SVOBODNA SLOVEN! AÑO (LETO) XXXII. (26) Štev. (No.) 48 KSI.M V KN! A LIBRE BL EN OH AIRES 29. novembra 1973 «■■«■■■■■■■■■v aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiEVDiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ■ k'Eaaa •aaaiaaiimaiaiiMiiaiaiiiiuiiiui|llllgllllRIII||| '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■eebbeseeibeebbbbbeses Zoón politicón To je človek po grški definiciji. Družabno bitje, ne samotarec. Rodi se v družini, dolgo je popolnoma odvisen od starejših članov družine, živi v svoji vasi, mestu, je član nekega naroda, potrebuje nekoga, ki ga uči, ki mu svetuje, ki mu naredi orodje, ki ga sam ne zna ali ne more, se druži z ljudmi iste narodnosti, istega poklica, računa joč na njihovo pomoč, kadar bi bil v stiski in pripravljen pomagati sosedu, kadar je v stiski on. Za vse to so stari Grki imeli besedo „politiké“, iz katere izhaja novodobna beseda, menda kar v vseh narodih: politika, ki ji dandanes mnogoteri hočejo dati slabo ime. Nemci so ji dali pregovor: „Politisch Lied ein garstig Lied!“, mi Slovenci pa smo jo spravili v zvezo z ženskami dvomljive vrednosti in jo proglašamo za u-mazano zadevo, katere se je treba izogibati . .. Politika je delo za blagostanje človeške družbe. Vzgoja mladine, skrb za državo, skrb za ljudsko zdravje, varstvo delavskih koristi in pravic, pomoč kmetijstvu, obrti, industriji, skrb za javno varnost; vse to in še mnogo, mnogo drugega spada pod pojem dela za blagostanje človeške družbe. To je politika Zato govorimo o socialni politiki o gospodarski, kulturni, zdravstveni, vzgojni politiki. Mi pa dostikrat pod pojmom politika mislimo na človeka, ki na političnem shodu grmi proti svojemu nasprotniku, zastopniku druge politične skupine, po-zivajoč poslušalce naj dajo glasove nje mu in ne drugemu, obljubljajoč zlaro dobo, ki bo pričela z dnem ko bo kot izvoljen ljudski zastopnik vstopil v parlament. Mi/Slovenci, ki smo včasih preveč zaupali lepim obljubam takih politikov, smo morali svojo naivnost drago plačati, prav zaradi tega, ker nismo bili politiki, to se pravi politično vzgojeni. Ko bi bili morali biti vsi Slovenci najbolj enotni v borbi za svoje pravice, to je ob volitvi v ustavnodajno skupščino, ki je leta 1921 sprejela s šibko večino centralistično ustavo, smo svoje glasove razcepili tako, da je stranka, ki se je borila za narodne pravice, ostala v manjšini kot se nikdar in so tako premnogi slovenski poslanci glasovali za centralistično ustavo, ki nam je povzročila toliko zla. Tudi ob operetnih vclitvah za časa diktature jih je bilo veliko, ki so verovali političnim prerokom, da bo diktatura trajala večno in oddali svojo krog* 1 * * * * *!ico v podporo režimu, ki se je že pričel rušiti. O volilvah pod rdečim režimom, mislim, da ni treba govoriti. Že med državljansko vojno j: neki rdeč veljak tole p-vedah Dovolj je, da na® je Komunistov pet odstotkov. če bomo vodili volitve mi, bo šlo z nami vsaj petdeset odstotkov ljudi, ki ne znajo samostojno misliti -— in bomo prišli na oblast in do rdeče republike po ustavni, demokratski poti! To je naša in mnogih drugih narodov tragedija: polovico volivcev, ki se za politiko ne zanimajo, ki politiko ne razumejo, ki pa v odločilnih primeru) lahko s svojimi glasovi odločilno vplivajo na javno življenje. To so ljudje, k- pri besedi politika misliio le na volilne shode, na poslanskega kondidata in njegove dnevnice, ki niso zmožni ločiti resnice od lažne propagande in navadno nasedejo demagogu ki najbolj kriči in največ obljublja. Mi vemo, da je politika mnogo več, kakor shodi, volitve in parlament. Politika je težko in nehvaležno delo za vsestransko blagostanje naroda, ki ima svojo podlago, oporo in obrambo v dobri zakonodaji. Z ustavo in iz nje izhajajočimi zakoni se ureja srečno sožitje državljanov, če je zakonodaja dobra, ali pa se polagajo zametki nezadovoljstva in uporništva, če so zakoni slab Kadar volilec s svojim glasom odloča, pri postavljanju novih zakonov, mora biti na jasnem za kaj gre. P- litična zrelost je danes prav tako potrebna, kakor to, da znamo brati in pisali, da znamo svoje poklicno delo, da se zanimamo z-, napredek v vseh stroku h. KAKO KOMUNISTI REŠUJEJO PROBLEME ZAMEJSKIH SLOVENCEV ALI !NAJ SLOVENCI NAREDIJO NARODNI SAMOMOR7 Študijski dnevi v Dragi se vršijo leto za letom. O njih se slišijo marsikatera nasprotna mnenja. Nekateri jih navdušeno podpirajo, drugi so glede njih in sadu, ki ga prinašajo, bolj skeptični. Spet drugi pa jih odločno kritizirajo, češ da na njih zlasti predavatelji iz matične domovine, širijo ideje, ki so za Slovenske zamejske rojake škodljive. V našem listu smo že poročali o letošnjih študijskih dneh. O njih pa še vedno prihajajo odmevi, zlasti na predavanja ‘nekaterih’ udeležencev. Tako smo pred kratkim zasledili v Katoliškem G^su iz Gorice kritiko na predavanje, k; ga je v Dragi imel pisatelj Janko Messner iz Celovca. Ob njegovem nastopu je zapisal Katoliški Glas, da je „stara hiba pisateljev, da se čutijo strokovnjaki tudi v politiki“. Goriški pisec Messnerja sploh obtoži zavajanja na napačno pot. Pisatelj je namreč v Dra-g- takole razvil svoje izvajanje: potegnil je črto med tremi generacijami koroških Slovencev, hudo pokritiziral obe osrednji politični organizaciji in pohvalil vlogo kladivarske skupine, še prej se je označil za levičarja, ki pa da ni izstopil iz Cerkve. Končno pa je podal svojo zamisel rešitve za koroške Slovence, ki naj se odpovejo internacionalizaciji slovenskega koroškega vprašanja, češ da bo kancler Kreisky tako ali tako internacionalizacijo znal manevrirati; raje naj se oprejo na avstrijsko komunistično partijo, ki da se krepi (?) in ho iverjetno) dosegla (ponovno) kak sedež v dunajskem zveznem parlamentu. Komaj bi verjeli, da smo prav slišali. Sicer bi dvomili, da je črta med tremi generacijami tako jasna; pozdravili bi tudi vsako akcijo, četudi kladivarske skupine, najsi je na tihem orodje avstrijske KP. Da hi pa verjeli, da bo avstrijska KP, ki sploh ni zastopana v dunajskem parlamentu, reševala slovensko vprašanje, o tem lahko pisatelj Messner govori drugod, ne pa na Primorskem in najmanj v Trstu. Kajti prav na Primorskem je italijanska KP zelo dobro „rešila“ slovenske zadeve že tam okoli leta petdeset, ko je odpravila slovenska levičarska društva, njeni slovenski člani pa so morali vzeti svoje otroke iz slovenskih šol, tako da se je slovenski delavski razred praktično že asimiliral z Italijani. Na Koroškem avstrijska KP tega sicer ni storila ali vsaj do sedaj še ne, zato je izvajanje pisatelja Messnerja \ tem oziru vsai enostransko, ako ne naivno, ker ne upošteva primerov od drugod. Zakaj se on sam ne vpraša, kako da sicer vedno internacionalna KP se- Zelo nevarno je, če hi se mi odložili, da damo politiki slovo. Bolj kot kdajkoli smo prav danes Slovenci ki živimo izven zasužnjene domovine poklicani k političnemu delu. Nič ne vemo, kdaj nas bo domovina potrebovala in računala na naše sodelovanje in pomoč. Grozen očitek bi padel na nas vse, če bi ob taki priliki odgovorili, da se za politiko ne zanimamo. Ne nalagajmo političnega dela in odgovornosti na ene same rame, češ, bodo že odgovorni „naredili kar je tre- ba. Če bo njihovo delo nam pogodu, prav, če ne, pa gorje jim! Hočeš nočeš, za politiko smo vsi odgovorni. Nihče nima pravice ostajati v ozadju ali pa pustiti politično delo vnemar. Minuli so časi narodnih prvakov in voditeljev, danes moramo zagrabiti za delo nrav vsi, ki nam je bodočnost naroda pri srcu. In prvo ter najvažnejše naše politično delo je študij vseh problemov, ki se tičejo naše narodne bodočnosti. Naša politična doktrina nam mora preiti v meso in kri. Potem jo bomo ne samo sprejeli in širili, ampak tudi branili pred tistimi, ki bi hoteli z lažjo rušit našo enotnost. Kk daj naenkrat zavrača internacionalizacijo koroškega vprašanja in je na isti ravni z drugimi nacionalističnimi avstrijskimi strankami? Mar ne mogoče zato, ker hoče s tem uloviti nekaj glasov v avstrijski javnosti, za katero natančno ve, da je zmanipulirana in torej tudi proti pravicam koroških Slovencev ter internacionalizaciji njihove zadeve? Na drugi strani pa bi avstrijska KP vsaj na Koroškem rada ulovila glasove Slovencev, pa jim zato obljublja, kako bo sama rešila vprašanje njihove enakopravnosti. In v resnic! ulovi nekaj kalinov s kladivom in brez njega, kar je vsekakor žalostno, kajti ravno to priča o manjvrednostnem kompleksu, ki se ga ne morejo (v veliko veselje nemčur-jev vseh barv) rešiti niti osebnosti pisateljskega formata. ‘ Res je obžalovati, da se pisatelj Messner noče soočiti s takimi dejstvi, kajti ni verjetno, da vsega tega ne bi vedel. Kar pa zadeva~ njegovo kritiko ravnanja obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, se dogaja, da ob njih kritiziranju ponuja v zameno ravno tisto, kar hoče kritizirati, dasi to drugače obarva. Ako sta namreč obe slovenski politični organizaciji dolgo verjeli v oklicano „napredno“ ali krščansko pravičnost obeh najmočnejših avstrijskih strank, sta sedaj jasno spoznali, da brez lastnega nastopanja koroški Slovenci niso osebnost, ampak samo poceni volivni glas za obe stranki, ki paktirata proti vsakemu načelu pravičnosti in dostojanstva z vsakim, ki jima ponuja svoje usluge Zato sta slovenske stvari za hrbtom vedno izigravali, kar se je najbolj očitno pokazalo na zadnjih koroških občinskih volitvah, ko so se črni in rdeči nasprotniki združili proti slovenskim skupinam. Pisatelj Messner zamolčuje zadnji samostojni nastop koroških Slovencev ter uspeh in osveščenje, ki ga je prinesel med slovenske ljudi. Zamolčuje tudi, da je bila kladivarska skupina proti samostojnemu slovenskemu nastopu, čeprav ga je že započela z napisnimi akcijami. Mar je sedaj spremenila svoje stališče po naročilu avstrijske KP, za katero tudi on propagira? Njegovo izvajanje vsekakor dokazuje, da Je v protislovju z mislijo v njegovem pisateljskem delu, ki razodeva skrb za enakopravnost in duhovno osvoboditev koroških Slovencev. Toda če misli, da cilj posvečuje sredstva in da je za cilje avstro-KP moralno dopustno podrediti slovensko narodno bit svojemu zasebnemu gledanju, naj kar nadaljuje! Videli bomo, kaj nam bo v svoji zadnji stopnji razodel! Idejna razcepljenost, zlasti med mladimi, ki jo on s svojim zasebnim prepričanjem sedaj uspešno nadaljuje, je Renuncia de Freí En una entrevista del diario madrileño “ABC” al ex-Presidente Frei trás haber denunciado los actos ilegales del gobierno Allende (preparación de un ejército revolucionaria y falta de respeto de las leyes, así como de las decisiones judiciales) evocó la situación económica chilena. “Caminaba al desastre y no sabemos hasta donde se llegaría,” dijo. “Todo estaba estatizado, los bancos, las industrias, las minas, la agricultura, y pensaba estatizar los quioscos de periódicos: para impedir que circulasen los no marxistas. El comercio era suyo. Al tiempo que se creaba un ejército clandestino y paralelo, se metodizaba al mercado negro, en poder de la burocracia marxista y de los obrero®.” Respecto de la reforma agraria, declaró: “No hubo reforma agraria. Hubo nacionalizaciones. Las guerrillas armadas iban al campo y se apoderaban, en nombre del Estado, por la violencia, del terreno que querían. La Unidad Popular no respetó la ley. Atropelló al campesinado.” Avstrijska Cerkev za pravice Slovencev MÜH imm Med zasedanjem vseavstrijske sinode na Dunaju. V prvi vrsti (drugi od desne) Dr. Valentin Inzko. Nov činitelj in lep uspeh v boju koroških Slovencev za narodne pravice, katerega Slovenci po vsem svetu zveste zasledujemo in po svojih močeh vanj posegamo, je bilo gotovo zasedanje vseavstrijske sinode, ki je prvič zasedala koncem oktobra na Dunaju. Na sporedu so bile razne snovi, ki so jih delegati na sinodi po .komisijah in skupinah, pa na plenarnem zasedanju obravnavali. Pri razpravi o Cerkvi v sedanjem svetu je kmalu prišlo na vrsto vprašanje narodnih manjšin- Zastopnik slovenskega dela Koroške dr- Valentin Inzko in zastopnik nemško govorečih Korošcev dr. Ernst Waldstein sta se zahvalila, da s? to vprašanje sprejeli v p; etres in poudarila, da ima Cerkev lepo .priložnost zavzeti glede tega določeno stališče, ko politične stranke pri reševanju narodnostnih zadev kažejo setev razkroja med koroško slovensko skupnostjo tudi za naslednii rod. Seveda si tega ne bo hotel priznati ne sedaj ne takrat, ko bo vse črno na belem, ko ne bo več najmanjše opore za potrditev njegovih argumentov. Končno se vsiljuje še vprašanje, ali je Janko Messner koroški pisatelj ali pa je predvsem glasnik avstrijske KP? Ali pa je mogoče dežmanstvo zopet sodobno ? I. S. Ali le slab spomin? Koncem oktobra so na sestanku medparlamentarnega -sveta, ki zaseda v Ženevi, razpravljali tudi o položaju po državnem udaru v ičSlu. Tedaj se je k debati oglasil tudi predstavnik jugoslovanske delegacije, zvezni poslanec Marijan Barišic- Potem, ko je obsodil udar in odpravo demokratičnih ustanov, je Barišic dejal: „Ljudje se v Čilu danes delijo na tiste, ki imajo pravico do življenja, in na tiste, ki nimajo te pravice. Politično prepričanje, ki ga imajo, velja velikokrat za največji z.ločin. Tako se med čilskimi državljani začenja ideološki boj, ki se prenaša tudi na odnose z drugimi državami. Takšni boji so človeštvu vedno >— ne glede na to, v imenu katerih idej so se začenjali — povzročali veliko škodo.“ Težko je razumeti, kako se je Bari-šip mogel povzpeti v tak višek hinav- stva. Ne bomo sedaj analizirali načrtov, ki jih je imela levica v Čilu, da s: silo, tudi za ceno številnih žrtev in ubojem, zavzame v Čilu absolutno oblast. Spom- nimo le, kaj se je dogajalo po vojni, in revoluciji in kaj se še dogaja v Jugo- slaviji, v režimu, katerega zastopa Ba- rišič. Tudi v Jugoslaviji so se ljudje delili na tiste, ki iso imeli pravico do življenja in tiste, ki te pravice niso imeli. Še danes je politično prepričanje eden največjih zločinov in ideološki boj, proti vsaki ideji, ki ne odgovarja partijski liniji in njenim interesom, je na dnevnem redu, ne le v jugoslovanskih mejah, temveč tudi v zamejstvu. Smemo torej govoriti le o slabem spominu? Ne! Laž in hinavstvo, ki sta stalno komunistično orožje, sta tudi to pot prišla prav Barišiču. A izrečene besede v prvi vrsti obsojajo njega samega in pa jugoslovanski komunistični režim. tr.ko malo zanimanja. Dtlo koroške sinode je v tem pogledu lahko v zgled državnikom. Odločitve skupne avstrijske raj podpro koroško sin do, k’ar bo k rešitvi tega vprašanja mnogo pomagalo. Cilj vsega prizadevanja naj bo, da se v Avstriji ne bo n -tena narodnostna skupina čutila ogroženo. Dolžnost večine je — tako je rekel dr. Inzko — ne le pustiti manjšino životariti, ampak tudi nekaj storiti, da bo manjšina obstala- Kako je mogoče pri narodu, ki je živel in delal tisoč let na Koroškem, zahtevati ugotavljanje, ali sploh obstoja ?! Ob splošnem pritrjevanju in ploskanju udeležencev sinode je Inzko končal svoj nastop, z nekhj stavki v slovenščini, ko se je sinodi zahvalil za -pretres tega za Slovence in oistale manjšine pomembnega vprašanja. Sinoda je z glasovanjem nato na sam avstrijski državni praznik sprejela naslednjo resolucijo: „Najnovejši ¡razvoj skupnega življenja nemšk)! govoreče večine in slovenske manjšine! na Koroškem prinaša zaskrbljenost, da bodo to vprašanje spet preplavila čustva in ogrozila njegovo reševanje. Toi ni le zadeva koroškega prebivalstva1, temveč zadeva vseh Avstrijcev. Avstrijska sinoda st* v tem trenutku spominja obetov polne pobude Cerkve na Kbroškem ob njeni škofijski sinodi. Brez pridržka potrjuje sklep celovške škofijske sinode, da se mora so žitje med nemško in slovensko govorečimi Korošci ugodno razvijati, kar je možno le, če bia vsak spoštoval pravico drugega in drugemu zaupal. Med obema skupinama prebivalstva nekateri zaradi osebnega bolečega izkustva bodisi iz ideoloških razlogov bodisi zaradi predlsodkov ali dirugih razlogov še niso pripravljeni na mirno sožitje. Zato av-stijska sinoda pjoziva vse, ki so v teli skupinah na raznih družbenih plasteh pripravljeni delati za razumevanje naj si prizadevajo za sodelovanje in tako preprečijo škodljive* spopade. Razumljivo je*, da tako obsežnega vprašanja ni mogoče rešiti le z zakoni in predpisi. Vendar je nujno potrebno končno in širokosrčno izpolniti obveznosti, ki potekajo iz avstrijske državne pogodbe. Izboljševati je treba splošno vzdušje za skupno sožitje s pozivi na javnih mestih, pa tudi s prizadevanji posameznikov, sleherne skupine in sleherne skupnosti nemško in slovensko govorečih Korošcev. Vsakdo naj se trudi za utrditev duha razumevanja drugega in sprave ter tako prinaša svoj delež k rešitvi tega vprašanja.“ VOJAŠKI UDAR V GRČIJI POVRATEK „POLKOVNIKOV“ V jutranjih urah v nedeljo, 25. t. m-, je grška vojska s hitrim državnim udarov ponovno ¡spremenila smer grškega ustavnega življenja. Grčija, katero so pretekle tedne pretresali študentovski upori in poulične manifestacije, se tako ponovno vrača pod strogo kontrolo vojaških vrhov, ki nameravajo vzpostaviti ,red in mir“. Udar je bil sicer popolnoma nepričakovan, a presenečenja kljub temu ni bilo. zlasti ne med grškim narodom. Ni ’ - tajnost, da se je. potek dogodkov ■ dnjih letih nekoliko oddaljil od poti. : so jo prvotno začrtale oborožene sile, ki so leta 1967 odstavil® kralja Konstantina. Takratna prekinitev ustavnega življenja, ki je prešla v zgodovino kot „udar polkovnikov“ si je zbda-la več ciljev, kateri so bili simbolizirani v grbu tedanje vlade. Ta grb je predstavljal ptiča Fenixa, kako vstaja iz pepela, v ospredju pa je bila figura oboroženega vojaka. Razvoj v Grčiji je počasi po letu 1961 j u čedalje več moči v roke bivšemu topniškemu polkovniku Georgen Papa-d pulcsu. Ta jei leta 1968 izdelal novo ustavo in jo dal potrditi z volitvami. Frav tako je dal z referendumom državo oklicati za republiko. Vendar je počasi zgubljal zaupanje svojih zaveznikov, sedanjih generalov, ki ¡so izrabili zadnje študentovske nemire in pod to pretvezo strmoglavili Fapadopulosa. Nova vlada, kateri predseduje general Phaedon Gizikih, je izrecno izjavila, 1 bo vodila državo v duhu „udara polkovnikov“ iz leta 1967. Z istim namenom je tudi ponovno uvedla prej omenjeni ■ \ Njih glavni cilj je „obnoviti mir in edinost grškega naroda“. Ta bo politika nove vlade; politika trde roke, se je pokazalo takoj po nart pu. številne aretacije so «e vršile, ne 1? med levičarskimi elementi, marveč tudi med političnimi predstavniki, ki bi mogli nasprotovati novemu režimu- Prav tako pa je vlada, v bistvu vojaška, na-r d'In red v lastnih vrstah kjer kakor ' r. ni bilo edinosti. Takoj po udaru, medtem ko so bili še tanki na cesta!;, je general Gizikih odstavil ¡sest visjin generalov, ki bi eventuelno lahko podpirali Papadopulosovo linijo in pripravili p-otiudar. Vlada sedaj pripravlja tudi spremembo ustave, kajti sedanj'a, ki je dola izredne moči v roke enega samega človek® (Papadopulosa) ne odgovarja .ni'Prvemu načinu delovanja. Nesoglasje se nadaljaje PETROLEJSKI FAKTOR NA BLIŽNJEM VZHODU Kljub naporom mednarodnih krogov, tudi v preteklih dneh hi nrišlo do sprememb v položaiih. ki jih zagovarjajo tako Arabci kot Izraelci. Novi medsebojni sestanki so rodili le novo gotovost, da je traien mir še selo oddaljen. Kar pa povzroča največji nemir v mednarodnih krogih je to, da medtem, ko vodijo mirovne razgovore, tako Judje kot Egipčani mrzlično nadaljujejo oboroževalno tekmo in utrjujejo svoje položaje na frontah. Le soglasje glede Prše mirovne konference, ki bo 18. decembra, je pozitivna točka dosedanjih razgovorov. Po drugi strani pa se je ves arabski svet mobiliziral v „petrolejski vojni“ in grozi s paralizacijo Evrope, Azije in Amerike. Postopno zmanjševanje petrolejske proizvodnje že s tako silo prizadeva svet, da grozi z neprecenljivimi posledicami. Tako so razne države bile prisiljene, da podvzamejo ukrepe. Združene države so bile prisiljene, da omejijo porabo petroleja, medtem ko je Japonska, praktično „zadavljena“ v tej energetski bitki, spremenila svoje zunanjepolitično stališče in zahtevala, na pobudo Arabcev, da naj se Izrael u-makne iz vseh zasedenih arabskih področij. To je bila cena, da Japonska še naprej dobiva arabski petrolej. Da naj se petrolejska vojna nadaljuje, do zadnjih odtenkov, so obravna- ;a'i tudi na konferenci arabskih držav v Alžiru. Za to se je zavzemal zlasti alžirski predsednik Boumedienne in pa Saudijeva Arabija. Vendar tudi v arabskem svetu ni vse petrolej kar je črno- Na konferenco ni prišlo zastopstvo Libije in tudi ne Iraka. Prav tako je izostal marueški kralj Hassan II, ki ie poslal svoje brate in pa jordanski kralj Hussein. Na konferenci je zlasti bilo govora o „boju proti Izraelu do dosege vseh ciljev.“ Medtem pa, ko Bližnji vzhod zmanjšuje petrolejsko proizvodnjo, jo povečujejo druge države, med njimi zlasti Venezuela. Vendar to niti v majhni meri n”, nadomesti omenjenih izgub. Zato strokovnjaki v ZDA obračajo svoje oči na Kanado, Brazilijo in zlasti Argentino. kjer so še ogromna in neizkoriščena petrolejska ležišča. Izrael, ki v svetu trpi zaradi „petrolejskega orožja“ pa je tudi pripravil svojo ofenzivo Obrambni minister Moshe Dayan se je uprl diktatom Združenih držav in zagrozil, da bo v slučaju nevarnosti Izrael „mobiliziral judovsko ■ skupnost v ZDA“. „Morda se bomo morali zoperstaviti Združenim državam,“ ;e dejal Dayan, „kar se tiče naših mej. Težko bo, a ne bomo sprejeli diktatov h Washingtona. Še Južni Vietnam jih ah In mi nismo Južni Vietnam,“ je zagrozil. Mednarodni teden V ČILU je vojaška Junta razpustila centralno delavsko organizacijo CUT (Central Unica de Trabajadores). Ukinila je z dekretom vse prispevke in imenovala funkcionarja delavskega ministrstva, naj nadzira razpustitev in izvede tudi likvidacijo posesti. HELENA BONHEUR SAHAROV, žena upornega ruskega znanstvenika Saharova, je izjavila zahodnim časnikarjem v Moskvi, da jo je v novembru tajna policija KGB trikrat zasliševala, in da s > ji grozili, da jo ¡bodo aretirali. V BOLIVIJI so objavili, da so ¡odkrili nov protivladni komplot. Zaradi tega komplota je bilo večje število opozicio-nalnih elementov aretiranih. Sploh iz-gleda, da so v Boliviji protivladni kom-ploti narodna tradicija. PERUJSKA VLADA ima probleme s sindikati pa tudi s študenti in učitelj -stvom. Zaradi ponovnih stavk je morala oklicati zasilno stanje v treh predelih države. Študentovski nemiri v Cuzco so imeli kot posledico več ranjenih in enega študenta mrtvega. SKYLAB mirno nadaljuje svoj polet. Potem ko so znanstveniki v Cape_Cana-veral bili zaskrbljeni zaradi okvare enega izmed stabilizacijskih giroskopov, so Carr, Gibson in Pogue nadaljevali z deli v vsemirskem laboratoriju. V prihodnjem tednu bodo morali zlasti fotografirati zemljo z vseh strani. Na podlagi teh fotografij bodo znanstveniki ugotovili lege rudnin na posameznih področjih. Zbornik Svobodne Slove» mIJ© £ I. 1971-1972 je p® vsebini najbogatejša slovenska knjiga v sve« Di« pa ©bsegsa najobšir-nejša in tudi najeenejša Zato Zbornik v vsaka slovensko družino! PARTIZANSTVO IN SEKSOLOGIJA Ljubljanski „Tovariš“ je v eni zad -njih številk prinesel poročilo o pornografski stojnici na „mednarodnem“ Gorenjskem sejmu v Kranju, Jcjer jo je postavila neka nemška tvrdka. Mogc-Če je tudi ta stojnica posledica novih prijemov, ki so prišli Tr veljavo v zvezi s Titovim „pismom“, ali pa je mogoče plod nove nemške trgovske o-fenzive na Gorenjskem. Slednje je bo.j verjetno, saj obljublja ¡Partizanska knjiga iz Ljubljhne kmalu izdati seksološki atlas, po nemški izdaji seveda. ¡Nlajnovejßi „podvig“ Partizanske knjige bi utegnil nekoliko zamegiPi slovenske pojme o partizanstvu, toda k-le se danes v Ljubljani še meri zanj... K. J. Pavle Fajdiga TofctO Pet ali šest tokijskih TV kanalov ima barvne oddaje. En kanal oddaja ves program v angleščini, vsi drugi v japonščini. TV programi so podobno plehki, kkkor kjer koli drugje na svetu, eden kanalov pa ima v večernih urah moralno povsem neopravičljiv program. Mesto mrg >li nočnih zabavišč vseh vrst ter Tokijci zapravljajo ogromne vsote za zdravju in morali škodljivo zabavo. Operno gledališče je tudi vedno polno zhsedieno, z mr.d-1 nimi in ¡klasičnimi nastopi. V bistvu pa ise je japonski meščan, zlasti po izkušnjah iz druge svetovne vojne, spremenil iz vojaka v trgovca. Po ustavi je Japoncem prepovedano misliti na vojsko, zato pa osvajajo svet s trgovino. Ogrmne tržnice — baireški Harrods je skromna trgovinica v primeri z nekaterimi tokijskimi tržnimi centri — ponujajo kupcu ceneno robo, zlasti s tehničnega področja. Optični in foto material, elektronke, radio in TV, snemalniki, vse to dobiš za izredno nizko ceno, v primerjavi s cenami v Bai-resu ali v ZDA. Celoten japonski trg in vso japonsko industrijo obvlada pet ali šest japonskih trustov, japonsko valuto yen umetno držijo še danes nizko v primeri z ameriškim dolarjem in tako z lahkoto tekmujejo z vsem svetom. Ja-p riška je ¡Nemčija Azije ter si jo gospodarsko osvaja. Zadnje čase skušfa prodirati v svet rdeča. Kitajska, toda le-ta je v primeri z Japonsko pravi pritlikavec, kar industrij® tiče. 1973 (2) Kakor srečaš Tokijca v parku z najdražjo Minolto ali Konico v rokah in ga vidiš voziti se v modernem avtu To-yota. ki jih mrgoli po mestu, da se mnoge ulice za ure zagozdijo in ise ves promet le s težavo spet razvozlja, pa ima Japonec problem s prehrano. Goveje meso je silovito drago: za argentinske pojme majhen „bif“ v navadni restavraciji ne stane manj kakor pet ameriških dolarjev. Kak or surovine mora, tudi večino živil Japonska uvažati. ¡Iz ogromnih količin uvoženega konjskega mesa, predvsem iz Argentine in Bra-zila, pa Japonci izdelujejo, konzerve1, ki jih potem razvažajo po Aziji. V soboto, 3. novembra, je bil na Japonskem državni praznik „kulture“. Cesar ob tej priliki odlikuje za japonsko kulturo in znanost najodličnejše državljane. Letos je odlikovanje dobilo pet japonskih znanstvenikov in kulturnikov. Praznik je dela prost dan ter je ves Tokijo na prostem. Ljudje obiskujejo budistične templje in svetišča, menihi prirejajo verske plese in druge ceremonije'. ljudje v trumah molijo na isvetih krajih. Vse je praznično oblečeno, zlasti Japonke v ¡slikovitih kimonih. H kulturi spada na Japonskem tudi vrtnarstvo in gojitev rož. Japonski vrtovi so resnično umetniške stvaritve, pa naj bodo v javnih parkih ali zasebni. Beračev na cestah v Tokiju ni videti, pa s tem ni rečeno, da na Japonskem ni revščine. Beračenje je naj strožje prepovedano, toda več predelov Toki ja se- stavljajo revna naselja, podobna takim naseljem v vseh velemestih. Socialna zakonodaja je podobna argentinski odn. zakonodajam zahodnega sveta. Kakor v skoro vsem drugem, so se Japonci tudi v socialni zakonodaji prilagodili zahodni. Prijetna za domačina, še bolj pa za tujca, je navada, da ni treba dajati napitnine, ne da bi ti zamerili. Obratno: večinoma jo smatrajo za poniževanje. Uradniške in delavske plače so zlasti v Tokiju visoke, v primeri z argentinskimi, je pa seveda prehrana tudi dražja. Zavedajo pa, se Japonci, da je poleg industrije morje njihov življenjski element, medtem ko se Argentinec kljub svoji dolgi atlantski obali, še vedno ne zaveda pomena morja za narodni razvoj. Japonska Dieta (parlament) je ogromna stavba sredi Tokija, toda kljub politični demokraciji v mentaliteti povprečnega Japonca cesar še vedno več pomeni kakor vsa demokracija. Cesar se še vedno skriva za debelim obzidjem svoje palačč sredi Tokija, obdanim z globokim jarkom, napolnjenim z vodo, kakor srednjeveški evropski gradovi. Kljub ogromnemu prometu je na tokijskih ulicah relativna tihota. Ljudje nemi hitijo po svojih opravkih, avtomobili ne hupajo, celo šoferji se ne prepirajo med seboj, če slučajno trčijo drug ob drugega. Hladnokrvnost ali samo vzgoja, tega nisem mogel ugotoviti, prav tako ne, ali gre za iskreno ali za le priučeno vljudnost, ko se Japonci drug dragemu globoko priklanjajo, kadar se poslavljajo. Zahvala mame Franceta Balantiča otrohom slovenske šole iz San Justa, hi nosi njegovo ime „Vsa plaha si in revna gruda rodna, kot drobna dlan se skrivaš med gorami Tako je zapel moj sin in taka je res domovina, ki jo je moj France tako ljubil. Iz lepega Kamnika, ki je našel zavetje pod Kamniškimi planinami, se vam, dragi v tujini, zahvaljujem za pozdrave, ki ste jih poslali v pismih in jih povedali v pesmih. Srečna sem, da moj sin ni umrl, da še živi, še bogatejše življenje, da je še vedno „bakla nema, ki potnikom somotnim v noč gori.“ Tako daleč ste, dragi otroci, zato je vaša slovenska beseda še lepša, še toplejša. Pridni ste, ker znate tako lepo peti. Srečni ste lahko, da vaši starši niso zavrgli materinega jezika in ker imate učitelje, kot je gospodična Klanškova, ki vas tako lepo uči. Leta hitro bežijo. Zdi se mi, da smo vse življenje sklonjeni nad prepadom. čez nas pljuskajo valovi, a mi smo neomajni. Na mojih plečih je že osemdeseti križ. Ni lahak, a ga še vedno nosim. S preteklostjo živim sedanjosti trenutke. Tudi to me je pretreslo, da je prevzela Francetova beseda že marsikoga na širne msvetu. Na koncu bi vam rada le še s Francetovimi besedami rekla: Nekoč bo lepo: „Med prsti dnevi bodo drseli kakor semena, srca ne bo nam več trgala rast; v očeh bodo žarela domača slemena, čas večnega molka naša bo last.“ Ix življenja Isa dogajanja v Arjžonžini Bolj kot obnovljeno delovanje gverile ali notranje politične razprtije, je pretekli teden argentinsko javnost skrbelo Peronovo zdravje. Razne govorice, ki so stvar nategnile in povečale, so gotovo tudi škodile javnemu miru- Temu je treba d dati še neodgovorno ¡poročanje tujega radia, (urugvajski Colonia, ki je že objavil novico predsednikove smrti), da razumemo, kako je zdravje državnega vodje predstavljalo skrb ne le za lastne vrste, marveč v vsem narodu. Bolezen, ki se je začela s prehladom, in ki “uradno” ni prekoračila kategorije „bronhitisa“, je pokazala, kar so že nekateri opazovalci trdili, da je način dela starega predsednika v zadnjih tednih bil preveč naporen. Perón je s svojim delom, v vladni palači, sestanki in važnimi sejami s politiki in sindikalisti, s sprejemom bolivijskega predsednika in potovanjem v Urugvaj zadnji teden pred boleznijo široko prekoračil dovoljeno' mejo. Vendar je med boleznijo prevladalo mnenje zdravnikov. Nekateri vladni krogi so hoteli, da bi Perón, še ne popolnoma zdrav, vsaj začasno ali zasilno vršil predsedniške posle v vladni palači, ali se tam vsaj pokazal „zaradi mirnosti ljudstva“, vendar je zdrava pamet narekovala drugače. In kot Pri ostalih stvareh, se vlada tudi v tem bolj ozira na zdravo pamet, kot na druge manj vredne činitelje. Med Peronovo boleznijo je predsedniške posle vršila podpredsednica, gospa Maria Ester Martínez de Perón. Uradno je to mesto prevzela že ob Peronovem obisku v Urugvaju in s tem postala prva ženska, ki je vršila te posle v vsej Ameriki. Sedaj pa to opravljala, ne da bi prišlo do uradne predaje oblasti, Kot smo že enkrat omenili, je to važen antecedent za vsakršne bodoče prilike. Peronova bolezen pa je preložila) če ne direktno onemogočila, nameravano predsednikovo potovanje v Združene narode. V New Yorku so ta obisk napeto pričakovali. Govora je bilo o sestanka Perón-Nixon. Sedaj pa je tudi v argen- tinskih krogih vse potihnilo. Opazovalci pač čakajo na evidenco najvažnejšega činitelja: na Peronovo zdravje. V začetku smo omenili tudi delovanje gverile. O tem delovanju je zagotovil notranji minister, da se je znižalo za ¿/O procentov. Vendar je atentat v Cordobi na ameriškega podjetnika pretresel tako javnost kot varnostne organe, zaradi drznosti in točnosti v napadu, ki r- bil v najčistejšem slogu gverilskih skupin. Tako je bil ubit John Swint, funkcionar podjetja Transax, ki je podružnica Ford Motors Company. Z njim sta bila ubita tudi dva člana njegove telesne straže. še huje pa je presenetil in ogorčil javnost atentat na radikalnega senatorji1. Hipólito Solari Yrigoyena. Bomba, nastavljena v njegovem osebnem avtomobilu, mu je težko poškodovala obe nogi. Solari Yrigoyen je v senatu član tiste radikalne frakcije, ki izvaja strožjo opozicijo peronistični vladi. Eden njegovih zadnjih ostrih nastopov je bil ob priliki debate o zakonu sindikalnih organizacij, kateremu je enotno nasprotovala vsa opozicija. Ta zakon povzroča trenje v samem peronističnem gibanju. Vendar je napad na mladega senatorja težko spraviti v sklad z njegovim delom v Kongresu. Soglasna obsodbo vseh delov kongresa, vse javnosti in obisk podpredsednice v bolnišnici, kjer se Solari Yrigoyen zdravi, je jasen dokaz, da celoten narod smatra, da ú Argentina že izšla iz časov, ko so se politični problemi reševali z orožjem. Ko že govorimo o političnih problemih, omenimo da jih ima precej v svoji sredi MID, Gibanje za integracijo in razvoj, katerega vodi bivši predsednik dr. Flrondizi. Stranka, ki je uklopljena v Justicialistično osvobodilno fronto. Problem se ne suče le okoli večje ali manjše podpore, ki naj jo stranka da sedanji vladi, marveč notranji različni pogledi na gospodarsko linijo, ki naj bi rešila in okrepila argentinsko gospodarstvo. A taki spori so v MIDu že tradicionalni, in tudi ta ne bo povzročil napovedanega razkola. Iz Mendoze Gostovanje Gledališkega odsega Slovenske kultudne akcije v M ondi; z i Poročali smo že na tem mestu, da smo za letošnji narodni praznik imeli kar tri zaporedne spominske večere v našem Domu. Na vseh treh je bila osrednja točka razpravljanje predsednika Slovenske kulturne akcije prof. dr. Tineta Debeljaka. In letos je bilo našo praznovanje še posebej pomembno; saj nam vprav v teh dneh poteka petindvaj -set let, odkar smo se naselili na področju Mendoze. Zato smo bili še posebej veseli, ko smo teden dni kasneje, 11. nov. mogli v to naše slavje vključiti še gostovanje Gledališkega odseka SKA. Slovenska kulturna akcija je s tem prav gotovo storila zelo hvalevreden korak v svojem delovanju. K ustvarjalnemu in posredovalnemu umetniškemu delu za svoj ež!i krog sodelavcev in somišljenikov ter prijateljev na področju Buenos Airesa ie s tem gostovanjem izpričala voke ter smisel za posredovanje umetniških stvaritev tudi širšemu krogu našega občestva zunaj svojega Sedeža. Njeni gledališčniki so svoje slovensko odrsko u-dejstvovanje ponesli med rojake v oddaljeno Mendozo, v skrajne predele naš« nove domovine, med slovensko skupino, ki je po številu druga na argentinskem ozemlju. Zato smo bili zares še posebej iskreno veseli te pozornosti in zagotovila, vodje gledališkega odseka g. N. Jeločni-ka, da to ni bil edini, marveč le prvi °bisk, kateremu morajo v bodoče sled'ti še novi k tesnejšemu medsebojnemu zbliževanju in sodelovanju. Saj moramo priznati, da je SKA pri nas sicer bliže poznana le ožiemu krogu pičlih naročnikov pač po svojih publikacijah, S tem svojim korakom pa je segla v drug nadvse pomemben delokrog: umetnost posredovati našim najširšim krogom ter tako dvigati kul-fllrni nivo naše skupnosti, Za našo nar -dno ohranievanje in za predaianie naše naredne kulture mlademu rodu, ki tukaj t—-o„: porašča v novi domovini, je to naravnost življenjske važnosti. Naši gledališčniki so nam tedaj prinesli dve dramski deli. Prvi je bil prizor iz Sofoklejeve drame Antigone, v katerem kralj Kreon n „a Smrt svojo lastno nečakinji/, kraljevsko hčer, ki je proti njegovi pre-’v-vedi in vkljub grožnji smrtne kazni pokopala truplo brata Polinejka, padle va v bratomornem dvoboju, in s tem volila lastno smrt. Prizor je bil ob 25-letnic’ našega prihoda v novo domovino posvečen spominu tisočev bratov, ki so padli v bratomornem poboju in še danes čžkajo na dostojen in človečanski pokop. V dragem delu večera pa nam je Süllc>W€Ssrtgg^ LJUBLJANA — Druga premiera ljubljanske Opere v letošnji sezoni je bil „Boris Godunov“ Modesta Musogor skega v verziji Rimskega-Korsakova. Glavno vlogo je pel gost, bolgarski basist Štefan Elenkov, ki ima izreden glasovni material in bo sčasoma gotovi eden najboljših svetovnih basistov. Odlikovali so se tudi Rudolf Franci, Lad-ko Korošec in Zlata Ognjanovič. MARIBOR — Ob koncu „Borštnikovega srečanja“ slovenskih gledališč so „Borštnikov prstan“ — najvišje priznanje gledališkega sTečanja — izročili igralki Miri Danilovi za njeno življenjsko delo. LJUBLJANA — študentje ljubljanske univerze bodo dobili nov list; „Študentski dnevnik“ se bo. imenoval, izhajal pa ne bo dnevno, ampak in predvsem v času študijskega leta, pa tudi nekajkrat med počitnicami. Obveščal naj bi „popolno in objektivno o dogajanju ha univerzi, o delu samoupravnih organov na univerzi pa o družbenopolitičnem in kulturnem življenju“ Dnevnik bodo dobivali študentje kar zastonj, zato ni dvomiti o njegovi objektivnosti . . . CELJE —- Savinja je na Celjskem območju spet' preplavila bregove po močnem deževju 16. okti-bra. Poplava je prišla ponoči, kar je še povečalo težave. Posebno nemirno noč so preživeli žalski občini, kjer je Ložnica preplavila dobršen del istoimenske stanovanjske skupnosti. Prebivalce so še mogli obvestiti, da so se umaknili v višje prostore, voda pa je ponekod dosegla višino enega metra. Ložnico so pred petnajstimi leti regulirali in ni več veljala kot nevarna, a je bila soseska pod vodo tudi pri prejšnji poplavi v mesecu septembu- LJUBLJANA. — Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je za uvodni koncert povabil znani Trio -Lorenz. Bratje Lorenz so na 'tem večeru predstavili same ijčve komorne stvaritve slovenskih skladateljev Vnude, Ukmarja, Štuhca, Škerla in Švare. Poslušalci so pozorno sledili izvajanju mojstrov Lorenz in jih tudi obilno nagradili z aplavzom. JESENICE. — Ob otvoritvi nove planinske koče ob izviru Soče, ki so jo sezidali jeseniški planinci, je predsednik Zveze planincev Slovenije Tone Bučar povedal, da je v letošnji sezoni slovenske gore obiskalo prvič nad milijon -planincev. Istočasno je zahteval večjo pomoč za vzdrževanje in gradnjo planinskih postojank s strani posameznih občin ljubljanske občine pa ne prispevajo niti dinarja, čeprav je največ planincev ravno iz Ljubljane. LJUBLJANA — Letošnje septem-ber-ske realne plače (po kupni vrednosti) so bile po uradni statistiki za 2 odstotka manjše ko-t v lanskem septembru. Do tega je v glavnem prišlo, pravijo, ker so bile plače do srede leta zamrznjene, cene nekaterim produktom, predvsem živilom ter raznim storitvam so pa nenehno rasle. LJUBLJANA — V prostorih Društva pisateljev je predavalj univerzitetni prof. dr. Vladimir Murko o temi „Prispevek starejših slovenskih znanstvenikov k širši evropski kulturi.“ Pri tem je tudi obdelal vprašanje; če so dunajsko univerzo v idili rektorji, ki so bili slovenskega rodu- LJUBLJANA — Tudi v Sloveniji „preštevajo“ bogataše. Sprva so pozvali, naj se prostovoljno prijavijo: Do konca postavljenega roka je prijavilo svoje premoženjske podatke 17.149 prebivalcev. Sedaj pa so komisije na delu, da bi ugotovile, koliko se jih ni „prostovoljno“ prijavilo. Ugotavljajo že sedaj, da je precej „občanov“ ki sede na visokih in dobičkanosnih položajih, rok za prijavo prezrlo, nekateri pa da se kar namerno delajo nevedne. UMRLI SO OD 26- 10. DO 4. 11. 1973: LJUBLJANA — Franc Belina; Ana Solar r. Wagner; Alfredo Botazzi, up. glasbenik; Ivana Kovač r. Širca, 85; fnže Vrhovec; Angela Cerar, up. uci-eljica; Matevž Cerar, veterinar; Jože Pungerčar: Cvetko Božic, inz., up. go Marski inšpektor, 88; Ernest Vrhovec-tean Srebot: Lucija Saiovic r. JabLon-ïka; Boštjan Žagar, 66, novinar; Mana Ježek; Anton Dranšmk; Alojz. J Sgon 87; Alojz Černe, 80, kor. borec; lubja Nanut r. Jirasek: Adi Tolmajer; Uojzij Pirc; Marija ZalarLudvik Ju ran; Izidor Valentin; Lojze Lombar, Jesni učitelj in krojaški mojster; Ma-ica Poličar; Marica Kazafura; Mar,-a Goršič r. Kastelic; Luiza Strniša r. ^alouz, 77; Franc Franetič. 92; Anton Jožičnik, bivši trgovec in borec za severno mejo: Marija Eržen 80: Rudoli Jiler up. fin. inšpektor; Marina Hoca--ar r Renčelj, 69; Franc Vreček; Ro-aliia Vagaja, 89; arh. Marijan Musič; Vioizij Potočnik: Albin Torelli, upok. odnik Vrhovnega sodišča: Vanda Vid-iar r. Vaclaviček; Julij Helmich; datez Intihar, žel. upok.; Jože Lukezič. ni7vi KRAJI — Angela Čebuli, •rnuče^ Franc Hrovat, Hočevje: Nada Jlrich r. Merva. Laško; Jože Kurmk. b-nlp- Franci Pavsa. Dol. iopnce, ■ lojz Retelj, Novo mesto; Manjama-- nor r. šteh, 87 DobrepoLe Emil^a >elič r. Cotič, Brezovica, Marija ie c Celi e; Franc Šetinc. 90, bivši trgu-ec Trbovlje; Marija Gorup r. Smola, 4 ’Postojna; Katarina Dekleva r. Pei-at, 70, Nožiče; Jože Razgor, kljiteaA ičar Strmec pri Vojniku; Rudi Poc.--k Dol pri Hrastniku; Angela Kocijan f Tišal, Vižmarie; Anton Zgonc, ud-odavičar, Cerknica; Jelica Vobovmk, 9, up. učiteljica, Št. Lovrenc na Fo-orju; Pavel Marinček, Radovljica: larlo Malovrh, Trbovlje; Jože Ko-trun, Loka pri Podčtrtku; Alojz &ter->, up. gostilničar, Kozarišče; Oto Hal-;r, up. žel. uradnik, Zidani most; Ja-ez Istenič, Vnanje gorice; Alojz Per-o, Videm; Jože Toporišič, Dobrova: liro Vtič, Dvor pri Polhovem gradcu; .na Počivalšek, Laško ; Drago Mar, ruj; Franc Klančnik, Tekačevo; r ran c Ihan, Koper; Angela Stanič, 84, ,