Amerik anski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 25 številka Joliet, Illinois. 39. maja 190© Letnik XVI I ŠKODE PO POVODNJI NA MILIJONE. V državah Texas in Oklahoma vsled deževja reke pogubonosno narasle. PREMNOGO ČLOVEŠKIH ŽRTEV Posebna stiska v mestih Fort Worth in Dallas. Podrobnosti. Dallas, Texas, 26. maja. — Štirnajst oseb usmrčenih, še več pogrešanih, ki so bržkone utonile; lastnine po povodnjih uničene v vrednosti na milijone; tisočerniki brez streh, ki morajo skrbeti zanje dobrodelne družbe; želez-lezniški in brzojavni promet popolnoma porušen: to so razmere, ki so zadnjo noč v severnem in srednjem delu te države zavladale, in sicer vsled nezaslišanega deževja ter neverjetnega naraščanja reke Trinity. Povodenj se je nekoliko splahnila v Dallasu, a na severu spet dežuje in reka utegne spet naraščati. V Fort Worthu je storilo smrt 10 ljudi in škodo na lastnini cenijo na milijon. 5000 ljudi je brez strehe in vse pohištvo jim je odneslo vodovje. V Dallasu so 4 osebe sto/ile smrt in mnoge druge se pogrešajo. Mesto je brez vode in luči. Milica in radovoljne straže čuvajo mesto. Bivši predsednik L. G. Belew in tajnik Dor-say od “Texas Grain Dealers’ Asso ciation” cenita škodo, ki jo je napravila povodenj letini v Texasu, na $3,-000,000 in v Oklahomi na $2,000,-000. Blizu mesta Waco je reka Bra-cos narastla do nezaslišane višine. Tudi Red River pri Denisonu silno hitro narašča. Guthrie, Okla., 26. maja. — Voda počasi upada. Doslej je dognanih o-sem smrtnih slučajev. Železnice so zelo trpele. Škodo, prizadeto letini in železnicam, cenijo na deset milijonov dolarjev. Oklahoma City, 27. maja. — Štirinajst oseb v Colbertu, Okla., ki so zbežale pred povodnjijo na neki otok, je utonilo v narasli reki Red River. Američani pri sv. očetu. Rim, 26. maja. —• Papež Pij je danes sprejel Rt. Rev. Charles E. McDonalda, škofa iz Brooklyna v zasebni avdijenci in ta je pozneje predstavil papežu svojega tajnika Msgr. Johna P. Barreta in nad sto ameriških romarjev. Škof McDonnell je rekel, da je prišel osebno v Rim, da zagotovi Njegovo svetost o ljubezni in zvestobi svoje škofije, nakar je izročil sv. očetu znatno svoto darov. Papež se je zahvalil v prisrčnih izrazih ter je podelil škofu in romarjem apostolski blagoslov. Američane je potem sprejel tudi Msgr. Merry del Val, papeški državni tajnik. Rim, 25. maja. — Nadškof Messmer iz Milwaukee je bil danes sprejet po sv. očetu v zasebni avdijenci. Francoskega predsednika navdušeni sprejem na Angleškem ne bo brez posledic. Srebrni jubilej. Chicago, 111., 25. maja. — Krasno slavnost je obhajal včeraj Red Katoliških Borštnarjev, namreč svoj srebrni jubilej. Slavnost se je obhajala povsod, kjer ima red svoje podrejene dvore, najlepše pa seveda tukaj, kjer ima red svoj sedež. Navzoči so bili delegatje iz vseh krajev. Ogromni prostori v Coliseumu so bili premajhni. Vso slavnost je poveličevala navzočnost najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, s prem. nadškofom Quigley na čelu. Premogarji. Kansas City, 25. maja. — Mir je zavladal. Vsi prepiri med premogarji in rudniškimi posestniki so bili v zadnji seji skupnega odbora poravnani. Sestavljati so ^ačeli novo pogodbo, ki bo bržkone podpisana v sredo. Plačilna pogodba podpisana. Pittsburg, Pa., 27. maja. — Zastopniki premogarjev pittsburškega okra ja so danes podpisali do dne 31. marca 1909 veljavno plačilno pogodbo, ki ima veljavo z# 40,000 premogarjev. Določbe so iste, kakor v pogodbi, ki je bila v veljavi pred dvema letoma. Tornado. Wichita, Kans., 27. maja. — Peter Rudy, njegova žena in dva otroka so bili okoli polnoči sinoči usmrčeni dve milji vzhodno od Alve, Okla., po straš nem tornadu. Več oseb je bilo ranjenih. Razne farme so razdejane. Wichita, Kas., 28. maja* — Deset mrtvih, dvanajst ranjenih, več sto repov živine usmrčene in na tisoče a-krov polja opustošenega: to so žrtve sinočnega tornada v Alfalfa-okraju. Nova vojna ladja. Camden, N. J., 26. maja. — Bojna ladja prvega razreda “Michigan” je bila danes spuščena v morje v ladjedelnici “New York Shipbuilding”-družbe. Ta ladja je “Dreadnought”-razredu brintanskih ladij podobnejša nego katerakoli druga vojna ladija ameriške mornarice. Na vodni črti je dolga 450 čevljev, povprečno široka 80 čevljev in globoka 24čevlja (pod morsko površino). Ladja ima 48 topov, 758 mornarjev in 51 častnikov. Štrajk v Clevelandu. Cleveland, O., 26. maja. — Štrajku-joči motorniki in sprevodniki Munici-pal Traction-kompanije so na danes dopoludne prirejenem zborovanju skle nili, štrajk nadaljevati. Čez dan se je zglasjlo spet več štraj karjev k delu. Obenem se je sklenilo, nadaljevati pogajanja zaradi razsodišča, pod pridržkom da družba pripo-zna predpravico štrajkarjev v slučaju, da se z delom spet začne. Ker je pa predsednik Dupont večkrat izjavil, da ne bo odslovil neunijskih delavcev, je več nego dvomno, da li pride pod temi pogoji do sporazumljenja. Ponesrečeni zrakoplovc.i Oakland, Cal., 23. maja. — Velika zrakoplovnica “Morrell”, največja svoje vrste, ki , j e bila kdaj izdelana, je danes razpočila, ob svoji prvi vož nji na poskušnjo, v višini 300 čevljev, in 16 moških, ki so se nahajali v gondoli, je strmoglavilo na tla. Res čudež, da ni nobeden usmrčen, a vsi so bolj ali manj hudo ranjeni. Nesreča se je pripetila vpričo 10,000 gledalcev. Med ponesrečerici je sam iznajditelj zrakoplovnice, C. A. Morrell. Brzoparniki. New York, 27. maja. — Cunard-parnika “Mauretania” in “Lusitania” ki danes nastopita svojo vožnjo z na sprotnih strani Atlantskega oceana bosta poskušala, postaviti nov rekord, “Mauretania” bo poskušala, v dveh tednih prepluti sem in nazaj. Danes odpluje iz Liverpoola ter ima dospeti semkaj v ponedeljek, in v četrtek 4. junija spet odpluje od tu v Liverpool “Lusitania” pa danes od tukaj podja me slično vožnjo. Ostanejo na Kubi. Washington, 26. maja. — Vojni u rad danes^aznanja, da ameriške čete na Kubi začasno ostanejo tam, dokle se ne vmesti nova kubanska vlada, kar se zgodi prihodnjo jesen. Tako je bilo sklehjeno na več posvetovanjih katerih so se udeležili vojni tajnik Taft, predsednik Roosevelt in gene ralštabni načelnik Bell. NEMČIJI SPET PRIHAJA TESNO. KRALJ EDVARD IN RUSKI CAR, Sestaneta se vkratkem. Li čudo potem, da Nemčijo obleta kurja polt? Plača znižana. Fall River, Mass., 25. maja. — 5,000 vposlencev tovarne “Fall River Iron Works”, ki jo lastuje M. C. Borden iz New Yorka, je bilo obveščenih, da se bode takoj plača znižala za 18 odstotkov. Berolin, 26. maja. — Za dan 9. junija določeni sestanek angleškega kralja Edvarda s carjem v pristanišču Reval smatrajo začasno za najvažnejši politični dogodek, ki se v političnih krogih in časopisju najživahneje razpravlja. Sestanek smatrajo za znamenje popolnega sporazumljenja med Anglijo in Rusijo ter življenskega pomena za vesoljno evropsko politiko, posebno še v zvezi s francosko politiko, ker je predsednik Fallieres včeraj dospel v London in obišče pozneje ruskega carja. Vse časopisje je vznemirjeno. ‘Taegliche Rundschau’ piše: “Sestanek v Revalu in poznejši sestanek francoskega predsednika s carjem sta znaka za vesoljni evropski položaj in kažeta na to, komu da imajo najprej pripasti sadovi popolnega sporazumljenja. Vkljub vsem zvezam proti Nemčiji in vkljub kralja Edvarda o-klepajoči politiki pa bo mir občuvan, tudi če izpregovorimo resno besedo s Francijo, posebno ker ugled pred nemško armado v Evropi še obstaja in bi nam konečno stiska dovedla zaveznikov, katerih se tudi Anglija boji. Vsekakor je položaj zelo resen in za hteva napetosti vseh moči.” ‘Hamburger Nachrichten’ omenja, da rastoče prijateljstvo med Anglijo in Rusijo prav močno vpliva na ev ropsko politiko, ter nadaljuje: “Francija upa od sporazumljenja z Anglijo od ene strani in Rusijo od druge strani vresničenje svoje maščevalne politike. Okrepiti se moramo tako, da se v najhujšem slučaju lahko spustimo v vojno od dveh strani.” Francoski predsednik v Londonu. Dover, 25. maja. — Francoska križarka “Leon Gambetta” s predsednikom Fallieres in njegovim spremstvom na krovu je ob 1. uri pop. dospela semkaj. Angleške vojne ladije pod poveljstvom lorda Beresforda so Francoze pozdravile skrajno navdušeno. Nad 50 vojnih ladij je delalo špalir francoskemu predsedniku. London, 25. maja. — Kralj Edvard, v spremstvu najvišjih dostojanstvenikov in vseh ministrov, je sprejel francoskega predsednika in ga pozdravil najprisrčneje. London, 26. maja. — Fallieres je po-poludne obiskal v spremstvu kralja Edvarda in kraljice Aleksandre fran-ko-britansko razstavo v Shepherd’s Bush. Predsednika vsepovsod pozdrav ljajo navdušene množice. Ali živi morilka Gunness? Indianapolis, Ind., 26. maja. — Guverner Hanly je prejel od Eme C. Kolb v South Coventry, Conn., pismo in izročil isto šerifu okraja La Porte. V pismu se . natanko opisuje neka skrivnostna, črnoopravljena gospa, ki je v izhodnem delu države Connecticut izvršila vsakojaka sleparstva in ki jo smatra pisalka pisma za gospo Gun ness. Pisalka je videla sliko Gun-nessdve in pravi, da sta si Gunness in skrivnostna slepark^i tako podobni, da morata biti ista osebnost in da je zamenjava v tem oziru komaj možna. Laporte, Ind., 26. maja. — Župan Darrow je sprejel še eno pismo ■ od Samuela Harvey, ki je že poprej pisal iz Kansas City, da je videl gospo Gunness dne 4. maja, šest dni po njenem namišljenem zgorenju; videl jo je v Ogdenu, Utah. Harvey je v Chicagi, a po nasvetu svojega odvetnika noče iti v La^porte, ker bi menda moral nastopiti kot priča. Neki kaznjenec v ječi Chester, 111., piše, da je bila farma gospe Gunness skrivališče nekega chi-caškega tropa tatov in morilcev. Pravi, da ima za oblasti važna sporočila. ODLIČEN ROJAK UMRL V JOLIETU. Karol Sitar, trgovec itd., moral v cvetu svojih let zapustiti svojce in prijatelje. VZGLEDEN V VSAKEM OZIRU. Po dvomesečni mučni bolezni zatisnil oči na vekomaj. Polujavno usmrčenje. Pottsville, Pa., 26. maja. — Felin Radzius, mlad Poljak, radi umora obsojen na smrt, je bil na dvorišču Schuylkill County-ječe obešen v navzočnosti odličnih zastopnikov inozemskega prebivalstva, kakor Poljakov, Italijanov, Ogrov itd. 500 oseb je prejelo od šerifa vstopnice k usmr-čenju. Šerif upa, da bo pripovedovanje teh prič usmrčenja pri njihovih rojakih, ki tvorijo delavsko prebival-valstvo onega okraja, napravilo stalen vtis in jih zadrževalo od sličnih dejanj. Radzius je bil sirovo umoril gospo Mary Chertoski, pri kateri je stanoval, ker ga ni pustila v hišo, ko je prišel pozno zvečer pijan domov. Umoril je tudi njenega štiriletnega sina, čegar vpitje ga je pretilo izdati. Harry Thaw, Poughkeepsie, N. Y., 25. maja. — Harry Thaw, morilec stavbenika in milijonarja Stanforda White, ostane v blaznici. Tako je danes dopoludne odločil sodnik Morschauser od najvišjega sodišča. Harry Thaw sedaj ni pri pameti, in zato se mu ne sme dovoliti svobode. Bržkone bo prepeljan v drugo blaznico. Neumorna Carrie. Pittsburg, Pa., 26. maja. — Pod obtožbo, da je štiri znane tukajšnje meščane na javni cesti psovala, je bila danes dejana v zapor glasovita tem-perenčnica Carrie Nation. Zaslišana bo jutri. Italijanski katoličani. Genova, 26. maja. — Tu zborujejo katoliški občinski in deželni svetovav-ci iz cele Italije. Navzočih je 300 delegatov. Glavna točka je verski poduk v ljudskih šolah. Sklenila se je tozadevna resolucija. Lep knez. Berolin, 24. maja. — Pr-eiskava proti bivšemu zaupniku nemškega cesarja Viljema spravlja na dan vedno lepše stvari. Zdaj preiskujejo Riedlovo izpoved, po kateri ga je knez v svojem stanovanju zvodil nekemu staremu gospodu. Nadalje so dognali, da ima Eulenburg štiri “prijatelje” visokega stanu v Berolinu in v Rimu. Toledo škofijska stolica. Rim, 24. maja. — V vatikanskih krogih mislijo, da se clevelandska škofija razdeli in da postane Toledo škofijska stolica nove škofije. Monsignor John Farrelly, duhovni svetovalec A-meriškega kolegija v Rimu, in Rt. Rev. J. M. Koudelka iz Clevelanda bosta bržkone imenovana, prvi za Cleveland in drugi za Toledo. Princezinja utekla s hlapcem. Dunaj, 25. maja. — Princezinja A-malija Lujiza sestra knezajtmila Egona Fuerstenberg, je skrivaj odpotovala z nekim Kozianom, krajnim agentom neke avtomobilske tvrdke. Policija se trudi namoč, da izvoha biva lišče parčka. Princezinja je stara 24 let. Rodovina ima ogromna posestva na Češkem in palačo na Dunaju. Carica bolna na duhu. London, 24. maja. — “National Suisse” poroča z ruskega dvora sledeče: Vedne grožnje in nevarnosti, ki jim je izpostavljen ruski car in njegova rodbina, so tako vplivale na ca rično zdravstveno stanje in na njene živce, da se boje za njeno pamet. Carico stražijo sorodniki ponoči in pod dnevi, ker se boje, da pride v javnost carično zdravstveno stanje. Odkar je zasedla carica ruski prestol, je gledala vedno na to, da se je nahajala v carjevi in v bližini svojih otrok. Mislila je, da s svojo navzočnostjo in s pazljivostjo prepreči napade na carja in na svojce. Njena napeta pozornost in veden strah sta ji um otemnila. Zadnji napadi na carja in na carjevo rodbino so neposredno zmešali carico. Otroci se ponesrečili. Pottsville, Pa., 26. maja. — Sedemnajst otrok je bilo povečini smrtno ranjenih. Več dečkov in deklic v sta rosti od 6 do 14 let je namreč splezalo na premogov vagon Philadelphia & Readmg-železnice v postranski črti, ki drži do Lincoln-rudnika. In potem so spustili, da je vagon zdrčal strmo navzdoli. Vagon je strašno zdrdral in zadel koncem tira ob drug vagon, da sta bila oba popolnoma razdejana. Trpinčenje vojakov. Koenigsberg, Nemčija, 26. maja. Trije topničarji so danes podlegli posledicam solnčarice, ki jih je napadla na vadnem maršu čez planjave. Dvajset drugih vojakov istega oddelka je tudi nevarno zbolelo in so morali biti prepeljani v lazaret. Lakota v Afriki. Mombasa, Britanska Vzhodna Afrika, 23. maja. — Nad 40,000 ljudi je umrlo vsled lakote, ki pustoši pokrajino Usoga. Vlada preživlja 50,000 domačinov. ' Letina se je popolnoma izjalovila, in prihodnje mesece bo še mnogo trpljenja. Obsojen k smrti. Ne da bi bil izvršil kak zločin, ki zasluži smrtno kazen, ampak kriv je bil nemarnosti na debelo. Živel je tako, kakor žive tisočerniki, veselil se je življenja in odrekel si ni nobene zabave, dokler ni nenadno zbolel Zdravnik mu je jasno povedal, da ga mora tako življenje obsoditi k smrti, a če sklene zmerneje živeti, bo rešen Koliko ljudi prerano pograbi smrt ker zanemarjajo nekatere znake, ka kor izgubo slasti in slabost! Ako bi bili nemudoma pili Trinerjevo ameri ško zdravilno grenko vino, bi bila nji hova prebavila prisiljena redno delo vati, kar pomenja zdravje in moč Uživaj to imenitno zdravilo proti vsem nerednostim želodca in črev, proti nervoznosti in nečistoti krvi. V le karnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ash land Ave., Chicago, 111. Zastonj sve tujemo v vseh boleznih. — Vsak teden narašča imenik naših naročnikov tudi v stari domovini. List je najlepša spomenica, ker ga dobe vsak teden. Samo $2.00 na leto. Imel je nered v grlu. Gosp. Mat. J. Klimek, Box 138, Rockaway, N. J. nam piše sledeče “Severov Antisepsol je res dobro zdra vilo. Imel sem nered v grlu, pa po petkratnem izpiranju grla z Vašim Antisepsolom sem bil ozdravljen popolnoma.” V vseh slučajih vnetja grla in katara v nosu je Severov Anti sepsol jako dobro lečilo. To je poseb no dobro zdravilo za trpeče grlo, kar dostikrat počutijo posebno pevci in javni govorniki. Odstrani hripavost in daje lepodišečo sapo. Cena 25c. Pro da se v'vseh lekarnah. W. F. Seve ra Co., Cedar Rapids, Iowa. — Blaznikove pratike se dobijo pri Josip J. Peshell, Ely, Minn., Box 165. Kdor si eno želi, naj pošlje 12c poštnih znamkah. “Blagor mu, ki se spočije!” se začenja prekrasna slovenska žalostinka, ki bode odmevala tudi v srcih vseh do brih jolietskih rojakov v soboto, ko izročimo maj ki zemljici pozemske o-stanke enega najdražjih nam prijate-ev in znancev, ki se ž njim živi ne snidemo nikdar več. V Gospodu je zaspal v sredo, dne 27. maja, popoludne ob 1. uri g. Karol Sitar, član dobroznane tvrdke Ogulin & Sitar Bros. V bolniško posteljo prikovan je bil kaka dva meseca. Bolezen ga je zgrabila nenadno. Opravljal je svoj posel neumorno, dokler ga pi nepričakovana slabost vrgla v posteljo, iz katere mu ni bilo več dano vstati. Že prve dni je postala bolezen tako nevarna, da so bili klicani trije zdravniki na posvetovanje. Ta e trdil to, oni ono, a vsi skupaj niso mogli dognati, v čem tiči vzrok nenavadne bolezni. Bolniku se je zdravje danes boljšalo, jutri slabšalo. Pojavljalo se je zastrupljenje krvi in bilo vedno spet pregnano. Zdravniki so se trudili namoč, ampak vsa njihova zdravilna umeteljnost in veda ni nič pomagala; pač so bolniku olajšavah začasne bolečine, a bolezni niso bili kos. In kaj naj rečemo o bolniški postrežbi? Za predragega pokojnika so dobra žena, resnični brat Josip in ostali sorodniki tako neumorno skrbeli, da ne bi bili mogli bolj; o tem so dodobra prepričani vsi, ki so imeli priliko, pogledati v bolniško sobo; po sodbi vseh prič bi bil pokojnik uže več dni in tednov preje na vekomaj zatisnil svoje trudne oči, da ni imel okoli sebe tako vztrajnih in požrtvovalnih postrežnikov in postrežnic. U-panje jih je dvigalo še potem, ko so zdravniki obupali. In ž njimi smo upali vsi prijatelji... toda -— zaman. Prišla je ura, ki jo je Bog določil, in naš dragi Karol se je preselil na boljši svet. In sedaj je srečen v rajski večnosti, a mi smo ostali — v dolini solz... Rajni Karol Sitar je bil rojen pred dobrimi 30. leti v Toplicah pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel okoli leta 1893. Vslužben je bil najprej pri g. Antonu Mikše v rflestu Wahpeton, N. D., odkoder se je podal na St. John’s University, Minn., kjer je prebil knjigovodstveni kurz. Potem je prišel v Joliet, kjer je najprej izvršil takorekoč praktičen kurz v knjigovodstvu pri dobroznanem trgovcu, g. Anton Golobitshu. A kmalu je začel polagati trden temelj svoji lastni podjetnosti, in pred nekaj leti je postal član dalekoznane tvrdke Ogu#in & Sitar Bros., katere krepak steber je ostal do svoje prerane smrti. Pred dvema letoma je peljal izvoljenko svojega srca pred altar in si ustanovil svojo lastno domačijo, v katero se mu je čez leto dni prismehljala največja zemska sreča v podobi ljubega otroka. In zasanjal je sanje o najlepši bodočnosti. Pa prišlo je drugače, in sedaj že sanja večne sanje — nad zvezdami. Kako je bil pokojnik navdušen -za napredek slovenskega in sploh slovanskega življa v našem mestu, to vedlo vsi Jolietčani. Deloval je po svojih najboljših močeh v prospeh našega družabnega in dluštvenega življenja. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda štev. 8. K. S. K. J. ter istega blagajnik tri leta. Potem je bil med u-stanovitelji društva sv. Martina, za katerega razvoj je tako uspešno deloval, da si je stekel od Z. K. Unije lato kolajno za svoje zasluge. Nadalje je bil član Kolumbovih vitezov, tega najodličnejšega katoliškega reda Ameriki. Svojo vnemo za verski in narodni napredek našega naroda v Ameriki je kazal tudi s tem, da je bil član in delničar naše Slovensko-Amer. Tiskovne Družbe. Koncem lanskega leta je potoval v stari kraj, obiskat svojo priletno bol no mater, in stal je tudi ob njeni smrtni postelji. V starem kraju zapušča tri starejše brate, Ivana in^ Franceta in Ignaca, ugledne trgovce tamkaj brat Alojzij je šel pred njim-v grob. V novi domovini pa zapušča' poleg soproge in otroka brata Antona, trgovca v Breck. iridge, Minn. in brata Josipa, najmlajšega izmed vseh, v našem mestu. Bog jih tolaži ob veliki izgubi! In sedaj. — z Bogom, dragi Karol Bil si zla!; mor vas postavimo. 30. maja zvečer ob 7. uri v cerkveni dvorani na W. 22 pl. in Lincoln St. John Čemaiar. Zahvala. Chicago, 25. maja 1908. — Cenjenb uredništvo Amerikanskega Slovench prosiva podpisana, da ponatisne najino zahvalo, ki sva jo dolžna izreči ob izgubi najine ljubljene hčerke Francke, ki je umrla dne 20. maja. Zahvaliva se prav lepo vsem prijateljem in znancem na našem North Side, ki so prišli kropit in nama izreč svoje sožalje. Posebno se zahvaljujeva našemu častitemu gospodu župniku, Rev. Antonu Sojarju, ki je rajno hčerko previdel s svetimi zakramenti in najti tolažil v grenkih urah, ko sva videih na mrtvaškem odru ležati svojo edino hčerko. John in Marjeta Petrovčič, 199 N. Union St DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ............... SO kron, za $ 20.50 ............. 100 kron. za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 .............. 500 kron, za $ 204.50 ........... .. 1000 kron, za $1018.00 ............. 5000 krofe. Poštarina je všteta pri teh svOtaE. Doma se nakazane VSOte popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad d 11. do 12. dneh. ^ Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, vgčje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. — Novice iz vseh krajev Vam vsak teden prinaša “A. S.” za $1.00 na leto, v Evropo za $2.00. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 27. maja. — Z delom za povišanje železniških tirov, držečih skozi naše'mesto, se je konečno zače- lo. To je prevesela novica, ki so jo Jolietčani že dolgo pričakovali. “Track elevation” ni več le zagonetno vprašanje izza zadnjega ponedeljka, marveč je stopilo v dobo dejanskega reševanja. Z delom se je začelo na Michigan Central-železnici ob Mississippi avenue. Ob navzočnosti navdušenih gledalcev je v ponedeljek zjutraj ob 7. uri naš priljubljeni župan Cronin trikrat zamahnil s pikonom in izkopal zemlje za prve tri lopate; potem je pristopil Col. Bennitt in z lopato odstranil izkopanino, nakar je imel na občo željo kratek nagovor, v katerem je prorokoval najlepšo bodočnost za Joliet. Tako se je začel vresničevati naš zaželeni “track elevation”. Četveri tiri se imajo povišati od omenjenega mesta do reke Desplaines. Doslej še ni zaposlenih mnogo delavcev, a jih bo baje vkratkem več. — Mr. in Mrs. Anton Horwat se bosta morala vkratkem ločiti od svoje preljubljene hčere, gospice Ane. Zadnjo nedeljo sta bila namreč v naši cerkvi vprvič oklicana g. George L. Brožič iz Ely, Minn., glavni tajnik J. S. K. J., in gdčna. Ana Horwat, hči dobroznanega slovenskega trgovca. Poroka se bo vršila v naši cerkvi v torek, dne 9. junija zjutraj. — Mrs. John Stukel, 710 N. Chica- go st., je po večtedenski bolezni popolnoma okrevala. Želodčni krči so gospej povzročali tako neznosne bolečine, da se je smilila vsej soseščini. Dal Bog, da je nikdar več ne napadejo. j.= r- 'f — Dne 1. aprila 1910 (še prej nego čez dve leti od danes) bodo že vozile jezerske ladje od Chicage do Jolieta. Tako so sklenili te dni merodajni bro-darstveni krogi v Chicagi. Pač prevesela novica! — Dne 23. maja je umrl v tukajš-riej bolnišnici Valentin Šenk (če je to njegovo pravo ime, se ne ve) po krat-kej bolezni. Prejšnji dan je padel, korakajoč po mestu na asfaltni tlak in si prebil črepinjo. Od tega časa se ni več zavedel, prepeljali so ga z ambulanco v bolnico Sester sv. Frančiška, kjer je bil dejan v sv. olje in kmalu potem izdihnil dušo. Pokojnik je bil doma z Nakla pri Kranju, nad 30 let star in že več let v Ameriki, je imel stalno delo in dobro plačo, pa se ni brigal za bodočnost. V društvu ni bil nobenem, prihranil si ni ničesar in zato so po njegovi smrti morali prijatelji njegovi kolektati po hišah, da so mu preskrbeli krščanski pogreb. Žalosten je tak izgled za lahkomiš-Ijence, ki živijo tja v en dan in si ničesar ne preskrbijo. Nekaterim ne pomagajo nobene besede, naj se pridružijo našim društvom in izagotovi-jo podporo v nesreči. Zato pa se bodo — kakor kaže — tudi dobri naši rojaki naveličali kolektirati za takove nemarneže, ki nočejo stopiti v nobeno društvo in pravijo, če bom umrl, me bodo že kako pokopali. Pa se jim bo zgodilo po njihovi želji! — — Društvo sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J. iz Rockdala je imelo zadnjo nedeljo lep dan o priliki blago-slovljenja društvenega bandera. Kmalu po devetih dopoludne je društvo prikorakalo do naše cerkve. V paradi so bili: Spredaj godba, potem srbsko društvo z razvito zastavo, nato društvo sv. Treh Kraljev in potem kacih deset ekvipaž z botri in botrami, tovariši in tovarišicami, rockdalskim županom in drugimi. Pred cerkvijo so Rockdalčane sprejela naša jolietska društva, oziroma društvi sv. Jožefa in vit. sv. Jurija (kajti ostala bratska društva so se odlikovala s svojo odsotnostjo). Novo bandero je blagoslovil najslovesneje in daroval sv. mašo domači župnik, č. g. F. S. Šušteršič, ki je imel tudi krasen slavnostni govor. Po cerkvenem opravilu so se Rockdalčani vrnili v paradi skozi mesto v Rockdale, kjer je bila popolu-dne v Mavričevi dvorani veselica s plesom. “Memorial Day” ali Spominski dan na junake, padle v bojih za našo novo domovino, bomo- obhajali v soboto 30. t. m. Glavne prodajalne v mestu se v soboto opoludne zapro; zato pa bodo odprte v petek zvečer. — Dne 20. junija t. 1. bode v našem mestu velika parada veteranov izza špansko-ameriške vojne. Tem povodom pridejo semkaj štiri stotnije (kompanije) illinoiske narodne garde iz Rockforda in Aurore. — Prvi jolietski Slovenec, ki si je omislil sam svoj avtomobil, je g. Joe Mauser. — Neka družba namerava zgraditi novo. železnico iz Chicage do Kansas City ter železniške delavnice v našem mestu. — Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg. Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Anic Jure, Horvat Mike, Križan Pavel, Vincat Nikola. — Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. Barberton, O., 24. maja. — Oprostite mi, da se zopet nekoliko oglašam v A. S. Posebnih novic nimam kaj sporočiti. Kriza še vedno koraka svojo pot. Vreme imamo tudi jako slabo, dežuje vsaki dan; posebno je bil velik naliv dne '16. t. m. Mali kričači tudi tukaj dobro naraščajo, da sedaj je bil skoraj vsaki drugi teden kak krst. Minulo nedeljo je bil tudi krščen mali Alojz od zakonskih Marije in Alojza Balanta. Bog jih živi! Rojak John Balant si je kupil tukaj svoje domovanje, v bližini svojega brata Alojza, ki ima tudi svoje poslopje. Pozdrav vsem rojakom in bralcem A. S., kateri je najbolji časnik za katoliško ljudstvo. Vdrugič zopet kaj. Jos. Podpečnik. Cleveland, O., 14. maja. — Ne mislite, rojaki? da smo Slovenci v Clevelandu tako, kakor pravi slovenski pregovor, da se gledamo kakor pes in mačka. V srcih nam je še zmiraj nekdanja medsebojna ljubezen, in to smo pokazali letošnjo Velikonoč, ko smo si podajali roke ter si želeli občeznani slovanski pozdrav: Hristos voskres — Gospod je vstal! Da, Gospod je vstal in tudi naša slovenska naselbina bo vstala k novemu življenju, ker vem dobro, da vsak kaj tacega iz srca želi, ker smo za vse dobro in lepo v čast božjo in v korist milega nam naroda. Kako slovesno smo obhajali velikonočne praznike, je čitalcem A. S. že znano. In znano jim je tudi, da smo imeli imenitno veselico s petjem, deklamacijami in gledališko predstavo, kar se je vse izvršilo pod vodstvom našega izvrstnega organista, g. M. Holmarja, v popolno zadovoljstvo mnogoštevilnega občinstva. Zahvaliti se imamo tudi v prvi vrsti č. g. župniku, ki se s svojimi farani ni zbal stroškov in truda ter nam je predstavil belo Ljubljano — dolgo vas, katero je naslikal naš rojak, g. Anton Sršen. Sedaj še nekaj dodatnih besed o naših igralcih in pevcih. Naj li naštevam njihova imena? Imenovati bi moral vse, kajti vsi so se odlikovali. Kdor jih je zamudil videti in slišati, mu je lahko žal. Gospodje in gospodične, dečki in deklice — vsi so bili svojim nalogam kos. In tudi dekla-matorji, ki so bili takorekoč novinci na odru, so pokazali svoje izborne talente, in od njih pričakujemo še veliko lepega in podučljivega. Le tako dalje — in gotovo ne izostanejo najlepši uspehi! Naj zaključim ta dopis z lepo pesmijo “Na tujih tleh” (zložil A. Fun-tek), ki sta jo peli dve deklici in ki se glasi: Šumi, gozd nad mano, senčni gozd na tujih tleh; zdi se mi, da pesen znano poješ o nekdanjih dneh... Daleč plove misel meni čez planine in ravni: Da, to gozd je moj zeleni, ki nad mano zdaj vrši! Da, to spet so trate rodne, 0 ki jih lepših nima svet! Polja zrem, vrtove plodne, vse kot sanja prejšnjih let... Šumi, šumi, gozd zeleni, pesen poj o prešlih dneh! Kaj ti veš, kako je meni, ko medlim na tujih tleh. Po tej prekrasni pesmi je začelo občinstvo glasno ploskati vsled dvojnega veselja: v rano jutro smo slišali alelujo in večer istega dne pa krasne starokrajske narodne — kako naj bi duša ne bila vesela! Zatorej naprej za ^ero in narod! Pozdrav vsem rojakom in čitateljem tega list. John Russ, poročevalec. Cleveland, O., 21. maja. — Slavno uredništvo A. Slovenca! Danes imam zopet poročati iz naše okolice, da je spet smrtna kosa posegla v sredo naše naselbine. V mestni bolnici je u-mrla 7. maja t. 1. Marijana Križman, stara približno okrog 28 let, doma iz Struške fare pri Dobrepoljah, vas Terzič, h. št. 1, po domače Perinava. Omožena je bila z nekim Peterlinom. Zapušča troje nepreskrbljenih otrok in tudi ona je bila že več časa v pomanjkanji v vseh družinskih rečeh. Radi pomanjkanja prišlo je večkrat do prepira. Žena je parkrat pribežala v moje stanovanje vsa prestrašena in jokaje tožila, kaj da je bilo. Toraj sedaj je tej pomankljivosti konec, kar zadeva njeno osebo, ki je že v neznani večnosti. A usmiljenja so vredni nedolžni otroci, ker postanejo tako hitro brez matere in zapuščene sirote na svetu. Doma na Kranjskem ima še živečo mater ter dve sestri. Pri društvu ni bila nobenem. Zatorej se ie moralo zopet, prosjačiti za pogreb. Kako težavno je dandanes milodare nabirati, ker je že toliko društev raznih vrst. Recimo n. pr. vsak bi si moral nekoliko preskrbeti za prihodnost, v društvu je pa lahko; če mu eno ne ugaja, lahko gre k tacemu, da mu bo ja po vsi seči z večimi ali manjšimi prispevki. Na dalje preselila je tudi nemila smrt rojaka Jožeta Pernaver 12. maja v mestni bolnici clevelandski. Doma je bil iz Trebnega, fara Trebne, star 52 let. V Ameriki je bil okrog 18 do 19 let ter zapušča vdovo na KranjT skem. Dohajal je kakor na stanovanje že več let.na 1226 55th St. N. E., vendar stalnega stanovanja ni že več let imel, na edino pravo stanovanje se je preselil sedaj. Eno roko je imel suho že več let. Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče. Svetila mu večna luč! Poročevalec. Dayton, O., 25. maja. — Slavno u-redništvo, prosim, da priobčite ta moj dopis v predale Amerikanskega Slovenca, da tako ugodim mojim rojakom v Pittsburgu in okolici, ker se nisem ni poslovil, zatoraj jim hočem malo oči odpreti, kako sem potoval v Wisconsin, Taylor Co. in kako sem prišel sem v Dayton, Ohio. Mnogo sem čital o naseljevanju na farme, tako sem prišel do zaključka, da si ogledam farmo v Rib Lake, Wis., katero'je g. Peter Perushek tako hvalil, da sem se že v Pittsburgu veselil tega kraja. Ali pregovor pravi: Na hvaljene jagode ni treba velikega koša nositi. Ravno tako je bilo tukaj. Mr. P. Perushek je meni pisal, da bo on že tam veliki teden, a jaz sem prišel 23. aprila v Rib Lake, to je prvi teden po Veliki noči, pa kako se začudim, ko g. P. Perusheka nikjer ne najdem. Tako sem si vzel stanovanje v Commercial House, in sem bil 4 dni tam, dokler sem si farme ogledal, in od g. P. Perusheka odgovor dobil, da on še živi v Milwaukee, Wis. Kar se farme tiče, lahko rečem, •da ne bi tam rad ni mrtev ležal, zakaj bi me imela voda vedno v svoji oblasti. Ta kraj je jako v vodi, to že priča tista trava kakor jo rabijo Hrvati in Ogri za strehe pokrivati, a v gozd pa nisem ni stopil, ker nisem imel gumi-štifelnov. K sreči sem tudi tako slabo zadel, da je bilo jako grdo vreme; sneg, dež in burja so imeli tam takrat največje veselje, a v Chicagi je pa tako solnce pripekalo, da se ni dalo dihati. Ljudje, moški in ženske v Rib Lake, so nosili bunde medvedovke in zimske suknje, kakor po zimi. Tako sem težko pričakoval, da se poslovim od Rib Laka za vedno, ker še zadnji dah je burja s snegom pihala, da sem moral zmeraj roke v suknjo vtikati, drugače mi zmrznejo, ker do kolodvora je kakšnih 5— 10 minut, a ko v kupe stopim, kaplje po sedežih kakor čez rešeto. Preč mi je bilo na umu, da se nahajam v postojnski jami. Od Rib Lake do Chicage je 336 milj, od Chicage do Day-ton, Ohio, tudi toliko. Še nirio-go bi imel popisati od Rib Lake, pa pustimo to, kar je bilo. Vsaka šola nekaj košta. Samo toliko rečem, da naj Slovenci, kateri se mislijo na farmo naseliti, pazijo, kje in od koga bojo farmo kupili, ker agenti hočejo imeti V dobička pri zemljišču. Dayton, Ohio, je mesto z okoli 135,-000 prebivalci, lepo, zdravo in z različnimi tovarnami obdano mesto. Dela se največ 4 dane v tednu. Tukaj so delavci jako po ulicah uslužbeni in vr-teh; tudi se sliši, da se bo delala električna proga. Življenje je bolj po ceni, na primer, goveje meso od 6 — lOct. funt. Zdaj pa sklenem ta moj dopis in pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa društvene sobrate sv. Roka št. 15. K. S. K. J., Allegheny, Pa. Tebi, vrli list Amerikanski Slovenec, pa želim obilo naročnikov. Matija Cetinski. 1469 W. Dakota Str. Ely, Minn., 22. maja. — Dne 19. maja je tu umrl v Shipman-bolnici vobčepoznani rojak Frauc Kostelic, doma iz Dol. Slivnice, Kranjsko, star 45 let. Tu na Ely zapušča žalujočo soprogo in, dvoje nedorastlih otrok. Pokojni je bil tu v Ely dolgo vrsto let, kot delavec delal je vedno v rudniku. Dne 16. maja je vzdigoval težki vrtalni stroj, pri čemur se mu je utrgala krvna žila blizu srca, kakor je bilo poročano od zdravnikov pri preiskovanju njegovega trupla. Občutil je velike bolečine in pričakoval je v kratkem gotove smrti. Dne 18. se ga prepeljali v bolnišnico, ali njegove ure bile so štete; že nasljednjega (¿«e je previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Umrl je kot žrtev svojega dela v rudnikih, kjer je že mnogo naših slovenskih sinov dalo življenje. Koliko Slovencev je trpelo in še trpi bolečine za ranami zadob-ljenimi v teh nevarnih mesnicah! A kake simpatije žanjemo od kapitalističnih magnatov in naših sovražnikov slovenskega delavstva, to smo videli v nekem angleškem listu... Naš pokojni brat Franc Kostelic je bil skrben oče svoje družinice v življenju in tudi po svoji smrti jih ni zapustil v bedi, ker je bil član dveh podpornih društev, kateri bodeta pripomogli s podporo ostali družini. Dne 21. maja so mu naša slavna društva priredila dostojen pogreb z godbo na pro-čelu. Pogreba so se udeležila društva, katerih je bil umrli član: Sv. Cirila in Metoda št. 1. J. S. K. Jednote in društvo sv. Juraja broj 127, Gospojin-skim društvom sv. Ane, broj 106, oboje spadajoče v Narodno H. Zajednico. Pokojnemu Francu kličemo: Mirno spavaj, mir te obdavaj! Naj ti sveti (Nadaljevanje na 7. strani.) rf? TJ? ‘Ako bi ne bilo radi Severovih drvžinskih zdravil, moje žena bi ne bila več danes med živimi. Sedaj je popolnoma zdrava.” Jos-Bailey, Box 52, Comley, 0- Znaki slabe krvi. ^V-K^ Blood Punie Awsîîtm, jô rrx cærr. AN EXCELLENT AND REUA81E REMEDY • for Earn*. Visants, Charte Ratrtty Ertsrgrt Onrts, SrttVhamsrrtVasa rest Višata, fead fie PsapiiM hs*- î»i*CT»5S mer *»-oo. W. F. SEVERA CO, ' ■ bd** R* CCTAE XAPn», so ispuščaji, mozolji in druge nadloge na obrazu in telesu. Ako se isti zanemarijo se je bati slabih nasledkov, katere povzroči slaba kri, in to so: trganje, otekline in oslabelost telesa. V takih slučajih rabite. Severov kričistilec ki bode odstranil vse nerede. Uredi ves sestav, ostrani strupene dele in okrpča kri. Cena $1.00. “Zaupajte Seyerovim zdravilnom!” Bolan sem bil, in dva zdravnika sta me zdravila. Po izgubi vsacega upanja na zdravje si sem kupil Severov Kričistilec in po rabi dveh steklenic istega sem bil popolnoma zdrav. Priporočam Vale zdravilo vsem svojim prijateljem.” Joseph Berenda, R. No. 1, Fair Oaks, Ind. Zdravilni nasvet pošljemo na zahtevo zastonj. Vsaka ženska ima mehko kožo na obrazu in krasno obličje, ako rabi KRASNA BARVA OBRAZA. Severova Zdravilno Milo za kožo. Zdravi vse nerednosti kože, mehča in gladi najtršo kožo ter daje licom mehko površje in svetlobo. To je pravo milo za otroško kopanje; tudi je vrlo dobro za rabo pri britju in je dobro za pranje nečedne glave. Cena 25c. “Severovo Zdravilno Milo je res dobro zdravilo. Naš štiriletni fant je imel čudno trdo kožo, po kopanju ga v vodi in pranju z Vašim izvrstnim milom je postala njegova koža gladka in mehka.” Jos. Grigerek, Unionville, Conn. Prodaja se v useb lekarnah. Pazite, da dobite “SEVEROVA.’ ❖ ❖ *4? «fr TJ? «fr •¡lfm «fr «fr eii *3? TJ? # Àm «fr W. F. Severa Co. cmmlms Dober Premo? P! in DRVA DOBITE P B I NAS. A. ßynkszel 1007 Marion St., Waukegan, I1L Phone 2182. Yard—North Chicago. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost bo naše "The D. S,” lOc. in “Meerschanm” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet llls Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Daketi in Montani potem bodete neodvisni v par letih. . Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building JOLIET, - - ILLINOIS. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. tfelika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah A Iexauder Ijaras^ jtm. Chicago telet. 3794 telet.N &2 f.. Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. PLEXER & REICHMANN , LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET ’LL. Poročilo o stanju Citizens National Bank-e v Joliet-u, 111. ob zaključku poslovanja dne U. maja 1908. VIRI: Posojila in odštevki ........................................ $398,779.08 Presežki ..................................................... 6,991.31 Premije od U. S. Bonds ...................................... 104,267.27 U. S. Bonds in druge varščine.................................. 14,153.54 Premičnina .................................................... 15,305.26 Gotovina in dolg drugih bank in blagajne Združ. držav......... 165,515.00 Skupno .............................................. $705,011.46 OBVEZNOST: Glavnica ....................................................$ 100,000.00 Preostanek in nedividčrani dobitki............................. 18,401.46 Note drugih bank ............................................. 100,000.00 Uloge ........................................................ 486,610.00 Skupno ..............................................$ 705,011.46 Postava Združenih držav zahteva da imajo nacionalne banke vedno pri roki vsaj 15 odstot. vseh ulog. Ta banka ima na roki 34 odstot. vseh ulog. Uložite s*oj denar v močno banko, kjer se pomnoži s tremi odstotki. Hranilni oddelek. Citizens National Bank Barber Building, Joliet, 111. Edina hranilna banka v Joliet-u — “Narodni Dom” ljubljanski postane v kratkem lastnina “Glasbene matice”, ki ga potem primerno predela. — Prepoved goldinarske veljave. Dunajski uradni list je prinesel odredbo, s katero se prepoveduje raba goldinarske veljave v poslovanju trgovcev in obrtnikov z občinstvom. Kdor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan z globo od 2 do 200 K oziroma zaporom od 6 ur do 14 dni. Odredba stopi s 1. julijem v veljavo. — Planine se bodo začele izboljše- vati v velikem obsegu na Gorenjskem. Vlada je že izdelala načrte, ki bodo tudi predloženi kranjskemu deželnemu zboru, -f — Jubilejski sprevod na Dunaju dnd 12. junija 1908. Slavnostnega sprevoda na Dunaju udeleži se tudi kranjska dežela pod pokroviteljstvom gospoda deželnega glavarja Frana Šukljeja. U-metniško uredbo tega oddelka, obstoječega iz več skupin v narodnih nošah, prevzel je klub slov. obr. umetnikov “Sava” ter je poveril slikarju Rih. Jakopiču v Ljubljani izvršitev vseh za ta sprevod potrebnih priprav. — Prvi maj v Ljubljani je bil miren. Delavci so večinoma delali. Le pri petih tvrdkah je stalo delo. — Deželni odbor si nalaga kot najvažnejšo nalogo, da ozdravi slabo deželno gospodarstvo, ki je v silno slabem stanu. Od okroglo 4 in pol milijona stroškov ni nikjer nobenega pokritja za 1 milijon stroškov. Proračun za leto 1908. kaže stroškov 4,453,072 dohodkov pa 1,310,124 kron. Primanjkljaja je 3,142,948 kron. Ta primanjkljaj se pokrije z raznimi nakladami. Končni primanjkljaj, za katerega ni pokritja, znaša 1,046,700 kron. — Odbor “Dramatičnega društva” je sklenil gojiti v prihodnji gledališki sezoni veliko dramo, veliko opero in opereto. V to svrho se dramsko o-sobje primerno pomnoži, operetno osobje se deloma preosnuje z novimi člani, operno osobje pa se angažuje povsem novo. Delovanje ljubljanskega slovenskega deželnega gledališča se raztegne tudi na deželo ter na sosednje slovenske krajine. Čujemo, da bo gledališče vodil ravnatelj, katerega nastavi ljubljanska mestna občina z letno plačo 3600 gld. Zahteva se od kompetenta znanje slovenskega jezika. — Ploho s točo so imeli dne 7. maja v okolici Novega mesta. Napravila je precej škode na cvetočem sadnem drevju. Toča je bila debela kakor grah. — Izprememba posesti. Lukma-novo graščino pri Grosupljem je kupil gospod Javornik (Štajerc) iz Žalne. —Iz Metlike. Nagrobnica svoji soprogu Mestnega župana v Metliki g. Jutraža je zadela bridka usoda, umrla mu je zelo ljubljena »oproga gospa Jožefa v starosti 70 let. Jako lep pogrebni sprevod nepozabne ranjke vršil se je dne 6. t. m. Ob odprti gomili govoril ji je neutolažljivi soprog, že tudi častitljivih let, gosp. Jutraž otožno nagrobnico ter se tako poslovil od svoje nad vse ljubljene soproge, ki mu je bila nad 50 let zvesta tovarišica, žalujočim sinom in hčerkam pa dobra mati. — Družinska žaloigra. V Ločni pri Rudolfovem se je dne 4. maja popoldan ob 4. ustrelil France Zalokar, dobro situiran posestnik, star okrog 46 let, oče 9 nedoraslih otrok, med katerimi je naj starejša hčerka stara 16 . let. Vzrok samoumora: družinske razmere. — Umrla je v Dobrunjah posestnica Katarina Hlebš roj. Pirc, stara 67 let. — V Krko skočil. Vincenc Jurman, star 26 let, po poklicu pomožni učitelj iz Koželja ob Kolpi, sedaj v bolnici v Kandiji, je 30. aprila skočil iz bolnišne sobe skozi okno na vrt in zatem v Krko. Posrečilo se ga je rešiti in mu ohraniti življnje. Storil je to v zmedenosti, ker se sklepa, da mu je otemnel um. Poslali ga bodo v deželno opazovalnico za blazne. — Umrla je v Postojni gospa Terezija Krapež v 71. letu starosti znana pod domačim imenom Šopovka. —Umrl je Jakob Premrov, nadspre-vodnik južne železnice v pokoju, stanujoč v Mostah št. 35. — Umrla je gospa Uršula Svetek, soproga posestnika gosp. Jožefa Svetka v Sostrem. — Smrt vsled pijanosti. Dne 28. aprila je pripeljal voznik Leopold Ro-lih v občinsko bolnišnico v Postojni p. d. Strnadovega Toneta iz postojnske okolice. Ko je prispel voz do bolnišnice, je bil Strnadov že mrtev. Umrl je vsled težkih poškodb, ki jih je bil menda dobil vsled padca v pi- janosti. Pred prepeljavo v bolnišnico je bil položen v sveto olje. — Nesreča vsled dinamitne patrone. V Černelji vasi pri Krškem je dne 28. apr. idoč iz šole našel desetletni posestnikov sin Ivan Zupan na poti di-namitno patrono. Ko je prišel domov, se je zaprl v sobo in patrono zažgal. Dečku je odtrgalo na levi roki štiri prste, dva pa na desni in je poleg tega še na obrazu zadobil poškodbe. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Pokopali so 26. apr. gdčno. Mimi Arko, sestro g. poročnika Adolfa Arko, ki je umrla po daljši bolezni, stara šele 20 let. — Za stavo je spil kmečki fant P. Modic v okolici Loža liter žganja. Ko je izpil, se je mrtev zgrudil. — Umrla je v Trstu gospa Ida Pol-ley, vdova po pokojnem okrajnem gla varju sežanskem. — V Dobravljah je umrl posestnik in nadporočnik meščanske straže 'g. Franc Volk. — Na Grčini je umrl posestnik gospod Štefan Pavlin, c. kr. gozdar v pokoju. — V kuhinji se ubila. Dne 26. apr. je Ivana Prevc v Kranju padla v kuhinji s stola na tla, udarila se na sence ter obležala mrtva. — Obesil se je približno 40 letni Janez Hreščak v Dolenji vasi pri Senožečah. Pred par meseci je prišel domov iz Amerike. Baje se mu je zmešalo. — Uro, ki bo kazala točno pravi čas po meteorologični centrali v Trstu, namerava napraviti prof. Belar na kupoli ljubljanske realke. Ura bo ponoči električno razsvetljena. — G. Robert Kollman, sin umrlega g. Frana Kollmana, je podaril, da počasti spomin svojega očeta, raznim narodnim in dobrodelnim društvom 8,000 kron. Svojo vilo na Bledu, vredno 50,000 K, je zapustil pokojni Kollman za dijaške ustanove. — Vojaške, vesti. Za majorja je imenovan Alojzij Velkaverh pri 30. pešpolku. Stotnika druzega razreda sta postala nadporočnika Pavel Vilfan 17. pešpolka in Jožef Rant 17. pešpolka pri 78. Poročnika sta postala Rudolf Kilar in Josip Arh. Nadporočnik je postal Anton Lukane pl, Saven-burg. — Ljubljanski Grad so začeli po velikem načrtu popravljati in prenavljati. Poleg kapele sv. Jurija bo na Gradu restavracija, knjižnica, arhiv, galerija slik itd. Napraviti nameravajo tudi vzpenjačo na Grad, vodovod, e-lektrično razsvetljavo ter sploh narediti grad za domačine zabaven in za tujce vabljiv, kakor sta grada v Gradcu in Solnogradu. Krasni drevoredi bodo igrali glavno vlogo. — Strela je užgala dne 7. t. m. hišo in gospodarsko poslopje Barbe Go-vednik na Hrastu pri Metliki. Z največjim naporom se je komaj posrečilo ogenj omejiti na omenjeno poslopje. — Predrzna goljufija. Januarja meseca t. 1. se je naselil v Mrzli vodici v družbi neke ženske, o kateri je trdil, da je njegova soproga, neki F. S. ter vzel v najem veliko posestvo za najemnino 2800 kron na leto Pravil je, da ima 80,000 kron premoženja. Vzel je v službo gospodarskega upravitelja in kuharico, ki jima je obljubil lepe plače; morala pa sta položiti varščino skupaj 1900 kron. Potem si je nabavil na upanje konja in kočijo itd. ter si izposodil tudi precej denarja, češ, da dobi čez par dni od nekega denarnega zavoda veliko svoto. Na tak način si je prilastil od raznih lahkovernih ljudi okolu 6000 kron. Nihče ni sumil o njegovi poštenosti, dokler ga ni neke noči začetkom preteklega meseca zmanjkalo s spremljevalko vred brez sledu. —Novice iz Črnomlja. Koncem apr. si je ogledala posebna komisija prostor, kjer bodo zidali novi most čez Dobličanko. Vse je že pripravljeno, samo da se predloži deželnemu zboru, nakar se začne z delom. Zadnji čas je že, da se zgradi ta most. Ljudje že nestrpno pričakujejo onega dne, ko bodo začeli rušiti poslopja. Gospodu Fabjanu so odmerili prostor za hišo, ki jo namerava sezidati ob novem mostu. Začetkom maja sta obiskala Črnomelj in črnomaljsko okolico g. vladni svetnik in vseučiliščni profesor Kubiček ter gospod kustos deželnega muzeja V. Šmid. Ogledala sta si rimske spomenike v. Črnomlju in v Loki ter Mitrovo svetišče na Rožancu. Nato sta odšla v Gradac, čegar romantična lega je napravila na gospoda vladnega svetnika izvanreden vtis. — Javno tehtnico si kmalu preskrbi naša mestna občina. — Zelo lepo hišo zida v Črnomlju g. J. Šterk, trgovec na Vinici. — Letos je minulo petsto let, odkar so Turki prvič pridivjali v Belo Krajino. Malo preje je postal Črnomelj mesto. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo se ustanovi pri Sv. Trojici nad Cirknico. Pravila so že potrjena. — Drobne vesti iz litijske okolice. Na Slemškem nad Vačami dobi cerkev sv. Križa novo streho. Z delom so že pričeli. — Umrl je na Pruskem M. Prašnikar, doma iz vaške župnije, star 22 let. — V Tirni je Umrla Genovefa Ocepek, v 21. letu starosti. — Zimo v aprilu smo letos imeli. Imeli smo v aprilu več snega, kakor o Božiču. — Zapustil nas je č. g. J. Panta-rič župnik v Št. Lambertu, in se preselil na Dobrovo. — Začasno v skrb je prevzel župnijo č. g. J. Koblar iz Save. — Bivši organist na Sv. Gori se je preselil kot organist v Javorje nad Litijo. — Sadno drevje, kakor je upati, si bo nadejalo mnogo cvetja. — Na Savi bodo gradili nov tir za vmikanje vlakom. — Neusmiljeno poje sekira v tukajšnjih hribi Ji- — Turistiška koča na Nanosu. Vedno bolj rastoči obisk širokoplečega Nanosa je vzbudil misel, naj se na tej ne samo v turiškem, temveč i v narodnem oziru zelo važni gori zgradi planinska koča. Ideje se je takoj prijelo “Slovensko Planinsko društvo”, ki namerava postaviti udobno kočo na “Pleši” (vrhu nad Razdrtem) v višini 1265 metrov. Kamnita zgradba bo stala na trati tik senčnega bukovega gozda, kjer ima “Slovensko planinsko društvo” že kupljen svet; zavarovana bo proti burji, pitne vode ne bo manjkalo, z Razdrtim, Predjamo, oziroma Postojno in z vipavsko dolino jo bo vezalo več dobro urejenih planinskih steza. Z Razdrtega do koče bode le pičli dve uri hoda; od koče same na prvi sosednji razgledni vrh “Grmado” pa še par minut, tudi ne dosti dalje do obče znane crkvice sv. Jeronima, odkoder je slovit razgled po vipavski dolini in dalje do sinjega Jadranskega morja. — Za romanje Slovencev v'Lurd se je oglasilo 600 oseb, ki so se odpeljali v Lurd dne 11. maja s posebnim vla-kom. ______________________ — Domača obrt. Nove orgije v farni cerkvi na Teharjih je zgotovil naš rojak gospod Ivan Naraks iz Arje vasi pri Žalcu za ceno 10,500 kron. Orgije bodo imele 21 pevajočih spre-menov ter 10 vezi, na dva igralnika in en pedal. O tem delu pohvalno poroča “Zeitschrift fuer Instrumentenbau” št. 22. od 1. t. m. Tega našega domačina in slovenskega mojstra priporoča pa ne samo ta nemški strokovni list v Lipskem, ampak tudi pater Hugolin Sattner v Ljubljani in vodja orgljarske šole v Celju. — Imenovan je strokovnim učiteljem na meščanski šoli v Krškem def. učitelj v Šoštanju, gosp. Maks Hočevar. —Iz Šmarja pri Jelšah se poroča, da so čutili 9. maja precej močan in dolgo trajajoč potresni sunek. — Umrl je pri Sv. Duhu na Stari-gori dne 1. t. m. upokojen učitelj g. Franc Golob v starosti 86 let. — Ogenj je uničil 22. aprila pri Sv. Marjeti na Dravskem polju hišo in gospodarska poslopja Mihaelu Koste všek. — Smrtni padec. Pri sv. Urbanu pri Ptuju je padel trgovec s sadjem Martin Veršič, tako nesrečno, da se je ubil. — Samomor. Iz Laškega trga se poroča, da se je dne 8. t. m. s šibicami zastrupila ga. Adolfina vdova Pretner, upokojena poštarica. Storila je to baje zaradi neozdravljive bolezni. Pokojnica je zapustila tri otroke. — Nemško posestvo v slovenskih rokah. Družba slovenskih kmetov je kupila v Slovenski Bistrici od Nemca Ignacija Schoberja posestvo za 190,-000 kron. — Namesto k poroki pred porotnike in v ječo. V noči od 12 na 13. januarja je bilo vlomljeno v celjski okolici v hišo veleposestnika Ješovnika, kateremu je bilo pokradeno razne obleke za 680 K 50 vin. Dne 15. februarja je srečala gospa Ješovnik v Celju neko žensko, ki je nosila njej ukradeno jopico. Policija je to žensko takoj prijela. Bila je Terezija Breči, nevesta Franceta Seiles, v katerem so dobili pravega vlomilca. Dne 29. apr. je bil Seiles obsojen pred celjskimi porotniki na šest let težke ječe. — Slovenski poslanci so vložili nujni predlog in interpelacijo zavoljo zaničevanja in zapostavljanja slovenskega jezika pri koroških sodiščih. — Član dume v Trstu. Aprila meseca je obiskal ruski. poslanec Jefre-mov Trst. Ogledal si je med drugim “Narodni dom” ter se povoljno izrazil o napredovanju Slovanov v Trstu. Rekel je, da še več članov dume obišče T rst. — Novo slovansko trgovsko podjetje v Trstu. Nekateri podvzetni in neumorni trgovci so ustanovili te dni veliko spedicijsko komisijonalno družbo “Balkan” s sedežem v Trstu, ki namerava voditi in organizirati trgovino v slovanskih rokah. To novo podjetje prične delovati že s 1. julijem t. 1. — Slovenski oddelek koprskega učiteljišča bo po poročilih z Dunaja v najkrajšem času premeščen v Gorico. F0R.0CDII-.0 O FOLJLŽJAJTT First National Bank-e ob zaključko svojega poslovanje dne 14. maja 1908. v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v. VIRI: Vlada Zdr. Držav, vložuje denar v to banko. v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v« Vloge sprejemamo po $1 in več. VV.V.V.V.V.V.ViV.V.SV.V.V. Posojila in odštevki ....................................,....$ 586,852.89 Presežki ....................................................... 7,787.36 U. S. Bonds ................................................... 131,480.00 Druge obveznice .............................................. 415,772.00 Premičnina .................................................... 12,000.00 Gotovina ....................,,............................... 330,760.59 Skupno ..............................................$1,484,652.84 OBVEZNOST; Glavnica .....................................................$ 100,000.00 Preostanek in dobiček .......................................... 163,676.81 Razne obveznice ................................................ 100,000.00 Vloge ........................................................ 1,120,976.03 Skupno ..............................................$1,484,652.84 GEORGE WOODRUFF, predsednik. ANDREW WAGNER, kasir. Direktorji: J. E. BUSH, 1 GEO. W. BUSH, F. W. WOODRUFF, GEO. WOODRUFF, M. C. WILCOX, — Sprevoda slovenskih delavcev povodom 1. majnika se je udeležilo, kakor poroča “Edinost”, 2500 oseb. Sprevoda socialne demokracije se je baje udeležilo samo tisoč oseb. — V Gorici se je na socialnodemokraškem shodu 1. maja zbralo 600 do 800 ljudi, sprevoda se je udeležilo 300 ljudi, vštevši novega sodruga dr. Tumo. — Jezikovni škandali se nadaljujejo. “Mir” piše: Nestrpnost naših od nemškonacionalnega duha prešinjenih sodišč so nadaljuje in poglablja. Dne 24. aprila t. 1. je deželno sodišče v Celovcu slovensko vlogo o pravdi med dvema Slovencema raditega zavrglo, ker toženec stanuje v takozvanem nemškem delu dežele. Kakor da bi deželno sodišče ne bilo za celo deželo eno in isto! Sedaj torej ni več merodajno sodišče kot tako, kakor je bilo dosihmal merodajno in v navadi in kakor izrecno predpisujejo tudi jezikovne naredbe. Treba bo najbrezob-zirnejšega postopanja, da se napravi vsaj malo reda na Koroškem. Z deželnim sodiščem bo treba resno govoriti — saj justični minister menda nadzorovalne pravice nima, razven samo zoper slovenske sodnike! — Na Hrvaškem sta srbska in hr-vatska stranka sklenili skupno postopanje nasproti Rauchu zavoljo njegove nasilnosti.1 Velik šum je nastal, ko je Rauch umirovil profesorja Šur- mina. Dijaki na vseučilišču so proglasili splošno stavko za toliko časa, dokler ne da Rauch zadoščenja. Za preganjane uradnike in dijake se zbirajo prispevki, da se jim pomaga. — Spomin Zrinjskega in Frankopana dne 30. apr. so v Zagrebu obhajali na običajen način. Vseučiliščniki so se ob osmi uri zjutraj podali čez Jelačičev trg v frančiškansko cerkev, kjer je bila sveta maša zadujjnica. Navzoči so bili poslanci iz hrvatsko-srbske koalicije in Starčevičeve stranke. Po službi božji so se akademiki čez isti trg vrnili pred, vseučilišče. Med korakanjem v crkev in iz iste so dijaki o-petovano klicali: “Slava Zrinjskome!” in “Dole s tiranijom!” — Z dnevniki so Hrvatje sedaj dobro preskrbljeni. V Zagrebu ne izhaja nič manj kot 13 dnevnikov! N 409 jVean 64 OM ^¿eve/cvruO, 0. SPOŠTOVANI ROJAKI! Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati, da denar j i kteri so bili pos lani v staro domovino niso tj e dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s za-upanjem obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh. Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene. Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili. Z veleštovanjem FRANK SAKSER CO. AMERIKANSKI SLOVENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA, « -----------------— Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. IS4I- Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da. nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Friday? by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 31. maja Nedelja Angela Mer., de 1. jun. Pondeljek Juvenci, muč. 2. it Torek Erazem, škof. 3. ll Sreda Clotildij is. 4. ll Četrtek Quirinus. 5. tl Petek Bonifacij, škof. 6. ll Sobota Norbert, škof. KLIC DO MARIJE MAJNIKOVE. (Prost prevod.) Z nebes višav Marija glej; Srce skušnjav Varuj, ogrej. Razjasni tme, Očisti ga, In reši vse Zavisti ga. Ljubavi plam Ga vnemi tvoj; Zatri mu zmam Sovražnih roj. Ko se zmrači, Ko smrtni pot Me porosi, Ko grem od tod: Takrat odpri Ti duši raj — Da tam slavi «Te vekomaj. O KATOLIŠKI CERKVI NA RUSKEM. Iz Petrograda na Ruskem je “Koel-nische Volkszeitung” z dne 20. aprila t. 1. donesla sledeči dopis ozir. članek: Po štetju, ljudstva leta 1897. je znašalo -.števil.pi.rimskih katoličanov na Ruskem, 1 ¿420,927 duš. Ker se je samo izza razglasa verske strpljivosti (o Veliki noči 1905) vrnilo h katoliški cerkvi kacih 500,000 oseb, potem utegne znašati število katoličanov na Ruskem danes najmanj \2l/2 milijona. V cerkvenem oziru so ruski katoličani, razdeljeni v dvanajst škofij, ki so: ena nadškofija in šest škofij na Poljskem, mohilevska nadškofija s sedežem v Petrogradu, ter škofije Kovno, Žitomir, Vilna in Tiraspol (Saratov). Škofiji Minsk in Kamenec je vlada svojevoljno razveljavila. Na vsako škofijo pride torej povprečno nad milijon katoličanov. Omeniti moramo ogromno prostorno razsežnost vsake škofije. Mohilevska škofija se razteza od Baltiškega morja do Tihega oceana. Škofom je dejansko nemožno ogledati vse jim podrejene cerkve. Doslej ni tudi še noben katoliški nadpastir prodrl dalje na vzhod, nego do Tvera. To je bil pokojni mohilevski nadškof Klo-potowski leta 1902. Naslednje poletje je hotel ta skrajno energični nadpastir prepotovati celo Sibirijo do Vladivostoka in obiskati celo Sahalin, a njegova prerana smrt je vse te načrte prekrižala. Sveta stolica se zdaj resno peča z vprašanjem, ustanoviti za Sibirijo posebno škofijo. Cerkvene razmere v Sibiriji so sploh potrebne temeljite zboljšave. Do 70. let je bilo sibirskim katoličanom na razpolago samo S hramov, božjih: v mestih Tobolsk, Tomsk, Irkutsk, Kras nojarsk in Nerčinsk. Neznatno število duhovnikov pri teh peterih cerkvah na ogromnem ozemlju seveda ni moglo zadoščati delu. Rastoče preseljevanje je povzročilo potrebo, graditi manjše ali večje molitvenice, ki jih morajo vse oskrbovati cerkve matice. Duhovniki obnemagujejo pod bremenom dela, dasi jih je vlada pri- meroma dobro preskrbela. Dobivajo j 600 rubljev in 50 desjatin zemlje in povračilo njihovih potnih stroškov). Sedaj se ustanavlja župnija v Čeljabinsku, mejnem mestu evropske Rusije in Sibirije, kjer dva duhovnika le s težavo zmagujeta delo. V mestu Kurgan, ob sibirski železnici, središču izdelovanja sirovega masla, kjer se je naselilo mnogo Dancev, oživotvarjajo podružnico cerkve matice v Tobolsku, od katere se ločuje tudi Tjumen. Sedaj razpravljajo načrt, od Omska izločiti novo župnijo v Semipalatin-sku, kjer se je naselilo nad 50Ü0 Nemcev. Pa posrečilo jim se še ni, pridobiti nemškega duhovnika. Upravitelj mohilevske nadškofije ni bil v-stanu pomagati jim, ker v njegovi ško fiji sploh primanjkuje duhovnikov in je le nekaj nemških. Ne en nemški duhovnik, osem do deset bi imelo sedaj dovolj opravka. Šele preteklo poletje so se številne naselbine v turgaj-ski krajini ponovno obrnile na upravitelja mohilevske škofije s prošnjo, poslati jim nemških duhovnikov. Občina Tomsk, uid 12,000 katoličanov, namerava ustanoviti ■ razne župnijske podružnice, istotako občina Krasnojarsk, 13,692 duš. Isto velja o župniji v Irkutsku, iz katere se imajo ločiti okolica Irkutska in zlati rudniki v posebno občino. Občina Nerčinsk je nedavno sklenila, zgraditi katoliško cerkev v Vrhnendinsku. Celo ve Vladivostoku, Harbinu, Harborovsku, Blagoveščensku in na ruskem Saha-linu nastajajo katoliške hiše božje. Tem številnim, na tisoče vrst razdalj enim cerkvam in kapelam, do katerih romajo cela krdela bogaboječih katoličanov iz sibirskih pustinj in step k službi božji in sv. zakramentom, je začasno na razpolago samo 25 duhovnikov. Resnična organizacija cerkvene uprave v Sibiriji je po mislih sv. stolice samo mogoča, če postane Sibirija samostojna škofija s škofijskim sedežem v Irkutsku ali Tomsku. Uradno odstavljenje škofa v Vilni in novo nasilje proti stolnemu kapitelju pa otežuje tozadevno pogajanje najvišje cerkvene oblasti z rusko vlado seveda zelo. VELIKODUŠNOST — KAJ VSE ONA UČINJA. Gospodinja je imela deklo, ki je bila jako pridna; vse bi bilo sicer prav in dobro; le tu in tam je zmanjkalo kake malenkosti, ki bi se bila porabila tudi doma lahko. To pa posebno takrat, kedar je dekla obiskala svojega očeta. A nihče ni vedel, kam izginjajo pogrešane stvari. Gospodinji je bilo jako hudo pri srcu. “Kaj pa, če bi bila dekla?” — “Škoda bi bilo zanjo”. — “Kako bi jo tega odvadila?” Take misli so jo mučile neprestano. Nekoč gre slučajno v deklino sobo; ne da bi iskala, zapazi pletenico in v njej nekaj mlete kave ter sladkorja. Bilo je pa prav v času, ko je dekla hotela iti domov na obisk. V kuhinji je pa tudi prav sedaj ¡zmanjkalo kave in sladkorja; sklep je bil torej lahek in potrjen prejšni sum. Žal je bilo gospodinji, da je dekla nepoštena; če tudi le v malem. Ali gospodinja je bila modra. Nič ne izda svojih notranjih čuvstev. Ko pride dekla s polja in prosi za kratek odpust, pravi ji gospodinja: “Kaj ne, ti imaš doma starega očeta?” “Da gospa, očeta bi rada obiskala.” “Oče bi morda kako reč potrebovali; tu imaš nekaj denarja, pa nekaj kave in sladkorja jim nesi. Tudi ono-le staro suknjo in zimske črevlje jim smeš nesti domov, pa reci jim, da jih pozdravljam.” Rudečica oblije ubogo dekle in videlo se ji je, da bi rada povedala še več, nego samo zahvalo. Drugi dan pa je bilo v shrambi prav toliko kave in sladkorja, kakor ga 'je bila napravila gospodinja. Od tistega dne ni gospodinja ničesar več pogrešala in nihče ji ni bil potem tako zvest, kakor ta dekla. * Dasi visoko čislamo slovenske gospodinje, vendar si upamo reči, da bi marsikatera v enakem slučaju ne bila tako ravnala, kakor le-ta. Marsikatera bi bila morda naredila kaznujočo pridigo, vpila bi in razgrajala ter morda poklicala še moža in otroke za priče. Morda bi bila deklino slabost o-besila na veliki zvon ali vsaj povedala sosedi. Morda bi jo bila takoj izpodila iz službe t. ali če je ne bil mogla pogrešati takoj, bila bi ji službo odpovedala, do izstopa iz službe pa ravnala ž njo kakor s kako gobovo. A tako ravnanje bi dekle ne bilo poboljšalo, nego le razdražilo in v hudem le potrdilo. Morda bi bila marsikatera u-bogi dekli vsako jutro pogrela njeno pregreho kakor prvi zajutrek. Ne tako pa naša vrla, modra gospodinja.— In zato smo priobčili to zgodbico dragim slovenskim gospodinjam v poduk in korist. LEON XIII. IN PIJ X. O KATOLIŠKEM ČASOPISJU. Papež Leon XIII. je večkrat rekel, tako n. pr, v encikliki na italijanske škofe z dne 15. oktobra 1890: “Dolžnost vernikov je, dejansko pod pirati katoliško časopisje, bodisi z od-reko ali odtegnitvijo sleherne podpore slabemu časopisju, bodisi z neposrednim sodelovanjem; vsakdo pa naj po svojih močeh stremi za tem, da prvo-imenovano oživlja in pospešuje; v tej stvari pa, kakor mislimo, se še ni zadosti storil o.” In njegov, naslednik, slavno vladajoči papež Pij X., je rekel v pisanju z dne 30. junija 1906, naslovljenem na predstojnika družbe sv, Pavla v razširjanje dobrega tiska, da “če je kako delo, kateremu mora danes priti na pomoč radodarnost katoličanov, to je gotovo razširjanje dobrega tiska; takošno sodelovanje je naravnost dolžnost vseh katoličanov.” * * * Kako je podpirati tisk, kažejo avstrijski katoličani. Avstrijsko Pijevo društvo je lani zbrala svoto 362,000 kron v podpiranje katoliškega tiska. In kdo je prispeval ta denar? Ne bo-gatinci, kaj še! 23 bogatašev je pač darovalo po 2000 in 28 bogatašev po 1000 kron, gotovo! Ampak večina svo-te je izvirala iz preprostega ljudstva. Tako je spričal pater Viktor Kolb v svojem živahno odobravanem krasnem govoru. Mnogi “velikaši” kažejo za veliki pomen katoliškega tiska žal le prevečkrat manj srca, manj razumnosti in manj darežljiv.osti, nego preprosti človek. ISKRICE. Piše Ivan Smolej. Citrono izžememo in jo vržemo proč. Usoda je pa še mnogo bolj kruta. Človeka izrabi samo na pol in ga potem vrže proč za — vedno... * V Nemčiji je neki gospod imenom Bum iznašel novo vrsto topov... Mož dela svojemu imenu Vso čast! * Moda in ceste...! Po obeh se gibljemo prosto, prilično in pripravno. A ob obeh še pelje in vodi senčna stezica: osebni okus... * Živila še niso bila tako cena kakor v sedanjih časih, kriči posredovalnica Bradstreets. Kaka sreča za te ljudi, ki so naenkrat postali taki dobrotniki človeštva! Da bi le tudi povedali tisočim in tisočim stradajočim, kje se tako po ceni kupuje... * Čudno! Koliko je ljudi, ki mislijo, da bodo želi pšenico, sejejo pa — ljubko... * Neki mož ločil se je že vpetič po vseh postavah od svoje boljše polovice. Kakor vse kaže, ga še niso spametovale... ' * Mož je molčeč v zadevah pameti in razuma, ženska pa — srca... * Baron Sakatani, japonski finančni agent, mudi se sedaj v Zjed. državah in pripoveduje vsakemu, ki hoče slišati, kako se Japonska razvija in kako njeno bogastvo narašča. Poslušajo se že take bajke, vrjame na nje pa nobeden. .. * Kakovo delo pa je tisto na omari v 60 zvezkih? Morda kak konverzacij-ski lexikon? Ne; ampak ljubimska pisma nekega — mormonca... * Marsikako belo vino postalo bi ru-deče, ko bi videlo etiketo na steklenici. .. * Veste, komu je ljubezen podobna? Juhi! Prve žlice so vroče, poznejše pa vedno bolj hladne in nazadnje — mrzle... * Vse je dražje in slabše. Tolažba za nas je le, da postajajo ljudje vedno — boljši... * Atlantska mornarica je po 12 dnevnih slavnostih odplula zopet v širno morje. Po trudapolnem delu je seveda potreben počitek, vsaj morski zrak je najboljše sredstvo zoper — mačka... * To si zapomni: Nikoli ne laži! A tega tudi ne pozabi: Če te nikdo ne vpraša, nikar resnice ne govori... * Nekdo je izračunil, da se mnogo mladih ljudij ne oženi zaradi vožnje z avtomobili. Umevno! Kdor se vozi z avtomobili, ima že tako dovolj sitnosti in jeze... * Veliko ložje je, dvajseterim kazati in jih navajati, kaj je prav, kakor pa biti ■'eden izmed tistih dvajseterih in se po svojih lastnih naukih ravnati... * Profesor Lowell je izračunil, da bode v 15 letih zmanjkalo vode. Tempe-renčniki naj torej kmalo skrbe za kako drugo tekočino. * ‘Žabja zalega je letos prav. slaba’, meni neki list v Virginia. No, nič ne de, vsaj je drugih kričačev dovolj... * Na kapitolu v Washington-u poročil se je nedavno parček pod kipom, ki kaže, kako general Cornwallis oddaja svoje orožje. Bog si ga vedi, kdo od parčka se bo prvi podal?... Umor sodnika. V Jass-Szt. Andras je bil na cesti umorjen sodnik Štefan Terjak. Zločin izvira iz maščevanja. Kobilice v Tunisu. Severni del Tunisa so obiskale kobilice, ki so pokrile 60 tisoč*hektarov površine ter vse uničile. Morilcu žensk Kochu v Apoldi na Nemškem so dokazali, da je umoril šest oseb: dve svoji ženi, enega sina in tri svoje gospodinje. Tudi delitev dela. Sydney Smith pravi: Cerkvene zapovedi o praznikih ;n postih ljudje sploh še dovolj dobro spoštujejo. Bogataši držijo praznike, revici poste.” Poznanjski škof Likowski je bil s poljsko deputacijo pri svetem očetu. Poljaki so papežu izročili adreso. Sv. oče jim je dejal: V obitelji ljubi oče najbolj tistega otroka, ki trpi, tako tudi jaz na poseben način ljubim Poljake. Boji v severni Indiji. Angleži se že delj časa bojujejo v severni Indiji proti upornemu, divjemu gorskemu narodu mohmandskemu, katerega so nje govi mohamedanski duhovniki razvneli za sveto vojsko proti Angležem. Mohmandi ne napadejo angleških vojakov nikoli po dn^vi temveč zmiraj le ponoči. Nov stroj za umetno dihanje. Profesor Tree, ameriški učenjak, je iznašel stroj za umetno dihanje, s pomočjo katerega se lahko dovaja umirajočim v pljuča kisik. Iznajditelj trdi, da je stroj prepotreben v slučajih krča ali zastrupljenja s svetilnim plinom, j Poizkusi so se posrečili. Zdravniki izjavljajo, da ta iznajdba prekaša vse druge. Rusi in drugi Slovani. Poprej so se na Ruskem izvzemši nekoliko strokovnjakov malo zanimali za ostale Slovane. A sedaj so se fazmere iz-premenile. V Peterburgu in v Moskvi razna društva prirejajo predavanja o položaju in zgodovini drugih Slovanov. Zlasti se v tem pogledu odlikuje “Slavjanskoje blagotvoriteljno ob-ščestvo” v Moskvi, ki je za moskovsko občinstvo priredilo že celo vrsto zanimivih predavanj o slovanskem v-prašanju. Bikoborba v Granadi. V Granadi se je vršila 3. t. m. zelo razburljiva bikoborba. Bik je nasadil na roge in vrgel v zrak nekega bikoborca, ravno to je napravil s tremi drugimi bikoborci, ki so prihiteli na pomoč svojemu tovarišu. Občinstvo je metalo steklenice in kamne v areno. Več mladih fantov je šlo v areno, da aranžirajo bike, ki so jih prebodli. Ko je zapustilo občinstvo cirkus, je pa nastal požar, ki je popolnoma vpepelil zgornjo galerijo. Navidezno mrtva. V Tonbridgu so smatrali za mrtvo in položili v krsto ženo železniškega uradnika Kortona. Bila pa ni mrtva, marveč jo je prijel le krč. Cula je vse, kaj se godi ž njo, a ganiti se ni mogla. Mož je poljubil še ženo, predno bi bili morali zabiti krsto. Začutil je, da je žena le navidezno mrtva. V bolnišnici je toliko okrevala, da je govorila in povedala, da se ni mogla niti ganiti, dasi je videla, da jo hočejo živo pokopati. Golob za 420 kron. V Trogiru je sosed sosedu ustrelil goloba. Vsled tega prepir in tožba. Ker domačih odvetnikov nobeden ni hotel sprejeti malenkostne zadeve, dobila sta nasprotnika vsak svojega odvetnika iz Splita, ki sta zaslužila za vsako razpravo po 70 kron. Tri razprave so bile, skupaj sta torej odvetnika zaslužila 420 kron. Nazadnje je bil obtoženec oproščen, ker je trdil, da je ustrelil svojega goloba. Nasprotnik ni mogel dokazati, da je bil golob njegov. Draga zabava! Kako so avstrijski kmetje zadolženi? V preteklih 25 letih je bilo v Avstriji zasilnim potom prodanih 220,000 kmetij. Skupna svota dolga, ki je o-bremenjeval prodana posestva, je iznašala 1460 milijonov kron, pri prodaji pa se je izkupilo samo 854 milijonov kron, tako, da so upniki izgubili 606 milijonov. Leta 1895. je bilo sodnijsko prodanih 14,089 kmetskih posestev, katerih cenilna vrednost je znašala 60,310,680 K, dolgovi 75,980,-116 K, izkupiček pa 45,001,234 K. Kakor je razvidno iz teh podatkov, prodajajo se kmetska posestva po javnih dražbah mnogo pod cenilno vrednostjo, ker znajo razne pijavke že tako urediti, da je zanje prav. Ker je bilo v 25 letih sodnijsko prodanih 220,000 kmetij, koliko ljudi je bilo prisiljenih zapustiti rodno grudo in si iskati kruha po tovarnah! Ako štejemo povprečno na vsako družino po pet glav, več nego milijon! Če dalje upoštevamo, da je v Avstriji vsake četrt ure prodano eno posestvo, kaže ta žalostna slika nujno potrebo, da država za raz-dolžitev kmetov kmalu kaj ukrene! Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV 1 ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Sidro Pain Expelí NASLOVNIK slovenskih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, ki se priporočajo rojakom. JOLIET, ILLINOIS. BAMBICH IN VERBICH, 920 N. Chicago St. Gostilničarja. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek. / FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana (Skating Rink). GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica. HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo. JURIČIČ FRANK, 1001 N. Clficago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St. Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna. PRAŠNIKAR IN VOLK, 1116 N. Broadway. Krajača finih oblek. SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi’ oblekami (up-to-date clothing). STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec iri popravljalec čevljev. VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife). ROCKDALE, ILLINOIS. JERMAN JOS., 120 Moen Ave. Gostilna. MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna. SOUTH CHICAGO, ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart. Slovenski trgovci v Združ. državah, ki želijo priobčiti svoj naslov v tej koloni naj pišejo nam za ceno, ki je jako mala. Tak naslovnik je jako koristen za one trgovce, kateri ne žele bolj na široko anuncirati, a njih ime je pa vse-edno vedno pred očmi čitateljev lista, tudi je dobra stvar za one rojake, ki žele potovati v drugo mesto, da znajo kam se obrniti, da dobe v nepoznanem mestu rojaka trgovca, ki pozna ondot-ne rojake. Toraj naslovnik je dobra stvar za ves narod. Amer. Slovenec, Joliet, 111, Ustanovljena 1(71. llMoil: Of Joliet Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. Pozor, rojaki! Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca. Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na International Colonization Co. Poplar Bluff, Mo. Potrebujemo agentov. Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih od« znakov (badges), regalij, kap, baadet in zastav. Velika zaloga vseh po. trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka< tolog na zahtevanje zastonj. Pozor, rojaki če smodke. Rojaki dobrodošli! Math. Stefanich 400 Ohio St., priporoča rojakom svojo BRIVNICA Dobro delo se jamči. Delo je uruo, ker sta dva brivca vedno pri roki. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam C. W. Brown, preds Robt. Plicner, p odpret W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER UILDING. OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjen; pripiše glavnici na prvi dan meseč; januarja in julija. Za vsako vsoto, k je hranjena en mesec plačamo obrest in tudi na prvi poslovni dan vsaceg; meseca pripišemo obresti k svotam ki so bile vložene pred petim dnen vsakega meseca. Certifikati kažejo pc 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j« bila uložena šest mesecev. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. najboljše vrste in sicer. 4 DO 5 GLASNE. Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije. Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim diše- Joliet, 111. Filip HiToler Northwestern Phone 1422. 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Mahkovec & Božich 208 Jackson St., Joliet, 111. SLOVENSKA GOSTILNA kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poseL N. W. Phone 384. MAHKOVEC * BOŽICH, Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. John ® Golob 608 N. Broadway Joliet, Illinois 0404 Izdelujem Kranjske harmonike. Cena od $35 do $100 AMERIKANSKÍ ŠLOVBNEC, 29. MAJA 1908. K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. II. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 12962 Alojzij Anžič, roj 1879, spr. 28. maja 1908. Dr. št. 341 članov. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12963 Jurij Delač, roj 1869, spr. 28. maja 1908. Dr. št. 107 članov. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 12964 Janez Cetnarski, roj 1879, 12965 Janez Benkovič, roj 1875, spr. 28. maja 1908. Dr. št. 38 članov. K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12966 Janez Urbauč, roj 1888, 12967 Jakob Millonig, roj 1884, 12968 Anton Kaska, roj 1883, 12969 Jožef Gorišek, roj 1881, 12970 Jurij Kaša, roj 1873, spr. 28. maja ’08. Dr. št. 57 čl. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 198 Jožef Meglen, 14. maja 1908. I. dr. št. 248 članov. . II. dr. št. 340 članov. Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9240 Jernej Intihar, 11445 Janez Intihar, 6824 Jožef Intihar, 22. apr. 1908. I. dr. št. 110 članov. II. dr. št. 245 članov. Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 8578 Jožef Mavec, 18. maja 1908. I. dr. št. 109 članov. II. dr. št. 88 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 5667 Franc Vidergar, 4. maja 1908. Dr. št. 127 članov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 920 Matija Svet, 29. aprila 1908. Dr. št. 245 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 1433 Janez Vintar, 25. maja 1908. Dr. št. 336 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 6922 Jurij Hudak, 20. maja 1908, 9482 Jožef Spišič, 25. maja 1908. Dr. št. 45 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3134 Janez Drobnič, 11. maja 1908, 10896 Alojzij Gimpel, 19. maja 1908. Dr. št. 159 članov. K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 10403 Janez Sajatovič, 18. maja 1908. Dr. št. 60 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 11504 Janez Sluga, 19. maja 1908, 212 Matija Rački, 29. maja 1908. Dr. št. 245 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11396 Miko Cvetaš, 15. maja 1908. Dr. št. 133 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11768 Janez Kučinič, 22. maja 1908. Dr. št. 75 članov. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 11214 Martin Žugelj, 12. maja 1908. Dr. št. 74 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11321 Janez Rus, 9089 Jožef Habjan, 27. maja 1908. Dr. št. 60 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 3408 Rudolf Hotujec, 3511 Peter Švegel, 8808 Marko Švegelj, 25. maja 1908. Dr. št. 42 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 7190 Andrej Bartelj, 11439 Janez Mazi, 12619 Janez Mohorčič, 8436 Janez Kranjec, 19. maja 1908. Dr. št. 252 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 10529 Janez Šavor, 28. apr. 1908. Dr. št. 47 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10530 Štefan Zalevsky, 23. maja 1908. Dr. št. 99 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8444 Anton Zgonc, 4128 Franc Levstik, 4893 Anton Lovšin, 5588 Franc Miklič, 9331 Janez Intihar, 12238 Janez Kavšček, 6649 Janez Plut, 15. maja 1908. Dr. št. 238 članov. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 12386 Peter Žalec, 19. maja 1908. Dr. št. 50 članov. Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 11451 Jakob Grum, 12003 Janez Juvančič, 11814 Janez Merzlikar, 25. maja 1908. Dr. št. 118 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8658 Kazimir Jurkovič, 11006 Peter Zadejevič, 18. maja 1908. Dr. št. 90 članov. Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 12747 Jakob Bratuš, 10672 Karol Kosole, 20. maja 1908. _ Dr. št. 26 članov. Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, O., 1189 Janez Šebenik, 25. maja 1908. Dr. št. 10 članov. Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 8117 Janez Mišica, 8687 Franc Šebar, 18. maja 1908. Dr. št. 86 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 8818 Jernej Otoničar, 18. maja 1908. Dr. št 58 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8736 Franc Cvetaš, 15. maja 1908. Dr. št. 132 članov. Od društva sv. Lovrenca 65, Cleveland, O., 8901 Janez Kostelec, 25. maja ' 1908 Dr. št. 115 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 9971 Janez Juretič, 5095 Tomaž Južnič,'25. maja 1908. Dr. št. 106 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 11247 Janez Rus, 25. maja 1908. Dr. št. 114 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3641 Marija Germ, roj 1890, 3642 Marija Pucel, roj 1883, spr. 28. maja 1908. Dr. št. 170 članic. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3643 Uršula Štajduher, roj 1883, spr. 28. maja 1908. Dr. št. 39 članic. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 3644 Ana Marentič, roj 1883, spr. 28. maja 1908! Dr. št. 28 članic. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 3645 Ana Benkovič, roj 1877, spr. 28. maja 1908. Dr. št. 11 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3646 Marija Grili, roj 1884, spr. 28. maja 1908. Dr. št. 84 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2632 Ana Intihar, 22. aprila 1908. I. dr. št. 13 članic. II. dr. št. 42 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1696 Ana Drobnič, 11. maja 1908. Dr. št. 21 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2161 Marija Matekovič, 19. maja 1908. Dr. št. 15 članic. Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 2679 Franca Novačič, 20. marca 190g Dr. št. 27 članic. Od društva sv. Ane 105, New York, 3216 Marija Peterka, 23. maja 1908. Dr. št. 25 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo štev. 6. — Za mesec junij 1908. 8344 Franc Tinta, star 31 let, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl 2. aprila 1908 v Memphis, Tenn. Vzrok smrti: splošna oslabelost (Meningitis, secondary to Erysipelas). Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti' 21. junija 1905. ®!30 Martin Medved, star 23 let, član društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans7, umrl 5. aprila 1908 v Los Angeles, Cal. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 5. oktobra 1903. 1371 Jožef Perko, star 49 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 16. aprila 1908. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. maja 1896. 3433 Jerica Mišmaš, stara 37 let, članica društva Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., umrla 29. aprila 1908. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 15. novembra 1907 1749 Nikolaj Malič, star 58 let, član društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 20. maja 1908. Vzrok smrti: pljučnica (Cirrhosis of Liver) Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. novembra 1896 IMENA POŠKODOVANIH ČLANOV. 664 Anton Uhernik, član društva sv.Jožefa 7, Pueblo, Colo. Poškodovan v. oktobru 1906 na desni nogi, ki mu je bila odrezana v bolnišnici malo nad kolenom. Zavarovan za $1000. Opravičen do poškodnine v znesku $500. lenom. Zavarovan za $1000. Opravičen do poškodnine v znesku $500. 8611 Matija Kušan, član društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa. Izgubil levo roko v ramenu; pod zdravniško oskrbo od 23. sept. 1907 do 6. januarja 1908. Zavarovan za $500. Opravičen do poškodnine v znesku $250. 1934 Jožef Jaklič, član društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. Vsled pone-srečenja na križišču železnice v Oakland, Cal. 18. septembra 1907 mu je bila odrezana leva roka en palec pod komolcem, in leva noga dva palca pod kolenom. Zavarovan za $1000. Opravičen do poškodnine $1000, jednake celi vsoti zavarovalnine. 10347 Janez Sander, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111. Vsled poškodb za-dobljenih v Scott street tovarni American Steel & Wire kompanije mu je bila 27. novembra 1907 odrezana desna noga devet palcev pod kolenom. Zavarovan za $1000. Opravičen do poškodnine v znesku $500. 2344 Janez Pešel, član društva sv. Roka 10, Clinton, owa. Vsled zadoblje-ne poškodbe mu je ždravnik dne 6. februarja 1908 odrezal desno roko dva palca pod kolenom. Zavarovan za $1000. Opravičen do poškodnine v znesku $500. Da se pokrije vsota izplačana za tu navedene poškodovane člane, plačajo tekom meseca junija 1908 vsi člani zavarovani za $1000 po SOc posebne doklade, in vsi člani zavarovani po $500 po 25c posebne doklade. Vsak član je pod kaznijo suspendovanja zavezan plačati to posebno doklado prav kakor svoj navaden reden mesečen prispevek. Članice K. S. K. Jednote ne plačajo ta mesec nobene posebne doklade, ker niso na podlagi sedanjih pravil opravičene do nikake poškodnine. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. 340400404040404V J4( Društvene vesti. l♦0♦0♦0♦0♦0♦0l Rockdale, P. O. Joliet, 111., 26. maja. — Naznanjam vsem članicam društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J., da bo imelo društvo svojo sejo prihodnjo nedeljo, dne 31. t. m. Naprošene so vse sestre, da se te seje udeleže, kajti izvoliti bo treba novo prvo tajnico, ker podpisana odstopim. S pozdravom Veronika Žagar, dosedanja I. tajnica. Chicago, 111., 26. maja. — Tukaj v Chicagi je zadnji petek nastal velik požar, ki je vpepelil dve tovarni in zahteval veliko človeških žrtev. Začelo je goreti okolu 2. ure popoludan v pritličju tovarne Ventermeyer Box factory, in ogenj se je tako hitro razširjal, da je bilo troje poslopij naenkrat v plamenih. Strašni prizori so sledili. Ljudje so skakali iz četrtega nadstropja. Seveda, kateri je dolu padel, je bil ubit na mestu ali pa na pol mrtev, tako so odpeljali hitro štiri v bolnišnice. Eden je bil mrtev takoj namestu. Pravijo, da jih je do dvajset izgubilo življenje. Neki poročevalec, ki je videl od začetka, pravi, da je človek skočil iz 4. nadstropja doli in favno tam je bil telegrafski drog in se je obesil ravno pod brado, tako da je glava pala na eno stran, telo na eno v ogenj. Strašni prizori! Drugi dan po požaru so takoj našli enega vsega ožganega in potem zopet eno nogo. V nedeljo so našli tri vse sežgane in enega brez glave. Ne ve se, koliko jih je še tam. Trdi se, da so ena ali več deklet, ki so delale na ofi-cu; toda Amerika ima zmirom svojo navado — kaj najdejo, nihče ne sme viditi ne vedeti in moraš tiho biti, zakaj sami delavci so storili smrt. Ko bi bil kak milijonar, bi že bobnali, ke-do je kriv. Sedaj pa pravijo “is nobody’s fault”. Opomniti moram toliko, da Slovenca ni bilo nobenega zraven, samo Čehi in par Nemcev. Zadnji teden je tudi nemila smrt stegnila svojo koso pri našem rojaku g. John Petrovčiču ter mu vzela edino hčerko v starosti 9 let. Bila je brihtne glave, lepega obnašanja, toda Bog je hotel drugače. Umrl je tudi zadnji teden rojak John Senica, doma iz ^ela, fare Toplice, na Dolenjskem. Bival je v Ameriki 6 let ter zapušča tukaj brata in sestro nekje v Pittsburgu. Dotični ni bil pri nobenem društvu. Sedaj imajo naši fantje lep vzgled, kaj je tisti, ki je pri društvu in kaj se s tistim godi, ki ni pri društvu, ni denarja, ne brata, ne 'sestre. Dobri ljudje ga morajo prevzeti, da preskrbe dostojen pogreb, potem naj že bo da kolektajo po hišah ali sami žrtvujejo. V tem ga ni izgovora, zakaj mi imamo dosti društev, ki so po različnih petih Jedno-tah. Ako že pride do tega, da nočeš biti tam, kjer je poštenost in denar, pa pojdi tja, kamor te veseli, bojo ti že plačali, če bojo imeli denar. Naj si vsaki premisli, pa bo videl, da mora biti pri kakem društvu. Tukaj v Chicagi je res nekaj takih polovičarjev divjih, da se zadolžijo pri katoliških društvih, potem pa grejo k Narodnemu. Zadnjo nedeljo je imelo hrvatsko društvo sv. Janeza Krstnika C. O. F. blagoslovljeni e svoje zastave v hrvat-ski grko-katoliški cerkvi, 28th in Central Park Ave. Te slavnosti so se udeležila tri slovenska društva. _____________Poročevalec. Ely, Minn., 26. maja. — Dne 21. maja se je 24 milj od tu v hosti ponesrečil rojak Josip Lašič. Napoti je bil, da si poišče delo v šumi. Konji tistega voza, ki se je peljal, se splašijo in Lašič tako nesrečno pade pod voz, da je zadobil opasne poškodbe na glavi. G. Anton Lužavec, kateri se bi imel te dni poročiti, kakor je bilo poroča- no z gdčno. Antonijo Žitnik, jo je pobral od tu zapustiyši svojo nevesto. J. J- P. Chisholm, Minn., 25. maja. — Po kratki pa težki bolezni je tukaj umrla 20. maja mlada ženska Frančiška Hla-čar, katera je bila rojena leta 1879 v Št. Mohoru na Štajerskem. Pokojna zapušča tukaj moža in troje otroke, od katerih je najmlajši komaj 14 dnij star. Ta prerana žalostna smrt naj bode vsem mladim ženam v svarilo, da ob porodu zdravnika kličejo in da v tej nevarni dobi skrbno na svoje zdravje gledajo! Štajerci in Kranjci so ji pripravili dostojen sprevod. Pogreb je bil v petek 22. maja po peti maši od naše cerkve sv. Jožefa. Pri predstavi s premakljivimi slikami v naši cerkvi smo imeli dober uspeh. Dasiravno nismo imeli električne luči/v soboto in je bilo zelo slabo vreme v nedeljo, smo vendar dobili malo(več kakor $200. Polovica dobička je bila za našo cerkev. Stroškov je bilo malo. Čisti profit za cerkev bo $96.00. Predstava v nedeljo zvečer je bila zelo lepa in zanimiva in smo prepričani, da so bili vsi zadovoljni. R. J. T. POTREBUJEMO ZANESLJIVEGA moža, kot posebnega policaja v drugi wardi. Ta policaj bode delal samo za trgovsko zadrugo. Postaviti mora jamstvo za $1000.00. Piše se naj za podrobnosti na: Jos. Zajiček, 913 N. Scott St., Joliet, 111. CECILJANEC, DOBRO IZURJENI slovenski organist, kateri je dovršil oglarsko šolo v Ljubljani z dobrimi spričevali, želi službo sprejeti takoj, zlasti v kraju kjer bi imel dosti delovati na glasbenem polju. Kdo in kje, pove uredništvo tega lista. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i.rei N. Broadway, Joliet, 111. VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Ad-ler & Co., 112 Exchange St., Joliet. DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. SPODAJ PODPISANI JAVIM RO-jakom Slovencem v Ely, Minn., da sem ustanovil novo čevljarnico v katerej sprejemam v popravo obuvala. Moje delo je trpežno in točno. Se priporoča: John Gimpel, Shridan Ulice, vogal Jos. Smuk gostilne. 24t2 S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111._ Želodčna tonika. V slučaju neprebavnosti, zabasano-sti, izgube okusa, onifioglasti, žgoči srca in kislini želodca rabite Severov Želodčni Grenčec, ki je pravo lečilo za oslabele in ostarele ljudi. To zdravilo omogoči pravilno delovanje želodčnih organov. Cena 50c ali pa $1.00. Na prodaj je v vseh lekarnah. Ako vam ga vaš lekamik ne more dati, pišite nam. Po prejetju zneska $5.00 vam pošljemo šest velikih steklenic tega zdravila; expressne stroške tudi mi plačamo. Poskusite to zdravilo! W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. -ii- ir AMERIKANSKI SLOVENEC naznanja tužno vest, da je njegov član in delničar GOSPOD KAROL SITAR dne 27. t. m. v Joliet-u, Illinois, preminul. Joliet, III., dne 28. maja 1908. Ravnateljstvo. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosat €0. 318 E. 89th St., New York, N. Y. Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zahtev" (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 5324 Butler Street, Pittsburg, Pa. Najlepše in najrodovitneje zemljišče za kmetije obsegajoče 6000 akrov se kupi od nas po jako nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke. Seno zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine preč ostalo plačaš lahko v teku petih let. Obresti si prvo leto prost. Vsak se mora naseliti v 6 mesecih na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g, I. Česnik zna za to vse zemljišče in govori slovensko: on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, da je zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Z torej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo nečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš urad The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsa pisma pošlite na naslov: Ignac Česnik, General Delivery, FAIRCHILD, WISCONSIN. FAIRCHILD N. E. RAILWAY, N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin. » o aa»o ♦ 4 4 I J. J. KUKAR, I ZASTOPNIK fvseh parobrodnih družb. f. Pošiljam denar v staro domovino po rajnižjem i dnevnem kurzu. ♦ Priporočam se rojakom. | J. eJ. IKIITEZ^-lR. ♦ 536 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. JOUET.ILL* FIJSrO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. • Kapelica v gozdu. Spisal Krištof Šmid. Posl. P. H. Sat ner. Valentin Trtnik je bil mlad in čeden mladenič; izučil se je kotlarstva do dobrega, in sedaj že tretje leto potuje v zadevi svojega rokodelstva. Nekega poletnega dne koraka skozi temen gozd. Bil je čedno napravljen; težko torbo je imel na hrbtu, v roki pa grčavo drenovko. Dolgo časa že hodi po gozdu, a ne pride nikjer na prosto polje. Poskuša na to in ono stran, pa na zadnje popolnoma zgreši pot, da ne ve, od kod, ne kam. Solnce se je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smrečjem mal stolpič, razsvetljen od zlatih solnčnih žarkov. Tje se nameni; kmalu pride na oglajeno Stezo, ter v kratkem vgleda pred saboj malo kapelico — prav osamelo na lepem, zelenem gričku. Oče so našemu Tinetu pogosto dja-li: “Ako te pot pelje mimo cerkve, stopi vanjo, če ti le čas dopušča; saj je,cerkev hiša molitve in stolp je kakor raztegnjen prst ki proti nebu kaže. Ne zamudi tedaj prilike, ampak pojdi v božji hram, ter se vrzi pred svojim Stvarnikom na kolena, srce pa dvigni proti nebu. Tu in tam najdeš lepo sliko, ali drugo delo umetnosti, ki te bo zanimalo; bereš na steni ta ali oni rek, ki te bo v dobrem potrdil.” Valentin se spomni očetovega naročila in stopi v odprto kapelico. Temen obok, rujavo zidovje, ozka okna z okroglimi šipami, starinski oltar: vse to ga je spominjalo starodavnih časov. Sveta tihota j e, vladala v božjem hramu. Valentin poklekne v zadnjem stolu blizu vrat in moli. Preden odide, gre bližje k altarju, da bi natančneje pogledal altarno sliko, ki se mu je zdela staro umetno delo. Tedaj vgleda na klečavniku tik altarja malo molitveno knjižico, vezano v ru-deče usnje s zlatim obrezkom. Vzame knjižico v roke, odpre jo, in ostrmi. Na prvem belem listu bere svoje lastno ime, zapisano od njega samega. Zdi se mu, kakor da vgleda stvar v sanjah, in lastnim očem ne vrjame. Premetava liste, in vse mu je nekako znano. Spominja se podobe: “Izve-ličar, blagoslavljajoč male”; znane so mu molitve in ptesni v knjigi. Ves prevzet zakliče: “Ta knjiga je bila nekdaj moja, in to ime sem jaz zapisal. Tako sem pisal kot mali učenec. Ali kedo mi pove, kako je prišla knjiga v to osamelo kapelico sredi širocega temnega gozda?” Spomini na otroška leta so oživeli. Valentinu se je jelo tožiti po domu; goreče je želel videti zopet svoje domače. Vroče solze so mu tekle po licih. Poklekne pred altar in pravi: “Ljubi Bog! dobre stariše si mi bil dal: Srečne dni smo otroci preživeli v opeto,yi hiši. O kako sem bil srečen — sedeč poleg matere, ki so nam o-trokom po. cele ure pripovedovali o Tebi in Tvojem božjem sinu; kako sem bil srečen, če so nam oče, domov prišedši po dokončanih opravkih, pravili lepe in podnčljive povesti; ali če sva s sestrico na vrtu se igrala in nežne cvetljice oskrbovala! Ali grozna vojska nas je z doma pregnala in po svetu razkropila. Ljubljena mati so že davno-, umrli v revščini in pomanjkanji?’ hi blaga njih roka, ki mi je to knji Žicp^podarila, strohnela je že davno v grob??.- O očetu že več let nisem čul, prej ko ne jih je nesreča tudi že spravila ; pod zemljo. Tudi ne vem, je li sestra:, še živa, in kako ji je. Ločen od .svojih živim sam na svetu — tako sam. Vendar Tebi, vsevedočemu Bogu je znano, jeli mi žive še oče in sestra. Če je kateri izmed njiju še živ, o, pelji me do njega. Usmili se me, dobrotljivi Bog! Naj se spolni očetova molitev, ki so jo molili pri našem slovesu! Naj se spolni blagoslov, ki so ga meni dali, ko sem se od njih poslovil!” Valentin je še dolgo molil, potem pa vstane. “Ne upam se”, pravi, “knjižice seboj vzeti, ker ne vem, v čegar lasti je zdaj. Gotovo jo je nekdo pozabil in pride ponjo, preden bo noč. Zatoraj bom tukaj čakal, morda zvem kaj o moji sestri.” Sede v kot kapelice in začne brati iz knjige. Pa komaj prebere par listov, tedaj stopi v kapelico mlada — modra šestnajstletna deklica, gre spoštljivo pred' altar* se prikloni in osupnjena reče: “Oh, ljubi Bog! knjižica je prošla! Raje bi ne vem kaj zgubila!’ Poklekne pred' altar, malo pomoli, tedaj pa hoče oditi. V tem stopi Valentin s knjižico pred njo. Deklica ga prej ni opazila. Valentin ji reče; “Deklica, gotovo si ti knjigo pozabila?” — “Jaz sem jo pozabila”, vsklikne ona veselo! “na prvem listu je pisano ime Valentin Trtnik.” Na to Valentin: “Kakor se vidi, ti je knjižica v velicih čislih. Rad bi vedel, zakaj ti je tako pri srcu. Valentina Trtnika jaz poznam, in lahko ti kaj o njem povem.” Deklica: “Ne veš, kako sem srečna, ee mi kaj .o njem poveš. Jaz se prav zanimam zanj. Popotniki so mi pravili, da so ga tu in tam videli; vendar gotovega nič ne zvem o njem. ‘Poslušaj me, kar ti povem, potem koš lahko presodil, če pravega Valentina poznaš. — Moj oče so bili uradnik onkraj Rena, nastala je vojska. Sovražniki so zasedli našo domovino in so nas z domačije pregnali. Knez ki je sam ob vse prišel, ni mogel dalje očeta podpirati. Tako žalostne so bile razmere v naši družini. Mati so žalosti in pomanjkanja umrli. Očetu je bilo težko z menoj in mojim bratom po svetu hoditi in službe iskati. V mestu pa, kjer so mati umrli, je živel pošten kotlar brez otrok; ta se je usmilil mojega brata in ga k sebi vzel. Jaz pa sem šla z očetom daleč daleč po svetu. Naenkrat pa tudi oče, zbole in po kratki bolezni umrjejo. Jaz sem imela še le šest let, ko so umrli in še nisem pravumela, kaj sem z očetom izgubila. Neka usmiljena gospa me je vzela k sebi. Zdaj je že deset let, kar so oče umrli, in ves ta čas še nič nisem cula o svojem bratu. Oče so še slednjo noč pred svojo smrtjo prosili dobrotnika, v čegar hiši so umrli, naj sporoči bratu očetovo smrt, in prosi ljudomilega kotlarja, naj bo odslej oče ubogi siroti. Z onemoglo roko je še zapisal na listek ime kotlarja in mesta, v katerem prebiva, a listek se je žalibog zgubil. Nevešča dekla ga je našla, ko je pospravljala sobo umrlega očeta, ter ga je stergala in proč vrgla, ne vedoč, da je velike vrednosti. O kolikrat mislim na brata! Vedno vprašujem po njem, a do sedaj brez uspeha. Ta-le knjižica je edini spomin nanj. Knjižica je njegova, kakor kaže napis na prvem listu, a ostalo je v kovčeku, v katerem smo našo siroščino prenašali po svetu. Oče so namreč pozabili nanjo; obleko so bratu izročili, knjigo v kovčeku pa so prezrli, in tako je ostala meni.” Valentinu so že davno solze v očeh igrale; ni mogel več molčati, ampak ginjen v srcu pravi s tresočim glasom; “O Bog, kako čudna so tvoja pota!—-Kaj ne, ljubo dete, ti se zoveš Pavla.” “Da”, odgovori ona začudena; “Pavla Trtnik je moje ime.” “Tedaj mi bodi prisrčno pozdravljena, ljubeznjiva sestra! — Glej te vrste v knjižici sem jaz zapisal; to je moje ime, in jaz sem v resnici tvoj brat Tine Trtnik.” Sestra je ostrmela, in bratu se je skoro zdelo, da so le sanje. Stala sta si en čas nema nasproti. Slednjič se jima udero gorke solze po licu, in na svetem mestu se pozdravita prav srčno kot brat in sestra. Ko se je prvo veselje malo poleglo, reče Tine: “Ljuba mi sestra! Dobro se spominjam trenotka, ko sem slovo vzel od tebe. Neka gospoda, ki je bila tudi izgnana iz svojega posestva, in se je tam mimo peljala z otroci vred, ponudila se je, da pelje tebe do bližnjega mesta, oče pa naj pridejo peš za tabo, ker ni bilo v vožu več prostora za nje. Dobro še vem, kako si se veselila vožnje v kočiji; jaz pa sem jokal, ko so te oče vanjo posadili. Takrat si bila še majhna, in jaz sem te imel pred očmi vedno le kot .malega otroka. V tem si zrasla; zdaj si velika, in kakor zunanjost kaže tudi čvrsta in zdrava. Ne bi te bil spoznal, draga sestra! Bogu bodi hvala, da sva se zopet našla!” “Srce mi je radostno, ljuba Pavla, ker te zopet imam! A žal! Česar sem se vedno bal se je vresničilo; oče, naš nepozabljivi oče so umrli: Da bi ti vedla, kako težko mi je bilo, ker nisem mogel nič zvedeti o njih: — Dobrosrčni kotlar me je učil svojega rokodelstva. Mnogokrat pa sem čul, da so ga goljufali. Obljubili so po-me priti in stroške za mojo izrejo poravnati, zcjaj pa se še ne zmenijo za svojega otroka. Lahko si misliš, da me je tako besedovanje žalilo, ko vendar vem, da so bili oče dobri in pobožni! “Res dobri so bili”, pristavi Pavla. “Nikdar ne morem pozabiti, da so me zadnjo noč dali poklicati in k smrtni postelji dovesti, tam so mene in tebe blagoslovili. Njih obraz pa je bil tako lep in vzvišen, kakor da so že vži-vali nebeško zveličanje. Podoba umirajočega očeta ne pride mi nigdar iz spomina!” Tine: “Ko sem prej-le v to kapelico stopil, prišli so mi oče prav živo v spomin. Zdelo se mi je, da vidim častitljivo postavo pred seboj, kakor pred leti, ko so se bledih lic od mene poslavljali. Ko si se namreč z ono gospodo odpeljala, spremil sem očeta do bližnje vasi. Cerkvena vrata so bila odprta; tedaj so oče omenili, naj nigdar ne opustim navade, stopiti mimogrede v odprto cerkev. Šla sva vanjo in oba molila in jokala. Tedaj reko oče: “Sedaj sem tebe in Pavlo prav toplo priporočil Bogu in vaju njegovi previdnosti izročil. Rekli so, naj imam Boga vedno pred očmi in v srcu, naj zvesto spolnujem Jezusov nauk, in nigdar ne storim nič hudeg^. “-Jaz ne bom dolgo več živel”, rekli so, “težko, da se še kedaj vidiva. Če bodeš mogel, skrbi za svojo dobro sestro.” Pred altarjem sem jim moral dati roko, da bom vse spolnoval, kar so mi naročili. Potem so mi velčli poklekniti, ter so me iz dna srca blagoslovili. Potem so me vzdignili in poljubili; dali so mi nekoliko denarja in dejali: “Bog te obvari”. Ko sva iz cerkve stopila, pogledali so me še enkrat neizrečeno milo in ljubeznjivo. Njih zadnje besede so bile: “Živi vedno tako, da se v nebesih snideva!” Urno so se obrnili in za cerkvijo zgi- nili. Takrat sem jih videl zadnji pot. V tej kapelici mi je vse to živo pred oči stopilo, posebno pa goreča očetova molitev v tisti cerkvici. Zdelo se mi je, da jih vidim klečati pred altarjem. Goreče sem prosil Boga, naj se me usmili, in naj mi da kaj zvedeti o očetu in tebi. Zdaj pa sem vtolažen, ker slišim, d?, me oče tudi o smrti niso pozabili, ampak so me ljubeznjivo blagoslovili. Sestra j,e ves čas jokala. “Oh dobri so bili pač naš nepozabljivi oče”, reče sedaj. “Oni se že v nebesih vesele, midva pa očividno vživava njih blagoslov. Ljubi brat! Ali ni to čudno. Glej, pred altarjem sta se z očetom za zmirom poslovila, in tu pred altarjem se najdeva — njihova otroka! To je Bog naredil! Bog je očetovo in tvojo molitev tu v kapeli uslišal. Slava Bogu, da si ti očetovim naukom zvest ostal in vedno Boga pred očmi imel. Slava Bogu, da si po očetovem naročilu v to odprto kapelico stopil, sicer bi se gotovo nigdar ne bila videla na zemlji. O poklekniva tedaj pred altar, in zahvaliva Boga za srečno svidenje!” Oba sta pokleknila in se ginljivo zahvaljevala Bogu, da sta se srečno našla. Tedaj reče brat sestri: “Povej mi vendar ljuba sestra, po; kaj si prišla v sredino tega neizmernega gozda?” Na to ona: “Nisva tako daleč v gozdu. Gozda je tukaj skoraj konec, in ljudje zelo hodijo tukaj mimo. V to kapelico pogosto in prav rada zahajam. Spomladi in po leti pridem vsako nedeljo semkaj; tudi druge dni, ako je vreme ugodno in mi čas pripusti. Tu sem mi je najljubši izprehod. Večjidel imam tudi druščino; spremlja me namreč moja draga prijateljica. Danes pa ni imela časa. Tole molitveno knjižico vzamem vselej saboj; molitvice znam tako skoro vse že na pamet. Bog zna kolikrat sem v tej kapelici na te mislila in Boga prosila, da bi se zopet sešla. Bog je mojo prošnjo uslišal. Knjižico sem tu pozabila, in ta mala nezgoda nama je v največjo srečo!” “Jaz pa sem taval po gozdu”, pravi Valentin, “in nisem mogel najti pravega pota. Zdaj pa je moje veselje veliko, ker sem našel tebe, svojo drago sestro. Taka je na svetu: po bridkosti in trpljenji dosežeš srečo. — Vendar, ljuba sestra, kje pa stanuješ sedaj ?” Pavla: “Četrt ure od tukaj za onim gričkom leži trg Mirnidol. Tamkaj živi blaga gospa, ki se me je usmilila. Udova je, njen mož je bil bogat kupec in je umrl brez otrok. Gospa ravna z menoj kakor z lastnim otrokom. Ne mudiva se; vzemi klobuk in palico, jaz ti nesem torbico, in pojva k njej. O kako bo moja druga mati vesela, videti tebe, mojega ljubega brata!” Tine ni pustil sestri torbice nesti, ampak jo je zadel na svojo ramo; v prijaznih pogovorih korakata čez hol-mič. Prideta v lepo, snažno hišo in Pavla vesela predstavi gospej svojega brata. A gospa ni koj verjela, da je njen brat. Prišlo je več druzih, ki so v hiši stanovali, tudi zraven. Eden pravi: “Seve, da je njen brat, saj ji je popolnoma podoben.” Drugi pa reče, majaje z glavo: “Glej, komu zaupaš!” — Valentin pa vzame iz žepa svojo listnico, jo odpre in pokaže izučni list, potno knjižico in spričevalo domačega župnika. Zdaj ni nobeden več dvomil, ampak veselje je bilo splošno. Gospa je radosti jokala, ko je cula, na kak način sta se v kapelici spoznala. Dejala je: “Že davno sem se namenila, Pavli zapustiti hišo, Jn vse, kar imam, da le ostane pridna in poštena, kakor doslej, in ne posnema lahkomišljenih deklet, ki se le nečimerno lišpajo in po slabih potih hodijo. Pa tudi tebi, dragi Tine, bodi pomagano. Bog mi je dal vsega v obilosti; in če s temi božjimi darovi ljudi srečne storim, so gotovo prav obrnjeni. Kotlarja v trgu ravno ni nobenega. Stari je umrl, in njegova hiša je naprodaj. Hišo kupim za-te, in če si se svojega rokodelstva dobro izučil, bodeš prav lahko živel.” Nekateri sorodniki gospe so to kaj neradi slišali, in so jo skušali pregovoriti. Bili so sami bogatinci, katerim so se pa sline cedile po gospej-nerrf premoženji. Gospa pa je bila odločna, ter je ostala mož-beseda. — Valentina je kmalo vse spoštovalo. Oženil se je, in pridno skrbel za svojo družino. Tudi Pavla se je omožila in je bila prav srečna. Valentin v svoji sreči ni pozabil svojega mojstra in dobrotnika. Večkrat mu je pisal, ter se mu zahvaljeval za njegove dobrote. Pa tudi v dejanji je pokazal svojo hvaležnost. Mojster se je postaral, umrla mu je žena in vojska je oškodovala njegovo imovino. Tedaj ga je Valentin povabil k sebi. Celo iskat ga je šel sam, in vedel se je do njega zmirom tako spoštljivo in ljubeznjivo, kakor da je stari mož njegov pravi oče. Tudi Pavla je lepo ravnala s svojo dobrotnico. Ta dva stara sta pogostokrat rekla: “Bog nama sicer ni dal lastnih otrok, a ta rejenca nama delata toliko veselja, kakor ga redkokedaj otroci delajo svojim starišem.” Tine in Pavla sta dala staro kapelico v gozdu prenoviti, in krog nje je zasadil Tine štiri lipe. Staro podobo v altarju je vešč umetnik osna-žil in obnovil. Zdaj se je šele videlo, kako krasno delo je. Stopivši v kapelo je bil vsakdo veselo iznenaden. Bele so bile njene stene in altar se je svetil kakor marmor; okusno je bil pozlačen. Najlepši kinč pa je bila kra- \ T Kritičen slučaj. ÎDSBPH TEISm’ft ‘Tterv/i «ÊGIâTÊfiS® Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. ■ V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, k : 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Trinerjeva slivovka in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel J sna podoba. Barve so se lepoglasno strinjale in nebeška miloba je odsevala na obrazih. Podoba je namreč predstavljala sveto družino. Sveta devica sedi pri vhodu svoje hišice, katero opleta gosto trtje; v naročji drži božje Detice, sveti rednik Jožef mu pa podaja košarico grozdja. Oba milo zreta na otroka; ta pa ima sklenjeni roki, in z neizrekljivo pobožnostjo gleda proti nebu. Na eni strani klopi le?e ženska ročna dela, na drugi pa tesarsko orodje. Pod podobo pa stoji pisano z velikimi zlatimi črkami. “Ponižnost, pobožnost, dobrota srca, Med vsemi bogastvi še največ velja.” POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me* so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & Á. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1x13 POROČILO O POLOŽAJU JOLIET NATIONAL BANK-E ob zaključka poslovanja dne 14. maja 1908. VIRI: Posojila in odštevki ......................................j.....$ 938,223.27 Presežki ........................................................ 10,865.68 U. S. Bonds za cirkulacijo....................................... 100,000.00 U. S. Bonds za U. S. vlog® .................................... U. S. Bonds na roki ............................................ 50,000.00 3,500.00 Bonds in druge varščine ............................................... 102,713.50 Premičnina Zemljišča ................................................... Dolg državne banke .................................. 837.31 Dolg drugih bank..................................... 123.93 Dolgovi raznih zastopnikov .......................283,504.51 Čekovi in drugo .................................. 4,888.88 Note drugih bank ................................. 25,000.00 Denar pri roki .................................... 1,949.28 Razne vrste denarja na roki....................... 98,208.25 Legal-tender note ................................ 38,857.00 Fund v U. S. blagajni 5 odsto. vs'e cirkulacije.............. 26,000.00 11,778.88 453,369.16 5,000.00 Podpisani naznanjam rojakom, a sen. kupil SALOON kjer točim dobro pivo in prodajani izvrstne smodke. Martin Nemanič, 22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL. f ! Stassen k ¡¡trnku g» 3. *1 Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Î Govori nemško in angleško. r*< J 100,000.00 90,000.00 42,906.13 3,954.50 100,000.00 Skupno ............................................ $1,701,450.49 OBVEZNOST: Glavnica ....................................................$ Preostali fund .............................................. Nedividirani dobitki ........................................ Interesi .................................................... Note državne banke .......................................... Dolg nacionalnim bankam ........................ 1,057.00 Dolg državni banki in bankarjem................. 2,518.56 Dolg zastopnikom ............................... 4,907.20 Neizplačane dividende ....................................... Uloge za čekove .............................1,110,085.00 Uloge na certifikate ......................... 192,560.61 Čekovi ........................................ 2,473.12 “Cashier’s checks” (out standing) ................ 260.00 Uloge Združ. držav ............................ 50,000.00 Ostanek za davek................................. 512.37 216.60 1,363,861.49 Skupno ............................................$1,701,450.49! T. A. MASON, preds. R. T. KELLY, kasir. Direktorji: T. MASON, GEO. H. MUNROE, SEBASTIAN LAGGER, Obuvalo za vsakogar. Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo? Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene. CENE ZMERNE. Ed. Bannon, 503 RUBY STREET. JOLIET, ILL. (Nadaljevanje z 2. strani.) večna luč! Ostali družini in sorodnikom Pa izrekamo naše iskreno sočutje. Rojaku Mihaelu Erzar so pokopali g mesecev starega sinčka dne 22. maja. Naše sožalje! V Pioneer-rudniku se je dne 19. maja ponesrečil rojak Mihael Štru-celj, doma iz Jerneje vasi pri Črnomlju. Težak kos rude mu je padel na ¿lan desne roke in mu povzročil hudo rano. Manjše poškodbe je dobil tudi na glavi. Nahaja se v svojem stanovanju. Želimo mu skorajšno okreva nje- V Zenith-rudniku je ponesrečil gospod Josip Singer, poškodbe je dobil na glavo; ker ni nevarnosti bode kmalu okreval. Gospod Josip Skala, gostilničar v Ely, se je po parmesečnem bivanju v toplicah Mount Clements, Mich., zaradi bolezni, zopet zdrav povrnil v Ely. V Chisholm, Minn., je dne 18. maja železna plast rude v Chisholm-rud-niku ubila Avstrijanca (Slovenca?) J. Loidec; star je bil 23 let, bival je v Ameriki 2 leti, v stari domovini zapušča stariše. N. v m. p.! V začetku tega tedna so začeli tu v Ely kopati v tretjem “wardu” za “sewerage”, kjer bodejo polagali cevi za odvajanje odpadkov. Delo v začetku počasi napreduje. Uslužbeno je dosedaj do 20 Fincev. Podjetnik tega dela je tudi Finec. Toraj Finec za Finca. Kaj pa mi Slovenci? John J. Peshel. Eveleth, Minn., 25. maja. — Dne 20. maja je nemila smrt vzela našemu g. organistu P. J. Srnovršniku sina v starosti sedem mesecev. Vreme imamo tukaj nestanovitno. Dela se tukaj bolj počasi, zato grejo nekateri naši rojaki v svojo rojstno domovino nazaj. Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki. Naročnik. McGregor, Minn., 22. maja. — Tukajšnja parna lopata je prerila 3 milje švampa in sedaj barčica po jezeru plava in drevesa se jej uklanjajo — oh, le naprej, oh le naprej, dokler ga je še viditi kaj. Jednako delajo naši čvrsti delavci na njej ter nam odkrivajo bogato, črno, sivo peščeno in v nekaterem kraju z marostom poraščeno zemljo. Tudi našim dečkom se številno rib ponuja ob jezeru, da jim bode ostalo v spominu, koliko je bilo živahnega in veselega petja v vsako-jakih jezikih, posebno mile slovenske pesmi “Po jezeru bliz’ Triglava čolnič plava semtertja” itd. Kakovo nepopisno veselje je bilo ob zimskem času našim dečkom na drsalnicah! In vse se bode spremenilo ob času, v bogato polje. Tudi naši farmarji in mestni očetje se požurijo za košček zemlje, ako le morejo kakovega strahopetca zlepa odpraviti, ker vidijo prihodnost, kaj bode še tukaj. In kakor sem izvedel, ima še za 2 leti dela ta barčica tukaj naokoli. Omeniti moram, da nas je že lani in letos obiskal za Veli-konoč č. g. Bilban iz Eveletha. Bog mu poplačaj tisočkrat! S temi vrsticami končam za sedaj moj dopis in pozdravljam vse naročnike A. Slovenca. F. I. J. Milwaukee, Wis., 24. maja. — Zadnji četrtek pokopali smo Janeza Ker-meca iz Trebelnske fare. Bil je star 34 let in umrl za sušico. Za spodoben pogreb preskrbeli so rojaki, ker ni bil pri nobenem društvu. Naj se nikar nikdo ne zanaša na svoje zdravje! Kako trden in zdrav je bil rajni, in kako naglo ga je prijela jetika! Mia deniči, n^ bodite tako lahkomišljeni! Pristopite k društvu, ki Vas bo v času bolezni podpiralo in tudi sicer za vas skrbelo. Cerkvena opravila s peto mašo opravil je v nemški cerkvi g. župnik Smolej. Naj v tuji zemlji mirno počiva! To je bil jeden slučaj, ki je pokazal, kako potrebna so društva, kako potrebna je cerkev in duhoven. Zjedinimo se vsi in naš narod, naša društva, naša cerkev stala bo trdna kakor skala. Matej Papež. Ottawa, 111., 16. maja. — Slavno u-redništvo! Prosim zabiležite v Ame-rikanskem Slovencu od naše tukajšnje slovenske naselbine. Nikdar ni nič slišati od nas, zato sem se jaz namenil nekoliko sporočiti, kako se nam tukaj godi in kako nam gre z delom. Kakor čitam dopise iz cele Amerike o letošnji krizi in nje posledicah, tako smo tudi v našem mestu vsestran sko občutili krizo in brezposelnost, katere neče biti konec. Pa sedaj se je malo na boljše obrnilo. Plačo so vsepovsod znižali, vendar je še dosti ljudi brez dela. Zato rojakom ne svetujem sem hoditi, dokler se na bolje ne obrne. Kar se tiče verskega življenja, smo bili malo zaostali, nimamo slovenskega duhovnika, nas je tukaj premalo. Letošnjo spomlad so Hrvatje in Slovenci ustanovili novo društvo, za patrono so si izvolili Majko Božjo s Svetega Tersata; pristopili so k Rad-nički Hrvatski Katolički Zajednici. V soboto dne 25. aprila je bil prišel iz La Salle, 111., Čast. gospod Alojz Ka- stigar spovedovat za Velikonoč. V soboto zvečer smo se začeli zbirati v nemški cerkvi svetega Frančiška, kjer smo bili pri spovedi. Drugi dan je imel č. gospod prvo sveto mašo ob osmi uri in med sv. mašo smo bili skupno pri svetem obhajilu. In po sv. maši je imel gospod v slovenskem jeziku pridigo. V tukajšnji nemški cerkvi je bila ta dan jako lepo slovesnost. Cerkev je bila do zadnjega kota napolnjena. Nemci in Angleži so kar gledali, ko se je vse v najlepšem redu vršilo. Gospod je nam pridigo-val, da y tej novi domovini ne smemo pozabiti na Boga, da je ravno tisti Bog, kakor v starem kraju; in kako smo se mladeniči in dekleta enkrat od svojih starišev ločili, od svoje roj-stvene domovine, mož od svoje žene itd. Tudi je nam na srce pokladal, kako se naj slovenskih katoliških društev držimo. Zahvaljujemo se prav lepo č. gospodu A. Kastigarju, ki nam je ustregel na našo željo, da smo prejeli svete zakramente za Velikonoč. H koncu mojega dopisa posebno priporočam naše društvo Vitezov sv. Martina K. S. K. Jednote, ali bodisi-katerokoli katoliško društvo. Dosti je rojakov, ki niso še v nobenem društvu. Zato posebno vabim rojake, da pristopijo k društvu, zakaj nesreča nikdar ne praznuje. Sam sem enega moškega slišal, ko je rekel, da bi v društvo pristopil, ali da je prestar. Predragi Slovenci, bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dne. Zatorej vabim vse rojake širom Amerike v našo slav. K. S. K. J. in bodimo ponosni na naša katoliška društva. Pomislimo malo, kako je lepo videti, ko ima mož ali mladenič, žena ali dekle pripeto na svojih prsih znamko naše slavne K. S. K. jednote. Tak človek ima neko ljubezen med ljudmi, ga radi sprejmejo, kamor pride. Še enkrat vas vabim: Podajmo si roke v znamenje bratovske ljubezni! Pozdravljam vse brate in sestre K. S. K. Jednote in naše sobrate Radni-čke Hrvatske Katoličke Zajednice. In tebi, Amerikanski Slovenec, želim veliko naročnikov in predplačnikov. Franc Žagar, Box 77. Pen Argyl, Pa., 24. maja. — Par vrstic sprejmite v naš ljubljeni list. Kaj posebnega ni zdaj tukaj. Rojakov ni, jaz in moja žena sva edina našega jezika. Drugi narod so Italijani in Slovaki. 'Delo imam vso zimo in tudi zdaj delajo dobro. Radi bi prišli moji rojaki do Amerike, ali ne morem jim svetovati, ker ne znam, kako bo za-naprej, kadar bodo volitve, ali bo delo ali ne. In tukaj ni takega dela stanovitno. Rad bi prišel do takega de- V.V.VAVMV^/^.V.VVASV.V.V.VAV/AV.V.V.V/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.ViV.V.V.V.".“. ^ TJmni kupčevalci najdejo tepo priliko, ako čitajo naše oglase. “■ Naša posebnost v meseca juniju. FINE MEDENE POSTELJE. V zalog1 imamo BO finih postelj kakor podoba, katere smo dobili iz tovarne pred nekaj dnevi. Prodajo se po tovarniški ceni. Vsaka je dovolj velika in najboljšega ter močnega dela. Navadna cena jim je bila do sedaj, 125.00, a ...................$16.00 sedaj, pa so po . VELIKA ZALOGA POSTELJ PO RAZNIH CENAH. Močne hrastove fine, raztezne mize po ........................ Fini stoli za v obednico, delani iz trdega hrastovega lesa, so sedaj po.... $10.00 2.50 Krasne omare hrastovega lesa, lepo izdelane .............................. Otroški vozički, ki se' dajo zviti skup — gumasta platišča, po ................ $12.75 1.25 s To so nase posebno nizke cene za začetne dni v mesecu juniju. 3-406 Chicago St. I THE EAGLE # ŠT408"410 Kupujte pri nas, štedite denar, s V.\V.\V.v.v.*.v,v.*.v.v.1.v.v.v. v.v.v.v.v.v. .v.v.v.v.v.vv. la, kjer se kamenje lomi, do takozva-nih šflancarskih kvar. Potem bi imel veselje pomagati bratom notri priti. Morebiti kteri rojakov zna za tako delo; iz srca bi mu bil hvaležen, če bi mi naznanil v Am. Sl. Še to omenjam, da sč v nedeljo zjutraj tukaj našli na železni cesti moško truplo usmrčeno. Povedali so, da ga je v noči tovoren vlak ubil. Natančno še ne znamo, kdo je bil usmrčenec; eni pravijo, da farmar, drugi, da železniški delavec. Zdaj pa končam. Kadar bo kaj novega, se zopet oglasim. Pozdravljam vse čitatelje in čitalke po širnej Ameriki in seveda tudi v stari domovini. Tebi, vrli Am. Sl., pa zmiraj več novih naročnikov. Leopold Makuc, Box 281. Pittsburg, Pa., 18. maja. — V začetku mojega dopisa prosim cenjeno u-redništvo, da natisnete te moje vrstice v predale nam tako priljubljenega lista A. S., kateri je res najzanimivejši in najcenejši katoliški list in v poduk ne samo tukaj v tej deželi, ampak še v stari domovini stanujočim Slovencem. Kar se dela tiče, žiher rečem, da iz-gleda še slabše kakor v začetku oktobra p. 1. Zboljšanja še ni nikjer opazovati, da bi se začelo bolj delati, ampak število brezposelnih zmiraj še bolj narašča. Nekateri rojaki dobivajo “troštanje”, da bode v kratkem boljše, jaz tudi dobim “trošt”, pa kje? V saloonu. Če plačaš “cash” za glaž piva, in se potožiš, da so slabi časi, on ti odgovori: saj bode v kratkem boljše. Ho! to je dobro, si mislim, pa bom še enega na zdravje dobrega časa izpraznil. Dragi rojaki, saj ne smemo godrnjati zato, če imamo sedaj slabe čase, bo že enkrat prišlo dosti dela in zaslužka. V tej deželi Slovenec more bolj živeti naj si bode z družino ali samec, kakor Anglež in Irec, ker je slovensko stanovanje bolj poceni: na angležkih stanovanjih plačujejo po $7 na teden, na slovenskih pa $13 — $15 na mesec. To je že na pol cenejše kakor pri Amerikancih; če je šparaven, si lahko prihrani denarja za slab čas; če zasluži na mesec $50, mu more nekaj tudi ostati za slab čas. Mnogo sem že čital v listu A. S. o farmah ali kmetijah. Ne želim razžaliti naših slovenskih dopisnikov, kateri nam pošiljajo teden za tednom dopise v A. S. in vabijo nas na farme. Tudi mislim, da je farma in kmetija ena drugi podobna. Ker nas je skoraj največ Slovencev priromalo v to deželo iz kmetije in jih je veliko, kateri so imeli svojo lastno kmetijo v stari domovini pa so jo zapustili in raje ostali tukaj, gotovo tistim neljubi amerikanska farma. Če delaš v tovarni, lepo ti se zdi ko dobiš za vsaka dva tedna “pedo”. Pa še lepše ko dobiš vsaki teden list A. S. Tudi sem jih slišal, kateri so govorili o farmah, da bi se naselili tja; tistega jim ne svetujem, ker jih poznam, da niso hoteli delati v tovarnah po leti, rekoč, da je vroče. Jaz dobro vem, kako se dela na farmah v stari domovini, kam pa še tukaj v Ameriki, če si" mora celo hišo in druge potrebne reči pri hiši preskrbeti. Zdaj pa brez zamere gospodom farmarjem. Dne 15. maja so pokopali tukaj Jurija Vranešič-a, pred enim letom so pokopali njegovega brata Ivana; nobeden ni bil v slovenskem društvu in pri K. S. K. Jednoti tudi ne. To naj bode zgled onim, kateri mislijo, da ni mladih kož za prodavati. K sklepu dopisa pozdravljam vse čitatelje Amer. Slov. ta in onkraj o-ceana; a tebi, dragi mi list, želim obilo novih in stalnih naročnikov. Poročevalec. v.v.v.v.v.v.v.v,v.v.*.v.v.v.v.*.\v.*.v.\v.*.v.\v.v.\v.v ■; :;Kje je najbolj varno naložen denar ? i Hranilnih ulog je: milijonov kron. Rezervneo'-» vuklada je: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. 1 Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje ! hranilnica sama. < V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh1 ulog' jamči njen bogati zaklad, a poleg tega Se mesto Ljubljana z vsem > «rvojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- \ lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava1 država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-! letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno J varnost za vai denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. \ Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA! PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.i WWMWiWAmmVA AWAVAV.V.V.V.VAV.W.*.! FRANK SAKSERi Pueblo, Colo., 24. maja. — Zadnji pondeljek 21. maja je tukaj umrl ob-čeznani in spoštovani gostilničar Matija Plutt. Društvo sv. Jožefa mu je priredilo lep pogreb, in ga spremilo k zadnjemu počitku. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in sedem otročičev. Pokojnik je bil doma iz Ratja, fare Hinje, Dolenjsko. Bodi mu lahka gruda na tujih tleh! Johana Milavec, ki je bila v bolnici nevarno bolna, se je povrnila domov in je izven nevarnosti, in gotovo se ji povrne normalno stanje. H. Waukegan, 111., 20. maja. — Prosim priobčit*» nam teh-le par vrstic v naš list. Vse drugo je tukaj po starem, delati nam ni treba veliko, ker nam dela ne dajo, in nič se boljši ne kaže. Dne 6. maja vstanovili smo slovensko godbo, h katerej je pristopilo 16 krepkih mož in kateri vsi so dobre volje se učiti in se ne ustrašijo stn> škov, ki bodemo jih imeli. Imeli smo že par vaj pod vodstvom gosp. Me duša iz South Chicage, v katerega ima mo vsi največje zaupanje. Dne 30. maja imamo ve9elico v Fr. Opekovi dvorani v pomoč slovenski godbi. Za-toraj prosimo in vabimo vse tukajšnje rojake, da bi nas največ kot mogoče obiskali in pomagali, ker toliki stroški za nas same ude bi bili zelo težki. Posebej pa pričakujemo največje naklonjenosti od vseh slovenskih društev v Waukeganu. In upajmo, da Vas bodemo v kratkem času spremljali v vsakih veselicah. Vsem rojakom pozdrav! M. Brunet, tajnik Slovenske godbe v Waukeganu. AKO HOČETE ČITAT' DO®ER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz v^eh krajev. Samo $1 na leto: za Evropo $2.00 na leto. MdlMIEiMfilUjl !M!S!l!EIM!Mi^!M!M!MO _____ ZEMANOVO “ G-RENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-tkega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B. ZEMAN, Alport St. CHICAGO, ILL. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Pijte samo “Elk Brand” pivo. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah Rojazi, o priliki obiščit» Slovenikidgm kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 133 Pine Street, Prodaj om tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. COMPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIQDE FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagr ■ Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, I1L A. C. Jankoviči, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, no Sot^th 17th St., St. Louis, Mo. POZOR, SLOVENCI! Ko semudite v našem mestu se nadejam našega poseta v mojej moderni gostilni. Točim dobro Schoenlioffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prednjem dišeče »Union-Made’ smodke. Rojakom se priporočam. IRTTIDOI-jF MARAŽ Washington St., blizo 10th Ave., GARY, IND. P rodai? m parobrodne listke; pošiijaui denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo-goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko»' *• l s, kakor tudi vse ~i»e bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje 'boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom oo širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Midlant Ave. ' Rockdalle, 111. Velecenjeni gospod doktor) Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y JeoTcAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. Y "VS^IELIDO DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar. B. BERKOWITZ, 910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to strah» spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PITE PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka p Joliet Slovénie Bottling Co. ! 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna lego katerakoli druga. P okusite ga rojaki in rojakinje in *■ Drenričani hostft Ha trHimn rcrnii r, cnirn Ma/laU« i-rHnlrii#» iofo ■* prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista drui- ■; ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri- ¡J" poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: 'I SVOJI K SVOJIM! S Slovencem v pogled. Slavni direktor Collins N. Y. Medical Instituta:— Prejela sem Vaše pismo ter Vam naznanjam, da sem ozdravila. Zahvaljujem se Vam za Vaša zdravila, katera so mi takoj pomagala. Sedaj ne bodem drugih zdravil vzela, sem po prvih ozdravila. — Še enkrat Vas zahvaljujem za zdravila. S spoštovanjem Elisabet Smrekar, Ely, Minn. Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so Jnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo najnižjili cenah. MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111. Rajski kraji boljih ni na svetu. Slovenci kateri si nameravate kupiti kmetije, se vabite priti in ogledati sedaj te kraje v bujni rasti. Kedor je videl boljo zemljo v Ameriki, se mu plačajo vsi<’ stroški. Videl bode sedaj kaj se lahko pridela tukaj, nove nasade krompirja, zelja, pese, tomatoes, paprike, karfisle čebule, kolorabe, to je mojih nasadov na nepognojeni zemlji. Jagode debele ko breskve, vse vrste sadja in trtja. Dve železnice zraven Fraht v St. Louis, 1 let. na 100 funtov. 38 slovenskih družin je kupilo, polovica že naseljenih. Nova cerkev v mestu. Šole povsod. Kedor koli mi dokaže, da so kje lepši kraji, plačam vse vožnjo in stroške. Cena gozda 4—-12 tolarjev aker, obdelanih kmetij 8—20 tolarjev aker. F. GRAM, NAYLOR, . . MISSOURI. POZOR, ROJAKIl urejeno Moderno ffostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, I1L JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržile najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. 1012 N. Broadway..JOLIET. ILL Bambich & Verbîch priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406. Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, Buffet ANTON NEMANICH, tjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. domače smodke. j» n« ■ m mm ■ ■ v 1 ■ Aut. sisiofT, g Prvi slovenski pogreomski N. W. Phone 6og. 1137 N. Hickory St., Joliet ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 4x6. Joliet M RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. ■ John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo pri- jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda <( Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal staro vino po 50c galon, ries ling vino po 55o galon. Tudi raz pošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškat el vino po 50c galcn. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Pletenje las. Priporoča s« Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. pletem verižice, prstane, cveti». in drugo iz LAS. To is lep spominek za može L. mladeniče. DELO IZVRSTNO. MRS. M. STAUD0HAR 107 Indiana St, Joliet, 111. FRANK MEDOSH Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite naši DRNULC * BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Rojaki! Pijte “Elk Brand” pivo dobite je pri Mike Kočevar, cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois. 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer. kve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v not« ska dela, prodaja šil. karte ter pošilja dea« v staro domovino vest no in zanesljivega.' PoštenaPostrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago OBLEKE ČEDITI iti ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St JOLIET, ILL Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO.» 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino. Prevzel sem tam v orodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. , i Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35- col, toplota znaša največ 95. ■40 O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila t. 1. prepričali na lastne oči. “Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite st tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo. Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem. Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo. t Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti. Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela.po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku. JOHN J. POLLAK ^Hišni in zemljiški posestnik, javni siov. Notar. 534 w. 18th St., Chicago.^ ■ VVAVAVVV.V\WA,.V.V.V.V.V/AV.,.V.V.V.,.,.,.V.,.V.,AV/.WAVAV.V.,A\WAWAW\ Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron. ¡1 Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. |! Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega'sklepa \ 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: YAVWAVA'.VAW. W.YA'.VAV.V/A'AY^A’ , Y.V.WA Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Ca? Zemljeknjižno zavarovane terjatve..............‘ 32,877.422 K Posojila občinam in korporacijam .............. 1,979,582 K Menice..................... 738,000 K Vrednostni papirji...... 32,977,286 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin .............. 2 920,893 K čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—j« pdmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom podjetjem na Kranjskem. "'■'■V.'.VV.V.V.V.V.V.\V.V.V.\V.V^V.V^ V\VV.^%\V.VV.V.V.\V.\V.\V *