Številka 345 Trst v soboto 16. decembra 1905. Tečaj XXX. Imhaja mkl dan. -mm Tud ob aedehah m cramikih ob 5. on. 00 ponedeljkih ob ?. on zjutraj. Pn«amii'nr . tIIM« se Drooaiajo po S iotA. f® rtottnt) ▼ mnogih toojfarnah ▼ Trsta in okolici. Li ubijani. Gorici. Celji. i:mio. Mariboru. Celovcu. Idriji, £t Petru, Belini, Vtbrefini. SoTemmentn itd. Orbw in aaroebe spreiema oorava Usta .Edino«", illat 4'iorriu Gaiattl it. 18. — Uradne nre no «4 3. MP* 4» 7. zvečer. — Cene oeiaaom 16 st na uno petit; poslanice, e«tiiruuee. jame zanvaje m domaći Ofiasi po pogodbi. rKLKPOS ttev. 1167. Edinost Glasila pstltičatja <™ttv« „Eiiasst" za PriMrato. 0"**no*ti f moć ' luoinlaa J ca vse leto 34 K* pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aarolbe brez dopoeiane naročnine se uprava ne ozira Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredni&tvo lista.fNefraakovana pisma se ne aprejemajo ia rokopisi se ne Trate]«. . Saroćaino, oflaee in reklamacije je poliljati na upravo lis a UREDNIŠTVO: al. (H«rfi* Galattl 18. e t t e v brvat kem jeziku. V o m t a i e m pa vlada polstri i r. k 1 j u č o o la italijanščina in e cer tako zkljuČno, da ne tudi s strankami, ki absolutno ne razumejo nobene laike be sede, seBttvfajo edino le laiki zapisnik , — l)o kakih p s!edic pa se prihaja, je pokazala porotna razprava, ki se je vrš la ured neko iiko meseci v R ivinjn in kjer bo bili štiri hrvatski kmetje od porotnikov obsojeni na smrt. Razprava se je vrš la s pomočjo fa-moznega tolmača* soda rja in s cer tako dobro, Ha je najvišje sr d š<*e razsodbo kasiralo. — Žal: bog se le v redkih s 1 u č a-ib dajo konstatirati krivico, ki se gcdijo alovaaseemu prebivalstvu vsled DeiDED a narodnega jezika s strani dotičnih oralo kov in to zato, kor prihajajo takšni h učaji le redkokedaj do znanja hrvatskih odvela hov. Na to pa greš j ► višja oblastva ia, ker znajo, di je kontrola jako t'žavne, poŠi-1 ajo v čisto slovenske okraje uradnike, ki ira tudi ▼ resnici znat:. Sedaj pa je slovenski senat tako sestavljen, da le ea del votantov umoje slovenske dedukcije m slovenski referat: n a višjem deželnem sodišču je torej justicija ne samo slepa, ampak tudi gluha. Krivdo na takem' stanju i ms jo c. kr. ministentvo, ki nam takšno svetovalca imenuje, in dotične niž e instance, ki o jezikovnih sposobnostih kompetentov pošiljsjo neresnična po rečda. Narod slovenski oe mora boriti proti dvema močnima nasprotnikoma za svoj narodni obstanek : od severa pritiska na nas Nemštvo, na jugu pa nas bofe odtisniti od našega lepega morja Italijanotvo. In aa obeh frontah stoji za ne s mi narodnimi nasprotniki z njimi avstrijska v?ada. Na severu in celo v središču našega oaemlja progi s s a vsa birokracija nemški uradni, vzlasti pa nemški državni jezik za aajnujnojšo dižavno potrebo, brez katere je baje obstanek avstrijske mo na t bije v največji nevarnosti, a aa jugu se nam ista avstrijska vlada prezentira aa hudo Italijanko, ki brani tabo odločno krivične privilegije laškega jezika, da n. pr. niti na poslopju o. kr. višjega deželnega sodišča ne trpi druz;h, razen semo laških nap sov ter s tem demonstrira »ad ooulos«, da je nemški državni jez k za reš tov Avstrije le proti nam nevarnim Slovencem potreben. Le v občevaaju s strankami je postala justična uprava vsaj v nekih krajih na Pri-morskem nam pravičnejša. To je najvižiejše, kar je bilo vredno, da se poroča o juetiČmb razmerth v jezikovnem oziru ; menim pa, da je dt.bro, ako ee nekoliko bavimo tudi z administrativno stranjo naše iuetce. Dobro je, da ravno mi odvetniki v jevnosti razpravljamo o tem, ker je oi dobre adminietrzcije (dvisno v obilni meri tudi dobro poslovanje in dobra jadikatura — in ker smo mi odvetniki toliko neodvisni, da lahko govorimo o stvareh, o katerih uradniki ne smejo javno razpravljati. V administrativnem oziru pa morem pred vsem omeniti nedostatno število kenceptnih in pomežnih uradnikov v mnogih oddelkih, zlasti v Trstu. O primerni pomnožit v i osebja noče justična uprava nič slišat , akoravno zaostaja reševanje spisov in mora zaostajati vsled neverjetno hitrega naraščauja v*eh agend. Da oe sgende ros pemnožujejo, dokazuje dejstvo, da je morala justična uprava iz enega izvršilnega oddelka napraviti 6 in iz enega honorarnega ediolka sa mesto napraviti 4. — A to ne zadostuje še. — Za okolico, ki ima razmeroma več zapuščinskih razprav, nego mesto in kjer mora refarent sam voditi za puščinake razprave, katere v mestu zapravlja notar, obbtoji le eden sem oddelek z enim edinim r< f»rentom. D j ne more tak referent zmagovati dela, je samoobsebi umevno: gospodje predstojniki pa pripisujejo to nezmež nosti dotičnoga uradnika, menda zato, ker so bili ti referenti v zadajam času Slovenci. — Tudi v aemljeknjižnem urada zaostaja delo, ker noče ministarstvo u met , da Trst raste. Triaška posojilnica in branila ca se je radi tega Že pritožila m ako se v kratkem v tem oaiiu nič ne stori, bomo prosili to naše dru* Štvo, naj se ono zavzame za naša stvar. — V drugi vrsti sa čutijo zlasti z Goriškega in iz Istre pritožbe, da število slovenskih uradnikov ns stoji v nikakem razmerju s Številom prebivalstva. — Slovenske sodne uradnike ia Goriške se pošilja v Istro ali na otoke. Na njih mesta pa se imenujejo Furlani. — Proti tej praks', ki je očividno inspirirana in protežirana od laških poslancev, bodo morali pro-t*st rati naši poslanci... Tretji nedostatek je potsm zavlačevanje z imenovanji. Ž a preje eem omenil, da je za mnogo oddelkov pri FodišČih sistemizirano ne dostatno število uradnikov. — Ta nedostatek pa povečajo višje instanos še s tem, da za-vlaču'ejo imenovanja. Navadno traja : imenovanje uradnika 6. razreda ve3 nego 4 me-| sece ; uradnika 7. razreda več nego 4 mesece ; uradnika 8. razreda v«Č nego 3 in pol meseca; uradnika 9. razreda najmanje 3 in pol meseca. Predno se torej od izpraznitve službe 6. razreda prihaja do pokritja vsled tega 6e odpirajočegu me=ta 9. razreda, m nova naj manje 15 mesecev. Valed tegi ne zaostaje samo delo. ampak se mlajšim uradnikom jecnlie tudi vsako veselje do sodne karijere. — Mi imamo v Trstu precej slučajev, da so se slo venski pravniki rajše posvetili tiaanČni, ali celo policijski Blužbi, ker bi vkljub svoji popolni usposobljenosti v 3 jezik'k morali čakati 6 do 7 let, predno bi prišli do adjunkt-skega met-ta. — S takim postopanjem državna uprava s cer pridobi ioteikalarije in kakor eem slišal, enašajo isti na leto K 30.000 do K 40.000. Gotovo je tako apekuliranje na intetkalarije za pravno državo, kakor hoče biti Avstrija, jako čudno in sramotno ! Iz vsega pa je razvidno, da nedoststki v justični upravi na Primorskem ne izhajajo iz zloholnosti, temveč iz tiste predobro znane slab« sti avstrijskih vlad nasproti polit Čno in gospodarsko močnejšim in srečnejšim narodom. (Živahna peli vala.) (Zvršstek.) PODLISTEK. Prokletstvo. — Nadaljevi i Avstrijska poslanska zbornica. Dunaj 15. Poslanska zbornica je pričela drugo čitanje proračunskega provi -zor i j a. Poročevalec S k e n e je pokazal na pro- padanje parlamentariema in na onemoglost parla manta ričnega delovanja. — Govornik je povdarjal, da ni parlament iapolnil najvažneje naloge, namreč izvršavanje kontrole nad državnem gospodaret;om, čeravu) smo bili mi veled ogromnih prekoračenj pri gradnji železnic k tamu resno opominani. Pričakovati smemo, da ss bo tudi pri gradnji tržaške luke v veliki meri prekorač i dovoljen kredit. Govornik je omenil pogreznjenje pomola v Trstu ter žali glede tega pojaBnjenja. Posl. Z a Č e k je izjavil, da na Žalostnih parlamentaričnih razmerah je kriv nepravični Schmerlingov volilni red, ki petrifi-knje predpravice Nemcev. Vzlic žalostnim razmeram je govornik trdno prepričan, da Avstrija zopet oživi, ako se bo vsem narodnostim delila pravica. Obstoj Avstrije je eksistenčno v prt sanje za češki rarod. Prslaneo B i a n k i n i je tožil o zanemarjanja Dalmaci e. posl. H o 1 a n d g k v 8t je pa izjavil za uvođenje narodnega miru. Govornik je pozval različne narodnosti, naj se zavzamejo za povspeševanje miru. Posl. P 1 a n t a n (slovenska napredna stranka) je izjavil, da ne more imeti do mi-nieterskega predsednika nobenega zaupanja; izza njegovega nastopa ni ničesar zgodilo, da b:. ss Slovencem ugodilo glede njihovih kulturelnih in narodn h potrebščin. Govornik se je izrekel proti tamu, da je bivši deželni predeedn k kranjski baron He»n moral preko noči izginiti, samo zato, ker nt bil eni stranki v deželi všeč, ter da se ga je nadomestilo z novim predsednikom in novim dvornim s/e-tova!c;m, ki ne poznata razmer v deželi. — Gjvornik je ministrskemu predsedniku očital neodkrt s-čnost, ter je navedel slučaj slovenskega vseučilišča, glede katerega je 1> vsi naučni minister dr. Hartl dal obljubo, d< čim je min sterski predsednik baron Gaut ch za hrbtom naučnega ministra nasproti členom izvi sevalnega odseka rekel ravno nasprotno, čiš, da se v L;ubljani ne ustanovi pravna fakulteta. Nata je govoril ministarski predsednik ber.;n Gautsch. Odbil je očitanje, Češ, da je vlada kriva, da se ni rszpravljalo o proračunu, marveč le o proračunskem provizoriju, rekši, da je bil v tem letu parlament sklican trikrat v zasedanje. Kar se tiče položaja državn h uradnikov, je ministerski predsednik pchvalil marljivost in sposobnost uredništva in izjavil, da mu je dobro znano, da n eo eksiBtencai pogoji istih vedno sijajni, spariti pa mnra pred prevelikimi nadami, sosebno iz oe ra na slabe gospodarske odnošaje kmetskoga in rokodelskega prebivalstva. M nistarski predsednik je na to govoril o točkab, ki jih je omenil poal. P 1 a n t a n. fr«S"TiBakt roman in doTriil X. Tomi*. Prevel M. O—A. — Na tej strani, je rekel Ivaniš, nam bo velik kamen na potu gospod Janko od Ljuhne, knez Senjek'. Njegovo sabljo smo že icskusui pri Počitelju i a pri No veir gradu. Seče kakor vrag. trd je kakor kamen, a drži se Šišmana kakor pijanec plota. Legije nam je bilo, dokler je živel njegov brat Stjepko, ki je bil naš z duši in telesom. Nu, odkar ni vte tega vrlega junaka, si gospodu Janku razveeane roke ter skoči gotovo pred našega brata prijorja, da mu zaustavi pot v gornje strani. Tu bi bilo leka. Janko od Ljut nje je v hudem sporu s knezi krbav-sk m , a v zadnje čase se grdo gleda a Š.šmanom raii dadf ne, ali kaj znam radi Čeee, da-ei ni odpadel od Lukseaburga, ampak ee je le zaprl v svoj kamenit Seaj, kakor medved v svoj brlog. Da poskusimo, sem si mislil jaz, a to hočemo tudi storiti. Goepod Janko, knez sanjski, je hrvatska korenika in aovraži vse tiste proklete novotarije, ki jih uvaja Š.šman proti našemu pravu v našo domovino. Morda se da pre govoriti, da stopi v naše kolo, ko vidi toliko krivice. Pisal bom pobratimu priorja, naj povabi Janka na sestanek, pak da se pošteno porargovori, da bi ga pridobil v naše kolo in za našo stvar. Stari prior Paležnik ima okreten jezik, kakor mu je tudi meč okreten, a oba junaka sta si prijatelja od mladih ar g, ia še le pozneje nezgode v tej žalistai deželi so leč le njiju srci na razne strani, njiju sablji v rasni vojski. — Živio brat Ivaniš, je vskliknil Hr-voja, ta ti je bila modra in mogla L i nam dobro posluž ti. L) poskušaj ia B )g ti podeli sreče. Na vstoku v Mačv: boš vodil vojsko ti brate, a na strani ti bo tvoj Bari slav, ko je že tvoja volja taka. — Je, je vskliknil Ivaniš in očesi sta mu zasevali v čudnem plamenu. V onem kraja, kjer je prava domovina moja, mi sreča aekolikratl ni bila naklonjena ia prevarilo me je iziajstvo. Jaz moram oprati ta madež za vsako ceno in pobiti na junaškem bojišču prvega sovražnika domu mojemu, N>kolo Gorjanskega. To pot m. bo, ako Bog da, sreča bolj naklonjena. — Ia ti bo, je potrdil Hrvoja, ker ne bo stal za teboj z močno vojsko kakov izdajalec, ampak Hrvoja, prijatelj tvoj, a pri Požegi navali kraljevska vojska, pod Kleščičem. Tako da je dogovorjeno. Ali ti je prav Ivaniš ? — Je, je potrdil ban, samo da potrdi kralj, kar smo se dogovorili, pa »kličemo vojvode na posvetovanje in na spomlad nam zazovete, ako Bog da nova sr oboda. V ta hip se je pojavila na vratih gospa Vladislava m je rekla v smehu. — I znebite bo držat nega posla, gospoda moja, suhoparen je kakor slana riba. Pridite, čaka vas t orba z gospemi. Ta je gotovo slajša. Dolgo v noč je trajalo veselje na Omidkem gradu, dolgo v krasno, jasno jesensko noč. Široko se je razlivalo morje, ob obali gladko kakor ljubica dalje radeče, kakor s temnimi rožami obsnto, dalje živo modrikasto, pak bledeje in bledeje, pak sivo, a nazadnje, tajn na kraja vidika so drhtele v vodi srebrne strele. Nepremično ee je razpletala ob kraju tanka mreža oljk, go*to vejevje gaja. Ol zlolaj je 1'ilo Čuti šum lete-čine, ki je skakala v morje. Tu pa tam se zaglasil vsklik mornarja, ki je stal nir straži na mostu ladije. D-ilje si videl v temnih obris h mestece, a na morju bd ee tresle žareče pikice: Inči na ladijah. Na dvorišču grada so sedeli gospodje in gospe. Te so se šalile, a gospodje so pili rujno vince. Gospoda so sedeli, gledali, kako se pred njimi razpleta ples kola. Prijeli so se Omišani — Bjg jim dal zdravje — sami lepi ljudje, Btaro in mlado, brkač, ki bo mu brke padaie do paea, golobradiČ, ki še ni obril obraza svojega — oprijeli so se v kolo, možko in žensko, Btarka, ki je gledala že svojo vnuke, in mladenka, ki je š> le čakala poročnega venca. Vse se je združilo v venec, vse ee je vrtelo i a vil) ob glasu godcev v mesečini, da je bila prava milota, bože moj ! M slil bi bil, da si rašel med Vile. Ali t> niso bile Vile, ampak Om.šani in Omišanke so ob glasbi in pesmi plesali kolo na čast slavnega vojvode Hrvoje, ki je prišel v goste k banu Ivanišn. (Pride še.) Kar m tiče imenovanja deželnega predsednik* ma Kranjskem, j« resnica, da ai vlada pred imenovanjem lega uradnika nobene etranke vprašala, je li a tem imenovanjem aadovoljna ali ne. Trditev, da novi dež*lni predsednik ae govori popolnoma e'ovenekega jer-ka, ae odgovarja de etvom. Niti deielni predsednik, niti novoimenovani dvorni eveto valeč ae pripadata nobeni stranki. bedenji! deželni predsednik kranjski je alužil v raa n:b deželah, najzadnje v T ratu, t?r ae je pov sod pokazal kakor povsem objektiven urad a:k. Na to je ministeraki predsednik govoril o volilnem vprašanja ter dejel izrecno, da predloži vlada zbornici tozadevni zakonski načrt meseca februrarja. Ministcrski predsednik je konečno prosil, naj e borni ca vsprejme provizorični proračun. Za ministeraki m predsednikom je govori poel. Waaeilko, nakar je bila rasprava ob 6. uri zaključena. Prihodnja aeja jutri. Koalirina hrvatska in opozicija. Politično življenje na Hrvatskem ee je kasalo v zadnje čaae v nekem čudnem psi-hokg-.čaem, da ne rečemo: patologičnem stt-nju. Vae je vrtelo in vrelo, poveodi so na-vstajale nove tverbe z novimi programi. Vsaka skupina, ki je le v najmanjem d.f«receirala v s/oj;h nsz3rih od nazorov ob-etoječ h strank, se je koneti tu i rala kakor nova struja, tako, da imajo eedaj na Hrvatakem nerazmern) vel ki število strank in glas l. Na videz bi as zdelo to dobro znamnje o razcvi-taaju političnega življenja. V raenioi ps je to Is skrajno škodljivo trošenje in cepljenje intelektualnih sil, ki le olshčuja zistsmu njega grdo dslo. 8 tem večim sedovoljstvom pospravljamo v st da eo obstoječe aaree pošteno opoz e jonaloe skupine začele stremiti po kon-ceauczciji sil. Siranke : hrvat ka etranka prevs, hrvatska napredna stranke, srbska narodno -rad;ka!na stranka , eucijalao - demokratična s* ran t a in elementi izven etrank, zastopani po dr.u Franku Potočajaku, so se združile v >koe iran<> hrvatsko in srbsko op< zicijo tf>r si itvr lila svoj osrednji odbtr. Ta odb< r je stopil sedaj pred nsrol z oaae t'?etcm, s kater m pnobčuja skupni program teh etrank. V potankosti trga zelo obširnega programa ae danes se more®o spuščati. La zadnjo, deveto t >čko. k; nam sporoča preredt suao vest, da ee je začela cal ti najhuja rana ns teletu Jugoiiovanstva mooarh je, naj navedemo tu že danes d< si j vno: > l'varjenje, da za naše hrvatsko in erb sko :me ni lepša bodočnosti, ds, nit: ne samega narodu; g i obstanka brez skupnega in solidarnega dela obeh delov narodnih, naj vrtačo n tudi najmanjo zapreko temu deiu »Istrani zajamčenje ravnopravnosti in svi bode srbečega naroda«. To je pravo blagovestje za vse Slovan stvo. Blagoslovljeni naj bodo možje, ki sto-pejo odkr to in cdločno pred nar^d m mu govore, da je bil boj med obema bratskima plemenima v največo nesrečo njima obema in vsem istJtrvmm jim bratom. A dejstvo, da je tudi »ocijalca demckracija stopila v kolo nih, ki se btčejo boriti za kon« »lidranie polit čne^a življenja na Hrvatskem in za osvobojen e naroda ;z jarma, v katerem je ječal Kidaj to d*j-tvo p ivečuje ša postbno naša r. ido^oljstvo. Kajti program, ki si ga je določila koalirma op< Rusi poelsli v Sibirijo precejšnje število železničnih uradnikov, napravili mnego novih prstij ter tsko pripomogli, da ee je ttivilo vlakov akoraj ea vaak mesec nekoliko povečalo ter se je moglo vedno več vojaštva, atreljiva in drugih potrebščin spravljati na Daljnji Vostok. V začetku vojne (torej meaeca fjbruvarja leta 1904) eo mogli na dan le štirje vlaki služiti bojnim namenom, mesecs aprila pet, meseca junija sedem, avgusta osem, oktobra devet, decembra enajet in septembra leta 1905 pa že trinajat. Od začetka vojne pa do aklenjenegn miru je ruska vlada posla a po sibirski železnici vsega ekupaj okoli 20.000 cfic=rjev, 1,270 000 nižjih vojakov, 230.000 konj, nad 1600 topov ter 40,000 000 pudov blaga za vojsko in mornarico. Iz nav«denih števil je tnii razvidno, za-kej Rusi nis) mogli sprva doseči nobenih pravih vspshov. Bili so namreč vedno v veliki manjšini nasproti Japoncem. Ruska vlada js v 19t h mesec,h poslala na bojišče kakih 5000 vlakov. N« veakem vlaku se je vozilo povprek okoli 260 mož. (Prevažati je bilo treba ša druge pot'eblćiae). Potemtakem je prišlo prvi mesec vojne nn bojišče vsak dan 260X^=1040 mož (na meeee 260X4X30-« 31.200). Ravno toliko diugi mesec. Meseca aprila je prišlo na bojišče na dan 260X5= 1300 mož (ve8 mesec 39.000). Iz Rusije je torej prišlo v prvih treh mesecih (tedsj do bitke pri rek Jalu) na bojišča le 101.400 mož. Odelej so se razmere boljšale cd meseca do meaeca, a še vedao eo bili Ru-i v veliki manjšini nasproti Japoncsm, ksr se je poki-zalo pri Ljaojanu in pri Mukdenu. Zadnji meeec eo Rusi mogli prepeljati na bojišče veak dan 260X13=3380 mož, na mesec pa 101.400 mež, torej v enem mesecu toliko, kolikor prej v treh. pod noge svojega svetega prava, ampak boče napredovati in živeti svoje nerodno življenje, ter vspodbuja vseh, ki ni90 pozabili na svoje materino mleko, nai ostanejo junaki, ker ea-krat zašije soli.ee tudi pred naša vrata ! Obstrnkefja na Južni železnici. Pred par dnevi so b li uslužbenci južne železnice opustili pasivni odpor, namreč za dobo, ko so se vršla pogajanja mej osrednjim delavskim odborom in ravnateljstvom južne Železnice. Ker so pa ta pogajanja ostala brezvspešna, prično uslužbenci tukajšnje postaje danes zopet pasivni odpor, Smrt poštenjaka. Petek zvečer z dahnil je v Trebčah Jo?ip Krulj, cerkovnik, v naj- dob v ie3, rezbarijam in strugaratvu. Prve plodove svoje izobrazbe razkazal je javno na dan tukajšnjega trga ; ti izdelki so vsaeega očarali in so tako fino izvrš»ni, da morajo popolnoma zadovoljiti tudi najbolj rafinirani ukus. Mlademu umetniku želimo vstrajnoati in najboljšega vspeba, rodoljubom pa izražamo željo, naj z naročili podpirajo mojstra« rojaka. Hrvatim« Q Trstu. Imade tome ved dva mjeseca dana, sto eabirem narodni porez od jsdue krune (za ietaraku druž u sv. Cirila m Metoda), a uz svu agitaciju, sabrao sam tek — četrtdesstak krona ! Zar nas u Trstu imade samo 40 Hrvata? lepši miški dobi 40 let. Pokojnik je bil mož, vzor poštenjaka.; A Bož ć je pred vratima. Deloval je v blagor diuštva z vso vnemo in S Veselo, gospodo, ne progonite me kad smelo lahko trdimo, da je zanje žrtvoval tudi vam ee prestavim; a do Kojih ne mogu svoje mlado Življenje. Skrbel in živel je za da doapijem, dajte krunice i svoje ime jed-društvo ter gledal naDje več nego na lastno nome izmedju vas, a ovaj će meni. zdravje ia to mu je pomagam v prezgodnji- O?om prilikom javljam breči Hrvat na, grob. Dal je sa društvo vee — zato . naj ga to ne pozabi ! Pokojnik ee je pokazal pravi značaj, s tem, da ni odnehal od svojega roc^jubnega delovanja tudi takrat ne, ko so mu drugi metali polena pod noge, ea vi daje njegovo blagostanje. S tem je torej dal sebi najlepše spričevalo, a svojim nasprotnikom krep*co' moralno zaušnico. Bodi mu l&bka atmijiea slovenska ! Pogreb bode v sobot j dne 16;. t. m. popolndne. Izjava. Prejeli smo : Lani v juniju- se je posvetoval odsek dunajskega sloven. dijaštva že dolgo nameravani priredbi vsr-dijaškfgi ah oda. Zastopniki vseh struj so se načelno izrekli za- shod. Glede njegove realizacije pa se je po daljši debati s o g 1 a s n o sklenilo, da se sboi ne bo vršil že v letošnjih velikih počitn cafo, ampak pozoeje. — O tej seji so širili delegati klerikalnega dijafitva notorično neresnične vesti z očividnim namenom, da bi si povzdignili popularnost na troške »Slovenije«. Ker je zaupanje v resn'c^ubje in honet-no*t delegatov v naših razmerah temeljni pogoj vsakemu dogovarjanju, je gotovo popolnoma opravičen sklep »Slovenije« od dne 4. listopada t. I. da v stvari vseilovenskega dijaškega shoda ne stopL več v noben stik s »Danico«, ako se ta strinja z nastopanjem svojih delegatov. I Neresničnost trditev »DauiČiaih« za- Drobne pollUdne Testi. Jezikovno vprašanjevDaM }kov ]f) uko notori*na, da je izključeno aciji. Ktkor javljajo i. Dalmacje, so, ^ :Vlovan]e in tajeQje. Zato nismo. hoteli misliti, da se bo vae društvo identifi- n» pomoč, ga je našel že mrtvega da još uvijek prodavam biljege družbe Sv. C. i M., na malo i veliko. J. Jedlovraki. Kafana Balkan. Nadvojvodn Oton nevarno obolel. Z Dunaja javljajo, da so rad vojvoda Otona, brata prestolonaslednika ia nečaka cefarje-vega operirali, ter da je veled tega Jnjegovo stanje opasno. 30 letnica književnega delovanj®. Dne 18. t. m. pro§lavi v Novem Sadu tridesetletnico svojega književnega delovanja hrvatski pesnik Jovan H r a n i 1 o v i Računski zaključek tržaške občine za 1904 je izložen na javni pregled od 14. do 28. t. m. na magistratu II. nadstr., soba 12, v času od 9. ure dopoludne do 2. ure pop. in ob nedeljah in praznikih od iH do 12. ura popoludne. Na zastrupljenjn krvi je umrl v Celovca stolni dekan Earol E 1 s 1 e r star 62 let Ranil ee je na palcu desne roke in umrl v treh dneb. Pasivni odpor stavcev v Ljubljani je končan in se je včeraj v vaeti tiskarnah sačelo zepet redno delo. V četrtek eo se vršila med delodajalci, in med delojemalci pogajanja, katerih se je vdeležil tudi dunajski delegat ia na katerih se je doseglo sporacumljenje. Samomor. 30 letni voznik Anton Centa, stanujoči v Rocolu, je včeraj popoludne ckolu 2. ure blizu žalesniške pestaje v Ro eolu se samomorilnim ntmeuom spil precejšnjo množino karbolne kisline. Zdravnik se ! zdravn ške postaje, ki je bil pozvan njemu teh dni vse orožniške postaje v Dalmsc ji do bile reeervantoo odre vi bo, da morajo z vsemi eivilnimi oblastni.ami dopisovati samo brvat-aki. Onemu poatajevodji, ki ni vešč hrvatskemu jeziku, bo pridodeljen v to svrbo po en Dalmatinec. To bi bil začetek reševanja jezikr vnega vprašanja v Dalmsc ji, ki je je nezaanil v minoleoa easedanju deželnega ib^ra voditelj namestništva Nerdelli. leka nimajo nič opraviti e vprašanjem Gibanje »Proč od Rima« naj dijaškega shoda. Saškem. Kakor javljajo iz Draždan sej g tem neb jalnim in vse čim dalje bolj maoži na Saškem gibanje nastopom je »Danica »Proč od Rima«. V minolem letu je 1091 : 8|ov«neki dijaški shod. katolikov prestopilo na luteranstvo, od teh 372 v Draždaoih. S .momorilčevo truplo je bilo preneseno v mrtvasnicj pri sv. Jualu. Urrok aamemora znan. Umrla vsled opeklin. Ono vbogo u d e 1 e ž i 1 a, da ee iaogne častni dolžnosti,! dekletce, 2 letna Ivanka LTrsič, ki ae je btla dati »Sloveniji« zadoščenje. Svojo odsotnost ožgala na ognjišču, ko jo je bila mati pu-je pa »opravičevala«- s praznimi uveti ki z da- sti'.a samo doma v stanovanju v Kolonji št. vee : 202, je predvčerajšnjem predp^lndoe umrlo ciralo ž njimi in smo sklicali na dan 13. t. m. sesianek, kjer naj bi se zadeva p^rav-nala in bi ee začelo delati za že nujni vse- ;nl dijaški thod. — »Danica« se sestanka nij prej nego bo-pokopala vse- O velikosti ruske vojske v Mandžuriji. Pred nedolgim časom je japonska vlada uradno objavila, da je v Mandžurijo poelala vsega skupaj 1 200 000 mož. Od teh je pa bilo ranjenih, ali pa ubitih 21^.429 mož, zbolel j in deloma tudi umrlo je pa 221.136 mož. Će o istejemo od prvega števila ranjence, bolnike in mrliče dobimo, da s? imeli Japonci pred sklepom miru <»60.43.r» mež na bojišču. Pred kratkim čaeom (gi. Novoje Vremja, št. 10 H67) so se tudi fd ruske etrani obja-viii nekateri iAtereaantni podatki. Pred tremi mesec , ko se je e Japonsko sklenil mir, j« Rueija imela na Daljnjem Vostoku 12.500 tti irjev, 917.000 nižjih vojakov ter 270.000 konj. Rasen teh e-> bili tudi že na poti ▼ Man žur jo 13. kor in še nekateri drugi m* n ši oddelki. Ta «t*v:la pa ob enem pc-jaenj ujejo tudi, zakaj eo Japonci z Ruei sklenili mir brez vaake vojne odšk »dnine. Domače vesti. Promocija. I M. C. Ivan L a v- renčiS, pravni praktikant o. k. deže'. sodišča v Ljubljani in c. in kr. poročnik v Na Dunaju, dne 14. grudna 1905. Za odbor akad. društva »Slovenije« : An t. Lovi Fetticb t. č. pie«lsednik. t. č. tajnik. Iz Knnal*. Pred kratkim ste priobčili opis skromne veselice, b katero je prsznoval naš tuk. cerkovnik g. Val. Kcfjl v cžjem krogu štiridesetletnico svojega službovanja. rezervi bo v eoboto 1H, t. m., na c. kr. češki univerz, v Pragi promoviran, doktorjem Blegovolite priobčiti tudi naslednje vrst cs o prava. S risa na občini v Pali. proglasom do naroda na PulšSioi opozarja tamošnja »Hrvatska lju isfca stranka, d* je navstala na tamošnji občin; zopet doba brsz reda in da bi od dne do dae moglo priti do novih občinskih volitev. Za Slovane je polo njegovem drugačnem delovanju. Kakor mlad S posehnim j izučnn misarski mojsier ustanovil si je v Kanalu že 1. 1858. lastno mizarsko delav-n co ki jo }e valed veino množečih ee naročil moral rezVirjevati, kar je pač dokaz, da eo njegovi izlelki, od najbolj priprostih do najfinej b, zadovoljevali vsecega. Eno izmed : v bolnišnici. Kradel je gospodarja. lar-!etni mehanik Ivan prenočujoči ni II. ljudskem I prenočišču v ul ci (Jaspar.e Gozsi, jc delal. 10 dnij pri mojstru mehaniku Antonu Sžta-barju, ki ima evojo fu/. no na stopnjicab, takozvan h Scila dei fdbbri, ea starim av. Antonom. V teh deset h dneh je pa mojster S-st-bar večkrat upazil, kako mu, je zmanjkalo sedaj eno, sedaj dru^o orodje ie faz:ae. Končno je konstatoval, da mu orodje, kakor tudi ciuiga prerim^te iz fužine krade njegov novi delavec Ivan C. Vsled tega je (!al delavca včeraj aretovati. G. Škabar je prera-čunil, da mu je Ivan C, ukral za 120 kron rasnih predmetov. žej jasen — pravi progiae. Italijanska stranka ! njegovih najlepših del so gotovo umetno iz- občini, je, kjer delane cerkvene klo^i v samostanu na Kc- ki je doslej gospodovala na le mogla, zatirala naše hrvatsko ljudstvo, ali mn je davala mrvice samo pod p g >jem, da bo polit š io vazato nanjo. Po okolici mesta se si skrbelo ca č sto nič, v mes'u samem pa je bila skrb ot>rnsaa v to, da as naš narod poitalijančuje. Gotovo je, da bo cesarska vlada, kakor je vsikdar pripravljena, da nstresa Italijanom, tudi v tem razdobja do novih vol tev, sporazum-ljeaa z italijatako gospodo v tem, da naš narod ne pride do svojih zaetopnikov v občinskem zastopu. Toda neš narod poktžs vnovič -- vsklika proglas — da n ti latinski gospodi ne vrže v samostanu na stanjeviei pri Gorici, kakor tudi cerkvene duri, spovednica i. dr. po raznih cerkvah, n. pr. v Tolminu in drugod. Svoji delavnici pr družil je sedaj sina A foozs, kateremu je iadalo o. kr. okr. glavarstvo v Gorioi dne 18. okt. t. ). ped št. 15481 obrtnico ea umetno mizarstvo. Ko ga je namreč oče Valentin v svoji delnvnici popolnoma izuril v mizarstvu, poslal ga je na c. kr. obrtno lolo v C vrtina d* Ampezso na južnem Tirolskem, kjer ae je A fonz popolnoma isuril v risanju, umetnem misarstvu, mozaiku, vkladanju rasnih lesov, kovin i. dr. v napravljena poilage, vž ganju vsakovrstnih po- Društvene vesti in zabave. Dražbi sv. Cirila in Metodlja za Istro je naklonilo meBtno zeetjpitvo v Varaždinu 400 K kakor uatanovnino. To je lep izgled rodoljubne požrtvovalnosti, ki naj bi ga posnemale tudi druga naše obČiue po Istri in v Hrvatski. Dražba sv. Cirila ia Metodlja v LJubljani je imela dne {>. decembra 1905. svojo 166 voditveio sejo v družbinih prostorih »Narodnega doma«. Začetek ob 3. uri popo ludne. — Navzočni so l i.i : Tomo £upan (j rvcmeitaik), Luka Svetse (podpredse Inik), dr. Ivan Svetina, Iv. $ubi<5 ia Ant. Ž ogar (tajnik). Izmed nadzoriUtva je bil navzoč Ant. Svetefe. Svojo ods:>taost nta opravičila blagajnik dR Ivan MilanUnhar ia odbornik dr.,Pavel Turner. Po običajnim pivomestni- kov«« pozdravu ae je razpravljalo o prevaetju m k« iole aa Koroškem, kakor tudi o name ravaai ient bkobaki ioli v R tu aa Koroškem. Potem je bil veprejet načrt določil o preekrb-d n»kih nž tk h drnibiaih posvetnih učiteljev, učitelj e t-r otroških vttaaric. Tudi ee j« sclemlo v jedni prihodnjih aej regulirati de-jelaoe.ne prejenake otrc^tib vrtnarie, na kar se določi dan, e katerim stopi v veljavo o preskrbaiaskem zakladu. Potem, ko .. bili obveščen; udje vodstvenega odbora o dopitib, d šlih od zadnje e je do danee, zaključil > prvome taik eejo o1j šeati uri zvečer. »Kmetijska družbi zrn Trst ii oko liee v Trsta« sklieaje avoj IX. redni obSai EtKHr v smmiii društven h pravil na dan 17. t. m ob 10. uri pred p., v »Sokolovi dvo-raao« (v prcetorih »Narodnega doma«) v Trstu a sledečim dnevnim redom : i. Nagovor predeednika. 2. Poročilo ta;Di*». 3 Poročilo blagajnika. 4- Volitev novega odbora. 5. Razdebtsv nagrad sa sesedate* n zora h vinogradov. 6. RaanoterncRti. T. Upieivsaje društvenifcov. Opomnjn. V alučaju neaklepčnceti zaradi nezadostnega števila navzočih udov, bi ob 11. uri istega dne aklieaa drugi občni f bor, na katerem as bo veljavno akkpalo ob vsakem štsvilu vdeUtencev. O j tej pri iki priporočamo najtopleje to veiefcorittao in ea našo oholio prevaftao družbo v podporo vaem onim, ki morejo to brec posebne velike žrtve. Podpirali naj b-: jo * tem, da ee upišejo kakor podperni $ieni e letnim doneekom dveh kronie. O ji-čaj je aplešno povsodi, da ae v kmeti jaka društva upieu.ejo tudi nekmetovalci, da tako podpirajo kmetovalatvo, ki je vendar glnvni steber n v r občne blaginje in eke stenes ica:t* vse, česar potrebujemo sa ekeistenc^, pnbajs vendar le od matere zemlje po rokah zmet >va Ica ! Knjlre dražb« sv. Mohorja so došle. Udje jih morejo dobiti : 1. Pri starem sv. Antona: pri č. g. Ant. Slsmič ul. Kabbri 2. 2. Pri novem ev. Antonu: pr d. Aadreju Furlan v cerkvi nad za-kiiiti .» Pn sv. Jakoba : v zakristiji. 4 Pri s*. Vnceneiju : pri č. g. Atdr. Ti. a . Ker ti da ee čis za obnovitev nareč^iae, na blago olijo vsi p. naročniki pleča ti Diru'} no r.a pr hodnjs let> že sedaj, ko pridejo po knjge. D.iovi aa šolsko družbo sv. C. in M. se hvsiffno sprejemajo. Od teh je b lo 23 Sloveneer, ki eo otišli, dn poeku-ao v novem svetu boljo srečo. Opaš- m >f da aedaj naši ljudje čim dalje bolj potujejo v Ameriko preko Trsta in to s omen eno progo, ter to odo b rujemo, ker ee aedaj nai a7et ae klati po želeaniosh i a po tujib nemšk h mestih, kjer mora čakati tudi po 10 dni, preden ee ukrea na parnik. A tako je do Trsta kratka in direktna pot, društvo »Anetro-Američana« vadrinje tedenske direktne vožnje, potniki pa, ki morajo alučajno čakati 2 do 3 dni, dobivajo v društveni zgradi hrano in stanovanje, a kar je glavno, imajo posla a goapodarji i a služabniki, ki govore naš jesik. Danes zvečer odpošlje društvo v »New-Jork« evoj ne jn o veji transa tlanski parnik »S fia Hohsnberg«, ki j* bi sgradjen v Llovdovem arsenalu. Nanj čaka nad 500 potnikov. Par besed o paraiku spregovorimo pozneje, ker aaslnžnje, da apregovorimo o domači induatriji. Književnost in umetnost. Simfonični koncert dn š.ve »Narodni dum« dn« t. m. ob 5. uri popolndne v giedai šfni dvorani »Narodmga dima«. — Kra'ke iivotopiaoe črtica rtuk.h nk'.adateljev, katenn eziadbe se bodo prcicva *le na omenjenem i oncertu : 1. Mihael Nikolajevi* pl. G inka se je porodil doe 2. maja 1804. v Novoeptszu v gubern ji Saolensr, umrl je pa 15. febru^arja 1857. v Bsrohou. Temeljito se je zšoltl, iziaati v kontrapunkt j, v Berolinu, na kar je h:i meaovan e irski m kapelnikom ter ravna-taoem f | ere ia cerkvenega zbor« v Petre -gradu. Gitnca pripada najslavnejšim ruskim gziada ei em. On je vatvaritelj rusk > narodno opero, v kateri je zdru/ 1 strogo umetaost a popalarcimi ljuiakim. napev:. Največji njegovi del. sta open : »Življenje za carje« in »Rotialao in L ulmiia«. 2. Pftar I jič pl. Č*jkov»k j se je porodil dne 24 aprila 1840. v Volkinaku, umrl je f a I. 1893. v Petrogradu. Glasbeno ee ja na.bmz 1 na konsr r vaior ju v P«trr • gradu i a je bil od 1. 1866. naprej dolgo vrsto let učul kompozicije na carskem kon»ervatc-rTja v Moskvi. Čajkovek j velja izveo «?(>]« d m »vid« kakor najbolj poznan ruđki silaiateij. Poenane eo rjegove pesmi in skladrte za glasovir ter njegove simf'>nje, posebn • ;>a njegovi operi : »Ergenij Oaeg n« in » P «4 is Dame«. (Pride še.) Brzojavno vesti. Ksriiial Saaiaasa DUNAJ 15. Cesar je danes ob 11. uri predpoludne vsprejel novoimenovsnega kardinala Samaaao v poeebni avdijenci. Pasivna rezisteaea na Jaini ieleralel posekala. DUNAJ 15. Glssom neke koreepon denee so bila denašaja pogajanja uslužbencev južne ž slesni ce povoljno r«š'na, vslsd čssar je pesivna rezi sten ca ponehale. Proračanski odsek. DUNAJ 15. Proračunski odaek je danes zvečer razpravljal vladno predlogo glede razširjenja gradenj v tržaški luk*. Ogrska klin. BUDIMPEŠTA 15. »Ograki biro« po reča a Dunaja: Ministarski predsednik baron Fejervery je bil danes ob 10. uri predpoludne vsprejet cd casarja v posebni avdijenc:. Do kake odločitve v tej avdijenc , ki je trajala dve ur, ni pršlo. Miniaterskega predeediika vsprejcas cesar nsjbrž šj enkrat v nvdijearv. BUDIMPEŠTA 15. »Ograki koreep. biro« porota z Dunaja: Min*steraki pred sednik baron Pejervaiv je bil danes ob 2 uri popoludne vsprejet od caearja v posebni avdijetc . BUDIMPEŠTA 15 »Ograki brrojavni birc« poroča z Dunaja: Kakor smo zvedeli, je minieterski predsednik baron Fejervary na dan šnji posebni avdijenci izposloval cesarjev odlok, da dae 19. t. m. odgodi dr-| žavni sbor. Lnkaes pozvan k cesarja. BUDIMPEŠTA 15 B vši finančni orni ste r Lukaca je p - J maj K 13.5S to K 13.60. P le ... . e srednja, povpraSevani* pičlo, tendenca mir« . — Prodaja 14.00) meterskih ato-tov, neaprenoeni * o — Draga Žita brez kupčije. Vreme: oblačnu. d ».t«, i^ktpp.; iksvi* jtof rago z' tmti.w po ?»»• kg 45.1, frt, marec 45.l/s Stalno. oew-Vork. (OtT-» Kav Rio če rtobavp. — Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink vttje. Prodaja 40CO vreč. H iv bvt (Bkle- -op.^ Kav* eJar^o« good averaicc za dec. 3K 1/. marec 371za maj 37. za september 38 ,/4. St lno Kava ikio nATi»a»« loco 37 — 38, anvarin« t»Ji> 39—41 . za tekoči mMtc 16.—, r* januvar 16.25, za jaa.-april 16 50 marec-jnnij 16.75 ( irno). — c>> tokoc m aec 23.35, za anuvar 23 50 za Januvar - april 23.8?, za marec-jucij 24.20 (mirno MoZa /a v zoči mesec 3080, za jan. 31.— za jan-april 31.40 sa marec-junij 31.70 (mirno). — Repični olie za tekoči metec 55.75, eaj-n. 56.25 e« januvar-april 56 25 za maj-avguat 56.— 'stalno . — Soirit za tekoči somi* 36 Ć0 za jan 36.50, za jan.-apri! 36.75 ea- maj-avgust 37.75 mlačno). — Sladkor auiot 88- uao ' nov 20.--20.V. mirno\ bal za takofi mffpf 24.'/, za jan 24 za januvar-a'ril 245,'„ za marec-junij 25. V8, (mlačno) rwnnira* 57.--57.50. Vreme: blago. „Ne kliči vraga!" ^ dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več. Triio tinlfi" Burka v 2 dejanjih H I I lluM • po 60 stot., po pošti 10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in založniku Jaki Štoka v Trstu (Narodni dom), pri A. Gabršček v Gorici in L. Schwentner v Ljubljani. Koledar In vrana*. Danes : A ielajda, vdova ; Smijan ; Bogoslava. — Jutri: Lazar, škof in muče-nec ; Stroj sla v; Simana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popolndne -J- 10° Celsius. — Vreme včeraj: lepo. Trfoviu Karana porattla tae 15. decembra T r*žad 70—95 85 ttaalijanski banb-^vc, K —.— —. Nemč4:a j> 117.80--117.90 DPmftki bao^- f — —. avstrijska ednuir' renfr K 9U>0 99.60 og n)L kronska renia S 95.05 95 35 -. —.— —.— k«xiiVT>' ukci)« 66 > — — 668. — državne *elean;ce t 651.— — 653.— ta D t 116.— 118.—, akm>. iL 730 — 740 -Srečke: Tiea K 331.75 — 35.75 i\ 496 — do 483.—, Bodenfcrecti C A čUr2.— 310.— k denkredh 188» K 302.— 310— i ^ ti 146 — dn 148. - Srbekc--1» - Dunajska borza ob 2. uri cop. Drtavni de g v papirju * n r, srebru Avsnrijaka md« v zlatu kronah 4% ▲vat. investkiiska renta 3 V,'V* Ogrska renia v /.latu 4*/* „ n f Kronan 4r, •ji, H W 'l Akcije nac^jooaiue banka Kreditne akcije London, 10 Leti. I0U državnih mara 20 mark SO frankov 100 itaJ. lir Oeeaiaki eekini Parižka In londonska boi za. f k r iz. {^klcp. — i*rascotka renta 99.67, iialijAnala renta 1 5.T0 španski ezterieur 92 50, a', cij* otomznake b^nke 596.—. Menjiee na London 251.10 Pariš. («- >.> Avtrijake diiavaa la'ec o i - it mbar 1 122 - ut:: ciiau« tirala rt 11. 9u65, = ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona g. Trat. Trgovina s kožuhovino in kapami. odlikovana na rastavi v Trstu Velika zaloga kožnhovine = in čipk (kap) za civiliste in vojake. Sprejema poprave z največjo točnostjo in skrbnostjo. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odrašČene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih plošćai za spomenike. Najnižje konkurenčne oene. Sprejemajo ee vsakovrstna dela la po ■ — posebnih načrtih. - |j tm- Jlustravaii cenit Hreiplačio ii Mko^-vi i Tovarna pohištva tj = RflFflEDITflLIfl = 1 Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcariton štev. t po uelo nizkih cenah. mA vč-?raj dane« 100.26 100.30 100.25 10« .30 H7.ir, 117.15 9955 99.55 90.55 90.55 113.:i0 113.40 95.10 9"».10 a&85 S5 75 1630— J 1623.— ♦iem kniju z 2 sobami, kuhinjo, kletjo, malim vrtom in vodnjakom za gld. .J2T»ki dum. Kovaška mehanična delavnica Itr-sirni kovin, za~od za nikelnvanje, vozla-čgr.in ;> . vosrebrnenje, pokotlo činjenje i o pocinje n je. = urica R. Zovenzoni Št. 4 zalaga prve tržaške tvrd* e Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste =zz prodaja pod iamstvom po tovarniški ceni Zaloga lesa - Miclavez o lica Fonde risi St. 7 GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNIC* vpisana zadruga z oaojonim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr ▼ Laatml hlM Hranilne vloge sprejemajo ae od vaar't>e» č® »udi n< č«an društva m se obrati -jejo po 4,/i*/o» ne se odbijal rent i davek. Posojila dajejo 8" aamo članom in s na me c j. ca p" 6*/® 'n oa vknjižb po o1/®0/« Urad nje veaki dan od H. do 12. >/, nre pop. r^zven nede;j in t»r»zn kov. Staaje UraailaJh vlor leta 1904 K 1,485.60711 _ poeojil . . . „ „ „ 1^73.^2-34 „ glavnih deležev . „ „ „ 112.7'JO — Ptftn-im. raca št?. 831315. Nova prodaj alnica klobukov David Osmo t ulici Barriera vecchia štv. 5. Velik ijiii priprosto in h tro delo vse leto doma. — Ni treba znati n česar — Oddaljenost ne škodi blago prodamo mi. ■m^bbmmi^hhm - Družba pletilnih strojev za domače delavce — Thomas H. W hi t tick & Co. PRAO A, Petrake namčati 7-15S TRST, ulica Camp&iiile 13-156. rm Un. ar. Jfinko Dolenc^ zobozdravnik, izvežban na kliniki v Gradcu in v Berolinu mbmm je OtVOlil SVOj m^mmmmmt zobozdravnišHi atelje v Trstu, ulica Pontcrosso štev. 5, II. n |>l« L Izvršuje vsakovrstne plombe zobovja v kavčuku, zlatu iu brez plate, obturatorje iu regulacije nepravilno i/raščeuili zob. Izdiranje zob brez bolečin. Ordinuje od 8.—12. dop. in 2.-6. pop. Mizarska zadruga v Gorici "(Solkan) tovarn* pohištva s •trojevnim obratom priporoča alavnean občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J tla iei Rettori Ste?, l (Rosario) - v Trstu - tli certa 8f. Petn t lili Mareizl Vajvtćji tovarna pohištva primorska dežele. FmUđtro imdslnje ss solidno, trpežno tn Učno, in sicer smmo in lssn, posnMenegm v tavmrniMMi sušilnici s tempersturo 60 stopinj* taca Jo izključena. Album pohištva poSja so ferozpMno. Prodala se tudi na mesečne obroke. L _ TMTU, iPUITU ia ALBUAIDBIJI (OBJBNT). KONSTANTIN RUBINIK Prodajalni ca mrežic, Ulica Stadion 3. mn prekladaš je Id čiščenje svetilk na plin ob času selitve Neprekosljivs plinove mretlee. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Nartčbe za popolne čiščenje stanovanj.__ Kampanja v najem Kampanja v bližini turškega pokopališč* 7. hišo, v kateri se nahaja soba, kuhinja, hlev za blago in prašiče ter vodnjak pred hišo. .»e odda takoj v najem. Podrobnosti se izve v ulici liergamasco št. 12. v prodajalnici Sturm. Ivan Suban TRsT ulicti Chiozza TRST Velika z;»loga svežega štajerskega masla, r.avadncjja masla 1. vrste po KL _> 10 klg'. centrifugiran<» ma?lo za čaj po Iv 2-70 ne izpod 5 kilopr. Sladki muškat v boteljkah od 1 litra po 96 stot. Velika zaloga subeg-a in sve/.eg"a sadja. O priliki praznikov' se vdobijo : zajci, kljunači, koštruni itd. blago vedno sveže. iVa zah er se pošlje cenik. Največja iznajdba novega stoletja Samo alti. 2.55 slane ravnokar izumljena nike'j-nasta remont, žepna ura. znamka System-R0SKOPF-Patent, s TJG urnim tekom svetleč'm »e kazalcem iu 3 - letnim jamstvom. Ena krasna verižica in b predmetov za lišp se doda bre/.plaćno. Ako ne ugaja, m-vrne denar. - l\>šilja na povzetje ali predplačilo M. J. HOL%£R, zaloira ur in /latauin. Krakov, Dietelj ul. 73, Sv. Sebastj. ul. 26. Zalagatelj c. kr. državnih uradnikov. __ Cenik ur in zlatnnin brezplačno in franko. — --Iščejo se agenti. = Srand^hotel „Union" v Ijubljani. yra« 100 sob. « — — — Homfort prve vrsto. Pozor! Važno za vsakega brez izjeme. Opozarja se vse one o>. »-. koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlač- -i volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, nnj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani prodajalnici ugotovljenih oblek v ul. Arcata I. VIKTOR PIŠKUR. Vel k izbor Jn popolnoma konkurenčne cene. Bogata zaloga tu in lnozemakega blaga, barvaaega ln drnega In zadnje novosti. POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke. Brez konkurenćao cene Ulica Areata štev. g (vogal ulice Sapo ne J Zalog-a moških oblek rit\X KALASCH Zimska suknja od K 21-50 Ranglan, površniki, jopiči podšiti s ovratnikom od astrakane K 13, ravnotaki pelušasti K 15 od samega astrakanaK 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, ir očnih delavskih hlač po K 4, z mskih srajc, srajce od bombaža, srajc spodnjih hlač od fuštanja. belih srajc itd. (S s -o o Q_ m Josip Ziqon&Mii e • r W • o o • Ulica Arcata štev. 9 (vogal ulice Sapone) DBČ6ERIJA ^fg- Izbor drog, barv, ćoplćev, pokoati parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voaka za parkete, na mrzlo pripravljenega ■trupa tamarimdo, mali novca itd. itd. "VB e-t-e-e-a-o-o-O-o-o-o-o-i Podpisana priporoča slav. občinstvu svojo gostilno ki sc nahaja v ul. Giovani Bocaccio. vogal Via Gazzoletti (ul. Mir ama r, via-a-vta Jahallftća Bachaohmtt). Toči vino prve vrste ln pivo, ter kuhinja je preskrbljena z ^orklinl iu mrzlimi jedili. Priporočivši za obilen obisk bilježi sj»<»-štovanjem MARIJA vdova COKEL/. raje p isojila proti z »lo«fi vmlnost lili papirjev : i). Dnje posojila proti intabula^iji n;i nepremičnine : 4. Kupuie. prodain, odstopuje. izmenjava dolgove, hipotekarne kakor osobne. ;•». Kupuje, prodaja in menjava posc-r a , dvorca, poslopja in druge nepremičnine: 6. Sprejemi upraviteljstvo hiš ia zontlj i>'• po pogodbi : 7. Posreduje v vieli vejah zavarovanja : 8. Daje pojasnila v vseh slučajih t i č o č i h se zavarovanju. Pisarna v ulici Vincenzo Bellini 13, I. nadstr. Telefon X. 1567. 00003000000300000L20000000JOOOOO Novo zalogo POHIŠTVA solidnega, elegantnega in po ceni ima Viktor Vosilla, ki je bil 25 let pri tvrdki Ttaliu Rafael. P in z za Lipsia. Kiittdmtt Niiiti darila £1 SI I 6 E 8 J E TI ŠIV USi STEOII. vodi se nk le 1 o ml prodajainical Koi« maie to napisno tablo nad TraiBi: PO POLEN IV BOG AT IZBOR SIUGKR & C°. & H^fia siialie strore. oblek, sukenj, uistrov, površnikov, ranglan, kostumov in kožuhov = po izredno ugodnih cenah = v velikem skladišču ALL' UN1VERSO = trg CaHo Goldoni ste*. I CORSO 34 trot U « K K X X i CK>OOOOQQOtW s K K filma bar. Veezay v Gradcu izjavlja, da zelo učinkujoče in izbornega ukusa je železnato vino G. PICCOLIJA. dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja 2 kroni in se v nanju na-- — ročila točno izvrže.