občinski svet, kjer lahko odigrava tudi vlogo razdiral-ca enotnosti desne sredine. »Zato je koristneje, če opozicija ne išče enotnosti za vsako ceno. Prizadeval pa si bom, da si bomo dali skupno koordinacijo,« dodaja Mosetti, ki se je o tem že menil z Bellavitejem in namerava v pogovore vključiti ravno tako poraženo župansko kandidatko Donatello Gironcoli. Pogajanja o gradnji turistično-zaba-viščnega centra na Goriškem med slovenskim ministrstvom za finance ter družbama HIT in Harrah's Entertainment so se po več kot letu dni, kot kaže, končala. Projekt bodo v torek predstavili v Ljubljani državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šir-celj, predsednik HIT-ove uprave Niko Trošt in podpredsednik Harrah'sove uprave Chuck Atwood. Po pisanju Dnevnika in Financ je sicer vlada že minuli četrtek z oznako »tajno« obravnavala gradnjo megazabavišča, v ponedeljek pa naj bi projekt o igralniški družbi predstavili severnoprimorskim županom. HIT je projekt megazabavišča skupaj z ameriško igralniško verigo Harrah's Entertainment prvič predstavil novembra 2005, nato pa so se začela pogajanja s finančnim ministrstvom, o vsebini in poteku katerih pa so bile vse vpletene strani redkobesedne. Pred meseci sta tako finančni minister Andrej Bajuk kot Šircelj, ki j e vodil vladno pogajalsko skupino, dopuščala možnost, da se bodo pogajanja končala še pred poletjem, kar se je očitno tudi zgodilo. Novogoričani naj bi v skupni mešani družbi imeli 51-odstot-ni lastniški delež, je povedal predsednik nadzornega sveta družbe HIT Viktor Baraga, pismo o nameri gradnje megazabavišča pa naj bi bil podpisali že prihodnji teden. Podrobnejših informacij zaenkrat ni mogoče dobiti, znano pa je da so Američani svoj vstop v investicijo pogojevali s spremembo davčne zakonodaje oz. znižanjem igralniških dajatev. Hkrati bi v skupni družbi, ki bo upravljala megazabavišče, radi imeli več kot petinski delež, kolikor sedaj pri igralništvu dovoljujejo slovenski zakoni. Sicer pa naj bi se po besedah novogoriškega župana Mirka Brulca že v ponedeljek predstavniki družb HIT in Harrah's sestali s se-vernoprimorskimi župani na temo megazabavišča, ki ga je vlada uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023. »Če je vlada res potrdila projekt, potem je skrajni čas, da se o tem začnejo pogovarjati tudi z lokalnimi skupnostmi. Zanima nas predvsem, kaj se bo zgodilo s koncesijskim denarjem,« je opozoril Brulc. Gradnji centra z več kot 800 sobami, ki naj bi ga lahko po besedah Nika Trošta dokončali v treh do štirih letih od dogovora z vlado, odločno nasprotuje slovenska rimskokatoliška cerkev, svoje nestrinjanje s projektom pa je izrazil tudi predsednik države Janez Drnovšek. (Sta) TRŽIČ - Pokrajina Ministra bumbaca Goriška pokrajina nasprotuje kotaciji na borzi družbe Fincantie-ri, zato pa je včeraj pozvala ministra za finance Tommasa Padoa Schioppo in ministra za javna dela Antonia Di Pietra, naj zamrznita postopek, ki vodi h kotiranju ladje-delniškega velikana. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta je dvome in pomisleke svojega odbora izrazil v pismu, v katerem je poudaril, da je družba Fincantieri med glavnimi gospodarskimi dejavniki v Furlani-ji-Julijski krajini in v goriški pokrajini nasploh. Po njegovih besedah Fincantieri ne potrebuje kotacije, saj bi si 800 milijonov evrov, predvidenih v industrijskem načrtu za razvoj produktivnih dejavnosti, lahko zagotovil tudi brez kotiranja na borzi. Pismu, ki ga je odposlal ministroma, je pristavil resolucijo proti kotaciji, ki jo je pokrajinski svet izglasoval 20. decembra lani. Razloge za nasprotovanje kotaciji Fincantierija je včeraj pojasnil tudi pokrajinski odbornik za delo Marino Visintin. Po njegovih besedah bi s privatizacijo izgubili nadzor nad ladjedelniško družbo, ki bi se lahko odločila za selitev dela proizvodnje v druge države. To bi oškodovalo mnoga mala podjetja iz goriške pokrajine, ki so vezana na ladjedelnico in ki zaposlujejo številne delavce. Visintin je tudi napovedal, da se bodo prihodnji teden pokrajinski upravitelji sestali z župani vseh občin tržiškega mesta okrožja, zato da bi se dogovorili za enotno stališče proti kotaciji družbe in da bi ga nato skupaj uspešneje in udarneje zagovarjali. (dr) SDI - Visintin »Primarne volitve tudi za deželo« »Primarne volitve tudi za izbiro kandidatov za deželni svet.« Recept za poenotenje leve sredine je včeraj sporočil pokrajinski tajnik Demokratičnih socialistov (SDI) in obenem pokrajinski odbornik Marino Visintin. Po njegovih besedah je treba vrniti verodostojnost levosre-dinski kolaciji, v ta namen pa je treba prisluhniti zahtevam volivcem, ki so po nedavnih razprtijah izgubili zaupanje v vodstva strank. Visintina je presenetil volilni izid v Krminu, kjer se ljudje očitno niso strinjali z odslo-vitvijo bivšega župana Claudia Cucu-ta, poraz v Gorici pa je po njegovi oceni rezultat prepirov v strankah in nepopularnih izbir. Kljub splošnemu poraznemu izidu so po Visintinovem mnenju Demokratični socialisti dosegli zadovoljiv rezultat, saj so obdržali isto število svetnikov v Krminu in Gorici. »Aleš Waltritsch je kandidiral na drugi listi, vendar je še vedno naš član,« je zaključil Visintin. ŠTANDREŽ - Včeraj so se začele slovesnosti ob 150. obletnici slovenske osnovne šole Odkrili ploščo z Erjavčevim imenom Od zaključka prenovitvenih del leta 1994je bilo poslopje brez vsakršnega napisa - Prihodnji petek slavnostna akademija Štandreški osnovnošolci na svečanosti ob odkritju plošče, ki jo je opaziti desno zgoraj, ob vhodu v šolsko stavbo bumbaca Pročelje štandreške osnovne šole, poimenovane po Franu Erjavcu, že nekaj dni krasi marmornata plošča, ki so jo včeraj dopoldne slovesno odkrili. Ob tej priložnosti so štandreški učenci oblikovali krajši kulturni program s pesmimi in branjem odlomkov iz Erjavčevih del, ki so bili posvečeni mačkam, konjem, puranom in drugim domačim živalim. Ploščo z imenom šole je zatem odkrila Ivanka Nanut, 91-letna domačinka, ki je leta 1922 obiskovala štandreš-ko osnovno šolo. Zatem je župnik Karlo Bolčina blagoslovil ploščo, katere osnutek je pripravil učitelj Silvan Bevčar, izdelalo pa jo je podjetje Nanut. Na odkritju so bili prisotni malčki iz štandreš-kega vrtca, starši, dedki in babice, predsednik rajonskega sveta iz Štandreža Marjan Brescia, deželni svetnik Mirko Špacapan, ravnateljici goriškega didaktičnega ravnateljstva Mirka Braini in nižje srednje šole Ivan Trinko Elizabeta Kovic. Ploščo so postavili s prispevkom štandreškega rajonskega sveta, sicer pa je bilo poslopje brez vsakega napisa od leta 1994, ko so se zaključila prenovitvena dela. Pred obnovo stavbe, ki se je pričela leta 1991, sta ob vhodu stali dve manjši tabli, vendar brez Erjevčevega imena. Z odkritjem plošče so se pričele slovesnosti ob 150-letnici štandreške osnovne šole. V torek, 5. junija, ob 20.30 bo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu predstavitev nove knjige Damjana Paulina »150 let slovenske šole v Štandrežu«. Ob 21. uri bo sledilo odprtje dokumentarne razstave v spodnjih prostorih župnijskega doma. V petek, 8. junija, ob 17.30 bo odprtje likovne razstave učencev v prostorih rajonskega sveta, ob 18.30 v telovadnici v Štandrežu pa slavnostna akademija. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 2. junija 2007 15 ŠTEVERJAN - Pokrajinska odbornica Mara Cernic o ukrepih proti divjim prašičem Domačini za večji odstrel in odpravo lovopusta Po mnenju izvedencev je treba merjasce odganjati z uporabo električnih pastirjev Briško grozdje, povrtnine, koruza in druge kulture so prava poslastica za divje prašiče, katerih število se strmo viša tudi na območju števerjanske občine, kjer se domačini zavzemajo za večji odstrel in za odpravo lovopusta. Pred nekaj leti so se merjasci začeli pojavljati na pobočjih Kalvarije in ob vznožju Sabotina, v zadnjih časih pa so vse bolj pogosti tudi v Števerjanu, kjer povzročajo veliko škodo na kmečkih površinah. Števerjanci so o težavah obvestili pokrajinsko odbornico za okolje Maro Cernic, ki je v sredo v prostorih kulturnega društva Briški grič na Bukovju v sodelovanju s števerjansko občinsko upravo sklicala srečanje o problematiki divjih prašičev. Ob prisotnosti podžupana Dominika Humarja, številnih domačinov, predsednika lovskega okraja Brda Maria Leopolija, števerjanskih lovcev in predstavnikov Kmečke zveze ter organizacij kmetovalcev CIA in Coldiretti sta poleg Cerničeve, ki je uvedla večer, spregovorila izvedenca Andrea Cadamuro z dežele in Renato Semenzato, ki je sodeloval s pokrajino pri pripravi študije o divjih prašičih. Z raziskavo, ki so jo po besedah od-bornice Mare Cernic pričeli pred približno enim letom, so ugotovili, da odstrel sam po sebi ne zagotavlja znižanja števila divjih prašičev. Na števerjanskem srečanju so pojasnili, da je treba divje prašiče odganjati od kmečkih površin z uporabo električnih pastirjev; kot uspešna se je doslej izkazala tudi posebna pena, ki s svojim vonjem odvrača merjasce od njiv in travnikov. Snov je goriška pokrajina preizkusila prva v Italiji, zaenkrat pa zgleda, daje učinkovita. Uvodnemu delu srečanja je sledila razprava, med katero so lovci izrazili mnenje, da bi bilo treba povišati število odstre-ljenih divjih prašičev in odpraviti lovopust. Lani so v Števerjanu uplenili vse predvidene kose divjadi, zato pa bo po vsej verjetnosti dežela v prihodnji lovski sezoni zvišala odstrel. Izvedenca sta pri tem razložila, da lov nima velikih učinkov na populacijo divjih prašičev, ker se živali veliko premikajo. Tudi če bi uplenili več divjadi, bi itak v Števerjan iz sosednjih krajev prišli novi divji prašiči. Ob tem so spregovorili tudi o varnosti, saj se merjasci radi sprehajajo po števerjanskih cestah, ob katerih bo treba namestiti opozorilne cestne znake. Domačini so k temu pristavili, da nekateri hranijo in nato opazujejo divjad, to pa počnejo blizu hiš. Po besedah Mare Cernic je tako početje povsem neumestno, saj živali s približevanjem naseljem izgubijo strah pred človekom. Zaradi tega bi bilo treba tudi v Števerjanu pomisliti na prepoved hranjenja divjih živali, kot so svojčas z odlokom storili v goriških občini. (dr) Škoda tudi na terasah Divji prašič je vsejed. Po godu mu je hrana rastlinskega in živalskega izvora, vsekakor pa večino v prehrani sestavljajo podzemski deli rastlin in plodovi. V zemljo zelo rad rije za nevretenčarji, s tem pa povzroča škodo na travnikih in njivah. V Brdih se njegova prisotnost veča zaradi obilne hrane, ki jo ima na razpolago v hrastovih in kostanjevih gozdovih, kjer zaradi številnih potokov ne manjka niti vode. Merjasec ima na voljo ogromno želoda in kostanjev, kot pri-boljšek pa si v poletnih mesecih rad privošči tudi grozdje, po-vrtnine in koruzo. Med svojimi pohodi po kmečkih površinah divji prašič pušča za sabo globoke razorje, ki so v Brdih vzrok za dodatno škodo. Ob močnem deževju si namreč voda utira pot skozi prekopana zemljišča in pri tem odnaša zemljo s teras. Ob večji nalivih prihaja v vinogradih in kmečkih površinah nasploh do manjših usadov, tako da ima vedno več briških kmetov veliko dela s ponovnim urejanjem svojih zemljišč. Srečanja na Bukovju so se udeležili številni domačini (zgoraj), pokrajinska odbornica Mara Cernic med uvodnim posegom (levo) bumbaca Nezadostni dokazi Slovenska državljana albanskega rodu, ki sta bila obtožena pomoči pri nezakonitem prečkanju državne meje, sta bila včeraj oproščena. Goriški sodnik je namreč presodil, da je dokazno gradivo proti njima nezadostno. 40-letni Fatmir Be-risha z bivališčem v Naklem in 31-letni Vlaznim Bajramaj iz kraja Zlokučane naj bi maja 2001 pospremila čez mejo v Italijo tri sodržavljane, in sicer s svojim avtomobilom z mariborsko registrsko tablico. Režiser nezakonitega prečkanja meje pa je bil neznanec, ki ga niso nikoli prijeli. Po prepričanju državnega tožilca naj bi vsakdo iz trojice plačal za prehod po 600 nemških mark. Zaradi nezadostnih dokazov je oprostitev Berishe in Bajramaja vprašal sam tožilec, sodnik pa je njegov predlog včeraj osvojil. Oviran promet v Števerjanu Na cesti med Bukovjem in Križiščem v Števerjanu je bil včeraj popolne nekaj časa oviran promet. Ob 17.30 so namreč goriški gasilci posegli, da bi očistili cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje. CAI na Broad Peak Odprava goriškega CAI-a pripravlja za letošnji julij vzpon na Broad Peak, v gorovju pakistanskega Karakoruma; odprava bo potekala s pokroviteljstvom goriške pokrajine, kjer bo v torek ob 12.30 tudi njena predstavitev. Vodena ogleda Danes in jutri, obakrat ob 17. uri, ponujajo Pokrajinski muzeji voden ogled razstave grafičnih listov Giovannija Battiste Piranesija v palači Attems-Petzenstein v Gorici. Potem ko je razstavo že obiskal nekdanji ambasador Sergio Romano, je obisk napovedal modni kreator Roberto Capucci. Odprte vinski kleti Vinska klet Goriška Brda prireja jutri za ljubitelje briških vin dan odprtih vrat. Med 10. in 18. uro bodo strokovnjaki obiskovalce vodili po proizvodnih in drugih prostorih ter odgovarjali na vprašanja; potekale bodo tudi vodene degustacije s predstavitvijo široke palete nagrajenih Zbori v Solkanu Društvo Slavec iz Solkana in ZKD iz Nove Gorice prirejata danes ob 19.30 koncert v solkanski dvorani športnega-kul-turnega centra (nekdanja karavla); nastopili bodo moški pevski zbor iz Štma-vra, mešani zbor Slavec, solistka Lavra Winkler, Janka Frančeškin na citrah in Zofija Nanut kot recitatorka. Pogrebni urad Iz goriškega pogrebnega urada sporočajo, da bo urad jutri med 8.30 in 10. uro izjemoma odprt. GORICA - Na pokrajini o Kosovu in pogojih za pomiritev Z vzgojo mladih do miru V Mitrovici si prizadevajo za vzpostavitev dialoga med narodnostnimi skupnostmi Posvet na pokrajini, na desni Marinčič bumbaca »Mlade je treba vzgajati k miru, starejše generacije pa spodbujati k priznanju napak, storjenih med vojno.« Le tako bo po besedah pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča lahko prišlo do pomiritve na Kosovem, kjer je na poti do sožitja med različnimi narodnimi skupnostmi še vedno veliko ovir. Goriška pokrajina je glavni koordinator projekta »Dialoghi di pace« (Dialogi miru), s katerim si prizadevajo za vzpostavitev tvornega dialoga in sodelovanja med različnimi jezikovnimi in narodnostnimi skupnostmi v mestu Mitrovica na Kosovu. V okviru omenjenega projekta so v sredo priredili posvet, kije potekal v pokrajinski sejni dvorani in na katerem sta bila prisotna tudi ravnatelj osnovne šole srbske enklave v Mitrovici Vu-ceta Milenkovic in predstavnica Združenja za mir na Kosovu Ad-vije Jashanica, sicer albanske narodnosti. Cilj posveta in projekta nasploh je vzpostavljanje konstruktivnih stikov med komponentami civilne družbe na Kosovem. Hkrati je tudi priložnost za učinkovitejšo usmerjanje pomoči, ki jo s svojo prisotnostjo na terenu zagotavljajo številne mirovne organizacije. Poleg goriške pokrajine sodelujejo pri projektu tudi pokrajina Benetke, občina Pa-dova in dežela FJK. Čeprav je bila napovedana, se sredinega posveta ni udeležila evropska poslanka Luisa Morgantini, ki pa je v zameno poslala sodelavko s sporočilom: »Na Kosovem veliko govorimo o pomiritvi, ki temelji na ločevanju, vendar mir ne pomeni zgolj, da ni vojne,« opozarja Morgantinijeva in dodaja: »Kulturo miru je treba širiti z načeli mednarodne kooperacije, ki si prizadeva za demokratizacijo in za sodelovanje civilne družbe.« TRŽIČ - Zavrnili prošnjo lastnika Ineosa Namembnost bo nespremenjena Tržiška občina ni ugodila prošnji lastništva tovarne Ineos, kije zahtevalo spremembo namembnosti zemljišča ob obratu v ulici Timavo. Dne 4. januarja je angleška družba vložila v tehnični urad tržiške občine zahtevo, na podlagi katere naj bi spremenili regulacijski načrt, tako da bi zemljišče pri tovarni plastičnih folij postalo industrijsko, medtem ko je bilo doslej namenjeno industrijskim storitvam. Po mnenju odbornika za urbanistiko tržiške občine Massima Schiava so pri Ineosu s spremembo namembnosti hoteli povečati vrednost zemljišča, ki ga nameravajo prodati, saj je tovarni napovedano skorajšnje zaprtje. Ne glede na to so prošnjo na zadnjem zasedanju občinskega sveta zavrnili, ker obrat stoji na območju, ki je v skupni pristojnosti dežele FJK, občine in industrijskega konzorcija. Občinski svet je zavrnil tudi prošnjo podjetja De Franceschi, kije zahtevalo, da bi bil del njegovega zemljišča namenjen industrijskim storitvam oz. navtiki. Zahteve niso sprejeli, ker bi po Schiavovih besedah razvoj navtike na območju tovarne De Franceschi zahteval tudi spremembe v cestnem omrežju. Negativno mnenje so izdali tudi za načrt, ki sta ga pripravili družbi Fincan-tieri in Ansaldo in kije predvidel novo železniško povezavo z njunima industrijskima obratoma. Postavitev novih tračnic bi zahtevala več sprememb v regulacijskem načrtu, saj bi si morali tovarni med sabo zamenjati nekaj sosednjih zemljišč. Ob tem bi morali spremeniti namembnost zelenih površin ob ulici Agraria, ki bi jih odkupila družba Ansaldo in na njih namestila svoje produktivne dejavnosti. Predlagani načrt so ovrgli, ker bi ga bilo treba pripraviti na podlagi širšega soglasja in obenem bolje preveriti, kdo je lastnik zemljišč, kjer bi speljali tračnice. 1 6 Sobota, 2. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / NEBLO - Brici res nočejo tujcev? Zastave spotike Elizabeto Reja in njenega moža, ki v stari družinski gostilni v Neblem urejata restavracijo s prenočišči, so pred dnevi obiskali policisti in zahtevali odstranitev zastav na hiši. Zakonca sta pred dvema letoma prišla iz Avstralije; Elizabeta je po rodu Bri-ka in je kot otrok nekaj let živela v Brdih, mož pa je italijanskega rodu. Policisti so se odzvali na pritožbo domačinov, češ da na hiši visijo tudi tuje zastave, kar naj bi bilo z zakonom prepovedano, in zagrozili z denarno kaznijo. Nato se je Rejeva obrnila na Stanislava Jesenovca, strokovnjaka za zastave ali, kot se sam imenuje, operativnega zastavoslovca. Ta je policiste obvestil, da zastave lahko visijo, če so v pravilnem vrstnem redu in pravilno obešene. Po novem za razobešanje zastav tudi ni več potrebno dovoljenje upravne enote. Komandir policijske postaje Dobrovo Igor Močnik je še enkrat natančno prebral 4. člen zakona o varstvu javnega reda in miru in ugotovil, da zastave lahko visijo na stavbah, kjer se izkazuje njihova namembnost. Tako bodo zastave ostale, razobešene po vrsti, najprej slovenska, nato zastava EU, potem po abecednem redu še zastave ostalih držav. Vendar se Elizabeta Reja in njen mož sprašujeta, zakaj in koga bi lahko zastave motile. Ob mejnem prehodu odpirata restavracijo in želita z zastavami privabiti turiste ter pokazati, da so vrata odprta vsem, to pa gre očitno nekaterim v nos. Pred dvema letoma sta zakonca prišla iz Avstralije, a ju Brici, kot pravita, ne sprejemajo. »Ne Zastave na gostišču, zaradi katerih je briška gospodarja obiskal policaj foto t.p. zavedajo se, v kakšni čudoviti deželi živijo in kako lepo se imajo, le zakaj si kvarijo življenje s podobnimi dejanji?« se čudi Rejeva in dodaja, da to seveda ne velja za vse Brice. V Brda sta prišla polna zanosa in načrtov, a se bojita, da jima bo nerazumevanje domačinov načrte prekrižalo. Saška Jug Končuje se »Preko« Danes se zaključuje glasbeni projekt »Preko 4 Oltre«, ki ga je v okviru programa Interreg III izpeljal goriški Kulturni dom v povezavi z deželo FJK. Za konec bo zamejska skupina Etnoploč trio s pevko Martino Feri nastopila v Železni kapli na avstrijskem Koroškem. Projekt »Preko« odigrava vlogo izvoznika naše kulturne stvarnosti. Prva poteza je bil nastop goriške skupine Zuf de Žur z Vladom Kreslinom v Št. Jakobu pri Beljaku, nato Etnoploč trio (s Kreslinom) na Madžarskem, kjer so se predstavili s skupinsko razstavo tudi goriški fotografi Skupine 75, na vrsti sta še Etnploč trio in Martina Feri v Železni kapli. Koncert, ki se bo začel ob 20.30, sodi tudi v okvir sodelovanja med Kulturnim domom iz Gorice in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. GORIŠKA BRDA - Sadeži predčasno zreli Praznične češnje bo zagotovil župan »Praznik češenj brez češenj bi čudno deloval,« pravi župan občine Brda Franc Mužič. Češnje so letos dozorele kar tri tedne prej kot ponavadi, zato so morali v Brdih organizatorji praznika in lokalni veljaki pošteno premisliti, kaj narediti. Še najbolj pozne sorte so na drevesih z vsakim dnem bolj črne in kličejo po obiranju, vendar kmetje vedo, da bodo na drevesu ostale več časa kot bi v hladilnici. Župan se je zato odločil, da bo občina največjim pridelovalcem češenj povrnila stroške v zameno, da sadeže pustijo na drevesih do konca naslednjega tedna. Tako naj bi zagotovili kakšne štiri tone češenj, tona pa naj bi na praznik počakala v hladilnici vinske kleti. Velike izbire češenj za praznik vsekakor ne bo, vendar naj bi jih bilo za vse dovolj. Sicer pa bo tradicionalni praznik potekal v takšni obliki kot zadnja leta. V petek, 8. junija, bo slavnostna seja občinskega sveta, zvečer pa bodo izbrali Miss češ-njev cvet, v soboto, 9. junija, bodo po Brdih potekale številne športne prireditve, med njimi kolesarski maraton, v nedeljo, 10. junija, pa bo osrednja prireditev. (sj) Çuido in (Danica Odkar sta zakon sklenila, 50 let, Cjuôezen vaju ni zapustila. Čestitamo vama, vnuki _-_i ¿3 Čestitke Danes praznuje v Vasi v Sovod-njah MIRICA GRUDEN 80. rojstni dan. Mnogo zdravja in lepih trenutkov ji želijo prav vsi sosedje. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481533349. DEŽURNA LEKARNAVTRŽIČU AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481 -410340. U Kino GORICA KINEMAXDvorana 1:15.00 -18.10 - 21.15 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 2:16.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«; 20.10 - 22.15 »La cit-ta proibita«. Dvorana 3: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Grindhouse - A prova di morte«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00 -17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 »History Boys«. Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 »Io, l'altro«. TRŽIČ KINEMAXDvorana 1:14.30 -17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 2: 15.30 - 18.30 - 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 15.40 - 17.50 - 20.10 - 22.15 »Grindhouse - A prova di morte«. Dvorana 4: 15.10 - 17.40 »Spider Man 3«; 20.00 - 22.10 »La citta proibita«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Turistas«. NOVA GORICA: 19.00 »Rocky Balboa«; 21.00 »Grozljiva žetev«. H Šolske vesti GLAS BE NA MATI CA GO RI CA sporoča, da potekajo brezplačne poskusne lekcije za razna glasbila. Prijave sprejemajo na tajništvu v Gorici na tel. 0481-531508. MLADINSKI DOM obvešča, da bo v torek, 5. junija, psihoterapevt Bogdan Žorž vodil dve srečanji: ob 17.30 bo tretješolcem, ki se pripravljajo na malo maturo, svetoval, kako lahko ohranijo umirjenost in zbranost pred in na izpitih; ob 18.30 pa bo dajal staršem bodočih dijakov, tj. otrok, Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2007 v Štandrežu - v župnijskem parku med lipami Danes, 2. junija 2007 ob 20. uri ples z ansamblom MALIBU' Jutri, 3. junija 2007 ob 19. uri nagrajevanje natečaja ex-tempore nastop MePZ Čepovan in dramskega odseka PD Štandrež s komedijo GREMO V TEATER ples z ansamblom KALAMARI Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. Bogat srečelov ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA ŽUPNIJA SV. ANDREJA vabita na KONCERT CERKVENIH PESMI NASTOPAJO: Mešani pevski zBor9(upa - 'Peč ¥evsl(a s/lupina S4J(grcC Komorni zBorJu&us Mešani pevsfe zBor Štandrež Mošfii pevsfe zBor M. FiCej Mešani pevslQ zBor Todgora Mešani pevs/fizBor Lojze fBratuž ŽUPNIJSKA CERKEV V ŠTANDREŽU NEDELJA, 10. JUNIJA 2007, OB 18. URI ki so izdelali peti razred OŠ, dragocene nasvete, kako naj ravnajo z njimi, da se bodo čimprej lotili dela samostojno in odgovorno (srečanje je seveda odprto tudi drugim staršem in vzgojiteljem); od 11. do 15. junija bo potekala priprava na izpite male mature (vpisi na sedežu MD do 31. maja); do 15. junija sprejemajo v Mladinskem domu vpise za novo šolsko leto s 25% popustom pri vpisnini; od 3. do 7. septembra bo priprava na vstop v srednjo šolo namenjena petošolcem; vpise sprejemajo do 15. junija na sedežu; za vpise in informacijeMladinski dom Gorica, ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. M Izleti DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 0481-78398 (Mila) in tel. 0481-78121 (Miloš). MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organiziravnedeljo,3.junija, vokvi-ru Kekčeve poti avtobusni izlet na Golico. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 6.30. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu; informacije na tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in tel. 0481-882328 (Marko Lutman) v večernih urah. SPDG prireja v nedeljo, 3. junija, izlet po Sebreljski planoti. Predvideva se več ur hoje po krožni poti do izhodišča pri vasi Reka v dolini Idrijce. Prevoz z osebnimi sredstvi. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši ob 8. uri; informacije na tel. 0481/81965. □ Obvestila GLASBENAMATICA GORICA vabistaršein člane na zaključne nastope učencev: Gorica, 4. junija, ob 17.30 in ob 19. uri v Dvorani KB Centra; Doberdob, 7. junija, ob 18. uri na sedežu društva Jezero; Sovodnje, 11. junija, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma. Osrednja akademija bo v Kulturnem domu v Gorici 5. junija ob 18. uri. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA organizira za italijanske osnovnošolce in dijake tečaj slovenskega jezika (90 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v pro- storih Mladinskega centra Nova Gorica). Tečaj je v celoti brezplačen; prijave preko elektronske pošte info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3333020. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2007: drevi ob 20. uri ples z ansamblom Malibù; 3. junija ob 19. uri nagrajevanje natečaja ex-tempore, nastop MePZ Čepovan in dramskega odseka PD Štandrež s komedijo Gremo v teater, ples z ansamblom Kalamari. ŠZ MLADOST vabi vse ljubitelje nogometa na občni zbor 4. junija ob 19. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu, na katerem bodo volitve za nov odbor. ŠZ OLYM PI A vabi na zaključno telovadno akademijo z naslovom TV Olympia v torek, 5. junija, ob 20. uri na drevoredu 20. septembra 85. Nastopajo vsi pripadniki društva (gym-play, minivolley, športna gimnastika, športna ritmična gimnastika in športno plesna skupina Olympia). 83 Prireditve 150 - LETNICA SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE V ŠTANDREŽU: torek, 5. junija, ob 20.30 predstavitev publikacije 150-let slovenske šole v Štandrežu v župnijski dvorani Anton Gregorčič in ob 21. uri odprtje dokumentarne razstave v spodnjih prostorih župnijskega doma; petek, 8. junija, ob 18.30 slavnostna jubilejna prireditev v občinski telovadnici v Štandrežu; šolska maša v štan-dreški cerkvi pri kateri se bodo spomnili pokojnih učiteljev in drugih, ki so poučevali in vodili štandreško šolo. V šolskih prostorih bo likovna razstava. KD SKALA GABRJE vabi v sredo, 6. junija, ob 20.30 na društveni sedež na predstavitev knjige »Nad Logem - La collina fra due mondi« domačina Mitje Jurna. Knjigo bo predstavil Vili Prinčič. PIH ALNI ORKESTER KRAS vabi na prireditev Glasbeni večeri, ki bo v župnijski dvorani v Doberdobu 7. junija z nastopom god-benega društva Nabrežina in pihalnega orkestra Ricmanje. Prireditev se bo zaključila 8. junija s koncertom Pihalnega orkestra Kras ob 60-letnici obnovitve društva. Kulturni dom v Gorici izreka iskreno sožalje Davidu Brezigar-ju iz Solkana in svojcem ob izgubi drage mame /— GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Predstavili program za sezono 2007/2008 Opera brez hiše, a s programom Predstave na Gospodarskem razstavišču in v Cankarjevem domu Ljubljanska operna hiša je trenutno v obnovi in dozidavi LJUBLJANA - Vprašanje Kje je opera?, je nekakšno vodilo ljubljanske operno-baletne hiše, ki je v fizičnem smislu zaradi obnove sicer ni, kar pa še ne po me ni, da je za stal program. Ravnatelj hiše Kristijan Ukmar je na včerajšnji novinarski konferenci za sezono 2007/2008 napovedal nekaj premier, številna gostovanja in sodelovanja, predvsem pa je še en krat opo zo ril, da so domicil našli v dvorani na Gospodarskem razstavišču in Cankarjevem domu. Na selitve operno-baletnega ansambla se je njegovo občinstvo, kot kaže, že navadilo, saj se število obiskovalcev v primerjavi s prejšnjimi sezonami ni zmanjšalo, Ukmar upa, da bo ta ko tu di v pri hod nos ti. Ljubitelje baletne umetnosti bo umetniški vodja baleta Jaš Otrin v sezoni 2007/2008 poskušal prepričati z baletnim večerom Yin & Yang koreografov Lea Mujiča in Roberta Northa. Otrin, ki se je po minulih predstavitvah slovenskih koreografij tokrat odločil za "evropski pogled", je napovedal še dva krajša bale ta ve li ke ga nem ške ga ko re o gra fa Uweta Scholza. Za lahkotnejše vzdušje bodo poskrbeli s Kalmanovo opereto Kneginja čardaša, ki jo bodo pripravili v koprodukciji z ljudskim gledališčem Rostock, kjer so zbrani veliki poznavalci operetnega žanra. Kot di ri gen ta sta na po ve da na Mar ko Gašperšič in Roland Seifert, režiral bo Mike Hahne. Za začetek leta 2008 je Ukmar napovedal Bizetovo Carmen, pri kateri bodo koprodukcijsko sodelovali tudi mariborski kolegi. Dirigiral bo Peter Feranec, režiral Charles Roubaud. Z Zagrebčani bodo moči pod režiserskim vodstvom Arna Bernauda združili v Puccinijevem Triptihu, je še napovedal Ukmar. Ob umet niš kem de lu se v pri -meru ljubljanske operno-baletne hiše postavlja še vrsta drugih vprašanj, tu di tis tih, po ve za nih s fi -nančnim stanjem. Znano je, da je bila hi ša v pre cej šnjih dol go vih, Uk -mar jih je ocenil na pol milijona ev-rov, to da iz gu ba se manj ša. Da bi občinstvo, kljub obnovi, os ta lo čim bolj po ve za no z oper no-ba let no hi šo, od apri la na Can kar -jevi 11 deluje informacijsko središče, kjer je mo go če vpi sa ti abon ma -je, si iz po so di ti DVD-je pred stav in izvedeti vse, kar zadeva trenutno domačo in tujo operno-baletno umetnost. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DOLINA Na K'luži V Petek, 22. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Dramska skupina KD Domovina iz Ospa nastopa s »Srečno vdovo«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. / Režija: Janusz Kica. Urniki: danes, 2., 6., 14., 15. in 16. junija ob 20.30. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 2. junija ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 4. junija ob 11.00 in 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. Produkcija 8. semestra AGRFT, premiera. V torek, 5. junija ob 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. Produkcija 8. semestra AGRFT. V sredo, 6. junija ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V četrtek, 7. junija ob 19.30 / Vladimir Bartol: »Alamut«. V koprodukciji s Salzburger Festspiele. V petek, 8. junija ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V ko-produkciji s Salzburger Festspiele. V soboto, 9. junija ob 19.30 / Samuel Beckett: »Čakajoč Godota«. Mala drama Danes, 2. junija ob 20.000 / Yasmina Reza: »Art«. V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 5. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V sredo, 6. junija ob 20.00 / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière«. Gostuje Muzeum Ljubljana. V četrtek, 7. junija ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V petek, 8. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 9. junija ob 20.00 / Ferdinand Bruckner: »Bolezen mladosti«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 2. junija ob 20.00 / Petr Zelen-ka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V ponedeljek, 4. in v torek, 5. junija ob 20.00 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V sredo, 6. junija ob 20.00 / Jean-Marie Chevret: »V drugo gre rado«. V četrtek, 7. in v petek, 8. junija ob 20.00 / A. L. Webber, T. Rice: »Jožef in njegov čudoviti pisani plašč«. V soboto, 9. junija ob 20.00 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V nedeljo, 10. junija ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. Mala scena MGL V torek, 5. junija ob 20.00 / Kim Kom-ljanec: »Kura nima jajc«. V sredo, 6. junija ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. Šentjakobsko gledališče Danes, 2. in v ponedeljek, 4. junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljanti-na«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. Cankarjev dom Danes, 2. junija ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Nastopa Mestno gledališče ljubljansko. ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V torek, 5. junija ob 20.00 / Armando Mariutti - flavta, Maria Gamboz - harfa in Elena Allegretto - violina. V torek, 12. junija ob 20.00 / Tina Goj-kovič - rog, Hermina Hudnik - klavir in Bor Zuljan - kitara. V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Jana Faj-diga - flavta in Meta Fajdiga - klavir. Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V torek, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«. / V okviru operne in baletne sezone 2006/07. Urnik: v soboto, 9. junija ob 20.30, v nedeljo, 10. junija ob 16.00, v torek, 12., v sredo, 13., v četrtek, 14. in v petek, 15. ob 20.30 ter v soboto, 16. junija ob 17.00. DOLINA Na dvorišču »Pri Blažonovih« V petek, 8. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop MoPZ V.Vodnik. Na K'luži V petek, 15. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop skupine The Robles. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 4. junija ob 20.30 / Gio-acchino Rossini: »Sevilski brivec«. Dirigent in pianist: Igor Švara. Opera v dveh dejanjih po režijski zasnovi Cirila Debevca - v slovenščini. _SLOVENIJA_ SOLKAN Športno-kulturni center - nekdanja karavla Danes, 2. junija ob 19.30 / Pevsko kulturno društvo »Slavec« Solkan in Zveza kulturnih društev Nova Gorica, prirejata zborovski koncert kjer bodo nastopili: Moški pevski zbor iz Štma-vra, Mešani pevski zbor Slavec Solkan, solistka Lavra Winkler, Janka Frančeškin na citrah in Zofija Nanut kot recitatorka. NOVA GORICA Točka ZKD Nova Gorica Danes, 2. junija ob 20.30 / Zaključni koncert Novogoriške tolkalske šole KOMBO Zlatka Kaučiča. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. V torek, 5. junija ob 20.15, Linhartova dvorana / »Cankarjev jazz '07«, Peter Brotzmann Chicago Tentet "10th Anniversary Tour«. V četrtek, 7. in v petek, 8. junija ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solist: Louis Lortie -klavir. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - 6. junij - 31. avgust 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elektra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - 8. junij - 31. avgust 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - 10. junij - Cerkev sv. Lovrenca ŠTANJEL OSREDNJA SLOVESNOST - 15. junij - Grad Štanjel Grafike - 15. junij - december 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - 15. junij - 15. oktober - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - 16. junij - 15. september - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco PRIREDITVE 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 DOLINA Torkla: "Junijski večeri 2007" - od 15. do 22. junija bo razstavljal Piero Conesta-bo. REPEN Galerija Kraška hiša: do nedelje, 10. junija bo na ogled razstava Leona Mah-niča »Kras in kamen«. Urnik: danes, 2. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, jutri, 3. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v soboto, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. KRIŽ Dom Alberta Sirka: razstava ob poimenovanju otroškega vrtca po Justu Košuti, bo odprta danes, 2. od 17.00 do 19.00 in jutri, 3. junija od 10.00 do 12.00. NABREŽINA SKD Igo Gruden obvešča, da bo dokumentarna razstava Branke Sulčič »Sto let Bohinjske proge in njen pomen za Nabrežino«, odprta z naslednjim urnikom: danes, 2. od 17.00 do 19.00 in jutri, 3. junija od 10.00 do 12.00. Vsakokrat bo možen voden ogled. Za informacije tel. št. 040200620 (Milva). GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi danes, 2. junija in 15. avgusta. Informacije na tel. 0481547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. ČEDAD Cerkev S. Maria dei Battuti: na ogled je fotografska razstava Riccarda Toffo-lettija »Znotraj vasi. Nediške doline 1968«. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava kipov Milenka Kočevarja. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): v četrtek, 7. junija, ob 20.00, odprtje razstave kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vse-mirje umetnosti«. Razstava bo na ogled do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od Sobota, 2. junija 2007 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: na ogled je mednarodna slovensko-češka razstava »Soška fronta 1915-1917«. _AVSTRIJA_ CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: na ogled je razstava »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). 1 8 Sobota, 2. junija 2007 ITALIJA / RIM - Prodi in Padoa Schioppa razrešila zapleten vozel DAN REPUBLIKE ¡K™ Visco vrnil pooblastilo, finančni prenov« stražniki imajo novega poveljnika politiko Gen. Speciale računski sodnik - Desna sredina: Vlada prekoračila pristojnosti RIM - Vincenzo Visco je vrnil pooblastilo v zvezi s finančnimi stražniki, namesto generala Roberta Specialeja je poveljstvo finančnih stražnikov prevzel general Cosimo D'Arrigo, vlada je začela postopek, s katerim bo gen. Speciale postal član računskega sodišča. Na ta način je vlada na svoji včerajšnji izredni seji skušala pomiriti vode in preprečiti razhajanja v večini pred sredino razpravo o primeru Visco-Speciale v senatu, kjer je Prodi tvegal poraz. Desna sredina pa je reagirala razjarjeno in vlado obtožila, da je prekoračila svoje pristojnosti. Ob koncu izredne seje je premier poudaril, da ceni potezo pod-ministra Visca in poudaril, da je povsem prepričan v korektnost njegovega ravnanja. V isti sapi pa je zagotovil, da »popolnoma zaupam finančnim stražnikom in njihovemu novemu poveljniku, ki bodo nadaljevali svoje delo odločno in korektno«. Podsekretar pri predsedstvu vlade Enrico Letta je med novinarsko konferenco po seji vlade pojasnil, daje Prodi med sejo prebral pismo, s katerim se je podminister Visco začasno odpovedal pooblastilu v zvezi s finančnimi stražniki. Pooblastilo je zopet prevzel gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa. Podsekretar je izrazil upanje, da bo Viscova odločitev pomirila vode. Dodal je, da bo po njegovem mnenju rešitev zapletenega problema prispevala k še večji odločnosti v boju proti davčni utaji. V pismu Prodiju je podminister dejal, da vrača pooblastilo, ker želi prispevati k hitri rešitvi problema in omogočiti finančnim stražnikom, da »v miru nadaljujejo z delom«. Poudaril pa je obenem, da je tarča znanstveno organizirane dezinformacije, katere cilj je predvsem razvrednotiti pomembne uspehe v boju proti davčni utaji. Dodal je, da so bile v tej kampanji zapisane o njem neresnične stvari, večkrat izkrivljene, pogosto pa gole laži. Afera, zaradi katere je Visco vrnil pooblastilo glede finančnih stražnikov, je izbruhnila na dan nekaj dni pred volitvami, ko je dnevnik Paola Berlusconija Il Giornale objavil zapisnik pričanja gen. Specialeja, ki naj bi lani poleti sodnikom zaupal, da je podminister Visco zahteval naj premesti častnike finančnih stražnikov, ki so raziskovali poskus zavarovalnice Unipol, da prevzame banko BNL. Milansko glavno tožilstvo, ki je raziskalo zadevo, v ravnanju podmini-stra ni zaznalo nobenega kaznivega dejanja. Začasno bo politično vodstvo finančnih stražnikov prevzel minister Padoa Schioppa, ki je zagotovil, da v Viscovem ravnanju ni bilo nič etično zgrešenega. Kljub temu pa je bil delni umik potreben, ker »je v nekaterih okoliščinah treba umiriti preveč razgreto politično vzdušje«. Minister se je zahvalil Viscu, »ker je vrnil mandat. Mislim, daje podminister res poštenjak«. Dodal je tudi, daje bila tudi zamenjava poveljnika finančnih stražnikov neizbežna. Po izredni seji vlade je tudi minister Antonio Di Pietro napovedal umik predloga resolucije, ki so ga predstavniki Italije vrednot vložili v senatu in ki bi bila lahko povzročila vladi in večini veliko preglavic. Kaže, daje gen. Speciale včeraj zjutraj v pogovoru z ministrom Padoo Schioppo najprej zavrnil predlog, naj bi prostovoljno odstopil. Popoldne pa je baje pristal na zamenjavo, sam pa bo postal član računskega sodišča. Rešitev, ki jo je izoblikovala vlada, pa je izzvala srdito repliko Doma svoboščin. V skupni izjavi za javnost so Silvio Berlusconi (FI), Gianfranco Fini (NZ), Lorenzo Cesa (UDC) in Umberto Bossi (SL) poudarili, daje vlada z odstavitvijo gen. Specialeja prestopila mejo svojih pristojnosti, demokracija v državi je po njihovi oceni ogrožena, razvrednoten je tudi poziv predsednika republike k dialogu. Opozicija napoveduje oster odgovor na »dejanje, ki je zelo hudo in ki nima podobnih v zgodovini republike«. Povsem različno pa je bilo mnenj voditelja KD za avtonomije Gianfranca Rotondija, po katerem je »je Visco dokazal poštenost, zadeva pa seveda še ni končana«. Giorgio Napolitano RIM - »Italijanski politični sistem in predstavniške institucije, začenši s parlamentom, lahko zopet pridobijo zaupanje ljudi, samo če bodo sposobne lotiti se nujnih reform.« O tem je prepričan predsednik republike Giorgio Napolitano, kot je poudaril včeraj v svojem sporočilu ob dnevu republike. Predsednik države je posvaril vse politične sile, da ne morejo več samo govoriti o reformah, ne da bi prišle do konkretnih rezultatov. Po njegovem mnenju so namreč nujno široko zastavljene reforme, ker bo to koristilo vsem. Pomembno vlogo pa v tem okviru lahko odigrajo tudi javno mnenje, družbene in kulturne organizacije, predvsem paje potrebna večja participacija državljanov. Predsednik države pa je prav tako prepričan, daje za reforme odločilnega pomena oblikovati rešitve, ki bodo imele v parlamentu široko podporo. Zaradi tega se je Napolitano vprašal, ali je kljub težavam in velikim razlikam med levo sredino in desno sredino, mogoče uskladiti stališča, ne da bi se večina in opozicija odpovedali svoji vlogi in ne da bi se nehala tekma za prevzem vladnega krmila? Predsednik države je prepričan, da je glede vsem skupnih problemov in pravil mogoče uskladiti stališča. Zato je ponovil svoj poziv vsem strankam, ker je »v igri prihodnost nas vseh«. Priložnost za skupno praznovanje je prav 2. junij, dan republike, ki mora biti skupen praznik državljanov, institucij, oboroženih sil in Italijanov po svetu. To je tudi priložnost za umirjen obračun prvega leta mandatne dobe in za projekte za prihodnost. Pri tem je takoj dodal, da ne bi bilo nesporazumov, da »ne mislim ocenjevati dela vlade in se vmešavati v debato med strankami, ker to ni v moji pristojnosti«. Podminister Vincenzo Visco je vrnil pooblastilo glede finančnih stražnikov, ohranil pa je ostale pristojnosti ansa RIM - Leva sredina Premier zagrozil z umikom, če Unija ne bo enotna RIM - Primer Visco je delno zasenčil ostale probleme, premier Romano Prodi pa je včerajšnji dopoldanski vrh s koalicijskimi partnerji izkoristil, da bi poudaril potrebo po enotnosti večine, predvsem pa, da bi začrtal kurz, ki naj bi vladi omogočil, da se izogne nevarnim čerem reforme pokojnin in socialne države in glede namembnosti davčnega presežka. Premier je med pogovorom s koalicijskimi partnerji uskladil novo strategijo, s katero naj bi pospešili vrsto reform, politika vlade pa naj bi bila tudi odgovor na malodušje, na katerega so opozorile nedavne upravne volitve. Potrebno je enotno nastopanje, ki mora priti do izraza tudi med vrhom Italija-ZDA, ki je v programu 9. junija. Zato je članom vlade predlagal, naj ne sodelujejo na demonstracijah proti Bushu, da ne bi vlada izpostavljena polemikam. Tudi med včerajšnjim srečanje je opozoril, da sam ne bo ohranil vladnega krmila, če ne bo trdne enotnosti v Uniji.. RIM - Predvajanje dokumentarnega filma BBC odmevalo tudi na politični sceni Vatikan: Krivične obtožbe na račun papeža Rekordna gledanost za Santorovo oddajo Anno Zero Michele Santoro med eno od oddaj Anno Zero, ki so dvignile veliko prahu VATIKAN - »Dokumentarni film BBC o duhovnikih pedofilih je nepravičen do dna duše, ko kritizira lik kardinala Ratzingerja, danes papeža Benedikta XVI.« Vatikan je po dvanajstih urah molka včeraj z izjavo tiskovnega predstavnika Federica Lombardija obsodil dokumentarni film britanske postaje in posredno tudi oddajo Micheleja San-tora Annozero, ki je v četrtek zvečer film predvajala. Papež je torej zaupal svojemu tiskovnemu predstavniku napad na BBC in posredno na Rai, ker je dokumentarni film predvajala. »Dokumentarni film obravnava problem s pristranskim pristopom in je hudo krivičen, ko obravnava uradne dokumente Cerkve, poleg tega pa povsem prezira naravo in cilj ukrepa,« je dejal tiskovni predstavnik Vatikana. Govoril je očitno o okrožnici, s katero je takrat še kardinal Ratzinger ukazal cerkveni hierarhiji, naj molči o pojavu pe-dofilije med duhovniki. Umazano perilo naj bi skratka prali doma. Santorova oddaja je v četrtek zabeležila rekordno gledanost, saj naj bi ji sledilo več kot 4.700.000 gledalcev. To je najvišja gledanost, ki jo je dosegel televizijski voditelj, od kar se je 14. septembra lani vrnil na ekran z Anno Zero po več kot petih letih prisilnega televizijskega molka. Prvi oddaji je sle- dilo skoraj 3.800.000 ljudi. Eden od gostov v oddaji je bil rektor lateranske univerze msgr. Rino Fi-sichella, kije nastopal zelo umirjeno. Ob koncu oddaje je ocenil, da » me ob tem dokumentarnem filmu preveva občutek globoke žalosti, saj govori o nedolžnih žrtvah, katerim smo vsi dolžni spoštovanje. Globoko prizadeti so bili tudi njihovi starši. O zadevi lahko rečemo marsikaj, poudaril pa bi predvsem, da je Cerkev blizu tem ljudem in deli z njimi njihovo globoko bolečino«. Dodal je, da tisti, ki so zlorabili otroke, ne bi smeli postati duhovniki, med njihovimi žrtvami pa je tudi Cerkev, saj so jo s svojim ravnanjem blatili. Obenem pa je Fi-sichella tudi obsodil prikaz dokumentarnega filma o vlogi kardinala Ratzigerja. »Trditev, da Ratzinger, Vatikan in kongregacija za doktrino vere niso naredili ničesar je globoka laž,« je poudaril. Santoro je po koncu oddaje pohvalil Fisichel-lo, ker je bil »sposoben soočanja, odločno je povedal svoje stališče, a je znal tudi prisluhniti drugim«. Desna sredina pa je včeraj ostro napadla televizijskega voditelja. »Šlo je za enostranski napad na Cerkev, oddaja je dejansko samo še en primer televizije - pravega medijskega smetišča,« so prepričani pri Domu svoboščin. Črpalkarji bodo stavkali en dan manj RIM - Črpalkarji bodo skrajšali za en dan stavko, ki je bila oklicana za prihodnji teden. Črpalke bodo zaprte od 19.30 5. junija do 19.30 7. junija. Tako je napovedala jamstvena komisija, potem ko se je predsednik Antonio Martone včeraj srečal s predstavniki vseh organizacij prodajalcev goriv. Martone je sogovornike pozval, naj skušajo zmanjšati nevšečnosti za uporabnike. Črpalkarje je prepričal, naj bodo obrati zaprti en dan manj, poleg tega pa je bilo zagotovljeno, da bodo odprte črpalke, ki jih bodo določile prefekture skupaj z občinami. Na avtocestah pa bo odprta ena črpalka vsakih sto kilometrov. Spaccino ni odgovoril na vprašanja sodnikov PERUGIA - Roberto Spaccino, ki je bil pred nekaj dnevi aretiran z obtožbo, da je umoril ženo Barbaro Cicioni in da je skušal prikriti umor s tem, da je simuliral rop, včeraj ni odgovoril na vprašanja sodnika za predhodni postopek. Zaslišanje je bilo zato zelo kratko. Odvetnika osumljenca Michele Titoli in Luca Gentili sta novinarjem povedala, da bo Spaccino v prihodnje, potem ko se bo posvetoval z njima, odgovarjal na vprašanja sodnikov. Tožilstvo pa je medtem predlagalo zaslišanje Spaccinovih otrok, ker sumi, da so vendarle kaj videli, sodnik za predhodni postopek pa se še ni odločil. Sodnik odredil prisilno privedbo Briatoreja MILAN - Prihodnji teden bo verjetno prišel prostovoljno v sodno dvorano na proces o zadevi Mediaset, razen če ne namerava nadaljevati merjenje moči s pravosodjem. Sodni senat milanskega kazenskega sodišča, ki sodi o problemu Mediaset, je včeraj namreč odredil, naj ka-rabinjerji prisilno privedejo podjetnika in športnega direktorja tima Renault na obravnavo 8. junija. Briatore bi bil moral pričati včeraj, vendar je poslal sodnemu senatu faks, s katerim je sporočal, da ima stalno bivališče v Veliki Britaniji in je zato prosil, da bi ga zaslišali v Londonu s pomočjo britanskih sodnikov. Sodniki pa teze niso sprejeli. / TRST Sobota, 2. junija 2007 19 1 HAAG - Srbski general je že v priporu v Scheveningenu Po aretaciji vojnega zločinca Tolimirja Srbija korak bliže EU Evropski komisar za širitev Rehn sporočil, da bo Bruselj obnovil pogajanja z Beogradom Evropski komisar za širitev Olli Rehn BERLIN - Danes prvi protestni shod Pred vrhom G8 protesti v Rostocku BERLIN - Tri dni pred vrhom G-8 v severnonemškem letovišču Heiligendamm bodo danes v bližnjem Rostocku priredili prve množične proteste proti srečanju voditeljev sedmih najrazvitejših industrijskih držav in Rusije. Na shodu se bo po pričakovanjih organizatorjev zbralo 100.000 ljudi. Protestnike je včeraj dodatno razburila odločitev upravnega sodišča Greifswald, kije prepovedalo demonstracije v obroču sedmih kilometrov okoli Hei-ligendamma, poročajo tuje tiskovne agencije. »To je udarec za miroljubne demonstrante in črn dan za svobodo zborovanj,« je pravni zastopnik protestnikov Carsten Gericke komentiral odločitev sodišča. Gericke je napovedal, da se bodo na sodbo pritožili na ustavnem sodišču. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo zahtevam protestnikov in odredilo, da je treba prepovedati le demonstracije v oddaljenosti 200 metrov od 2,5 metra visokega in 13 kilometrov dolgega plota, ki obdaja prizorišče vrha G-8, luksuzni hotel Kempinski v Heiligendammu. Upravno sodišče je to sodbo razveljavilo in odločilo, da vzpostavitev se-demkilometrskega pasu, v katerem so prepovedane demonstracije, »ne krši temeljne pravice do svobode zborovanja«. Govorec upravnega sodišča je odločitev utemeljil s posebno geografsko lego prizorišča. Po mnenju sodišča je le s tako obsežno prepovedjo mogoče preprečiti, da bi protestniki ovirali vozila policije, gasilcev in rešilcev. Pred današnjim shodom je ena izmed organizatork Ines Bermbach dejala, da pričakuje »močno, ampak mirno demonstracijo«. Protestniki bodo nastopili proti »smešni zamisli«, da lahko skupina G-8 ustvari mirnejši svet, medtem ko njene članice izvažajo orožje v Afriko, je dejala Bermbachova. Policija pričakuje izgrede na demonstracijah, potem ko je ob začetku tedna prišlo do izbruha nasilja na zborovanju 5000 protestnikov proti srečanju Evrope in Azije (ASEM) v Hamburgu. Policija je nasilneže, ki so metali kamenje, ukrotila s solzivcem in pendre-ki. Nemško združenje novinarjev (-DJV) je medtem ostro protestiralo proti temu, da je tiskovni urad nemške vlade zavrnil prošnje 20 levičarskih novinarjev, ki so se želeli akreditirati za poročanje o vrhu G-8. »Nastaja vtis, da želi vlada utišati kritično poročanje o vrhu G-8,« je dejal predsednik DJV Michael Konken. V tiskovnem uradu vlade so zavrnili trditve, da je šlo za politično odločitev. Za do-tične novinarje so v preveritvi s strani policije ugotovili, da bi njihova prisotnost na vrhu G-8 predstavljala varnostno tveganje, je dejal predstavnik BPA, kije poudaril, da so akreditirali 4700 novinarjev. (STA) HAAG, BEOGRAD - Potem ko je policija Republike srbske v četrtek aretirala tretjega najbolj iskanega ob-to žen ca haaš ke ga Med na rod ne ga so -dišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Zdravka Tolimirja, se zdi, da je Srbija korak bliže Evropski uniji. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je na mreč spo ro čil, da bo EU ob -novila pogajanja s Srbijo, in sicer bo datum določila po vrnitvi glavne haaš-ke tožilke Carle Del Ponte iz Beograda na podlagi njenih ugotovitev. Rehn sicer ocenjuje, da bi se lahko naslednji krog pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju nadaljeval že v začetku junija. Evropska komisija po njegovih besedah namreč ocenjuje, da je Srbija sedaj pokazala jasno zavezanost za popolno sodelovanje s haaškim sodiščem. Rehnova napoved je odziv na četrtkovo aretacijo Tolimirja, ki je sicer po njegovih besedah pomemben korak do aretacije dveh najbolj iskanih haaških obtožencev, političnih in vo-jaš kih po velj ni kov bo san skih Sr bov, Radovana Karadžiča in Ratka Mladiča. Tolimir je po četrtkovi aretaciji že v priporu v Scheveningenu, že v ponedeljek pa naj bi popoldan prvič stopil pred sodišče in se izrekel o krivdi. Kot je spo ro či lo haaš ko so diš če, ob tož ni ca Tolimirja med drugim bremeni poboja več kot 7000 bosanskih muslimanov iz Srebrenice julija 1995. »Obtožnica ga tudi bremeni ustvarjanja neznosnih življenjskih pogojev za prebivalce Srebrenice in Žepe ter prisiljevanja ljudi, naj zapustijo ta območja, ki so bila pod za šči to ZN. To li mir je bil ne po sred no od go vo ren po velj ni ku voj ske Re pub li -ke srbske Ratku Mladiču,« je med drugim zapisano v sporočilu. Tolimirja je policija Republike srbske prijela v četrtek v sodelovanju s srbsko policijo na območju Republike srb ske bli zu mes ta Bra tu nac, ko je skušal prečkati mejo med BiH in Srbijo brez dokumentov. Pred aretacijo pa naj bi se skrival v Srbiji. Iz sveta prihajajo pozitivni odzivi na aretacijo. Visoki predstavnik med na rod ne skup nos ti v BiH Chris ti -an Schwarz-Schilling je tako pozdravil aretacijo in poudaril, da gre za prvi primer, da je policija Republike srbske prijela kakega haaškega obtoženca. »Aretacija je izjemnega pomena,« je povedal. Predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajič je menil, da bo aretacija pripomogla k obnovi zaupanja med Haagom in Beogradom. Meni tudi, da gre za vel ik korak v smeri uresničevanja srbskih obveznosti do haaš ke ga so diš ča, ob tem pa ni že lel potrditi, da so s tem bližje aretaciji generala Ratka Mladiča. V Srbiji se je na aretacijo pozitivno odzvala tudi stranka G17 Plus, najmanjša koalicijska partnerka v vladi premiera Vojislava Koštunice. Kot so sporočili iz stranke, pričakujejo, da bo imela Tolimirjeva aretacija pozitivne učinke na obnovitev pogovorov o pridruževanju med EU in Srbijo Medtem pa je Srb ska ra di kal na stran ka ( SRS) najostreje obsodila Tolimirjevo aretacijo in »obnašanje« srbskih oblasti, pri tem pa so še napovedali, da bodo kmalu objavili podrobnosti in ozadje aretacije Tolimirja. S tem dogodkom, ki so ga »v obveščevalnem smislu v celoti iz-ved le srb ske ob las ti«, so na mreč v Sr -biji »padle vse maske«, je dejal generalni sekretar SRS Aleksandar Vučič. Kot »zelo pozitiven razvoj dogodkov« je aretacijo ocenil tudi Nato. Tiskovni predstavnik zavezništva James Appathura- i je pojasnil, da zato, ker kaže na sodelovanje s haaškim sodiščem in ker gre za zelo hude obtožbe, ki zahtevajo odgovore. Oblastem BiH je za aretacijo čestital tudi generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis. Kot je dejal v sporočilu za javnost, daje aretacija družinam žrtev iz Srebrenice upanje, da se bodo odgovorni za zločine le znašli pred roko pravice. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je prav tako pozdravil aretacijo, pa je ob tem pozval k aretaciji še pre os ta lih haaš kih ob to žen cev. Po -leg političnega in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, Radovana Karadžiča in Ratka Mladiča, so sedaj na begu še trije haaški obtoženci. Sedaj 58-letni Tolimir je bil med pokolom 8000 bošnjaških moških in fantov v Srebrenici leta 1995 glavni pomočnik generala Mladiča, sicer pa je bil njegov tesen sodelavec v času vojne v BiH (1992-1995), pristojen za obveščevalno dejavnost. Tolimir naj bi bil tudi ključni organizator mreže, ki sodeluje pri Mladičevem skrivanju. Tako bi lahko Tolimirjeva aretacija pripomogla tudi k prijetju Mladiča in ostalih haaških obtožencev, ki so na begu. Tea Šentjurc, Petra Miklavec/STA TRIPOLI - Zopet nevarna zaostritev V spopadih libanonke vojske s palestinskimi skrajneži 14 mrtvih TRIPOLI - V včerajšnjih spopadih med libanonsko vojsko in islamskimi skrajneži skupine Fatah al Islam v palestinskem begunskem taborišču Nar el Bared na severu Libanona je bilo po navedbah britanske televizije BBC ubitih 14 ljudi, od tega dva libanonska vojaka. Medtem so v taborišče, pred katerim se je že zjutraj zbralo kakih 50 libanonskih vojaških tankov in oklepnih vozil, slednji vstopili, vendar niso prodrli globoko. Nad taboriščem so se ves dan vili oblaki črnega dima, v 13 dneh spopadov pa je življenje izgubilo več kot 90 ljudi, med katerimi so tudi civilisti. Po navedbah ZN je sicer Nar el Bared že zapustilo okoli 25.000 ljudi. Medtem je libanonska vojska včeraj oborožene islamiste ponovno pozvala k predaji, Palestince, ki živijo v taborišču, pa, naj jim ne nudijo zavetja. »Vojaško poveljstvo poziva skrajneže, naj se predajo pravici in ponavlja odločenost, da jih bo preganjala, dokler to ne bo doseženo,« je sporočila libanonska vojska. Do vnovičnega zaostrovanja je Dim se je včeraj ves dan dvigal iz palestinskega taborišča Nar el Bared ansa prišlo po relativnem miru, ki so ga v zadnjih 24 urah zmotili le občasni streli. Tiskovni predstavnik libanonske vojske je dejal, da je do spopadov prišlo, ker so skrajneži z obstreljevanjem ceste, ki taborišče povezuje z bližnjim Tripoli-jem, onemogočili uporabo te ceste. Vojska se je zato »v dejanju legitimne obrambe« odzvala z natančnimi topovskimi streli, pri tem pa se je trudila pri- zanesti civilistom, je povedal neimenovani predstavnik. Obenem je zanikal poročila, da se pripravlja napad na taboriš če. Libanonska vojska že 13 dni ob pod po ri top niš tva ob le ga ta bo riš če, v katerem so se utrdili skrajneži. Vlada se je zavezala, da bo upornike zlomila, Fatah al Islam pa medtem prisega, da se bo boril do konca. EVTANAZIJA Doktor Smrt izpuščen na prostost Jack Kevorkian ansa DETROIT - Jack Kevorkian, znan pod nazivom »Doktor Smrt«, je včeraj po osmih letih zapustil zapor v zvezni državi Michigan, kjer je prestajal kazen zaradi umora. Kevorkian je bil leta 1999 obsojen na kazen od 10 do 25 let zapora, ker je usmrtil neozdravljivo bolnega Thomasa Youka, ki je hotel umreti, vendar zaradi hude bolezni tega sam ni mogel izvršiti. Kevorkian je posnetek evtanazije predal medijem in tožilci so ga privedli pred sodišče. Bolehni 79-letni Kevorkian v ZDA vzbuja mešane občutke, kot jih vzbuja tudi zamisel o pomoči pri samomoru bolnikom, ki nimajo upanja na ozdravitev. Kevorkian trdi, da je pomagal na drugi svet 130 ljudem, ki so ga za to prosili. Youk je trpel za tako imenovano Lou Gehrigovo boleznijo in zaradi odmrlih mišic ni mogel zagnati slavnega Kevorkianovega samomorilskega stroja, ki ga je zasnoval nekdanji patolog. Aparat mu je omogočil, da so si bolniki sami vbrizgali strup v žile in s tem je le pomagal pri samomoru, ni pa izvršil umora. Pri Yo-uku je bilo drugače in tožilstvo mu ni več moglo gledati skozi prste, še posebej zato, ker je dal Kevorkian posnetek televiziji CBS in je javno izzival oblasti, naj ga obtožijo, če si upajo. Želja se mu je uresničila. Kevorkian prihaja iz zapora leto in pol pred minimalnim rokom, ker se je za zapahi dobro obnašal. Vendar pa bo naslednji dve leti živel pod budnim očesom uradnikov za pogojne izpuste, ki bodo preverjali, ali se drži pravil. Poleg standardnih pravil prepovedi posedovanja orožja, druženja s kriminalci in uživanja mamil ter alkohola je moral Kevorkian pristati tudi na to, da ne bo nikomur pomagal umreti. Prav tako ne sme skrbeti za nikogar, ki je starejši od 62 let in ne more skrbeti sam zase. Kevorkian se bo sicer težko držal dogovorjenega, saj bo imel nemudoma po prihodu iz zapora številne priložnosti, da se spotakne. Že v soboto ima intervju za televizijo CBS, nato pa še za druge medije, v katerih bo zagovarjal svoja prepričanja. Kevorkian je v pogovoru za televizijsko postajo iz Detroita sicer dejal, da ga najbolj zanima miren spanec v lastni sobi brez smrčanja sojetnikov. Po drugi strani pa je napovedal, da bo še naprej zagovarjal legalizacijo samomora bolnikov ob pomoči zdravnikov, seveda v okvirih pogojnega izpusta. Med ameriškimi državami le Oregon dovoljuje pomoč pri samomoru bolnikom, ki jim zdravniki ne dajejo več kot šest mesecev življenja. Katoliška konferenca države Michigan je ob tej priložnosti objavila izjavo za javnost, v kateri izraža nasprotovanje poskusom legalizacije pomoči pri samomoru ali evtanazije, ker gre za napad na človeško življenje, dostojanstvo in celotno človeštvo. Katoliška konferenca sporoča, da si na smrt bolni zaslužijo obravnavo na dostojanstven in spoštljiv način ter nego in ljubezen ter tolažbo družine in prijateljev. (STA) 20 Sobota, 2. junija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it JADRANJE - Finale Louis Vuitton Cupa New Zealand dvoboj z Luno Rosso začel z zmago Italijanska jadrnica zaostala le osem sekund - Danes druga regata VALENCIA - Posadka Emirates Team New Zealand je dobila prvi dvoboj finala pokala Louis Vuitton, ki poteka v morju pred Valencio. Novoze-landci so s časom 1:29:33 za osem sekund ugnali Luno Rosso Challenge in v boju za izzivalca na pokalu Amerike povedli z 1:0. Team New Zealand je stalno vodil, člani italijanske posadke pa so se do zadnjega solidno upirali in taktik Torben Grael je skušal do zadnjega presenetiti. »Jadrali smo dobro. New Zealand je startal boljše in to prednost obdržal tudi do konca. Kljub porazu moramo biti zadovoljni,« je povedal Grael. Danes (ob 15. uri po La 7) bo na sporedu druga preizkušnja. Zmagovalec bo 23. junija začel dvo boj za 32. pokal Ame rike z bra nil -ci naslova švicarskim Alinghijem. Izid, finale pokala Louis Vuitton (na pet zmag), prvi dvoboj: Emirates Team New Zealand (NZl) -Luna Rossa Challenge (Ita) 1:0 (1:29:33/+ 0:08) Dvoboj med novozelandsko in italijansko jadrnico je bil ves čas napet ansa NOGOMET - Kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2008 Italija izrazit favorit proti Ferskim otokom Slovence čaka v Celju težka naloga z Romunijo Na otokih pod dansko suverenostjo, kjer živi 87 tisoč glav drobnice in le 48 tisoč prebivalcev, bo najbrž debitiral Tržačan Max Tonetto TORSHAVN (Ferski otoki), BLED - »Azzurri«so pod taktirko selektorja Roberta Donadonija včeraj na Ferskih otokih (na 18 otokih pod dansko suverenostjo živi približno 48 tisoč ljudi in 87 tisoč glav drobnice) trenirali pod rahlim dežjem in v gosti megli. Danes (začetek ob 20.45 po Rail) bodo vremenske razmere bržkone podobne in selektor domače ekipe Jogvam Martin Olsen obljublja ofenzivno igre domače selekcije. »V kolikor nam bo mogoče, bomo skušali napadati in stopiti na prste Italiji,« je dejal Olsen, kije kot najboljšega in najbolj izkušenega igralca Ferskih otokov omenil vratarja Mikkelsena (igral je tudi na Norveškem in na Škotskem). Donadoni bo tokrat najbrž dal priložnost tudi Tržačanu Maxu Tonettu, ki bo na krilu zamenjal izkušenega Zam-brotto. V napadu pa bo bržkone od začetka igral Inzaghi. Slovenska nogometna reprezentanca je dan pred današnjo kvalifikacijsko tekmo z Romunijo, ki se bo na celjski Areni Petrol pričela ob 20.45, v gorenjskem turističnem biseru Bledu pripravila novinarsko konferenco, prvi strokovni mož Matjaž Kek pa je obelodanil, da steber obrambe Boštjan Cesar še ni dokončno izgubljen za dvoboj z »evropskimi Brazilci«.»Odločitev o tem bo naša zdravniška služba prinesla v jutrišnjih (današnjih) dopoldanskih urah, če pa se bo pokazalo, da Cesar vendarle ne bo pripravljen za hude napore, potem bodo priložnost dobili Mitja Moerec, Luka Elsner ali Fabijan Cipot,« je uvo- doma dejal Mariborčan na slovenski se-lektorski klopi. »Ogledali smo si posnetke tekem romunske reprezentance, a tudi naše zadnje z Nizozemsko v Celju. Najbolj me je motila naša slaba predstava v začetku drugega polčasa, ko so igralci stali predaleč od Nizozemcev, ki pa tega na srečo niso izkoristili. V naslednjih dveh dvobojih se to ne sme ponoviti. Romuni odlično kombinirajo in so zelo močni v kratkih podajah in predložkih z obeh bokov. Gre za zelo uigrano zasedbo, glavna nevarnost pa grozi od Adriana Mutuja,« je igro Romunov ocenil Kek in dodal: »Moja želja je, da bi moji varovanci igrali 120-odstotno. Upam, da bomo zadovoljili našo nogometno javnost po točkovni plati, pa tudi s samo predsta- vo. Še vedno imam nekatere pomisleke glede začetne enajsterice. Morda bom v zadnjo zvezno vrsto postavil Roberta Korena in Nastjo Čeha, prav tako so nekateri dvomi glede igralcev v konici napada. Ali začeti dvoboj z visoko navezo Klemen Lavrič-Milivoj Novakovič ali pa s kombinacijo Lavrič-Ermin Rakovič.« Kek ni želel razkriti imen igralcev, ki bodo danes svoje soigralce spremljali na tribuni, je pa poudaril, da za tekmi v Celju in Temišvarju potrebuje prav vse igralce. Slovenci so v kvalifikacijski skupini G za EP 2008 po petih tekmah na petem mestu s štirimi točkami, Romuni pa so drugi z 11 točkami. U-21 - Kvalifikacije za EP 2009: Italija - Albanija 4:0 (strelci: Acquafre-sca, Dessena, Criscito, Lupoli) Hokej in line: Slovenija 5. Slovenska reprezentanca v inline hokeju je svetovno prvenstvo v nemškem Landshutu končala na petem mestu. V zadnji tekmi so Slovenci premagali Slovaško z 9:0. Z uspehom nad Slovaško je Slovenija dosegla najboljšo uvrstitev »risov« na koleščkih na dosedanjih prvenstvih. Barve Slovenije so na letošnjem SP branili vratarja Gašper Krošelj in Gregor Šolar, branilci Rok Nahtigal, Igor Hriberšek, Matic Kralj, Domen Vedlin, Bojan Zajc, Jan Loboda in Jaka Zupanc ter napadalci Nejc Sotlar, Eric Pance, Štefan Nahtigal, Rok Bav-daž, Marjan Manfreda, Dejan Zem-va, Denis Kadič in Tadej Nabergoj. Mazzari k Sampdorii Vodstvo Sampdorie je včeraj potrdilo, da bo ekipo iz Genove v prihodnjih dveh sezonah vodil Walter Maz-zarri, dosedanji trener Reggine. Slednja je kljub odbitku 11 točk zaradi vpletenosti v afero z nameščanjem izidov osvojila 14. mesto, medtem ko je Sampdoria končala na devetem mestu. Mazzarri je na klopi zamenjal Walterja Novellina, ki naj bi se preselil k Torinu. Reli: vodi Groenholm Finec Marcus Groenholm (Ford) vodi po prvem dnevu relija Akropo-lis v Grčiji, osme preizkušnje svetovnega prvenstva. Po osmih od skupno 21 hitrostnih preizkušenj ima Finec 8,3 sekunde naskoka pred Norvežanom Pettrom Solbergom (Subaru), tretji pa je Avstralec Chris Atkinson (Subaru), ki zaostaja devet sekund. Trikratni svetovni prvak Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je na četrtem mestu z 9,7 sekunde zaostanka. Slovenski predstavnik Andrej Jereb (Mitsubishi) je prvi dan relija končal na 23. mestu. Formula 1: tudi Valencia Španska Valencia je tudi uradno postala del koledarja dirk svetovnega prvenstva v formuli 1. Prireditelji dirke in šef najelitnejšega avtomobili-stičnega tekmovanja Bernie Eccle-stone so v Valencii podpisali sedemletno pogodbo. Mesto na vzhodni obali Španije bo prvo dirko F1 gostilo že prihodnje leto. Odbojka: Italija zmagala Prvi krog odbojkarske Svetovne lige: Italija - Francija 3:2 (25:20, 25:20, 22:25, 15:25, 17:15) Matej Černic je dosegel 16 točk. KOLESARSTVO - Italijanski »Giro« Schleck bo skušal stopiti na prste Di Luci Včeraj je slavil Španec Mayo - Danes 43 km dolg kronometer TREVISO - Španec Iban Mayo je zmagovalec 19. etape kolesarske dirke po Italiji. Tekmovalec ekipe Saunier Duval-Prodir je na 179 kilometrov dolgi preizkušnji med Trevisom in Co-mano Termejem za 43 sekund ugnal Giovannija Viscontija in za minuto in štiri sekunde njegovega rojaka Marca Marzana. Vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Italijan Danilo Di Luca (Li-quigas). Edini slovenski predstavnik Gorazd Štangelj je bil 46. in je skupno na 75. mestu.Svetovni prvak Italijan Paolo Bettini je bil na čelu štirinajsterice, ki je že po 27 kilometrih uprizorila prvi napad. Prikolesarili so si 37 sekund nas ko ka, na to pa se je začel lov. Šest -deset kilometrov po pobegu je glavnina ujela Bettinija, na polovici etape pa je bilo vseh 141 kolesarjev, ki so začeli etapo, v strnjeni skupini. Mayo, ki je v preteklosti mnogokrat veljal za skritega aduta na Tour de France, vendar pa tega statusa ni nikoli opravičil, je do prednosti prišel v spustu 70 kilometrov pred ciljem. Te- daj mu je med nalivom uspelo pobegniti skupaj z rojakom Albertom Losado. Italijani Stephano Garzelli, Visconti in Marzano ter Rus Jevgenij Petrov in Danec Michael Rasmussen so imeli v Riva Del Garda, 30 kilometrov pred ciljem, 24 sekund zaostanka za Špancema, glavnina pa je imela že tri minute in 38 sekund zaostanka. Do konca letošnje italijanske pentlje sta le še dve etapi. Danes čaka kolesarje 43 kilometrov dolg kronometer od Bardolina do Verone, ki bi lahko spremenil vrstni red na samem vrhu. Di Luca ima na mreč pred pre sene čenjem, Andyjem Schleckom iz Luksemburga, dve minuti in 24 sekund prednosti. »Še nikoli v življenju nisem bil v tako odlični formi. Težko bo, vendar pa se lahko na kronometru marsikaj zgodi. Mogo če pa bo imel Di Luca slabši dan, me -ni pa bo šlo vse po načrtih,« se je največjega uspeha v karieri, zmage na Gi-ru, nadejal Schleck, član danske ekipe CSC. V cilj 19. etape se je pripeljal kot 19., mesto za Di Luco. (STA) TENIS - Odprto prvenstvo Francije Volandri presenetljivo izločil Hrvata Ivana Ljubičica PARIZ - Najboljši teniški igralec zadnjih let Švicar Roger Federer nadaljuje uspešne nastope na odprtem prvenstvu Francije v Parizu. Na peščenih igriščih Roland Garrosa je prvi nosilec v tretjem krogu brez težav v uri in pol ugnal Italijana Potita Staraceja s 6:2,6:3 in 6:0. Za pravo presenečenje pa je poskrbel Volandri, ki je po petih setih izločil Hrvata Ljubičica (št. 7 na svetu) s 6:4, 4:6, 4:6. 6:3, 6:4. V osmino finala se je v ženski konkurenci prebila tudi če-trtopostavljena Srbkinja Jelena Jankovič, ki je s 6:4, 4:6 in 6:1 izločila 26. nosilko Američanko Venus Williams.»Bilo je neverjetno! Resnično sem dobro igrala. V tretjem nizu sem ostala zbrana in se osredotočila na svoje udarce. Niti za trenutek nisem pomislila, da bi lahko izgubila dvoboj,« je dejala Jankovičeva, ki je v tej sezoni osvojila že tri turnirje. Velenjčanka Katarina Srebotnik je v prvem krogu ženskih dvojic skupaj z Japonko Ai Sugijama s 6:7 (3), 7:5 in 6:2 premagala Čehinji Hradecko in Vora- 22-letna Beograjčanka Jelena Jankovič je v letošnji sezoni osvojila že tri turnirje ansa / ŠPORT Sobota, 2. junija 2007 21 OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIJADA - V organizaciji Športe šole Trst Izenačeni boji in doživet finale med dvema ognjema V Borovem športnem centru pri Svetem Ivanu so nastopile vse mestne osnovne šole Tradicionalna Osnovnošolska olimpijada, ki jo organizira Športna šola Trst, je na Stadion 1. maja privabila več kot 200 učencev didaktičnih ravnateljstev od Sv. Ivana in Sv. Jakoba. V atletskem troboju (skok, tek in met) so se tako pomerili učen ci vseh šes tih mest nih šol. Že ob devetih zjutraj je bilo v Borovem športnem centru vse živo. V mali dvorani so udeleženci olim-pijade metali medicinko, v veliki dvo ra ni pa so se pre izku ša li v sko -ku v daljavo in teku. Tudi na tribunah je bilo zelo živahno in pisano, saj so malčki bučno spodbujali prijatelje, ki so se potili na parketu. Ob zaključku troboja so malčki ob spremljavi koračnice Johanna Straus sa s pra pori šol in ob plos ka-nju staršev, ki so kljub delavniku v lepem številu prišli spodbujati sinove in hčer ke, pri ko ra kali v ve li ko dvorano Borovega športnega centra. Sledil je še veliki finale turnirja v igri med dvema ognjema. Na par ke tu sta se pome rili šoli Oto na Župančiča od Sv. Ivana in Frana Sa-leškega Finžgarja iz Barkovelj ob res glasnem navijanju sošolcev, ki so napolnili tribune »balona«. Srečanje Tekmovanja na 1. maju so bila zelo borbena. Še posebno napeta je bila finalna tekma v igri med dvema ognjema med šolama Finžgar in Župančič. Tudi navijači na tribuni so bili zelo glasni kroma je bilo zelo izenačeno in napeto. Prvo dejanje so osvojili učenci iz Barkovelj, vendar je Svetoivančanom us pelo ize na či ti in izsi li ti tretjo, od- lo čil no igro, ki se je raz plet la šele v zad njih sekun dah, saj je bi lo mi nu-to pred kon cem sta nje na par ke tu ize na čeno. Ob kon cu sre čanja je bi - lo veselje seveda nepopisno. Po res navdušuj očem finalu je bilo na vrsti še nagrajevanje. Najbolj še so se odrezali učen ci in učen -ke šole Frana Milčinskega, saj so domov odnesli kar 15 kolajn (4 zlate, 6 srebrnih in 5 bronastih). 7 medalj je osvojila šola Frana Saleškega Finžgarja (2, 4, 1), 5 šola Otona Župančiča (3, 1, 1), 3 Marice Gregorič Ste-pančič (1, 1, 1), šola Ivana Grbca pa je do mov odšla praz nih rok. Tre ba pa je pove da ti, da ima šola Gr bec le pr ve tri raz rede, ozi roma le osem učen cev in učenk. Medaljo so poleg prvih treh uvrščenih prejeli tudi vsi ostali udeleženci olimpijade, saj so se vsi uvrstili na končno četrto mesto. Vsaka šola je tudi prejela spominsko plaketo (nagrajevale so tri športnice ŠZ Bor, in sicer Petra Dilli, Katja Starec in Biserka Cesar), predsednik Šport ne šole Trst Mak si Kralj pa je zmagovalcu turnirja v igri med dvema og nje ma pode lil tudi pokal. Po na poru pa so se mal čki lah ko posladkali s krofom in čajem, tako da so domov odšli vsi zadovoljni. (RAS) Vrstni red po šolah: Milčinski 15 medalj, Finžgar 7, Župančič 5, Ribičič 3, Stepančič 3, Grbec 0. Finale turnirja med dvema ognjema: Finžgar - Župančič 1:2. KARATE - Shinkai KC Jutri pri Briščikih 17. pokal Zgonik Nad 200 karateistov se bo jutri pomerilo na mednarodnem 17. pokalu Zgonik, ki ga vsako leto organizira naše društvo Shinkai karate club. 17. izvedba bo letos potekala v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Najprej bodo na parket stopili najmlajši tekmovalci (ob 9. uri), sledili pa bodo nastopi sterajših (ob 11.30). Nastopili bodo štirje klubi iz naše dežele, zatem pa še društva iz Veneta in iz Slovenije. Zadnji trenutek so odpovedali svojo prisotnost karateisti iz Avstrije. Nogomet: poraz Primorca Gallery - Primorec 2:0 (1:0) PRIMOREC: Loigo, Emili, Man-freda, Santi, Braini, Meola (Cadel), La-ghezza (Parisi), Lanza (Ursic), Snidar, Pal-misano, Krevatin, trener Sorrentino. Trebenski Primorec je v drugem krogu turnirja »Il Giulia« pri Svetem Ivanu v Trstu izgubil proti ekipi Gallery. »Rdeče-beli« pa še niso zapustili svetoi-vanskega prizorišča, saj jih čaka v sredo odločilna tekma proti Opicini. Proti Galleryju je Primorec igral zelo sproščeno, imel je nekaj lepih priložnosti za gol, nasprotniki pa so bili boljše fizično pripravljeni in so na koncu tudi zasluženo zmagali. NARAŠČAJNIKI - Nogometaši Pomladi so v sredo in četrtek odigrali dve tekmi. V sredo so na turnirju na Opčinah (organizira ga Opicina) visoko izgubili proti San Luigiju (4:0). Kragljevi varovanci pa niso bili najbolj motivirani, saj so si pred tem že zagotovili nastop v polfina-lu, ki bo v torek ob 19.30. Slaba novica je, da se je na tekmo na Opčinah poškodoval Jan Čok, ki ima nogo v mavcu. V četrtek pa so na turnirju v Ogleju igrali neodločeno 1:1 proti solidni San-giorgini. Pomlad je povedla po lepem zadetku Aljoše Čoka. Furlanska enajsteri-ca pa je izenačila šele minuto pred koncem tekme. Jutri bo Pomlad igrala v Stras-soldu pri Červinjanu proti pordenonski ekipi Aurora. REPREZENTANCI - Danes bodo v Karniji na sporedu finalne tekme mladinskih pokrajinskih selekcij. Za tržaško izbrano vrsto bodo nastopili tudi štirje nogometaši Pomladi: Aljoša Čok, Giovanni Dedenaro (oba za naraščajnike), Minej Purič in Thomas Zuppin (za najmlajše). ZAČETNIKI - Pomlad A je v Ogleju povsem zasluženo s 5:0 premagala domače moštvo. Zadetke so dosegli: Pao-letti 3, Kerpan in Ridolfi. Pomlad A bo v ponedeljek, 11. junija, nastopila v polfi-nalu. Danes 4 Poletov turnir ŠZ SOČA - Sovodenjsko društvo ima novega predsednika Openski Polet bo danes in jutri organiziral 4. poletni pokal v hokeju na rolerjih za tri mladinske kategorije (naraščajnike, kategorijo pomlad in mladince). Vse tekme bodo na openskem kotalka-lišču na Pikelcu. Turnir se bo danes začel ob 16. uri, nadaljeval pa jutri ob 9.45 dalje. Nagrajevanje bo ob 16.30. Domači šport Danes Sobota, 2. junija 2007 KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Vidmu: CUS Udine - Breg Minimax Jutri Nedelja, 3. junija 2007 KARATE 9.00 pri Briščikih, telovadnica Ervatti: 17. mednarodni pokal Zgonik (organizira Shinkai karate club) NOGOMET ZAČETNIKI 11:11 10.30 v Križu: Pomlad A - San Sergio Za krmilom 31-letni Fabio Tommasi Nasledil je Benjamina Černica - »Želimo čim bolje delati z mladimi, na članski ravni pa nastopati s slovenskimi trenerji in igralci« Športno združenje Soča ima novega predsednika, to je komaj 31-letni Fabio Tommasi, kije bil doslej v društvu tajnik. Odbornik sovodenjskga društva je že šest let, v odbor pa ga je pritegnil prav dosedanji predsednik Benjamin Černic, kije svojo željo, da bi krmilo društva prepustil komu drugemu izrazil že pred zadnjo skupščino v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Tommasi, ki je hkrati tudi tajnik sovodenjskega odseka Združenja prostovoljnih krvodajalcev, po izvoru ni športnik, vendar je v teh letih pridobil dovolj izkušenj, da se nove, zahtevnejše zadolžitve ne boji, pojmuje pa jo »demokratično.« »Na funkcijo predsednika gledam predvsem kot na nekoga, ki koordinira delo celotnega odbora, zato je moja največja želja predvsem ta, da bi odbor uspešno deloval kot celota,« je povedal Tommasi. Delovanje bo v znamenju kontinuitete. »Predvsem želimo čim bolje delati z mladimi, na članski ravni pa - kolikor je mogoče - nastopati s slovenskimi trenerji in igralci,« je povedal Tom- Fabio Tommasi masi, ki je doma iz Sovodenj. V svojem tajniškem poročilu je Tommasi obnovil delovanje odbojkarskih ekip društva v minuli sezoni, posebej pa poudaril, da je bil izpad članske ekipe iz C v D ligo izključno posledica neverjetno velikega števila poškodb. Med sezono so zmanjkali štirje igralci standardne postave. V zgodovini odbojke je redko kdaj kaka ekipa izgubila po poti toliko ključnih igralcev, je zapisal Tommasi v poročilu in dodal oceno, da »bi brez teh težav zagotovo dosegli uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, če ne celo v play-off«. Kako bo v prihodnji sezoni še ne vedo, ne izključujejo pa možnosti, da bi sprejeli ponovno igranje v C ligo, če bi jim federacija to predlagala. »Z igralci in trenerjem Battistijem se moramo vsekakor še pogovoriti, D liga pa je gotovo manj mikavna od C lige,« pravi novi predsednik, ki ne izključuje, da bi lahko ostala tudi Kanalca Testen in Košir, Simon Černic pa že intenzivno kolesari in telovadi, da bi saniral težko poškodbo. »On je pač tak: če je progonza šestmesečna, bo ozdravel v polovici manj časa,« je optimist predsednik. ŠZ Soča goji tudi žensko odbojko in na občnem zboru so ocenili, da se je ekipa under 16, ki jo je vodila domačinka Paola Uršič, zelo dobro odrezala, dobila neko svojo identiteto, dekleta so se lepo ujela in se z njimi izplača delati. Na našo pripombo, da je sama trenerka izrazila željo, da bi ekipo številčno utrdili s sodelovanjem z Govolleyem, pa je Tommasi odgovoril: »Sodelovanja med goriškimi društvi zdaj ni ne na moškem ne na ženskem področju. Načelno je dobrodošlo, celo potrebno in ga ne zavračamo, a morajo biti odnosi korektni. Menim pa, da se bomo letos težko karkoli dogovorili« je dejal Tommasini in nas opozoril, da se zdaj pripravljajo na občinski praznik,v okviru katerega bo ŠZ Soča od 18. junija dalje na Peči pripravila turnirja za člane in mladince. NOVI ODBOR ŠZ SOČA Predsednik: Fabio Tommasi; podpredsednik: Adriano Malic; tajnik in stiki z javnostjo: Andrej Černic; blagajnik: Marijo Černic; tehnični vodje: Mariano Černic, Benjamin Černic, Ivo Devetak (vsi trije za člansko ekipo), Marko Cotič (mladinske moške ekipe), Elena Vizintin (mladinske ženske ekipe); gospodar: Mariza Alt; odborniki: Marjan Černic, Avguštin Devetak, Igor Cotič, Nevia Černic, Tadej Devetak. Nadzorni odbor: Ivan Černic, Ivo Cotič, Nerina Devetak. Razsodišče: Branko Černic, Štefan Cotič, Ludvik Devetak. 22 1 8 Sobota, 2. junija 2007 ITALIJA / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Tako je Edinost pisala o polemiki, ki je v Istri nastala po vsedržavnih volitvah: »'Istria Italijana'! Tudi sedaj po volitvah si italijanska gospoda ne more izbiti iz glavne domišljije o italijan-stvu Istre! Ker so slovensko-hrvatski volilci dokazali, da je Istra slovanska, si kamoristi in so-cijalisti ne vedo pomagati drugače, nego s tem, da zopet lažejo. Laž je namreč, da so v Istri glasovali tudi Italijani za Hrvate. In če je bil morda tudi res ka-kov posamičen pošten Italijan, ki je raje glasoval za poštenjaka Laginjo, kaj pomenja to proti stotinam slovanskih glasov, ki so jih signori izsilili od ubozih odvisnih kmetov, oziroma, ki so jih pod najnesramnejimi in najdrznejimi pretvezami odklonili na voliščih?! To se je godilo posebno v poreškem okraju, čim so slavne volilne komisije slutile, da »italijanstvu Istre« slaba prede. Oni, ki je le mimogrede obhodil Istro, ve dobro, da je tam vse hrvatsko-slovensko, izvzemši gnezda ob morju in pa nekatere trdnjavice po hri-bo vih. Poreščina je izvzemši Poreč, Varsar in Vi-žinado (mestece) skoro izključno hrvatska. Tu pa tam se je naselil kak Karnjel, ki dasi posamičen, še danes vlada nad ogromno večino našega življa; ali radi tega je bedasto trditi, da je Istra italijanska! Kraj Tar ima v svoj i sredini 5 - 9 karnjelov - vse drugo je hrvatsko, ali (kakor govore domačini) slovinsko. Vkljub temu dejstvu je podobči-na tarska v rokah one peterice privandranih Lahov! Istra je slovanska in je bila slovanska, a da ni izgledala kakor taka, na tem so bila kriva vaša nasilstva in sleparstva, ker ste pustili naš narod brez šol, v ne ved nos ti!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI V tem tednu je zapadel rok za prijavo javnih reklamnih napisov in tabel, ki kakorkoli označujejo določeno dejavnost na gospodarskem področju. Po prijavah, ki so jih posamezni trgovci, industrijci, obrtniki in ljudje svobodnih poklicev predložili davčnemu uradu tržaške ob či ne, bo do mo ra li od slej pla če va ti na na -pise večji davek, ki gre od osemdeset lir za črko v peti kategoriji do dvesto štirideset lir za črko v prvi kategoriji. Za vsak znak, simbol ali figuro je bila določena enotna taksa dvesto štirideset lir ne glede na kategorijo. Tržaška občina je, glede na davek na napisne table, razdeljena na pet kategorij. Razdelitev na kategorije je brez dvoma pravična, kajti trgovec v Trebčah prav gotovo nima toliko dohodkov, kot jih ima trgovec v mestu in je zato prav, da plača manjši davek. »Vprašanje, ki nas zanima in po nas, vse prizadete trgovce, gostilničarje in obrtnike, pa se na na ša na dvo je zič ne na pi se, ki jih ni malo v predmestjih, na primer pri Sv. Jakobu, v Škednju, Barkovljah, itd., predvsem pa v vaseh tržaške okolice. Ko je tržaški občinski svet pred letom dni sprejel sklep o davkih na reklamne napise, je svetovalec dr. Jože Dekleva opozoril na vprašanje dvojezičnih napisov, češ da bi se lahko zgodilo, da bi ti lastniki tabel z dvojezičnimi napisi morali plačevati davek na oba na pi sa. Ne glede na intervencijo dr. Dekleve pa je bilo povišanje davka sprejeto brez ustrezne ga po prav ka, ta ko da se pri za de ti spra šu -jejo, ali bodo morali plačati enkratno ali dvakratno pristojbino.« - piše Primorski dnevnik pred pet de se ti mi le ti. FILMI PO TV Sobota, 2. junija, Rai 3, ob 20.30 Forrest Gump Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Tom Hanks, Robin Wright, Sally Field in Gary Sinise Film, ki si je leta 1995 prislužil kar šest Oskarjev je izredna pripoved o svojevrstnem Forre-stu Gumpu, ki je v marsičem precej različen od svojih sovrstnikov. Zemeckis je ob pripovedovanju Forrestove posebnosti in vrste pozitivnih naključij, ki so mlademu protagonistu šla še posebej na roko, uspel ovekovečiti zadnjih trideset let ameriške zgodovine. Sobota, 2. junija, canale 5, ob 00.10 Testimone d'accusa Režija: Billy Wilder Igrajo: Tyrone Power, Marlene Dietrich, Charles Laughton in Elsa Lanchester Film, ki je posnet po kratki zgodbi Agathe Christie, pripoveduje o priznanem londonskem odvetniku Wilfirdu Robartsu, ki je pravkar prebolel infarkt. Zdravniki mu tako prepovejo, da bi se ubadal s čimerkoli, kar bi ga lahko razburilo. Ro-barts pa se vseeno odloči, da bo branil mladega klienta Stephena Vola, ki je obtožen, umora bogate vdove. Nedelja, 3. junija, Rai 1, ob 17.20 Ricomincio da tre Režija: Massimo Troisi Igrajo: Massimo Troisi, Lello Arena, Fiorenza Marchegiani in Lino Troisi Neapeljčan Gaetano se je odločil, da se bo oddaljil od družine in vsega, ki ga je tako ali drugače povezovalo s preteklostjo. Začel bo z nova in to od številke tri. Zakaj tri? Ker je pač prepričan, da je vsaj dve dobri stvari v življenju že uresničil, in da mu torej manjka samo še tretja. Zato se odseli v Firence in tam kaj kmalu spozna tudi Marto. Vseeno pa ni prepričan, da bi se z njo resneje vezal. Ko razume, da drugače res ne bo šlo, se odloči, da bo sprejel tudi očetovstvo otroka, ki ga Marta ravnokar čaka. Eden najlepših Troisijevih filmov, še enkrat dokazuje izjemnost avtorja in igralca, čigar smrt je bistveno označila potek novejše zgodovine italijanskega filma. Torek, 5. junija, rete 4, ob 23.35 La voce deiïamore Režija: Carl Franklin Igrajo: Meryl Streep, William Hurt, Renée Zellweger, Tom Everett Scott in Lauren Graham Režiser Franklin prične svoj celovečerec s pripovedjo o Ellen Gulden, dinamični novinarki, ki se pogovarja s prizadevnim odvetnikom o smrti svoje matere. Pravnik ji namreč razlaga o poročilu sodnega zdravnika. Nato se Guldeno-va preseli v New York, kjer si posebej prizadeva, da bi lahko postala slavna zapisovalka svojega časa. Nekega dne, pa se na dan očetovega rojstnega dne spet vrne v rojstni kraj... Četrtek, 7. junija, rete 4, ob 21.05 Codice dbnore Režija: Rob Reiner Igrajo: Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore in Kevin Pollack Po gledališkem delu »A few good man« Alana Sorkina, je Rob Reiner leta 1992 posnel film o nekaterih skrivnostnih smrtih v Guantanamu in že takrat izzval nemalo polemik. V ameriškem oporišču vojaka do smrti pretepeta mladega ma-rinca in višji čini skušajo nonšalantno prikriti dogodek. Tom Cruise, ki pooseblja tokrat komaj diplomiranega odvetnika, pa se ne da kar tako prepričati in v družbi dveh mladih kolegov razkrije marsikaj neizrekljivega. Četrtek, 7. junija, Rai 1, ob 2.40 La notte di San Lorenzo Režija: Paolo in Vittorio Taviani Igrajo: Omero Antonutti, Margarita Lozano, Norma Martelli in Paolo Hendel Noč sv. Lovrenca je noč, ko se ob padanju zvezd in izrekanju želja, vse lahko izpolni... Film pripoveduje o ženski, ki se ji na to noč vrnejo spomini na leto 1944, ko se je vojna bližala koncu. V Toskani so takrat boji med italijanskimi partizani, domačimi fašisti in nemško vojsko predstavljali zadnja obupana nasilna dejanja. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SLOVARČEK - AKOLA = mesto v Indiji • EVANI = nekdanji Milanov nogometaš (Alberigo) • ISSA = antični Vis • OITA = mesto na otoku Kjušu • PTA = egipčanski bog umetnikov • VERE = angleški pesnik (Edward de) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 2. junija 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ Zvonček - Repentabor 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Stan Hopper - Timova krava (i. Norm MacDonald, Brian Howe, Penelope Ann Miller) 6.30 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.30 Aktualno: 2. junij, praznik republike (prenos slovesnosti iz Rima) 12.00 Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualna odd.: Easy Driver (vodi Ilaria Moscato) 14.35 Dok.: Stella del Sud - Trinidad in Tobago 15.05 Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea blu - Genova 15.55 Aktualna odd.: Italia che vai 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' eredita 20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: Otočje Far Oer - Italija (kvalifikacije za EP, prenos) 23.10 Dnevnik 23.15 Aktualno: Kinematograf - Manfre-dei in Troisi 0.05 Nočni dnevnik 1.15 TV film: Morto Troisi, viva Troisi! (kom., It., '82, r.-i. Massimo Troisi, Lello Arena) 1.25 Vremenska napoved Rai Due 6.00 6.10 6.20 6.45 10.30 11.00 11.30 11.40 13.00 13.25 14.00 16.00 17.10 18.00 18.10 18.30 20.10 20.30 21.05 22.35 23.30 23.40 0.25 Rainews Odvetnik odgovarja Dobre novice Razvedrilni variete: Jutro v družini, (7.00) Dnevnik Dnevnik Na poti v Damask TSP Dežele Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Sereno variabile Aktualna odd.: Italija na 2. Glasbena odd.: CD Live Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Vsi sovražijo Chrisa Film: Un tuffo nel passato (dram., ZDA, '00, i. Camilla Belle, Dwier Brown) Risanke Dnevnik TV film: Jane Doe (thriller, ZDA, '06, r. A. Mastroianni, i. Lea Thompson, , Joe Penny) Nan.: The Practice ('i. Michael Ba-dalucco, Kevin Dunn) Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Gledališče: Il ventaglio ^ Rai Tre 7.00 7.30 9.00 10.00 11.00 11.15 11.30 12.00 12.25 12.55 13.20 14.00 14.50 15.50 18.10 19.00 Risanke Variete za najmlajše Aktualno: TV Talk Art News Dok.: Kilimangiaro Album Tgr Kmetijstvo Šport: Si gira Tg3 - Šport - Meteo Tgr Chiediscena Tgr Bellitalia Tgr Sredozemlje Deželne vesti, dnevnik Tgr Okolje Italija Sobotni šport: Kolesarstvo: 90. Giro d' Italia (20. etapa), Proces etapi Aktualno: Sportabilia Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: TGiro 20.15 Variete: Blob 20.30 Film:; Forrest Gump (kom., ZDA, '94, r. Robert Zemeckis, i. Tom Hanks, Sally Field) 22.55 Dnevnik, deželne vesti 23.15 Dok.: Ombre sul giallo (vodi Franca Leosini) 0.15 Tg3/Zapisnik sveta 0.40 Šport: Giro ponoči I Rete 4 Pregled tiska Hiša Mediashopping Nan.: Trije vnuki, 8.20 Velika dolina Nad.: Hornbowler (i. Ioan Gruf- fudd, 1. del) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Film: Poirot - Sad Cypress (krim., VB, '03, i. David Suchet) Včeraj in danes na TV Aktualno: Solaris Dnevnik, vreme Nan.: Colombo (i. Peter Falk) Film: Suspect (thriller, ZDA, '87, r. Peter Yates, i. Cher, Liam Neeson, Dennis Quaid) Aktualno: Tempi moderni Pregeld tiska Glasba: Mariella Nava 8.20 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 17.10 17.50 18.55 19.35 21.00 23.30 0.55 1.10 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.30 Dok.: Potovanje v Ameriko - Iz Mehike v Kolombijo 9.10 Film: Scherzi del cuore (kom., ZDA-VB, '98, r. W. Carroll, i. Sean Connery, Gena Rowlands) 10.55 Tg com/Meteo5 12.00 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) 13.00 Dnevnik TG 5/Meteo 5 13.40 Nan.: Belli dentro - Oglas (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) 14.10 Film:; Troppo belli (kom., It., '05, i. Costantino Vitagliano, Daniele Interrante) 15.05 Tg com/Meteo 5 16.00 Film: Semplicemente irresistibile (kom., ZDA, '99, r. Mark Tarlov, i. Sarah Michelle Gellar, Sean Patrick Flanery) 18.15 Nan.: Il mammo (i. Enzo Iacchet- ti, Natalia Estrada) 18.45 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia (vodita Ficarra in Picone) 21.10 Variete: La corrida - Diletanti na prizorišču - Izbor (vodi Gerry Scotti) 0.10 Film: Witness - Priča (thriller, ZDA, '85, r. Peter Weir, i. Harrison Ford, Kelly McGillis) 1.00 Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 6.25 6.55 10.50 11.50 12.25 13.00 13.25 13.50 16.00 17.00 17.55 18.30 19.00 20.50 22.00 22.40 23.40 0.35 Šport studio, 6.15 Odprti studio Nan.: Arnold Variete za najmlajše Wrestling SmackDown! Nan.: Lepotica v knjižnici Odprti studio, vreme Variete: Candid camera Šport: Grand Prix Moto Motociklizem: VN Italije (poskusne vožnje) Film: Clockstoppers (fant., ZDA, '02,r. J. Frakes, i. Jesse Bradford, French Stewart) Tg com/Meteo 4 Nan.: Love Bugs 3 Odprti studio, vreme Film: Beethoven (kom., ZDA, '92, i. Charles Grodin, Bonnie Hunt) Film: Una pazza giornata a New York (kom., ZDA, '04, i. Ashley in Mary Kate Olsen) Tg com/Meteo Film: Mistero alle Bermuda (thriller, ZDA, '01, r. L. Teague, i. Luke Perry, Dan Cortese) Tg com/Meteo Šport studio 9.45 Horoskop, vreme, pregovor 9.50 Pisma Don Mazziju 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.00 Recital Karin Schmidt 15.00 Plesna trofeja FJK 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Oddaja o glasbi 19.55 Športne novice 20.50 Film: La grande avventura continua 23.55 Mio marito e' innocente (dram., '95) LA 6.00 9.55 12.30 13.00 14.00 17.00 18.00 21.30 23.25 1.25 La l 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Film: Due angeli in soffitta (kom., ZDA, '97, i. C. Taylor) Šport 7 Dok.: Morski lovci Louis Vuitton Cup SP v motociklizmu Film: Fracchia, la belva umana (kom., It., '81, i. P. Villaggio) Nan.: Inšpektopr Barnaby (i. John Nettles, Edward Davenport) Louis Vuitton Cup Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.30 7.45 8.00 8.35 9.05 9.35 10.45 12.00 13.00 13.15 14.05 15.55 16.00 16.15 16.25 16.30 16.45 17.00 17.15 17.25 17.35 17.45 18.20 18.30 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.55 22.40 23.15 0.15 1.15 2.45 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Iz popotne torbe: Na kmetiji Kratki dok. EBU: Monika Pod klobukom Mlad. nan.: Odprava zelenega zmaja (5. del) Odd. za mlade: Mi znamo Kino Kekec - Film: Perrje frči (Danska) Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Dok.: Vse o živalih - Povodni konji, 13.40 Langurji Film: Hercul Poirot: Umor Roger-ja Ackrooyda (krim., VB, '96, i. David Suchet, Hugh Fraser) Vrtiljak Družina, to smo mi Turistika Glasbeni gost O živalih in ljudeh Igra ABC z gledalci Poročila, šport, vreme Ozare, 17.20 Vrtiljak Turistika Mladoporočenci Na vrtu/Karaoke Nan.: Absolutno Asociacije Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Film: Dvojni zapeljivec - Two Much (ZDA, '95, i. Melanie Griffith, Antonio Banderas) Poletna potepanja Poročila, šport, vreme Hri-bar Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) Film: Bežimo - Skidoo (ZDA, '68, r. Otto Preminger, i. Jackie Gleason, Carol Channing) Dnevnik, vreme, šport (t Slovenija 2 ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 6.30 8.45 9.15 9.25 9.55 10.15 11.05 11.55 12.20 13.10 14.35 15.00 16.55 18.45 19.05 20.00 22.50 23.20 23.45 0.45 2.45 3.10 Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas Primorski mozaik Študentska Vroči stol Debatna odd. za mlade: Tekma -Sinhronizirajmo tujejezične filme Z glavo na zabavo Dok.: Peta dimenzija Sklepni koncert Naša pesem 2007 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje EP v odbojki: Grčija - Slovenija Košarka: 3. tekma finala končnice državnega prvenstva: Helios -Union Olimpija Športni film Dok.: Druga generacija Nogomet: Slovenija - Romunija (kvalifikacije za EP, prenos) Globus Slovenski magazin Nad.: Blackpool (zadnji del) Vrtiljak Dnevnik zamejske TV Infokanal 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Pogovorimo se o... 15.10 Sredozemlje 15.40 Ciak Junior 16.10 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Vzhod - Zahod 20.00 Alter ECO 20.25 Avtomobilizem 20.40 Nogomet: Slovenija - Romunija (kvalif. za EP, prenos) 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.45 Film: Alice (biog., i. Christine Pascal, Andre' Dussolier) 0.00 Vsedanes aktualnost 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 0.45 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Okrogla miza: Vsi enaki vsi enakopravni 18.00 TV inštrukcija 18.40 Primorski župani 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Tedenski pregled 20.40 Ne prezrite 20.55 Zgodovina slovenskega letalstva 21.30 Nogomet: Hit Gorica - Primorje 23.00 Kultura 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Duo Matej Santi (violina, Rinaldo Zhok (klavir); 11.15 Glasbeni listi: 50.-60. leta; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Oddaja iz Kanalske doline, sledijo Glasbeni listi; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Jana Ko-larič: Upanje na bogastvo (r. F. Žerjal); Na-povednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 11.00 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Du jes?!; 14.45 Torklja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-20.00 Oglašanja s tekem nogometnega prvenstva; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 21.00 Zvok in čas z B. Bradačem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in pro- met; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 ...; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni noktur-no; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 11.45 Zapisi iz močvirja; 12.00 Let 35 let; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 19.45 Let 35 let; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Obzornik; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Sopranistka Kirsten Flagstad; 18.00 V podvečer; 20.00 Posnetek opere; 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Sobota, 2. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA C BEOGRAD o 12/21 M 5S CELOVEC O 12/19 O GRADEC 12/22 ¿3* TOLMEČ O 11/17 TRBIŽ O 10/16 O 8/17 KRANJSKA G. 0 10/19 S. GRADEC MARIBOR o 12/21 M. SOBOTA O 11/22 S VIDEM O 13/4 O PORDENON 14/23 ČEDAD O 14/23 15/2^\,~"1 o 9/18 ^ a o TRŽIČ 10/19 O KRANJ CELJE 11/20 O PTUJ O a O N. GORICA 13/21 O LJUBLJANA 12/21 N. MESTO 12/21 O 9/18 ZAGREB 13/22 ■á 17/24 PORTOROŽ O 14/23 REKA 15/22 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 12/21 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O 8/21 v o SOFIJA 12/28 t "! „„ATENE ^ , J7/25 ' Ob morju in v nižinah bo povečini oblačno z zmernimi padavinami, ki bodo močnejše v zahodnih predelih. V gorah bo pretežno oblačno z močnimi padavinami. Vmes bodo lahko tudi posamezne nevihte z močnejšimi padavinami. Ob morju in v nižinah bodo v popoldanskih urah možne delne razjasnitve. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo nastale plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C. J A Nad severno Italijo nastaja ciklonsko območje, ki se bo v nedeljo pomaknilo proti jugu. Nad severnim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega tlaka. V višinah nad naše kraje z vzhodnimi vetrovi doteka razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.47 Dolžina dneva 15.28 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.48 in zatone ob 5.43 BIOPROGNOZA V soboto bo vremenski vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skorja mirno, temperatura morja 21,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.29 najnižje -61 cm, ob 12.14 najvišje 28 cm, ob 17.09 najnižje -4 cm, ob 22.49 najvišje 40 cm. Jutri: ob 6.01 najnižje -57 cm, ob 12.58 najvišje 26 cm, ob 17.48 najnižje 0 cm, ob 23.15 najvišje 35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............18 2000 m............7 1000 m...........15 2500 m............4 1500 m...........10 2864 m............2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9. 0 0 TRBIŽ O 10/22 TOLMEČ O 11/23 ^^ lij-i ČEDAD O F-fl VIDEM O 13/27 i^s 12/28 O PORDENON 13/27 o 9/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 12/22 O GRADEC 13/23 O TRŽIČ 11/22 O KRANJ o 9/21 S. GRADEC CELJE 12/22 O MARIBOR 012/23 PTUJ O M. SOBOTA O 13/23 a T, UUBLJANA ' ZAGREB 14/23 GORICA O ° N. GORICA 13/23 N- MESTO13/22 ° 15/28 ^ 13/23 OM? SrV, KOČEVJE ¿SIN0 . O - PORTOROŽ O -------' ČRNomelj 14/25 REKA 15/25 OPATIJA PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zmerno oblačno bo do spremenljivo, čez dan bo topleje. V popoldanskih urah bo v gorah oblačno in bodo možne posamezne nevihte, ki bodo zvečer lahko dosegle nekatere nižinske predele. V nedeljo in ponedeljek se bo nadaljevalo spremenljivo vreme. Predvsem v popoldanskem času se bodo še pojavljale krajevne plohe in nevihte. NEW YORK - Ker ji ne dovoli objave podatkov o trajanju zaposlitve Nekdanja agentka Valerie Plame toži Cio NEW YORK - Nekdanja agentka ameriške obveščevalne agencije Cia Valerie Wilson z dekliškim priimkom Plame, je v četrtek na zveznem sodišču v New Yorku vložila tožbo proti Cii, ker ji ne dovoli objaviti, koliko časa je delala pri njej. Wilsonova je napisala knjigo o svojem delu za Cio z naslovom »Fair Game« (Poštena igra), ki naj bi predvidoma izšla oktobra. Cia vztraja, da v knjigi ne smejo biti objavljeni podatki o trajanju zaposlitve Wilsonove.Valerie Plame Wilson je javnosti postala znana julija 2003, ko je konservativni kolumnist Robert Novak izdal njeno identiteto v času, ko je Bela hiša skušala dis-kreditirati njenega moža, veleposlanika Josepha Wilsona, sicer kritika iraške vojne. Wilson jepreiskoval, ali je Sadam Hu-sein kupoval v Afriki uran in je prišel do spoznanja, da iraški diktator urana ni kupil, toda predsednik George Bush njegovega poročila ni upošteval. Škandal se je končal z obsodbo nekdanjega šefa kabineta podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja Lewisa Lib-byja, ki je bil letos marca spoznan za krivega oviranja preiskave in laganja pod prisego. Wilsonova je bila v času izdaje identitete tajna agentka Cie na področju boja proti orožju za množično uničevanje. Vsi nekdanji uslužbenci Cie morajo pred pisanjem knjig ali člankov materiale poslati agenciji, ki preveri, ali v njih ni kaj zaupnega. To je storila tudi Wilsonova, ki je dobila prepoved objave datuma in trajanja svoje zaposlitve, čeprav je ta informacija že javna in v kongresni kartoteki. Tam piše, da se je pri Cii zaposlila leta 1985 in delala skupaj 20 let in sedem dni, od tega šest let in dva meseca na tujem. Cia trdi, da je informacijo Wilsonovi posredovala zaradi administrativne napake in je vedno zahtevala, da se izbriše, kar pa se še ni zgodilo. Wilsonova trdi, da ji kršijo svobodo govora zaradi informacije, ki je že javna. Informacija naj bi bila pomembna za celotni kontekst knjige, za katero naj bi dobila okoli dva milijona dolarjev ho-Arhivski posnetek Valerie Plame Wilson norarja. (STA) WASHINGTON - Podjetje zanika obtožbe Nigerija toži Pfizer zaradi smrtonosnih poskusov z zdravili WASHINGTON - Tožilstvo v nigerijskem mestu Kano je pripravilo civilno tožbo proti ameriškemu farmacevtskemu podjetju Pfizer, najbolj znanem po proizvodnji zdravila proti impotenci viagra, ker naj bi leta 1996 nezakonito izvajal poskuse z zdravili na 200 otrocih v mestu Kano (na gornjem posnetku) v času epidemije meningitisa, ki so povzročili smrt, možganske poškodbe, paralize in druge okvare pri otrocih, je poročal ame riš ki dnevnik Was -hington Post. Odvetniki žrtev domnevno ponesrečenih poskusov so že pred leti vložili podobno tožbo na zveznem sodišču v New Yorku, vendar so jo leta 2001 zavrnili kot neutemeljeno. Ta tožba je v pritožbenem postopku. Nigerijske oblasti nameravajo poleg civilne tožbe, ki zahteva odškodnino dveh milijard dolarjev, vložiti še kazensko ovadbo proti odgovornim pri Pfizerju. Pfizer j e leta 1996 zdravil 100 otrok s poskusnim antibiotikom »trovan«, drugih 100 pa z že odobrenim antibiotikom »ceftriaxone«. Po poskusih je umrlo 11 otrok, veliko pa jih je dobilo možganske in druge po-škod be. Podjetje Pfizer odločno zanika obtožbe in trdi, da je bila omenjena študija izvedena na odgovoren in etičen način v skladu z njihovimi zavezami do varnosti bolnikov. Podjetje prav tako zanika, da bi za smrt ali okvare bil kriv antibiotik trovan ali pa premajhne doze drugega antibiotika. Tožilstvo nigerijske države Kano trdi, da je ponesrečeno zdravljenje Pfizerja tudi krivo, da so se ljudje kasneje odločili za bojkot ceplje- nja proti otroški paralizi. Med ljudmi so se namreč širile govorice zlo-namernežev, da jih hočejo Američani s cepljenjem okužiti z aidsom in zaradi bojkota, ki je trajal skoraj leto dni, do leta 2004, naj bi se otroška paraliza razširila po drugih območjih Afrike in Bližnjega vzhoda. (STA) POREČ POREČ